2 3 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 7. augusta 2014  Leto XXIV, št. 32 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@mail.datanet.hu ISSN 1218-7062 Tisk: TISKARNA KLAR Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija Časopis izhaja z denarno pomočjo Ministrstva za javno upravo in pravosodje (KIM) ter Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD. Številka bančnega računa: HU15 1174 7068 2000 1357 0000 0000, SWIFT koda: OTPVHUHB Porabje, 7. augusta 2014 Porabje, 7. augusta 2014 Vaški dnevi in 120. obletnica gasilskega društva v Sakalovcih STR. 4 Rada odim domau STR. 6 Mlašeči tabor v Küharovi spominski iži Od 28. juliuša do 1. augustuša so bivali med starimi stejnami Küharove spominske iže mladi lidgé, šaularge seničke šaule, steri so sodelovali na 2. tabori za ohranjanje ljudskih običajev. Kak je povedala vodja tabora Ibolya Neubauer, lani so organizirali prvi takšen tabor, steri se je mlajšom trno povido, zato so med šaulskim letom tö meli več delavnic. Ka bi vleta, med počitnicami, tö nej ostali brezi tej dejavnosti (tevékenység), so pripravili drugi tabor, na šterom so meli 16 mlajšov z domanje šaule. Ceringo tabora so plačali s pomaučjov Urada za Slovence iz Ljubljane pa Državne slovenske samouprave. Na tabori so voditeljici pomagali senički školnicke pa lerance. Za vodenje delavnic je prosile domanje ženske, med njimi Micko Ropoš, Ilonko Braunštein pa Marijo Csato. Mlajši so vsakši den prišli zazranka na deveto vöro pa so bili na tabori zadvečerek do 5. vöre. Na tabori so se mlajši spoznavali s takšnimi deli in starimi meštrijami, stere ovak doma več ne vidijo. Küharova spominska iža ma eške v künji staro krüšno peč, v njej so pekli krü na takšofele formo kak so ga pekli gnauksvejta pri vsakšom porabskom rami. Pripravlali so porabsko jedi tö, kak so mlejčne oubrike (kumare) ali na oli krunči. Mlajši so leko sprobali, kak flajsne roké, prste majo. Iz kukarčnoga lopinja so pleli cekere ali si pripravili kakšno zapestnico (karperec), iz kreppapira pa so redli rauže. Zvün toga so dva zadvečerka preživeli z vodjo Razvojne agencije Slovenska krajina Andrejo Kovač. Šli so na pohod na Grebenšček, gde so se spoznavali z nordijsko hojo, na konci so si poglednjili vzorčno kmetijo tö. V Hiši jabolk so meli delavnico na temo zdravo gesti, tak so pekli reteše. Srejdo so šli cejli den na izlet (kirándulás) v Slovenijo. Poglednili so si grad v Lendavi, tropski vrt v Dob-rovniki, pri Bukovniškom jezeri so si nabirali energijo, na konci so se pa kaupali v Moravski Toplicaj. Za zaključek tabora so pripravili razstavo (kiállítás), gde so pokazali vse tisto, ka so napravili na tabori. Stare stejne Küharove spominke iže so cejli keden leko poslüšale mlašeči smej pa žuborenje, pa domanje slovenske pesmi so tö nej falile. Marijana Sukič Na den, gda smo je gorziskali, so ranč cekere pleli iz kukarčnoga lopinja Udeleženci tabora v künji Küharove spominske iže Nove knjige KOGA (ŠE) ZANIMA PANONSKI PROSTOR? Za odgovor na vprašanje, zastavljeno v naslovu, niso potrebne dolg(ov)e(zne) razprave, marveč zadostuje bežen pregled skupnih dogodkov v delu Avstrije (zlasti na južnem Gradiščanskem in obrobju Štajerske), v severovzhodnem delu Slovenije, v Železni županiji (tudi tja proti Šopronu in Győru) in v zahodnem delu Hrvaške (v trikotu ob meji s Slovenijo in Madžarsko do Čakovca in Varaždina). Tisti, ki pol stoletja spremljamo življenje v tem t. i. panonskem prostoru, zelo hitro vidimo, da je v njem iz leta v leto manj skupnih kulturnih dogodkov. Pri življenju sta se ohranila (sicer geografsko razširjen) kulturno-zgodovinski simpozij Modinci (julija je bil v Kőszegu 44. po vrsti) in srečanje panonskih pravnikov. Škoda je, da se ni obdržala mednarodna likovna razstava Pannonia, ki se je pod tem imenom končala na Gradiščanskem, začela pa v Murski Soboti kot Panonska pokrajina, panonski človek. Škoda je tudi, da ni več skupnih kulturnih prireditev, kot so bila srečanja pevskih zborov, kajti pesem je razumljiva vsem, ne glede na znanje jezikov. Del, zgolj drobec dogajanja, ohranjata Kulturno društvo člen 7 za avstrijsko Štajersko z večjezičnimi prireditvami v Pavlovi hiši v Potrni in Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija z majskimi prireditvami Jambori spominov in dobrega sosedstva (letos s porabskimi in štajerskimi Slovenci). Ostala je pomembna izjema, in sicer letna publikacija Panonski letopis, ki ga zavzeto ureja dr. Robert Hajszan in ga v gradiščanskem hrvaškem, hrvaškem, slovenskem, madžarskem in nemškem jeziku izdaja Panonski inštitut v Pinkovcu/ Guttenbachu. Inštitut občasno izdaja tudi Panonski list, vendar v manjšem obsegu in ne zmeraj v vseh jezikih, kot dosledno tiskajo Panonski letopis. Z letnico 2014 in številko 21 je Panonski letopis vstopil v tretje desetletje izhajanja. Bogat je ne le po obsegu (559 strani), ampak tudi vsebinsko, saj ponuja številne informacije in podatke, ki jim je dodano še slikovno gradivo in priloge. Urednik koncepta pomembneje ni spreminjal, tako da publikacijo začenjajo uvodne besede, ki so jih napisali politiki, kulturniki in diplomati, med katerimi ni slovenskega predstavnika. Če se bo urednik potrudil, bo sedanji slovenski veleposlanik na Dunaju dr. And-rej Rahten za naslednji zbornik zagotovo pripravil svoj pogled na panonski prostor, tako kot sta ga predstavila madžarski in hrvaški veleposlanik pa tudi gradiščanski deželni glavar Hans Niessl. V besedi in s fotografijami je v letošnjem zborniku predstavljena tudi 20-letnica Panonskega inštituta. Za to priložnost je novinarka Timea Horvat pripravila pogovor z Robertom Hajszanom, ki med ostalim poudarja pomen proučevanja jezika v panonskem prostoru in pisanja o njem. Na začetku je bila dejavnost Panonskega inštituta zastavljena širše, vendar so morali z nekaterimi dejavnostmi, npr. z literarnimi večeri in drugimi srečanji, prenehati, ker nimajo primernih prostorov. Robert Hajszan tudi poudarja, da je za dejavnost inštituta mnogo več zanimanja izven Avstrije, denimo na Hrvaškem, in opozarja na težave pri zagotavljanju novih sodelavcev, avtorjev prispevkov, tako domačih kot iz sosednjih držav. Tretje poglavje zbornika zaznamujejo obletnice. Tovrstne vsebine kdaj pa kdaj utegnejo biti suhoparne, a v Panonskem letopisu so obletnice priložnost za spoznavanje zanimivih vsebin iz preteklosti, tako dogodkov kakor pomembnih osebnostih. Med takšnimi dogodki je tudi 350-letnica bitke s Turki pri Modincih in Monoštru. Glede na okroglo obletnico in na prvi večji poraz Turkov v tem prostoru je bilo za pričakavali, da se bodo s to bitko ukvarjali tudi zgodovinarji na simpoziju v Kőszegu � kulturno-zgodovinski simpozij Modinci je namreč nastal prav v neposredni zvezi z zmago nad Turki pered 350 leti, a so razpravljali o razreševanju kriz od konca 18. stoletja do začetka prve svetovne vojne. Obsežno poglavje zbornika je namenjeno sarajevskemu atentatu na Franca Ferdinanda leta 1914, kar je bil povod za 1. svetovno vojno. O vlogi Sándorja Petőfija v revolucionarnih dogodkih leta 1848/1849 in o njegovi poeziji, vključno s srečevanjem mladih izobražerncev v budimpeštanski kavarni Pilvax, govori spominski zapis ob 165-letnici pesnikove smrti. S tekstom in na fotografijah je predstavljen dr. Vanek Šiftar (1919-1999), eden redkih, če ne edini intelektualec v severovzhodni Sloveniji, ki je imel stalne stike z gradiščanskimi izobraženci, med njimi tudi z urednikom zbornika dr. Robertom Hajszanom. Zato bi pri koncipiranju naslednjih petih srečanj Jambori spominov in dobrega sosedstva eno namenili gradiščanskim Hrvatom v Avstriji in na Madžarskem ter Slovencem na Hrvaškem, zlasti tistim iz Varaždinske županije. Med znanimi gradiščanskimi Hrvati je bil gospo-darstvenik dr. Ivan Muller Džon (1924-2006), ki je več mandatov vodil osrednjo narodnostno organizacijo Hrvaško kulturno društvo Gradiščanske. Avtorju tega zapisa je znan kot aktiven, zavzet in prodoren narodnostno-politični delavec za pravice gradiščanskih Hrvatov, zmeraj pripravljen na pogovor in pomoč novinarjem, redkim iz Slovenije in številnim s Hrvaške. Filozof dr. Wolfgang Gombotz iz Potrne oz. Gradca predstavlja Ludvika Bartelja, v Sloveniji manj znanega filozofa, teologa in katoliškega duhovnika. V zvezi z obletnico padca železne zavese je omenjen dr. Tibor Zsiga, nekoč miličniški polkovnik, zdaj zgodovinar, v Sloveniji znan tudi po polemiki z dr. Vilkom Novakom o krivici, ki se je po njegovi oceni s trianonsko pogodbo zgodila prekmurskim Madžarom. (Če njim, potlej tudi porabskim Slovencem!) Prva osebnost v razdelku Panonske biografije in portreti je slovenski škof, pisec in pedagog Anton Martin Slomšek, v poglavju Zgodovina, kultura in literatura so podrobneje predstavljeni X. mednarodni slavistični dnevi v Sombotelu, nova dvorana za kulturne in športne prireditve v Pinkovcu, sledijo zapisi o predstavitvi lanskega Panonskega letopisa. Na straneh, namenjenih likovni umetnosti, so reprodukcije del Irfana Handukića, Vinka Šebreka in Ilse Zsivkovits. V 21. številko Panonskega letopisa je urednik uvrstil ponatis nekaterih člankov iz Porabja: Muzej krščnastva na Slovenskem iz Stične predstavil razstavo Sveta Ciril in Metod, slovenska apostola; Bogojina: jubilejni Košičevi dnevi in zbornik Čednim stoji svejt! ;Simpozij v Sombotelu, Dvojni jubilej na sombotelski slavistiki; Prof. dr. Karel Gadányi je svetil 70. rojstni den Porabski Slovenci so moji bratke pa sestre. Franc Kuzmič predstavlja pokončnega rodoljuba Ivana Jeriča, ustvarjalnost Janoša Kardoša in posebej njegovo prevajalsko dejavnost. Objavljen je tudi krajši zapis Kulturna pot Svetega Martina Slovenija: od Domanjševec do Zreč, spominski tekst z več fotografijami ob 15-letnici smrti dr. Vaneka Šiftarja in fotografije z letošnje majske prireditve Jambori spominov in dobrega sosedstva. V letopisu so še ocene knjig in razprav, poglavje, namenjeno športu, dijakom in mladim, glasbena priloga, poglavje o jezikovnih vprašanjih, besedila popularnih hrvaških popevk in na koncu še nekaj strani, posvečenih poeziji. ERNEST RUŽIČ ŽNK Teleing Pomurje Tretjo leto po vrsti najbaukše v Sloveniji Vleti, gda šaule dojzaprejo svoje dveri, mlajši dejo tüdi na takše pa ovakše tabore. V Böltincaj so, pa nej prvič, enoga zanimivoga, nej vsakdanešnjoga meli julijuša. Mlade dekline so za labdo bejžale in jo probale brsniti v gol. »Tüdi mi špilamo nogomet,« se je zvau tabor, steroga so pripravili v Ženskon nogometnon klubi (ŽNK) Teleing Pomurje. Pet fotbalištarc - mentoric, stere je vodila Staša Špur, je 29 mladi deklin, starih od 5 do 14 let, včilo, ka vse se da z labdo napraviti. Pauleg toga so na tabori ške malali, popejvali, plesali zumbo in se meli lepau. »Dvajsti je takši, ka že trenerajo, mamo pa tüdi neka nauvi, tak ka mogauče kakše od njih ške pride v naš klub,« je povedala Špurova. Direktor ŽNK Teleing Pomurje Štefan Kozic pravi, ka zdaj pri njih že okauli stau nogometašic trenera: »Med mladimi je niti nej tak pomembno, ka smo najbaukši. Naša želja je, ka čimveč mladih deklin iz celoga Pomurja pripelamo in jih navčimo, kak se špila fotbal. Tau ka bežijo za labdo in so v naravi je sigurno bole zdravo, kak če samo gledajo televizijo ali skačejo po računalniki. Te, gda so stare okraug 13 let, te se komaj začne pravi trening.« V Prekmurji je tak kak skor vseposedi na sveti fotbal fejst popularen gé. Gé dosta klubov, dapa niti eden je nej v najboukši, v prvi ligi. Tau je pri moškaj, pri ženskaj je hvala baugi ovak. Tü so fotbalistke Ženskoga nogometnoga kluba (ŽNK) Pomurje že tretjo leto po vrsti najbaukše v Sloveniji. »Od deseti naslovov so naše dekline osvojile seden. Nejso med najboukšimi v rosagi samo té najvekše, članice, tüdi ekipe, v steri nastaupajo tiste, stere so stare do 17, 15, 13 in ške mlajše so bile med najboukšimi,« pravi Kozic, že duga leta alfa in omega ŽNK Pomurje. Pa gda so te ženske v naši krajaj tak resno, nej za hec, začnole brsati labdo, pitan predsednika kluba. »1999. leta, gda sam biu trener članske ekipe v Odrancaj, je na naše treninge začnolo oditi tüdi neka mladih deklin, Najbol batrivna med njimi je te bila 14-letna Urška Sabotin. Ona je tüdi »kriva«, ka se je v Odrancaj te začno špilati ženski fotbal. Neka cajta mi je gučala pa gučala, ka bi one tüdi rade trenerale, pa špilale. Te sam ji pravo - bole za hec kak resno - gda de vas deset, mo začnoli trenerati. Že drügi den jih je prišlo dvanajst. Nejsam mogo požreti reči, če sam že neka obečo, sam tau mogo spuniti. In tak so 4. novembra 1999. ženske opravile prvi trening,« se spominja Kozic. Najprva so začnole oditi na šolska tekmovanja, v sezoni 2001/2002 pa so pomurske dekline do petnajstoga leta starosti že osvojile svoj prvi naslov državnih prvakinj. Leto za tem je prvič v prvi slovenski ženski nogometni ligi nastopila tudi članska ekipa. Te je sfalilo placa na odranskon igrišči, pa so se preselili v Filovce. »Po sezoni 2005/2006, gda so članice prvič osvojile naslov državnih prvakinj, smo nej mogli cejle ekipe zadržati. Te je tüdi pomalek pa prišlo do selitve, iz Filovcev v Böltince, gde nas je ta občina nekak bole podprla. Tak je pač, gda neka osvojiš, je te skauz žmetno tau tüdi ohraniti.Tak je v žitki, ka gestejo tak vzponi kak padci. Naša era de se tüdi ednauk skončala, samo vüpamo, ka tau nede tak hitro,« pravi Kozic, steri tak kak vsi v klubi vüpajo, ka de se jim odprlo tüdi v Evropi. Dvakrat so bile Böltinčanke gostiteljice kvalifikacijskoga turnira za Ligo prvakinj (Champions League), zdaj pa do med 9. in 14. avgustom špilale na turniri v Črni Gori. Žreb je steu, ka de ekipa, stero vodi trener Bojan Jančar, brcala labdo proti črnogorskim prvakom WFC Ekonomist, prvakom Madžarske (MTK Hungaria) in Estonije (Pärnu JK). »Črnogorski ženski fotbal se naglo razvija in Ekonomist ima dobro ekipo. Estonsko ekipo smo pred osmimi leti v ligi prvakinj premagali s 7:1, samo tau je že dugo nazaj in moremo na tau pozabiti. Madžarske prvakinje so daleč najboukša ekipa v ton rosagi. Špilajo za en razred baukši fotbal kak mi,« pove Kozic, steri pa je tak kak trener in igralke ške nej vrgo pükšo v kukorco. Tak moremo fejst držati pesti, ka se našim fotbalištkam posreči, pa ka prvič pridejo med 32 najboukši ženski nogometni ekip v Evropi. Tekst in kejpi: Silva Eöry Nogometašice so kak manekenke notpokazale nauve športne »gvante« Pokal za najboukšo ekipo v slovenskon rosagi Na tabori so labdo brsale mlade dekline OD SLOVENIJE… Vaški dnevi in 120. obletnica gasilskega društva v Sakalovcih V okviru letošnjih vaških dnevov, ki so potekali v Sakalovcih 12. in 13. julija, so vaščani pripravili pester program prireditev, pri čemer so posebno pozornost namenili 120-letnici Prostovoljnega gasilskega društva Sakalovci. Temu jubileju so bile posvečene sobotne prireditve. Sakalovski gasilci so svojo obletnico praznovali skupaj z gasilci iz sosednjih porabskih vasi in iz Slovenije. Gasilci in povabljeni gostje so se zbrali pri gasilskem domu sredi vasi. Med povabljenimi gosti sta bila tudi državni sekretar na ministrstvu za kmetijstvo Zsolt V. Németh in zagovornica slovenske manjšine v madžarskem parlamentu gospa Erika Köleš Kiss. Posebni gostje na prireditvi so bili gasilci iz sosednje Slovenije, in sicer iz Dobrne, Murske Sobote, od Grada in iz Trdkove. Izpred gasilskega doma so gasilci na čelu s pihalnim orkestrom iz Monoštra odkorakali na nogometno igrišče, kjer je bil postavljen prireditveni šotor. Slavnostni program se je začel s sveto mašo, nakar je sledil uvodni pozdrav državnega sekretarja Zsolta V. Németha. V njem je govornik poudaril, da gasilci opravljajo različne naloge in pomagajo pri reševanju v prometnih nesrečah, pri razlitju nevarnih snovi, reševanju na vodi in iz vode ter sodelujejo pri reševanju ob naravnih in drugih nesrečah. Naši gasilci nam pomagajo v težavah, udeležujejo se gasilskih tekmovanj, praznovanj in tudi zabav. K besedi so bili povabljeni tudi predsedniki domačih in gostujočih prostovoljnih gasilskih društev. V svojih nagovorih so izpostavili predvsem družbeno pomembnost gasilstva. V nadaljevanju je Gasilska zveza Železne županije podelila gasilcem domačega društva odlikovanja za večletno uspešno delo. Tudi Gasilska zveza Slovenije jim je podelila priznanje za požrtvovalno in uspešno delo na področju zaščite in reševanja. Organizatorji prireditve pa so dobili spominske listine ali rože. Gasilsko društvo Dobrna je sakalovskim gasilcem ob njihovem jubileju podarilo nove cevi, prejeli pa so tudi finančno podporo za obnovo gasilskega doma. Poveljnik sakalovskega gasilskega društva Imre Makoš je v svojem govoru mdr. napovedoval odstop s položaja. Makoš je bil poveljnik društva 15 let in v tem času je za društvo veliko naredil; njegova ideja je bila npr. ustanovitev ženske ekipe. Čestitke organizatorjem za lepo pripravljeno prireditev, prav tako čestitke vsem dobitnikom priznanj! Sobotna obeležitev 120-letnice PGD Sakalovci se je končala z družabno prireditvijo, na kateri so naši gasilci in njihovi gasilski prijatelji iz Slovenije v sproščenem vzdušju izmenjavali izkušnje, obujali spomine, se zabavali in tudi zaplesali. Tudi naslednji dan je bil prireditveno bogat. Začel se je z blagoslovitvijo spominskega steb-ra, ki ga je podarila Državna slovenska samouprava in stoji na pokopališču na mestu stare mrtvašnice. Po darovani sveti maši ga je blagoslovil župnik Tibor Tóth, posvečen pa je spominu na ljudi, ki so odšli iz vasi in umrli daleč od doma. V porabskih vaseh je namreč običaj, da dajo zvoniti tudi tistim, ki so umrli daleč od rojstne vasi. Popoldne so se organizatorji izkazali s kulturnimi in otroškimi prireditvami. Kljub slabemu vremenu in dežju so se jih Sakalovčani udeležili v velikem številu. V imenu vaščanov lahko zapišem, da smo bili vsi zadovoljni s pestrim programom in organizacijo sakalovskih vaških dnevov. Hvala županji Valeriji Rogan za kakovostno izvedbo prireditev. Lilla Fasching Poimenski seznam poslancev Znan je poimenski seznam poslancev v novem sklicu državnega zbora. V 90-članskem državnem zboru je tudi 32 žensk, kar je štiri več kot v zdajšnjem, ki se mu izteka mandat. Zmagovalko volitev, Stranko Mira Cerarja, bo zastopalo 36 poslancev: Andreja Potočnik, Branko Zorman, Irena Kotnik, Maruša Škopac, Erika Dekleva, Lilijana Kozlovič, Marko Ferluga, Tilen Božič, Simon Zajc, Tanja Cink, Simona Kustec Lipicer, Miro Cerar, Mitja Horvat, Kamal Izidor Shaker, Milan Brglez, Bojan Dobovšek, Dragan Matić, Ivan Škodnik, Danilo Anton Ranc, Janja Sluga, Margareta Guček Zakošek, Anita Koleša, Marjan Dolinšek, Irena Grošelj Košnik, Vojka Šergan, Igor Zorčič, Urška Ban, Branislav Rajić, Srečko Blažič, Jasna Murgel, Ksenija Korenjak Kramar, Ivan Prelog, Klavdija Markež, Vesna Vervega, Aleksander Kavčič in Franc Laj. Slovenska demokratska stranka ima v novem državnem zboru 21 poslancev: Žan Mahnič, Marko Pogačnik, Branko Grims, Eva Irgl, Danijel Krivec, Anže Logar, Andrej Šircelj, Janez Janša, Jože Tanko, Nada Brinovšek, Ljubo Žnidar, Jelka Godec, Tomaž Lisec, Zvonko Lah, Anja Bah Žibert, Bojan Podkrajšek, Vinko Gorenak, Suzana Lep Šimenko, Andrej Čuš, Marijan Pojbič in Franc Breznik. Demokratično stranko upokojencev Slovenije bo zastopalo deset poslancev. To so Julijana Bizjak Mlakar, Tomaž Gantar, Primož Hainz, Marinka Levičar, Benedikt Kopmajer, Karl Erjavec, Ivan Hršak, Uroš Prikl, Marjana Kotnik Poropat in Franc Jurša. Socialni demokrati in Združena levica imajo po pet poslancev. Pri prvih so bili izvoljeni Matjaž Nemec, Janko Veber, Andreja Katič, Matjaž Han, Bojana Muršič in Dejan Židan, pri drugih pa Miha Kordiš, Matej Tašner Vatovec, Violeta Tomić, Matjaž Hanžek, Luka Mesec in Franc Trček. Novo Slovenijo bodo zastopali: Matej Tonin, Jernej Vrtovec, Iva Dimic, Ljudmila Novak in Jožef Horvat, Zavezništvo Alenke Bratušek pa Alenka Bratušek, Mirjam Bon Klanjšček, Peter Vilfan in Jani Möderndorfer. Poslanec italijanske narodne skupnosti je Roberto Battelli, madžarske narodne skupnosti pa László Göncz. Domači in vabljeni gasilci se pripravljajo na povorko v središču vasi. Gasilci z Dolnjega Senika, od Grada, iz Trdkove in Dobrne med povorko Predsednik PGD Sakalovci Štefan Majcan in poveljnik društva Imre Makoš Pred odkritjem spomenika »Sterin doma samo vözvonijo« na pokopališču. Z leve: predsednica slovenske samouprave v Sakalovcih Irena Libric Fasching, županja Valerija Rogan in predsednik Državne slovenske samouprave Martin Ropoš. Niena župa se ne pogej tak vrouča, kak se sküja Potrna: 10-letnica pevskega zbora … DO MADŽARSKE Pismo iz Sobote V TA PROSTOR SE JE VRNILA SLOVENSKA PESEM Biu je den kak vsikši drugi. Na leko bi biu takši den, bar včasin po tejm, gda je sunce gor stanolo, je tak vövidlo. Je vövidlo, ka de vcejlak takši, kak vsikši drugi, pa je nej biu. Ali je nej škeu biti ali pa se je tak moglo zgoditi, kak se je zgodilo. Povejmo, ka se človek zové Marko. Ménje je zdaj nej najbole važno gé. Najprva njemi je vöra nej cingala. Že bi v slüžbi mogo biti. Gda je škeu nika kak najbole brž v lampe djasti pa kaj spiti, si je gvant zgrdo. Na nouvo se je mogo prejk zravnati. Garažo je gor oupro. V auto se je nut vseu. Obrne klüč, auto je ranč skašlo nej. Eške gnouk klüč obrne, auto nejmi ostane. Nika! Trbej taksi pozvati. Klači pa li klači po mobiteli, eške bole je némi kak auto. Že šké titi tavö na velko poštijo, ka kakši taxi gor stavi. Depa, bole gleda koulakvrat, bole glavou obrača, nin enoga taxija nega. Od nevoule je že moker gé, noge njemi trpečejo, roke se trousijo. Ka njemi šef povej? Ka de z njim delo tisti najbole prejgen? Vse tou njemi lejče po glavej, gda peški dé do slüžbe, stera je na vcejlak drugom kraji varaša. Bolijo ga laskovgé, boli ga slejgen nojet. Marko staple po vroučom asfalti, nin enoga taxsija nej, eden bus se nin ne stavi. Grün je vdaro! Brezi slüžbe ostanem, ga rejže v vse bole bolečoj glavej. Marko staple tadale po vroučom asfalti. Dé mimo krčme. Diš po pijači njemi pride v nous. Žeden grata kak pekel. Šou bi nut, si nika spiu, vrag aj vzeme slüžbo. Depa, nej! Marko rad ma svojo slüžbo, stra njemi ne dovoli v krčmou. Marko dé tadale po vroučom asfalti. Noge so žmetne, tak se njemi vidi, ka se njemi kelijo na asfalt. Kuman eške staple. Malo mora stanoti, si spočinouti. Podpre se na drejvo, senca njemi dobro deje. Depa, ne mora enjati broditi od slüžbe. »Leko, ka de velka nevola. Leko pa ka nede kakša nebesko velka nevola. Vej pa pravijo, kak se niena župa ne pogej tak vrouča, kak se sküja. Ja, najprva de nevola, po tejm pa več nej. Gda se slüžba zgotouvi, že vsi tou tapozabijo.« Tak si je gučo, si je dopovedavo. Noge so za eden čas več nej žmetne bile. Marko dé tadale. Že je na srejdi varaša. Ranč tam stane eden bus, ka pela ta do njegve slüžbe. Marko je brž na njem, doj si sede, dun se pela v slüžbo. Zdene si, vse de eške vredi. Oči doj zapré, spočinouti si mora. Po tejm de v slüžbi delo, kak je tou eške nigdar ne bilou. Tak si brodi, si guči, gda bus nagnouk stane. Marko gleda ta naprej. Ne more vörvati. Tan naprej sztogita dva avtona, ka sta vküper vdarila. Marko je znouva na vroučom asfalti. Bus ostane zar za njim. Pašči se v slüžbo. Sila ga žene tadale pa ta naprej. Tan naprej že vidi tisti velki ram, tam za njim je njegva slüžba. Gleda na vöro, kelko de zamüdo. Vöra njemi stogi. Zdaj je vse bole gvüšen, kak neške više njega dela za tou, aj njemi vse naupak dé. Nekak ga je zazvörčo. Ja, gvüšen je v tou! Najraj bi se obrno, šou nazaj domou, samo aj ta čalarija tamine. Depa, Marko je eške ednoga dneva slüžbe nej tanjaou. »Nej, nejdem domou!, Vej pa ne more cejli den tak biti,« si guči, si tira stopaje, aj dejo, kak najbole brž. Pride do grajke, tam so dveri. Šké je oprejti, zasünjene so gé. Klači klüko, néde pa néde. Znouva njemi na pamet pride čalarija. V tejm kcuj k njemi stoupi človek v uniformi, ka pasko ma tam kolakvrat. »Marko, ka pa ti delaš? Vej je pa gnes sobota. Gnes se ne dela.« Marko je dugo domou ojdo. Stavo se je v peti krčmaj. Ja, trno je žeden pa zmantrani biu. Kuman, kuman je k sebi prišo pa domou tö. Žena je že obed sküjala. Župo doj s špajeta vzeme, Marko si jo že gemle v talejr. »Marko, pomalek! Vej pa vejš, ka se niena župa ne gej tak vrouča, kak se sküja,« njemi pravi žena, stera od vsega vküper nika ne vej, brodila si je, ka je samo tak malo po varaši ojdo. Marko kraj deje talejr. Mobitel začne delati, vöra znouva kaže čas. Eške gnesden ne vejn, kak se ma je tou leko zgodilo …. Aj bou. Samo aj žena ne zvej, pa moja tašča Regina, trno čedna ženska, tö nej. Miki Pokojninska reforma že septembra? Tudi stranka krščanskih demokratov se strinja s predlogom Okrogle mize za demografijo, da bi se lahko pod sedanjimi pogoji upokojili le tisti, ki imajo vsaj enega otroka. Pri izračunu višine pokojnine in določitvi upokojitvene starosti naj bi se upoštevala število otrok in njihova šolska izobrazba. Novi pogoji bi začeli veljati za tiste, ki so bili rojeni leta 1979 in kasneje, kajti – kot so zapisali v utemeljitvi – oni se še lahko odločijo za rojstvo svojega otroka. Predlog ne obravnava primera, ko družina zgubi otroka. Vodja poslanskega kluba krščanskih demokratov Péter Harrach meni, da bo reforma odpravila že dolgo prisotno nepravičnost, kajti tiste, ki vzgajajo otroke, je treba nagraditi, saj bodo njihovi otroci pridelali pokojnino tudi za tiste brez otrok. Čeprav vlada predloga še ni obravnavala, Harrach meni, da bo reforma sprejeta že v septembru. Našli so ogromnega tartufa V pokrajini Jászság je sodelavec podjetja Truffleminers d.o.o., ki se ukavraja z gojenjem in nabiranjem tartufov, našel ogromno gobo, ki tehta 1,28 kilograma in je le za 20 gramov lažja od največjega tartufa te vrste na svetu, ki so ga našli v Italiji. Kot je povedal najditelj, bi „njegov” tartuf gotovo prevzel svetovni primat, če ga na enem mestu ne bi načeli škodljivci. Solastnik podjetja je izjavil, da so jim za ogromnega tartufa iz tujine takoj ponudili več tisoč evrov, toda menijo, da je ta goba nacionalni zaklad, zato je ne bodo prodali. Tartufa so ponudili ministru za kmetijstvo Sándorju Fazekasu, ki je na tiskovni konferenci povedal, da ga bodo razstavili v kmetijskem muzeju. Prej ga bodo seveda konzervirali na univerzi Corvinus v Budimpešti. Za manjšine, ki imajo deset in več kulturnih skupin, je desetletnica ene izmed njih pomemben, a ne zelo pomemben dogodek. Za Slovence v avstrijski zvezni deželi Štajerski je drugače: njihov mešani pevski zbor, v katerem pojejo pevke in pevci z avstrijske in slovenske strani, je edina kulturna skupina naših rojakov v tem delu Avstrije, ki imajo formalno, po 7. členu avstrijske državne pogodbe, enake pravice kot Slovenci na Koroškem in Hrvati na Gradiščanskem. Zaradi različnih vzrokov, o katerih smo pogosto pisali tudi v Porabju, začenja Kulturno društvo člen 7 na novo z domala vsem, kar se dogaja in zgodi med manjšino. Tako je bilo tudi, ko so z nekaj domačini, ki radi pojejo, in z znanci s slovenske strani pod vodstvom glasbenega pedagoga Bruna Petricheka z Dunaja začeli vaditi in nastopati, najprej v Pavlovi hiši, potlej v Prekmurju, na Cankovi, med Slovenci v Sombotelu in v Avstriji. Na vsakoletnem srečanju v Pavlovi hši so pele tudi članice pevske skupine Sombotelske spominčice ob harmonikarski spremljavi Franceka Mukiča. Z leti se je število pevk in pevcev povečalo, a ne kaj dosti, kajti zbor ima le 15 članic in članov. Zbor ima do deset nastopov doma in na gostovanjih, posneli so dve zgoščenki, in sicer ljudske pesmi v slovenskem in nemškem jeziku ter uglasbene pesmi dr. Avgusta Pavla. Tradicionalno srečanje zborov v Pavlovi hiši je lepo julijsko soboto potekalo v znamenju jubileja domačega zbora in tudi, kar so sporočili šele proti koncu koncerta, v znamenju slovesa dosedanjega zborovodje Bruna Petricheka. V novo desetletje vstopa zbor Pavlove hiše z zborovodjem Matijo Horvatom iz Beltinec. Na jubilejnem koncertu so peli mešani cerkveni zbor iz Wagraine pri Salzburgu (pri njem so gostovali pevci zbora Pavlove hiše), vokalna skupina Klopotec s Kapele pri Radencih in Oktet Suha z avstrijske Koroške. Vsi nastopi so bili prisrčno sprejeti, posebej pa je obiskovalce iz Avstrije in Slovenije navdušil Oktet Suha, ki je pel v koroškem narečju, tudi najbolj znano pesem Anzej, v slovenskem in nemškem jeziku ter gradiščanski hrvaščini. Dosedanjemu zborovodji Bruno Petricheku, ki bo poslej vodil moško pevsko skupino, sta se posebej zahvalila predsednica Kulturnega društva člen 7 Suzanne Weitlaner in Jokej Logar iz Okteta Suha. Slednji je dejal, da je »prijatelj Bruno Petrichek s svojim delom in zavzetostjo vrnil mnogim štajerskim Slovencem slovensko besedo in ljudsko pesem.« Kot glasbeni strokovnjak je Bruno Petrichek deloval tudi na Koroškem. Ernest Ružič Skupni nastop gostujočih pevk in pevcev ob zaključku jubilejnega srečanja pred Pavlovo hišo. Nastop sta vodila novi zborovodja Matija Horvat in dosedanji zborovodja Bruno Petrichek. Rada odim domau Kati Bedič že dugo lejt v Varaši žive v bloki, zato ka tistoga reda, gda je ešče v židano fab-riko odla delat, je etak lakejše bilau, kak če bi se vsakši den iz Andovec nutra v Varaš vozila z avtobusom. Kak pravi Kati, njej je v Varaši sploj dobro, dapa zato brezi rojstne vesi tö ne more biti. Vsakši keden si z možaum v avto sedeta pa pogledneta brata, steri sam žive v Andovci. Dapa če gobe rastejo, te vsakši drügi den, gda sta fraj, se peleta goba brat. Kak je Kati pravla, ona doma v rami, tak ka bi nikanej delala, samo sejdla, ne more ostati, vejn zato, ka je v vesi gorrasla pa s taše nikdar nede prave Varašanke. - Kati, gda je tau bilau, ka si ti v Varaš prišla? »Dja sem tau stanovanje dvajsti lejt nazaj küpla, pa od tistoga mau sem tü v Varaši. Dja sem se zato sé spatjivala, ka sem tü delala pa je mena lakejše bilau, če si tü küpim stanovanje, kak če bi se vsakši den z busom vozila delat. Tau je mena že tak više bilau, zato ka sploj dosta sem se vozila vsakši den z buson, skur petnajset lejt. Šestnajset lejt stara sem bila, gda sem že v židanoj fabriki začnila delati. Tau je bila leta sedemdesetdrugoga.« - Starejši so mena tau prajli, ka v židanoj fabriki je težko bilau delo dobiti. »Tista lejta, gda sem dja začnila delati, te več nej bilau težko v židanoj fabriki delo dobiti. Namé so oni že zvali, če bi nej üšla ta delat, vejn zato, ka je moja sestra te že tam delala.« - Dobro je bilau v židanoj fab-riki delati? »Sprvoga je težko bilau, lažala bi, če bi tau prajla, ka nej. Sledkar gda sem se že navčila pa vcujvzela, te je že dobro bilau. Istino, ka sem dvajsti mašinov mejla, ka se nji na skrbi mejla. Dosta je trbelo lejtati, dapa te sem ešče mlada bila pa bola tenka kak zdaj. Tvoja sestra, Esti je tü tam delala z menov vret, v ednoj partiji, müva sva sploj dobrive bile. Istino, ka je ona deset lejt mlajša, dapa müva sve dobre padaškinje bile, sploj sva se radive mele. Ena drügoj sva vse taprajle, če je kaj tašo bilau, pa tisto nikdar niške nej zvedo. Gda je ona v Pešt odišla, dja sem te tak djau-kala, tak sem go šanalivala. Tistoga reda so te mlade, ka so tam delali, nagučali, aj v Pešt dejo na prakso pa potistim te leko nazaj pridejo. Samo od tisti, steri so taodišli pa tam so se že vcujzeli, je samo malo nazaj prišlo. Zavolo tauga je telko mladi dekel v Pešt odišlo tistoga reda.« - Ti si kak dugo delala v židanoj fabriki? »Dja sem dočas tam delala, dočas je üšla fabrika. Po pettresti lejtaj sem odtistac odišla, gda so vrata zaprli. Potejm sem šest lejt v gostilni Sikátor delala v künji pa sem pucala. Nej je leko delo bilau, dapa žmetno tö nej, dobra ekipa je bila, pa Pitju Dončec kak šef je tö fejst dober bijo. Gda več künje nej bilau v tauj gostilni, te sem v Slovensko ves üšla delat k taljanski firmi Pujante. Tau je nej dobro delo bilau, iz lesa smo delali taše male škatle (zaboje), pa z žagov sem si roke vse vküpzožagala. Vleti je vrauče bilau, pozimi pa mrzlo, pa plača je tö slaba bila. Dvej leti sem samo tam bila, zato ka sem v židanoj fabriki delala, pa zavolo tauga so mi pet lejt tapistili. Tak sem leko v penzijo odišla.« - Kakšno penzijo si mejla, gda si penzionistka gratala? »Vejš, ka so mi dali? Samo 37000 forintov, zdaj s tejm, ka vsakšo leto nika zdigajo, tö samo malo več kak petdesetgezero forintov mam. Tau nikanej, s tauga ne moreš živeti. Tau je nej pravica, v cejlom življenji sem delala pa samo telko penzije mam, drügi pa staugezero ali ešče več majo. Dja ne vejm kak tau vözračunajo, ka so tak velke razlike. S tauga ne moreš živeti, zato moram v Avstrijo delat odti. Duga nejmava z možaum, samo ka za avto plačüvava, dapa tau tö nej malo. Mauž je profesinalni sodak bijo, zdaj je že on tö v penziji, dapa on je taši, ka on tö ne more na riti ostati, vsigdar dé pa dela. V Vosseni dela kak varnostnik, pa te ešče dva ogradca dela, enga pri Rabi, drugoga doma v Andovci. Ka nama za svoj tau trbej, tau vse pripauvava. On je nej taši kak zdaj müva, ka tü sediva pa parpovejdava. On bi tau nej vözdržo, če si malo dolasede, za pet minut že leti pa nika dela. On doma vse tanapravi, puca, tjöja, vse ka trbej, dapa prati tau ma ne dam, zvün tauga vse napravi. On je univerzo skončo pa kak stotnik je v penzijo odišo, gda je štirdeset lejt star bijo, zato ka te je ešče taši zakon bijo. On je tö tak, če bi sledkar v penzijo odišo, te bi baukše zopojdo, zato ka bi več pejnaz daubo. Tisti sodacke, steri so brez šole bili, pa sledkar so v penzijo odišli, skur telko dobijo kak on, šteri je vönavčeni, tau tö nej prvica.« - V dobro mesta maš stanovanje, skrak centra pa itak je mirno mesto. »Tašoga reda ja, dapa po sobotaj pa nedelaj je že nej tak, te dosta pijancov larma nam tü pod oknami. Če bi na prvom ali drügom štauki bili, te bi že baukše bilau, te bi se že nej tak gorčülo, dapa ka vejš. Mena je tü dobro, nej je velko stanovanje, mlajša nejmam, za naja je tau zavole.« - Ti si nej stejla doma v Andovcaj ostati? »Nej, dja sem vsigdar v Varaš stejla pridti, dapa vidiš, zdaj pa kak rada domau odim. Nega kaj, eden ram je zato itak bauk-ši, kak gda v bloki živeš. Maš dvorišče, leko vödéš pa si leko dolavsedeš, tau zdaj, gda sem že malo starejša, mi fali. Gda gobe rastejo, te sva pa nastanoma vanej, vsakši drugi den, gda je mauž fraj.« - Tau si prajla, ka si šestnajset lejt stara bila, gda si delat üšla. Kama si v osnovno šaulo odla, v Andovce ali v Števanovce? »Tau je tak bilau, ka prve štiri razrede v Andovce, drüge štiri razrede pa v Števanovce. Mena je dobro bilau v andovski šauli, zato ka sem paulak doma bila, če sem kaj doma pozabila, te sem domau letejla. Dobro je bilau v šauli, barcetkorca (učiteljica) Merkli nas je včila, pa njau smo sploj radi meli. Pa ranč tak smo radi meli školnika Krajczara tü, steri nas je slovenščino včiu, njega smo že komaj čakali, pa gda je prišo, te smo ma vsigdar rauže dali. Te nas je ešče dosta mlajšov bilau v vesi, pa sledkar ešče tö, gda smo šaulo vözopodli. Samo te nas je menje gratalo, gda so se mladi začnili vö iz vesi ženiti ali kama inan so šli delat. Vejš, kak dobro je bilau, kak veselo je bilau, škoda ka nas je telko odišlo tistoga reda iz Andovec.« - Dosta si mogla delati, gda si ešče doma bila? »Dosta, gda sem z busom iz dela domau prišla, te sem ali na njivo šla ali s senauv delala, potistim sem pa ešče večer krave mogla pasti. Tau je vsigdar tak bilau, samo te nej, gda sem vnoči delala. Te sem leko spala, te mi je samo večer trbelo krave pasti. Ka sem rada delala tau je grablanja bilau, dja sem sploj rada grablala, če je trbelo, te sem ešče k strini üšla pomagat. Ovak sem pa ešče zdaj tak, ka dja vanej bola rada delam kak znautra.« - Kati, kelko lejt delaš ti v Avstriji pa ka maš tam za delo? »Zdaj že drugo leto odim vö ednoga starejšoga človeka opravlat. Eden keden sem tam, drügi keden sem pa doma, dapa gda sem tam, te štirdvajsti vör moram dvoriti. Vejš, kak so starejši, gnauk ma tau trbej, gnauk tisto. Dostakrat je tak, ka v foteli sedim pa novine štem, dapa itak tam moram biti, če bi ma kaj trbelo, aj paulek baudam.« - Zdravje maš, ka ešče tak flajsno delaš? »Tak kak tavala, dobro, pritisk, holesterol pa cuker ma mantra, moram paziti, ka djejm. Dapa vejš kak je tau, dja rada djejm pa vse zejm, dapa zato mesau vsigdar mora biti paulek. Eden főzelék (prikuha) tak prausto, brezi mesa je nika nej, pa gda se nadjejš, potistim eden pir zato tö dobro spadne.« Karči Holec Kati Bedič Na starom kejpi Kati (prva s prave) s starišami, sestrov pa šaugorom Murska Sobota: Naključja 3 Velki bau-bau Oskar LIKOVNO SREČANJE UMETNIKOV Z RAZLIČNIH KONCEV SLOVENIJE Pravijo ka je bau-bau tisto, ka vanej nika nega, znoutraj pa je prazen gé. Depa, geste eden najbole istinski bau-bau. Zové se Oskar. Tou je nej tisti bau- bau, s sterin postrašüvajo mlajše: Če ne boš vrli, te bau-bau odnesé. Naš Oskar se za trno velkoga drži, depa, un je vcejlak mali bau-bau,nika nej vekši od napršnjaka. V Galeriji Murska Sobota so prva Naključja pripravili leta 2010, tretja razstava s tem naslovom pa je na ogled v teh dneh. Iz naslova je mogoče razbrati še drugo sporočilo: če napišemo na (ključ) ja, dobimo večji del odgovora na vprašanje o vsebinskem konceptu razstave, ki jo je podpisal Robert Inhof. Avtorice in avtorji likovnih del, ki doslej skupaj še niso razstavljali, so z različnih koncev Slovenije. Med njimi so doma in v svetu že uveljavljena imena in tudi tisti, ki se šele uveljavljajo. Tovrstne razstave, torej tudi Naključja 3, so odlična priložnost za vpogled v različne ustvarjalne pristope, domačim umetnikom pa dajejo informacijo, kaj in kako delajo drugod. Pohvalno je, da je avtor v razstavo vključil tudi dela pokojnega odličnega grafika Štefana Galiča iz Lendave. Njegove barvne lesoreze, med katerimi so najbolj prepoznavne violine, so občudovali in jim dajali najvišje ocene za kakovost likovni strokovnjaki od Evrope do Japonske. V vseh prostorih soboške galerije so razstavljena dela Saše Bezjak, Beti Bricelj, Andreja Brumna � Čopa, Dominika Frasa, Štefana Galiča, Matjaža Gederja, Katje Majer, Adela Seyouna, Franca Mesariča, Mirka Rajnarja, Mojce Smerdu, Ete Sadar Breznik, Katje Sudec in Huinqina Wanga. Razstava bo odprta do 17. septembra. Po njej pa se bo oktobra z razstavo fotografij pod naslovom Duše predstavil pisatelj Dušan Šarotar. E.Ružič Malo postrašüvanje Mali bau-bau Oskar si ne more pa ne more mejra najti. Vsikšo minuto šké svejti pa sebi pokazati, kak je un nej mali bau-bau. Šké pokazati, kak je un velki bau-bau Oskar. Zatoga volo je tadale po svejti ojdo. Je po svejti ojdo, samo aj najde šoulo za postrašüvanje. Če se rejsan navči postršüvati, kak trbej, de najvekši bau-bau. Na toj svojoj pauti pride v velki pa kmični loug. Nej si je škeu pripoznati, nikak si je nej škeu pripoznati , kak ga je stra na nikoj dejvo. Kak bi pa ovak sploj aj bilou? Vej je pa té lejs tak kmičen. Je kmičen, se vidi takšo tö, kakšoga sploj nega. V njem se vsefele čüje. Se takšo čüje, ka krv ledena grata. Oskarove vüje pa oči so vse tou gor gemale. Vküper se je potegno, grato najmenjši, je grato menjši od najmenjšoga. Smo aj ne čüje, samo aj ne vidi. Nouč je dukša bila od najdukše. Bau-bau, steroga sploj nega pa je vse vido, vse njemi je na vüje prišlo. »Tak! Boukše šoule za postrašüvnje nega. Nega boukšoga, kak je té lejs. Zdaj vejm, kak tou trbej delati. Nika se ne smej videti, nika čüti, vse v vüje priti. Tou de pa najvekši stra.« Tak je nouč trno pomalek ta šla. Je ta šla, mali bau-bau Oskar pa od straja nej mogo spati. Sunce je gor prišlo, potejm Oskar kuman spati vüpa. Spi cejli nemili den. Gda sunce začne doj titi, se Oskar zbidi. Se zbidi na pou zmantrani, se zbidi na pou spočinjeni. Zmantarni je zavolo žmetne šoule vnoči. Spočinjeni zavolo spanja vodne. »Zdaj dem postrašüvat! Dem! Pri tom deli me niške pa niške pa rejsan niške dola ne stavi,« si pravi, eške prva je velki kmični loug san od sebe začno postrašüvati. Oskar dé, dokejč ne pride do enoga staroga, praznoga rama. Sto vej, gda svejta so ga lidge tanjali, odišli nikak inan. V rami zvün lidi nika nega. Samo eden stari sto je tam gé. »Vej pa nikoga nega! Koga aj postrašuvan, če pa nikoga nega,« si je na velke zdejno mali bau-bau Oskar. Glejda, iške, gor obrne vse kaute, depa nin nikoga. »Vejš ka, ti stari, sprnejni sto? Tebe, ja tebe mo postaršüvo. Boš ti vido, sto je velki bau-bau Oskar. Tak te postrašim, ka do ti te tvoje stare nogače od straja eške tri dni trpetale.« Pa kak je pravo, tak je napravo. »Buuuuuuuuuuuuu!« Mali bau-bau Oskar gleda sto. Sto pa nika, tadale stogi na svojom mesti. Oskar bi ga čemerno pogledno, če bi oči emo. Zatoga volo je eške gnouk püsto svoj buuuuuuuuuuuuu. Sto pa znouva nika. Mali bau-bau Oskar bi njemi gezik pokazo, če bi ga emo. Nika drugo njemi je nej ostanolo, ka je znouva djau buuuuuuuuuuuu. Pa znouva pa znou-va pa eške vsigdar samo buuuuuuuu. Sto pa tadale stogi na svojom mesti, njegve noge nika ne trepečejo v velkom straji. Tak se mali bau-bau Oskar pomalek zmantra. Velko postrašüvanje je na nikoj prišlo. »Na, volo pa sam dun pokazo,« si pomalek zdejne prva trüden zaspi. Den se je delo, gda nika nebesko zrugače. Oskar od straja gor skouči. Gleda kouli sebe, gleda, dokejč ne vidi. Sto se s trejmi nogačami ta-obrno. Ena njemi je vkraj spadnola. Mali bau-bau Oskar je tak srečen eške nej biu. »Na, ti stari sto! Nouri si se redo, ka te je sploj nej stra bilou. Ja, ja, dun sam te postrašo. Pa je tou bilou malo postrašüvanje. Če bi te na velko postrašüvo, bi ti vse štiri nogače vkraj spadnole,« je mali bau-bau Oskar odišo tadale po svejti. Tak je bilou pa nikak ovak nej. Depa, kak aj Oskar vej, ka sprnjeno ne more na veke stati. Tak tisti stari sto tö nej. Miki Roš Metulji Ete Sadar Breznik, v ozadju barvne grafikeŠtefanaGaliča Deli akademskega slikarja Franca Mesariča iz Murske Sobote Ne pozabite pogledniti! Vpogled - magazin Porabja Bepillantó - A Rába-vidék magazinja Na ogled je vsakši torek ob 20.00 vöri na Gotthárd TV Ponovitvi: ob petkaj ob 20. vöri, ob nedelaj v 13.30 vöri KÜHARJEVA SPOMINSKA HIŠA NA GORNJEM SENIKU (cerkvenozgodovinska in etnološka razstava) Odprta ob torkih in četrtkih od 14. do 18. ure, ob sobotah od 10. do 14. ure. Kontaktna oseba: Ibolya Neubauer Tel.:+36-30-6088-695 E-mail: kuharemlekhaz@jupinet.hu Vodstvo v slovenščini! Vstop brezplačen! Naslov: H-9985, Gornji Senik, Cerkvena pot 11. PETEK, 08.08.2014, I. SPORED TVS 6.40 POLETNA SCENA, 7.05 ODMEVI, 8.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 10.35 VODNI GROB ORJAŠKEGA LENIVCA, FRANCOSKA DOKUMENTARNA ODDAJA, 12.00 ETIOPIJA: ADIS ABEBA, DOKUMENTARNA ODDAJA, 13.00 PRVI DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 13.50 POLNOČNI KLUB: ZA METLO NI VSAK, POGOVORNA ODDAJA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 OTROŠKI PROGRAM: OP! 16.15 MOJA SOBA: ZAVOD JANEZA LEVCA, RESNIČNOSTNA ODDAJA, 17.00 POROČILA OB PETIH, VREME, ŠPORT, 17.20 POLETNA SCENA, 17.45 SAM SEBASTIAN: ŠESTI ČU, 18.05 MOJI, TVOJI, NAJINI, DRUŽINSKA NADALJEVANKA, 18.35 MILI IN MOLI: BUTKO, RISANKA, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 23. FESTIVAL NARODNOZABAVNE GLASBE SLOVENIJE: VURBERK 2014, 21.30 NA LEPŠE, 22.00 ODMEVI, VREME, ŠPORT, 22.55 POLETNA SCENA, 23.25 POLNOČNI KLUB: PRIJATELJICE, 0.30 DNEVNIK, 1.00 SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.20 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.45 INFO-KANAL PETEK, 08.08.2014, II. SPORED TVS 7.00 OTROŠKI KANAL, 8.45 ZABAVNI KANAL, 12.50 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 13.35 IZ NOČI KLAVIRJEV: PIANIST JURE GORUČAN, SIMFONIČNI ORKESTER RTVS IN SIMON KREČIČ - C. SAINT–SAËNS: KONCERT ZA KLAVIR IN ORKESTER ŠT. 2, 14.45 NA OBISKU, ODDAJA TV KOPER-CAPODISTRIA, 15.10 ALPE-DONAVA-JADRAN: DOLINA GLINŠČICE, 15.50 PRIČEVALCI: VIKTOR BLAŽIČ, 17.45 MOSTOVI – HIDAK, 18.15 USKOŠKA DEDIŠČINA BELE KRAJINE, DOKUMENTARNI FILM, 19.10 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 20.00 ŠKANDALOZNI IMPRESIONISTI, FRANCOSKA DOKUMENTARNA ODDAJA, 20.50 STARA NERGAČA (II.): DELAVCI, ANGLEŠKA NANIZANKA, 21.20 MATERIN SIN, ANGLEŠKA NADALJEVANKA, 22.10 LOVCI 2, ŠVEDSKI FILM, 0.15 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 1.05 ZABAVNI KANAL * * * SOBOTA, 09.08.2014, I. SPORED TVS 6.10 ODMEVI, 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 10.50 KINO KEKEC: MIROLJUBNI KRIŽARJI: V KAVBOJKAH SKOZI ČAS, NIZOZEMSKI FILM, 12.25 MLADI LEONARDO: LOV NA ZMAJA, ANGLEŠKA NADALJEVANKA ZA MLADE, 13.00 PRVI DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 13.25 TEDNIK, 14.25 PRAVA IDEJA! 14.50 NA LEPŠE, 15.15 SLOVENSKI MAGAZIN, MOZAIČNA ODDAJA, 15.50 SVIZEC, DOKUMENTARNA ODDAJA, 16.20 O ŽIVALIH IN LJUDEH, ODDAJA TV MARIBOR, 17.00 POROČILA OB PETIH, VREME, ŠPORT, 17.15 NA VRTU, ODDAJA TV MARIBOR, 17.40 PLANET OPIČJIH LJUDI - BITKA ZA ZEMLJO: HOMO ERECTUS, KOPRODUKCIJSKA DOKUMENTARNA SERIJA, 18.30 OZARE, 18.40 VSE O ROZI: POUK, RISANKA, 19.00 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, 20.05 BURTON IN TAYLORJEVA, ANGLEŠKI FILM, 21.30 NA POLJIH FLANDRIJE, BELGIJSKA NADALJEVANKA, 22.25 POROČILA, VREME, ŠPORT, 23.00 POLETNA SCENA, 23.30 INŠPEKTOR BANKS ( II.): NEDOLŽNE ŽRTVE, ANGLEŠKA MINI-SERIJA, 1.00 OZARE, 1.05 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, 1.55 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.15 INFO-KANAL SOBOTA, 09.08.2014, II. SPORED TVS 8.55 POLETNA SCENA, 10.15 SLOVENSKI UTRINKI, ODDAJA MADŽARSKE TV, 10.45 SLOVENCI PO SVETU: SREČANJE ZDOMCEV IN IZSELJENCEV ‘’DOBRODOŠLI DOMA’’ V ŠKOFJI LOKI, ODDAJA TV MARIBOR, 11.25 POLNOČNI KLUB: PRIJATELJICE, 12.40 KAJAK KANU - SVETOVNI POKAL: MIRNE VODE, 13.20 NOGOMET - SVETOVNO PRVENSTVO: NIZOZEMSKA : ARGENTINA, 16.00 KLEOPATRA, ANGLEŠKO-AMERIŠKO-ŠVICARSKI FILM, 20.00 ŠPORT, 22.00 LEONARD COHEN: SEM ZA VSE, AMERIŠKI FILM, 23.45 NA LEPŠE, 0.10 ZABAVNI KANAL * * * NEDELJA, 10.08.2014, I. SPORED TVS 7.00 ŽIV ŽAV, OTROŠKI PROGRAM, 10.25 KAPITAN SABLJEZOBI, VLADAR SEDMIH MORIJ: PIKEC SE VDA, NORVEŠKA OTROŠKA NADALJEVANKA, 10.45 PRISLUHNIMO TIŠINI: PRIDOBLJENA OKVARA SLUHA, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 11.20 OZARE, 11.25 OBZORJA DUHA: MOLITEV ZA EGIPČANKE, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, ODDAJA TV MARIBOR, 13.00 PRVI DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 13.25 23. FESTIVAL NARODNOZABAVNE GLASBE SLOVENIJE: VURBERK 2014, 15.00 VILLAGE FOLK - LJUDJE PODEŽELJA: CARLO PETRINI, DOKUMENTARNA SERIJA, 15.15 TISTA, KI SEM JO ČAKAL, FRANCOSKI FILM, 17.00 POROČILA OB PETIH, VREME, ŠPORT, 17.15 MIRANDA (II.): PA DAJVA, ANGLEŠKA NANIZANKA, 17.50 KOMISAR REX (XI.): GLASBA, MAESTRO, KOPRODUKCIJSKA NANIZANKA, 18.40 MUCIKA: ZVEZDA NA ROLKI, RISANKA, 19.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 20.00 VONJ DEŽJA NA BALKANU, SRBSKA NADALJEVANKA, 20.55 INTERVJU: ROBERT ŠTABA, 21.50 POROČILA, VREME, ŠPORT, 22.20 POLETNA SCENA, 22.45 DNEVNIK NEKEGA NARODA: PRED NEVIHTO, DOKUMENTARNA SERIJA, 23.35 SLOVENSKI MAGAZIN, MOZAIČNA ODDAJA, 0.00 DNEVNIK, 0.25 ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 0.50 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.20 INFO-KANAL NEDELJA, 10.08.2014, II. SPORED TVS 8.50 POLETNA SCENA, 9.35 SLOVENSKI MAGAZIN, MOZAIČNA ODDAJA, 10.00 TURBULENCA: KAKO PRITI DO SLUŽBE DANES?, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 10.30 UGRIZNIMO ZNANOST: ŽIVLJENJE V SLADKI IN SLANI VODI, ODDAJA O ZNANOSTI, 10.45 MOZARTINE: SIMFONIČNI ORKESTER, KOMORNI ZBOR RTV SLOVENIJA IN HELENA FOJKAR ZUPANČIČ (W.A.MOZART, J.HAYDN), 11.40 SOZVOČJA SLOVENIJE: LENT 2012, 13.00 KAJAK KANU - SVETOVNI POKAL: MIRNE VODE, 14.10 NOGOMET - SVETOVNO PRVENSTVO, 16.25 MOZAIK PRETEKLOSTI: KUD ŠTUDENT - 50 LET, 17.25 V VESOLJU NI ČUSTEV, ŠVEDSKI FILM, 18.50 OKUS PO HITROSTI, DOKUMENTARNI FILM, 19.50 ŽREBANJE LOTA, 20.00 GLASBENI VEČER, 23.05 PHIL COLLINS IN MOTOWN, 23.50 AMELIA, KRATKI IGRANI FILM AGRFT, 0.10 ZMAJ, KRATKI IGRANI FILM AGRFT, 0.30 ZABAVNI KANAL * * * PONEDELJEK, 11.08.2014, I. SPORED TVS 6.50 POLETNA SCENA, 7.15 UTRIP, 7.30 ZRCALO TEDNA, 8.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 10.35 DELO V NAJTEŽJIH RAZMERAH: REŠEVALKA V GVATEMALI, ANGLEŠKA DOKUMENTARNA SERIJA, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, ODDAJA TV MARIBOR, 13.00 PRVI DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 13.50 POLNOČNI KLUB: PRIJATELJICE, 15.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.40 OTROŠKI PROGRAM: OP! 17.00 POROČILA OB PETIH, VREME, ŠPORT, 17.20 POLETNA SCENA, 17.45 NAŠ LJUBI TRAKTOR, DOKUMENTARNI FELJTON, 18.05 MOJI, TVOJI, NAJINI, DRUŽINSKA NADALJEVANKA, 18.40 KNJIGA O DŽUNGLI: ČIL IN GORSKI POŽAR, RISANKA, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 TEDNIK, 20.55 ČEZ PLANKE: HRVAŠKA – KVARNER, 22.00 ODMEVI, VREME, ŠPORT, 22.55 POLETNA SCENA, 23.20 PLATFORMA: JAVNI PROSTOR, 23.45 SLOVENSKA JAZZ SCENA: TRIBUTE TO JOŽE PRIVŠEK: BIG BAND RTV SLOVENIJA, SOLISTKA KRISTINA OBERŠAN IN DIRIGENT TADEJ TOMŠIČ, 0.45 DNEVNIK, 1.10 SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.35 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.00 INFO-KANAL PONEDELJEK, 11.08.2014, II. SPORED TVS 7.00 OTROŠKI KANAL, 8.45 ZABAVNI KANAL, 14.50 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 16.05 NA LEPŠE, 16.40 INTERVJU: ROBERT ŽTABA, 17.45 DOBER DAN, KOROŠKA, 18.15 ŠKANDALOZNI IMPRESIONISTI, FRANCOSKA DOKUMENTARNA ODDAJA, 19.10 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 20.00 VZHODNOBERLINSKA SAGA (I.): VSE ZA LJUBEZEN, NEMŠKA NADALJEVANKA, 20.50 SHETLANDSKE SKRIVNOSTI, �ŠKOTSKA MINI-SERIJA, 22.45 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 23.35 ZABAVNI KANAL * * * TOREK, 12.08.2014, I. SPORED TVS 6.40 POLETNA SCENA, 7.05 ODMEVI, 8.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 10.35 ZGODBA O RAZKOŠJU: SREDNJI VEK, ANGLEŠKA DOKUMENTARNA SERIJA, 11.55 PRISLUHNIMO TIŠINI: PRIDOBLJENA OKVARA SLUHA, IZOBREŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 12.25 GAL V GALERIJI, GLASBENA PRAVLJICA; OTROŠKI PEVSKI ZBOR RTV SLOVENIJA, 13.00 PRVI DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 13.30 ČEZ PLANKE: HRVAŠKA – KVARNER, 14.30 OBZORJA DUHA: MOLITEV ZA EGIPČANKE, 15.10 MOSTOVI - HIDAK: POTEPANJA - BARANGOLÁSOK, 15.40 OTROŠKI PROGRAM: OP! 17.00 POROČILA OB PETIH, VREME, ŠPORT, 17.20 POLETNA SCENA, 17.45 3 X EKSTREMNO, DOKUMENTARNI FELJTON, 18.10 MOJI, TVOJI, NAJINI, DRUŽINSKA NADALJEVANKA, 18.40 LUKA, REŠEVALNI ČOLN: ZMAJI, RISANKA, 18.45 PUJSA PEPA: KOMBI GOSPODA LISJAKA, RISANKA, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 PARADIŽ� (II.), ANGLEŠKA NADALJEVANKA, 21.00 MRAČNA KARIZMA ADOLFA HITLERJA, ANGLEŠKA DOKUMENTARNA SERIJA, 22.00 ODMEVI, VREME, ŠPORT, 22.55 POLETNA SCENA, 23.20 PRIČEVALCI: JANEZ BITENC, 0.20 INTERVJU: ROBERT ŽTABA, 1.10 DNEVNIK, 1.40 SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 2.00 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.25 INFO-KANAL TOREK, 12.08.2014, II. SPORED TVS 7.00 OTROŠKI KANAL, 8.45 ZABAVNI KANAL, 15.45 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 16.40 SAM SEBASTIAN: �ŠESTI ČUT, 17.00 MOSTOVI - HIDAK: POTEPANJA – BARANGOLÁSOK, 17.50 ŽREBANJE ASTRA, 18.00 ATLETIKA - EVROPSKO PRVENSTVO, 21.10 BREZ REPA IN GLAVE, FRANCOSKI FILM, 22.45 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 23.30 ZABAVNI KANAL HD * * * SREDA, 13.08.2014, I. SPORED TVS 6.40 POLETNA SCENA, 7.05 ODMEVI, 8.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 10.35 MADAGASKAR: OTOK ČUDES, ANGLEŠKA DOKUMENTARNA SERIJA, 11.55 MRAČNA KARIZMA ADOLFA HITLERJA, ANGLEŠKA DOKUMENTARNA SERIJA, 13.00 PRVI DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 13.30 TEDNIK, 14.30 GLOBUS: GREMO NA SVOJE, 15.10 MOSTOVI - HIDAK: POD DROBNOGLEDOM - NAGYÍTÓ ALATT, 15.40 OTROŠKI PROGRAM: OP! 17.00 POROČILA OB PETIH, VREME, ŠPORT, 17.20 POLETNA SCENA, 17.45 GOSPA, KI Z OBLAČENJEM SLAČI, PORTRET KOSTUMOGRAFKE ALENKE BARTL, 18.40 ŽIVALSKI ČIRA ČARA: SOVA, RISANKA, 18.45 TRALA TRALI: ČOFOTANJE, RISANKA, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.05 FILM TEDNA: BOBER, AMERIŠKI FILM, 21.35 SELITEV, KRATKI IGRANI FILM AGRFT, 22.00 ODMEVI, VREME, ŠPORT, 22.55 POLETNA SCENA, 23.20 RESOLUCIJA 1960, ŠVEDSKA DOKUMENTARNA ODDAJA, 0.20 DNEVNIK, 0.50 SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.15 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.35 INFO-KANAL SREDA, 13.08.2014, II. SPORED TVS 7.00 OTROŠKI KANAL, 8.45 ZABAVNI KANAL, 14.45 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 15.55 EVROPSKI MAGAZIN, ODDAJA TV MARIBOR, 16.20 MOSTOVI - HIDAK: POD DROBNOGLEDOM - NAGYÍTÓ ALATT, 16.50 O �ŽIVALIH IN LJUDEH, ODDAJA TV MARIBOR, 17.15 NA VRTU, ODDAJA TV MARIBOR, 18.00 ATLETIKA - EVROPSKO PRVENSTVO, 22.00 ŽREBANJE LOTA, 22.05 SINOVI NORVEŠKE, NORVEŠKI KOPRODUKCIJSKI FILM, 23.30 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 0.20 ZABAVNI KANAL * * * ČETRTEK, 14.08.2014, I. SPORED TVS 6.45 POLETNA SCENA, 7.10 ODMEVI, 8.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 10.35 KANGČENDZENGA, DOKUMENTARNI FILM, 12.00 O �ŽIVALIH IN LJUDEH, ODDAJA TV MARIBOR, 12.25 NA VRTU, ODDAJA TV MARIBOR, 13.00 PRVI DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 13.30 REX - KRALJEVSKO IME, LADJE USODNO ZNAMENJE, DOKUMENTARNI FILM, 14.30 SLOVENCI V ITALIJI: PETDESET LET RAI TRST, 15.15 MOSTOVI - HIDAK: MOJ GOST/MOJA GOSTJA - VENDÉGEM, 15.45 OTROŠKI PROGRAM: OP! 17.00 POROČILA OB PETIH, VREME, ŠPORT, 17.20 POLETNA SCENA, 17.45 EISENSTEINOV UČENEC: REŽISER IGOR PRETNAR V MOSKVI, DOKUMENTARNI PORTRET, 18.35 BACEK JON: UKROČENI BIKEC, RISANKA, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 UMORI NA PODEŽELJU (XVI.): KOBENHAVNSKE SMRTI, ANGLEŠKA NANIZANKA, 21.35 APLAVZI, 22.00 ODMEVI, VREME, ŠPORT, 22.55 POLETNA SCENA, 23.20 POVESTI IN NOVELE 19. STOLETJA: CRAINQUEBILLE, FRANCOSKA NANIZANKA, 0.20 DNEVNIK, 0.50 SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.10 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.35 INFO-KANAL ČETRTEK, 14.08.2014, II. SPORED TVS 7.00 OTROŠKI KANAL, 8.45 ZABAVNI KANAL, 13.55 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 14.55 EVROPSKI MAGAZIN, ODDAJA TV MARIBOR, 15.35 SLOVENSKI VODNI KROG: UNICA, DOKUMENTARNA NANIZANKA, 16.10 PLANET OPIČJIH LJUDI - BITKA ZA ZEMLJO: HOMO ERECTUS, KOPRODUKCIJSKA DOKUMENTARNA SERIJA, 17.05 MOSTOVI - HIDAK: MOJ GOST/MOJA GOSTJA - VENDÉGEM, 17.55 ŽREBANJE DETELJICE, 18.05 ATLETIKA - EVROPSKO PRVENSTVO, 22.15 MOJA DRUŽINA (XI.), ANGLEŠKA NANIZANKA, 22.45 RDEČE PEČINE, KITAJSKI FILM, 1.10 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 1.55 ZABAVNI KANAL Avtobusa bosta peljala z Gornjega Senika in iz Andovcev ob 18.15 uri. P O Z V A N J E DRÜŠTVO PORABSKIH SLOVENSKIH UPOKOJENCEV s spoštanjaum pa z veseldjom zové svoje člane na PIKNIK v okviri tradicionalnoga srečanja članov, ki bau v nedelo, 10. avgustuša 2014, od 14.00 vöre v Porabski domačiji v Andovci. PROGRAM 14.00 Pozdrav Nota se pokaže kak zagovornica slovenske manjšine v Parlamenti ga. Erika Köleš Kiss Informacije pa plani, povezani z delom drüštva 15.00 Ogled naravnoga pa lokalno zgodovinskoga (helytörténeti) bogastva Andovec (Mali Triglav, križ, zvonik, kamen živih, bunker, vrétina, mrvlénšček) 16.30 Pogostitev Veselica. Igro de Lajči Nemec. 20.00 Slobaud, odhod Predsedstvo DPSU