17 liublianl, 22. maju I93§ Mussolini poklical maršala Badoglia, da organizira ital. obrambo v Evropi - 5 milijonov Italijanov v stalni vojni pripravljenosti Podkralj Badoglio v Italiji Rim, 22. maja. Včeraj zjutraj je z aeroplanom odpotoval v Rim general Badoglio. Poveljstvo nad četami v Abesiniji je izročil generalu Grazianiju, ki ga bo nadestoval. General Graziani je že dospel v Addis Abebo. Odhod generala in podkralja Badoglia iz Abe-sinije je vzbudil po vsem svetu veliko pozornost. Splošno mnenje v Evropi, zlasti v angleških krogih je, da je Mussolini poklical Badoglia zato, da organizira italijansko armado v celoti za primer oboroženega spopada v Evropi. General Badoglio je bil prej načelnik italijanskega generalnega štaba in največji vojaški strokovnjak. Italijanski uradni krogi te govorice najodločneje zanikajo in jih označujejo kot fantastično. Italija ne misli na vojno v Evropi, zato tudi ni potreba, da bi Badoglio hodil organizirat italijansko obrambo. Abesinski podkralj je prišel v Italijo samo zaradi zdravja, ki se je zaradi težkega abesinskega podnebja zadnje čase zelo poslabšalo. Badoglio je bil na bojišču celih šest mesecev in je že 65 let star. Po prihodu v Rim bosta generala Badoglia sprejela Mussolini in italijanski kralj. Vršile se bodo tudi velike vojaške parade njemu v čast. Potem pa bo general odšel v toplice Fiuggi blizu Rima. Slavnosti, ki jih namerava vlada prirediti na čast osvojitelju Abesinije, sc bodo vršile pozneje. Kljub vsem uradnim zanikavanjem pa poučeni krogi trdijo, da se bo general Badoglio za svojega bivanja v Italiji bavil z vprašanji narodne obrambe. 5 milijonov Italijanov mobiliziranih Rim, 22. maja. Sklep vodstva fašistovske stranke, s katerim so pozvali vse člane faš. stranke, naj ss javljajo za vstop v milico, je naletelo po vsej Italiji na navdušen sprejem. Povsod se vpisujejo cele množic« mlajših in starejših Italijanov v to anizacijo. Fašistovski listi pišejo, da je ta odbil proglašen zato, da bo Italija lahko branila svoje pravice doma in v Evropi. Vsi člani fašistovske stranke, ki še dosedaj niso bili člani milice, ▼stopajo zdaj vanjo. S tem, da bodo vstopili v milico vsi člani fašistovske stranke od 21 do 55 leta, bo Ifalija poleg 1,200.000 mobiliziranih vojakov imela še 4—5 milijonov miličnikov, ki rporajo biti po svojih službenih navodilih vsako uro pripravljeni, da nastopijo z orožjem svojo službo. Tako bo moral ves italijanski narod neprestano čuvati vse pridobitve fašizma. Sodeč po tem dejstvu bo imela Italija v najkrajšem času dejansko mobiliziranih nad 5 milijonov vojakov, saj se fašistovske milica ne po uredbi. ne po disciplini, ne po oboroženosti popolnoma nič ne razlikuje od redne italijanske vojske. Pogodbe s sankcijonističnimi državami - neveljavne Rim, 22. maja. Znani rimski časnikar, čigar bc-aede veljajo za uradno mnenje italijanskih vladnih krogov, Virginio Gayda, je napisal v Giornale d'Ita-lia članek, v katerem pravi, da bo Italija, zdaj po *y>y,_va* trgovske pogodbe podvrgla temeljiti reviziji. rasistovski direktorij proučuje pogoje za go- Vesti iz Belgrada Belgrad, 22. maja. tn. Nocoj odpotuje jz Bel- frada minister za P. T. T. dr. Branko Kaludjer-č, ki bo jutri otvoril avtomatsko telefonsko cen- , tralo za Gorenjsko na Bledu. Belgrad, 22. maja. m. Minister za telesno vzgojo naroda dr. Josip Rogič je ugodil prošnji športnega kluba Planina iz Ljubljane, glede prirejanja nedeljskih tečajev v smislu zakona o obvezni telebni vzgoji naroda. Šabac, 22. maja. m. Somišljeniki predsednika bivše demokratske stranke Ljube Davidoviča so priredili včeraj političen shod, na katerem je govoril tudi dr. Ikonič. V svojem govoru sc je obširno bavil tudi z Dimitrijem Liotičcm in Svctisla-vom Hodžero. Govornik je v svojem govoru odkrival nedoslednosti in nasprotja v programih in dehi teh dveh strank ter dokazoval, da so njuna politična gledanja v resnici fašistična. Tudi glede Hodžerc pravi, da je fašist, čeprav Hodžcra v zadnjem času stalno poudarja, da je za demokracijo. Govornik Ikonič je v tem oziru izjavil, da vsi oni, ki so bili rojeni in vzgojeni pod diktaturo, ne morejo biti nosilci svobode. Pustolovka Marta pred sodiščem (Nadaljevanje z druge strani). Razprava je trajala eno uro. Obtoženka je vse tajila in sploh noče poznati okradenih oseb. Navajala je nekatere priče. Senat je sklenil preložiti razpravo na nedoločen čas, da se zaslišijo priče v Gradcu in tudi orožniki v Sv. Juriju ob Ščavnici. Atene, 22. maja. m. V znak protesta proti komunističnim demonstracijam, ki so Bile v Grčiji, so atenske meščanske organizacije sklenile, da bodo v torek na trgu Ustave priredile veliko matiife-festacijo, na katero so pozvani vsi meščani. Na tej manifestaciji bodo zborovalci zahtevali od vlade, naj povzame najstrožje ukrepe proti komunizmu. Atene, 22. maja. m. V mestecu Levalija, oddaljen 40 km od Aten, je izbruhnila lakolna vstaja. Do tega trenutka še ni zadušena. Krf, 22. maja. m. Slovesni službi božji, ki se je vršila tukaj včeraj in kateri je prisostvovalo nad 60.000 ljudi je prisostvoval tudi kralj Jurij. Kralj je po končani službi božji izvršil revijo čet ter je ob tej priliki razdelil razna odlikovanja predstavnikom civilnih in vojaških oblasti spodarsko osamosvojitev italijanskega naroda. Ta osamosvojitev bo v tem, da bo Italija iz svojega uvoza za zmeraj in nepreklicno izključila vse predmete, ki jih pridelujejo in izdelujejo sankcionističnc države. Vse trgovske pogodbe s sakcionističnimi državami bodo postale zaradi tega same po sebi neveljavne, ker so jih države, ki so proglasile sankcije, s tem same prekršile. Italiji tega blaga ni treba in ga tudi ne bo več iskala. Glavarji se udajajo Harrar, 22. maja. o. Včeraj se je italijanskim oblastem udala skupina abesinskih poglavarjev iz pokrajine Harsa. Hkratu z njimi so se prišli poklonit tudi višji duhovniki koptske cerkve iz te pokrajine. V Džidžigi se je italijanskim oblastem udalo 317 oboroženih vojščakov. slovenskega gle tališča je bilo posvečeno umetniško delovanje Milana Skrbinška, ki je v soboto zvečer praznoval v ljubljanski drami 25 letnico svojega umetniškega delovanja. Kako mu je občinstvo za njegovo ustvarjanje hvaležno, je dokazal večer, ko je bilo gledališče nabito polno. Pred pričetkom predstave so se na i 0<^ru zbra!i domala vsi člani Narodnega gledališča, ki so čestitali slavljencu z upravnikom Zupančičem na čelu. Oder je bil poln cvetja, trofej in daril, ki so'jih poklonili slavljencu ne samo njegovi stanovski tovariši, marveč v zlasti lepem številu tudi amaterski oderski delavci, kakor tudi številni prijatelji in sploh ljubitelji gledališke umetnosti. Na odru so se vrstili pozdravni govori drug za drugim; končno se je slavljehec nad tolikim počaščenjem vidno ginjen zahvalil za čestitke in pozornost ter izrazil željo, naj bi slovensko gle- Italijani grade Addis Abeba, 22. maja. Italijanske tehnične čete so začele z vso naglico gradili nove hiše za stanovanja italijanskih častnikov in njihovih rodbin. Te stavbe bodo tvorile čisto nov del mesta, saj obsegajo 50 velikih poslopij. To bo zdaj najbolj modernejši del mesta v abesinski prestolnici. Diredava, 22. maja. o. Z ozirom na to, da so italijanske vojaške oblasti izrazile željo, naj bi Francija odpoklicala svoje kolonijalne čete, ki so čuvale progo iz Džibubi-ja v Addis Abebo, poročajo, da so dobile francoske čete nalog, naj se umaknejo le tedaj, kadar bo varnost francoskega prebivalstva v Diredavi in drugod ob progi docela zagotovljena. Dokler tega ni, morajo čete ostati na svojih mestih. Čete tabore povsod na področjih francoskih konzulatov. London, 22. maja. Včeraj jc italijanski poslanik Grandi obiskal sira Roberta Vansitarda in mu v imenu italijanske vlade z ozirom na razburjene debate v poslanski zbornici izjavil, da Ifalija kljub svoji zmagi nad Abcsinijo ne goji nikakih procvit dališče še nadalje uspevalo v rast in procvit slovenske odrske umetnosti. Nato je sledil Besierjev »Tiran«, katerega naslovno vlogo je igral slavljenec Milan Skrbinšek. V tej vlogi je Skrbinšek pokazal vso svojo odrsko umetnost, brez katere ljubljansko gledališče najbrž ne bi bilo popolno. Dasi je sleherni igralec in igralka zadovoljil stooistotno, je posebno sto- 1 pala v ospredje močno osebnost glavnega igralca-slavljenca Skrbinška, za katerega pač niso mogli izbrati za to priliko primernejše igre. S svojo samolastnostjo, ki prehaja že v nekako odurnost, kakor jo zahteva glavna vloga, obenem pa tudi s skrajno občutnostjo, je potegnil Srbinšek za seboj na dno miselnosti pravega tirana vso publiko, ki ga je nagradila ob zaključku z gromovitim aplavzom. Proslava Skrbinškovega gledališkega jubileja le bila vseskozi posrečena prireditev v našem gledališču. Trdne italijanske finance London, 22. maja. Razni finančni listi prinašalo v svojih člankih izjave, ki jih je dal italijanski finančni minister o trdnem finančnem položaju Italije. ki ga je še potrdilo znižanje skontne mere. »Times« prinaša obširno izjavo italijanskega ministra o italijanskem odporu zoper sankcije in poudarja učinkovitost italijanske organizacije na gospodarskem polju. Viharji na Črnem morju Odesa, 22. maja. V Črnem in Azorskem morju besni ciklon. V Ažorskem morju se je potopilo več ribiških čolnov in je 40 ribičev utonilo. Pristaniško glavarstvo v Odesi je dobilo jx>ziv po radiu z več ladij, ki so v stiski na Črnem morju. Fašizem v Abesiniji Addis Abeba, 22. maja. Fašistično delovanje v Addis Abcbi se razvija po določenem načrtu. Fašistično združenje v Addis Abcbi že deli podpore siromašnim domačinom. Poleg tega se že ustanavljajo tudi prva šjrortna društva. Tri milijone za dobrodelnost Rim, 22. maja. Predsednik vlade Mussolini je spejel člane upravnega odbora avtomobilske industrije FIAT, ki so mu pri tej priložnosti izročili ček na tri milijone lir za razne dobrodelne namene. Napoji, 22. maja. Pri kopanju jrod neko hišo v Pomjrejih so našli več kosov nakita velike umetniške vrednosti. Policaji se udajajo Harar, 22. maja. Bivši policijski ravnatelj v Ilararju sta se jiredala italijanskim oblastvom in izrazila željo jjO lojalnem sodelovanju z italijanskimi policijskimi oblastvi. Japonci iščejo Angleže Tokio, 22. maja. AA. Ageficija Domej je izvedela, da bo japonski jioslanik v Londonu Jošida odpotoval jutri čez Washington v London in bo pri tej priložnosti izročil zelo važno pismo v Londonu. Jošida se bo v Washingtonu ustavil in bo imel razgovore z vodilnimi ameriškimi činitclji o razmerju Joponske do Amerike in Anglije. Poročevalcem listov je Jošida izjavil, da misli, da mu je naloga delati za zboljšanje prijateljstva med Japonsko in Anglijo. Zmotno bi bilo misliti, da razmerje med tema dvema državama ni več tako dobro, kakor je bilo nekoč, je dodal Jošida, toda urediti se morajo nekatera vprašanja, ki so ostala ob strani zaradi zapletenosti sedanjega mednarodnega joolitičnega jroložaja. napadalnih misli proti Angliji. Ifalija bo zmeraj m povsod čuvala angleške koristi in angleške pravice. 1 udi se ne namerava Ifalija nikjer vmešavati v kake zadeve, pri čemer bi mogla zadeli v britanske interese. Iz. lega obiska in iz izjav italijanskega poslanika je razvidno, da Italiji trenutno ni do tega, da bi iskala kakega spora z Anglijo. Abesinska zadeva je Italijo pač precej izčrpala in tudi sicer ni njen položaj zavidljiv. Kar se tiče italijanskega vedenja do 7.N bo Mussolini zaslišal maršala Badoglia in izvedel njegovo mnenje o tem, s kakšno vojaško silo in s kakšnimi obrambnimi sposobnostmi razpolaga Italija. Gre za to, kakšno stališče bo Italija zavzela, če bi ZN sklenila nadaljevanje sankcij. Uradni italijanski krogi kljub vsem govoricam izjavljajo, da v Italiji nihče ne misli na kake za-pletljajc v Evropi in da bi bila vojna z Evropo zadnje, kar bi si Italija želela. Italijanski krogi se poostritve sankcij boje, zlasti, če bi se uresničile zahteve angleških opozicironalnih krogov, ki hočejo vojaških sankcij. Zaradi tega je docela razumljivo, da napenjajo Italijani vse sile, da bi do poostritve sankcij ne prišlo. London, 22. maja. AA. lfavas poroča: Angleški politični krogi menijo, da je prišlo do obiska italijanskega veleposlanika Grandija pri siru Robertu Vansittartu zaradi tega, ker je dobil Grandi nova navodila iz Rima, da bi se zmanjšala najretost med Itlijo in Anglijo. Grandi je ponovil Mussolinijeve besede, da Italija niina napadalnih namenov proti Angliji. Ves razgovor pa se je posebno tikal razmer v Abesiniji, posebno pa zahteve Italije, da naj se umaknejo iz Addis Abebe Siki, ki ščitijo angleško poslaništvo v Addis Abobi. Angleška vlada je poudarila ob lej priliki, da je prisotnost teh angleških oddelkov v Abesiniji samo predhodnega značaja, ker angleška vlada meni, da bodo ti oddelki ostali v Abesiniji tako dolgo, dokler lic bo tam postavljen pojroln red in mir. Neguš je svoboden London, 22. maja. Na neko vprašanje v spodnji zbornici je angleški zunanji minister Eden snoči izjavil, da osebna svoboda abesinskega cesarja nikakor ni bila omejena. Abesinskemu cesarju je bil postavljen le en pogoj, to je, da v času, ko biva na Ozemlju, ki je pod angleško oblastjo, ne stori ničesar, kar bi lahko pomenilo nadaljevanje sovraštva napram Italijanom. Na abesinskega cesarja ni bil izvršen ne posredno, ne neposredno nikak pritisk, da bi naj prišel v Anglijo. Carigrad, 22. maja. Tu so se razširile govorice, da je abesinski cesar odpotoval iz Jeruzalema. V llaifi se je vkrcal na špansko ladjo . Coscio-. Ladja namerava najprej v Pirej od tam v Carigrad in končno v romunsko luko Conslanzo. Iz Constanze bo cesar odpotoval v Ženevo. K premijeri »Tirana«: g. Skrbinšek in ga. Šaričeva. Foto dr. Ivan Bonač. Pen-klubi za slovenski jezik Zagreb, 22. maja. V sredo in četrtek sc je vršil v tukajšnjem hotelu »Esplanade« medklubski sestanek Pen-klubov Belgrada, Zagreba in Ljubljane. Ljubljanski Pen-klub so zastopali dr. Tine Debeljak, Franc Albrecht, Pavel Golia, prof. Fr. Koblar, Josip Vidmar in Bratko Kreft. Na medklubskem sestanku so delegati obravnavali vsa važna vprašanja, ki spadajo v delokrog Pen-klubov, sprejeti pa sta bili med drugim tudi dve resoluciji. V eni izmed teh resolucij je poudarjen zlasti težaven položaj naše književnosti, to pa predvsem zaradi tega, ker ni deležna zadostne Judje so Palestini škodili Jeruzalem, 22. maja. Vrhovni komisar je sprejel predlog, da se premestijo' nekateri uradi angleške mandatske oblasti iz Jeruzalema v Tel-Aviv. V llaifi se je včeraj vršilo zborovanje arabskih mornarjev, ki so sprejeli resolucijo, v kateri najostreje obsojajo zadržanje oblasti* ki dovoljuje, da se v Tel-Avivu z raznih ladij raztovarja židovsko blago. Resolucija pravi med drugim, da pade na vlado mandatske oblasti v Palestini vsa odgovornost za posledice, ki bi nastale zaradi takega ravnanja angleških pristaniških oblasti. V ostalem je včerajšnji dan v Jeruzalemu, kakor tudi drugod jk> deželi potekel sorazmerno mirno. Po Jerzalemu krožijo še zmerom močni oddelki vojaštva, ki čuvajo predvsem jroslopja angleških mandatskih uradov. V pretekli noči je bila nenadoma prekinjena telefonska zveza med Jeruzalemom in Haifo. Medtem odhajajo iz Jeruzalema in zlasti iz starega mesta vedno nove skupine Židov. V Jeruzalemu je sedaj le še kakih 200 židovskih družin. Tudi kristjani so se pričeli seliti, zlasti iz mestnega okraja Musrara in drugih mešanih okrajev. Pariz, 21. maia. A A. V svojem komentarju o dogodkih v Palestini, pravi »Tcmps« med dru- V rast in pozornosti, tako s strani javnosti, kakor s strani državnih in samoupravnih organov. Druga resolucija pa se doslovno glasi: »Da se v bodoče prepreči vsaka možnost medsebojnega nesporazuma, so sklcnEi trije jugoslovanski centri Pen-klubov, zbrani 20. maja na medklubskem sestanku v Zagrebu; da skupno priznajo slovenski kulturi, književnosti in jeziku popolno pravico na samostojnost, kakor tudi pravico v potrebi, da se jim nudijo pogoji neoviranega razvoja.« Bila je sprejeta še ena resolucija, v kateri Pen-klubi zahtevajo zajam-čenje svobodnega razvoja našega umetniškega književnega ustvarjanja. gim, daje treba ugotoviti, da priseljevanje Zidov v to deželo ni povoljno vplivalo na njen gospodarski in kulturni razvoj, fudi doslej doseženi rezultati priseljenih Zidov nc moreio spremeniti nacionalnega značaja Francije. Kljub temu vsi napori Arabcev ne bodo mogli spremeniti onega, kar je bilo izvršeno pod zaščito Velike Britanije’ zaradi česar jim ničesar drugega nc preostane, kakor iskreno sodelovanje z Židi. Takšna politika trenutno še nc bo mogla uspevati, a končno bo morala ideja vzajemnosti vendarle prodreti. Grandijeve izjave v Londonu Italija se vojne v Evropi boji Razkritja v razpravi proti »Vzajemni pomoči ff Ljubljana, 22. moja. Razpravo o polomu »Vzajemna pomoči« se je od dne do dne stopnjevala v pogledu 7.oni-mivih odkritij in senzacionalnih iziav nekaterih prič. Ran. svetnik g Mencinger je sicer izjavil, da je z obemS strokovnjakoma v zavarovalnih zadevah 2olgerjem in dr. Lajovicem izvršil revizijo mirno in brez vsakega pritiska na člane načelstva. Priča Marija Ogrizkova pa je na razpravi v sredo povedala prav zanimive incidente, kako ie g. Mencinger nastopaj napram njej in ji grozil, da bo zaprl njenega moža — drugega obtoženca — če ne prinese denaria. Položila je 211 tisoč Din gotovine. Za ta znesek sedai teče pravda proti konkurzni masi »Vzaiemne pomoči« G. Mencinger se je izrazil med drugim: »Afera Slavenskc banke je bila muhca napram aferi »Vzaiemne pomoči«! Branilec prvega obtoženca dr Pegan ie med razpravo ponovno poudarjal, da sc ie vršilo sistematično sabotiranje likvidacije »Vzajemne pomoči«. Nato je sledilo čitanie zelo obširnega elaborata strokovnjakov v knjigovodstvu g. Josipa Božiča in g. Brana Zelenika. Značilno za postopanje revizijske in likvidacijske oblasti je, da sta bila oba strokovnjaka pozvana šele po 2 letih, leta 1934 k »Vzajemni pomoči« da rekonstruirata knjigovodstvo in bilanco stare »Vzajemne pomoči«. Elaborat je čital senatni predsednik g. jvan Brelih. O. jpsip Božič pa je dajal potrebna pojasnila. Celotni promet od 1. januarja 1929 do 31. decembra 1931. je znašal okoli 25 milijonov dinarjev. Premoženje »Vzaiemne pomoči« je bilo ocenjeno nad 7 milijonov dinarjev, okoli 5 milijonov je bilo zamrznjenih vlog pri nekem denarnem zavodu. Proti koncu I. 1931 -ie bil velikanski dotok zavarovancev. Nekateri člani so zavarovali po 7 do 30 oseb. Neka Ivana Zaletel celo 54. Zavarovani politiki, dostojanstveniki Izvedenca sta sestavila tudi seznam zavarovanih oseb. Vseh zavarovancev je bilo okoh 26.000. Med njimi, in to brez njih vednosti, so brli zavarovani ugledni politični, kulturni delavci in visoki cerkveni dostojanstveniki. Na zadevnih prijavah so sc. zavarovatelji podpisali kot niih daljni sorodniki. Prav značilno je, da ie neka starejša »narodna dama« zavarovala našega nadškofa dr. Jegliča, ko je bilo na dlani jasno, da ona ni niti v najdaljnejšem sorodstvu z njim. Izvedenec je tudi poudarjal da je bil večji dotok članstva od oktobra naprej 1. 1931. po depresiji, ki je zavladala pri denarnih zavodih, ko so prišli pod zaščito. Drž. tožilec izvedencu: »Ali je bilo članstvo v kakem pogledu oškodovano?« Izvedenec Božič: »Direktno ne.« Porazna Izjava kanonika 9. Šiške Za ban. svet. g. Mencingerja naravnost porazna .je bila izpoved priče kanonika g. Josipa Šiške, ki' je bil pred malim senatom zasliševan nad dobro uro o glavnih in bistvenih vzrokih, kako je prišlo do gospodarskega in moralnega poloma »Vzajemne pomoči«. Izjave g. kanonika so bile jasne, premišljene in precizne. Tu navajamo le njegovo bistveno, za obtožence zelo razbremenjujočo izpoved: »Kmetijska zadruga za zavarovanje zoper škodo pri živinoreji je zahtevala veliko stroškov. Pokazal je kmalu že lepe uspehe. Večje dobrote ne bi mogli ljudstvu napraviti, če bi se ta zadruga nadalje razvijala in poslovala. Vzajemna je imela nasprotnike. Zavarovalnice so sc združile in nastopile proti njej, v prvi vrsti ravnatelj »feniksa«. In kai je bilo sedaj? Feniks je propadel. Načelstvo ie poskrbelo za nova pravila, ki so jih izdelali ugledni strokovnjaki in ki so mnogo stala. Na podlagi novih pravil bi nadalje Vzajemna poslovala. Na seji načelstva v navzočnosti g. Mencingerja smo sklenili, da ne bomo rabili nobenih pravnih sredstev proti razpustu, da se ne bomo pritožili, če nam gre banska uprava na roke. Obljubljeno nam je bilo. Ministrstvo je nam nova pravila potrdilo. Banska uprava jih žal ni hotela registrirati. (Bila so zaklenjena v posebnem predalu. — Op. ur.) To je bilo velika nesreča zn »Vzajemno pomoči« Priča g. kanonik jc vstopil oktobra 1931. v načelstvo »Vzajemne pomoči« na prigovarjanje pok. Pelca, ki mu ie pojasnil cilje in delo »Vzajemne pomoči«. Priča je prav tako odločno in jasno povedal, do je g. Mencinger vedno grozil s policijo, kakor hitro je kdo le malo ugovarjal na seji načelstva proti predlogom in odlokom komisarja. Omenil je zanimivo dejstvo. Pok. senator dr. Rožič, ki je bil mož-pošteniak, mu ie pravil, da ga je ban. svet. Mencinger nagovarjal, naj načelstvo kot tako napravi posebno vlogo na bansko upravo, v kateri naj njega predlaga za komisarria. To je načelstvo storilo. Za nagrado bi prejemal mesečno 5 do 10 tisoč Din. Nasprotno je v torek priča g. Mencinger omenil, da ie načelstvo to storilo iz lastne volie in da je on odklonil tako nagrado, ker se ni hotel okoristiti z »denariem revežev«, Priča Ivan Modic, odvetnik: »Sam sem slišal, da se namerava nastopiti proti »Vzajemni pomoči« in izvesti revizija. Z dr. Žirovnikom sva šla k banu dr. Marušiču in mu pojasnila zadevo. Izjavil je, da bo skušal zadevo urediti, če se bo dalo. Opozorila sva ga, da bo velikanski halo, če pride Vzajemna v konkurz..« Priča Zifntk, trgovec s pisalnimi stroji, ni povedal nič bistvenega. Vesel incident Avgust škof, mož-orginal, ir bil eden glavnih zaupnikov »Vzajemne pomoči« in eden naj-uailnejših akviziterjev. Sam je danes priznal da je mesečno sam ali po svojih podagentih nabral do 100 zavarovalnih prijav. Po mnenju izvedenca kakor je to povedal našemu poročevalcu, je moral Avgust škof v tem primeru zaslužiti na proviziji najmanj 20.000 Din mesečno, škof je bil zaslišan kot priču. Predsednik: »Ste bili poučeni o konzorcije!-ni pogodbi?« Priča napol šaljivo: »Ko so bila pravila spremenjena no občnem zboru oktobra 1931. in tudi /e pici, mi je Šinkovec povedal, da se bo ustanovil konzorcij. Kaj ie to, ne vem.« Predsednik: •Veste, kaj pomeni beseda konzorcij?« Priča: »Toliko, da se ljudje sk’p držijo.« S poudarkom je omenil, da je on vedno naročal podagentom, da naj pazijo, če 50 zavarovatelji v sorodstvu z zavarovanci. Načelstvo odnosno ravnateljstvo je iz- dalo tudi zadevne okrožnice. Predsednik priči, ki ima pohabljeno nogo: »Vozili ste se z avtom?« Priča šaljivo: »Hm! Saj sem plačal bencin. Ne morem hoditi. Kaj pa ravnatelj Feniksa? Ta se je vozil z rataplanom.« Priča je dostikrat sam datume vstavljal v prijave, ki so jih prinesli pod-agentje. Skozi rešeto vlivali vodo Bančni uradnik g. Janko Kočevar je bil pisarniški ravnatelj od oktobra 1933. do konkurza »Vzajemne pomoči«. Izjavil jc, da knjige »Vzajemne pomoči« še po otvoritvi konkurza 12. dec. 1933. niso bile urejene. Priča ie dalje povedal, kako so v pisarni vršili posle likvidacije. Na zadevno vprašanje mu je knjigovodja Hlebš omenil: »Pride g. komisar v pisarno in vpraša, če imamo kaj dela. Ce ga nismo imeli, je vrgel kup aktov po tleh, rekoč: »Tu ga imatel« Delo so si umetno naredili. Ko ga je priča vprašal, kako to, da niso mogli v 18 mesecih spraviti knjigovodstva v red, mu je Hlebš odvrnil, da gre pri njih vse bolj po »domače«. Do pol mlli|ona za revizijo In llkvldacllo Na popoldanski razpravi sta bila ponovno zaslišana izvedenca g. Božič Josip in g. Zelenik Fran. Pojasnila sta nekatere postavke glede plač. Prečitani so bili nato razni zapisniki iz sodne preiskave, ko so bile zaslišane mnoge priče, 18 in drugi elani načelstva. Ob 8.30 je predsednik razpravo prekinil in odredil, da se razprava nadaljuje v ponedeljek ob 16 pop. Nato bo sledila sodba. Ljubljana črez praznik Ljubljana, 22. maja. Tudi včerajšnji praznik je bil popolnoma v znamenju aprila: malo dežja, prav malo solnca, največ pa kremžavega in klavernega vremena. Ob takem vremenu ostajajo Ljubljančani v mestu To se je včeraj opazilo na vseh koncih in krajih, najbolj pa na popoldanski promenadi, kjer jc igrala tudi promenadna godba. Ves dan so bila natrpana gostišča in zabavišča, dasi je datum že precej visok Le v prvih popoldanskih urah ie oživelo okolica. Tedaj se jc namreč za nekaj ur zjasnilo in meščani so na mah napolnili vsa sprehajališča. Oživela so naenkrat tudi tenis-igrišča, kjerkoli so postavljene mreže, so nabijali tudi žogo in vse je kazalo, da bo popoldnevu sledil najlepši večer. Toda zvečer je zopet lilo in nagnalo v lokale tudi one redke pasante, ki so se zadrževali na ulicah. Glavni dogodek sinočnega večera je bila »Prva legija« v gledališču. Privabila je veliko število ljubljanskega občinstva, ki je dvorano skoraj popolnoma napolnilo. Nič manj pa glede obiska niso zaostajali kinematografi Zlasti dobro je bil obiskan »Matica«, kicr so predvajali krasen film »Avc Maria«. Konjeniška zadeva Drugače je ves dan potekel brez posebnih dogodkov Le okrog devetih dopoldne je prišlo do »največjega« dogodka: »Od nekod sta prijezdila v. Knafljevo ulico dva konjenika. F.nemu se je nenadoma splašil konj in in vrgel konjenika s sebe tako, da se je jahalec ves potolkel. Konj je splašen zdirjal naprej, ljudje so se mu daleč umikali. Končno pa je zastavil konju pot nek kmetski očanec, ki je prav korajžno zgrabil konja za uzdo in ga privedel nazaj drugemu konjeniku, ki je — na svojem konju sedeč — odvedel oba konja. Konjeniku pa, ki se ie poškodoval, so pomagali nekateri pasanti. Kakor izvemo, poškodbe niso prehudega značaja, dasi so od začetka mislili, da si je zlomi) nogo. Pod vlakom Do nesreče, ki bi utegnila zahtevati še večjo žrtev je prišlo včeraj na postaji na Lescah. Tam je po prihodu vlaka pomagal skladati pošto tudi leta 1901 rojeni Postojni delavec Franc Musar, pristojen v Radovljico. Ko je vlak že vozil iz postaje, se jc Musar nahajal preblizu vlaka in nesreča je hotela, da je Musarja zgrabila ena od vagonskih stopnic ter ga podrla na tla. Pri tem sta mu prišli pod kolesi nogi. Srečo v nesreči pa je bila, da je Musar ohranil popolno prisotnost duha ter se bliskovito potegnil nazaj izpod vlako. No ta način ie povzročil, da so mu kolesa zmečkala le prste na obeh nogah, zlasti na levi. Takoj so ga z vlakom spravili v Ljubljano, s ljubljanske postaje pa so ga reševalci odpeljali v bolnišnico. Slamoreznica« tram, revolver Tudi sicer je bolnišnica imela včeraj precej posla ter je sprejela nad 10 raznih poškodovancev, med njimi je Vinko Kogasar iz Krnic, ki mu je doma slamoreznica pri delu odrezala prste na levi roki. 13-lctncmu sinu delavca, Adolfu Pn-dovcu iz Kočevja po je padel na desno roko tram in mu jo zlomil. Delavki Tereziji Novinc pa je doma v Skofj iLoki brat vrgel v nogo nož ter jo precej poškodoval. Delavčevega sina Florjančiča iz Most pa je na cesti popadel nek tuji pes ter ga nevarno' ogrizel. Starič Roman, sin poljskega delavca iz Novega mesta je doma ravnal tako neprevidno, dn se je polil z vrelo vodo ter se hudo opekel. Rozo Vrhar, posestniško hčer v Kočevju pa je — še ni pojasnjeno kako je prišlo do tega — obstrelil z revolverjem neki Djornf. Vsi ti so morali iskati zavetja v bolnišnici, kjer so jim nudili prvo pomoč. Večinoma so ostali poškodovanci v bolnišnici, nekaj pa so jih tudi takoj po ponujeni pomoči odpustili v domačo oskrbo. Saj morajo spričo prenatrpanosti prostorov vsakega pacijenta, ki si more le količkaj sam pomagati, naravnost pognati iz bolnišnice, da naredijo s tem prostor za druge ... Mednarodna pustolovka Marta pred senatom Ljubljana, 22. maja. Mlada, komaj 21 letna, elegantna Marta Zemljičeva Ima zelo burno in pustolovsko preteklost za seboj. V nežni mladosti se je znašla že v kriminalu. Tam v Hamburgu, kjer valovi življenje svetovnega pristanišča, je bila rojena, med svetovnim bojnim metežem. Njena vzgoja je bila zanemarjena. Po ulicah se je potikala. Po prevratu so jo poslali v domovinsko občino Sv. .lurij ob Ščavnici- Nikogar ni tam poznala. Krenila je v širni avet. Delo ji je mrzelo. Naučila se je pustolovstva lahkoživ-ke. Poslala je tudi vlomilka in tatica iz poklica. Njen trik je ta-le: Pojavi ee pri kaki rodbini. Predstavi se aii za sorodnico, ali pa za prijateljico te in le sorodnice. Zvečer prosi za prenočišče. Ponoči prebrska omare, pobere obleke in denar. Zgodaj zjutraj Izgine... .......... Kuharico Julko Mnjcenovo v Ljubljani je 14. novembra 1934 spravila ob vse njene prihranke, ki jih je trdo prislužila in hranila v kovčegu, ker ni zaupala hranilnicam. Pobrala ji je 81500 Din. Nekaj časa je veselo živela. Prijeli so jo šele lani januarja. Zaradi te tatvine in vlačugatija je bila Marta obsojena pred tukajšnjim okrožnim sodiščem na 1 leto in 8 mesecev strogega /opora, po prestani kazni pa na prisilno delo za nedoločen čas. Lahkoživka Marta se sedaj pokori v Begunjah na Gorenjskem. Medtem pa so prišli na dan Še drugi njeni grehi. Marta je povsod potovala. Videla je Bolgrad, Zagreb, Dalmacijo, Gradec, Dunaj in druga mesta, kamor pelje zelezna cesta. V Bel* gradu je 16. februarja predlanskim zasebnici Hu-jičevi odnesla mnogo svileno obleke in finega perila v vrednosti 4000 Din in 1100 Din gotovine. Konec oktobra predlanskim se je pojavila v Gosti 11-gu pri Gradcu. Tu je posetila sodarjevo ženo Roschmann Marijo z izgovorom, da prinaša pozdrave od doma iz Jugoslavije, a so bili ti pozdravi prav dragi. Pobrala je Roschmannovi več obleke in 300 šilingov. Državni tožilec je Marto zaradi teh dveh tatvin naknndno obtožil, da ji mali kazenski senat k prvotni sodbi da še primeren nameček, kajti obe tatvini je bila izvršila še pred lansko sodbo. Marta je ogorčeno protestirala proti obtožbi: »Kaj jaz vzela? Madame Hujie sploh ne poznam! Und Fran Roschmann? Kaj? Še v Gradcu nisem bila, kako da bi poznala to sodarjevo gospo! Občujem z finejšo družbo!« Kakor pravijo, je bila svo-ječasno Marta dobro znana tudi v Ljubljni, kjer jo znala nočnim kavalirjem prav spretno prazniti debelo natrpane listnice. Jevtičeve volitve - požrle »Pohorsko železnico" Maribor. 21. raaja. V torek, dne 19. t. m., ee je vršil v prostorih restavracije »Novi svet« občni zbor zadruge »Pohorska železnica«. Vodil ga je predsednik Juro Valjak, poročala sta pa še poleg njega tajnik In blagajnik Soršak in predsednik nadzornega odbora dr. Levec. Na zborovanju, ki je bilo bolj pičlo obiskano, je zastopal mestno občmo občinski »vetnik Roglič, Tujsikoprometno zvezo pa podravnatelj Pfeifer. Občni zbor je bil precej razgiban ter je bila zlasti debata prav zanimiva in živahna, Iz poročil društvenih funkcijonarjev in iz izvajanj, ki so se vrstila v debati, se jo razvidlo, da je pomanjkanje podjetnosti in inicijative glavni vzrok, da še nimamo na vrh Pohorja vzpenjače, ki bi bila v tujskoprometnem oziru velikega pomena. Zadruga »Pohorska železnica« se je ustanovila leta 1927. Namen je bil, zgraditi od Peker do Sv. Bolfenka na Pohorju vzpenjačo, dolgo 1000 m, na kateri hi obratovala 2 voza ter napravila na uro po 4 vožnje. Pogon bi bil električen na tok falske elektrarne. Pol milijona dinarjev je obljubila prispevka mariborska mestna občina, pol milijona banovina, četrt milijona so znašali vpisani in vplačani deleži, četrt milijona deležev je bilo še obljubljenih, tako da bi znašala lastna sredstva zadruge poldrugi milijon dinarjev. Stroški so bili proračunani na štiri in pol milijona dinarjev. Ko je začela zadruga iskati posojilo pod primernimi pogoji, je nastopila denarna kriza, ki je zaenkrat onemogočila pridobitev večjih sredstev. Zadrugi je potem obljubila posojilo v znesku 3 milijonov dinarjev neka švicarska banka po 5% obresti. Ta denar je ležal blokiran v Hipotekarni banki. Skraja se je zdelo, da je vprašanje pohorske železnice s tem rešeno, ker ni bilo na prvi pogled nobenih težav zaradi izplačila omenjenih 3 milijonov. Potem pa so prišle vmes nesrečne petomajske Jevtičeve volitve. Naenkrat' so nasto- pile težave glede izplačila posojila in ko se je po volitvah vodstvo zadruge trudilo, da bi ja dobilo obetane tri milijone, je naenkrat zvedelo, da 60 nekam splahneli. Denarja ni bilo več v Hipotekarni banki. Kakor se je kasneje doznalo, so ga vzele volitve. Jevtič je takrat za volitve enostavno porabil blokirane inozemske terjatve ter s tem na cenen način prišel do denarja, pozneje pa )e morala sedanja vlada iskati sredstva, da ie izplačala inozemske upnike. Na ta način je Pohorska železnica prišla ob posojilo, ki bi ji bilo prav dobrodošlo. Če ne bi bilo petomajskih volitev, pa bi imeli danes že vzpenjačo na Pohorje. Vlomilec v jezuitskem samostanu Maribor, 21. maja. Snoči.so imeli v samostanu 00. jezuitov v Levstikovi ulici razburljiv dogodek. Zvečer, ko je bilo v samostanu že vse pri počitku, se je utrgala od železniškega nasipa temna senca ter se splazila do plota, ki obdaja samostan. Neznanec je spretno preplezal plot ter se potem neslišno splazil do kapele. Vzpel se je do okna na kapeli, ga odprl ter skočil v notranjost svetišča. Pri tem pa je povzročil ropot, ki je prebudil v samostanu ljudi. Prišli so pogledat ter so vlomilca pregnali. Ker skozi okno ni mogel pobegniti, je ušel po stopnicah v .gornje nadstropje ter se slednjič zatekel na podstrešje. Bila pa je telefonično že obveščena policija. Hitro je bilo nekaj stražnikov na mestu ih kmalu so imeli vlomilca uklenjenega. Vlom je poskusil izvršiti 24-letni ključavničar Avgust Š., ki je prišel v Maribor iz Pole. Priznal je, da je skušal opleniti v samostanu nabiralnik v kapelici, potem pa bi bil še pogledal v pisarno. Policija ga je danes izročila sodišču. Gostovanje ljubljanske opere v Mariboru Maribor, 22. maja. V Mariboru imamo po dolgem času zopet težko pričakovane goste. Obiskala nas je. ljubljanska opera z vsem svojim solističnim, zbornim in godalnim ansamblom. Snoči so uprizorili gostje slovito Rossinijevo opero »Seviljski brivec«. Uprizoritev je bila za Maribor v umetniškem in družabnem pogledu pravi dogodek. Gledališče je nudilo nenavadno sliko: vsi prostori do zadnjega sedeža zasedeni, med obiskovalci smo videli tudi predstavnike mariborskega javnega življenja, tako župana dr. Juvana, Breškega poglavarja dr. Popoviča in druge odlične osebnosti. Uprizoritev, ki jo je vodil kapelnik Nef-fat, .je bila na izredni umetniški višini. Prvič smo imelj v Mariboru priliko občudovati umetnost bivšega člana dunajske dvorne opere Julija Betetta v veliki vlogi. Dosedaj smo ga videli pri-nas samo nekajkrat kot gosta v solističnih partijah velikih pevskih koncertov. Vendar so vse velike njegove odlike prišle prav do izraza šele v operi. Zelo je nadalje ugajala tehnično izvrstno izšolana koloratur-? ^pevčeva, hi je v drugem dejanju zapela kot vložek krasno arijo iz opere »Semiramis*. Velike simpatije je vzbujal tenorist Gostič, ki nam je ostal v najlepšem spominu še izza svojih nekdanjih gostovanj v Hoffmanovih pripovedkah. Naslovno vlogo je pel nekdan; liubljenec mariborskega občin-■ Va j- ,anh° ■ ■ n i® ugajal kot bufobas Zupan m jUM y,si {1tuž‘ Pevci- Izvrstno je zvenel orkester pod Neffatovo taktirko. Bil je to večer redkega' glasbenega in odrskega užitka in bo ostal Mariborčanom še dolgo v najlepšem spominu, Simpatični gostje nastopijo še drevi, zopet s Seviljskim brivcem, ki se uprizori za red C. Tudi ta predstava je ze skoraj razprodana. Prihodnji teden bodo gostovali z isto opero še enkrat za rod B. Celjski drobiž Pogreb p. Hilanja Perparja. Dolg pogrebni sprevod se je vil na praznik popoldne iz samostana 00. kapucinov na okoliško pokopališče. K večnemu počitku smo spremljali dobrega p. Hila-rija, ki se je po dolgi in mučni bolezni preselil v boljše življenje, saj nad dve leti in pol ni zapustil svoje celice. Veliko število vernikov vseh stanov in obeh spolov, ki so se tako radi zatekali k njemu v dušnih težavah, mu je izkazalo zadnjo cast z udeležbo pri pogrebu. Pogrebne obrede je ob številni asistenci opravil g. opat Jurek. Pogreba se je udeležila polnoštevilno vsa samostan-m”*1 u?milienke' šolske sestre, mestni župan g, Mihelčič ter mnogo pokojnikovih prijateljev in znancev. Kaj je z gostovanjem ljubljanske opere? Ob začetku letošnje gledališke sezone je uprava mestnega gledališča v Celju ob razpisu abonmaja obljubila tudi več gostovanj ljubljanske opere. Ker se bliža gledališka sezona h koncu, ljubljanske opere pa dosedaj še nismo videli na celjskem odru, bi bilo vsekakor umestno, če bi nam gospodje, ki to zadevo vodijo, stvar nekoliko pojasnili. Nočni vlom na Starem gradn. V noči od ponedeljka na torek je bilo vlomljeno v hišo ge. Amalije Faninger na Starem gradu. Vlomilci so odnesli več perila, gramofon z 21 ploščami, vdrli t J- jV 1* 1 jr so 1 vino in 3* najbrž nekaj llrndnv 1 U 'V,*'1 1000 Din' Z 'drogovi so vlomilci razbili štiri močne ključavnice glavna vežna vrata in več drugih hišnih vrat. Ptujske novice Protifuberkulozna liga v Ptuju priredi v ne- knn° /le f- ’• Ob pol U v mestnem parku koncert malih harmonikarjev v korist Protituber-kuloznega tedna. Ker je izkupiček namenjen v prid nrn ! I‘heruU OZn-mu ^1®Panzer j11 V Pfujll, odnOSHO protrtuberku ozni borbi sploh, naprošamo v*o ptujsko ni okoliško javnost, da ta koncert obišče v polnem številu m prispeva svoj -Protituberkulozni dinar«. Istočasno se bodo prodajale tudi brošurice dr. Roberta Neubauerja, »Jetika — zdravim v Fu°berkulozl7 V p0gUm* in g,asil° li«e >>Defo Pro(i Iz policijske torbe. Vlomljeno je bilo v stano-W im0®!,8 . Helmuta Gotza v Trubarjevi ulici st. o. Vlomilci so odnesli obleko in druge stvari in znaša škoda 1900 Din. Policija je uvedla preiskavo 77 .. stanovanje ključavničarja Viktorja Kodela v Vošnjakovi ulici se je utihotapil neznanec in odnesel razno perilo vredno okoli 600 Din. Policija je tatu v kratkem času izsledila in ga aretirala. Na stražnici so ugotovili, da je identičen z 19 detnim Mihaelom V. sinoni viničarja v Pohledniku. Prj tej priliki so dognali, da je pred nekaj dnevi ukradel izpred neke gostilne moško dvokolo vredno 700 Din. Ker je V. radi tatvine koles že predkazno-van, so ga izročili sodišču v Ptuju, kjer nadebudnega mladeniča čaka plačilo. Popravek V št. 100 od 2. maja 1936. smo prinesli v članku »Zadeve naše radijske postaje pred finančnim odborom, tudi sledeči stavek: »Še eno je povdaril poštni minister, da je država od uprave pod Prosvetno zvezo točno prejemala vse dajatve, dočim on tega ne more trditi za upravo komisarijata, ki so ga, kakor znano tvorili bivši vršilec dolžnosti postnega direktorja dr. Janko Tavzes, ravnatelj vc-leseima dr. Milan Dular in upravnik joolicije gosp. Keršovan. l a dejstva, je povdaril minister, mu narekujejo veliko previdnost pri sklepanju pogodb. , 1 stvariti novih Krivaj dd. in Sipaaov dd., v katerih je država udeležna s težkim kapitalom, a nima od tega prav nobenih koristi. Lojalno ugotavljamo, da g. Keršovan Vekoslav, upravnik jiolicije v Ljubljani, ni bil nikdar član komisarijata, ki je upravljal ljubljansko radio postajo. da ni imel nobenega posla z upravo radio stanice, ter da vrši le kot upravnik policije brez posebne nagrade potoni svojega uradništva uradno dolžnost cenzorja programa. Šport F. C. LIVERPOOL : BSK (1:0) Zmaga Angležev je popolnoma zaslužena. Angleži so predvedli energično in hitro igro. Niso pokazali nikakih tehničnih fines in kombinacij, toda bili so odlični v startu in tudi mnogo bolj prodorni kot BSK. Eden najboljših angleških igralcev je bil desni krilec Bisby, dalje srednji krilec, levo krilo in vodja napada. — BSK je igral raztrgano. Od poedinih igralce vso bili dobri Mitrovič m Leh-ner in tudi golnian Glaser. Sodnik Popovič je bil dober in objektiven. NOGOMETNI TURNIR SK MLADIKE je dal sledeče rezultate: Reka : Moste 3:1. Mladika : Slovan 1:8. Pojioldne se je turnir nadaljeval, in sicer: Mladika : Moste 8:1, Slovan : Reka 2:2. Kljub podaljšku igre je moral žreb odločati turnirakegu zmagovalca. Pokal je dobil SK Reka Ljubljana danes Koledar Danes, petek, 22. maja: Milan (utri, sobota, 23. maja: Desiderij. LelMladi gospod šef«. Premnera Red , NedcHa. 24. maja: »Pejern s ceste«. Globoko znižane cene od 10 Din navzdol. OPERA: Začetek ob 20. Sobota, 23. maia: »Carmen«. Red A. Nedelja, 24. maja: »Trubadur«. Gostovanje Josipa Rijavca. Izven. Drama. V soboto 23. i m. je premijera nove komedije »Mladi gospod šef«, ki jo te_ napisall p.satelj lichtenberg. Komedija kaze v zabavnih situacijah zmedo, ki nastane v podielm pri nastopu novoga, osebju in ravnateljstvu neznanega sefa. Ta se vtihotapi v podjetje kot navaden nastav-lienec, spozna vse pomanjkljivosti v podjetju ter napravi naposled red s tem, da razvrsti osebie po njegovih zmožnostih. Seveda igra ne poteče btez fiubezni. Novo komedijo je naštudiral prof. Seat. Premijera je za red B. Drama. t Josip Rijavec gost naše opere. V nedeljo, 34. t. m. bo pel prvič v naši operi g. Rijavec vlogo Manrica v Verdijevi ap>eri »Trubadur« Vsako gostovanje Jos. Rijavca je največji praznik naše opere. Kot eden najodličnejših tenoristov oživa sloves v svoji domovini pa tudi v širnem svetu. V zadnjih letih stalno gostuje na največjih odrih cele Evrope. Na gostovanje Josipa Rijavca, ki je le enkratno, že danes opozarjamo vse prijatelje naše opere. Koncert akad. zbora ..Mladost-Balkan" Radio Programi Radio Ljubljana Petek, *!. maja: 14.00 SoloV* ura: Prirortni v muiritkl (k. i»mf. Emil AdaiuM) 12.00 Naia i»sein. nafta slael« (plošče) 12.15 Vrem«n«ka napoved, poro-Ml 1.1.00 Na.r«>Vf*l 6a6B, ohia/v a si*>r«l», nbv»wtila 13.14 Koncort Uh*© «lnabe (tta»l*Lj«ki orkester) 14.00 Vrumon-Sko poroCilo, borvnid tečaji 18.00 Zenska ura; O »taiio-vanjiki kiiltnni (AlbrocM Vena) 18.20 Operetno peami (l>l-oŽče««nda o Vladimir jn in Košari (fiecla Mitrimovi* i7. Beisrada) 20.20 Prano« * Dunaja: Gustav Mahler: IX. simfonija — sodoliiiejo: Bfwetia Anday (soli«tika dimajsk« dr*. opurBl, T)imao«ki »iimfoni&ni orkester — diriffont Bruno W»lt«r 22.00 Ca*, vrnmen«ka naixrved, porofeila, objava sporeda 32.30 An-~le*ke plioMe. Ljubljana je sicer znana, da vsakovrstne goste rada prav navdušeno (prejme, a takole na koncu sezone je tudi zaloga navdušenja precej izčrpana in tako je moral zagrebški akademski pevski zbor na svojem tukajšnjem petkovem koncertu okusiti nekaj, kar je itcer usoda ali predpravica Slovencev v Zagrebu in Beogradu ob podobnih prilikah: nezanimanje i strani občinstva. Ta pojav pa je imel tudi svojo pozitivno stran — seveda samo za poslušalca; dalo se je namreč ugotoviti, da je akustika v več kot napol prazni Unionski dvorani nekoliko ugodnejša kot v polno zasedeni, kjer je popolnoma ubita. A če so prav zagrebški akademiki kot gostje zaslužili, da doženejo ta fizikalni eksperiment, je drugo vprašanje. Moški zbor »Mladost-Balkan*, ki šteje okoli 40 pevcev, je v razmerju posameznih glasov uravnotežen in v splošnem lepo zvočen, le visoki glasovi so trdi in zvene nekam forsirano. Zborovodja Jakov Gotovac je obenem tudi komponist in je bil kot tak zastopan na koncu programa z dvema skladbama. Pa že prej kot njegove kompozicije so ga iz'lale njegove geste, da so mu pri srcu bolj zunanji efekti. Široki, patetični faraahi rok, ki se le prerade »krčijo v pesti, pomenijo resignacijo na intimno oblikovanje in poduhovljeno muziciranje. Poleg tega se zdi, da mu je zvočna, harmonska plastika važnejša od jasne in trdne zgradbe melodičnih linij. Na programu so bile skladbe Odaka, Dobro-niča, Širole, Parača, Jozefoviča, Tajčeviča, Matza, Lhotke, Grgoševiča in Gotovca. Torej je bil upravičen naslov »Koncert sodobnih zagrebških skladateljev«, ki bi mu kvečjemu (po vzorcu starih povesti) dodal še podnaslov »ali Ni vse zlato, kar II1 se sveti«. Skoro vse pesmi so se gibale v folklori, pretežno tudi po besedilu. Zatrt se je zdelo večkrat naravnost čudno, kako se more veliko izrazno bogastvo teksta združiti s tako revščino glasbenega izraza. Tako ima n. pr. Dobronič (Zor-delija, Kroz selo) dobrega res malo, Odaku (Se jefej veliki, Naši očevi) bi človek prisodil, da se je včasih celo sam dolgočasil pri komponiranju, Širola (De ima voda) pa je zanimiv po umetni kontrapunktski obdelavi narodnega motiva. Paračevo »Putovanje sunca« in Tajčevičeve »Komitske pesme« so bile od vsega programa najbogatejše po pristnem glasbenem izrazu, za katerega sta Jozefovič (Zdrava Marija) in Grgoševič (Kad ide litija, Težačka, Naše snehe i dekline) precej v zadregi. Matz se je rešil v neizrazno grotesko (Ženidba vrapca Podunavca), Lhotka in njegova pesem »Banda udarala« pa ne zatajita češkega porekla. Gotovčeva »Koleda« s spi ljavo tolkal in lesenih pihal je zanimiva obdelala. narodne folklore; v obdelavi je komponist pokazal svoje naturalistične stališče, zato ni mnogo stilizacije v njej. Kakor smo veseli, da smo slišali zagrebški akademski pevski zbor tudi pri nas, moramo priznati, da nam boljša ali slabša obdelava folklore, posebno ko smo slišali veliko naše dobre domače S Akad. pevski zbor) ne seže več prav do srca. 'ato bi si tembolj želeli napovedanega Gallusovega koncert oz. koncerta starih slovenskih duhovnih pesmi našega akademskega zbora, o ka-j terem v primerjavi z Zagrebčani lahko na splošno trdimo, da jih v vsem, v glasovnem materijalu, i pevski kulturi, dirigentu in svojih programih nad-1 kriljuje. W. „Upusti dinar... Mladini pod 18 letom prepovedano I" Ljubljana, 22. maja. V znanem ljubljanskem buffe-ju »Rio« ie postavljen takoj pri vhodu avtomatski igralni aparat,-na katerem sta dva zanimiva napisa: »llpu-sti dinar...« (sledijo nadaljna navodila) ter »Mladini pod 18. letom zabranjenol« Prvi napis razkriva vso lepoto jugoslovanske slovenščine, drugi pa je — to je že znana stvar — najboljša vaba za šolsko mladino. Te avtomate smo spoznali že pred leti, ko jih je bilo povsod dovolj. Okrog njih se je vedno motala posebno šolsko mladež, ki je nosila v te avtomate svoje dinarje ter preskušala svojo srečo. Oblast je kmalu uvidela vso zapeljivost te prave hazardne igre, ki ima kvaren vpliv zlasti na mladino: Enkrat se fantku posreči, da spravi iz aparata z enim dinarjem dva ali tri dinarje; od tedaj bo fant zanesel v ta aparat vsak dinar, ki mu pride v roke. Če bo dobil doma dinar, da si kupi z njim dve žemlji za šolo, bo ostal raje ves dopoldne lačen, samo da bo opoldne lahko tekel iz šole naravnost k avtomatu m vrgel vanj dinar. Včasih ima srečo in prileti iz aparata neka) dinarjev. Toda čim večkrat zadene, tem dalje igra in efekt je vedno isti: fant odhaja brez dinarja, tudi brez tistega, ki ga je imel za žemljo. Radi takega kvarnega vpliva so oblasti igranje na te aparate kmalu potem, ko so sc pojavili, prepovedale. Dobila pa je dovoljenje za igranje samo »Jadranska Straža«, torej organizacija, ki ji ie napredek mladine posebno pri srcu. In tako imamo v Ljubljani še nekaj igralnih avtomatov, ki so razpostavljeni po nekaterih lokalih. Lastniki posameznih lokalov so opazili, kako tak aparat škoduje ugledu lokala in so aparate po- nekod sami odstranili, tako da jih je ostalo le še nekaj v v«ej Ljubljani. Eden od najbolj obleganih aparatov je v »Rio.« Kdor gre tbd mimo opoldne, ko se konča po šolah pouk, lahko vidi vso poraznost tega avtomata; okrog njega se gnete kopica dijakov nižjih razredov, ki se kar prerivajo med seboj, kdo bo prišel prej na vrsto. Nekateri so že nekaki poklicni igralci: imajo srečo in v nekaki virtuozni pozi zavirajo na aparatu vrteče se valje, da sc zaustavijo znamenja v gotovem redu In iz aparata pade vsa njihova »sreča«, ki se začenja pri dveh dinarjih in sc konča pri dveh kovačih Starši so se začeli spraševati, kam odnašajo otroci vse dinarje, ki jim pridejo v roke. Počasi so pogodili, da je avtomatski igralni aparat tisto žrelo, ki žre za žemlje in dnige potrebščine namenjene dinarje. Posledica je bila kaj enostavna: začeli so se pritoževati pri vodstvih posameznih zavodov, ti pa so pri oblastvih dosegli prepoved, da mladina pod 18. letom na te aparate ne sme igrati. In tako je prišel na aparat v »Rio« napis: »Mladini pod 18. letom prepovedano«. Vemo pa iz izkušnje, kako tak napis vpliva. Bolj mladini branite, prej bo zraven. Saj tudi kinematografi napravijo za filme najboljšo reklamo, če postavijo v svoja izložbena okenca poleg slik napise, da je mladini prepovedano. Da pa naredi cela zadeva izraz resnosti, so postavili v »Rio« posebnega čuvarja, ki pazi, da mladina pod 18. letom ne bi igrala. No, in kako jc v resnici? Naši dve sliki nam kažeta: na eni vidimo, kako čuvar predvčerajšnjem opoldne prve šolske obiskovalce še sprašuje, če so stari že’ 18 let, druga slika pa nam kaže prizor 5 minut pozneje, ko je igranje v polnem teku... Drugi programi PETEK, 22. maja. Bel grad I: 19.50 Narodne pesmi 20.S0 Prenos v/. Dunaja 20.00 Radijski orkester — liclgiad Ih 14.(la Predavanje o jiiKOslovmiskih bakrenih rudnikih — Zagreb t ».1» Plesna n1u«bn — Dima]: IB.:«) Kuie&kl Koditi jn.23 Mahlerjev koncert -- Hudim-peUa: M.SO Puccinijeva opera »La Bohsme« 'J2.25 Ci- , i*,!«?1 >e: »Šmarnice, nardze, encijan... kupite II Ljubljana, 21. maja. Pomladni čas, čas cvetja in dehtenja je tu. Čas u^Tuin »trpl!fnla na P°'ju’ v parkih, po ulicah, v i i1- c • • ^as najv®fjeJ?a pomanjkanja je pomlad. Saj je vse, kar je še bilo v shrambah pošlo, kajti čakamo novega, sočnega in svežega pridelka. In tako so zdaj prav te dni razne akademije, razni ledni, proslave in ne vem kaj še vse, vse pa z enim in istim namenom, pomagati ubogim. Lejio in hvalevredno. A kljub temu siromašnost raste, Sila kola lomi! Cvetje, ti kraa vrtov, ti nam pomagaj!, govore ubogi in najbolj potrebni. Veliko ga je na deželi, zato ga nosijo v mesto, saj so tam ljudje, ki cvetje ljubijo in ga plačajo. Zato le tja, na trimostje. na trg, k zmajskemu lostu. A če jih je tam že veliko, potem pa v Prešernovo ali pa Selenburgovo ulico. Samo da bo čim več kupcev in čim nianj konkurentov. Na trgu stoje pred njimi košare cvetia, gledajo te in prosijo: »Kupite kupite! Šmarnice, štiri šopke za en dinar, narcize, pet šopkov za dinar! Kupite gospa... gospod!« Opoldne je cvetje že velo. A le čakajo. Mogoče bo vseeno še kdo posegel |>o teih suhih šopkih. Mogoče bo še padel kak dinarček v žep. Da bi vsaj za vlak zaslužila še, si misli poatarna ženica tam od Velikih Lašč. Življenje jo je izmozgalo, za težko delo ni več. Zato pa gre v gozd, nabere cvetja in ga prinese v mesto. Za ruto bi rada zaslužila, in čevljev sem potrebna, pa kruha tudi nimam. Nešteto želja. Dal Bog, da bi se ji vse uresničile. A zdi se, da so ubožnejši in potrebnejši oni, K&nska ela»ba — Trst-M Han: -Jt.SO Violina in klaviT, nat« nle«na fclauba — Btm-Bnri: 17.15 Plfsnn ida*b» 50.35 Pihaiia 2?.J« Graje ■- Praga: 10.30 Proslava 100 letnice Mache 31.30 Orkestralni in vokalni koncert - Bra-Utiriva 21.30 Pternejeva »on n ta za čelo in klavir — Varšava: 20.00 Simfonični koncert i/, varSavuke Mlh»r-rnoniije — Bcrlin-Vratislava-fJpnko: 2010 Wairnei-ifV(‘. Wel)tir,ieve in »rtalmrovc. upere — KSuiotbera: 91.10 Soreliod po nemSkih radijskih postajali — KSIn: 20,10 Vo|»*kl vik'er — Monnhovo: 20.10 Vtič er nemtke umi el no&Li. ki stoje naslonjeni ob zidu po stranskih ulicah. Teni je gotovo dinar, ki bi ga morali dati na trgu za prostor drag in potreben, šopke ti mole pod nos, če greš preblizu njih. In z milim, mehkim glasom prosijo: »Šmarnice, gospa! Sveže so! Včeraj nabrane.« Tam v kotu Prešernove ulice večkrat stoji. Tudi on kot drugi prodaja cvetje. Bled je in upadel, kakor je velo cvetje, ki ga drži v rokah. Oči ima udrte, lica stiha, roke tanke. In ponuja ... ponuja. »Od kod si fantek?«, ga vprašam. »Izpod Krima, gospod. Ali bi radi šmarnice? T ako rad bi nekaj prodal.« »Bom, fantek, bom. Pa kako to, da prodajaš cvetje? Ali ne hodiš v šolo?« »Seveda hodim. Ali večkrat moram v l,jubljano, da zaslužim kakžen dinar. Doma nas je petero otrok. Jaz sem najstarejši. Oče riam je že umrl, Mali je slabotno.« Kaj pa jc bilo očetu, da je umrl?« »Jetičen je bil. Tudi meni je zadnjič rekel dohtar, da hom jetičen, če ne bom imel dovolj močne in dobre hrane. Pa kje naj jo dobim? Velikokrat niti za močnik in krotnipir nimamo.« Solza se mu je zasvetila v očesu. Poteza bolesti in trpljenja še je odražala v mladem obrazu. Odmev Davis-cupa v Ia«irel>i Odmev letošnjih tekmovanj m Davis eup v Zagrebu je sapuntU v praških listih dokaj neugoden vtis. Tako kot so vsi naši športniki izredno veseli naše zmage zt\ to največjo trofejo v teniškem športu, prav tako hočejo Čehoslovaki zmanjkati pomon naše zmage in opravičujejo svoj poraz «amo v nemogočimi razmerami in nemogočimi sodniki, ki so bili v Zagrebu. Razumljivo je., da je ta poraz Čehom neprijeten in da iščejo najrazličnejših ijgovorov v svoje opravičilo, ampak, kar oni trdijo, bo pa le morda malo preveč. Po njihovem mnenju je bila prvi dan kriva njihovega poraza publika in to predvsem publika najmlajših let, ki je bila zastopana na »vzhodnem« •stojišču in ki je neprestano napadala, zmerjala in grdila češke igralcu, jih zasramovala za vsako nji- Včerajšnji šport HERMES : ŽELEZNIČAR (Maribor) 4:2 (2:1) Danes se j« nadaljevalo prvenstvo LNP. Hermes je imel za svoje nasprotnike opasne Železničarje, ki so zaradi nede!|skega neodločnega rezultata nad Ljubljano privabili do 600 gledalcev na igrišče Hermesa. Tekma je zlasti za Železničarja bila izredne važnosti, toda z današnjim rezultatom bo moral pač opustiti sleherno misel na prvenstvo. Hermes se je zavedal važnosti tekme in postavil v borbo svojo kompletno enajstorico, Hermes zavzema čimdalje bolj stališče Ilirije in bo s sistematičnim treningom kmalu resen konkurent Ljubljani. Cela enajstorica je dobro vijjrana, edino leva stran napada je slaba. Oba stranska krilca sta dobra, vendar malo preveč ofenzivna. Edina slaba točka je bil Mokorel, ki je zamudil izredno lepe prilike. Moštvo Hermesa kaže od ,tekme do tekme napredek. Železničar je zatajil v celoti. Po nedeljskem rezultatu v Mariboru smo pričakovali boljše moštvo. Najslabši mož je bil golman Železničarja, ki je glavni krivec poraza. Slaoa je bila tudi obramba in tudi krilska vrsta ni mogla popraviti mnogo. Napad je najboljši Jel moštva; v prvem polčasu je lorsiral visoko igro, ki mu pa ni prinesla mnogo uspeha. Šele v drugem polčasu, ko je kombiniral bolj po tleh in uporabljal dolge pasove po krilih, je priiel v očitno premoč ter nevarno oblegal vrata Hermesa. , Začetni udarec je imel Hermes, ki je začel takoj odločno napadati in je ostro startal na vsako žogo, vendar brez kake surovosti. To mu je prineslo tudi popolno premoč nad nasprotnikom. Uspeh je bil kronan po prvem golu, ki ga je zabil Mokorel po lepem pobegu Derende. Železničar je kmelu izenačil. Hermes je napadal naprej in ustvarjal pred golom nasprotnika lepe pozicije, ki jih pa zlasti leva stran ni znala nikdar realizirati. Končno je žoga vendar obtičala v mreži Železničarja, toda to pot iz čiste offside pozicije. Z naskokom enega gola gre Hermes v odmor. V celoti je imel Hermes več od igre. V drugem polčasu je bila spočetka ista slika, rierme« zabije še en gol, nakar se je mnogo prehitro potegnil nazaj in skušal obdržati rezultat. Igra je postala nezanimiva spričo zavlačevanja in sodnikova piščalka je poznala samo avte. Razumemo, da so hoteli Hermežani obdržati rezultat, vendar dober napad je najboljša obramba in pol ure držati rezultat je mogoče le malo preveč, lako je bil ves Železničar v napadu. Z dolgim strelom na krilo dobi žogo Derenda, slednji centrira in pred golom Železničarja se znajdeta dva Hermežana prej osamljenim vratarjem. Uspeh ni mogel izostati. Končno postavi Železničar po stalnem napadanju končni rezultat. Moštvi sta nastopili v sledečih postavah: Her-klak; Berglez, Košmerlj; Primar, Košenina, Kreticj Derenda, Brodnik, Svetic, Mokorel, Klančnik. _ Železničar: Herman; Frangeš, Frangeš; fclerl Prageš, Golinarj Lešnik, Bačnik, Turk, Pav-Im, ivonrad. Sodil je g. Jordan z izjemo 2. gola dobro. CELOVEC : LJUBLJANA 9:2 (lil). Reprezentanca Ljubljane je tvorilo celotno moštvo SK Ljubljane v postavi: Logar, Hassl, Jug, o am Mamič, Boncelj, Zemljič, Grintal, Jež, Slapar, Slamberger. To je težek poraz Ljubljane, ki ga je dosegla proti mnogo slabšemu Celovcu. Kaj je razlog tako visokemu porazu? Da se ne bo mogoče to pot razvila v Ljubljani taka afera, kot po tekmi Jugo-siavija : Romunija, ki se je cel teden vlekla po beograjskih časopisih. Bodi tako ali tako: Ljubljana ima na tako visokem porazu tudi svojo krivdo, čeprav je tudi sodnik na svoj način pomagal nubljano*"11 m°itVU' poraz >e težak udarec za Celje v boju proti jetiki / Tudi nafi dnevnik je že pisal o tem perečem vnašanju. Naj ob priliki protituberkuloznega tedna zopet posvetimo temu vprašanju nekaj vrstic. Saj je prav Celje » svojo bližjo okolico, kjer je .doma največja revščina in beda, pravo leglo te najnevarnejše bolezni revnih ljudskih plasti. Ze nekoliko let se posveča v Celju zatiranju jetike mnogo skrbi in pozornosti. Posebno v po-vojnih letih, ko je jetika zaradi vedno bolj naraščajoče revščine zavzela že najširše meje, se je v teni oziru že mnogo storilo. Saj imamo že več naprav, institucij, katerih glavna skrb je posvečena vprav tej zavratni morilki. Pa kaj je ves ta boj kaj vsa denarna sredstva, kaj vae drugo, kar storil mo za zatiranje jetike, dokler ne bodo odstranjene najosnovnejše klice te bolezni. Cernu klicati' na boj, ko pa na drugi strani vprav tiste, ki bi jih morali najbolj zaščititi, pošjljmo prav tja, kjer ima jetika svojo domovinsko pravico. Ni je delavske družine, po tudi družine državnega ali privatnega uradnika, ki še zmore plačevati človeka dostojno stanovanje, da ne govorimo o tistih, ki jih je usoda vrgla med brezpravno človeško rajo, da morajo stanovati ne v človeSkih stanovanjih, temveč v pravih svinjakih. Tu je velika jetika doma! Vlažna in mokra podzemeljska ter zatohla podstre&na stanovanja, ne stanovanja, majhne luknje, v katerih živi v največji gneči včasih tudi cM deset ljudi, če ne še več^ Naj bi sedanji mestni svet, ki je pokazal v kratki dobi svojega delovanja mnogo smisla za javni blagor svojih meščanov, zarezal tudi v tej smeri, zlasti z akcijo za nove stanovanjske kolonije. Drugo, kar je v tem boju nujno potrebno: dajte ljudem, predvsem doraščajoči 'mladini, zdrave m zadostne hrano. Saj jih vidite, tiste blede in uvele obraze in tudi veste od kje so doma, saj jim na obrazih čitamo. kakšno jo njihovo domovanje in kdo so njihovi straši, Iz vseh navedenih dejstev vidimo, da je jetika vsaj v takih krajih, kjer gospodarita beda in revščina, v prvi vrsti socialno in šele potem zdravstveno in higiensko vprašanje. Izboljšati je treba najprej socialni položaj obubožanih nižjih plasti in število na jetiki bolnih se bo rapidno znižalo tudi v Celju in njegovi najbližji okolici, Da bi se pa to zgodilo, je v prvi vrsti poklicana pomagati naša velika industrija, ki je izvabila na tisoče in tisoče naSih zdravih ljudi e kmetov v meeta, tu sebi in svojim upravnim svetnikom polnila žepe, zraven pa na veliko ustvarjala revščino in bedo ter polagala klice ljudski bolezni jetiki. Tu je jedro In tu je treba zagrabiti. bov« napako in tako ustvarila neznoeno razpoloženje napram Cehom. Drugi dan se je publika obnašala »icer lepo. toda njeno vlogo pa je prevzel sodnik, ki je rip vsak način hotel, da zmigajo domači igralci. KI jul temu, da je oškodoval Čehe kjer jih je le mogel se Jugoslaviji ni posrečilo, da bi v doublu zmagali Jugoslavija. Nato nadaljuje dobesedno: V analih igranja z Davis cup slična igra ni zapisana. Izgledalo je sko raj, da za zmago ne odloča boljša igra in tehnika ampak dva linijska sodnika, ki hočeta igro odlo-tfiti domačim v nrid. Življenje In trpljenje v najstrašnejši vojski sveta Zakleta legija , Toda peklenski vrisk »Ja Illah Lah! Mah Lah!« nikakor ni pojenja!. Njegov ritem je polnil zrak, slišati je bilo vmes tudi neke nerazumljive litanije, kakor da sovražnik našteva vse tiste muke, ki jih je pripravil za nas krščanske pse. Za povračilo smo jim mi metali kletve v vseh mogočih jezikih sveta ter jih izzivali, naj pridejo bliže, pa jim bomo že pokazali, kako se delajo komplimenti. Polagoma smo se pomirili in začeli boljše delati. Vpil s^fn, nfc da bi sam vedftl za to, dokler me ni častnik opomnil. Tedaj sem pogledal Budneya, ki je bil novinec kakor jaz. Sključen je čepel za nekim vhodom v tabor in ravnodušno puhal dim iz cigarete. Tedaj sem si hidi jaz prižgal cigareto. Potem sem zmeraj, v vsakem boju kadil. Pogosto nisem imel drugega kakor ogorek, ki sem ga v dobrih časih spravil. Ta dan pa sem imel pri sebi šest zavojčkov cigaret, ki sem sj jih oskrbel pred bitko, 'rudi vsi tovariši so v boju kadili. Položaj jr postajal vse obupnejši. Našo trdnjavico smo sicer nekako rešili, njsmo pa mogli preprečiti, da bi se divja tolpa ne razlila po vasi. Njihovi strelci so se razpostavili po ravnih strehah in streljali na naš. Mi jim nismo mogli odgovarjati, ker smo morali paziti na napade z drugih strini. Nepregledni napadalni oddelki so se nagnili iz ozkih ulic vasi in se družili z onimi, ki so drle z gore. Imeli smo dosti posla. Nase puške so se razgrele, zato smo metali granate, dokler.se nam niso puške ohladile. Ko smo napad odbili, so se Druži umaknili za kamenje in za nizko zidovje, odkoder so na nas neprenehoma streljali. Ko so se tako malo odpočili, so na pobudo svojih poglavarjev spet naskočili in drveli proti nam s podvojeno besnostjo. To je trajalo ure in ure. Slišali smo, kako v vasi ostanki eskadrona branijo vsak pedenj hiše, v kateri so se utaborili. Vse strelnice utrjenega general-štabnega prebivališča bruhajo ogenj. Kadar smo zaslišali nenadno strahotno rjovenje, smo se pogosto zbali, da so poklali že ves generalni štab s poveljnikom vred. Včasih smo malce pogledali, kaj se godi v drugih trdnjavah in ali se še drže. Tudi te trdnjavice so bile podobne majhnim barčicam sr^di oceona, kakor naša. Največ pa smo gledali tisto, kar se je j dogajalo čisto blizu nas: izgubljene oči, ki so ! se potapljale v smrtno tesnobo. ; Nekaj časa se sploh nisem zavedal, kaj 1 se godi okoli mene. V začetku sem mislil, da slabo streljam. Kmalu pa sem opazil, da dru-zovski fanatiki streljajo in naskakujejo kljub ! svojim ranam in da izdihavajo na trnju naše | bodeče žice. Ranjenci se niso ustavljali, marveč so se bojevali naprej. Smrtno zadeti so j streljali iz vsakega zavetja. Opirali so se ob ! stene, drugi so merili čisto nezavarovani, i Streljali so do zadnjega diha. Te poedine borbe so nas tako omamile, ; da smo na splošno bitko kar pozabili. Spo-! niinjam se nekega Druza, ki sem ga ukrotil i le s težavo in po dolgem času. Jahal jo na nekem naših zaplenjenih konj in se nagibal nad I konjevo grivo kakor kak Indijanec. Zdelo se mi je nemogoče, da bi ga ujel s strelom. Streljal sem nanj brez oddiha, toda zastonj. Vsaj i zdelo se mi je tako. Nazadnje sem pomeril na konja in ga podrl. Druz pa je navidez nepoškodovan zgrabil svojo puško in odhitel, kar je mogel naglo proti zavetišču. Od mojih strelov je pesek kar škropil okoli njega. Kaj sem tako nespreten? Cez čas pa je njegova drža postala nekam bolj okorela: Zdaj ga imam. Vendar mu je uspelo, da je plezaje izginil za neko pečino. Za povračilo mi je takoj poslal strel, ki me je oplazil po čelu. Iz svojega zaklona je neprestano meril name, da sem se nazadnje moral ubraniti s tremi granatami. Spominjam se tudi neke dogodbe, ki sem jo preživel kakor v sanjah, h nekega kame-'nitega zavetišča, komaj trideset metrov od nas, je udarilo kakih trideset Druzov. Z besnim rjovenjem so se zagnali naravnost proti moji strelnici. Docela sem otrdel, ko sem videl, da so to sami uveli starci, ki jim je že brada segala do pasu, če ne do kolen. Kljub našemu streljanju, ko smo vsi merili nanje, so ti pritlikavci prodirali naprej in naprej, kakor da jih žene čarovniška moč. Zastonj sem streljal napraj in naprej, kakor da se bojujem z zakletimi strašili. Krogle mojih sosedov z leve in z desne niso imele več uspeha od mojih. Starci so že načeli našo bodečo mejo, katero smo tik pred bitko razpeli, ker nismo imeli dovolj bodeče žice. Skušali so doseči branik. Kar so se nenadno vsi skupaj zgrudili v jarek. Morali so biti mrtvi takoj, ko so se pognali iz zavetišča. Mnogi izmed njih so umrli stoje in v napadu. Zdaj pa jih ni bilo drugega kakor majhen kup trupel, ki so drhtela v poslednjih krčih. Olajšali smo jim smrt z granatami. Ker smo neprestano spremljali tisto, kar se je dogajalo zunaj, nismo utegnili, paziti in gledati na to, kar se je godilo znotraj tabora okoli nas. Vendar sem zelo razločno videl tenki obris poročnika Vernona, ki je kakor zmeraj tudi tu pobešal rame. Sprehajal se je sem in tja ravnodušno in hladnokrvno, hodil je pokoncu ter ni maral iskati zavetišča. Lice mu je bilo poraslo z nekaj dni staro brado. Ameriko vsekakor vzpostavila. Vprašanje je samo, s kakšnimi stroji. V tem oziru je zanimivo pogledati kakšna letala imajo te štiri države, ki mislijo na to zvezo danes. Ka| imajo Amerikanci Amerikanci razpolagajo za to službo, ki nas zanima, dva odlična aeroplana, ki sta vsestransko preizkušena. Prvi je aparat znamke Sikorsky S 42. Tega imenujejo »Zlati drsalec«. Ima štiri motorje po 700 HP in tehta 17 ton. Uporabljajo ga trenutno na tihomorski progi med San Frančiškom in Hono-lulujem, ki meri 3800 km. Povprečna hitrost letala je od 205 do 265 km ria uro, njegov delovni radij pa znaša 4800 km. Drugo tako amerikansko letalo je »Glenn Mar- l tin«- ki ima štiri motorje po 800 HP, tehta 25 ton. novega Nemški dirkač Caracciola je s svojim nemškim avtomobilom zmagal pri veliki avtomobilski dirki v Tunisu. Nosi lahko 800 kg tovora. To letalo leti ne da bi se ustavilo 6000 km daleč. Francoske zračne ladje Francoski zračni ponos predstavlja 39 ton težki 6 motorni »Lieutenant de Vansseau Pariš«. Vsak motor ima 680 HP. Ta lahko nese 2000 kg'tovora, to je 15 potnikov in prtljago. Srednja njegova hitrost znaša 200 km v višini 1500. Leta lahko 3400 km daleč proti vetru, ki ima 40 km hitrosti na uro. Drugi dve taki francoski letali sta znamke Loire, ki sta štirimotorni po 700 HP in imata v vi-šni 1000 m hitrost 200 km, v višini 4000 m pa 250 in 270 km. Njun akcijski radij znaša 3500 km pri nasprotnem vetru, ki ima 50 km brzine na uro. Tovora lahko neseta 1000 kg. Družba »Air France« a ima v programu še nekaj popolnejših letal, ki i lahko s 1000 kg tovora in s štirimi potniki letela brez pristanka iz Bresta v Boston, ki je dolga 5000 km in to pri nasprotnem vetru, ki bi imel 175 km brzine. Anglija nima velikih letal Anglija se v to tekmo ne more še odločujoče spuščati, ker nima zato primernih aparatov. Zato omejuje svojo službo na Atlantskem oceanu zgolj na poštne zveze. Da bi te poštne zveze zagotovila, je zasnovala zanimiv poizkus z dvema hidroavio-noma. Eden je ipajhen na dva motorja, drugi pa velik s 4 motorji. Mali, natovorjen s pošto, se z lastno silo skoraj ne more dvigniti. Tako da ga more potegniti v zrak veliki avion. Ko pa dospe-ta v višino, ki je za letanje najbolj primerna, se malo letalo odtrga od velikega in s silovito brzino leti dalje. Pristajanje tega malega letala ni nič težavno. Te kombinirane poizkuse vrši družba «Mayo Aircraft«. Ti poizkusi so ne samo zanimivi, ampak verjetno, da bodo postali še zelo pomembni. Nemčija bo prva Ni pa nobenega dvoma, kljub prizadevanjem drugih narodov, da bodo Nemci v vsakem oziru prvi, ki bodo na Atlantskem morju uvedli redno zračno službo. Njihova največja pridobitev jc novi Zeppelin L. Z 120, ki je dolg 248 metrov, visok 45 metrov in tehta v celoti 214 ton. Gonijo ga štirje motorji na težko olje in lahko nosi 19 ton tovora, to je 50 potnikov in 12 ton pošte ter tovora. Nje- šila vprašanje odleta na Azorih, ki je jako kočljivo. Tako je toroj trenutno stanje zračnih zvez z Ameriko. Leta 1937. bo Zeppelin, ki bo že letošnje poletje redno vozil čez Atlantsko morje, prišel v Ameriko že v 70 urah in bo tako veljal za nekak zračni osebni vlak, zakaj z letalom, ki so bo spotoma dva do trikrat ustavilo, bo mogoče dospeti tja v 30 urah. Z ekspresnim letalom, ki bo peljalo potnike naravnost iz brez postanka v New York, pa bomo dospeli v Ameriko natančno v 24 urah ali še prej. Cene bodo podobne, kakor so cene v luksuznih razredih na parnikih, to se pravi, da bodo razmeroma nizke, odnosno, da se navadnim zemljanom še dolgo ne bo mogoče sprehajati iz Evrope v Ameriko v 24 urah ... Boljševlki pri Bat*i Bat’a — sin, sedanji voditelj čevljarskih to-varen v Zlinu, pripoveduje v praških listih o 17 sovjetskih odposlanstvih, ki so lani in letos obiskali njegovo mesto. Najbolj iskreni so bili zastopniki Rdeče vojske, ki so prišli naročit vojaške čevlje. Nezaupno so gledali delavske družinske hišice z vrtički in najrosled izjavili: »To vse iniate samo za goste. Saj vemo, kako se to naredi.« Bat’a jih je moral voditi skozi ves Zlin in skozi poljubna stanovanja. Kljub temu je zaklical neki rdeči polkovnik, ko je zagledal nad 300 knjig pri nekem preddelavcu: »Izključeno, da bi to bile vaše lastne knjige! Le priznajte naravnost, da vam jih je izposodila tovarna!« Bat’a zatrjuje, da so prinesli sovjetski profesorji iz Zlina leta 1923 tudi načrt za »pjatiletko«. Boljševiki slejkoprej posnemajo Bat’ove metode, a delavci v Zlinu so daleč pred vodilnim »stahanovcem« čevljarske stroke Smeta-ninoiri kljub moskovski reklami. V šoli. »No, in kaj nas uči prilika o modrih in nespametnih devicah?« — vpraša katehet v višji dekliški šoli. — Učenka R.: >Da moramo vsako uro na ženina čakati.« * A: Čc sc bom kdaj oženil, bom vzel samo resnično umctnico.« P>: Muzikantinjo ali slikarico?« A: Kaj šel Kuharico.« Vprašanje direktnega zračnega prometa z Ameriko se bliža rešitvi Stari svet samo 24 ur od gov akcijski radii znaša 14.000 km. To je njegova največja odlika, kajti zaradi tega se lahko tistim predelom ozračja, ki jih vremenske opazovalnice označijo kot nevarne, izogne s tem, da jih obkroži. Njegova slaba stran pa je v tem, da zilaša njegova povprečna hitrost samo 125 km na uro Ko bodo velika letala izpopolnjpna tako,' da bodo mogla brez pristanka preleteti vsaj polovico tega, kar lahko preleti Zeppelin, bodo te zračne ladje postale brez vsakega pomena. Po drugi strani pa gradi Nemčija nova vodna letala znamke Dornier Do 18, ki so dvomotorna in jih goni težko olje. Ta so določena za promet v ' južnem Atlantskem morju, toda opravljala bodo službo lahko tudi na severu. Ta letala imajo 200 kilometrov |>ovprečiie brzine, lete pa lahko 4400 kilometrov daleč, ne da bi jim bilo treba vmea nakladati gorivo. Toda ta njihova delavnost je jire-računana na ozračje brez velra. Zaradi tega ne morejo ob vetru tvegati f>oleta z Azorov na Ber-mude s popolno zanesljivostjo. Temu se bodo Nemci izognili, da bodo dali v promet j)osebno ladjo — metalko, ki bo vezala na Azorih letala na krov, prevozila z njim ponoči 250 km in jih potem vrgla v zrak. T» zamisel bo zmanjšala razdaljo, ki jo morajo letala preleteti do Amerike in bo tudi re- Mladi losi v ujetništvu m redka prikazen, saj spada los med izumirajočo divjačino. Komaj osem let je preteklo, odkar je Ame-rikanec Lindberg s svojim junaškim poletom čez Atlantski ocean dokazal, da je mogoče z enim samim zamahom jeklenih kril zvezati stari svet z novim. Dokazal je, da je treba za^ tako dejanje samo dobrega letala in tiste harmonične zmesi predrznosti in pameti, ki je njemu prinesla naslov «Ie-tečega norca«. Manj kakor osem let je poteklo po srečnih in mani srečnih poizkusih, ki so tej prvi letalski zmagi sledili. Vsekakor je šlo za osamljene podvige, ki so vzbujali hkratu nemir in občudovanje vsega sveta. Najiori teh zračnih junakov niso ostali brezuspešni. Ljudje bodo trgali njihove sadove prej, kakor pa so si to sami mislili. V najkrajšem času se bodo zapodili na zračno cesto, katero so začrtali oni ogromni zračni stroji naloženi z blagom in ljudmi. Zveza po zraku med starim in novim svetom ne bo več strašilo, ne več pesniška sanja, ali pustolovščina. V nekaj mesecih bo to postalo prijemljiva resnica, recimo trgovska resnica. Zračne ladje, ki bodo rezale nebo, bodo tekmovale z plavajočimi vilami in letovišči, katera jx>znamo pod veličastnimi imeni prekomorskih parnikov: Normandie, Queen Mary, Rex, Bremen. Zdi se, da bo prišel čas, ko bo njihova slava postala samo oddaljen spomin. Štirje tekmeci v zraku štirje veliki evropski narodi si z vso silo prizadevajo, da bi rešili vprašanje zračne poti v Ameriko. Gre za to, kateri od teh narodov bo prvi, ki bo to vprašanje zadovoljivo razvozljal. Amerikanci, Nemci, Angleži in Francozi so na tem, da se spuste v veliko športno in trgovsko tekmo v ozračje nad Oceanom. Dva od teh tekmecev danes že, kar se strojev tiče, lahko zagotovita redno čezoceansko zvezo. Seveda bi ta zveza zdaj trajala še malo dalje časa. Ta dva tekmeca sta Nemčija in Združene države. Tretji tekmec, Francija, bi lahko to zvezo organiziral samo kot j>oskus. Četrti tekmec pa je Anglija, ki pa še nima dovolj preizkušenih strojev. Vrše se pa že dogovori in pogajanja, kako bi se organizirala ta zračna zveza skupno. Sporazumi, pogodbe, dogovori o zračnih poteh To zračno cesto čez Ocean so nele preizkušali s stroji, marveč so se skušali tudi sporazumeti že za. izkoriščanje tega zračnega prometnega sredstva. V ta namen so velike letalske družbe sklenile že nekatere dogovore in sporazume med seboj. Anglija in Zedinjene države sta podpisali pogodbo ta ureditev redne zračne zveze, ki bi se vršila štirikrat tedensko. Nemčija, ki namerava letos postaviti v promet s severno Amerijo nov Zepelin je z arne-rikanskimi poštami sklenila pogodbo za prenašanje ekspresne pošte. Francija sc razgovarja z amerikansko družbo »Pan American Airways« ki se že dve leti prizadeva, da bi od Portugalske dobila dovoljenje za zgraditev letalskega oporišča na Azorih. Francos- ka letalka družba »Air France« dela vse to v sporazumu s francoskim letalskim ministrstvom. Francoska komisija pod vodstvom višjega letalskega častnika proučuje na Azorih možnosti za kopna in vodna pristajališča, za ureditev radijske in vremenske poročevalne službe. Angleška komisija ki razpolaga z več vodnimi letali pa poizkuša s jjodobnimi deli na severu na Novi rundlandiji. V tem se angleško in fracosko mnenje glede zveze z Ameriko razlikujeta, Angleži so za tisto pot. ki je zemljepisno najkrajša. To je ona, ki gre čimbolj fx> severu. Tega mnenja so tudi Amerikanci. Ta svoja prizadevanja utemeljujejo s tem, da je brzina ladij na morju danes tolika, da se ne gre šaliti, če hoče letalo imeti kake znatne prednosti pred parnikom. Francozi navajajo proti tem razlogom svoje. Severne zračne poti so zelo nepraktične in dostikrat neuporabne zaradi slabega vremena. Pot bolj na jugu pa ima zelo dobre pogoje in ji služijo v oporo naravna pristajališča, katera predstavljajo Azorski otoki in Bermudski otoki. To nesoglasje ni tako odločujoče, ker nameravajo v deževnih zimskih mesecih tudi Angleži uporabljati južno stran. Angleži še zdaleč ne mislijo, da bi to južno pot pustili docela iz vida. Saj prav zdaj organizirajo zračno zvezo med Londonom in Lizbono, ki bo postala pomožna proga takoj, ko se bo uredila zveza iz juž. Evrope do Združenih držav. Tedaj bo Lizbona središče in izhodišče vsega letalskega prometa med Evropo in Ameriko. 4 pota med Evropo in Ameriko Videti je, kakor da imamo med Evrojx> in Združenimi državama samo dve zračni poti. Toda teinu ni tako. Če ugotovimo natančno vse možnosti vidimo, da je te poti prav za prav četvero. Prva je tista, ki gre naravnost iz fracoskega pristanišča Bregd v Newyork. Ta je dolga 5000 km. Ta bi bila najidealnejša jx>t za Sev. Ameriko, toda zahtevala bi dosti večia letala, kakor jil imamo danes, letala bi morala biti tudi najmanj 2 do,3 krat močnejša, ker pihajo v tem delu ozračja zmeraj hudi nasprotni vetrovi. Druga jx>t gre na severu čez Gronlandijo. Ta ima prednost, da jo je mogoče razdeliti v več oddelkov, ima pa to slabo lastnost, da je neuporabna povprečno osem mesecev tla leto in to zaradi neviht. Ta je dolga okrog 5400 km. Tretja ie tako zvana klasična pot. ki drži čez Novo Fundlandijo. Nova Fundlandija pa je k nesreči vse poletje zavita v gjoboko meglo, kar je lahko kaj naglo usodno predvsem za pristajanje velikih, letal, ki bi pri tem prometu edino prihajala v f>oštev. Ta pot je dolga nekaj nad 6000 km. Četrta je južna cesta, ki veže Lizbono in New-york. Ta je dolga 6250 km in ima naslednje etape: prva iz Lizbone do Azorov, 1620 km. Druga od Azorov do Bermudov, 3400 km. Tretja od Bermu-dov do Newyorka 1230 kin. Vreme je na tej poti po večini lepo, toda težkoča je v tem, ker bi bilo na Azorih zelo sitno in najxirno urejevati vodna pristajališča. lasno je pri vseh teh ugibanjih in poizkusih, da se ho trgovska zračna zveza med Evropo in »Slovenski dom« izhaja vsak delavnik ob 12. Mesečna naročnina 12 Din, za inozemstvo 25 Din. Uredništvo: Kopitarjeva nlica 6/IIL Telefon 2994 in 2996. Uprava; Kopitarjeva 6, Telefon 2992. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: K. Čec. Izdajatelj: Ivan Rakoveo. Urednik: Jože Košiček«