SlASILO DELAVCEV SOZD ISKRA	Številka V - Leto XVIII -30. december 1978
'tii —ii ■ m.... ■nwiri--------------------■■-----------------
V NOVO LETO
Izteklo se je 1978. leto in z njim marsikaj, kar smo dobrega in velikega v tem letu ustvarili. To je bilo v nekem smislu kongresno leto, ki je poglobljeno in premišljeno analiziralo dosedanjo pot, hkrati pa tudi začrtalo smernice in sklepe ne samo za prihodnje, 1979. leto, temveč za daljše obdobje, saj so tako naš razvoj kot vsa naša 1 stremljenja nenehna in trajna, nikoli jih ne bo moč zaustaviti.
Ko tako delamo obračun za letošnje leto, lahko samo ugotavljamo veliko preobrazbo na vseh področjih, od samoupravnega organiziranja naših delovnih organizacij, do usklajevanja vseh našij samoupravnih aktov z Zakonom o združenem delu. In če smo z letošnjimi rezultati lahko zadovoljni, nikakor ne smemo biti zadovoljni z njimi ta hip in za vedno. Samoupravna preobrazba, zlasti vsebinska, ni tako preprosta in enostavna' stvar, ki jo je moč uresničiti samo s potezo peresa ali pisanjem ustreznih dokumentov. Gre za to, da jo tudi dejansko izvajamo v praksi in življenju, kar je seveda teže in odgovorneje. In zato bi morda ne bilo napak, če bi prav ob tej priložnosti opozorili na nekatere sklepe nedavne seje predsedstva CK ZKS o gospodarski politiki, ki nas zavezujejo tudi za prihodnje leto in sploh za ves naš medsebojni samoupravni napredek.
Tako je predsedstvo ugotovilo, da se dejanski položaj delavcev pri odločanju o razširjeni reprodukciji in uresničevanju dohodkovnih odnosov prepočasi spreminja.
Celotna akcija ZK in vseh organiziranih socialističnih sil, ki naj bi presegla slabosti v materialnem razvoju ter zaostajanje pri uveljavljanju samoupravnih družbenoekonomskih odnosov mora biti zasnovana na konkretnih ukrepih in jasno opredeljeni odgovornosti.
Odločno se je treba upreti težnjam, ki zožujejo možnosti za uveljavljanje dohodkovnega povezovanja TOZD za združevanje dela in sredstev in ki povečujejo odvisnost delavcev TOZD od bank in bančnega aparata.
Med investicijami imajo prednost tiste, ki pomenijo bistveni prispevek k povečanju družbene produktivnosti ter bodo najhitreje prispevale k izboljšanju plačilnobilančnega položaja Slovenije.
Vztrajati je treba na stališču, da bo stopnja rasti sredstev za osebne dohodke nižja od rasti dohodka in dosledno odvisna od rasti družbene produktivnosti.
Zagotoviti moramo takšno samoupravno organiziranost SIS, da bomo dosegli čim ne-posrednejše odločanje delavcev o združevanju sredstev za zadovoljevanje skupnih potreb in odpravili avtomatizem v njihovem financiranju.
To je torej samo del nalog, ki stoje pred nami tudi v prihodnjem letu in že naš dosedanji razvoj je zagotovo porok, da bo prihodnje leto še uspešnejše od 1978. leta, kajti tudi v Iskri smo se zelo potrudili in se tudi bomo, da bomo zares uresničevali vse tisto, kar nam nalagata tako samoupravna organiziranost kot zakon o združenem delu. Naša dosedanja samoupravna praksa pa je najboljše zagotovilo tudi za pri-s hodnje.	D.Ž.
- ' \
Tudi predsednik delavksega sveta SOZD Iskra Otmar Zorn je za novo leto zaželel vsem delovnim ljudem Iskre srečno, vendar je bilo v prijaznem, odkritem pogovoru, ki ga je imel te dni pred zaključkom starega leta za naše glasilo, hkrati čutiti oboje: Občutek nelahke odgovornosti za delovanje celote in hkrati preprost, zares tovariški posluh za vsakega izmed nas v krogu široke delovne organizacije. Prav gotovo smo za to pri njem občutili, kaj je danes pravi samoupravni predsednik delavskega sveta: tisti, ki zavestno in požrtvovalno povezuje interes družbene skupnosti z interesom vsakega posameznika v kolektivu. S to mislijo in pogumnim pogledom v proizvodne perspektive Iskre želimo tudi s tem razmišljanjem stopiti v novo 1979. leto.
Kako gledate na odnos med samoupravno in kritično obravnavo problemov, smo začeli.
„Kot predsednik delavskega sveta SOZD Iskra menim, da je Iskra toliko družbeno izpostavljena, da smo v tako odgovornem vozlišču, da mora biti tudi naša kritična obravnava na samoupravnem področju zelo premišljena in odgovorna. Imamo notranje probleme, ki bi jih bilo potrebno in nujno — kot v vsaki sredini — rešiti, vendar moramo biti v svojih besedah trezni in konstruktivni. Tudi dobro namerna akcija in kritika mnogokrat naleti na drugačna, včasih negativna tolmačenja. Iskra je velika in zato je tudi problemov veliko, a pri reševanju se vendar nemalokrat najde kdo, ki probleme raje privošči, kot da bi jih pomagal reševati. Sicer pa smo delno krivi tudi mi, kajti mi sami moramo probleme reševati. A namesto da bi probleme res reševali govorimo: Iskra ima slabo urejeno to in ono, skratka Iskra je zanič! To seveda vpliva zelo negativno. Res — včasih bi moralo biti drugače, predvsem bi morali sami biti
bolj svobodni pri kreiranju mnenj in odpravljanju problemov.“
Kaj pa povezava s širšim družbeno političnim zaledjem?
„Menim, da prenekaterikrat istovetimo, oz. izenačujemo politike s politiko, tako v ožjem kot širšem okolju. Prevečkrat se tako stališča republiških in občinskih, pa tudi naših pripomb merijo po tem, kdo za njimi stoji, ne pa po tem, kakšna so. Pri tem mislim na politično birokracijo, ki jo je kar precej od občinskih sredin naprej. Seveda pa moram po drugi strani poudariti, da so nam republiški organi že dostikrat pomagali. Zato smo za tesno sodelovanje, za razvoj ustreznega političnega usklajevanja s širšimi družbenimi dejavnostmi. To je nujno in kadar je bilo dobro zastavljeno, je bilo tudi uspešno. Vseeno pa imam občutek, da bi bilo treba s še boljšim sodelovanjem odpraviti slabosti; odpravljati jih moramo v razvoju našega družbeno pohtičnega sistema in v našem lastnem poslovanju, na-
(Nadaljevanje na 2. strani)
z Kern
Zaključili smo delovno obdobje preteklega leta, ki je bilo brez dvoma uspešno, za kar so zaslužni vsi naši delavci. Plod njihovega prizadevanja so uspehi in njim gre zasluga za celovitost dosežkov.
Povsem jasno in razumljivo je, da je njihovo družbenopolitično in samoupravno angažiranje pogojevalo te rezultate in dosežke. Že od nekdaj je značilnost Iskrašev, da stremimo k nečemu novemu, kar nas bogati in krepi in, seveda, spodbuja naš hitri razvoj. Vse to pa prav gotovo še posebej velja za preteklo leto.
Tudi v tem letu smo krepili naše notranje medsebojne odnose v vseh sredinah in s tem ustvarili temeljni pogoj, da smo tudi na področju medsebojnih, tovariških odnosov lahko
vzor, kako je pri delu samem treba razvijati človeške in medsebojne stike.
Naše skupno dogovorjeno delo nam je edina formula, ki zagotavlja socialno varnost in dobro osebno počutje vsem nam, s tem pa tudi našim bodočim generacijam. Le sproščen in zadovoljen delavec bo lahko uspešno in samoupravno upravljal in izvajal naloge v korist sebi in družbi kot celoti.
Razvoj mora biti brez dvoma imperativ nas vseh tudi v bodoče. Vsakdo od nas naj v vsakem trenutku misli na nas same, na naše skupne programe, na delavce v Iskri in na Iskro samo pa nam bo jutri še lepše, kot nam je danes.
Končno želim tudi vsem uspešno novo leto!	—M.O.—
Pred dnevi si je tovarno telekomunikacij v Kranju ogledala osemčlanska delegacija kitajske akademije za družbene vede, ki jo je vodil podpredsednik te ustanove Huan Siang. Goste sta sprejela Erik Vrenko in Marcel Božič in po ogledu proizvodnje so sledili pogovori o organiziranosti DO in o samoupravnih odnosih v združenem delu.
SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO!
V_________________V
4. zasedanje DS SOZD Iskra
V sredo, 27. 12., je bilo 4. zasedanje delavskega sveta SOZD Iskra, na katerem so sprejeli vrsto pomembnih sklepov. Tako so sklenili, daje treba do 15. feb. prihodnjega leta sprejeti samoupravni sporazum o interni banki. Isti datum velja tudi za sprejetje drugega pomembnega akta na ravni SOZD to je statut SOZD Iskra, ki ga je treba sprejeti na referendumih po TOZD.
Glede samoupravnega sporazuma o organizaciji, delu in poslovanju notranje arbitraže v SOZD Iskra so prav tako sklenili, da morajo omenjeni sporazum sprejeti delavski sveti do 31. januaija prihodnjega leta.
Delavski svet je nadalje sprejel na znanje poročilo o devetmesečnem poslovanju SOZD Iskra v letošnjem letu, hkrati pa je bil tudi obveščen, da smo prav 27. tega meseca presegli planiran izvoz za 1 %, to je 101 %, oziroma dosegli smo 101 milijon dolarjev izvoza.
Delavski svet je bil seznanjen tudi z delom in problemi na kadrovskem področju ter v nadaljevanju poslušal poročilo o ugotovitvah letne konference o kakovosti in zanesljivosti izdelkov s predlogi ukrepov za izboljšanje kvalitete.
Na dnevnem redu je bilo tudi poročilo o izvajanju družbenega dogovora o izgradnji in financiranju kulturnega doma „Ivan Cankar" ter sklepanje o obveznem tolmačenju določil samoupravnega sporazuma o združevanju v SOZD Iskra glede usklajevalnega, oziroma arbitražnega postopka.
Proti koncu je delavski svet sprejel samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med SOZD Iskra in KK Iskra Olimpija ter imenoval 15 delegatov v skupščino KK Iskre-Olimpije.
Na predlog sindikata so delegati imenovali Jožeta Kobeta za člana odbora za kvaliteto SOZD Iskra ter tudi imenovali komisijo za izvedbo dneva Iskre v prihodnjem letu.
Ob koncu so delegati tudi sprejeli novo ceno našega glasila in sicer v višini 4 din kot akontacijsko ceno. Po končanem zasedanju delavskega sveta so si delegati ogledali nov film o Iskri, ki ga je posnel režiser Jože Pogačnik po scenariju Petra Likarja in s pomočjo kamere Jureta Prvanje.	p £
PREDSEDNIK POSLOVODNEGA KOLEGIJA, JOŽE HUJS:
o
v
scpmn i
Za nami je leto 1978, ki smo ga od vsega začetka označevali kot kritično in ključno leto našega nadaljnjega razvoja. Če pravimo kritično in ključno leto, pa si seveda te oznake nismo izmislili sami od sebe, ampak nas je na to navedel celotni položaj — od tega, da je bilo to srednje leto srednjeročnega plana, pa do tega, da so se pravzaprav vse organizacijske spremembe in programska orientacija na to, kar smo delali zadnja tri leta morale potrditi v tem letu;' kajti, če temu ne bi bilo tako, bi seveda morali pristopiti k ponovni oceni vseh stališč in principov. Zdaj, ko je leto 1978 za nami, že vemo, da to ni potrebno, že vemo, da so se naše orientacije, pogledi — tako programski kakor tudi organizacijski — potrdili, da so se potrdili predvsem v ekonomskih rezultatih in v tem, kako se te usmeritve v praksi izvajajo.
Sintetični pokazatelj, ki to potrjuje je seveda naš dohodek, ki je skoraj za 45 % večji kot v prejšnjem letu, ob tem, ko je proizvodnja porastla za 12%.
Prav tako pa to potrjujejo tudi ostali kazalci, ki predstavljajo in pomenijo še posebno kvaliteto, prav zaradi naše programsko planske usmeritve. Poglejte, že sedaj smo skoraj dosegli vlaganja v raziskave in razvoj na nivoju, kot smo ga predvidevali za
konec srednjeročnega obdobja. Vlaganja so že leta 1978 znašala skoraj 5 % brutto prodaje.
Intenzivirali smo našo investicijsko dejavnost, saj smo v investicije vložili letos kar 74 % več kot v prejšnjem letu.
Še bolj pomembno pa je to, da imamo izdelan investicijski program ne le -do konca tega srednjeročnega obdobja, ampak tudi že za velik del naslednjega srednjeročnega obdobja, kar predvsem pomeni, da smo si povsem na jasnem o tem, kaj hočemo in kaj moramo storiti za to, da to svojo težnjo tudi izpolnimo. Preveč bi bilo, če bi hotel navesti vse pokazatelje pozitivnih učinkov našega dela v preteklem letu — od izvoza in uvoza, pa do konkretnih rezultatov gospodarjenja, saj ob tej priložnosti to navajamo samo zato, da zadostimo eni od osnovnih potreb vseh naših delavcev — in prepričan sem, da je to ena naših osnovnih potreb — namreč, da začutim naše delovne rezultate in uspehe kot eno osnovnih zadovoljstev v našem življenju. Tudi s tem zadovoljstvom se izpopolnjuje vse od osebnih zadovoljstev in sreče, pa do zavesti, da živimo v napredni družbi, v taki, kakršno si sami ustvarjamo, in v čemer najdemo popoln smisel življenja. In kaj drugega naj bi želeli vsi skupaj v novem letu, kot ravno to, da nam bo življenje prijetno, da nam bo nudilo vsa zadovoljstva in zato, da bo temu tako, smo pripravljeni in moramo vsak zase, predvsem pa združeno, dati od sebe vse, kar zmoremo, da zato tudi dobimo vse, kar rabimo.
Zato: SREČNO 1979!
Mara Ovsenik
IŠČEMO NAJBOLJŠO POT
(Nadaljevanje s 1. strani) pake moramo pomagati odpravljati vzajemno in kostmktivno.“
Kako bi se otresli napak mi sami, znotraj našega samoupravljanja v SOZD?
„Če bi pri uveljavljanju zakona o združenem delu govorili o vsebini le-tega v Iskri — od TOZD do SOZD — moramo najprej vso pozornost posvetiti vprašanju, kako še bolj aktivirati našo bazo. Gre za problem pravih in pravočasnih informacij delavcu, da bi lahko kreativno vplivali na odločanje, oziroma, da bi lahko pravilno odločali že pri predlogih, ne pa, da ga vključimo šele kasneje. Bistveni poudarek je na TOZD, kot osnovni družbeno politični ekonomski enoti v gospodarski celici življenja. Mi pravimo, da je TOZD baza združenega dela - kar izpišimo to ime, da dobi pravi zven. Predvsem bi torej morali pogledati ah to bazo usposabljamo tako, kot je treba. Večkrat se tudi dogaja, da delavci, ki morajo odločati, dobijo le enostranske informacije. Vedno tudi nimajo najboljših ljudi na ključnih mestih. Velikokrat tudi prepuščamo reševanje razvojnih ključnih problemov posameznikom, čeprav bi morali ključno problematiko bolj prevevati predvsem v bazi.
Pojavljajo se tudi primeri, da se avtoriteta posameznika gradi na oblasti, ne pa na samoupravnih in političnih ter drugih odločujočih kvalitetah. To se pač dogaja. Še vedno pa lahko rečemo, da smo v Iskri — če primerjamo to z ostalimi organizacijami sorazmerno kmalu, oziroma med prvimi le uveljavih vlogo delavca. Če pogledamo samo naš delavski svet vidimo, da so že leta odnosi postavljeni na dobre osnove. Delavci so osveščeni; vedno več nas je, ki se zavedamo tudi polne samoupravljavske vloge, seveda pa se dostikrat dogodi tudi to, da se dobra odločitev končno ne uresniči, zato, ker delavci hočejo do potankosti vedeti vse podrobnosti in hočejo sodelovati tudi tam, kjer to ni nujno potrebno, se pravi, da se stvari po nepotrebnem zapletajo. Tako prihajamo včasih do kontradiktornosti. A ker iščemo nove poti, to ni vedno narobe. Iščemo pač najboljše poti saj smo tvorci nove druž-be.“
Ali potem takem, upoštevaje vse to, lahko rečemo, da smo v preteklem letu naredili korak naprej v delavskem samoupravljanju v SOZD Iskra?
„Če pogledamo preteklo leto, moramo pri reševanju teh problemov reči, da smo v celoti sledili določilom zakona o združenem delu pri oblikovanju samoupravnih normativnih aktov. To je zelo pomembno, No, in to hkrati pomeni, da smo se pomenili o vsebini naših medsebojnih odnosov, organiziranosti, delu, tako na poslovnem kot samoupravnem področju.
Morda je še vedno čutiti premalo direktne zainteresiranosti temeljnih organizacij za posamezne dogovore. Vzrok je običajno v obihci teh dokumentov. Delavci nimajo mnogo časa, da bi se ubadali s poplavo tehnične dokumentacije. Toda tudi to se izboljšuje in zanimanje raste. V samem postopku vse bolj in bolj dograjujejo vsebino, tako, da ima poslej vsak čimveč možnosti, da prispeva k razvoju medsebojnih odnosov.“
Ali je demokratizacija v samoupravnem odločanju v Iskri zadosti prispevala tudi k gospodarnostih in tržni učinkovitosti Iskre?
„Od zunaj je to sicer manj vidno. Bolj se je odražalo skozi sklepe samoupravne organiziranosti, ki so zadolževali poslovodne organe za razreševanje odprte problematike. Prav zato menim, daje veliko odvisno od tega, kdo vodi določeno organizacijo. Ce je dober delavec, ga ne bo strah opozoriti na vse probleme, ki se porajajo in predlagati njih rešitev. Zato smo bili kot delavski svet močno prisotni pri tem, da bi naloge izpolnjevali uspešno, tako, kot je bilo temu primer preteklo leto ali pa še bolje.“
Kaj pa sodite z vidika delavskega samoupravljanja o perspektivnih panogah v naši proizvodnji — na primer računalništvu, ali mikroelektroniki ?
„Samoupravljalci v Iskri smo se zavestno odločili za določeno strategijo odločanja, tako zaradi našega nadaljnjega razvoja, kot tudi zaradi sposobnosti, da damo družbi to, česar
ISKRA
Številka 1 — 30. december 1978
potrebuje in kar smo dolžni dati. Res je lažje ukvarjati se z dejavnostjo, kije manj zahtevna in ki nosi v končni fazi več dobička, vendar smo sklenih spoprijeti se s težjimi problemi programa mikroelektronike in računalništva. Zavedamo se, da kruh ne bo lahak. Toda to nas ne moti. Moti nas le to, da prepočasi iščemo skupne rešitve, tako v okviru republike, kot federacije. Naj navedem primer: Programi kot so mikroelektronika in računalništvo morajo biti še naprej — prav tako kot doslej — prioritetni programi republike. To pa ne pomeni le prioritete na papirju. Potrebno je širše združevanje sredstev za te namene. Ne smemo se postavljati na stahšče, da so programi, pomembni tudi za širšo družbo, Iskrina lastnina, ampak so, kot smo tudi mi del celotne družbe, družbeni. Mi bomo tudi na račun naših OD — v skrajnem primeru — pripravljeni prispevati družbi največji možen prispevek. Boli pa nas , da se s programi baranta, kot da gre za manjše, obrobne zadeve. Ravno tako smo za združevanje sil na širših področjih - strokovnih in drugih — vendar moramo pri tem zagovarjati poslovno in strokovno usmeritev. Brez te je za delo perspektiva nejasna. Še bi lahko govoril, a bolje je več delati, kot preveč govoriti.
Ponovil bi le: sledimo duhu zakona o združenem delu, ko govorimo o združevanju dela in sredstev, ne le v okviru lastne hiše, ampak tudi v jugoslovanskem merilu, kjer so doseženi spodbudni rezultati. Na slovenskem področju si moramo prizadevati za hitrejše in učinkovitejše dogovarjanje, vsa še odprta vprašanja moramo vzajemno razvozljati."
Ali smo bili kot samoupravljalci tudi v osebnih, človeških odnosih v minulem letu dovolj tovariški, ali ne?
„Za Iskraše velja, da je vsak rad Iskraš! To pomeni, da nekaj skupnega imamo - tudi pripadnost neki organizaciji, ki je samoupravno že veliko storila. Zato smo si res tovariški in delavno solidarni.
Ne le, da nas je 30.000! To se odraža prek globljih človeških odnosov. Zato tudi želimo, da o vseh pro-blemih, ki so odprti lahko med seboj konstruktivno in tovariško razpravljamo, nato pa tudi skupno ukrepamo. “
Kaj pa vaši glavni poudarki za leto 1979 in vaše želje delovni družini Iskre ob novem letu — smo sklenili pomenek z Otmarjem Zornom.
„Prav zaprav si moramo predvsem želeti, da bi uspešno izpolnjevali plan, ker plan pomeni hkrati poslovno, samoupravno in družbeno zadovoljitev hotenj delavcev Iskre. Drugo kar je pomembno pa je to, da se dogovorjenih načel glede programa in sporazumevanja dosledno držimo; ne zato, ker bi bili izjema, ampak zato, ker je naša družbena praksa pogosto taka, da nekaj zapišemo, a tega ne izvršimo, nakar isto ponovno zapišemo. Tod bomo skušali storiti več: Zares korak naprej.
Kot tretjega pa bi se rad dotaknil področja informiranja. Delavcem samoupravljalcem v najširšem pomenu besede o njihovih skupnih nalogah in rezultatih, predvsem pa v smislu zagotavljanja možnosti za boljše odločanje moramo dati čim popolnejše, a tudi čim razumljivejše informacije. Tu imamo že sicer precej pozitivnih rezultatov — n.p.r. glasilo Iskra. Vendar moramo tudi znotraj temeljnih in delovnih organizacij, pa tudi v SOZD razvijati živ sistem samoupravnega informiranja. Želja, tako moja, kot samoupravljalcev je, da bi naš delavski svet, ki predstavlja delavce vse Iskre, deloval še bolje, da bi delegati še bolj postali nosilci mnenj in odločanj svoje sredine in da bi združno dosegali še boljše rezultate v prihodnjih letih.
Vsem delavcem ob tej priložnosti čestitam k doseženim rezultatom v preteklem letu in jim želim srečno v letu 1979.'y
Mara Ovsenik
r	n
OBVESTILO NAŠIM BRALCEM
Cenjene bralce obveščamo, da
bo 2. številka „Iskre“ zaradi
novoletnih praznikov izšla 13.
januarja
Uredništvo
k
Nova
samoupravna
organiziranost
Na temelju pobude družbenopolitičnih organizacij, samih delavcev in smernic razvoja samoupravljanja so se v „Zmaju“ odločili za ustrezno reorganizacijo, oziroma natančneje za oblikovanje dveh tozdov in delovno skupnost skupnih služb.
Tako je delavski svet že lani konstituiral komisijo z nalogo, da pripravi strokovni elaborat reorganizacije in hkrati prouči možnosti ter pogoje za prehod na novo samoupravno organiziranost. Komisija je delo dobro opravila tako, da je letos izvršni odbor sindikata v oktobru že obravnaval zakonske pogoje in celotni načrt uresničitve predloga. Skoraj istočasno pa je tudi izvršni odbor sindikata v dosedanjem obratu v Šentvidu organiziral javno razpravo, pri čemer so menili delavci, da so pogoji izpolnjeni ter predlagali delavskemu svetu organizacijo dveh tozdov.
Minuli mesec je delavski svet „Zmaja“ strnil vse dosedanje rezultate razprav in predlogov ter ugotovil, da sta proizvodna obrata v Ljubljani in Šentvidu vsak zase delovna celota ter proizvajata izdelke, ki predstavljajo zaključen proizvodni program. Proizvode v obeh obratih je mogoče vrednostno prikazati in sicer ločeno, čeprav obstoja prepletanje tehnoloških programov med obema obratoma. Ker je knjigovodstvo že spremljalo ločen obračun za obe proizvodni enoti, je menil DS, da ni nikakih ovir pri oblikovanju dveh tozdov.
Sledila sta zbora delavcev 23. novembra v Šentvidu pri Stični in naslednji dan v Ljubljani. Oba zbora sta potrdila brez kakšnih posebnosti omenjeni predlog.
Prejšnji teden je potekalo tako končno glasovanje na referendumu delavcev ,,Zmaja" v Stegnah in posebej v Šentvidu. Rezultati tajnega glasovanja so takile: v Šentvidu je bila volilna udeležba 96,33 odstotna, za novo organiziranost pa je glasovalo od skupnih 109 volilnih upravičencev 90 delavcev, ali 82,56 odstotka. V Ljubljani je bila volilna udeležba 88,26 odstotna. Od skupno 196 volilnih upravičencev je glasovalo 146 delavcev, ali 74,48 odstotkov. Ker je večina delavcev tako v Šentvidu kot v Ljubljani glasovala za, velja od 1. januaija 1979 nova samoupravna organiziranost, ki jo sestavljata, kot že povedano, dva tozda v Šentvidu pri Stični in v Ljubljani ter delovna skupnost skupnih služb.
Marjan Kralj
ISKRA COMMERCE
ŽE NOVEMBRA
URESNIČILI
PLAN
Na zunanjem tržišču se je Iskra zaradi številnih znanih vzrokov usmerila zlasti na zahodno-evropsko tržišče, kar pa ne pomeni, da zanemarja menjavo z drugimi državami. Prav obratno. Ti napori so se letos obrestovali zlasti v poslovanju z vzhodno-evrop-skimi socialističnimi deželami, kamor so Iskrine proizvodne temeljne organizacije že do konca novembra izvozile preko Iskre Commerce za 22.760.000 dolarjev blaga ter s tem za nekaj odstotkov presegle letošnji izvozni načrt.
Pri izpolnjevanju izvoznih obveznosti v socialistične države se je zlasti izkazala kranjska temeljna organizacija Stikala. Ob prizadevanjih in uspehu tega kolektiva je zunanjetrgovinski strokovnjak v Iskri Commerce Zdene Skok povedal naslednje: „TOZD Stikala že dve leti popolnoma izpolnjuje tekočo dinamiko dobav, pri čemer je izrednega pomena tudi to, da na njihov izvozni program nikoli ni nobenih reklamacij. Delajo torej zelo dobro."
Kot rečeno smo letošnji izvozni načrt presegli že koncem novembra. Največ smo prodali v Sovjetsko zvezo, sledijo pa Nemška demokratična republika, Češkoslovaška, Poljska in druge države, članice Vzhodnoevropskega sveta za vzajemno gospodarsko in tehnično pomoč.
LD
',elk<
Začetek specialističnega študija 12
Ni potrebno še posebej poudarjati, kako je za nadaljnji razvoj Iskre nujno predvsem znanje, obnavljanje znanja in njegovo izpopolnjevanje, saj je prav tehnološki napredek na področju mikroelektronike in računalništva izredno nagel in presenetljiv. In če hočemo držati korak vštric s tem razvojem, potem se je nujno potrebno študijsko izpopolnjevati in znanje dopolnjevati, pri čemer imamo seveda vrsto oblik in možnosti za to. Za Iskro, oziroma njene strokovnjake na tem strateško pomembnem področju razvoja je še posebej pomembna specializacija, ki jo programsko pripravlja in organizira Fakulteta za elektrotehniko univerze v Ljubljani že takoj v začetku novega leta.
Program specializacije iz tehnologije integriranih vezij obsega dva dela. Prvi del slušatelju poglablja splošno znanje iz matematike, sistemske teorije logičnih vezij in iz teorije delovanja transistorja na poljski pojav. Drugi del je posvečen načrtovanju, tehnologiji in testiranju vezij MOS. Seminar vključuje realizacijo konkretnega elektronskega sistema v tehnologiji obširnih integriranih vezij in je individualen. Ako slušatelj opravi izpite iz predmetnika, dobi naziv specialista, ki je enakovreden magistrskemu nazivu. Z izvajanjem predmetnika drugega dela pričenja Fakulteta za elektrotehniko v Ljubljani 3. 1. 1979. Potek izvajanja je načrtovan v ciklih in je tako prilagojen zaposlenim inženirjem. p, j
0
za
so<
ne!
str
vo
dn
ka
Po
ne
V
v.
Mladi s poletom v novo leto
, u direk kratk cept .vitev
Z"	kjer
Mladi v DO Iskra Elektromehanika so v minulem letu doživeli marši- To ; katere spremembe. Zato so ob letošnjem kongresu slovenske mladine izvod ustanovili pet novih osnovnih organizacij ZSM. Pogovarjali smo se s pred- tujin sedniki OO ZSM v DSSS, Nabavni organizaciji, Tovarni ERO, RTC in ter n Tovarni računalnikov ter z organizacijskim sekretarjem ZSM Iskre Elek- razve tromehanike, ki jih tokrat predstavljamo tudi ostalim članom delovne Vanji organizacije. Spoznali smo, kakšne načrte imajo za delo v prihodnjem ročn letu, s kakšnimi problemi so se srečali na začetku ipd.	Senj,
delo'
čitpv
VINKO KOBAL, dvaindvajsetletni programer v ERC je predsednik OO ZSM v delovni skupnosti skupnih služb. V mladinsko organizacijo je sprejet leta 1969 na Bledu. V Iskri še ni dolgo, zato je imel dosti težav pri pripravah na organiziranje nove osnovne organizacije v DSSS kot tudi na začetku delovanja.
Mladi v DSSS imajo manj problemov na samih delovnih mestih kot mladi delavci iz proizvodnih temeljnih organizacij, je povedal Vinko Kobal. Vendar so področja v DSSS med seboj ločena, zato se mladi ne poznajo dovolj. Med njimi je po oceni predsednika veliko takšnih, ki so pokazali interes za delo v ZSM.
Izvolili so nove predsednike komisij, ki bodo delovale pri OO ZSM, pripravili bodo srečanje mladine DSSS, da bi se med seboj spoznali. Šele potem bo možno organizirati druge oblike delovanja.
BRANE ŠUMRADA, šestindvajsetletni referent v prevzemnem oddelku je predsednik nove OO ZSM v Nabavni organizaciji. Preden je sprejel to funkcijo je deloval v raznih komisijah OO ZSM v skupnih službah.
Brane Šumrada meni, da delo v novi OO še ni dobro zaživelo, v njej je okrog 40 članov, delo pa še kar sloni na posameznikih, ki so večinoma člani ZK. Med člani je veliko takih, ki bodo kmalu stari 27 let, vendar to zanje ne bi smela biti ovira za aktivno delo v ZSM. Mladi v Nabavni organi-
zaciji vidijo veliko nerešenih vpraši^gk na področju dohodkovnih odnoso,ralni predvsem pri delitvi sredstev za OfZa
Največji poudarek v prihodnje, ..........
obdobju bodo dali idejnopolitična: * f usposabljanju in pridobivanju mlac za delovanje v ZSM. Tesneje bo sodelovali z ostalimi družbenopolr S čnimi organizacijami v tozdu. Priprl1 L Ijajo tudi razna športna srečan* §g§| uspešno so izvedli šahovski turnir.
MARIJA STOPAR, osemnajstletni obe predsednica OO ZSM Tovarne ERO pot dela kot analitik v ekonomskem od' slef delku. V Iskri je zaposlena štiri leti Ure
Tudi mladina tega tozda se še n! elel pozna dovolj. V osnovni organizacij* čje. je 146 delavcev. V kratkem bodo pij' stoi pravili programe za delovanje komisi jalc Ko bodo vanje vključili še neaktiv? gral mladinke in mladince, bo delo steki0 kjei Pri tem jim bodo morale priskočiti «* mo pomoč tudi družbenopolitične orgat* vse] zacije v tovarni ERO kot tudi koorl za nacijski svet OO ZSM Elektromel* ban nike.
Organizirali bi radi razne izobraif valne seminarje, najprej za podroij* družbenoekonomskih odnosov, kasu0 je tudi za druga področja. Marija St0 qjj par misli, da bo delovanje v novi $ kmalu zaživelo.
JANEZ PERKO, triindvajsetletni planer v prototipni delavnici je novi predsednik OO ZSM v Razvojno tehnološkem centru. Že na terenu j° (Nadaljevanje na 4. strani)
M
ne
us
nj
'ELKOM za iskro
aIZDELATI SAMOUPRAVNI SPORAZUM
0 SODELOVANJU
Ko smo meseca maja letos v glasilu zapisali, da se obe strani zanimata ^ sodelovanje, so bili nekateri prepričani, da več na relacijah poslovnega sodelovanja med SOZD Iskra-Elkom tako ni pričakovati.
Sestanek 19. decembra v Ljubljani, pa je že pomenil konkretizacijo nekaterih oblik sodelovanja, za katero je dovolj razumevanja z obeh strani.
SOZD Iskra so predstavljali: generalni direktor Jože Hujs, člani poslovodnega kolegija Miloša Kobe, Boštjan Barborič, Pavle Gantar, sekretar družbenopolitičnih organizacij SOZD Miloš Pavlica, predsednik KO sindikata Janez Kem in direktor DO Avtomatika Stane Preskar.
Iz naše SOZD so se pogovora udeležili: generalni direktor Janez ‘°grajc, direktorji Marko Drnovšek, Maijan Bezjak, Ivo Krajtner, iz delovne skupnosti pa Rajko Orešnik in Riko Vračko.
J
—V Vvoc*no besedo je podal generalni rektor Janez Pograjc. Potem, ko je v atkih obrisih razložil razvojni kon-ept SOZD Elkom ter opravil predsta-—V' 6V na^e SOZD so sledila področja, si- T6r °boii čut'mo največ stičnih točk.
■0 so; postopek vsklajevanja pro-Y V0(inih programov, skupni nastopi v .	Jlni’ razvojno-raziskovalna dejavnost
v tJ možnost dogovarjanja pri skupnih vojnih nalogah. Nadalje sodelo-116 rn?U’ v8rajeno v naše srednje-m zpCne, Programe ter prenašanju izku-renj, ki jih SOZD Iskra na svojem — ueovnem področju že ima. Zauresni-- 17 fVj.na. vseh teh področjih so realni :a /rJi ■ je v nadaljevanju povzel gene-osc aini direktor Iskre Jože Hujs, saj gre ^ O a komplementarnost proizvodnih
nem,.-.,. .	■;
Generalni direktor Jože Hujs ob zaključku:
„Veseli smo, da smo se dobili skupaj. Še bolj, ko ugotavljamo, da smo danes že bili nekoliko bolj konkretni. Z dobro voljo obeh lahko še marsikaj napravimo skupnega. SOZD Elkom je močna in dokaj sposobna grupacija, Iskraši smo na to ugotovitev svojega partnerja še posebej ponosni.“
Jože Hujs za glasilo ELKOM
Tovariš direktor, kaj menite vi o SOZD Elkom?
iti S1
Jožeta Hujsa je sledila še konkretizacija oblik sodelovanja, ki bi naj obsegala naslednja področja: elektro-nizacija sedanjega proizvodnega programa Elektrokovine, poleg energetske elektronike razvijati tudi procesno TSN, avtomatizacija skladišč in talnega transporta in ostala področja, zanimiva za obojne. Razprava, ki je sledila, je opozorila na raven dogovarjanja in uresničevanja. Sedanje izkušnje kažejo, da stvari zablokirajo potem, ko jih prenašamo na nižje oblike dogovarjanja in uresničevanja. Prav je, da se o oblikah sodelovanja dogovorimo na najvišjem strokovnem vrhu, vendar je treba odgovornost in informacijo prenašati in zasledovati vse do TOZD, kjer stvari končno uresničujemo.
Oblika dogovarjanja mora biti stalna in neprekinjena, to tembolj na področjih, kjer lahko pride do prekrivanja proizvodnega programa. Tudi za področje računalništva ni bojazni, da bi bilo pri nas preveč proizvajalcev. Treba se bo le dogovoriti ter razdeliti področja dela. Vse to pa narekuje, da v SOZD Iskra in Elkom imenujemo strokovne time, ki bodo takoj začeli z uresničevanjem začetih pogovorov.
Predlog sestanka je ob zaključku bil, da se izdela samoupravni sporazum o poslovnem sodelovanju med obema SOZD. Tak samoupravni akt naj bi sprejeli do konca meseca marca. Predstavniki SOZD ISKRA so svoje goste povabili v Kranj na ogled DO Avtomatika. Med ostalim so si ogledali tudi del računalništva, ki ga SOZD Iskra uspešno razvija. Ni kaj, predstavitev SOZD Iskra je bila na najvišjem strokovnem področju zelo uspešna.
„Veijetno nisem prava oseba, da bi dajal take ocene, sicer pa o vsem premalo vem, da bi lahko to tudi storil. Povedal pa bi, da je SOZD Elkom uspešno integriral razdrobljeno elek-tro-kovinsko gospodarstvo na tem delu severovzhodne Slovenije. Zato je še vedno v fazi iskanja svoje fiziono-mije.“
Kaj pomenijo poslovni stiki obeh SOZD?
„Moram reči, da medsebojno že dobro sodelujemo. Če lahko naše izkušnje, ki smo jih pridobivali v 25. letih, prenašamo v SOZD Elkom, zato, da bi vi hitreje napredovali, potem je smisel našega sodelovanja tudi v praksi potrjen. Sedanje izkušnje že kažejo, da ni razloga, da tega ne dosežemo."
Pf0gram°v, prisoten pa je tudi močan 7R0: nt0je5ranski “terc8. Seveda pa bo " nj. f|0trebn° izpostaviti odnose do leta n r™. TOZD, kjer se vse to lahko <e d p, esničuje. Področje profesionalne L .si trC)nike je izredno široko podro-
) nii’ J6’ Za Pr°izvodne ambicije pa je pro-njdi j,,?13 dovolj za vse, ki se kot proizva-tivji C1. P°javljajo. Tu bodo morali odi-ek)o j^atl svoj° vlogo skupni inženiring, ■ ■ Ier ze lahko v zasnovi vgradimo
Generalni direktor Janez Pograjc ob zaključku:
„Dovolite mi, da se v imenu svojih sodelavcev zahvalim za topel sprejem, da vam za vaše dosežke, del tehste nam danes tudi pokazali, iskreno čestitam z željo, da postane takšna oblika dogovarjanja nova spodbuda za še plodnejše sodelovanje. Želimo si, da bi naša oblika sodelovanja postala vzgled vsem SOZD, kako naj medsebojno sodelujejo."
Jože Hujs.
r
ga11* v2sodel-vania tam’ kier ie t0
7-vJi’ _ J
orjr 7a j možno. Torej gre v tem primeru a dogovor med strokovnimi služ-

TUDI VAM, DRAGI DELAVCI SOZD ISKRA, ŽELIMO SREČNO IN USPEŠNO POSLOVNO LETO 1979.
V..
Delavci SOZD Elkom
Med pogovori predstavnikov SOZD ELKOM in Iskra.
sprejeli tudi nekatere sklepe. To pa pomeni, da smo že bližje na poti enakopravnega dogovarjanja o obliki našega sodelovanja. Mislim, daje treba tudi poudariti dejstvo, da gre za sodelovanje dveh SOZD v Sloveniji. Morda bomo v nadaljevanju našega sodelovanja pokazali širši javnosti, kako naj SOZD tudi medsebojno sodelujejo. Prav je, da to dokažemo na lastnem primeru."
smo močnejši kot pa če se sami pojavljamo na vse bolj zahtevnem tržišču."
Novo leto je pred vrati. Vas lahko prosimo za sporočilo našim bralcem?
Sodelovanje med SOZD je še premalo razvito, tudi prek republiških meja.<, Kaj o tem menite pri vaši SOZD?
„Res je, vse premalo se še poznamo. Mi smo pričeli tako obliko sode-
„Vsekakor bi rad to izkoristil kot novoletno čestitko vsem delavcem SOZD Elkom. Mi v Iskri se močho zavedamo, kako je pomembno, če pri svojem razvoju upoštevaš izkušnje svojega partnerja, saj kaže dobre zadeve posneti, se pa v tem tudi izraža ena od oblik solidarnosti, ki jo mi v Iskri 'čutimo do vas v SOZD Elkom. Želim vsem delavcem Elkoma, da v novem letu vsakokrat, kadar bodo odločali o rezultatih svojega dela pomislijo na možnost, kako bi lahko v svojem raz-
lovanja z El Niš in Rudi Čajevcem. Če vojnem delu dosegli še več in prav se pametno dogovorirtio bo dela do- tukaj jim delavci Iskre ponujamo roko volj za vse. Končno pa, vsi trije skupaj sodelovanja."
Proslava dneva JLA
tudi pomen jugoslovanskih oboroženih sil v povojnem obdobju, ko se je ravno tako pokazalo, kako pomemben je njen delež pri graditvi naše neodvisne samoupravne socialistične družbe.
Aktivi ZZB NOV ISKRE so 21. decembra priredili v avli stolpnice v Ljubljani proslavo ob dnevu JLA.
Sklican sestanek je bil že tretji med predstavniki obeh SOZD. Kakšni so nadaljnji obeti?
„Na prvih dveh sestankih smo precej skupaj razmišljali. Morda lahko trdimo, da je šlo za spoznavne sestanke. Današnji sestanek pa pomeni že konkretizacijo, saj smo se pogovarjali konkretno o obliki sodelovanja ter
Po uvodni pesmi vojaškega pevskega zbora je prevzel besedo Jože Pogačnik ZZB Iskre Commerce, ki je v imenu borčevskih organizacij zaželel vsem prisotnim dobro počutje in ob tej priložnosti še pozdravil goste: republiškega sekretarja za ljudsko obrambo pri IS skupščine SRS Martina Koširja, delegacijo Ljubljanske armijske oblasti na čelu z general majorjem Mihom Petričem, predstavnike teritorialne obrambe Slovenije, gosta Vladimira Logarja, naše stalne goste general polkovnika Rudolfa Hribernika, generala Miho Butaro, Karla Leskovca, predsednika krajevne skupnosti Miloša Bučarja, vse predstavnike samoupravnih družbenopolitičnih organizacij in individualnih organov Iskre, zastopnike armade, ki so v našem podjetju in predstavnike organizacij ZB iz naših DO na čelu s predsednikom aktiva ZZB SOZD Iskra Francetom Križnarjem.
Nato je prisotnim spregovoril slavnostni govornik Vladimir Klavs. Poudaril je, da ima dan JLA za nas še poseben pomen, saj s tem praznujemo obletnico rojstva naše slavne ljudske armade, ki nam je izbojevala svobodo, v kateri smo si uspeli ustvariti vse to, kar danes imamo.
„Naša armada ni nikoli imela napadalnega značaja, bila pa je v vseh trenutkih pripravljena, da se postavi v bran za ohranitev dragocenih tradicij narodnoosvobodilne borbe, da zavaruje s svobodo tudi neodvisnost in enakopravnost države kot celote, kakor tudi njenih narodov in narodnosti, ker le pod takimi pogoji miru in svobode lahko vsi delovni ljudje Jugoslavije grade svojo novo družbo ...“ je dejal ing. Klavs in nato opisal povezanost Iskre in JLA . ... Tudi ob tej priliki z zadovoljstvom ugotavljamo, da je sodelovanje Iskre in JLA iz leta v leto večje in uspešnejše in v cilju, da bo to sodelovanje še boljše, smo štorih vse, da se v okviru Iskre formira tudi posebna DO namenske proizvodnje. Tako bomo tudi Iskraši dali svoj važen delež nadaljnji krepitvi naše JLA in s tem tudi garantu naše svobode, neodvisnosti in nadaljnjega razvoja samoupravne socialistične skupnosti ...“
Po slavnostnem govoru so v kulturnem programu nastopajoči s pesmijo in recitiranjem proslavili dan JLA in z umetniško besedo obudili dneve iz herojske borbe, v kateri so hrabri borci NOV zmagovali in umirali za našo svobodo.
V nadaljevanju govora je Vladimir Klavs opisal trdo pot naših borcev NOV in njihov, pod vodstvom tovariša Tita zmagoslavno končani boj, kot
Kulturnemu programu je potem sledilo družabno srečanje, ki je ne nazadnje tudi po zaslugi prizadevnih prirediteljev poteklo v prijetnem in prijateljskem vzdušju.
Boris Čerin
★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★
as#
i oO Dušan že ljeznov
(70)
V teh svojih zapiskih o srečanjih s Titom bi moral pisati še o z njim v Velenju, pa o srečanju v četrtek, 1. julija .a/6. leta na ljubljanskem letališču, kjer se je zaustavil za nekaj grad meCl poti° z berlinske evropske partijske konference v Beo-
To srečanje sem takrat tako-le zabeležil v mariborskem Ve-eru na prvi strani naslednjega dne, v petek, 2. julija 1976: uri | -derai se i6 predsednik Tito med potjo iz Berlina, kjer se je e/ezd konference evropskih komunističnih partij, v Beograd, ,a k^aiši čas ustavil v Ljubljani. Natanko ob pol dvanajstih je na stališču Brnik pristalo predsednikovo letalo. Ves čil in nasme-lan se je predsednik Tito na letališču najprej pozdravil s soprogo ovanko, potem pa s predsednikom predsedstva SRS Sergejem .ra|gherjem, predsednikom CK ZKS Francem Popitom in dru-9'oii uglednimi slovenskimi osebnostmi, ki so ga prišle pozdravit na 'stališče.
"fakoj po pristanku se je kolona avtomobilov napotila proti lubljani, kjer je predsednik Tito okrog poldne obiskal v klinič-^sm centru člana predsedstva SFRJ Edvarda Kardelja, ki je ^apešno prestal drugo fazo predvidenega operativnega zdravije-
Skupaj s predsednikom Titom so obiskali Edvarda Kardelja sekretar izvršnega komiteja predsedstva CK ZKJ Stane Dolanc, član predsedstva SFRJ Petar Stambolič, Sergej Kraigher in France Popit. Navzoča je bila tudi Kardeljeva soproga Pepca.
Pred vhodom v klinični center so pozdravili predsednika republike direktor kliničnega centra Zdravko Krvina, prof. dr. Bogdan Brecelj, dr. Bogo Skrget in drugi.
Predsednik Tito, Stane Dolanc in Petar Stambolič so se zatem zadržali v daljšem in prijateljskem razgovoru z Edvardom Kardeljem in mu zaželeli čim hitrejše okrevanje.
Po obisku v Ljubljani se je predsednik republike s spremstvom odpeljal na Brdo, kjer so mu priredili kosilo. S predstavniki Slovenije se je pogovarjal med drugim o zamejskih Slovencih. Ob štirih popoldne je predsednik Tito z letalom nadaljeval pot v Beogradu."
Vendar pa se je takrat za tem suhim, precej uradnim sporočilom skrivalo, kot vedno, prisrčno vzdušje, ki ga zna naš predsednik vedno ustvariti, kamorkoli že pride.
Od tistega julijskega, sončnega in toplega dne na brniškem letališču mi je ostala v spominu krepka, živahna in naravnost mladeniška predsednikova podoba, ko se je pojavil na vratih letala in se s prožnimi, skoraj naglimi koraki napotil po stopničkah proti navzočim, ki so ga pričakovali. In takrat sem vzel v roke svoj fotografski aparat ter začel slikati in slikati. Velikokrat poprej sem namreč obžaloval, da nisem imel nikoli s seboj fotografskega aparata (za to so vedno poskrbeli kolegi fotoreporterji, ki so bili običajno z menoj na takšnih sprejemih), to pot pa sem ga vzel s seboj zavestno, da bi samo zase naredil nekaj posnetkov predsednika v svoj spomin in za svoj album. In to se mi je v celoti posrečilo prav tistega julijskega dne.
Ko sem kasneje dobil razvite barvne diapozitive, sem kar strmel. Posnetki so se odlično posrečili in tako imam na svojih diapozitivih precej posnetkov našega predsednika, tudi iz tesne bližine, ki me bodo vedno spominjali na vsa srečanja z njim in na to, da mi je moje novinarsko delo omogočilo, da sem imel razmeroma dostikrat čast in priložnost biti v najbližji predsednikovi bližini, besedovati z njim, ga fotografirati in tudi dobiti od njega v spomin njegov avtogram.
Ko zaključujem te svoje zapiske, po stari novinarski navadi zbrane z vseh vetrov in navidezno nesistematične, se mi vedno vsiljuje misel, da sem bil lahko pravzaprav srečen, da sem toli-kokratlahko videlin slišal našega predsednika iz največje bližine, tako da sta mi njegov človeški kot zunanji lik ostala neizbrisna. Vedno me je presenečala njegova vitalnost, smisel za šalo, takojšnja odzivnost, okus in smisel za oblačenje, s tem v zvezi pa tudi določena eleganca, ki je tudi na zunaj kazala uravnoteženost in harmonijo njegove notranje podobe z zunanjim videzom. Končno se mi je vedno zdelo, da se v teku desetih letih, kolikokrat sem ga v tem času že videl, v bistvu ni dosti spremenil in vtis sem imel kot da leta zanj nič ne veljajo in štejejo. Pa še nekaj me je vedno privlačevalo pri njem. Poleg njegovega jasnega in trdega pogleda iz sinjih oči, ki so znale ob pravih trenutkih gledati tudi zelo dobrotljivo, so me vedno pritegovale njegove roke, majhne, fine in nežne, roke pianista ali arhitekta, roke, ta čudež narave, roke ustvarjalke. In zato sem vedno, ob slehernem srečanju z njim, nehote zamrmral v sebi besede, ki jih je bil Gorki izrekel o Tolstoju, veljajo pa še kako tudi za našega predsednika: „Kako sem srečen, da živi tako velik človek med nami."
Konec
INDUSTRIJA ZA TELEKOMUNIKACIJE
Ugodni poslovni rezultati
TOVARNA MERILNIH INSTRUMENTOV, OTOČE
Inovacije prinašajo dobre rezultate
Ob zaključku leta 1978 smo dobili od Aleksandra Miheva, predsednika kolegijskega poslovodnega organa DO Iskre Elektromehanike kratko oceno o poslovanju te delovne organizacije v zadnjem obdobju in o najbolj pomembnih nalogah za prihodnje leto.
„Smo že v drugi polovici srednjeročnega planskega obdobja, prav je, da pogledamo, kako plan izpolnjujemo. Z zadovoljstvom lahko ugotovimo, da se gibljemo v okviru začrtanih nalog, na nekaterih področjih celo presegamo planske obveznosti.
V letu 1978 smo uspeli organizirati proizvodnjo računalnikov, prvi sistemi so bili že poslani kupcem in upam, da bomo v letu 1979 in v naslednjih letih pospešeno razvijali ta proizvodni program.
Z letošnjim letom smo v Iskri Elek-tromehaniki uspeli sanirati nekatere probleme zadnjih let, tu mislim predvsem na izgube v telefoniji v zvezi z osvajanjem sistema Metaconte. Doseženi rezultati na področju telefonije v letu 1978 pričajo, da so bile naše odločitve pravilne."
O rezultatih poslovanja je še nekoliko prezgodaj govoriti, pa smo inž. Miheva vseeno prosili, naj nekaj besed pove o tem.
„Na osnovi poročila o poslovanju DO v 9 mesecih in podatkov o izpolnjevanju plana prodaje in izvoza lahko rečemo, da bomo letošnje leto ugodno zaključili, tako kot že vrsto let ne. Na to kaže cela vrsta parametrov, od porasta fizičnega obsega proizvodnje za 15 % pri manišem številu zaposlenih do ugodnih rezultatov na področju izvoza. Pozitivni premiki se kažejo tudi pri višini zalog in obratnih sredstev, zboljšuje se tudi struktura sredstev."
izkoristiti prav zaradi pomanjkanja investicijskih sredstev.
Druga stvar, s katero nisem zadovoljen, so inovacije, oz. osvajanje novih proizvodov in lastnih tehnologij v DO. V letu 1979 bo to ena naših osnovnih nalog, skušali bomo te procese bistveno skrajšati, saj si ne moremo dovoliti, da bi nek izdelek razvijali tri ali štiri leta. Morali se bomo ustrezno organizirati, da bomo lahko hitreje osvajali nove proizvode, predvsem kompleksnejše sisteme.
Naša stalna skrb bo seveda še naprej izpolnjevanje planskih obveznosti. Pred nami je še ena pomembna naloga, s katero smo se vehko ukvarjali letos pa tudi že prej — to so aktivnosti na področju samoupravne organiziranosti naših TOZD in delovnih organizacij. V letu 1979 bodo zaživele nekatere nove temeljne organizacije, kar vnaša v naše delo nekatere nove elemente, predvsem med proizvodnimi TOZD in TOZD, ki se ukvarjajo s prometom blaga in uvajanje dohodkovnih povezav v skladu z zakoni. Nove relacije bomo skušali vzpostaviti tudi z Iskro Commerce. To je seveda daljši proces, začeli pa bomo vendarle že v prihodnjem letu.
Vsem sodelavcem v DO in ostalih organizacijah Iskre želim veliko sreče in zadovoljstva v letu 1979, predvsem pa, da bi se dobro počutili v Iskri." Boc
Praktičnega pomena inovacijske dejavnosti smo se v zadnjem času pričeli zavedati tudi v Iskrini tovarni instrumentov v Otočah. Že sklep skupščine SFRJ, da leto 1975 proglasi za leto inovacij in kasnejša akcija sindikatov sta člane tega kolektiva spodbudila k dodatnemu razmišljanju in ustvarjanju ob delu.
Razveseljiva je ugotovitev, da inovacijska dejavnost ni zaživela samo na določenih nivojih, ampak se z njo ukvarjajo prav vsi: od delavcev v neposredni proizvodnji do visoko strokovnih delavcev v razvojnih in tehnoloških službah.
V letošnjem letuje bilo prijavljenih 27 predlogov za tehnične izboljšave, koristne predloge in opozorila. 23 predlogov je komisija za inovacije obravnavala in jih ustrezno nagradila, ostali trije predlogi še niso bili obravnavani, ker zanje še ni bilo mnenja in ugotovitev strokovnih služb. Med obravnavanimi predlogi je tudi nekaj takih, ki še niso praktično preizkušeni ali pa zanje mnenje o koristnosti predloga še ni izoblikovano.
Skupni prihranek, ki so ga inovatorji ustvarjali v letošnjem letu, znaša 596.237 din. Pri tem moram omeniti, da za marsikateri predlog nismo mogli ugotoviti višine prihranka, bodisi da zanje ni bila možna izdelava računa ali pa so predlogi imeli le kvalitetni značaj. Avtorji so za sprejete predloge prejeli 54.512 din odškodnine. Naj-. uspešnejši inovatorji so bili: Viktor Ravnikar, ki je s svojim predlogom ustvaril 261.441 din prihranka, Štefan
POSEBNO SKRB IN INOVACIJAM
INVESTIRANJU
V nadaljevanju pogovora je Aleksander Mihev omenil dve področji, kjer ne moremo biti zadovoljni z doseženimi rezultati: prvo je področje investiranja in drugo inovacije.
„V letošnjem letu smo v Elektro-mehaniki pripravili investicijske elaborate za velik investicijski poseg, ki naj bi po vrednosti predstavljal prek 300 milijard din. Želimo, da bi lahko predložene investicije uresničili, saj je to ključni pogoj za nadaljnji razvoj naše DO. Imamo namreč zelo dobre pogoje za nadaljnji prodor: zdrave programe, ki so iskani na trgu in ljudi, ki znajo opravljati svoje naloge. Skoda bi bilo, če vseh teh možnosti ne bi uspeli
Mladi s poletom v novo leto
(Nadaljevanje z 2. strani)
IPD pri 00 ZSM v Tovarni
deloval v mladinski organizaciji kot predsednik komisij za IPD in šport. Nekaj časa je delal tudi pri 00 v Vzdrževanju.
V osnovni organizaciji ZSM v RTC je le 13 članov, je povedal Janez Perko. Marsikdo meni, da je delo v taki majhni 00 lažje. Res, imajo precej manj težav z obveščanjem, sestajanjem ipd., vendar je težava v tem, da mladi — ko so bili še v DSSS — sploh niso vedeli, da 00 ZSM obstaja.
Izrazitih problemov mladi v TTC nimajo. Dobro sodelujejo z družbenopolitičnimi organizacijami. Skrbeli bodo, da bodo mladi čim bolj aktivni.
sije za ATC.
Mladi v Tovarni računalnikov se zavedajo, da so njihove osnovne naloge na delovnem področju. Zato delo v 00 ZSM še ni zaživelo kot bi bilo
treba. To je mlad tozd z mladimi delavci. V kranjskem delu je 29 članov 00 ZSM, v ljubljanskem pa okrog 18. Storili bodo vse, da bo delov osnovni organizaciji resnično zaživelo, /a predsednike komisij so izbrali najbolj primerne mladinke in mladince, zdaj pripravljajo programe. Ker so v tozdu večinoma mladi, bo moralo biti delo 00 ZSM še posebej učinkovito in konkretno.
*
SLAVKO ČESEN, dvaindvajset-letni planer v GPP je predsednik nove
00 ZSM v Tovarni računalnikov. Pred tem je deloval kot predsednik komi-
ISKRA
Številka 1 — 30. december 1978
MILORAD MILOŠEVIČ, enaindvajsetletni navijalec tokovnih tuljav v Tovarni števcev je novi organizacijski sekretar mladine Iskre Elektromehanike Kranj. V ZSM aktivno dela od leta 1974 dalje. Pred služenjem vojaškega roka je bil predsednik komisije za SLO pri 00 ZSM v Števcih, od
leta 1976 pa predsednik te 00, v Tcateri je delo končno le lepo zaživelo.
Ko je spregovoril o usmeritvi delovanja mladih v Elektromehaniki, je Milorad Miloševič poudaril potrebo po primerni razdelitvi dela po posameznih komisijah. Predvsem pa je treba oživiti delo v bazi. Mladi se morajo aktivno vključiti v družbenopolitično življenje. Tu lahko veliko pomagajo mladi komunisti, ki bi se morali še bolj aktivno vključevati v delo ZSM. Več bo treba narediti tudi za tesnej-šne sodelovanje s sindikatom, organizirali so že skupen seminar o SLO.
V uvajalne seminarje so vključili tudi predavanje o vlogi in organiziranju ZSM v naši delovni organizaciji, kar mnogo pripomore k takojšnji vključitvi mladih delavcev, ki se na novo zaposlijo v Iskri. Tudi v prihodnje bodo skušali organizirati čim več takih oblik delovanja, s katerimi bi pritegnili mlade k aktivnemu delu v ZSM. Organizirani bodo seminarji o. idejnopolitičnem delu, marksistični krožek, pripravljajo tudi marksistično knjižnico, več bodo napravili tudi na področju obveščanja o delu mladih.
Koordinacijski svet osnovnih organizacij ZSM Iskre Elektromehanike bo podpiral delo in akcije osnovnih organizacij, usmerjal inpomagal boOO pri njihovem delu. To je njegova glavna naloga. Pomagati mora predvsem predsednikom 00 pa tudi drugim, da bo delo v 00 resnično lahko zaživelo.
Milorad Miloševič je ob koncu našega pogovora dejal, da je z veseljem sprejel funkcijo sekretarja in da bo skušal čim več svojega časa nameniti temu delu. Trudil se bo tudi, da bi 00 ZSM Števci postala ena najboljših osnovnih organizacij v Elektromehaniki. Seveda pa bo potrebno nekaj časa, da bo v mladinskih organizacijah po naših tozdih vse steklo tako kot mladi pričakujejo in si želijo. Želimo, da bi se jim pričakovanja v novem letu izpolnila.
Hajdinjak je privarčeval 164.244 din, Janez Markovič 67.347 din in Luka Zupan 61.678 din prihranka.
Čeprav smo z bero tehničnih izboljšav in koristnih predlogov zadovoljni, ne moremo biti zadovoljni na področju izumov in patentov, saj v letošnjem letu ni bil prijavljen niti en izum. Zato bodo morali strokovnjaki, od katerih se takšna oblika inovacijske dejavnosti pričakuje, vložiti več truda za uresničitev teh ciljev. V celoti pa je bilo letošnje leto rekordno po številu prijavljenih predlogov. Povsem zadovoljni s tem ne moremo biti. Naš cilj je, da bi vsaj 10 % članov kolekti-
va postalo aktivnih na področju ino vacij. Prepričani smo, da bo novi pr3' vilnik spodbudil naše delavce k fe večjemu ustvarjanju ob delu.
Inovacijska dejavnost je naletela n1 ugoden odmev pri vodstvu našeg1 tozda kot tudi pri odgovornih služ bah. Tudi ti ljudje se zavedajo, da so inovacije pomembne za razvoj tovat ne. Povečan obseg te dejavnosti L' zahteval organiziranje ustrezne službe ki bo skrbela za spremljanje in pospe Sevanje inovacijskih prizadevanj 1 kolektivu tovarne merilnih instrU’ mentov. Šele takrat celotno delo ne bo odvisno le od komisije, z načrtni!11 in usmerjenim delom bodo inovacije prinašale Iskri še boljše rezultate.
Edo Zaplotnik
POGOVOR Z JUBILANTOMA MSO
»PRI RAZVOJU MSO SMO SODELOVALI VSI...«
Srečko Torkar je vodja inženiring področja I v Ljubljani. Svojih začetkov v Iskri se takole spominja:
V osnovni šoli Stane Žagar na Planini v Kranju je bila 18. decembra proslava v počastitev dneva JLA. Proslavo je pripravila krajevna konferenca ZRVS Huje -Planina v sodelovanju s krajevno skupnostjo. V kulturnem programu so sodelovali moški pevski zbor ISKRA, učenci osnovne šole Stane Žagar, gojenci kranjske glasbene šole in predstavniki vojašnice iz Kranja. Krajani si podobnih prireditev še želijo, vse bolj pa pogrešajo 'primeren prostor za podobne proslave in razna srečanja.
„Delati sem začel v splošni montaži Iskre Kranj, kasneje sem bil v kontroli avtomatskih telefonskih central. Leta 1957 pa sem pristopil k zunanji montaži, kjer sem opravljal razna dela od fnontaže, preizkušanja in vodenja širom po Jugoslaviji in zunaj nje.
Na kolektiv in sodelavce me veže veliko prijetnih spominov. Med nami je vedno vladalo delovno vzdušje in tovarištvo. Začeli smo skromno, z veliko volje in hitro napredovali kot posamezniki in kot mlad kolektiv. Iz začetne majhne skupine smo prerasli v veliko razvejano temeljno organizacijo z enotami po vsej državi in v tujini.
Poleg napornega dela, odgovornosti in vseh ostalih delovnih obveznosti so mi v spominu ostali tudi prijetni trenutki, ki sem jih preživel v veselem okolju s sodelavci. Zato bi se ob sprejetju redkega priznanja in praznovanju enkratnega jubileja rad vsem iskreno zahvalil za priznanje delovne organizacije, predvsem pa kolektivu tozda MSO. Vem, da me priznanje še bolj obvezuje, potrudil se bom. Obenem pa se zavedam, da podobno priznanje zasluži več sodelavcev. Vsem ostalim, predvsem mlajšim sodelavcem želim, da bi se v MSO prijetno počutili in da bi delali v tovariškem vzdušju ter hitro osvajali nove sisteme na področju telekomunikacij. Čaka nas veliko novih nalog, ki jih bomo uspešno opravili le s skupnimi napori in s prizadevnim delom vsakega posameznika."
Poleti 1949 smo morali razvoj telefonije, zaposlil
prekinil sem se 1
elektroakustiki. S prehodom na sam0; upravljanje so se v Iskri spet odloči za nadaljnji razvoj telefonije, sklep ( tem je sprejel prvi DS. Sam sem takta1 delal v tehnični kontroli v proizvodni1 telefonskih aparatov, leto kasneje sen’ bil premeščen v tehnično kontrol6 telefonskih central.
Savo Zubič, višji strokovni sodelavec v tehnični službi MSO je prijeten sogovornik, vendar bomo zaradi pomanjkanja prostora objavili le del njegovih spominov na razvoj MSO:
„Rojen sem v Slavoniji leta 1929. Že kot otrok sem sodeloval v NOB, tedaj sem izgubil očeta in tri brate. Leta 1944 sem odšel v partizane, sodeloval sem na sremski fronti vse do osvoboditve Zagreba. Demobilizacijo
Skoraj neverjetno je, kako je lski: v slabili petih letih razvoja uspela ra2 viti veliko različnih tipov central. Z‘ leta 1955 smo prešli na Crossbar teh niko, ki jo še danes uporabljam6 Začetki telefonije v Kranju so osnem za kasnejše organiziranje zunaflj1 montaže - današnje MSO.
Ko razmišljam o sprejetem P21' znanju, menim in sem prepričan, teh uspehov ne bi dosegli, če ne 61 sodelovali vsi, ne le člani kolekth' MSO, ampak tudi delavci Iskre Eleit tromehanike in celotne SOZD, kis” posredno ali neposredno prispeva11 svoj delež k razvoju Iskre. Ob tej Prl' liki bi se morali spomniti tudi vseh, k danes niso več med nami, saj so pra' tako prispevali svoj delež."
Alojz Bo1
BELGIJSKA FIRMA BTM - ODDELEK ZA INSTALACIJE IZ ANTVVERPNA IN ODDELEK BTM V KRANJU ČESTITATA TOZD MSO OB 25-LETNICI OBSTOJA

Objavljamo vsebino teleksa s katerim Podjetje za PTT promet Zvornik izreka priznanje Montažno servisni organizaciji, ki je izvršila svoje obveznosti pred pogodbenim rokom. Gre za razširitev KATC sistema ISKRA 58-C s 40 na 160 priključkov, ki so jo delavci MSO opravili v 14 dneh. Čeprav so obveznosti TOZD MSO zaradi večje proizvodnje na področju komutacijske tehnike v zadnjih dveh letih močno narasle, delavci te temeljne organizacije svoje obveznosti uspešno opravljajo.
Vsebina teleksa*
VAŠE RAZUMEVANJE UČINILO JE DA ZA NEKOLIKO MESECI PRIJE DAMO NA KORIŠTENJE STANOVNIŠTVU ŠEKOVICI 120 NOVIH TELEFONA. OVAKVA SARADNJA JE ZA SVAKU POHVA-LU. POSEBNA ZAHVALNOST RADNICIMA MONTAŽE.
OOUR PTT ZVORNIK Direktor Djuro Novačic
Srečko Torkar in Savo Zubič sta delavca naše Montažno servisne org3 nizacije, ki letos skupaj s kolektivom praznujeta 25 let dela v Iskri. Nj slavnostnem srečanju ob 25-letnici MSO, o katerem smo pisali že v zadnj številki, sta prejela tudi priznanji delavskega sveta DO Iskre Elektr® mehanike za ustvarjalno delo na področju telekomunikacij. Na srečanj6 smo ju za hip zmotili, da sta nam povedala nekaj besed o prehojeni poti’ Iskri.
sem dočakal v Sloveniji. V armadi s* potrebovali nove kadre, zato sem osL še naprej v JLA. Poslali so me v v6 jaško gimnazijo v Radovljico. Zarad velike potrebe po strokovnih kadrih' industriji je armada poslala veliko mla dih na šolanje na Češkoslovaško. F11 šolanju na Češkem sem se 1948 vrnil' Jugoslavijo v Vojnotehnični zavo6 Kragujevac. Ker tam nism moge opravljati svojega poklica, sem zapt° sil za premestitev in v decembru iste# leta prišel v kranjsko Iskro. Tam sen se vključil v razvojni oddelek telef° nije, kjer so delali štirje delavci, me6 njimi veteran telefonije Franc Pižen1 Takrat sem se prvič srečal z Iskrah najbolj se mi je vtisnilo v spomin t° kako smo začeli, naš zagon in ent11 ziazem. Razmontirali smo releje i‘ časa okupacije in ročno navijali nove' pomočjo pripomočkov, ki smo jd1 sami izdelali. Delali smo v zelo težki!1 pogojih, s stroji, ki jih je Iskra obdr žala od nekdanje LGW.
Alojz Boc
J
ino-
1«
uii iegi luž' 1 sc
val'
bi
&
spe-
tru-, ne nin’ .cije
tnV
dni'
trO'
mj«
iti’
li $( ista ve
rad'
•ih’
ub'
po
lil’
vod
ogd
pic
tegi
sen
efo
ne«
ent'
:a$i
to
itii'
: il
ves jih kih idr
nit
o '
nff
čil
P"
;ra'
inj'
;en'
ol«
ikn
raz
Ž<
teh
n<>
oV
nj1
ari-
'da
bi
jVl'
ek’
so
/al>
ari-
jki
ra'
id


INDUSTRIJA ELEMENTOV ZA ELEKTRONIKO, LJUBLJANA
tozd polprevodniki Trbovlje
PROSLAVILI SO PETNAJSTLETNICO TOVARNE
V soboto, 23. decembra, so v trboveljski Iskri proslavili petnajstletnico tovarne. Zgodovina, če petnajstim letom lahko tako rečemo, je kratka, pa vendar zelo burna. Od skromnih začetkov in neuspelega štarta, večnih težav s proizvodnjo in še bolj s prodajo polprevodnikov, so se uspeli šele pred dvemi tremi leti postaviti na trdna tla in si zagotoviti normalne pogoje za poslovanje. Imajo pa lepe perspektive, kar je posebej naglasil slavnostni govornik, namestnik predsednika delavskega sveta Pavle Hacin.
Zvečer ob šestih se je zbral ko-lektiv TOZD Polprevodniki v Delavskem domu. Povabih so tudi precej gostov iz vodstva ZP Iskra in DO Industrija elementov, s katero združuje delo in sredstva trboveljska Iskra. Godba na pihala je odigrala Internacionalo, nato pa je predsednica osnov-nc organizacije sindikata Stana Strniša Pozdravila goste in sodelavce. Sledil je krajši kulturni program, nato pa je namestnik predsednika delavskega sveta TOZD Polprevodniki Pavle Hacin v slavnostnem govoru orisal zgodovino tovarne, sedanje stanje in na kratko povedal nekaj o načrtih v bližnji prihodnosti.
Ker smo o zgodovini tovarne precej napisali v predzadnji številki Iskre, govornikovih izvajanj ne bomo ponavljali- Povemo naj, da seje iskreno zahva-nl našim znanstvenikom, tehničnim ljudem in raziskovalcem, ki so v zelo skromnih razmerah dobesedno iz nič ustvarili slovensko polprevodniško tehniko in svoja dognanja prenesli v mlado tovarno v proizvodnjo. Naj omenimo le dve imeni: Tauzesa in Šelige rja, ki ju je govornik imenoval
„očeta polprevodnikov11. Ta mlada veja je bila pri nas še malo znana, kljub temu pa zelo aktualna, saj smo jo morali osvojiti, če smo hoteli v korak z elektroniko po svetu, kar je bistveni del programa Iskre.
Po proslavi sem vprašal direktorja Staneta Kovačiča, kaj naj še zapišem ob tem jubileju. Rekel mi je: „Ne bi dajal kakih izjav za tisk, zapišite pa le, da smo Iskraši v Trbovljah „knapov-ski“ otroci. Znamo delati. Znamo delati z rokami, z glavo in pri vsem delu ostajamo realisti. Mislim, da je realizem najvažnejša naša lastnost. Zato pa vemo kaj hočemo in to tudi dosežemo, če le imamo prave možnosti.11
Slavnostni del obletnice je naredil na vse, domače in goste močan vtis, saj je razgrnil prednje petnajst let dela, uspehov in tudi težkih obdobij, ki jih je znal žilavi kolektiv vedno premostiti.
Po proslavi je nastala živahna zabava. Ob veselih „vižah“ so se delavci pomešali na plesišču. Ob kozarcih so se zasedeli pozno v noč ob spominih, šalah in poskočnih melodijah. FY
dekoracija je ustrezala jubileju.
INDUSTRIJA ZA TELEKOMUNIKACIJE
ISKRA ELEKTROMEHANIKA KRANJ, o. sol. o.
TOVARNA MERILNIH INSTRUMENTOV
OTOČE, o.sol.o.
objavlja prosta dela in naloge:
1.	1 REZKALCA-SPECIALISTA
2.	1 BRUSILCA-SPECIALISTA
3.	2 KONSTRUKTERJA III
4.	2 VRATARJA - ČUVAJA - TELEFONISTA
5.	1 NK DELAVCA NA PLASTIKI
Pogoji:
1.	Pod točko 1 in 2 morajo kandidati imeti dokončano poklicno šolo ustrezne stroke in najmanj šest let delovnih izkušenj.
2.	Pod točko 3 morajo kandidati imeti poklic konstrukterja in eno leto delovnih izkušenj.
3.	Pod točko 4 morajo kandidati imeti končano osemletko, moralno politično neoporečnost, odslužen vojaški rok, da niso v kazenskem postopku oziroma, da niso bili obsojeni za kaznivo dejanje.
4.	Pod točko 5 morajo kandidati imeti končano osemletko, da so stari najmanj 18 let — troizmensko delo, da imajo odslužen vojaški rok.
Pismene ponudbe z dokazili o strokovnosti in s kratkim življenjepisom morajo
kandidati poslati najkasneje v 15 dneh po objavi Tovarni merilnih instrumentov
Otoče, Otoče 5 a, 64244 Podnart. Ostale informacije se dobijo v splošnih službah
tovarne.
Dobro smo gospodarili
TOZD SPECIALNI ELEMENTI
Prostorska stiska
TOZD Specialni elementi ima delovne prostore v stari Tobačni tovarni in na Kotnikovi. Ker so to nenamenski prostori in še majhni povrhu, je prostorska stiska kar resen problem. Mislijo na novogradnjo, elaborat je že pripravljen in urediti je treba še nekaj formalnosti pa bodo položili temeljni kamen za novo tovarno.
Sicer pa si v tovarni mnogo prizadevajo za dobro počutje sodelavcev. Zlasti sindikat je zelo delaven. Športna srečanja so na dnevnem redu, pa ne stihijsko. Imajo redne treninge in urejeno redno obiskovanje telovadnice, kopališča, bowlinga, kegljišča in tudi smučajo precej organizirano. Zato v Industriji elementov tudi predstavljajo „športno velesilo11.
Imajo pa tudi dograjeno počitniško hišo na Pokljuki. Postavljena je na lepem kraju, primerna za pozimi in, poleti. V kratkem jo bodo slovesno odprli.
Tudi malice imajo dobre. Sicer hrano vozijo od zunaj in jo v tovarniški jedilnici samo razdelijo. Topli obroki so v celoti regresirani.
Pač pa je največja težava prostorska stiska. Predvsem moti, da ni akustične izolacije in se pogovor in delo slišita iz prostora v prostor. Tako bo novogradnja nujna in potrebna.
Tudi stanovanja so problem zase. Sicer namenska sredstva vlagajo v Ljubljanski banki in jih tako oplemenitijo, vendar je denarja še vedno premalo za nakup etažnih stanovanj, zasebno gradnjo in adaptacije.
FY
Ob novem letu radi potegnemo črto pod svoje delo v preteklih 365 dneh. ,,Je bilo uspešno? to je že kar standardno vprašanje. Za našo delovno organizacijo smo se s tem vprašanjem obrnili na predsednika delavskega sveta Žarka Kranjca. Odgovoril je pritrdilno in dodal nekaj komentarja.
Leta 1978 smo uspešno gospodarili. Predvsem smo naredili velik korak naprej v medsebojnih odnosih. Potrebam, položaju in Zakonu o združenem delu smo prilagodili Samoupravni sporazum o združitvi v delovno organizacijo, sprejeli smo Statut DO in še več samoupravnih aktov. Zlasti je pomembno, da je bilo znotraj delovne organizacije sprejetih več Samoupravnih sporazumov o dohodkovnih odnosih, ki so postavili skupno gospodarjenje in delo na pravo mesto.
Ni pa še vse rožnato, čeprav je poslovni uspeh nad pričakovanji. Naj govore številke: načrt proizvodnje smo izpolnili okrog 92 %, žal pa je izvoz še precej pod tem rezultatom, saj smo predvidevali, da bomo izvozili za 930 milijonov dinarjev, uspelo pa nam je za le za okrog 840 milijonov. Pač pa je bil odličen celoten prihodek: načrtovali smo ga 760 milijonov, dosegli pa okrog 800 milijonov dinarjev.
Razveseljivo je tudi, da smo kljub temu, da smo zaposlovali večinoma strokovni kader, vendar zaposlili 30 ljudi manj, kot smo načrtovali. Tako je v IEZE zaposlenih ob novem letu 3.106 delavcev. Tudi čisti dohodek smo presegli — 2 % nad predvidevanjem.
Temna točka ostaja nizek izvoz, le 65 do 70 odstotkov načrtovanega. Slabo je tudi to, da so se dvignile zaloge nedokončane proizvodnje in pa
zaloge materiala. Vse to nam veže sredstva in tako je manj možnosti, da bi jih koristno uporabili na primer za investicije.
Bolje kaže povečanje dohodka na delavca, ki se je od lani povečal za 38 % nad predvidevanji. Cisti osebni dohodki, so se povečali za 8 % nad predvidevanji in tako znaša bruto poprečni osebni dohodek 6.900 din.
Za prihodnje leto predvidevamo predvsem večjo ekspanzijo na zunanjem trgu in komerciala se bo morala zelo potruditi, da bo dosegla zastavljene cilje. Tako bomo povečali fizični obseg proizvodnje za 49 %, izvoz za 58,%, uvoz bo večji zaradi kooperacij in investicij za 73 %, število delavcev bomo povečali za 7 %, čisti dohodek bo večji za 25 %, čisti dohodek na delavca pa 17 %. Z združenimi močmi, zlasti s prizadevanji na zunanjem trgu nam bo, upam, to uspelo.
Leta 1979 bo tudi nekaj notranjih organizacijskih sprememb. Konstrukcija se bo iz Skupnih služb selila v Orodjarno, v šentjernejskih Uporih bomo po dejavnostih ustanovih več TOZD, mnogo poudarka pa bomo dali informiranju, ki ga bomo v veliki meri vpregli v računalniški voz in tako dosegli večji in tekoč pregled nad dogajanjem, imeli bomo večjo možnost za hitro ukrepanje.
Naj omenim tudi živahno investicijsko dejavnost. Precej bomo vložili po vseh TOZD v obnavljanje strojnega parka, največji podvig na tem področju pa bodo novogradnje in investicije v Mokronogu, Keramiki, Magnetih in Feritih.
Lahko smo optimisti in na podlagi doseženega lahko pričakujemo v prihodnjem letu še več. Želim vam srečno, veselo in uspešno leto 1979, še lepše in bogatejše od leta 1978.
Zapisal KF
Z beležnico in kamero po TOZD
Dneve pred novim letom sem se odpravi! po naših devet in po! TOZD. IEZE ima namreč 9 temeljnih organizacij in Mikroelektroniko, ki je še DO v ustanavljanju. Mnogo uspehov so mi našteli, mnogo veselih in žalostnih reči. Sicer pa je Industrija elementov vesela delovna organizacija. Kako ne, saj je nad polovica delavcev Dolenjcev in potem ni več debate. Pa nikar ne pomislite takoj na cviček.
TOZD KERAMIČNI KONDENZATORJI ŽUŽEMBERKje dobila za novoletno darilo nov prizidek. Najznamenitejša pridobitev leta 1978 pa je zanimiv organizacijski predpis. Ker imajo dve, staro in novo tovarno, pravi predpis, da gre delavec lahko po opravkih iz ene v drugo le vsak dan enkrat. Skratka, enkrat dnevno lahko porabiš Jolly-ja (iz. džolija). Druga „močna" pa je tale: Zgornja, nova tovarna ima ograjo in predpis pravi, da morajo biti vrata vedno zaklenjena. Zlobni jeziki trdijo, da zato, da ne bi logika iz proizvodnje zašla med birokrate v spodnjo tovarno.
TOZD UPORI ŠENTJERNEJ je letos doživela velik uspeh: dobili so novo sodobno tovarno potenciometrov. Tehnologija je tako ..zlikana", da na enem koncu noter mečejo polizdelke, na drugem pa ven letijo potenciometri. Avtomatika deluje. Imajo pa en problem. Planska služba je ostala v starem delu, med novo in staro tovarno pa je velik odprt travnik. Zato dobijo delovne naloge le enkrat tedensko, ker referentu na travniku le preveč piha na poti in si je tako racionaliziral posel.
TOZD ELEKTROLITSKI KONDENZATORJI MOKRONOG: Osel gre le enkrat na led. Kot smo pisali, so v Elektrolitih pred kratkim slovesno položili temeljni kamen za novo tovarno. Delavci pa nič ne verjamejo, da bo iz tega kaj. Zakaj? Pred kakimi petnajstimi leti so že tudi začeli graditi novo tovarno. Na hribčku poleg šole so splanirali teren, zasadili smreke in drugo okrasno drevje za bodoči park pred novo tovarno. Vsa zadeva je ..požrla" mnogo denarja, nato pa je vse zaspalo do današnjega dne. Ker so takrat vodilni in krajevni dejavniki mnogo govorili o investiciji še danes pravijo ljudje iz Mokronoga temu travniku, poraščena s koprivami in osatom Investicija. Res slaba izkušnja. Upamo, da bo tokrat bolje! (Na sliki je Investicija). Vsaj smreke so ostale.
TOZD POLPREVODNIKI TRBOVLJE: Ob petnajstletnici so se izkopali iz kriz, slabih
letin ,,objektivnih" težav. Tako so po več letih letos šli množično na izlete in sicer
Iz TOZD Feriti.
dvakrat: na srečanje delavcev IEZE v Šentjernej in v Škofjo Loko na dan Iskre. In tudi veselo je bilo! Ob novem letu jim želimo, da bi sledilo sedmim mršavim — sedem debelih let!
TOZD MAGNETI LJUBLJANA: Magnet je dobra reč. Predvsem ima to lastnost, iz novcev, so magneti, žal, letos privlekli nase visoke cene kobalta. Zdaj v tej TOZD razmišljajo o magnetih, ki bi imeli to lastnost, da bi nase vlekli le koristne stvari, nekoristne — negativne pa odbijali. Sicer pa bi tak magnet koristil še marsikateri TOZD.
TOZD ORODJA IN NAPRAVE LJUBLJANA je znana po vsem ,,naj, naj". Kaj ne, saj je nosilka mehanizacije, avtomatizacije in polavtomatizacije za vso Industrijo elementov. Kljub temu, da so nosilci vseh . ... akcij pa jim manjka naprava za odločanje.
Vse leto 78 so se odpravljali na sindikalni izlet. Denar so pripravili in vsi so voljni iti. Toda kam? Zaposlenih je 55 in vsak ima svoj predlog za smer, „ta brihtni" pa po dva. In tako so danes, na Silvestrovo še vedno tik pred odločitvijo.
TOZD FERITI LJUBLJANA je doživela letos pravi šok. Iz uvoza so rabili neke sestavne dele, oz. polizdelke za ferite, ki jih vgrajujejo v telefonske centrale Metaconta. Mudilo se je. V proizvodnji Feritov so čakali, na Laborah v ATC so čakali in ko je končno pošiljka prišla, so jo s carine nesli naravnost v montažo. Tu so odprli paket in v njem našli — violino. (Na carini so zamenjali pakete). Da so kleli, se ni treba čuditi!
TOZD KERAMIKA VIŽMARJE si je že leta pripravljala novo tehnologijo mase — brezalkalne za izdelavo keramičnih telesc. S pomočjo strokovnjakov, kemikov, keramikov, elektroinženirjev šibkega in jakega toka in drugih so maso razvili in pripravili. Proizvodnja je stekla. Ko so maso vsi strokovnjaki mešali, se je tako temeljito zmešala, da še danes ni, kot bi morala biti.
TOZD SPECIALNI ELEMENTI LJUBLJANA je tovarna s posebnimi in visokostro-kovnimi kadri. Vse je teklo vse leto kakor po maslu. Le mnogo šip je popokalo. Dolgo niso ugotovili zakaj. Merili so tresljaje, napetosti, prednapetosti materialov v hiši in tudi električne napetosti. Nič. Končno je kadrovska služba našla vzrok za pokanje šip: prevelika koncentracija možganov!
MIKROELEKTRONIKA LJUBLJANA je delovna organizacija z ne samo sodobnim programom, ampak s proizvodnim programom bodočnosti.
Iz dobro obveščenih virov se je izvedelo, da se za Mikroelektroniko zanimajo Marsovci, prebivalci planeta Plikaster, nekateri deli naše Galaksije in tudi nekateri tehnični rodovi iz svetov izven naše Galaksije. V Mikroelektroniki upajo, da se bodo po tej publiciteti začeli zanjo zanimati tudi znotraj Iskre, Slovenije in Jugoslavije.
SKUPNE SLUŽBE imajo mnogo zaslug, da so uredile prometni gordijski vozel v Stegnah. Ker ni v Stegne mestnega avtobusa, hodijo delavci od 20 minut do pol ure od Litostroja, ali tovarne IMP peš na Stegne. Zato so Skupne strokovne službe na predlog sindikata pripravile rešitev. Takoj po novem letu bo referendum, na katerem se bomo odločili, ali se bomo od Litostroja gor in IMP dol vozili s fijakerjem ali s helikopterjem.
Iz TOZD Orodjarna.
F. Kotar
INDUSTRIJA ZA AVTOMATIKO, LJUBLJANA
Imenovan kolegijski poslovodni organ
Konec leta je in po delovnih in temeljnih organizacijah se vrstijo svečane seje delavskih svetov, kjer se ocenjuje delo v preteklem letu, določajo naloge za 1979. leto ipd.
V delovni organizaciji Iskra — Avtomatika pa je bila v okviru dnevnega reda 19. rednega zasedanja, kije bilo 22. 12. 1978, tudi točka: Obravnava in sklepanje o imenovanju predsednika in članov poslovodnega odbora delovne organizacije.
Kot smo že pisali, je delavski svet Avtomatike na 15. zasedanju 12. 7. 1978 sprejel sklep o imenovanju vršilca dolžnosti predsednika poslovodnega odbora in vršilce dolžnosti članov tega odbora. Sklep je bil sprejet na podlagi 82. člena Samoupravnega sporazuma o spremembah v organiziranju v delovni organizaciji in spremembah samoupravnega sporazuma o združitvi v delovno organizacijo in v skladu s 510. členom Zakona o združenem delu. Na 17. rednem zasedanju, 18. 10. 1978 pa je razpisal imenovanje kolegijskega poslovodnega odbora in del razpisne komisije, medtem ko je
drugi del imenovala SO Ljubljana-Bežigrad.
Na petkovem zasedanju pa so delegati delavskega sveta na predlog razpisne komisije v poslovodni odbor imenovali naslednje člane:
za predsednika poslovodnega odbora Staneta Preskarja, dipl. ing. elektrotehnike,
za člana poslovodnega odbora za področje sistemov Draga Podlogarja, dipl. ing. elektrotehnike,
za člana poslovodnega odbora za področje elementov in naprav Franca Vrečka, dipl. ing. elektrotehnike, za člana poslovodnega odbora za področje finančnih in računovodskih zadev Florijana Malija, mr. oec., za člana poslovodnega odbora za področje tehnologije in investicijskih dejavnosti, Franca Vršnaka, dipl. ing. elektrotehnike.
Kandidatura izbranih članov poslovodnega odbora je bila soglasno podprta s strani osnovnih organizacij družbenopolitičnih organizacij v tozdih in s strani koordinacijskega odbora za kadrovska vprašanja pri občinski konferenci SZDL Ljubljana-Bežigrad.
Zadnji programator
Deset let je minilo, ko so v temeljni organizaciji TELA pričeli z osvajanjem prozvodnje programatorjev. V petek, 22. t. m., je bil narejen 3.884. 585 ali zadnji programator na lokaciji Savske c. 3, kjer ima TOZD TELA tudi svoj sedež. S pričetkom Novega leta se bo namreč proizvodnja omenjenega izdelka preselila v Makole, kjer bo slavnostna otvoritev nove tovarne. Ob tej prihki je bila v prostorih montaže manjša slovesnost, na kateri je zbranim delavcem spregovoril tudi v. d. direktorja TOZD TELA Vlado Podlogar:
„Pred dobrim letom in pol smo položili temeljni kamen novega, modernega obrata v Makolah, ki je sedaj dograjen. Še pred tem pa smo se odločili, da bomo v njem začeli proizvajati programska stikala za belo tehniko, tukaj v Ljubljani, na Savski cesti 3 pa bomo s to proizvodnjo prenehali in se preusmerili v druge proizvodne programe. Trdimo lahko, da je bila to odločitev, ki je potrdila našo visoko družbeno zavest in dokazala, da smo delavci, ki podpiramo splošne družbene interese in hočemo prispevati svoj delež k hitrejšemu razvoju naše družbe. Z investiranjem na nerazvito področje naše republike smo
INDUSTRIJA ELEMENTOV ZA ELEKTRONIKO,______
Mladi bodo poživili delo
V četrtek, 14. 12., je bila v Iskrini stolpnici seja Koordinacijskega sveta ZSMS IEZE. Na seji so predvsem pre-tresh priprave na letno konferenco mladih IEZE, ki bo koncem januarja 1979. Konferenco bo pripravil odbor: Igor Vlepič, Jože Hauptman, Dragica Našič, Majda Škrinjar, iz TOZD Upori pa bo v odboru predsednik 00.
Predvsem bodo do 11. januarja pripravili po osnovnih organizacijah predloge, želje in asociacije za akcijski program v prihodnjem letu. Predloge bodo zbrali v Koordinacijskem svetu in sestavili načrt dela za prihodnje leto.
Drugi sklep, ki so ga sprejeli, pa pravi, da bodo odslej vabilom prilagali kratko vsebino zadev, ki jih bo Svet obravnaval, tako da bodo lahko delegati iz TOZD prišli na seje že z jasnimi stališči. Na letni konferenci bodo razpravljali tudi o možnostih za zagotovitev stanovanj mladim samcem. Ti namreč ne pridejo v nobeno kategorijo solidarnosti, sami pa imajo izredno majhno možnost nakupa. Tako so ostali dobesedno brez strehe.
Poleg tega pa bodo morali še rešiti celo vrsto vprašanj: sodelovanje s štipendisti, verjetno bodo ustanovili vod ali četo za Iskrino pohodno enoto, nekaj mladih naj bi šlo v brigadi na Dugi otok in v Stare žage in še nekatere.	PY
fi ISKRA
Številka 1 — 30. december 1978
zagotovili zaposlovanje oz. zaposlitev stotim novim delavcem in jim omogočili delo na tehnološko osvojenem izdelku, ki ima zagotovljeno tržišče.
S prvimi koraki pri osvajanju proizvodnje programatorjev smo začeli pred desetimi leti. Od prvih razgovorov z italijanskim partnerjem v letu 1968 do pričetka montaže v Ljubljani je minilo le nekaj mesecev. Po krajši uspešni proučitvi in seznanjanjem z izdelkom in tehnologijo, je že v letu 1968 uspešno steklo sestavljanje programatorjev, tako, da smo jih do konca leta naredili že 26.000. V naslednjih letih je proizvodnja skokovito naraščala, tako da smo v letu 1975 naredili že več kot 583.000 programatorjev.
Zaradi novih zakonskih ukrepov v letu 1976 je prišlo do nazadovanja proizvodnje bele tehnike, ki se je odrazila tudi pri naši proizvodnji, tako, da smo v tem letu proizvedli nekaj več kot 400.000 programatorjev. Proizvodni načrt za leto 1979 predvideva ponovno dviganje proizvodnje, saj bo potrebno prihodnje leto v Makolah narediti 550.000 programatorjev. v vseh teh letih smo vedno več sestavnih delov začeli izdelovati v naši tovarni in s tem zmanjševali delež uvoza.
Kljub temu, da je za prenos proizvodnje programatorja v Makole narejen naznačen program, se srečujemo s posameznimi težavami, ki pa jih tekoče rešujemo.
Sproti preverjamo usposobljenost delavcev v Makolah in z zadovoljstvom lahko ugotavljamo, da so rezultati, ki so jih pokazali posebej dobri. V začetku marca tega leta smo v Makole najprej prenesli en montažni trak, na katerem se je do danes izučilo dovolj delavcev, da bodo od danes naprej lahko opravljali delo na obeh montažnih trakovih, osvojili pa so tudi vse ostale operacije pri proizvodnji programatorja. V prihodnjem obdobju sprejemamo odgovornost, da bomo delavcem v Makolah še pomagati pri dokončnem uvajanju vseh zahtevnejših del od tehnologije, kontrole kakovosti do uspešnega vodenja, saj je vendar naša skupna naloga, da bo proizvodnja tega izdelka tudi v bodoče dobro tekla.
Pred nami delavci, ki smo organizirati štiri temeljne organizacije, materialne proizvodnje in delovno skupnost 1, stojijo v naslednjem letu velike in odgovorne naloge.
Poleg tega, da bomo po predlogu proizvodnega načrta za leto 1979 morati izdelati za približno 68 milijard starih dinarjev proizvodov, bomo morati tudi dokončno organizacijsko in samoupravni izoblikovati naše temeljne organizacije in delovno skupnost 1 ter s samoupravnimi sporazumi dogovoriti o bodočem delu v DO Avtomatiki.
Za vas delavce, ki danes delate v Sektorju proizvodnje naprav in elementov v energetiki in ki osnujete novo temeljno organizacijo združenega dela Naprave za energetiko, je današnji dan pomemben trenutek. V Avtomatiki smo se dogovoriti za specializacijo dela po posameznih TOZD
INDUSTRIJA IZDELKOV ZA ŠIROKO POTROŠNJO
in delovnih skupnostih in naše akcije so usmerjene tako, da se usposabljamo za programe, ki so nam zaupani.
Že v prihodnjem letu stoji pred nami odgovorna in ne lahka naloga. Po predlogu proizvodnega načrta bo na vas odpadel del proizvodnje, ki bo vreden skoraj 30 milijard starih dinarjev, pri tem pa morate nekatere izdelke že osvojiti v proizvodnji, obenem pa že podpisane pogodbe realizirati. Kljub temu, da s selitvijo programatorja pridobite lepe proizvodne prostore, bo tukaj na Savski cesti v prihodnjem letu prostorski problem še bolj pereč in bo potrebno za vašo proizvodnjo pridobiti še dodatne proizvodne prostore. Zavedati se moramo, da so vaši novi programi vse manj serijskega značaja, proizvodnja majhnih serij, oziroma izdelovanje posameznih naprav pa zahteva več proizvodnih prostorov za delavca.
V vaši TOZD bo v prihodnjem in naslednjih letih prisotno stalno spe-cializiranje in priučevanje k novim zahtevnejšim delom in nalogam. Prav tako bo tudi vam delavkam in delavcem, ki ste doslej delati na montaži programatorjev posvečena posebna skrb za priučitev k novim delom, pri čemer bomo stalno sporazumno ugotavljati sposobnost, uspešnost, želje posameznika in istočasno skrbeti, da bo delo bolj zahtevno, kar bo omogočilo tudi višje osebne dohodke.
Nekateri od vas bodo začeti izdelovati zaščitne releje, drugi bodo delali v navijalnici, v proizvodnji relejev, na uvajanju novih proizvodov kot TRB 10 itd. Nalog, ki jih moramo narediti, je mnogo, koncept dela je dobro zastavljen, na nas vseh pa je, da naloge odgovorno sprejemamo ter uspešno izvršimo.
Danes smo na Savski cesti narediti zadnji programator, programator s številko 3.884.585.
Naj ta programator pomeni nadaljnji korak v preoblikovanju naših proizvodnih programov, izpopolnjevanju dogovorjene proizvodnje in samoupravne usmeritve v Avtomatiki in našo obljubo, da bomo z vsemi močmi uresničevati koncept, ki smo si ga kot delavci Iskre postaviti.“
Po končani slovesnosti je sekretar OO ZK TOZD TELA Bojan Cerar izročil kot priznanje za dolgoletno in vestno delo 48 delavcem diplome, desetim pa knjižna darila.	Š. D.
AVTOELEKTRIKA
Mladi
pri graničarjih
Sicer smo že v prejšnji številki našega glasila poročati, da se mladi iz Avtoelektrike pripravljajo na srečanje z vojaki in na skupno praznovanje našega praznika — 22. decembra. Ta dan smo obiskati obmejno karavlo Lokvica na Krasu ter se pridružiti mladim graničarjem in z njimi obuditi spomine na težke dni naše revolucije, praznik pa smo počastiti z izjemno uspelim kulturnim programom.
V	imenu tritisoččlanskega kolektiva je graničarjem čestital predsednik OO ZSMS Valter Bensa, v imenu glavnega direktorja pa je spregovoril pozdravne besede direktor tovarne generatorjev in elektronike Peter Mivšek. Mladinska kulturna komisija iz tovarne malih zaganjalnikov je izvedla skeč na vojaško temo, ki je požel veliko odobravanja, predvsem pa smeha.
V	znak dobrega sodelovanja in prijateljskih stikov pa so mladi iz Avtoelektrike nagraditi mlade uniformirane fante tudi z praktičnimi darili.
Srečanje, ki je že tradicionalno, bo gotovo ostalo vsem v prijetnem spominu, k temu pa so pripomogle vesele
IMaše poslovanje
Ob koncu leta smo se o poslovanju, o težavah, uspehih in načrtih, kot tudi o delu družbenopolitičnih organizacij pogovoriti s predsednikom PO Simonom Primožičem.
Letošnje leto se bliža h koncu. Kako bi ocenili proizvodne rezultate?
,,Z letošnjim poslovanjem ne moremo biti povsem zadovoljni, saj smo imeti predvsem na začetku leta veliko težav. To pa v največji meri z oskrbo reprodukcijskega materiala in to tako iz domačih virov kot iz uvoza.
Pri oskrbi z reprodukcijskim materialom z domačega trga smo imeti težave zaradi podaljšanih dobavnih rokov, kakor tudi zaradi same kvalitete materialov. Težave na uvozu pa so že tradicionalne na vsakem začetku poslovnega leta. Tedaj se spreminjajo uvozni režimi, ki povzročajo, da ni možno doseči uvoza določenega materiala, čeprav je ta že na carini. Ponavadi mine mesec ati več, preden se zadeve uredijo, to pa povzroči občuten zastoj v prozvodnji, kar se potem v večini primerih več ne da nadoknaditi.
Tako smo na primer v prvem četrtletju imeti izredno nizko realizacijo in če ne bi imeti zalog iz preteklega leta, s katerimi smo zapolniti to vrzel, bi prvo četrtletje zaključiti izredno slabo. Vendar pa se ne moremo pohvaliti, da smo v ostalih mesecih razen v nekaterih izjemnih, dosegli želene rezultate. Naša delovna organizacija kot proizvajalec širokopotrošniških dobrin je izredno podvržena tržni situaciji, ki je zelo nestabilna in ki se izredno hitro spreminja tako, da ji je zelo težko slediti, ker so te spremembe običajno hitrejše kot je proizvodni ciklus za določene proizvode. Seveda ima na tako stanje vpliv tudi ostala jugoslovanska proizvodnja teh izdelkov, saj ima proizvodna nihanja, katere tržno oceno nismo v stanju predvideti tako, da večkrat pride do izrednega pomanjkanja določenih izdelkov in s tem seveda do negodovanja kupcev zaradi nesolidnih dobav.
Nadalje smo imeti v proizvodnji tudi vrsto težav zato, ker so se podaljšale dobave nekaterih potrebnih strojev in naprav, na katere smo z gotovostjo računati in seveda ustrezno temu pripraviti proizvodnjo, katera pa potem ni stekla v takem procesu kot smo predvidevati. Morali smo iskati drugačne rešitve, ki pa so vsled tega tudi povzročile določene izpade." p Kako je potekala prodaja?
„Če pogledamo uspešnost naše prodaje po obsegu, lahko ugotovimo, da je bila še kar zadovoljiva, saj nas
Pozdrav mladim gostom v karavli.
pesmi, glas harmonike, poglobljene vezi prijateljstva in seveda za nas „ci-vile" tudi odličen vojaški pasulj.
Marko Rakušček
in načrti
zaloge v seštevkih skozi vse leto niso preveč obremenjevale, razen v dveh treh izdelkih na koncu poslovnega leta pa tudi ti ne bodo bistveno večji od planiranih."
Kako pa prihodnje leto?
„Z ozirom na vse težave, ki smo jih imeti v tem poslovnem letu, smo se začeti intenzivno pripravljati na pro izvodnjo za prihodnje leto že zelo zgodaj. Upamo, da smo v tem uspeti in da bo proizvodnja v prihodnjem letu stekla bolj kontinuirano po asortimentu in po količinah.
Ob tem smo se tudi bolje pripraviti na nihanje trga in smo zato tudi prepričani, da je plan za prihodnje leto realen in da bomo uspeti izvršiti naloge, ki smo si jih zastaviti na domačem in tujem trgu.
Plan za prihodnje leto je izredno ambiciozno zastavljen, vendar je z ozirom na ekonomiko našega poslovanja nujno potrebno, da se ustvari, kajti v nasprotnem primeru bo izredno težavno zagotoviti potrebne ekonomske rezultate.
Nadalje bi moral omeniti, da smo poleg proizvodnih in prodajnih težav v letošnjem letu imeli izredno velike probleme tudi z ekonomskimi rezultati, saj v vsem poslovnem letu nismo uspeli dobiti od Zveznega zavoda za cene zvišanje cen. Se pa s podobnimi težavami srečujejo tudi ostali proizvajalci v Jugoslaviji, saj je znano, da so vse cene širokopotrošniških izdelkov, podvržene kontroli cen.
Istočasno pa so nam dobavitelji repromateriala, kooperanti in ostali izvrševalci določenih uslug tekom leta zvišati cene med 15 in 30 %.“
Kakšno je bilo poslovanje posameznih tovarn?
,,Poslovanje posameznih tovarn je bilo v glavnem pozitivno. Izjema je edino tovarna montaže elektromotorjev v Idriji, za katero se izvaja sanacijski program, kjer z doseženimi rezultati ne moremo biti zadovoljni. Vendar moram oceniti, da za neuspešno izvajanje sanacijskega programa ni „..v toliki meri objektivnih kot subjektivnih razlogov. Zato bo potrebno, da v drugem letu izvrševanja tega programa postorimo bistveno več na konsolidaciji organizacije te tovarne."
Čemu ste še posebej posvetili pozornost?
„V tem poslovnem letu smo veliko pozornost posvetiti izdelavi investicijskih programov za posodobitev proizvodnje, tako v ijavi kot v beti tehniki in prozvodnji motorjev. •
Z gotovostjo računam, da bomo uspeti zbrati potrebna sredstva in že v prihodnjem letu pričeli s prepotrebnim posodabljanjem proizvodnje.
Tako bi se tudi vključiti v napore Iskre za realizacijo naslednjega srednjeročnega plana."
Kako bi ocenili delovanje družbenopolitičnih organizacij?
„Na področju samoupravnega sporazumevanja znotraj delovne organizacije, kakor tudi sestavljene organizacije, smo kljub velikim težavam na samem začetku, uspeti z vsestranskim angažiranjem družbenopolitičnih organizacij izvajati program samoupravnega sporazumevanja, ki ga predpisuje zakon o združenem delu. Predvsem moramo ugotoviti, da je v naši DO izredno aktivna sindikalna organizacija, kakor tudi samoupravni organi DO.
S tem pa seveda ne mislim trditi, da tudi ostale organizacije v DO in temeljnih organizacijah niso aktivne.
Družbenopolitične organizacije so izdelale tudi program dela za prihodnje leto, ki pa temelji predvsem na ® utrjevanju medsebojnih odnosov znotraj DO kakor tudi znotraj SOZD."	,
Ima DO Široka potrošnja jasno začrtan program dela?
„Osnovno smer programa naše DO smo že do podrobnosti začrtali spomladi letošnjega leta na posvetu z generalnim direktorjem in njegovimi sodelavci ter ga takoj nato začeli izvajati in tako smo že uspeti osvojiti nekaj novih izdelkov, kakor tudi izvršiti več inovacij, za kar gre zasluga proizadevnim strokovnjakom po naših tovarnah.
Kako je z izvozom? Kakšni so pokazatelji za letos?
„Napori, ki jih vlagamo za vključitev v mednarodno delitev dela in v čisti izvoz, se kažejo že v realizaciji letošnjega leta, za prihodnje leto pa v našem planu načrtujemo še enkratno povečanje.	j
(Nadaljevanje s 7. strani)
Predsedstvo osnovnih organizacij ZSMS Iskre Avtoelektrike se je zadnjič v tem letu sestalo v četrtek, 21. decembra. Pod vodstvom predsednika Valterja Bense so razpravljali o sprejemu finančnega načrta za prihodnje leto, o finančnem poročilu za leto 1978, predsedniki OO pa so podali poročilo o dosedanjem delu.
ISKRA COMMERCE, LJUBLJANA
Dosti bolje kot lani
Na slavnostno in hkrati šesto redno zasedanje se je v ponedeljek, 25. decembra, sešel delavski svet temeljne organizacije Domači trg v Iskri Commerce. Zadnjo sejo v tem letu je med drugim izkoristil za podelitev priznanj in nagrad delovnim jubilantom, delegati pa so na njej sprejeli tudi gospodarski načrt poslovanja njihove temeljne organizacije v letu 1979.
Priznanja in nagrade so prejeli naslednji delovni jubilanti: Trideset let sta v TOZD Domači trg, oziroma v njenih predhodnikih zaposlena Božo Nadižar in Zvonimir Vidic. Iskrini 20-letniki so: Milenija Cvetkovič,
Mileva Šiškovska, Josip Pongračič, Da-nlCa Paškvan, Marija Šuster in Kruno-slav Jelinovič. Deset let pa so v tem kolektivu zaposleni Dobrivoje Bond-žnlič, Olga Borič, Aleksander Puletič, ^va Rajkovič, Dragomir Petrovič, d°žo Kangrga, Marija Štimac, Ivan nršak, Mirjana Katič, Dušan Košir, Blanko Kovačevič, Marija Beši, Timo-% Jakovljevič, Branislav Ljubinkovič, dragica Jovanovič, Bogdan Samardžič to Radisav Verbič.
celotne Iskre Commerce — njegovim sprejemanjem in podrobnostmi — seznanil delegate pomočnik direktorja Franc Borko. Poudaril je, da smo ta načrt letos izdelali sorazmerno zgodaj, saj smo ga dali v obravnavo na zbore delovnih ljudi že v začetku tega meseca. Razprava je v vseh organizacijskih enotah Iskre Commerce po Jugoslaviji potekala izredno aktivno kritično in konstruktivno, pri čemer se je izkristaliziralo odločno stališče, da bomo zastavljene naloge, te pa niso majhne, lahko uresničili le ob dejanski angažiranosti vseh delavcev v Iskri Commerce. Gospodarski načrt je kritično obravnavala tudi gospodarska komisija te TOZD, ki je predlagala
S 6. rednega zasedanja DS TOZD Domači trg.
Po slovesnosti se je delavski svet ‘OZD Domači trg sešel na redno delovno zasedanje. Delegati so med drugim poslušali poročilo v. d. direktorja Jožeta Cvara o poslovanju tega kolektiva v letošnjem letu. Tovariš Cvar je izredno ugodno ocenil poslovne rezul-iate> pri čemer je opozoril, da so de-iavci Domačega trga po prvih ocenah presegli letošnji plan za 11 %, lansko-letno realizacijo pa kar za dobro četrtino. Govoril je oi- delu posameznih služb, oziroma direkcij, pa o dohodku, veliko pozornosti pa je namenil tudi stroškom, pri čemer je poudaril, ua so le-ti višji, kot so jih načrtovali, toda če jih primerjamo s prometom, s° še vedno na sprejemljivi višini.
Jože Cvar je seznanil delegate delavskega sveta tudi s poslovanjem dru-gm TOZD v Iskri Commerce, kot tudi s poslovanjem Iskrinih proizvodnih temeljnih organizacij.
Medtem pa je z novim gospodarskim načrtom TOZD Domači trg in
spremljajoče sklepe, le-ti pa naj bi zagotovili uresničevanje načrta.
Gospodarski plan TOZD Domači trg za leto 1979 predvideva za skoraj tri milijarde dinarjev blagovnega prometa, kar je za skoraj četrtino več, kot pa je znašala letošnja realizacija. Ob tem velja vsekakor zapisati, da bodo morali tenemajhen načrt izpolniti delavci Domačega trga v praktično enakem številu, kot zdaj.
Na seji delavskega sveta so obravnavali tudi naloge, ki jih bo ta kolektiv opravljal v letu 1978 za Iskrine proizvodne TOZD, ko naj bi na jugoslovanskem tržišču predvidoma prodal za več kot 10 milijard dinarjev Iskrinih izdelkov.
Delegati delavskega sveta so Gospodarski načrt soglasno sprejeli.
Uspehi
serviserjev
Podobno kot v drugih temeljnih organizacijah, so tudi v Servisu Iskre Commerce izkoristili zadnje redno zasedanje Delavskega sveta - bilo je sedmo v tem letu — za slavnostno podelitev priznanj in nagrad delavnim jubilantom, hkrati pa tudi za dogovor o letošnjem poslovanju ter za sprejem gospodarskega načrta za delo v letu 1979.
Poglejmo, kdo vse so jubilanti v tej temeljni organizaciji. Priznanja za 30-letno zvestobo Iskrinemu servisu so prejeli Mara Beltran, Stanislav Seljak in Marija Novakovič, dve desetletji pa so v Servisu zaposleni Milica Cebalo, Milan Pantelič, Aleksander Apostolovski, Josip Komljenovič, Slavko Milič, Dragiša Petrovič,Desetletniki so Selim Kantardžič, Ilija Jaki-movski, Miroljub Tomovski, Avgust Belina, Elvira Kauzlarič, Roman Mavrič, Jože Cuderman, Slobodan Raičkovič, Arso Zec, Živorad Nikolič, Juriča Bogunovič, Željko Dugalič, Božidar Stojanovič, Miroslava Urbančič, Pero Milnovič in Srečko Puhar.
V delavnem delu zasedanja delavskega sveta so delegati obširno spregovorili o poslovanju njihove temeljne organizacije v letošnjem letu, torej v času, ko so serviserji združeni v enotni temeljni organizaciji. To obdobje so ocenili za izredno uspešno navkljub številnim problemom, ki jih še vedno pestijo pri njihovem delu.
S sprejemanjem prihodnjega gospodarskega načrta in njegovimi podrobnostmi je delegate seznanil v. d. direktorja TOZD Servis Ivo Virtič. Med drugim je opozoril na povečanje prometa, in sicer za 22 % v primerjavi z letošnjim planom. V poznejši obsežni razpravi so delegati iz domala vseh Iskrinih servisov po Jugoslaviji kritično ocenili gospodarski načrt ter izrekli mnenje, da je v njem premalo poudarjeno področje organiziranosti te temeljne organizacije oz. celotne Iskre Commerce. Opozorili so tudi na slabo tehnično opremljenost servisov ter na velik problem neizpolnjevanja investicijskih načrtov, ki so bili predvideni za letos.
Po daljši razpravi so člani delavskega sveta TOZD Servis gospodarski načrt soglasno sprejeli, kakor tudi elemente za izdelavo plana po servisih ter predlog dinamike uresničevanja gospodarskega načrta v posameznih mesecih.	Lado Drobež
INDUSTRIJA IZDELKOV ZA ŠIROKO POTROŠNJO
Naše poslovanje in načrti
(Nadaljevanje s 6. strani)
Seveda so pa ti načrti odvisni od nekaterih dejavnikov, se pravi; od kvalitete, oblike, uporabnosti izdelkov katere želimo izvažati ali z njimi kooperirati s tujimi partnerji, od prizadevanja naše zunanje trgovinske organizacije in ne na koncu tudi od vseh delavcev, ki sodelujejo v delovnem procesu.“
Še nekaj dni in staro leto se bo izteklo. Prišlo bo novo. Bi ob tej priliki spregovorili še nekaj besed našim delavcem?
„Za naslednje leto pa želim vsem delavcem predvsem veliko zdravja, osebne sreče in zadovoljstva, kakor tudi polno mero razumevanja za skupne napore naše delovne organizacije kot tudi celotne Iskre.“
Boris Čerin
RAZSTAVA DRUŠTVA LIKOVNIKOV ISKRE
Viden napredek naših likovnikov
Člani društva likovnikov Iskre so nas za praznik republike zopet prijetno presenetili. V avli tovarne lele-komunikacij v Kranju so pripravili zanimivo predstavitev svojih del.
„Razstavljeni eksponati dokazujejo viden napredek v njihovih stremljenjih in ne bomo pretiravali, če rečemo, da se likovna skupina Iskre pomika proti samemu vrhu ljubiteljskih likovnih prizadevanj v našem prostoru,“ je cb otvoritvi razstave na Laborah dejal dr. Cene Avguštin.
Lado Drobež
,Ag. is
i '
Jubilanti dela TOZD Domači trg, ki so se udeležili seje DS.
V'''	"-V "	- -	_________
jubilante dela TOZD Servis sta se za ..zgodovinski posnetek" postavila kanček Mirtič in Ivo Virtič.
Na razstavi je še vedno močno navzoča krajina. Toda to ni več samo takoimenovana čista krajina, temveč se v njej v vedno večji meri pojavljajo ali celo prevladujejo arhitekturni elementi. S tem se v krajini uveljavlja tudi dokumentarni dejavnik, ki zagotavlja tem prizadevanjem trajno prisotnost v našem etnografskem in arhi-tekturno-zgodovinskem gradivu.
Tako nam je Martin Goričanec v svojih akvarelih, ki se navezujejo na tradicijo naših pomembnih gorenjskih akvarelistov, odlično dokumentiral Bohinj, Kranj, Škofjo Loko. Z njihovimi pokrajinskimi in arhitekturnimi značilnostmi.
Mladen Radojčič nam v svojem barvno in kompozicijsko vedno bolj privlačnem oljnem slikarstvu ohranja nekatere poglede na Kranj in Vrhniko.
Krajina, tihožitje in portret so našli kvalitetnega upodabljalca v oljnih platnih Alojza Dularja. Značilno zanj je, da slika strogo po naravi in da vzbudi njegovo zanimanje tudi najbolj vsakdanji motiv. V tem mu je soroden Štefan Horvat s svojimi Solinami. Bolj po spominu kot po naravi pa komponira svojo krajino Marko Kavčič.
Bolj kot pri drugih likovnih skupinah je v našem likovnem društvu prisotna figuralika. Vida Štambergar se nam je predstavila z dvema privlačnima portretoma, ki pomenita kvalitetno izhodišče za njeno bodoče delo.
Nadrealistične tendence je na zanimiv in nenavaden način uveljavil Rafko Primožič v delu Žena s ptico.
Naiva se kot likovni izraz na vedno bolj slikovit in raznolik način uresničuje v pretežno figuralnih upodobitvah Zlate Volarič.
Med kiparji, ki jih srečamo na razstavi, je kontinuiranemu delu najbolj predan Jože Volarič. V svoji varjeni plastiki vedno bolj uveljavlja svoj lastni stil, ki po vsebinski strani išče pot med grotesko in močno pripovedno koncipiranim realizmom. Janez Vovk je v svoji leseni plastiki značilen pripovednik v smislu idealiziranega realizma. Miha Kač se razvija v kvalitetnega kiparja - portretista. To nam dokazujeta razstavljena portreta.
Milenko Kljajič, Egidij Sever, Bojan Šaver, Stanko Gričar, Bernard Šraj, Franc Guček, Izidor Jalovec in Lidija Jalovec, ki jih v tem prispevku nismo posebej omenjali, seveda prav tako zaslužijo pozornost. Kako zelo privlačno razstavo so nam tokrat pripravili naši likovniki kaže tudi število Iskrašev in gostov, ki so si jo že ogledali. Odprta bo tudi v januarju in upamo, da bo privabila še marsikoga od vas, dragi bralci.
Za konec pa še kritična pripomba. Ob otvoritvi omenjene razstave društva likovnikov Iskre so nastopili tudi naši recitatorji in MPZ Iskra. Žal je bilo obiskovalcev na tej slovesnosti le nekaj. Morda bi se organizator v prihodnje lahko dogovoril z vodstvom tovarne, da bi na otvoritev prišla tudi skupina delavcev in bi se tako izognili neljubim dogodkom, kakršnemu smo bili priče.	dr. Cene Avguštin
Alojz Boc
NOVE KNJIGE V LETU 1979
Kaj pripravlja založba »Borec«
Založba Borec iz Ljubljane ima tudi že pripravljen program svojih knjižnih izdaj za prihodnje leto. Program zajema več kot trideset knjig, med katerimi pa je dobra polovica domačih, originalnih del, kar daje vsekakor svojevrsten pečat delu te založbe, ki je v glavnem specializirana za izdajanje del s partizansko in tudi vojaško tematiko.
Ko smo na začetku razgovora povprašali glavnega urednika založbe Borec Poldeta Suhadolčana, katera so, po njegovem najpomembnejša in najtehtnejša dela, kijih namerava založba izdati 1979. leta, nam je odgovoril:
„Kot veste, bomo prihodnje leto proslavljali 60-letnico komunistične partije Jugoslavije in v tem smislu bo naša založba izdala kar osem novih zvezkov Titovih zbranih del skupaj z založbo „Komunist“, medtem ko sta prvi dve knjigi Titovega zbranega dela, kot je znano, že izšli. V okvir proslav obletnice jugoslovanske partije sodi tudi omenjena knjiga Franceta Filipiča „Poglavja iz revolucionarnega boja jugoslovanskih komunistov med voj-nama“, v kateri je avtor zbral svoje najnovejše zgodovinske razprave in sicer: Nekatere značilnosti delavskega revolucionarnega gibanja v Mariboru in njegovem zaledju v letih 1921 — 1925. Pet desetletij po spopadu z Orjuno v Trbovljah, Tretji kongres SKOJ, KPJ v Sloveniji v času osme konference zagrebških komunistov leta 1928, Politični obsojenci v mariborski kaznilnici, Tito v mariborski kaznilnici in čas obnove KPJ v Sloveniji, Moša Pijade „Martovska revolu-cija“, Partijska organizacija v Sloveniji v obdobju ustanovnega kongresa KPS, Mladinsko mirovno gibanje v letu 1936 v Sloveniji, V Sloveniji leta 1938 in Češkoslovaška kriza 1938 in Slovenci.
V zvezi s partijsko obletnico pa je tu še tretje delo, ki pa ga še pripravljamo in sicer gre za Prežihov album. Kot veste, bo 1980. leta minilo trideset let od Prežihove smrti, znano pa je tudi, da je bil Prežih pomemben akter v zgodovini jugoslovanske partije. Skupina ravenskih kulturnih delavcev in -- preučevalcev Prežihovega življenja in dela že vrsto let zbira gradivo o življenjski, pisateljski in revolucionarni poti Prežihovega Voranca, hkrati z njim pa nameravajo v zborniku predstaviti tudi koroško krajino, kjer je živel in delal kot pisatelj in revolucionar. Jasno je, da bo poudarek albumu, kot pove že sam naslov, na fotografskem gradivu.
Med pomembnimi novitetami naše založbe bi izpostavil tudi knjigo pokojnega Toneta Ožbolta „Utrinki iz podzemlja11, ki jo je s svojim značilnim skrbnim zbiranjem gradiva pos-svetil tistim borcem narodnoosvobodilnega boja, ki so delali v ilegalnih tiskarnah KP in OF.
Nadalje imamo v načrtu delo Matevža Haceta „Nepozabno leto
1942“ v katerem ostaja avtor zvest samemu sebi: ob svojih dnevniških zapiskih na zanimiv način pripoveduje o partizanstvu na Notranjskem v letu 1942. Mnoge podrobnosti iz NOB prikazuje živo in neposredno. Večkrat poseže tudi v čas stare Jugoslavije in celo v obdobje pred prvo svetovno vojno. Kot smo Haceta že vajeni se nam tudi to pot kaže kot dober poznavalec gozda, pokrajine, ljudske skupnosti ter socialnih razmer, nato pa nakazuje razslojevanje te skupnosti, ki je imelo nemalokrat pomembno osnovo pri odločanju ljudi za NOB ali proti njemu.
Med zanimiva dela moram prišteti tudi spomine slovenskega medvojnega izseljenca Jožeta Kožuha pod naslovom »Domovina je ena11, ki pripoveduje o tipični poti slovenskega izseljenca v Srbijo, pri tem pa prikazuje številne drobne, vsakdanje tegobe izseljenca, njegov boj za obstanek ter gorečo željo po vrnitvi v domači kraj, konkretno v Naklo pri Kranju. Pričevanja iz Mauthausena in strašna doživetja v tem taborišču je živo popisal Jernej Primožič v knjigi pod naslovom „Vojna leta11, medtem ko je Štajersko v zgodovinskem letu 1941 s podrobnim preučevanjem _ obdelal Rado Zakonjšek v delu ..Štajerska 1941.^
Dr. Tone Ferenc ni neznano ime v našem zgodovinopisju in je v svoji najnovejši knjigi, ki bo izšla pri nas pod naslovom „Satan, njegovo delo in smrt11 zbral skupaj vrsto prispevkov, ki so nastali med preučevanjem naših in tujih arhivov. Te svoje prispevke je namreč Ferenc napisal po na novo zbranih in odkritih dokumentih pri nas in v tujini, med njimi so na primer okupatorjevi dokumenti o 22. juliju, o Rašici, o streljanju talcev v Celju, o uničenju Radomeljske čete, o hajki na Gorenjskem, o zločinih v Srbiji in podobno. Seveda pa so zanimivi in tudi pretresljivi drugi njegovi prispevki v tej knjigi kot Partizanska zmaga na Razorih, Komu nagrado za Vojkovo glavo, Okupatorjev požig vasi Strmec in podobno.
Na področje zgodovine sega tudi delo Dr. Franca Rozmana „Socia-listično delavsko gibanje na Slovenskem Štajerskem do začetka prve svetovne vojne11, ki kronološko obravnava razvoj delavskega gibanja na slovenskem Štajerskem od začetkov v letu 1868 do prve svetovne vojne, zatem razvoj socialno demokratske stranke na slovenskem Štajerskem pa mezdna in stavkovna gibanja, praznovanja prvega maja, volitve v državni in deželni zbor, delovanje železniških organizacij indr. Naj pripomnim še, da je to delo prejelo tudi Kajuhovo nagrado. In končno ie tu še delo Alenke (Nadaljevanje na 8. strani)
ISKRA
Številka 1 — 30. december 1978
Kaj pripravlja založba »Borec«
(Nadaljevanje s 7. strani)
Gerlovičeve „Partizansko lutkovno gledališče", ki pomeni vsekakor izjemen kulturni fenomen v času strahot druge svetovne vojne in lepo dopolnjuje kultumoprosvetne dejavnosti slovenskih partizanov."
In kaj imate v načrtu izdati s področja tako imenovane prevodne literature? “
,,Tudi tu, menim, bo izšla vrsta zelo zanimivih in dragocenih knjig, med njimi znameniti francoski bestseller Andrea Lacaza ,,Predor", ki v literarno-dokumentarni obliki pripoveduje o gradnji ljubeljskega predora. Nič manj ni zanimivo delo Poljaka Kazimierza Moczarskega „Pogovori z rabljem," ki se je bil slučajno znašel v zaporu skupaj z nekdanjim nemškim generalom SS in policije Jvirgenom Stroopom. Leto dni skupnega življenja s tem nacističnim rabljem je izkoristil za pogovore z njim in nam tako napisal pretresljiv in avtentičen, v nekem smislu edinstven dokument o podobi, življenju in nehanju tipičnega nemškega rablja, ki je bil med drugim odgovoren tudi za iztrebljenje in uničenje varšavskega geta.
Knjiga Petra Gosztonyja ..Hitlerjeve tuje vojske" nam na več kot petstotih straneh pripoveduje vseskozi dokumentarno in kritično o tujih vojskah, ki so se v drugi svetovni vojni na vzhodni fronti bojevale na strani fašistične Nemčije proti Sovjetski zvezi. Gre za armade Italije, Romunije, Finske, Slovaške, NDH in kvislingov iz nekaterih drugih dežel.
Dalje je tu knjiga Heinricha Jae-neckeja pod naslovom „Beli gospodarji", v kateri opisuje več kot tri sto let dolgi boj med črno in belo raso na jugu Afrike, medtem ko avtorja P. Accoce in P. Rentschnik v delu pod naslovom ..Bolniki, ki nam vladajo" posredujeta svojevrstne biografije sodobnih državnikov sveta. Našo partizansko problematiko, oziroma spomine nanjo pa je popisal sardinski partizan Giovanni Cuccu v knjigi pod naslovom ..Šestnajst mesecev med slovenskimi partizani".
..Preostane nama še vaš knjižni program za mladino za prihodnje leto. Kaj pa bo tu novega? “
„Kot običajno so na programu tri nove knjige iz zbirke Kurirčkova knjižnica. Vse tri so slovenski originali in sicer je Karel Grabeljšek v svoji knjigi ..Kuharji" napisal akcijski tip pripovedi, v kateri so glavni junaki anonimni borci, ki so morali skrbeti za to, da partizani niso bili lačni. Tu je dalje izbor pesmi Nika Grafenauerja „Kaj ima sonce najraje", v kateri
najdemo vpogled v doslej napisano poezijo za otroke. Za njegovo poezijo je značilen posluh za gradnjo tekočega verza, sugestivni, otroškemu svetu dostopni motivi ter humor. Tretja knjiga te zbirke, delo Marjete Dojčmanove ..Marjetka ve, kaj je vojna" pa popisuje posebno življenje otrok sredi vojne, ki se morajo pogosto obnašati kot odrasli. In končno sodi sem še pet knjig Kurirčkove zgodovinske slikanice, ki bodo izšle že marca prihodnjega leta. Anton Ingolič je napisal zgodbo o izgonu naprednih ljudi v Srbijo pod naslovom ,,Bila sem izgnanka" (ilustracije Marjana Amallietija), Branko Štimen se je lotil zgodbe o igralcu frontnega gledališča ..Gledališče pod smrekami" (ilustracije Boža Kosa), medtem ko je zgodbo o osvoboditvi Ljubljane napisal Leopold Suhodolčan pod naslovom ..Markov maj" (ilustracije Aca Mavca). Ivo Zorman je za to zbirko napisal pripoved o ustanovitvi OF pod simboličnim naslovom ,,OF“ (ilustracije Marjana Amallietija), medtem ko je zgodbo o okupirani Ljubljani napisal Mile Pavlin pod naslovom „Uporno mesto" (ilustracije Matjaža Sclunidta).
In končno, naj za zaključek omenim še dva ponatisa iz našega programa, ki bosta izšla prihodnje leto. Gre za dopolnjeno izdajo spominov Milana Apiha „Sredi pušk in bajonetov", ki je izšla že pred dvajsetimi leti, podobno pa velja tudi za knjigo Radka Poliča ..Čudežna pomlad", ki bo to pot popravljena in razširjena (na knjižnem trgu je ni že od 1961. leta) kot trilogija (Čudežna pomlad, Žita zorijo in Sonce in ceste) izšla v eni sami knjigi," je zaključil naš razgovor glavni urednik založbe Borec pisatelj Leopold Suhodolčan.
Dušan Željeznov
Najboljši posamezniki:	Doljak —
drugi, Žnidarič - prvi in Penko tretji.
Uspel šahovski dvoboj šahistov
Iskre in JLA
Tekmovanje je vodil organizacijski odbor z Bogdanom Brezigarjem na čelu.
Tokrat so se borili za šahovski pokal, katerega so šahisti Iskre po tretji zaporedni zmagi osvojili v trajno last. Letošnji dvoboj se je končal z rezultatom 26 in pol:21 in pol v korist Iskre.
Očitno premoč so imeli igralci Iskre na prvih desetih deskah saj so zmagali kar z rezultatom 9 in pol:pol in s tem tudi zagotovili končno zmago, za kar jim posebej čestitamo.
1/2, 15. Miškulin : Špende J. 0:1, 16. Leban : Špende T. 1:0, 17. Ramič : Ribičič 1:0, 18. Simič : Taborne 1:0, 19. Mandič 1 JEreb 1:0, 20. Puh : Obrez 0:1, 21. Isto k : Pergar 0:1, 22. Mattias : Fon 0:1, 23. To-sevski : Ajdinovič 0:1, 24. Oručevič : Le-naršič 0:1, 25.Stoilovski : Gregorka 1:0, 26. Vukelič : Madjar0:1, 27. Rasič : Štempihar 1:0, 28. Majer : Kmetič 1:0, 29. Santrač : Ciperle 0:1, 30. Sutanovac : Jerman 1:0, 31. Popovič : Kosorič 0:1,32. Gudjulič : Mavrič 1:0, 33. Čurko : Cimer-
Spominsko darilo Iskrašem pred začetkom dvoboja.
v torek, dne 19. decembra 1978, so se ob 17. uri zbrali v restavracijskih prostorih Iskrine stolpnice v Ljubljani šahisti Iskre in šahisti JLA — garnizona Ljubljane in v počastitev dneva JLA odigrali že četrti tradicionalni šahovski dvoboj.
Po predhodnem dogovoru naj bi se srečali na 60 deskah, vendar je snežni metež zagodel ekipama tako, da se je dvoboja udeležilo le 48 šahistov za ekipo Iskre, medtem, ko se je za ekipo JLA prijavilo pred pričetkom tekmovanja 56 tekmovalcev. Zato je bil dvoboj odigran le na 48 deskah.
V imenu Šahovskega društva Iskre in družbenopolitičnih organizacij je navzoče pozdravil sekretar Šahovskega društva Iskre Pavel Jereb, čestital predstavnikom JLA za njihov praznik in izročil predstavniku JLA knjižno darilo v spomin na to srečanje.
Predstavnik JLA, podpolkovnik Milivoj Maslovarič in predsednik športnega društva Sloga, se je zahvalil za čestitke, zaželel vsem šahistom borbenost in mnogo športne sreče ter Šahovskemu društvu Iskre izročil knjižno darilo.
Že po tradiciji je organizator izžrebal šest praktičnih nagrad za igralce JLA, dva sta prejela brivnik Iskra Braun Synchron plus in štirje igralci so dobili kavni mlinček Iskra Girmi.
S turnirja šahistov JLA in Iskre.
Posamezni rezultati na deskah JLA — Iskra so bili naslednji:
1. Pavičevič — Steiner 0:1, 2. Bednaš — Papler 0:1, 3. Djuri — Krivec 1 /2:1/2, 4. Agič : Kerec 0:1, 5. Albaneze : Mahnič 0:1, 6. Mitič : Podlesnik 0:1, 7. Moračanin : Čopič 0:1, 8. Cagorovič : Marinič 0:1, 9. Vukmirovič : Pergovnik 0:1, 10. Agič H. : Varga 0:1, 11. Kavčič : Jerina 0:1, 12. Pungartnik : Savkovič 1:0, 13. Vukelič : Zavrl 1:0, 14. Mijatovič : Brezigar 1/2 :
man 1:0, 34. Petrušič : Dubrovski 0:1, 36. Danilovič : Sluga 0:1, 36. Nestrovič : Tončič 1/2:1/2, 37. Stoičič : Gumilar 1/2:1/2, 38. Gregorič : Rašič 1:0, 39. Sulič : Rakar 0:1,40. Dunatov:Rebolj 0:f 41. Lazič : Brce 1:0, 42. Mladenovič ; Pavlič 0:1, 43. Stepanovič : Kneževtf 1/2:1/2, 44. Lukič : Matič 1:0, 45. Gre-gurovič : Žnidarčič 1:0, 46. Čulič : Jelenc 1:0, 47. F uto : Jerman 1:0, 48. Krehič : Milavec 0:1.	\/_J.
USPEL NOVOLETNI KEGLJAŠKI TURNIR
v	_________v
Na štiristeznem kegljišču Doma ,,Maksa Perca" v Ljubljani je bil 18. decembra t. I. popoldne tradicionalni novoletni kegljaški turnir. To pot so ga organizirali kegljači KK Aparati (združeni kegljači TOZD TE LA in SVN), na njem pa je sodelovalo pet kegljaških ekip iz ljubljanskega bazena in ekipa TOZD Napajanja iz Novega mesta.
Nastopajoče ekipe so štele po šest članov, tekmovali pa so v disciplini 100 lučajev, pri čemer so se ekipe uvrstile takole: 1. KK Aparati 2.450, 2. Iskra Commerce 2.443, 3. TOZD Napajanja 2.382, 4. TOZD TV Pržan 2.358, 5. TOZD TEN 2.249, 6. DO Zmaj 2.183 podrtih kegljev.
■
G
RAZPIS
zimskih športnih iger DO Iskre Elektromehanike v veleslalomu in tekih
ki bodo v soboto, 13. januarja 1979 na Jezerskem. Pričetek tekmovanj v veleslalomu bo ob 9.30, tekov pa ob 12.30.
I. DISCIPLINI IN KATEGORIJE
Veleslalom
Moški
A — do 25 let B — od 25 let —'30 let C — od 30 let — 35 let D — od 35 let — 40 let E — od 40 let — 45 let F — nad 45 let starosti
Ženske A — do 30 let B — od 30 let — 40 let C — 40 let in starejše
Teki
Moški — 5 km A — do 35 let starosti B — nad 35 let starosti Ženske — 2,5 km A — do 30 let starosti B — nad 30 let starosti
(roj. 1954 in mlajši) (roj. 1949 - 1953) (roj. 1944 - 1948) " (roj. 1939 - 1943) (roj. 1934 -1938) (roj. 1933 in starejši)
(roj 1949 in mlajše) (roj. 1939 do 1948) (roj. 1938 in starejše)
(roj. 1944 in mlajši) (roj. 1943 in starejši)
(roj. 1949 in mlajše) (roj. 1948 in starejše)
II. GLAVNA DOLOČILA IZ PRAVIL TEKMOVANJA
1.	Letos se prvič organizira tudi ekipno tekmovanje med TOZD v veleslalomu in tekih.
— Za ekipno uvrstitev veljajo sledeča določila:
a)	Ekipo TOZD sestavlja po en tekmovalec iz kategorij A, B, C, D, E (vele slalom) in iz kategorij A, B (teki), ter ena tekmovalka iz kategorij A, B, C (veleslalom) in iz kategorij A, B (teki).
b)	Člani ekipe se določijo na osnovi rezultatov tako, da se v posameznih kategorijah seštejejo dosežene točke najbolje uvrščenih tekmovalk in tekmovalcev iz posameznih TOZD.
c)	Iz vsake TOZD se bo upoštevala samo ena ekipa.
d)	Če TOZD ne bo imela popolne ekipe, se bo prav tako upoštevala v ekipni uvrstitvi, s tem da za manjkajoče tekmovalce ne bo dobila točk.
2.	Vsak tekmovalec mora tekmovati v svojem starostnem razredu. V kolikor komisija, oz. vodstvo tekmovanja ugotovi, da tekmovalec ne tekmuje v ustreznem razredu glede na pravila tekmovanja, se ga diskvalificira.
3.	Šest najvišje uvrščenih tekmovalcev v vsakem razredu si pridobi pravico do udeležbe na ..zimski Iskriadi" SOZD Iskra.
4.	Tekmovalci tekmujejo na lastno odgovornost, prireditelj ne prevzame nobene odgovornosti za morebitne poškodbe s trajnejšimi posledicami.
III. PRIZNANJA IN NAGRADE
1.	V ekipni konkurenci se tekmuje za prehodni pokal.
2.	Vsi tekmovalci v veleslalomu in tekih tekmujejo tudi za prehodni pokal najboljšega časa na daljši in krajši progi. Za prva tri mesta v posamezni kategoriji se podelijo kolajne in diplome od 4. do 6. mesta.
PRIJAVITE SE LAHKO DO 8. JANUARJA 1979 PRI PREDSEDNIKU OOS V TOZD. Prijavnina je 20 din.
Posamezniki so se na novoletnem turnirju odrezali takole: 1. Žnidarič (I. C.) 461, 2. Doljak (TV Pržan) 442, 3. Penko 431, 4. Jamšek (oba KK Aparati) 431, 5. Steržaj (I. C.) 415, 6. Avbar (Napajanja) 414, 7. Božič (KK Aparati) 412, 8. Hiti (I. C.) 411, 9. Bilodžerič (KK Aparati) 408, 10. Matko (TEN) 404, 11. Štanc 403, 12. Zajc (oba
TEČAJ O OSNOVAH SMUČARSKEGA TEKA
Komisija za šport in rekreacijo pri sindikalni konferenci Elektromehanike bo priredila v času od 15. 1. do 19. 1. 1979 tečaj o osnovah smučarskega teka. Tečaj bo v popoldanskem času na tekaških terenih v okolici Kranja (na Kokrici), vodil ga bo bivši državni reprezentant Vinko Grašič. Tečajnina znaša 100 din. Prijave sprejema Rajko Kožar, tel.: 29-52 do 12. januarja 1979.
A
ISKRA — glasilo delovnega kolekti va SOZD Iskra — Industrija za elektroniko, telekomunikacije, elektro-mehaniko, avtomatiko in elemente
—	Ljubljana.
V. d. glavni urednik Mitja Tavčar Odgovorni urednik: Dušan Željeznov,'tehnični urednik: Janko Čolnar
—	Ureja uredniški odbor: Alojz Boc (Elektromehanika), Špela Dittrich (Avtomatika), Lado Drobež (Iskra Commerce), Boris Čerin D O (Široka potrošnja), Franc Kotar (IEZE) in Marko Rakušček (Avto-elektrika) — Izhaja tedensko — Rokopisov ne vračamo — Naslov: Ljubljana, Prfešernova 27, telefon: 24-905, int. 48 — Tisk: Časopisno-tiskarsko podjetje PRAVICA— DNEVNIK, Ljubljana.
Po mnenju sekretariata za informacije SRS je glasilo oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.

Napajanja) 402. 13. Lampič (TEN) 401, 14. Zalokar (TV Pržan) 400, 15. Ravnič (KK Aparati) 397, 16. Filipič (I. C.) 397, 17. Mohar 395, 18. Žerovnik (oba TV Pržan) 394, 19. Pustovrh (Zmaj) 393, 20. Košir 391,21. Cukrov (oba TV Pržan) 391, 22. Šafer (I. C.) 386, 23. Košmrlj 386, 24. Pavček (oba Napajanja) 386, 25. Končina 384, 26. Princ (oba Zmaj) 379, 27. Pehar (I. C.) 373, 28. Vrhovnik (TEN) 371, 29. Slavič (KK Aparati) 371, 30. Peršl (TEN)
367, 31. Drčar (Zmaj) 362, 32. Mirt 36L 33. Grgič (oba TEN) 345, 34. Šebenik (TV Pržan) 336, 35. Roglič 333, 36. Telban (oba Zmaj) 332 podrtih kegljev.
Po končanem turnirju so se udeleženci turnirja zbrali na prijetnem srečanju v restavraciji hotela Ilirija. Zmagovalna ekipa KK Aparati je osvojila pokal, najboljši trije med posamezniki pa so prejeli kolajne.
(J. C.)-
ZADNJI IZLET PLANINSKEGA DRUŠTVA ISKRA V NEZNANO
Po dokaj uspešni planinski sezoni, je bil minulo soboto na vrsti tudi zadnji letošnji planinski izlet v neznano. Tokrat so se organizatorji na Iskrini počitniški skupnosti odločili za, lahko bi rekli bolj varčen izlet, in to zlasti zaradi dragih avtobusov, pa tudi ..kulinarika" nas je v minulih letih precej stala. Morda se še spomnite, da smo na primer izlete v Sevnico, pa v Zibiko, ali pa na Kranjsko reber, točneje v Podvolovjek, krstili kar za kulinarične planinske izlete.
No, tokrat je bilo drugače, čeprav je bil izlet cenejši, kljub temu pa ni šel nihče žejen, ali lačen domov. Nasprotno, menda ni bilo udeleženca izleta, ki ne bi bil še kako zadovoljen. Edina pripomba na izletu je bila ta, da je bilo nekaj manj udeležencev kot minula leta — delno zaradi vremena, verjetno pa tudi zato, ker so se prejšnja leta odločali zgolj zaradi Ivačiča, ne pa zaradi izleta v naravo. In tako smo bili letos na izletu v neznano res samo ljubitelji planin.
Sam izlet ni bil zahteven. Ko smo se zjutraj zbrali pred Iskrino stolpnico, je bilo kar živahno z ugibanji in vprašanji, kam jo bomo mahnili. Razgrnili so se celo oblaki in tu in tam je posijalo sonce. Kar razpoloženi smo se napotili proti avtobusni postaji mestnega prometa. Tu je bilo že prvo razočaranje, češ, to pa vse skupaj ne bo nič hoje. Peliali smo se do Podutika, od tam pa naprej peš mimo Toškega čela na Katarino. Medtem se je vreme še poslabšalo in do našega prvega „čaja" smo bili že precej premočeni. Vili nam je v gornjem gostišču na Katarini pripravil lep sprejem s tradicionalno slovensko dobrodošlico. Imate radi ajdove žgance z obaro? Kaj pa medico in bri-njevček? In orehi, pa sveže pečeni kruh iz domače krušne peči?
Tako smo jo dobro podprti mahnili naprej na polhograjsko Grmado. Čeprav so med dežjem in vetrom naletavale že prve snežinke, nas to ni motilo, žal pa so nam na vrhu nizki oblaki zakrivali pogled na lepe Polhograjske Dolomite. Ker je tako neusmiljeno deževalo, smo se odločili za potv dolino, drugače pa bi še skočili na Toše in mimo Govejka v dolino Ločnice. Pot navzdol je bila malo težja, saj je bila precej razmočena, nekje pa tudi ledena.
V Ločnici nas je objela prijetna toplina domačnosti gostilne Legastija z lepo pripravljenim kosilom. Vili ni pozabil niti na ,,musko", tako da smo se prijetno razpoloženi razšli z željo, da se na naslednjem izletu spet srečamo.
Breda
ZAHVALA
Ob težki in boleči izgubi naše ljube mamice, hčerke in sestre
ANICE KUHAR roj. ZUPAN
se iskreno zahvaljujemo sodelavcem TOZD Stikala za besede tolažbe, izrečeno sožalje ter darovano cvetje in denarno pomoč-Hvala vam, ker ste njej in nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, hvala tudi govorniku za prelepe poslovilne besede pokojnici ter sindikatu za darovano cvetje in denarno pomoč
sinova Goran in Damjan, martn in brat z ženo ter Greta