ČETRTEK,7.januar 2021/ ŠTEVILKA 1380, leto XXVII / poštnina plačana pri pošti 6310 Izola - isola / cena: 1,50 EUR

malice in kosila / od ponedeljka do petka med 10.00 in 18.00 uro
DOSTAVA NA DOM ali OSEBNI PREVZEM Tel 05 6416 333 /mobi 041 684 333
Nastopil je čas „Tvitokracije“
(Mef) Predsednik Trump je naročil naj mu najdejo manjkajoče glasove s katerimi bi zmagal na že končanih volitvah. Že od takrat vztrajno zatrjuje, da so mu ukradli volilno zmago in da je Amerika njegova, ne pa v lasti tistih, ki mu niso naklonili zmage.
Takšno razmišljanje in posledično obnašanje njegovih privržencev bi prej sodilo v kakšen Kafkin roman ali Nušičevo tragikomedijo, toda dogodki so vse prej kot zgolj »ameriška stvar". Dejstvo je, da je, skupaj s kapitalizmom, ki je zašel na poti od koder se zdi, da ni povratka, zašla tudi demokracija. Ta sveti gral ureditve sveta, ta beseda, ki ne zapusti ust nobenega politika, ta nikoli doživeta ideja o ljudstvu, ki je na oblasti. Ni se še zgodilo.
Še najbližji ji je bil morda samoupravni socializem, če bi mu odvzeli napuh partije in grabežljivost posameznikov. Kardeljeva vizija samoupravljanja ni bila daleč od kooperativ iz razvitega sveta, le daje imel to smolo, da so veliki igralci hitro ugotovili, da bi duh demokracije lahko zbežal iz steklenice. Namesto tega so ga lepo varno zaprli v nepredušni prostor in ga zdaj uporabljajo kot blagovno znamko sistema v katerem ljudstvo nima prav nobene možnosti odločanja, kaj šele vladanja, kar demokracija dobesedno pomeni.
Neverjetno, kako je bivšemu ameriškemu predsedniku uspelo prepričati volivce, da je prav on tisti, ki jim vrača oblast v roke, čeprav je jasno, da mu to ne pade na pamet.
Dejansko je s svojim populističnim pristopom, ki je bližje rumenemu tisku kot univerzitetni knjižnici, pri velikemu številu ljudi v možgane posadil spoznanje: Saj to lahko naredim tudi jaz.
Tako se je bivši predsednik zgolj navidezno približal vsakdanjemu človeku, predvsem belemu, ter mu dal občutek, da lahko o čem odloča, čeprav se to, vsaj v njegovem mandatu, pa tudi vseh prejšnjih, ni nikoli zgodilo. S svojimi tvitanji je dal tudi politikom drugod po svetu vedeti, da je moč voditi državo in svet tudi tako, da ne napiše enciklopedije ampak zgolj par vrstic, ki jih razume vsak bedak in si reče: To bi lahko storil tudi jaz. Banaliza-cija družbenih odnosov je dosegla svoje dno. .Amerika je dokaz.
Občutek, da vsak človek lahko stori isto kot nekdo, ki vodi igro, mi je znan še iz časov, ko sem na Radiu Koper vodil različne oddaje s pogovori „v živo". Začelo se je s sogovorniki, ki so imeli kaj povedati, nadaljevalo s tistimi, ki niso imeli kaj povedati, preraslo v tiste, ki so govorili neumnosti in na koncu je ta radijska demokracija pripeljala do ukinitve oddaj.
Isto se danes dogaja v politiki. Ameriški in katerikoli drugi. Tudi naši. Začelo se je s Tvitokracijo, kjer so kratki tviti nadomestili resolucije, nadaljevalo z agresokraci-jo, oziroma napadanjem vseh drugače mislečih. Potem se je zgodila kretenokracija, ki je ni treba razlagati, na koncu pa avtokracija. Ta svet je preprost samo za nevedne.
nnn
INTES4 SNNMOIO BANK
f Mvvmuf 'j
NAROČNINA - SPOROČILA - MALI OGLASI ^ tel. 040 211 - 434/ urednistvo@mandrac.si ^

Leto, ki se ne sme ponoviti (a niti pozabiti)
Vsak resen časopis ima dopisnika v glavnem mestu. In ga imamo tudi mi, Že res, da je vsak vikend "doma" v Izoli, a vendarle, Zoran Odičje upokojeni a ne odpisani novinar z veliko začetnico. Tisti, starega kova, Vsak teden za Mandrač prinaša zanimiva spoznanja, zgodovinska dejstva in razmišljanja,
Ne vem. kaj mi je bilo, da sem predpraznično številko Mandra-ča »emajliral« bratu, ki živi v Glini. Zemlja pleše in nas stresa. a posebej tam. njih. s svojih ramen, on pa mi je odgovoril, dokler je še bila elektrika, da se je skoraj razjokal, ko je prebral Metov uvodnik o migrantih, da so »Brkini naš Betlehem«, da so še dobri ljudje, ki pomagajo in. ne bom nadaljeval kaj je še napisal, da bi on naredil politikom, ki jih ubijajo, saj bi lahko kdo to imel za sovražni govor, čeprav je glas resnice.
Ker samo dan kasneje, pred prazniki, ali ravno na božični dan, je umrl še en novorojenček, brezi-meni otrok iz Afganistana, mama je preživela, v tem istem našem brkinskem Betlehemu. V našem bogatem svetu umirajo otroci od lakote, na mrazu, v gozdu, ko so preplezali žice in žiletke, prebrodili reke, prepešačili puščave in, kot Ajlan al Kurdi, utonili v Egejskem morju, na bodrumski plaži.
Za koga bi se, v teh betlehemskih dnevih, lahko reklo, da je umrl za vse nas, tako kot je zapisano v Bibliji, da je Jezus umrl za vse nas, kot tudi za brezimenega novorojenčka iz Afganistana, ki je umrl v Brkinih, ali za Ajlana al Kurdija?
Ki so samo, in še bodo, bežali pred vojno, pogromom in pregonom. Pa še iste barve so bili kot Jezus in Marija, dve sta bili, le da danes lažejo, da so bili vsi beli.
Da umrejo pri nas, ker smo mi krivi za njihovo smrt. Za nas ni nobenega oproščenja.
Po definiciji OZN so migranti ljudje, ki se iz ekonomskih ali osebnih razlogov selijo iz enega v drugo mesto, državo ali kontinent. Ljudje, ki bežijo pred vojno, pogromom in pregonom to pač niso. Kot takšne jih imenujejo samo rasisti, fašisti in zločinski politiki. Mi smo soudeleženi v njihovem pregonu in pogromu, enako kot ljudje v tistih evropskih državah, ki niso hoteli sprejeti Židov iz Hitlerjeve Nemčije, pa jih je sprejel Hitler, skupaj z ostalimi Židi iz evropskih držav, saj veste, tistih pet milijonov. S tem, da je bil Hitler en sam, in Mussolini je bil tudi en sam. Koliko pa jih je danes? Živijo z nami, okoli nas, zapirajo nas, zaradi njih umirajo ne le po domovih za ostarele, od »dvojnega infarkta.« Predpraznična številka Mandrača mi ne gre iz glave. Omenil sem slikarja in kiparja in pisatelja Silvija Arca Popoviča. Rojenega v Mariboru leta 1950. Umrl je na nek neznani praznični božično-novoletni dan. Umrl je v svojem ateljeju. Kako je umrl, ne vemo.
Umrl je od smrti, v ateljeju v katerem ni bilo elektrike, gretja, hrane. Par dni pred tem so mu prijatelji prinesli nekaj sto evrov, da bi preživel. Videli so ga v BTC-ju. Ni kupoval hrane in pijače, ni plačeval položnice za elektriko, kupoval je slikarske potrebščine, platna in barve.
Ostale su neuporabljene. Ker se jim dva dni ni javil na telefon, so šli pogledati kaj je z njim. Našli so ga na tleh. Prav tako kot je, že dolgo tega, po drugi flaši viskija, ki smo ju skupaj spili, napisal Abdo Sidran, »datum smrti neznan, datum pogreba bomo objavili naknadno.«
I Tako so se končali betlehemski | dnevi leta 2020. Ne bi hoteli, da s se ponovijo. A verjetno se bodo. Nekam sta odšla Mojzes in Dušan, nekam je odšla tudi demokratična Velika Britanija, nam pa so ostali Madžarska in podobne države. Po neolitiku in mezozoi-ku, smo dobili (in ne vemo niti, če jih bomo preživeli), trumpo-zoik, orbanozoik, janšalitik. Ljudje pa umirajo.
Zoran Odič


Si SS
■K,
,:
g

H .
Mirno izražanje nezadovoljstva
Tradicionalni izolski petkovi protesti so se zgodili tako v prednovoletnem času, ko so protestniki sredi Lonke postavili ..novoletno jelko želja", kot tudi na prvi dan v letu 2021, ki je bil, naključno, ravno petek. Kot so povedali, se njihovo mirno izražanje nezadovoljstva nadaljuje tudi v novem letu, z željo, da „v letu 2021 prevlada pozitiven duh". Ključna beseda je verjetno ravno ta. Namreč, ..prevlada".
MANDRAČ je tednik Izolanov
Naslov: Veliki trg 1,6310 Izola, TRR: 1010 0002 9046 354
tel. 040 211 434
elektronski naslov: http://www.mandrac.si; email: urednistvo@mandrac.si Odgovorni urednik: Aljoša Mislej
Uredništvo: Aljoša Mislej, Drago Mislej, Davorin Marc, Primož Mislej (foto) tehnični urednik: Davorin Marc email: sektor.tehnika® mandrac.si Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 1,50 EUR. / Četrtletna naročnina: 18 EURO. Založnik: GRAFF1T LINE d.o.o., Izola; tel.tel. 040 211434 / Prelom: Graffit Line Vpis v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS, pod zaporedno številko 522.
Hitri testi so nam naklonjeni
V ponovoletnih dneh so tudi v Izoli opravljali hitre teste na Corona virus, Zanimanje za testiranje ni bilo pretirano, vseeno pa so opravili lepo število testov in rezultati so bili bistveno boljši od slovenskega povprečja, Kaj ta informacija sploh pove?,
Vprašanje tedna
Vlada še vedno ni odprla trgovin s tehničnim blagom. Izolanu je prednovoletna nevihta odtrgala polkno, ki jo bo moral popraviti, vendar ne more v nobeno od dveh tovrstnih trgovin, saj ni pravna, ampak fizična oseba. Kako naj kupi vijake?
V Zdravstvenem domu Izola so ta teden uvedli točko za hitro anti-gensko testiranje, takšno, kot so bile v zadnjih tednih po vsej Sloveniji. S to razliko, da ne gre za testiranje sredi parkirišča, ampak v prostorih ambulante.
Kot nam je povedala pomočnica direktorja za zdravstveno nego Maja Praček, so se odločili, da bodo teste jemali vsak delavnik, med 10.00 in 12.00 uro, a le po predhodnem telefonskem naročilu, da bi se izognili morebitni gneči. „V tem času lahko opravimo 30 testov, čeprav se je ekipa v teh dneh dovolj uigrala, da jih bomo z naslednjim tednom morda opravljali po 40 na dan. Je kar veliko zanimanja in ta teden smo z naročili že zapolnili", pravi Maja Praček, ki v isti sapi dodaja, da so kljub temu, da zahtevajo predhodno naročilo, nekaj ljudi, ki so prišli samo mimo, vseeno sprejeli, predvsem tiste starejše.
Prvi dan so zabeležili en pozitiven primer, v torek pa dva, s tem, da so pozitivnost nato zabeležili tudi pri družinskem članu, ki so ga naknadno povabili na test. „Vsi so bili asimptomatski. Večina ljudi, ki se je testirala, je to naredila iz radovednosti, ker so se naprimer družili ob novem letu. Teste mi nato hitro analiziramo in čim prej javimo rezultat po telefonu. Tisti, ki so negativni, si navadno kar občutno oddahnejo, pozitivni pa imajo predvsem veliko vprašanj. Za takšen način obveščanja pa smo se odločili, ker smo ugotovili, da ta metoda obveščanja preko SMS sporočila iz centralnega sistema marsikomu, predvsem starejši generaciji, predstavlja kar veliko težavo in mnogi sploh niso prišli do izida. “
Kar se zanesljivosti testov tiče, pa Maja Praček pravi, da v ZD delajo v zelo kontroliranem okolju, in ne na cesti, v šotorih in prepihu, kjer lahko hitro pride do kontaminacije vzorca.
..Poskusili smo tudi z vzporednimi PCR testi, in rezultati so bili enaki, tako da smo prepričani, daje zanesljivost rezultatov zelo odvisna od pogojev dela. “
Začelo se je cepljenje
Včeraj se je tudi začelo cepljenje zaposlenih zdravstvenega doma proti covidu-19. ..Dobili smo 36 odmerkov cepiva, ki smo jih takoj tudi porabili. Interes za cepljenje je med zaposlenimi kar visok, vsekakor pa je višji pri tistih nad 40 let starosti, medtem ko se veliko mlajših zaenkrat še ne odloča za to, ali pa so bolezen že preboleli in to v lažji obliki."
V Zdravstvenem domu Izola predvidevajo, da bodo takšno količino doz cepiva dobivali tudi v prihodnje, enkrat tedensko. ..Dobili smo sporočilo, da je tudi naslednja pošiljka namenjena zdravstvenim delavcem, za kasneje pa še ne vemo. Morda bodo namenjene šolnikom, ali pa starejšim pacientom. V tem primeru bomo odmerke pravično razdelili med naše ambulante", še pravi Maja Praček. Stanovalci doma upokojencev so prav tako večinoma že cepljeni, z izjemo tistih, ki zaradi nedavne okužbe še ne morejo biti. A tudi to je, kot vse v obdobju epidemije, stvar časa.
AM
Hitri testi so nam naklonjeni
V	ponovoletnih dneh so tudi v Izoli opravljali hitre teste na Corona virus. Zanimanje za testiranje ni bilo pretirano, vseeno pa so opravili lepo število testov in rezultati so bili bistveno od slovenskega povprečja. Kaj ta informacija sploh pove?.
V	Izoli je bilo prejšnjo sredo opravljenih 470 hitrih, antigenskih testov, od katerih je bilo 21 pozitivnih, kar znaša 4,5% odstotka, torej nekoliko pod slovenskih povprečjem ob takšnem načinu testiranja, ki pa po besedah stroke ni najbolj zaneslivo..
Na parkirišču pri ladjedelnici, kjer je bila postavljena točka za brise, tudi ni bilo pretirane gneče in verjetno sam rezultat ni povsem natančen, saj se je marsikateri Izolan odločil za testiranje v Kopru, ko še ni bilo informacije o tem, da bodo teste jemali tudi v domačem kraju, a nek podatek to vendarle je. Posebej če ga primerjamo s preostankom države. V torek je bilo v Sloveniji opravljenih 6956 ..klasičnih" PCR testov, ob tem pa še 15.238 hitrih testov, skupno število pozitivnih pa je bilo 3.354, od tega kar 2.602 pozitivnih PCR testov, kar znaša izjemno visokih 37,4%. Odstotek pozitivnih hitrih testov je 4,9%. V torek je umrlo 31 covidnih bolnikov.
Stanje v Izoli je po drugi strani razmeroma stabilno. Po podatkih covid sledilnika imamo v Izoli trenutno 103 aktivne primere bolezni, s 14 dnevno incidenco 625 primerov na 100.000 prebivalcev, kar je krepko manj od slovenskega povprečja.
Kako do hitrega testa?
Iz Zdravstvenega doma Izola sporočajo, da se je od ponedeljka možno naročiti na brezplačno prostovoljno testiranje na Sars Cov-2 s hitrimi antigenskimi testi, za prebivalce občine Izola.
Zaradi prostorskih in kadrovskih omejitev bo testiranje sprva potekalo med 10.00 in 12.00 uro, ob delavnikih.
V želji po zagotavljanju organizacije dostopa brez gneče, pa se je na testiranje potrebno predhodno naročiti na tel. številko 05 6635 010, med 12.30 in 13.30.
k89
GGS d.o.o., Koper, Vojkovo nabrežje 23
mmm
-	ureditev meje
-	parcelacija
-	izdelava geodetskega načrta
-	izdelava etažnega načrta z vknjižbo
-	izravnava meje
-	zakoličenje objektov
-	evidentiranje stavbe
-	vpis stavbe v kataster stavb
-	nadzori in legalizacije objektov
-	legalizacija črnih gradenj
-	pridobivanje gradbenih In tel.: 05 6278 300
uporabnih dovoljenj	GSM: 041 638 364
-	pridobitev hišne številke e-mall: info@ggs.si
-	komparacija	www.ggs.sl
-pravno svetovanje
-	cenitve nepremičnin
Zupanova tabla za leto 2921
... ali pa vsaj za prvo polovico leta. Po letu, ko seje vse ustavilo, komaj čakamo, da spet poženemo kolo normalnosti. Nič drugače ni na Občini, kjer imajo že pripravljen načrt, kaj bo do kdaj narejeno, pridobljeno ali zgrajeno.
Ob prehodu iz enega leta v drugo je tradicija, da se opravi pogovor z županom. Z Danilom Markočičem bi se lahko pogovarjali o letu, ki je ravnokar minilo, o težavah, ki jih je pripeljalo s seboj, ali o izzivih, ki ga še čakajo. Odločili smo se za pogled naprej. Iztočnica pa je bila tabla.
-	Ob vhodu v vaš kabinet ne moremo mimo table, ki krasi steno. Na njej so zapisani projekti, ki so že v teku, ob njih pa imena, oziroma priimki in datumi.
-	Tabla ni le okras, ampak gre za opomnik pri vratih in vsak, ki stopi mimo, jo opazi. Glede na to, da imam veliko sestankov s predstavniki različnih občinskih uradov, če bi slučajno pozabili na katero od časovnic, jih tabla opomni. Je pa ta tabla rezultat dela celotnega občinskega sveta. Namreč, preden smo pripravili proračun, smo se člani vseh svetniških skupin in list dobivali na projektnih sestankih in to je bolj ali manj rezultat teh pogovorov. Proračun, ki smo ga sprejeli skoraj soglasno, z izjemo ene liste, ki ga ni podprla. Ne vem zakaj, a verjamem, da se bomo tudi z njimi pogovorili, kje so tisti vzroki, da niso soglašali. Ker priprava dveletnega proračuna je potekala tako, kot takšna priprava mora potekati, torej z razpravo vseh svetniških skupin in trudom, da se maksimalno vključi programe vseh svetniških skupin. Ta tabla, ki je polletna, je vezana na to delo, torej pridobivanje dokumentov in zagotovitev finančnih virov, da se ti programi realizirajo. Nisem namreč pristaš jemanja sredstev iz drugih projektov ali zadolževanja. Zadolževanje je sicer možno, Občina Izola se lahko zadolži že danes za več kot 4 milijone evrov, a gre za to, da to zadolževanje želim pustiti za projekt, ki ga v Izoli vsi tako nestrpno pričakujemo, nov kulturni dom. Kot smo napovedali, je še vedno cilj, da ga zgradimo do leta 2025. V ta namen smo tudi kupili zemljišče pri Mali opremi, zaradi tega so bile izvedene razne delavnice vidnih profesorjev arhitekture, ki so pripravili tri predloge. O teh predlogih se bodo pogovorili najprej občinski svetniki in z usklajenim predlogom bomo šli na arhitekturni natečaj.
Verjamem, da bomo konec leta 2022 dobili gradbeno dovoljenje. Potem pa seveda, ker bomo imeli možnost zadolžitve, tudi začetni kapital za izvedbo gradnje.
-	Če se ustavimo pri kulturnem centru. Leto 2025 se je omenjalo v povezavi s kandidaturo Pirana za Evropsko prestolnico kulture, ki pa je bila neuspešna. Je to dejstvo spremenilo načrte?
-	Kandidatura Pirana je v bistvu sovpadala, a za takšen projekt dejansko potrebuješ vsaj dve leti, da ga zgradiš, opremiš in pridobiš potrebne dokumente za njegovo delovanje. Objekt je zahteven, saj ne gre za navadno stanovanjsko hišo, in gre za občutljivo območje tik ob morju. Tudi investicija je za izolski proračun kar močna.
-	Če bi bila kandidatura Pirana uspešna, bi bila sredstva zagotovljena?
-	V tem primeru bi bila naša investicija deležna večje pozornosti, boljše bonitete, več točk na raznih razpisih in bi lažje prišli do evropskih sredstev. Tako je bilo tudi mišljeno. A da bi od Evropske prestolnice kulture neposredno dobili določen odstotek investicije, pa seveda ne. A že zdaj, kot del same kandidature, imamo te možnosti in že delamo na tem.
-	To pomeni, da je še vedno možno graditi kulturni dom z zunanjimi sredstvi?
-	Malo težje, ampak se da. Zdaj čakamo, da se odpre finančna perspektiva za obdobje 2021-2027 in potem bomo dejansko videli.
Narod brez kulture nima prihodnosti. Kulturni center je nujen, v Izoli imamo veliko kulturnih delavcev, umetnikov, ki zdaj ustvarjajo kjer imajo možnost in kot družba smo jim dolžni zagotoviti dobre delovne pogoje, da nas lahko s svojimi izdelki oplemenitijo. Če ni kulture, ni obstoja.
-	Kaj pomeni to sodelovanje s Fakulteto za arhitekturo, kjer so pripravili tri projekte za kulturni center? Bo v praksi eden od teh projektov zaživel?
-	Mi kot laiki lahko razmišljamo samo o tem, kaj bi želeli postaviti, nato pa stroka pristopi in iz svojega vidika umesti naše želje. Pripravili so nam tri različne poglede na prostor, in mi kot naročnik v natečaju povemo, kje želimo imeti kakšen objekt in kakšne rešitve si želimo. Skozi natečaj nato arhitekti, naše ideje narišejo. Dobili smo tri ideje, ki so bile plod dela delavnic treh vidnih profesorjev arhitekture. O teh se bodo najprej občinski svetniki pogovorili in vsak bo podal svoje mnenje, bo pa to osnova za natečaj. Natečaj mora povedati v kakšno smer naj projektant riše, kakšne rešitve bo našel, pa bo njegovo avtorsko delo.
-	V bistvu so vam dali ideje o tem, kaj lahko zahtevate na natečaju.
-	Ideje, ki sem jih videl, so si med sabo zelo različne, ene zelo futuristične, druge bolj konservativne, a vse tri vidijo v tem prostoru lungo-mare, ki ga je treba urediti in tukaj imamo priložnost, da se mesto poveže s hotelom Delfin in San Simonom in dobimo urejeno celoto.
-	Če pozabimo na Argo, ki je vmes.
-	Vemo kdo je lastnik degradiranega območja in skozi prostorski dokument, ki ga bomo sprejeli kot mesto, lahko povemo investitorju, kaj želimo na tistem prostoru imeti. To je pristojnost in pravica lokalne skupnosti, da namreč o svojem prostoru sama odloča.
-	Na tabli je ob kulturnem centru zapisano: februar.
-	Takrat bomo morali imeti gradivo teh treh delavnic prečiščeno, usklajeno in takrat bomo morali že nastaviti osnove za arhitekturni natečaj.
-	Kdaj bodo torej Izolani lahko videli virtualno sliko tistega, kar nas čaka?
-	Mislim, da bi lahko že po poletju imeli različne natečajne rešitve, potem pa sledi še sprememba OPPN-ja za tisto območje ter pridobitev gradbenega dovoljenja, predvidoma konec leta 2022.
-	Na tabli je opaziti tudi blok za trgovino Hofer, o katerem se v mestu kar veliko govori.
-	Na tistem območju je bil že po starem aktu umeščen blok. Ko smo iskali možnost, kje bi našli prostor za stanovanja za Izolane, je prišla ideja o tem bloku, ki pa je bil prvotno umeščen ob trgovini. Ob tem smo ugotovili, da je lastnik zemljišča slaba banka in ob dejstvu, da je tam pomanjkanje zelenih površin, smo ta blok, tudi zaradi izboljšanja pogojev stanovalcev sosednjih blokov, premaknili na občinsko zemljo, tisto, ki smo jo kupili od slabe banke pa opredelili kot javno površino, na kateri bo stalo tudi otroško igrišče. Na ta način smo za tisto četrt naredili nekaj lepega, na drugi strani pa omogočili gradnjo 31 novih podnajemniških stanovanj. Zdaj smo v fazi razprave prostorskega dokumenta, ki ga bo občinski svet obravnaval na naslednji seji. Želim si, da z razpravo poiščemo dobre rešitve, zavedam pa se, da je moteče, ko se kaj znanega spremeni. Dejstvo ostaja, da je bil blok že po starem aktu predviden tam.
-	Ker se kot investitor omenja Stanovanjski sklad RS, domačine skrbi, da stanovanje ne bodo namenjena Izolanom
-	O tem tudi sam razmišljam, kot tudi podžupan Vlado Marič, ki je tudi član nadzornega sveta slovenskega sklada. O tem smo veliko razpravljali in iščemo način, da bi lahko stanovanja prednostno dodelili Izolanom. Seveda moramo uskladiti še nekaj stvari, a to je naša želja in cilj.
Mislim, da je Izola preveč lepa, da
bi jo kar tako razdali za vikend naselje in če bo tako, raje ne gradimo. Potrebujemo domače prebivalce in če imamo na listi več kot 200 prosilcev za stanovanja, pomeni, da povpraševanje je. Če gremo s skladom v ta projekt je prav, da zadostimo njihove interese, da zgradijo stanovanja, mi pa da priskrbimo stanovanja za naše občane.
-	Ne bodo pa to neprofitna stanovanja.
-	Ne, gre za najemniška stanovanja.
-	Ko je bilo govora na Občinskem svetu o tem bloku, je bilo slišati tudi pripombe na težave s parkiranjem v Livadah, ki so že sedaj kar hude. Razmišljate tudi o parkirni hiši ali dodatnem parkirišču?
-	Seveda razmišljamo. Glede garažne hiše imamo več zamisli. Razprave delovnih skupin parkiranja sicer niso izpostavljala kot prvi problem, poudarek je bil predvsem na mirujočem prometu, torej v zagotavljanju lokalnega dovoza. Dogovorili pa smo se, da se oblikuje skupina, ki bo reševala stanje v starem mestnem jedru, ob tem pa se je oblikovala skupina za razpravo okoli strategije prometne ureditve v mestu. Ena študija, ki je povezana s parkiranjem, je že narejena, ta pa je vezana na mobilnost. Ena izmed možnosti za garažno hišo je mišljena za objektom Droge, v smislu „park and drive" sistema, je pa še veliko različnih idej. A je vsaka povezana s sredstvi, parkiranje pa ni umeščeno kot prioriteta. Po sprejetju prometne strategije bodo tudi predvidena mesta, kje bodo umeščene garažne hiše, kje bo promet, kje ne bo prometa, kje bo samo mestni promet in tako naprej.
-	Ko govorimo o prometu ne moremo mimo starega mestnega jedra.
-	Moj osebni cilj je postopni umik avtomobilov iz starega mestnega jedra pod pogojem, da če nekaj pre-
poveš, moraš ljudem nekaj tudi ponuditi. Torej omogočiti, da je v bližini možnost parkiranja. V vsakem primeru je staro mestno jedro svojevrsten kulturni spomenik in gostje prihajajo na ogled le tega, ne pa Livad ali Jagodja. In temu primerno je treba v mestu ohraniti življenje, tudi kar se tiče poslovnih prostorov, da se tam dogaja neka dejavnost. Po drugi strani pa naj bo mesto prijazno. Poleti, ko smo ob koncu tedna zaprli Sončno nabrežje, se je izkazalo za dobro. Ljudje so zaprtje dobro sprejeli in tudi ponudniki storitev so bili zadovoljni.
-	Dokončanje Južne ceste je prav tako v polletnem načrtu.
-	Ja, 15. januarja dobimo uradno dovoljenje in potem se bo začela izbira izvajalca. Naša ideja je, da bi se ob tej cesti umestila tudi policijska uprava iz Kopra, saj bi bila iz logističnega vidika to odlična lokacija.
-	Kje smo pri komunalnem opremljanju Šareda?
-	Ko sem postal župan, sem prišel z znanjem občinskega svetnika, da je Šared luknja brez dna, predvsem z vidika komunalnega opremljanja. In smo si rekli, da če želimo na Šaredu to področje urediti, ga moramo začeti urejati. In zaradi tega smo se lotili zadeve sistematsko. Eden izmed prvih ukrepov je bil ta, da smo naredili glavni kolektor iz Izole do Šareda, skoraj milijon težka investicija, a smo jo naredili. Od tu naprej začnemo pospešeno raziskovati, kako naprej. Vse naenkrat pač ne gre, a nekje moramo začeti. Ljudje na Šaredu čakajo to komunalno infrastrukturo. Poleg tega smo v proračun vključili kar nekaj sredstev za odkupe zemljišč. Na Šaredu se zdaj pospešeno dela.
-	Pa so že vsa potrebna zemljišča odkupljena?
-	Ne, niso. Zdaj dejansko delamo korak za korakom, a ciljno. Za Šared smo v zadnjem času namenili kar veliko sredstev. Ko sem bil občinski
svetnik se je prodajalo zemljišča na Šaredu, investiralo pa se je v staro mesto. Res je, da gre za občinski denar, a moralno je prav, da bi se ta sredstva vračala podeželju. Dokaz, da resno razmišljamo, pa je tudi načrt večnamenske dvorane na Šaredu.
-	Kje bo stala?
-	Tam, kjer je zdaj kontejner. Gre za lepo lokacijo, z julijem pa računamo, da bomo pridobili potrebna dovoljenja in začnemo z izborom izvajalca. Računamo, da bomo postavili objekt v dobrega pol leta.
-	Kakšen objekt bo to?
-	Gre za objekt z večnamensko dvorano, z info točko, lokalom, trgovino in pisarno za potrebe Šaredinov, ki pa bodo o vsebini tudi sami odločali.
-	Bodo postali konkurenca Kortam?
-	To ne bi vedel (smeh). Vem pa, da so v tistem kontejnerju preživeli veliko časa, in če imamo dom na Maliji, v Cetorah in Kortah, ter možnost, da ga postavimo tudi na Šaredu, je prav, da ga. In če bo to pomagalo k razvoju kraja, bom zelo zadovoljen.
-	Obalne ceste nisem opazil na tabli, ljudi pa seveda zanima, kaj se bo tam dogajalo, ne glede na to, da je zaradi covida zanimanje verjetno nekoliko padlo. Kakšen je načrt?
-	S koprskim županom Alešem Br-žanom sva leta 2019 povabila župane mestnih občin na kavo z namenom, da jim predstavimo priložnosti, ki jih nudi obalna cesta kot prosta površina brez prometa, ob zamisli, da bi naredili največjo plažo v državi. Projekt se jim je zdel zelo zanimiv in smo se že začeli konkretneje pripravljati, najprej s pripravo regijskega načrta Kopra in Izole. Vmes so se zgodile volitve, pa coro-na in je ta zadeva nekje obstala, a aktivnosti tečejo v smer, da se to območje uredi. Želimo pa si, da bi bila država kot lastnik in upravljalen morja, bolj razumna in nam dala več možnosti, da naredimo kaj bolj prijaznega na področju dostopa do morja. Zdaj smo s projektom osvetlili del Parenzane in gremo naprej, a ko pridemo do države, se zadeve malo ustavijo. A kot je povedal Aleš Bržan , edino Istrijani vemo kako je morje slano, ko nas val pljuskne. V Ljubljani tega pač ne morejo poznati.
-	Logika je, da je morje od vseh državljanov, a po drugi strani si mi ne lastimo Krvavca.
-	Težave so že, če želimo premakniti en sam kamen. Potrebno je ogromno dogovarjanja.
-	Gradil se bo tudi novi gasilski dom.
-	V času krize so se naše prostovoljne organizacije, gasilci, Rdeči križ in drugi, res izkazali in za delovanje gasilcev smo v Kortah že uredili garažo, v mestu pa so utesnjeni in zaradi tega je morda tudi njihova odzivnost slabša. Razmišljali smo, da bi jih umestili ob reševalni postaji, kjer smo pripravili tudi načrt, a umestili bi ga za danes, če bi ga v prihodnje širili, pa bi imeli težave. Ob tem pa bi od sosednjega podjetja morali tudi odkupiti meter in pol zemljišča po celi dolžini in stroški so se začeli kopičiti. Zato smo se odločili, da bi zgradili gasilski dom, ne za deset, ampak za petdeset let in temu primerno smo našli novo lokacijo. Zdaj imamo območje, ki je hitro dostopno, še vedno zraven reševalne postaje, kjer pa imamo tudi možnost razvoja. S tem, ko se sprostijo prostori dosedanje gasilske postaje, pa nam omogoča izpeljavo kompletnega programa športnega dela okoli Kraške, kjer smo že odkupili zaklonišče. Nismo še tam, bo pa to ena možnost več, ki jo bo imel župan, ki bo takrat na oblasti.
-	Na koncu smo tudi glede priprave OPN-ja.
-	OPN se od druge obravnave tako-rekoč ni spremenil, zato hitreje prihajajo vsa potrebna soglasja. S sprejemom OPN-ja hitimo zato, da imamo končno dokument kot osnovo. Ne bom trdil, da je fantastičen, a tudi slab ni. A predvsem lahko rečem, da je. In takoj, ko ga bomo na občinskem svetu sprejeli, ga bomo tudi ponovno odprli. In vse, ki so skozi postopek podali pobude, bomo povabili, da jih ponovno predložijo.
-	Vse tiste, ki niso bile sprejete?
-	Seveda, prav vse. Problem je v tem, da če bi že zdaj pobudo, pa ni pomembno, ali je dobra ali slaba, v obravnavo vključili, bi morali ponoviti pridobivanje vseh soglasij in tisti, ki se s tem ukvarja ve, koliko usklajevanja in časa je za to potrebnega. Vemo, da OPN-ja ne bi imeli vsaj do konca 2021 in temu bi lahko sledila anarhija v prostoru. Ni enostavno, OPN pa je eden ključnih dokumentov, ki bo služil za resno debato o prostoru.
-	Torej februarja, ko bo Občinski svet zaprl OPN, ga bo takoj tudi odprl?
-	Tako je. In potem bo šlo vse hitreje, ker ne bo treba več cel OPN obravnavati kot celoto, ampak po območjih, kar je bistveno lažje in hitreje. Ko imamo krovni dokument, so posamezni popravki enostavnejši.
AM
PflMflRRKI PRHRTnRRKI NAHRT
Otok vedno znova oživi kot Feniks
Pomorski prostorski načrt, je prvi dokument s katerim država Slovenija določa, kako bo ravnala s svojo lastnino - morjem, Trenutno je dokument v javni obravnavi (za katero skoraj nihče ne ve), razhajanja z okoljevarstveniki pa so predlagatelji kar spregledali.
Pripombe in predlogi se lahko oddajo na obrazcu za pripombe pisno po pošti na naslov Ministrstvo za okolje in prostor, Dunajska cesta 48, 1000 Ljubljana na elektronski naslov gp.mop@gov.si, pri čemer se v rubriki »zadeva« navedejo ključne besede »Javna razprava PPP«.
Za izvajanje strateškega prostorskega razvoja do leta 2050 je pomemben celovit prostorsko usklajen pristop, kar narekuje tudi osnutek temeljnega prostorskega akta, tudi glede morja! Državni okoljski prostorski program narekuje tudi sprejem prostorskih planov (OPN) v lokalni skupnosti, ki pa mora biti usklajen z državnim, kar večkrat pomeni tudi časovni zamik in nemoč občine.
Načrtovanje morja
Načrtovanje na morju je do zdaj potekalo z državnimi prostorskimi načrti, predvsem za dejavnosti in rabe, ki so neposredno povezane s kopnim kot je na primer pristanišče. Zdaj pa Slovenija prvič pripravlja prostorski plan za morje.
Kot razberemo iz osnutka državnega prostorskega akta, ki je usmerjen dolgoročno, so v ta proces vključeni vsi deležniki od lokalne do državne ravni, občine, javna podjetja, kot tudi gospodarske družbe in posamezniki prek svojih vsakdanjih aktivnosti in odločitev o načinu življenja.
Strategija nosi naslov SPRS 2050. Odgovorna institucija je Ministrstvo za okolje in prostor. Doslej je bilo že 6 javnih posvetov, od katerih tudi eden v Novi Gorici in v Kopru. Osnutek strategije so predstavili tudi na letošnjem srečanju Sredozemskih obal v Izoli in že takrat je bilo videti, da stališča glede nekaterih posegov v morje še zdaleč niso usklajena. Slovenija je pomorsko usmerjena država, ni pa ša znano kako bomo rešili morski prostor v Piranskem zalivu glede na to, da si Hrvaška prisvaja večji del morja kot je bilo določeno v Haagu..
Bolj skrita javna razprava
Do 28. 2. 2021 bo potekala javna razgrnitev osnutka Pomorskega prostorskega plana Slovenije in pripadajočega Okoljskega poročila. Pomorski prostorski plan Slovenije je strateški razvojni dokument, ki določa prostorsko in časovno porazdelitev obstoječih in prihodnjih dejavnosti in rab v morju. Podaja tudi usmeritve za izvajanje teh dejavnosti v morju in usmeritve za določitev priobalnega pasu na kopnem. Ob tem je zanimivo spoznanje, da so nekatere pripombe okoljevarstvenikov pa tudi Zavoda za varstvo narave, očitno naletele na gluha ušesa, oziroma so pripravljavci odločanje prepustili nekakšni imaginarni javnosti, ki ji je povsem vseeno, ali bomo ob obalni cesti gradili betonske pomole ali pa umeščali neagresivne lesene pomole.
Takšnih in podobnih dilem je cel kup. Med njimi je gotovo tudi tista o otoku pred Izolo za katerega je že zdavnaj znano, da mu naravovarstveniki nasprotujejo, predlagatelji pa ga vsakič znova potegnejo iz žepa kot vabilo kontinentalni Sloveniji na morje. Vprašanje je ali bodo naravovarstveniki vzdržali ta hud pritisk kapitala in ambicioznosti.
Kaj se sme in kaj ne
Dokument tudi predlaga katere rabe in posegi bi bili dovoljeni in kateri ne. Poglejmo izolske primere: Naravna obala med kopališčem Krka in pod Belvederjem. Dopustne rabe:
Dopustni prostorski posegi: -prostorski posegi v obalo niso dopustni, -ohranja naj se naravni klif, -postavitev plovkov za sidranje za-dnevne priveze v območju od 200 m do 225 m od obale
Grajena obala mesta Izola od glavnega pomola do Jadranke
Dopustni prostorski posegi: -ureditev grajene obale za kopanje s pomoli za kopalce, točkovno sidrane ploščadi in pomoli za kopanje, ureditev dostopov v morje za kopalce,
-prezentacija kulturne dediščine na kopnem in v morju Grajena obala od Rude do meje z Mestno občino Koper Dopustni prostorski posegi:
-ohranja naj se naravni klif, -vzdrževanje obstoječe pešpoti,-ure-janje površin za rekreacijo,
-urejanje obale in infrastrukture za kopanje,
-ureditev obale za kopanje s pomoli za kopalce, ureditev dostopov v morje za kopalce, širitev obale za kopanje,
-postavitev točkovno sidranih pomolov za kopanje in točkovno pritrjenih ploščadi v morju,
-postavitev plovkov za sidranje za dnevne priveze,
-vzdrževanje in dopolnitev drevoreda pinij,
-postavitev obeležij za prezentacijo arheološke podvodne dediščine, ■širitev obale na območju otoka in ureditev površin za rekreacijo, kopanje, šport in za potrebe varovanja obale
-valobran, izvedba otoka z nasutjem, na pilotih ali plavajoče s sidranjem,
-raziskovanje, konserviranje in prezentacija kulturne dediščine
M
OtK^Ui. KOtio-lM MtrlK
OPN našel prostor v Amfori
Govorimo seveda o ankaranskem prostorskem načrtu, ki si z izolskim deli istega popravljalca, podjetje Locus. A za razliko od izolskega, ki ga bodo občinski svetniki sprejeli predvidoma februarja in si ga lahko natančno ogledajo samo tisti, ki so nekoliko bolj vešči medmrežnega surfanja, so Ankarančani svoj OPN dobili v roke preko občinskega glasila Amfora.
Morda pa bodo izolskega, po sprejetju in takojšnjem obljubljenem odprtju, vendarle objavili v Bobniču. In tako zares odprli za vse.
Delfin čaka goste, dočakal direktorico
Nina Golob bo še naslednja štiri leta direktorica izolskega hotela Delfin, in tokrat jo čakajo še kako veliki izzivi, saj se bo hotel, po njenih napovedih, vsaj še naslednji dve leti pobiral. V isti sapi pa dodaja, da se bo vsekakor pobral.
Nina Golob je vodenje hotela Delfin prevzela pred osmimi leti. po najtežjem letu za turizem nasploh pa so jih pri Zvezi društev upokojencev Slovenije, ki ima v lasti hotel, podaljšali mandat še za štiri leta.
Zadnje leto je bilo težko za vse, za turizem pa še posebej. Sredi oktobra so še zadnji gostinski lokali v naši regiji zaprli svoja vrata, z njimi pa tudi hoteli in ostali ponudniki turističnih nastanitev. Vlada se je sicer odločila, da bo možno uveljavljati turistične bone tudi naslednje leto, a to ne pomeni, da je večmesečno zaprtje neboleče. Tega se zavedajo tudi v hotelu Delfin, ki je med redkimi na obali, ki je dobro zaseden tudi v jesenskem in zimskem času.
-	S čim ste prepričali vodstvo Zveze društev upokojencev Slovenije, da vam zaupajo vodenje hotela tudi v prihodnje? Težko je bilo oceniti delo v zadnjem letu.
-	V bistvu je šlo za predstavitev vizije za prihodnost in očitno jih je moja še najbolj prepričala.
-	Je pa verjetno težko govoriti o viziji v tako negotovih časih.
-	Res je. No, najprej se moramo zavedati, da smo v preteklem letu delali vsega polovico razpoložljivih dni. Na srečo je bilo med temi vse poletje, kar nas je finančno postavilo v nekoliko boljši položaj. A zaradi vsega, kar se je zgodilo, bomo okrevali še vsaj dve leti. Na srečo nam država pomaga na različne načine, tako da ni bilo treba odpuščati, saj bomo zaposlene še krvavo potrebovali, ko bomo končno spet odprli. Res si tega kadra ne bi želeli izgubiti.
-	Verjetno tudi kakšne nove investicije ne pridejo zdaj v poštev. Navadili smo se že, da nas vsak januar presenetite z nečim novim.
- Kje pa. Vse projekte smo morali zamakniti za dve leti. Na srečo smo vsako leto redno vlagali in je zato hiša v dobrem stanju, zato sem prepričana, da bomo naslednji dve leti nekako uspeli prebroditi. Naš cilj seveda je, da bomo čim več delali in veseli nas, da gostje komaj čakajo, da nas obiščejo. Naši gostje so v veliki meri slovenski upokojenci, ki se radi vračajo k nam.
-	Zaradi strukture gostov je ena od vaših posebnosti tudi ta, da niste tako odvisni od poletja, oziroma da dobro delate tudi v času „mrtve“ sezone.
-	In zato je za nas toliko težje zdaj, ko smo zaprti. Ker mi bi tudi zdaj, ko je zima, lahko delali, tako pa imamo izpad prihodkov. Navadno smo sicer ravno v tem obdobju, v januarju, za en mesec zaprli dejavnost in se lotili vzdrževalnih del in kakšne nove investicije, a zaradi epidemije smo lani dorekli, da bomo ta januar vseeno oddelali. No, to nam očitno ni bilo usojeno, pa smo ta “delovni” januar premestili na naslednje leto.
-	Kakšno je povpraševanje po vaših sobah?
-	Izjemno veliko. Gostje si želijo, da bi spet čim prej normalno zaživeli in normalno, brez skrbi, nekam odšli na dopust. Mnogi so že rezervirali dopust in tiste, ki so rezervirali za to obdobje, smo bili žal prisiljeni odpovedati, oziroma jih premestiti na drugo polovico leta, ko upamo, da bo življenje že normalno potekalo. Že zdaj pa vem, da bomo to leto, če bo le epidemija dovolila, povsem polni, kar pa tudi krvavo potrebujemo.
AM
Nekaj se vendarle odpira
Vse se zapira, ali ostaja zaprto, a nekaj se vendarle odpira. To je cesta iz bolnice, mimo Rude, ki se je končno sprostila za promet. Saj ne, da je zelo prometna, a dobre znake (da ne rečem pozitivne) dandanes iščemo prav v vsem.
Brezplačno svetovanje pri kariernih dilemah
Pri izbiri izobraževanja ali karierne poti se velikokrat znajdemo na razpotju in takrat so zelo priročni nasveti strokovnjakov. Tovrstno pomoč brezplačno nudijo v Regionalnem svetovalnem središču Koper, ki deluje na Ljudski univerzi Koper in svojo dejavnost opravlja tudi v Izoli ter Luciji.
Svetovalke vam lahko pomagajo na različnih področjih:
-	v dilemah pred izgubo zaposlitve ali po njej,
-	pri iskanju možnosti za spremembo poklica,
-	pri pridobivanju različnih potrdil (za nacionalne poklicne kvalifikacije, o znanju tujega jezika, slovenskega jezika, izpitu ZUP idr.),
-	glede možnosti brezplačnega izobraževanja za večjo konkurenčnost na trgu dela;
-	kako prepoznati svoja ključna znanja in veščine,
-	pri uporabi spletnih orodij in omrežij pri iskanju zaposlitve (Euro-pass, Linkedln idr.),
-	pri razpisih za sofinanciranje šolnin ali različnih tečajev.
Osebno svetovanje poteka na Ljudski univerzi Koper (Cankarjeva 33, Koper), po dogovoru pa tudi v Izoli (v prostorih Medgeneracijskega centra) in Luciji (v prostorih krajevne skupnosti Lucija). Svetovanje na daljavo: T: 040 469 521, E-pošta: isio@lu-koper.si, APP: Skype, WhatsApp. Za zavode in organizacije je za izbrano ciljno skupino možno tudi mobilno svetovanje.
Informacije: 05 612 80 06 in 040 469 521 (Petra Verbič), 05 612 80 15 (Tamara Kemper).
SZJ
KAPUČINO
Rokomet ne bo počival Katalogi so na poti
Rokomet
Krka premešala situacijo
Nepredvidljivost dogajanja v športu se je znova potrdila pred tednom dni v 1. NLB na prestavljeni tekmi rokometašev Kopra v Novem mestu. Krka, ki je bila pred tem s tremi točkami na zadnjem mestu, je tekmo s favoriziranimi Koprčani dobila s 27:26. Njihov nepričakovan uspeh je pripeljal do tega, da so Dolenjci z Izolo zamenjali poziciji na lestvici: Krka je zdaj dvanajsta, Izola pa je zaradi večje gol razlike padla na zadnje, štirinajsto mesto. Od enajstega mesta so tako proti dnu razvrščeni Škofja Loka, Krka, Slovan in Izola, vsa moštva pa imajo po pet točk.
Ta zdrs še dodatno otežuje napore naših rokometašev. V izolskem taboru bodo morali v januarju kar najbolje pripraviti moštvo, skladno z možnostmi seveda, saj ekipo še pestijo poškodbe. Start v pomladni del bo namreč zelo pomemben, saj se bo Izola srečala z nekaterimi neposrednimi tekmeci za obstanek.
Po tekmovalnem koledarju jih prva tekma čaka 6. februarja doma z Ljubljano, ki ima šest točk in je deseta. Zatem sledi dvoboj na Kodeljevem s Slovanom, pa domača tekma s Slovenj Gradcem ter gostovanje v Škofji Loki. Iz teh srečanj bi morali naši rokometaši kar največ iztržiti in se z novimi točkami odlepiti z dna lestvici.
Pošta Slovenije je že začela raznašati v gospodinjstva Katalog izolskega podjetništva. Prvi so svoj izvod prejeli stanovalci Livad, nato postopoma še vsi ostali. Zadnji izvodi bodo dostavljeni predvidoma sredi januarja.
Katalog izolskega podjetništva je eden izmed srednjeročnih ukrepov pomoči gospodarstvu v naši občini. Njegov namen je promovirati vse izolske podjetnike ter spodbujati lokalno gospodarstvo, nakup izolskih proizvodov in posluževanje izolskih storitev. Presenečeni boste nad pestrim izborom, ki ga ponuja Izola.
Novomeška Krka bo spomladi (zaradi prestavljene tekme v prvem delu) dvakratni nasprotnik Izole. Novomeščane lahko kljub presenetljivemu dosežku proti Kopru teoretično ocenjujemo kot Izoli ekvivalentnega partnerja, tako da predstavljajo dobro priliko za nov paket točk.
A to so zdaj, ob izteku polovice povsem nepredvidljivega prvenstva, zgolj ugibanja. Verjamemo pa, da bo strokovni štab skupaj s fanti prihodnji mesec na pripravah naredil maksimalno in da bo pomlad za naše fante bolj optimistična in vesela.
Rokometašice startajo v drugi del
Rokometašice v 1. A ligi so imele precej kratek prvenstveni odmor, saj že ta vikend začenjajo pomladni del prvenstva. Tako kot pri fantih je bil tudi pri njih prvi del v znamenju Covida 19. Veliko tekem je bilo odpovedanih oziroma prestavljenih in tudi Izolanke čaka v drugem delu nekaj zaostalih srečanj. Po nepopolnih krogih so naša dekleta na osmem mestu, zbrale pa so 5 točk. Prvi dvoboj bodo odigrale v torek, 12. januarja v Kraški, njihov tekmec pa bo ljubljanski Krim Mercator.
1
k ■- ' _
[■mšl
r* <• 7
mi
p. s "
	
■. ■||i	
* p	
	
jT)	
	
K*	
	
	
	
-1	
	
	

ZGODOVINO DELAJO ZGODBE
RUBRIKA ZANIMIVIH ZGODB IZ ŽIVLJENJA NAŠEGA MESTA
NONA JE TELOVADILA
V prejšnji številki smo objavili tekst in sliko zgodnjih izolskih športnic, veslačic v desetletju po 2.svetovni vojni. A so se prve izolske športnice proslavile že bistveno prej. Na sliki v precej "pohujšljivih" oblačilih in izzivalnih pozah so telovadke izolske tovarniške skupine Arrigoni, ki so dosegale vrhunske uvrstitve že proti koncu tridesetih let prejšnjega stoletja, v času, ko so bili ti kraji del Kraljevine Italije. Menda je skupina med okupacijo nastopila tudi na Plečnikovem stadionu v Ljubljani.
Ko omenjamo »pohujšljivost« je prav omeniti, da je bila tudi v teh krajih obravnavana precej neenakomerno. Zanimivo je namreč, da se je par let pred to fotografijo, še sredi tridesetih let prejšnjega stoletja kor-težanski župnik potegoval za to, da bi, zaradi pohujšljivosti prepovedali vse družabne prireditve s plesom, ker sta si moški in ženska pri tem dogajanju preblizu. (Srečko Gombač)
KAPUČINO
Zaveslala je čez veliko lužo
Andreja Kekič je veslačica izolskega Arga, reprezentantka ter veslačica Univerze v Oklahomi, kjer je zdaj diplomirala na Fakulteti za biokemijo,
Andreja je v Združenih državah že peto leto, zdaj pa je tudi dokončala študij biokemije na Univerzi v Oklahomi, kamor so jo povabili kot perspektivno veslačico izolskega Arga.
-	Vse ameriške univerze pošiljajo skavte po celem svetu, da nabirajo zanje perspektivne športnike, ki jim omogočijo študij, ob tem pa tudi športni razvoj. Mene so očitno opazili kot reprezentantko na katerem od večjih tekmovanj, ki sem se jih udeležila v času, ko sem še bila gimnazijka in ker so mi ponudili štipendijo in študij sem ponudbo sprejela, saj me je zanimal tako šport kot študij. Da bo to ravno biokemija nisem vedela, me je pa zanimala kemija in tako sem pristala na tem študiju, ki sem ga po petih letih končala.
-	Istočasno pa si tudi trenirala veslanje. Kakšen je bil tvoj vsakdan?
-	Precej naporen, saj kraj, kjer je fakulteta in kjer živimo nima reke in tako smo se morali voziti na treninge v Oklahoma City. To je pomenilo, da sem vstajala okrog pol petih zjutraj, da sem lahko šla na avtobus in bila ob sedmih že na treningu. Po treningu pa naravnost na predavanja in v laboratorije, kjer smo največ delali, popoldne pa spet trening. Med tednom treningi niso bili posebej dolgi, kakšno uro in pol, ob petkih popoldne in sobotah pa daljši..
-	Doma si veslala v manjši čolnih tam pa v osmercu. Kako vam je šlo?
-	Nisem imela veliko izkušenj v veslanju z enim veslom, vendar sem se znašla in sem bila kar pomembna članica te ekipe. Bili smo kar solidni, blizu prve četrtine najboljših osmercev ameriških univerz. Ta tekmovanja so tam sila zanimiva in univerzam skoraj več pomeni zmaga nad drugimi univerzami, kot če bi zmagali kakšno prvenstvo. Tudi ko sem želela veslati za slovensko reprezentanco sem morala dobiti dovoljenje Univerze, saj sem z njimi imela sklenjeno posebno pogodbo. Zdaj, ko sem diplomirala pa sem na nek način veslaško upokojena.
-	Kakšni so torej tvoji načrti?
-	Trenutno se še odločam o tem, kako naprej. Po eni strani me mika nadaljevanje magistrskega študija, vendar moram najprej vedeti ali bom dobila štipendijo tudi za nadaljevanje študija in pod kakšnimi pogoji. Trenutno sem tukaj doma in sem se malo razgledala tudi tukaj, če rabijo tak kader, na vsak način pa grem v soboto spet v Oklahomo, da izvem, kako bo šlo naprej tam pri njih. Treba je vedeti, da tudi tam poteka študij v glavnem na daljavo, tekmovanj pa skoraj ni, tako da je še veliko nejasnosti.
-	Zdaj je iz Arga odšla v ZDA še Macchijeva.
-	Izbrala jo je univerza Washington, ki ima zelo močno veslaško ekipo, tako da bo gotovo tudi veslaško napredovala. Malo sva se pogovarjali pored odhodom, saj ji zdaj vsaka informacija prav pride. D.M.
Poslovil se je novinar za vse čase
Včeraj je, kar nekoliko nepričakovano obstalo srce dolgoletnega novinarja, športnega reporterja in urednika, vrhunskega poznavalca smučarskih, kolesarskih in atletskih tekmovanj, dobrega poznavalca jadranja in človeka zaljubljenega v Izolo in njene ljudi. Čeprav je za stalno živel tukaj šele štiri leta pa je bil Izolan že vse od osemdesetih, ko je začel redno prihajati v naše mesto: po službeni poti pa tudi zaradi številnih prijateljev, ki jih je tukaj imel. Mnogi novinarski kolegi in športniki so mu zapisali tople besede prijateljstva in spoštovanja in jih objavili na različnih medijih. I Poslovil se je pisec legendarnih smučarskih zgodb V noči na sredo je slovensko športno novinarstvo ostalo brez enega od najbolj prepoznavnih obrazov. Poslovil se je Vito Divac, v zadnjih letih upokojenec, pred tem pa vrsto let sooblikovalec številnih športnih zgodb.
Svojo novinarsko pot je leta 1974 začel pri časopisni hiši Delo. Del kariere je prebil pri agenciji Tanjug. Po razpadu nekdanje skupne države in vrnitvi v Delovo stopnico pa je kot novinar spremljal številne uspehe slovenskega športa. Največji pečat je kot mojster besed in pronicljivih misli ter komentator in kronist pustil v alpskem smučanju, atletiki in kolesarstvu.
Poročal je s številnih svetovnih prvenstev in olimpijskih iger. Ob koncu kariere ga je najbolj zaznamovalo poročanje o najboljši slovenski alpski smučarki vseh časov Tini Maže. Leta 2017 se je skupaj z njo podpisal pod biografski roman "Jaz. Tina." V zadnjem obdobju je pripravljal še knjigo o Miroslavu Cerarju.	Martin Pavčnik (Siol.net)
Bila sta dva top športna novinarja, ki sta pisala o slovenskem jadranju in o slovenskih jadralcih. Oba sta bila povezana z nami in z morjem. Francija Stresa ni med nami že lOlet! Danes je odšel Vito Divac. Zadnji del svojega življenja je preživel na morju v Izoli. Na zadnje, ko sva se videla mi je prinesel knjigo Tine Maže. Spila sva kozarec belega in obujala spomine. In Vito je imel kaj povedati. Bil je prava športna enciklopedija. Ena iz spomina...Vedno po končanem intervjuju sem mu dejal:”Vito saj boš olepšal moje besedičenje....”! In članek v Delu je bil TOP.....itak saj ga je spisal VITO DIVAC. Moj poklon športno novinarski legendi. Tomaž Čopi
Le nekaj dni pred svojim 69. rojstnim dnem nas je zapustil nekdanji sodelavec, odlični novinar in vrhunski komentator Vito Divac. Divac je poročal s številnih olimpijskih iger, evropskih in svetovnih prvenstev in drugih največjih športnih tekmovanj doma in v tujini. Svojo pot v Delovi športni redakcij je začel leta 1970 kot honorarni novinar. »Če si delal pri Delu, je pomenilo, da si dober novinar, bil si spoštovan. Bili smo ponosni na Delo, na kolektiv izvrstnih piscev, ki so prihajali iz vseh uredništev,« je Divac pred dvema letoma razmišljal o svoji poti v Delovi športni redakciji. Vselej pozitivno naravnani Divac, ki ob prošnji za pomoč ni poznal besede ne, je zadnje poglavje svojega bogatega in polnega življenja dočakal v Izoli. Delo
Septembra leta 2017 je Nataša Benčič za radijsko oddajo Odprto za srečanja pripravila enourni pogovor v katerem je Vito, novopečeni stalni prebivalec našega mesta, povedal: Moram povedati, da sem tudi sam presenečen nad tem, da mi Ljubljana prav nič ne manjka. Ljubljana niti ni tako veliko mesto, če jo primerjam z res veliki mesti v katerih sem bil na tej svoji novinarski poti. Ima pa nek poseben šarm, še posebej stari del, ki je zanimiv za turiste, za Ljubljančane pa to pomeni, da se bolj ali manj držijo na relaciji delo -dom. V stari Ljubljani tudi ni več tistih združevalnih točk, kot sta bila nekoč Daktari ali Charly, kjer smo se zbirali novinarji. Tudi generacije so se zamenjale in za nas, ki si želimo ustvarjalnega okolja je Izola veliko boljša kot Ljubljana, Tukaj vsak dan naredim pet kilometrov ne da bi sploh zapustil staro mesto. Če hočeš srečati vse znance pač moraš obkrožiti vse takšne zbirne točke. V Ljubljani bi moral pa na sprehod.
Celoten intervju bomo objavili v naslednjem Mandraču, zdaj pa, ob njegovih domačih, žalujemo: Žanin, Marjeta, Mef, Primož, Aljoša in preštevilni Vitovi prijatelji in sodelavci ter športniki in bralci.
Oljčno olje zdaj poznajo tudi v Indoneziji
Izolani jo poznamo kot Wusi, čeprav je njeno celo ime VVusiana Klobasa. Prihaja iz Indonezije, v Izoli pa je z družino preživela zadnjih šestnajst let. V prostem času, kolikor ga zaradi epidemije sploh ima, pa jo lahko najdemo tudi v oljčniku.
Izola seje od vedno lahko pohvalila z multikulturnostjo, nenazadnje so še pred nekaj leti člani Kulturnega društva Svilena pot organizirali prireditev, na kateri je svojo domačo kulturo predstavilo kar lepo število naših sokrajanov, ki so v Izolo prišli iz vseh vetrov.
Med njimi je tudi Wusiana Klobasa iz Indonezije, ki jo poznamo kot vedno nasmejano in odlično kuharico, zmagovalko kuharskega tekmovanja na prvi Čilijadi. O tem, kako preživalja te, za vse težke čase, smo se pogovarjali z Wusi, kot jo v Izoli poznamo, in možem Slavkom.
“Vem, da sem v Izolo prišla leta 2004, saj se spominjam, da sem se iz Japonske, iz Tokia, odpravljala ravno v času, ko je udaril tsunami”, pravi Wusi. Od takrat živi v Izoli, zadnja leta pa se je še dodatno “istrijanizirala” z oljkar-jenjem, v kar sta se spustila z možem, ko se je upokojil.
“Oljk in oljčnega olja v Indoneziji ni. Tam za kuhanje uporabljamo kokosovo in palmovo olje, je pa kljub temu, ali pa morda ravno zaradi tega, kar veliko zanimanja za naše oljčno olje, ko obiščemo Indonezijo in ga vzamemo s sabo. In vsaj ena naša stranka je zelo zadovoljna, ko se pojavimo.
dela v izolskem domu upokojencev.
"Prišla sem kot čistilka, a ko so videli, da sem kar dobra s stanovalci, so mi ponudili, da bi lahko opravljala naloge negovalke. Zaradi tega zdaj obiskujem šolo za negovalke in zaenkrat delam še kot strežnica. ”
V času covida 19 je delo v DSO-jih po vsej državi težko, nič drugače pa seveda ni v izolskem domu, ki je še pred dobrim mesecem veljal za eno od žarišč epidemije. “Res je. Delo je trenutno kar težko, saj je tudi naš urnik prilagojen situaciji z epidemijo. To pomeni, da delamo dva dneva zapored po ves dan, nato smo po dva dneva prosti. Delo pa poteka v zaščitni opremi, čeprav ne v takšni, da bi bili videti kot astronavti. Imamo zaščitna očala, masko in obleko.
Na začetku so se nas stanovalci zaradi tega tudi nekoliko ustrašili, a so se kmalu navadili in zdaj je to povsem normalno”, še pravi Wusi, ki je bila med tistimi zaposlenimi, ki so za novim virusom tudi zboleli. “Zbolela je 25. novembra”, pravi Slavko, “v tistem času, ko je virus začel razgrajati na obali. Šla je takoj v samoizolacijo v spalnico, kamor smo ji nosili hrano in vse ostalo in en teden je imela temperaturo nad 38 stopinj. Jaz sem takrat še veselo hodil v kratkih rokavih na vrt, med vrtnice in ko sem začel šmrcati sem najprej pomislil, da sem se malo prehladil, pa je v resnici ta virus našel tudi mene. Sem srčni bolnik, a na srečo ni bilo hujšega in zdravnik mi je povedal, da sem šel zelo dobro skozi. Obležal sem kakšne tri dni, potem pa sva začela zdravljenje z različnimi čaji, ingverjem, veliko tekočine, pa D3 vitamini in tako naprej. Roko na srce, smo bolezen preživeli kar na lahko. ”
Ob koncu bolezni se je Wusi že vrnila na delo v Dom upokojencev, kjer je situacija še vedno dokaj težka, čeprav se je nekoliko vendarle umirilo. Pravi, da je vzpostavitev zunanje enote v Pa-cugu, kamor so začasno premestili okužene, veliko pripomogla k temu, da se okužba ni preveč razširila, a za popolno normalizacijo zadev bo potrebno cepivo. ..Normalizacijo dela in življenja v domu pričakujemo kmalu, sredi januarja, po cepljenju. Do takrat pa bomo stisnili zobe", še pove Wusiana. Seveda z nasmehom, kot vselej.
Aljoša M.
“Z oljkami se ukvarjava od leta 2013, ko sem šel v pokoj in sem moral nekaj početi s svojim časom", pravi Slavko. "V tem duhu tudi pripravljam različne marmelade, vse po starih receptih in brez dodanega sladkorja. Gre za staro metodo, kjer iz dvajsetih kilogramov sliv, po desetih urah kuhanja, dobiš enajst kilogramov marmelade. Kaj naj rečem, nekako je treba ta čas porabiti”, se zasmeje Slavko. V Indoneziji seveda poznajo marmelado, o oljkah, oziroma oljčnem olju, pa ne vedo veliko.
Gre za Slovenca, ki živi v Indoneziji in komaj čaka, da lahko z njim zabeli solato”, hudomušno pripomni Wusi, ki pravi, da sicer v Indoneziji solate ne belijo, za kuho pa sama še vedno raje uporablja kokosovo olje. “VIndoneziji zdaj poznajo oljčno olje kot naravno, zdravo olje, ki pomaga proti holesterolu. Nekako tako, kot se promovira v Evropi kokosovo olje”, se zasmeje Wusi.
Od oljk do doma upokojencev
Wusiana sicer nima več veliko časa za oljčnik, saj zadnja leta
Pregrade za lepše mesto
Izolski občinski svet je na zadnji seji sprejel amandma k proračunu za leto 2021 s katerim bo omogočil izpeljavo razpisa za sofinanciranje protipoplavnih pregrad,
Pobudniki so predlagali, da se za sofinanciranje nakupa enotnih protipoplavnih pregrad, ki bi nadomestile sedanje „bosanke“, nameni
30.000	Eur. Pobuda je bila soglasno sprejeta in župan je že predlagal oblikovanje komisije, ki bo pripravila besedilo razpisa, s katerim bi pozvali prebivalce najbolj poplavno ogroženih območij, da se prijavijo na ta razpis in pridobijo približno 50 odstotno financiranje nakupa enotnih protipoplavnih pregrad. Natančno besedilo razpisa bo, seveda, pripravila komisija, ki naj bi jo, neuradno, vodil Gašper Čehovin, eden od predlagateljev amandmaja.
Ob tem je za prijetno presenečenje poskrbela izolska Komunala, ki je na vhodna vrata stavbe na Velikem trgu 1, kjer so pred kratkim uredili toaletne prostore za uporabnike komercialnih privezov in obnovili zaščitena vhodna vrata, namestila protipoplavne pregrade slovenskega proizvajalca. Gre za pregrade, ki so učinkovite in hkrati dovolj estetske v primerjavi s tistimi, ki so jih občani izdelali sami, pač glede na možnosti in iznajdljivost posameznika.
Žal ni bilo nobenega pravega odziva izolskih kovinarjev, ki bi lahko ponudili izdelavo takšnih enotnih pregrad, ki niso nobeno tehnološko čudo. Očitno ni bilo nobene prave pripravljenosti na sodelovanje v projektu, ki bi po eni strani pomenil varovanje objektov, po drugi pa bi poskrbel za bolj estetsko podobo našega mesta pred, med in po poplavah.	ur
Manj učinkovite pa se zdijo lesene pregrade, ki naj bi preprečevale manjše plazove ob različnih cestah. Ta je popustila ob Parencani po tunelu Jagodje proti Strunjanu. Estetika je, učinkovitost pa vprašljiva.
Vse moje novoletne želje
Izbor različnih novoletnih, domislic in zapisov na različnih družbenih omrežjih je zbral naš sodelavec Branko Vuga,
Bolezen ne izbira, usekalo je tudi veliko zdravstvenih delavcev. Zato -zdravje je prvo, kar vam želim. Naj se vas bolezen ogne! In če imate pomisleke glede cepljenja proti virusu, ne dvomite preveč: jaz firmi Pfizer verjamem! Če jim je z viagro uspelo dvigniti mrtve, bodo pozdravili tudi žive. In ne bojte se korone, če le imate kaj kredita: vas bodo prišli iz banke oživljat. Vzemite life na easy; da ne boste kot sosed, ki je po dve urnem pisanju domače naloge ostal brez glasu, sin je oglušel, sosedje pa so znali snov na pamet. Imejte pričakovanja, recimo: moja izbira pred novim letom so bili St. Kuhintz, Mt. Kopalniti, Dovmhill to Kleten, Vales Tresobos .... Nasitite dušo z glasbo: v mestih začne vsak dan ob 9.00 do nadaljnega fešta: igrajo The Police. Bodite natančni pri označevanju stvari: zadnjič sem iz ene flaše cuknil. Je bila voda namesto šnopsa. Skoraj sem se us..., ker sem mislil, da nimam več vonja in okusa. Sprejmite dejstva, recimo da imamo narobe svet, npr.: ko sem pred leti šel v bolnico, sem pač moral potrditi, da sem res bolan. Zdaj sem jim moral zatrditi, da sem zdrav. Ali pa to: najbolj negativna beseda leta 2020 je: pozitiven! Razumete kaj?
Nič vas ne sme presenetiti: zaradi situacije bodo vsi poštarji delali od doma, kjer bodo brali vaša pisma. Če bo kaj pomembnega, vas pokličejo. Preden vam prinesejo položnice, pa jim kar pošljite SMS: #ostanidoma. Bodite solidarni: če ste si ogledali vsaj 5 sezon serije Zdravnikova vest -UKC vas bo vesel. Bodite vztrajni: meni je končno ratalo probat položaj 69... Ob 6. vstanem in ob 9. grem spat. Bodite radovedni: blond soseda je vprašala policaja, če lahko po devetih pelje plišastega psa lulat? Pa je rekel, da lahko, ker pasma ni važna. Ne bodite hvalisavi (velja za moške), primer: Blagajničarka v banki je dala moškemu kondom. »Ne želim se hvaliti gospa, toda zame je premajhen«. Mu reče: »To daste na prst, ko uporabljate bankomat«. Bodite sočutni z osebami, katerim je gostilna drugi dom. Že precej časa so brezdomci. Spomnimo se starih časov, ko smo v časniku brali: Pretoki ljubljanskih bifejev: Bangladeš Kolodvorska, pretok 0,5 kubičnih metrov piva na sekundo, rahlo raste. Sir Williams Tavčarjeva, pretok 1,5 kubičnih metrov piva in žganja na sekundo, ustaljen. England Pub Mala ulica, 2 kubična metra piva in kave na sekundo, rahlo upada.
Za vsako stvar imejte svojo mero, kot znanka, ki je rekla: konec pranja rok doma! Sem dobila račun za vodo, kot da vzrejam delfine ...Bodite ozaveščeni: Pri porodu otroka je ponovno lahko prisoten partner. Kmalu bo partner lahko prisoten tudi pri spočetju. Policija pa bo preverjala, če se pri tem držite zahtevane varnostne razdalje (vsaj 1,5 m) in uporabljate maske. Paziti je treba na izrečeno: »Dragi, se ti ne zdi, da sem se zredila?« »Oh draga, ti ja nikoli nisi bla suha..«. Čas smrti: 10.40. Vzrok: koronavirus. Malo se vam lahko zareče: »A si se zredila?« »Ne, to je od antidepresivov«. »Aja, katere pa maš?« »Milka, 300 gramske.« Ne verjemite vladi -meni je rekla, da je za v trgovino dovolj le maska. Ko sem bil v Šparu, so hoteli še denar. Raje verjemite stroki: rekli so, da je dovoljeno samo 15 minut bližnjega stika. Moškim je to dovolj.
Učite se od živali: 1. Pande v povprečju jedo 12 ur na dan. Človek v karanteni je kot panda. Zato se ta situacija imenuje pandemija. 2. Ugotovili so, da hijene seksajo po šestkrat na dan. Zato pa se nam tako hinavsko smejejo .... Nikakor poroka zaradi denarja: take ženske zdaj nimajo kje zapravljati, moža pa morajo vseeno vsak dan gledati. Čuvajte gospodinjske aparate, npr. hladilnik. Npr. 1: »Odprem hladilnik in vse mi paše. Odprem omaro, nič mi ne paše več«. 2: Hladilnik je tudi cilj poželenja: v času zaprtja trgovin ima moj hladilnik v 24 urah 150 ogledov! Bodite iznajdljivi kot znanka: »Sem šla na balkon, da zapojem eno... Sosedi so me začeli obmetavat z jabolki, krompirjem, jajci... Jutri grem spet, rabim še meso!« Odpovejte potovanja: pozabite tujino, okoli nas je vse obstalo. Tudi v Se-viljii, tam tudi brivec ne dela. Preverite izrečeno: Npr. 1: po odprtju bifejev se lahko zgodi: »SMS: Draga žena, sem šel s kolegi v bar na pir, pa je eden kihnil in moramo ostati v karanteni. Se vidiva čez 14 dni!« 2: Potipajte mu čelo, če vam kdo reče: »Slišal sem, da lahko zaradi osamljenosti v karanteni znoriš. Sem se o tem menil s kavomatom in mikrovalovno, pa sta oba enakega mnenja ... Z mešalcem pa ne govorim, ker vse po svoje obrne.« In ne bodite preveč šparovni: se lahko maščuje - kot se je sosedi, ki je naredila pasulj za tri dni. Zdaj vsi nosijo maske tudi doma!
ZIMA V IZOLI
Ne spreglejte na: facebook.com/kulturnicenter.izola Sobota, 9. januar 2021, ob 20.00
koncert Ne me jugat
Sreda, 13. januar 2021, ob 20.00
Pogovori ob sredah Gost Marko Grgurevič
Četrtek, 14. januar 2021, ob 18.00
otvoritev razstave DLU "Vrtnica" Portorož
Vškveru
Petek, 15. januar 2021, ob 20.00
Sobota, 16. januar 2021, ob 17.00
Bi
ob 20.00
Nedelja, 17. januar 2021, ob 20.00
stand-upSašo Stare
Kino vetrnica Risanke
Koncert Klapa Capris
Nedeljske večernice ob osmih z Mefom
Tinkara Kovač
Četrtek, 14. januar 2021, ob 18.30:
Mestna knjižnica Izola
SPLETNO SREČANJE bralnega kluba KIRA KNJIGA
Borut Kraševec: Agni
S Kiro knjigo novo leto začenjamo strastno. Z novo ljubezensko zgodbo kajpada! In obveznim ljubezenskim trikotnikom, ki iz človeka potegne vse zatajevane gone. AGNI (LUD Šerpa, 2020) je pravcata bralska poslastica - nagrajeni prvenec sicer priznanega prevajalca iz ruščine BORUTA KRAŠEVCA. Avtor, ki je široko razgledan tako po psihologiji človeka kot literarni krajini, je dogajanje umestil v docela domače podeželsko okolje na Kras, kjer se jedrni štiričlanski družini z mamo, očetom in dvema hčerkama pridruži še teta, mamina sestra ... Življenje teče po ustaljenih tirnicah, vsakdan je poln rutine in svojske miline. Vse dokler nanj ne pogledamo z živalskimi očmi, dokler se ne prebudijo strasti, sla in nagoni, ki jim ni moč ubežati ali jih zatreti. Roman se bere na dušek, hkrati pa ponuja užitek v nadrobnostih - v potujitvi pogleda, medbesedilnih navezavah, izbrušeni ubeseditvi...
Člani bralnega kluba Ki ra knjiga boste povezavo za prijavo na spletno srečanje prejeli na naslov vaše e-pošte.
V kolikor želite postati član omenjenega bralnega kluba, nam pišite na : aleksandra.pirih@guest.arnes.si ali pokličite na telefonski številki: 05 663 12 80,041748 569.
Bralni klub vodi literarna kritičarka in prevajalka DIANA PUNGERŠIČ. Udeležba v bralnem klubu je brezplačna.____________________________________
Nabrana dela Roberta Pišeta Fiša
Izšla je nenavdno zanimiva knjiga Nabranih del koprskega dru-gačneža, svobodnjaka in popotnika Roberta Pišota. Ta je v sedemdesetih in osemdesetih, pa tudi v devetdesetih letih, v samo-izdaji ustvaril kar nekaj drobnih knjižic svojih spominov, ki mu jih je ilustriral pokojni slikar Slavko Furlan. Cena knjige je 15 Eur, lahko pa jo že naročite na 040 211 434 ali na mail uredni-stvo@mandrac.si Zdaj, ko ne moremo v gledališče ali kino, ne moremo na koncerte ali na literarne večere, je pravi čas za knjige. Knjige niso prena-šalke virusa, prinašajo pa lahko veliko zadovoljstva. Zato smo v naši založbi, v sklopu zbirke POTISK sta izšli ta mesec dve knjigi, tik pred izdajo pa so še tri.
Program CKŠP Izola na spletu:
Ta teden ne spreglejte na: facebook.com/kulturnicenter.izola
facebook.com/art.izola
facebook.com/kulturnidom.izola
Sobota)


NEJ5MGATI *
SredaHlS;
■Pogovori ob sredah— Gost: MARIO* GRGUROVIČ
l^etrt^J^flanijaStel^Tod
Betel«
20100
<2l2>'
U&jJoIMIoff
facebook.com/kulturnicenter.izola, facebook.com/art.izola, facebook.com/kulturnidom.izola
Pl zE*\
V |: S) „
ouvisoLA x9
REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA KULTURO
EUROPA CINEMAS
CMATivr ruiotr »roi* vi« A»oo»»“**r
l Sončna dvorana
Fotografska razstava snovna kulturna dediščina
Sončna dvorana Izola in FB stran JSKD Izola in Koper Razstavljajo: Barbara Do-brila, Tomi Križaj, Zoran Rožič, Nana Posega, Taj Kosmač, Živa Kandolf, Albina Uka, Barbara Caserman, Stojan Spetič, Binca Lomšek, Irena Lorget Lipovec, Sergej Saša Merkandel, Oskar Jogan, Daniel Mauko, David Vatovec, Nejc Pihler, Vesna Merc, Samo Bezjak in Tatjana Bogdan.
Galerija Insula
Virtualna E-razstava
Zemlja, voda, ogenj, zrak
(usedlina, volja, trdnost, misel)
Spoštovani prijatelji Galerije Insula!
V galeriji Insula je postavljena razstava štirih umetnikov, ki izvajajo svoje delo v keramiki. Dragica Čadež, Karel Pavline, Ivan Skubin in Dani Žbontar (člani mednarodne organizacije keramikov IAC - AIC) predstavljajo svoja dela na razstavi z naslovom Zemlja, voda, ogenj, zrak / usedlina, volja, trdnost, misel.
Žal so vrata naše galerije še vedno zaprta in je glede trenutnih razmer naše delovanje precej omejeno, vendar naši ustvarjalci, umetniki so v svojih ateljejih vseskozi aktivni. Vabimo na našo FB stran: Galerija Insula, kjer si lahko ogledate tudi predstavitev razstave.
GalerijaAlga
Skupinska razstava
Skupina maBca Z roko v roki
grafike in ilustracije
Razstavljajo:
Barbara Casserman / Irene Lorget Lipovec Krisztina Doltar / Meta Šmalcelj Hudales

Kulturno življenje se ni ustavilo
le potek je prilagojen trenutnim razmeram. V želji, da se kmalu znova srečamo, vas lepo pozdravljamo.
Objave lahko spremljate tudi na naši FB strani JSKD Izola in Koper https:// www.facebook.com/JSKDIzola/
Tudi harmonikarji na spletu
Kulturno društvo harmonikarjev Izola je v nedeljo, 27.12.2020 ob 18:00 premierno objavilo »Spletno revijo harmonikarjev Izola 2020«. Revija je bila prvič organizirana preko spleta v taki obliki in je namenjena k spodbujanju predvsem mladih k igranju na harmoniko. Društvo se vsem iskreno zahvaljuje za sodelovanje na reviji, kjer se je predstavilo kar 38 harmonikarjev iz Slovenije, Hrvaške in Italije s čudovitimi posnetki. Kljub omejitvi števila prijav na 30 harmonikarjev se je odbor društva odločil, da sprejme vse prispele prijave, saj so se večinoma prijavljali mladi nadobudni harmonikarji. Vsak posnetek izžareva svoj čar in prav vsi si zaslužijo pohvale. Na reviji smo podelili tudi nekaj različnih nagrad za spodbudo.
Nagrade na Spletni reviji harmonikarjev Izola 2020 so prejeli:
-	Nagrada najmlajšemu harmonikarju: Jaka Štalekar
-	Nagrada najmlajši harmonikarki: Vanesa laskov
-	Nagrada najstarejšemu harmonikarju: Matej Felicjan
-	Nagrada za najboljši videoposnetek: Lian Cunja
-	Nagrada za virtuozen nastop: Anže Krevh
-	Nagrada za perspektivnega mladega harmonikarja: Enej Perič
-	Nagrada za najboljšo harmonikarko: Tina Kalajžič
-	Nagrada za izviren nastop: Gašper Tomažič
-	Nagrada za najboljšega člana KD Harmonikarjev Izola: Jakob Turk Revijo so podprli CENTER ZA KULTURO, ŠPORT IN PRIREDITVE Izola, Munda Harmonike, Inmuzik, Petrol, Narodnjak.si.
Kam bi bežali, če nas strese kot Petrinjo?
K sreči slovenska Istra sodi med potresno najbolj .varna'1 območja v Sloveniji in tudi v regiji, vendarto še ne pomeni, da nas ne more doleteti potres, ki bi lahko prizadel posebej staro mesto, Ali veste, kam se zateči vtem primeru in kako smo na potres sploh pripravljeni?
Kaj je VI. Stopnja EMS ?
Neznatne poškodbe; mnogi ljudje se prestrašijo in bežijo iz stavb. Nekateri predmeti padejo, mnoge hiše utrpijo neznatne ne-konstrukcijske poškodbe (lasaste razpoke, odpadanje ometa).
Nedavni potres na Hrvaškem je tudi nas soočil z vprašanjem, kaj bi se zgodilo, če bi takšen potres prizadejal tudi naša obalna mesta s starimi mestnimi središči, starimi zgradbami, med katerimi nekatere nimajo niti dobrih temeljev, kaj šele, da bi bile protipotresno grajene.
Spraševali smo se tudi, kako ravnati v primeru takšnega potresa v starem delu mesta ali pa, naprimer v Livadah, ki so prav tako gosto poseljene z razmeroma visokimi stavbami. Tudi opozorila, ki smo jih nekoč srečevali po stolpnicah, potresom niso namenjala posebne pozornosti. Kot, da jih pri nas nikoli ne bo.
Potresno manj ogroženi
Po številu in moči potresov spada ozemlje Slovenije sicer med aktivnejša območja, saj leži na potresno dejavnem južnem robu Evrazijske litosferske plošče, na severozahodnem robu sredozemsko- himalajskega seizmičnega pasu, ki je eden potresno najaktivnejših na Zemlji. V tem pasu so najbolj ogroženi Bovško z Breginjskim kotom, širša okolica Ljubljane in območje Brežic. Potresno najmanj ogrožena sta severovzhod države med Dravogradom, Mariborom, Prekmurjem ter slovenski del Istre na jugozahodu. Je pa res, da so se na zahodu Slovenije tla v preteklosti najmočnejše tresla. Leta 1511 je potres z žariščem na območju Idrije in Cerkna dosegel 9-10 stopnjo po evropski 12 stopenjski lestvici (EMS) oziroma magnitudo 7. To je bil do sedaj največji potres z žariščem na slovenskih tleh. Še isti dan naj bi sledil silovit potres tudi v Furlaniji.
V Ljubljani in njeni širši okolici so razmeroma pogostejši šibkejši potresi, redkost pa niso niti močnejši. Največji znani potres na tem območju je bil veliki ljubljanski potres leta 1895. Dosegel je magnitudo 6.1, največji učinki pa so bili med 8. in 9. stopnjo. Ta potres je zahteval sedem življenj in hudo poškodoval številne objekte. Ljubljana je bila tako poškodovana, da so jo morali po potresu temeljito obnoviti.
Načrti zaščite in reševanja
Kako ravnati v različnih primerih naravnih in drugih nesreč je zapisano v načrtih zaščite in reševanja, ki jih sprejemajo na različnih ravneh, od države do občin in tudi nekaterih podjetij in ustanov. V izolski občini imamo načrt v primeru poplavljanja vodotokov in morja, načrt v primeru vremenske ujme, načrt v primeru zemeljskega plazu, načrt v primeru požara in delni načrt zaščite in reševanja v primeru potresa. V njem smo, med drugim, prebrali, da Občina Izola spada v razred ogroženosti 2 (srednja stopnja ogroženosti), zato ji ni treba izdelati načrta zaščite in reševanja v celoti, treba pa je izdelati dokumente, v katerih predvidijo zagotavljanje pomoči potresno prizadetim območjem.
Realna ogroženost
Iz kart temeljnega in regijskega načrta, ki je podrobneje razdelan za območje obalne regije, izhaja, da se občina Izola nahaja na območju VI. stopnje po EMS lestvici ter spada v 2. razred ogroženosti. Doslej takšnega potresa na območju občine Izola še ni bilo.
V primeru najvišje stopnje potresa v občini (VIII. po EMS) pa bo največ škode v starejših stanovanjskih hišah in gospodarsko - kmetijskih objektih.
Kako ravnati
Sestavni del ukrepov za zaščito ljudi in lastnine v primeru potresov so navodila o izvajanju zaščitnih ukrepov, med katerimi je tudi navodilo prebivalcem za ravnanje ob potresu. Med splošnimi napotki je tudi ta, da najboljšo zaščito pred potresom sicer omogoča stavba, ki je bila zgrajena in kasneje vzdrževana po načelih potresno odporne gradnje. Vseeno pa je pomembno, da vsako gospodinjstvo določi varna mesta, kamor se ljudje med potresom lahko zatečejo. Gre za mesta pod trdnimi mizami, med podboji vrat in ob notranjih nosilnih stenah.
Med potresom se je pomembno izogibati zunanjim in predelnim stenam, dimnikom in opekam, večjim steklenim površinam, velikim omaram in mestom, od koder lahko padejo stropna razsvetljava in težki predmeti.
Kot piše Uprava za zaščito in reševanje, je pomembno, da med potresom ostanete mirni, prekinete svoje dejavnosti in ustrezno ukrepate.
"Med potresom ne tecite iz stavbe! Ne uporabljajte dvigala ali stopnic in ne skačite skozi okna, po možnosti si posebej zaščitite glavo. V primeru, da se med potresom nahajate na prostem, se morate izogibati stavbam, zidovom, drevesom, telefonski in električni napeljavi, ulični razsvetljavi, prometni signalizaciji, daljnovodom, nadvozom, podvozom, mostovom in predorom, rečnim brežinam in obalam". Za varnost med potresom na domu lahko med drugim poskrbite tudi tako, da omare pritrdite na steno, velike in težke predmete postavite na nižje police ter postelje umaknete od oken, predelnih sten in visokega pohištva.
Dejstvo je, da se v starem mestu, v primeru potresa, ni mogoče umakniti na piano, saj so vse naokrog stavbe, ki se lahko porušijo ali pa z njih padejo deli streh. Le malo bolje je v Livadah, kjer je nekoliko več odprtih površin. Tako da ostaja najboljši nasvet tisti, da v hiši poiščite mesto, kjer se boste lahko zatekli pod močnejšo površino, ki vas bo zaščitila pred padajočim kamenjem in drugimi predmeti. Nekateri svetujejo tudi, da se stisnete ob večje, močnejše dele opreme ali pohištva, saj ob njih nastane nekakšen varen trikotnik padajočih delov stavb in tam bi lahko bili kolikor toliko vami.	D.M.
Kriminalije
Negibno kršil odlok o prepovedi gibanja
V nedeljo zvečer je občanka obvestila policijo, da na Pittonijevi ulici leži moški. Na kraju so policisti ugotovili daje na ulici zaradi opitosti obležal moški. Oseba je bila z reševalnim vozilom odpeljana v bolnišnico, ugotovljeno pa je bilo tudi, da je kršil odlok vlade o prepovedi gibanja med 21.00 in
6.00	uro.
Droga in policijska ura
Policisti so v ponedeljek ponoči zalotili dvajsetletnega domačina, ki je v mestnem jedru kršil odlok vlade o prepovedi gibanja med
21.00	in 6.00 uro. Med postopkom so mu zasegli še manjšo količino prepovedane droge.
Ko ne sme niti ena. pa jih je šest
Na Belvederju so ustavili osebni avtomobil, v katerem je bilo šest deklet, ki so se na obalo pripeljale iz notranjosti Slovenije. Ker so kršile odlok vlade o prepovedi prehajanja med občinami, so jih policisti oglobili.
Podrla in zbežala
Na Južni cesti je voznica osebnega avtomobila podrla kolesarja. Udeleženca sta se dogovorila, da se umakneta na parkirni prostor, a se voznica ni držala dogovora. Za voznico zaradi povzročitve nesreče in ne nudenja podatkov drugemu udeležencu policisti še poizvedujejo.
Preglasni sosedi
Domačin iz Jagodja je zaprosil za intervencijo policistov, ker so bili pri sosedih glasni in so motili nočni počitek. Na kraju so policisti ugotovili, da je kršil nočni mir podnajemnik, kateremu so izdali plačilni nalog.
Delal je kažin v Škofijah
V nočnih urah so policisti dobili prijavo, da v Škofijah nekdo razbija. 35-letni Izolan se je sprl zaradi dekleta in razbil steklo, pri tem pa se je tudi porezal. Udaril je domačina in mu grozil. Po prihodu policistov na kraj se ni umiril, zato so mu odredili pridržanje. Sledi mu kazenska ovadba zaradi poškodovanja tuje stvari, zasegli pa so mu tudi manjšo količino bele prašnate snovi, ki je bila poslana v analizo.
Dobra nabirka avtomobilov
Ob 9.52 so izolski policisti ustavili 70-letnega voznika, ki je vozil neregistriran osebni avtomobil Fiat Punto, brez vozniškega dovoljenja.
Ob 10.37 so prometni policisti v Jagodju ustavili 48-letnika, ki je vozil osebni avtomobil Seat Ibiza brez vozniškega dovoljenja.
Ob 11.49 je bil v Izoli ustavljen 58-letni domačin, ki je vozil osebni avtomobil Renault Clio brez vozniškega dovoljenja.
Vsem voznikom so bila njihova vozila zasežena, zoper vse pa sledijo še obdolžilni predlogi sodniku za prekrške.
Obvestilo Menole ______________
MRK Menola obvešča svoje člane, da lahko podaljšajo svoje članstvo v društvu in dvignejo letne dovolilnice za leto 2021.
Prevzem dovolilnice je možen le ob predložitvi:
•	Potrdila o plačilu članarine društvu v višini 15,00 eur (v dobro MRK Menola, Istrska vrata 4, 6310 Izola, TRR SI56 1010 0003 5671 842),
•	Potrdila o plačilu letne pristojbine Zvezi za športni ribolov na morju v višini 70,00 eur (v dobro Zveza za športni ribolov na morju. Cesta Zore Perello Godina 3, 6000 Koper, TRR SI56 1010 0003 4632 972).
•	obrazca za vodenje seznama dnevnega ulova za leto 2020.
Zaradi trenutne situacije plačilo članarine društvu na sedežu kluba letos ne bo izvedljivo.
Izjemoma se bo lahko dovolinice pošiljalo po pošti samo tistim prosilcem, katerim bo gibanje med statističnimi regijami onemogočeno in bodo na sedež kluba poslali vsa potrebna potrdila o plačilu in obrazec za vodenje seznama dnevnega ulova za leto 2020.
Prevzem dovolilnic je možen na sedežu društva vsak ponedeljek med 18.00 in 20.00 uro.
Skrajni rok za prevzem je 01/03/2021.
Srečno, zdravo in veliko športnih užitkov v letu 2021!
UO MRK Menola Izola
NAŠA IZOLA -skrivalnica)
V zadnji skrivalnici smo vam predstavili zanimiv arhitekturni detajl, ki je sicer nekoliko skrit med hišami mestnega jedra. Stopnišče najdete, če iz Alietove ulice pri parku zavijete pod obok v Gramscijevo ulico. Po nekaj korakih ga dobite na vaši desni strani.
Za novo skrivalnico se od tega stopnišča ne bomo veliko oddaljili. Tokrat vas ob ponujeni uganki vabimo, da nam bodisi najditelji tega napisa ali tisti z dolgotrajnejšim in zanesljivejšim spominom pomagate razvozlati naslov najbrž nekdanje prodajalne ali obrtne delavnice. Pri iskanju pa, kot običajno, glavo gor!
Branko Vuga
Pri Semelbauerjevih so imeli zlato poroko. Marija in Rudi sta se namreč 26. decembra 1970, poročila v Ljubljani na magistratu in v frančiškanski cerkvi. Danes, po pol stoletja, sta zadovoljna oče in mati pa tudi babi Marija in dedi Rudi. Praznovanje je bilo, zaradi znanih zdravstvenih razmer, v krogu družine, s hčerko in sinom ter z vnukinjo in vnukoma. Pravzaprav se nikomur ni zdelo, da je minilo že toliko časa, le metuljček, star natanko 50 let, jih je spomnil, da čas beži.
MALI OGLASI
RAZNO
-	Opravljamo mala in večja zemeljska dela. Košnja, obrezovanje drevja, posek dreves, mala in večja rušenja, izkopi... Miha Debevec s.p. 051-494-105
-	Oddam garsonjero v centru Izole za 1 - 2 osebi do konca maja 2021. Tel 040 89 65 34 ali 040 24 08 30
-	Prodam pasaro Elan brez kabine, dolžine 4,79, obnovljeno in dobro ohranjeno. Tel. 040 457 731
NAJAMEM
-	Najamem manjše stanovanje v Izoli ali Kopru od oktobra 2020 do pomladi 2021. Sem mlajša zaposlena, nekadilka, brez domačih živali. Ponudbe na telefon 069 733 085 (Joži)
-	Najamem boks ali garažo za motor v Izoli. Tel. 041 686 551 (Dušan)
PODARIM
-Podarim odlično ohranjeno masažno kad. Info. 041 692 389 v popoldanskih urah.
-	Podarim dobro ohranjen otroški voziček. 041 607 821
A
+386 (0) 41 858 473
Osebni
prevzem
t“, 041858473
Saj veste kje?
Med parkom in Lonko.
Z zadnjimi izdihljaji
Tako se je z zadnjimi izdihljaji gumenjak držal za najbolj porušeni izolski pomol. Na srečo je po obvestilu krajanov lastnik, ali pa kdo za njega, hitro odreagiral in čoln rešil pred pogubo.
Stiskama fflandrač +3Č6 040/43-29-43
splet: stiskarna.mandrac.si
fb: ujujaj.facebook.com/mandrac.si
mail: stiskama.mandrac@pmail.com
i
majice kape šalice puzle M
KREPAT MA ME MOLAT
L
1


nalepke za avto nalepke za računalnik stenske nalepke urnik nalepke