192« €MOSI*ODj11Z M i ■ —............i 'i -m—»mg—. i imiimm————»-i-.....j. .1.11. i -g——amu-......... tt-v-tt" Peronospera na hmelju. V zadnjih letih se jo ta bolezen, ki napada predvsem pozni hmelj, razširila tudi v Savinjski dolini. Zato je umestno, da o njej nekoliko spregovorimo in podamo navodila za njeno zatiran jo. Peronoapera na hmelju se najbolj širi oh mrzlem in deževnem vremenu, ki ovira razvoj rastlin. Tudi napada rajši mlade nasade nego starejše in rajši v nižjih legah nego v visokih, kjer so hmeljnikl le redkokdaj napadeni po tej bolezni. Proti peronospori na hmelju imamo isto sredstvo, ki ga rabijo vinogradniki proti peronospori na trtah, to jo: galično-jipnena zmes, s katero škropimo hmeljne rastline. Galično-apnena zmes se rabi v polniš totn i do enoodstotni raztopini, to je na 100 litrov vodo vzamemo pol do en kilogram modro galice, ki ji pa primešamo šc tričetrt do 1 in pol kilograma ugašenega apna. Najprej se v 50 litrih vode raztopi pol do 1 kg galice in v drugi posodi pa zmeša tričetrt do 1 in pol kg ugašenega apna. Nato so galična raztopina zlije med neprestanim mešanjem v apneno mešanico; tako dobimo galifno-apnovo zmes, s katero .škropimo hmelj, še preden jo napaden po peronospori. Prepoano škropljenje ne koristi mnogo, večkrat celo škoduje. Za mlajšo nasade vzamemo polodstotno, za starejše pa enoodstotno zmes. Škropiti ni ob vročini, ker se tedaj lahko listje opari. Hmeljarji! Storite, kar je v vaši moči, da se obranite te bolezni! krmljenje z novim senom. Z rednim krmljenjem novega sena je treba čakati tako dolgo, da se seno skuha ali spoti. Osobito velja to za konje, Čo krmimo živino s senom, preden se je skuhalo, povzroča to pri živini potenje in scalnica po-ta ne bolj temna. Tudi blato postane bolj mehko in sluznato. Živina je videti bolj mrtva in upehana. A ko se polagajo živini velike množine novega sena, povzroči to lalvko razne bolezni v prebavilih, osobito želodčni in črevesni katar, ki se spozna v mrzlici, večji Žeji, manjšem veselju do piše, v mehkem smrdljivem blatu in na po-rdečeli sluzni koži v gobcu. Včasih nastopi celo kolika in napenjanje. Tudi drugo bolezni lahko nastopijo, ki povzročajo tupatam celo smrt. Škodljivost novega sena je še večja, ker ga živina rada Žre. Kdor je pri-"ioran krmiti z novim senom, naj ga po-neša s starim ali vsaj s slamo, s katero naj ;a zreže. Varno naložite svoj denar v Vzajemni posojilnici i Ljubljani, poleg hotela,Union'. ftrestovanje najugodneje. Posojila proti vknjižbi na posestva, proti poroštvu i. i d. Krte preženemo z bezsovino. Krt je koristna žival, ker nam uniči neštevilno ogreov, črvov in raznega drugega škodljivega mrčesa, zato ga je škoda umoriti. Vendar nam v vrtu ni dobrodošel, ker nam napravi na gredicah preveč krtin, .ob katerih se marsikatera zelenjad posuši. "Posebno so pa škodljivi krti na gredicah, posejanih z razno zelenjavo za presajanje. V zadnjem času se priporoča bezgovina, ki vsled svojega krtom neprijetnega vonja preženo te živali z vrta. Odreži mlade ali stare voje bezga in potakni jih tja, kjer ima krt svoje luknje, oziroma rove. Njih vonj bo kmalu pregnal krte od tam. Franc P>orc: Licencovanje bikov v kamniškem in brdskem okraju. Licencovanje in premovanje bikov v kamniškem in brdskem okraju se je izvršilo v dneh od 17. do 28. maja t. I. V kamniškem sodnem okraju so pripeljali bikorejci pred komisijo 53 plemenskih bikov, od katerih je bilo res lepih samo 16. Z spregledom odobrenih je bilo 82 bikov, 4 so bili kot nesposobni zavrnjeni. Obdarovao se jo 44 bikorejcev v skupnem znesku 6760 l)in. V brdskem sodnem okraju so pripe-jali bikorejci 44 bikov. Od teh je bilo le 9 res lepili, '24 je bilo z spregledom odobrenih in 11 je bilo kot nesposobnih zavrnjenih. Obdarovalo se je 33 bikorejcev v skupnem znesku 4362 Din. Kakor prejšnja leta sem imel tudi letos kot član komisije priliko opazovati hibe našiti bikorejcev pri vzreji plemenskih bikov in sicer: 1. prav z malimi izjemami ne polagajo važnosti na vzrejo teleta, namenjenega za plemenskega bika; 2. pri odbiranju teleta za plemenjaka se premalo ozira na koristonosnost in čisti rod roditeljev, na barvo in znake korlsto-nosnosti (mlečno zrcalo itd.) odbiranca; 3. malokateri bikorejec upošteva zle posledice najožjega krvnega sorodstva. Ako vprašam bikorejca, kje je ta bik odrejen: »Domač Ako vprašam, o*l katerega bika izvira: >Od domačega«. Ali je potem čudno, da nazadujemo? Ali jo potem čudno, da se ravno v krajih najožjega krvnega sorodstva najbolj vzbujajo željo po tujih pasmah kakor simodolska in montafen-slca. Taki brezbrižni bikorejci bi s svojim ravnanjem uničili vsako pasmo ne samo pinegavsko. 4. malo se še najde bikorejcev, katerih ne bi vodila slepa sebičnost, da prodajo plemenjaka mesarju, kakor hitro jim kaže dobiček, pod pretvezo, dri je postal prete- žak. Vsi lepše razviti plemenski biki se ob najboljši plemenski dozorelosti in sposobnosti silijo mesarju. Upravičeno se pritožujejo umni bikorejci, da živinorejci sami kvarijo živino, ker pripuščajo svoje krave skrajno slabo razvitim in tudi nelicenciranim bikom, to pa le radi tega, ker se ti zanikrni biki pripuščajo po 5 Din, doSim jo popolnoma upravičena skočnina za res lepega in dobro razvitega plemenjaka po 20 Din. Vsled te zaslepljenosti imajo slabo razviti biki mešane i preveliko število jalovosti krav. Nasprotno pa lepi in dozoreli pleme-njaki nimajo skokov, kar opravičeno ozlo*-voljava zavedne bikorejce, da prodajo svoje lepe bike mesarju, češ da nimajo krav k pripuščanju. Župani in občinski svetovalci, ne spreglejte v svojih občinah takih generalnih napak naše bikoreje ter jih energično preprečujte in odstranjujte, da ne bo denar, ki ga dovoljujete, proč vržen in da ne bo naša živinoreja na ta način propadala. Živinorejci obupavajo nad koristonos-nostjo krave pinegavke, da bi pa za izboljšanje storili potrebno, niti ne mislijo. Zato gre toliko mladega naraščaja z dobrimi in najboljšimi znaki koristonosnosti pod mesarski nož, nasprotno se pa naraščaj odreja z najslabšimi znaki koristonosnosti, kur živinorejec opazi pri ženskem spolu šele ob prvi molži, pri moškem pa sploh ne. Priporočam, naj se nadaljuje z vodstvom rodovnikov, ki so že uvedeni, ter naj se razširi vodstvo kontrolnih zapisnikov. To bo edina resna podlaga za odbiranje za hlev in meso. Vestne živinorejce ozir. njih hčerke, gospodinje ali dekle, ki bodo točno beležile količino uporabljenih krmil, pridobljenega mleka in narasle teže goveda, naj se nagrade v obleki ali denarju. Naj tudi omenim, da je za izrejo plemenskega naraščaja gibanje na prostem neobhodno potrebno. Zato nam je skrbeti za dolinske in planinske pašnike. Oživi naj akcija za uredbo dolinskega pašnika na Biilovem posestvu na Dobravi. Obnovi naj se pašnik v >Šmarci«, kateri je še ograjen, le da se kosi, mesto pase. Vpo-štev pride Križki travnik v Rudniku za mlado živino. Za Tuhinjsko dolino bi prišlo v poštev Logarjevo posestvo na Pšaj-novci. V Moravski dolini in v črnem grabnu bi se tudi dobilo kaj primernega. Tudi planinski pašniki so za nas dolince neobhodno potrebni za utrjevanje plemenske in delavne živine. Odkar se nam je odvzela t. z. Križka planina, naša živinoreja trpi neprecenljivo škodo. 70% živinorejcev našega okraja nbna planinskih pašnikov niti za mlado plemensko živino. Nudi se nam tudi prilika nakupa t. t. Šuštarjeve planine. Pozvali bomo živinorejce, da zložijo denar v obliki delnio. Vsaka delnica bo imela pravico paše zrt eilo govedo. Kardinal. Pravijo mu tudi pisani kardinal. Ker pa imamo med jabolki samo enega kardinala, je označba »pisani« odveč. To jesensko jabolko je razširjeno vse križem po Sloveniji. Kličejo ga pa malokje s pravim imenom. Kardinal je že stara sorta, znana že davno po vsem svetu. S a d je debel, včasih tudi zelo debel, neenakomerno razvit, navadno bolj visok nego širok in nekako trioglat. Dobijo se pa tudi plodovi, ki so na razne načine potlačeni, široki in enostransko razviti. Volna, rumenkasto bela bolj ali manj, kakor je pač plod doseglo solnce, podolgem z jasno rdečimi tuintam zabrisanimi progami prevlečena koža se sveti. Na drevesu je nadahnjena, ko pa je plod goden, je mastna. Meso je rumenkastobelo, rahlo, vin-skokiselkaštega, osvežujočega okusa brez posebne dišave. Na drevesu zori že septembra, godi pa se do oktobra, dobro se drži precej dolgo v zimo. Plod je neobčutljiv za obtiske. Kazi ga samo nerodna oblika. Ako zraste na vlažnih krajih, tudi rad od znotraj gnije. Drevo raste močno, pa bolj zveriže-no. Vrh je vedno rogovilast s pobešeninu vejami. Zarodi kmalu in rodi potem precej redno in cbilo. Odlikuje se posebno po svoji izredni skromnosti, ker dobro uspeva tudi v slabi, suhi zemlji in v neugodnih legah. Težka, ilovnata tla mu sploh ne ugajajo, ker ga zajeda v takih razmerah rak. Kardinal je sorta za mrzlejše kraie, za x>lj puste in suhe lege. Dobro se sponaša, precepllen na druge sorte, ki ne uspevajo v suhih legah. Denar. g Vrednost denarja 15. t. m. V minulih dneh je naš dinar v Curihu nekoliko poskočil in dosegel 9.12 centimov. V tej smeri so se plačevale tudi inozemske valute na naših borzah v Zagrebu in Belgra-du. Tako se je plačevalo: 1 funt šterling 276 Din, 1 dolar 53.63, 1 nemška marka 13.52, 1 švicarski frank 10.98, 1 avstrijski šiling 8.02, 1 francoski frank 1.69, 1 italijanska lira 2.04, 1 češka krona 1.68, 1 grška drahma 0.75, 1 bolgarski lev 0.40, 1 rumunski lej 0.22, 10.000 madjarskih kron 7.C5 Din. Skoro vse inozemske valute so ostale stalne, samo francoski frank in italijanska lira so v zadnjem tednu precej padle. — Ker se je v zadnjem času opažalo, da gotovi tuji špekulanti delajo na to, da rušijo našo valuto, je finančni minister dr. PeriO imel daljšo konferenco z načelniki svojega ministrstva, na kateri se je pretresalo vprašanje ustalitve dinarja in uvedbe čim večje kontrole nad poslovanjem borz in borznih organov v državi. Količina novčanic na osebo v raznih dižavah. Množina novčanic, žirovnih obvez-noMi in kovanega denarja na osebo je največja v Angliji, kjer pride preračunjeno v dolarje 65.2 dolarja na glavo prebivalstva. Potem ji sledi Švica s 53.3 dolarji, na tretjem je šele Francija s 46.2 dolarja, medtem ko je bila pred vojno na prvem mestu. Od srednjeevropskih držav ima največjo Avstrija z 20.1 dolarja na osebo, nato Ceško-81 slovaška s 17.6, Nemčija 16.7, Italija 16.5, Mažaraka 13.1, Jugoslavija 9.4 in Poljska samo 2.6 dolarja. Ako se primerja kupna moč v posameznih državah, se vidi, da je razmeroma največja v Poljski in Jugoslaviji, ker so potrebe delavstva teh držav znatno mai jše kakor drugod. Cene. g Ljubljanska blagovna bor/a. kupčija na blagovni borzi se je nekoliko poži-vela vsled naraščajočih cen. Tako se je na ljubljanski borzi kupčevalo za blago za 100 kg, v celih vagonih, postavljeno na nakladalno postajo ali na mejo, oziroma drugje, kakor označeno. Cene so bile tele: Pšenica 76 kg težka na bački postaji 340 Din, na slovenski postaji 360 Din; koruza bačka na nakladalni postaji 155 Din, koruza na sremski postaji 150 Din, franko slovenska postaja 180 Din, koruza inzulanka na prekmurski postaji 185 Din; oves srbski rešetani v Ljubljani 220 Din, isti na nakladalni postaji 195 Din; ajda domača na slovenski postaji 255 Din; proso rumeno, postavljeno v Ljubljano 217 Din. Ljubljanski trg. Zelenjave, sočivja in zgodnjega sadja je vedno več na trgu, zato nastopa tudi stalno padanje cen. Prvo sadje, ki prihaja k nam z juga, je zelo drago in ni upanja, da bi se pocenilo prej, nego da pride na Irg naše domače. Podražila se je moka, pšenica in koruza, deloma tudi krma. Cene mesa so pa še vedno stalne, le teletina je bila mestoma malo cenejša. — Minuli teden se je plačevalo za 1 kg: goveje meso Din 15—19, telečje Din 17—19, svinjsko Din 22—25. slanina Din 20, mast Din 25. presajena slanina Din 28—30. — Perotnina: piščanec Din 12—10, večji Din IS—20, kokoš Din 25—35, petelin 30—40 za komad. — Mlevski proizvodi: Moka »0< Din 6, 'A" Din 5.50, kaša Din 6—7, koruzna moka Din 3—4, ajdova Din 6—9, ržena Din 4.50—5 za kg. — Žito in stročnice: za 1C0 kilogramov: pšenica Din 370—385, rž 250 do 280 Din, ječmen Din 230—260, oves Din 225—300, proso Din 275—300, nova sušena koruza Din 195—205, ajda Din 280—300, fižol Din 350, grah Din 400—500, leča Din 600. — Krma: sladko seno Din 80, polsladko Din 75, kislo Din 50. slama Din 50 za 100 kg. Tržišče sladkorja. Vzlic ugodnim poročilom o stanju letine sladkorne pese in sladkornega trsa, ki prihajajo k nam iz Inozemstva, je sladkorni kartel Jugoslavije zvišal cene sladkorju v zadnji dobi dvakrat: prvič za 10 para, drugič za 20 para pri kilogramu. Ta povišek nikakor ni upravičen, kajti zaloge sladkorja iz minolih let so še vedno znatne. Znižanje cen pivu. Pivovarne v Srbiji so v zadnjem času znižale cene pivu za 20 Din za 1 hektoliter (100 litrov). To znižanje pa velja samo za bivšo kraljevino Srbijo, ne pa za Slovenijo, Hrvatsko in dru^e prečanske pokrajine naše države. Tudi pri nas bi lahko nastopilo znižanje cen, ker so se cene surovin znatno znižale. Tudi naše pivovarne so kartelirane, pa ne marajo iti s cenami navzdol. Tržišče i mlekom in jajci. Mlečni proizvodi so v ceni stalni. Mleko se prodaja v Ljubljani po Din 2.50-3, v Mariboru . liter, smetana 12-16 liter, sirov« 1 kg Din 36-45, čajno maslo Din & kuhano maslo Din 45—50. — Jain a 4o—50. — Jajc je a 1 na trgu, zato je tudi cena nekoliko naz!lr vala. Prodajajo se v Ljubljani p0 f)inT™ do 1, v Mariboru pa Din 0.75—i o-, ,„ ta Ko. mad. cene g Žitne ccne na svetovnem trgu žiinB so v zadnjem času porasle tako' n! evropskih kakor ameriških tržiščih, t0 je dogodilo deloma vsled zmanjšanih zaC deloma pa zaradi poslabšanja poročil °d stanju posev kov v Evropi. Sodi se, da žetve na Francoskem, Angleškem, v Italiji in Nemčiji ne bodo dosegle lanskih uspehov Zelo ugodna pa so dalje poročila iz R^ je in balkanskih držav, dočim je zadnje uradno poročilo Zedinjenih držav manj po-voljno kakor prejšnje. Sodi se, da bodo Zedinjene države dale okrog 800 milijonov busbelov (1 bushel = 3511 litra : - 28 kg) žita in od tega 20 milijonov kvarterjev (1 kvarter - 51 kg) izvoznega prebitka. g Tržišče lesa. Lesna kupčija se razvija le polagoma. Za 1 kubični meter lesa so se plačevale spodaj navedene cene, ki veljajo za blago v vagonih postavljenih na označeno postajo: Trami monle na meji 2S0 Din, hrastovi frizi na meji 1200 Din, smrekovi in jelovi hlodi na nakladalni ni postaji 180 Din, deske paralelno žagane, na meji 460 Din, celulozni les na meji 220 Din; bukova drva v Ljubljan 17 Din za 100 kg, — Lesna trgovina se nahaja še vedno v hudi krizi, kajti padanje cen še vedno ni ponehalo. K temu sili tuja konkurenca, | sebno Komunija, ki je vsled padca svoje valute začela iz Galaca pošiljati ogromne količine lesa na svetovni trg. Zlasli Italija je poplavljena z romunskim blagom. Taka vidimo, da je za Slovenijo najvažnejša gospodarska stroka privedena k mrtvilu, kar je občutiti v vsem našem gospodarskem življenju. živina. Ljubljanski živinski sejem. Na zadnji ljubljanski živinski sejem je bilo prignanih 222 konj, 2 žrebeti, 45 volov, S2 krav, 20 telet in 344 prašičev. Prodanih je bilo <2 konj, 34 volov, 54 krav, 12 telet in 279 prašičev. Povprečne cene za kg žive teže so bile: voli prvovrstni Din 9, poldebeli 8.50, vprežni Din 7.50, krave klobasarice 4-5, teleta Din 12—12.50. Prašiči za rejo so se prodajali po 500—600 Din par po velikosti, konji pa po 1500^6000 Din komad. Promet je bil živahen in se je precej prodalo. Za Italijo je bilo kupljenih nekaj goveu. Cene so ostale v glavnem nespremenjene. Mariborski živinski sejem 8. junija jo bil srednje živahen in se je nanj pripeljalo 15 konj, 12 bikov, 182 volov, 322 krav m 19 telet, skupno 550 glav. Za kg žive so bile tele povprečne cene: voli debrn Din 8-9, poldebeli Din 7.50-8, vpreznl 7-7.50, biki za klanje 5.50-7, krave, klavne, debele Din 6.50—8.50, plemenske um 4.50-6.25, krave za klobase 3.50-4.^, . molzne in breje krave Din 6, mlada živina Din 6.25-8.75, teleta Din 10. Prodalo se je 273 komadov, izmed katerih 13 glav v stri jo, 30 pa v Italijo. Mesne cene: volovs* meso Din 13—19, meso bikov, krav, telic Din 12.50—20, svinjsko Din 10.30—27 za jrilogram. Letina. Splošno stanje posevkov. Po poročilih kmetijskega ministra je bilo s t a n j e p o -Bevkov v naši kraljevini v dobi cd 1. do 15. aprila t. 1. ugodno. Obče stanje ozimnih in jarih posevkov v vsej kraljevini je bilo med dobrim in prav dobrim. — g t a n j e ž i v i n e je bilo povoljno. Od kužnih bolezni sta se pojavljala ponekod v manjši meri svinjska kuga in snetiljavost pri ovcah. — Žitnaletinase skoraj povsod pričakuje obilna. Tako so v Vojvodini dosedanji izgledi tako ugodni, da je pričakovati rekordne žetve, kakor jo ni )ilo že 40 let. Naravno v nadi, da ne nastopijo elementarne nezgode. Tudi A m e r i -ta javlja, da je letos pričakovati večjega donosa nego lani. Nič manj ugodna so porodila iz Rusije, kjer se tudi obeta boljša žetev od lanske. Naravna posledica teh vesli se opaža pri cenili žita in mlačnost pri žitni kupčiji. Izgledi vinske trgatve. Kolikor je rao-joče presoditi po dosedanjih poročilih iz raznih vinorejskih okolišev naše države, je po\ prečno stanje vinogradov v državi srednje. Vreme, ki je preveč deževno in hladno, ni preveč ugodno vinski trti. Na vin-6kili tržiščih je položaj skoro vedno enak. V Banatu so se cene znižale, dasi je le malo še vina. Stanje hmeljskih nasadov. Hmeljarsko društvo za Slovenijo poroča, da je stanje hmeljskih nasadov vkljub hladnemu in vlažnemu vremenu normalno. Trte so pov-jrečno dosegle 7 m in čez. Obrambeno delo proti percnospori humali« na poznem hmelju se je dosedaj obneslo. Prvo obsipa-iranje se je pričelo. Škodljivci se dosedaj 5e niso lotili rastlin. V posameznih primerih so bile male množine hmelja predpro-dano po 60 Din za 1 kg. — V o j v o d i n -b k o hmeljarsko društvo javlja, da je rastlina vsled mrzlega vremena nekoliko zastala. Sadilci tožijo o veliki razmnožitvi iiši. Povpraševanje po hmelju je bilo v zadnji dobi majhno. Kupčije ni. Bazno. g V Radečah pri Zidanem mostu se vrši letošnji Petrov sejem za blago in govejo živino v soboto dne 26. junija 1926. Uvoz konj. Znano je, da je v zadnjih etih naša konjereja propadla, ker niso mo-!li konjerejci prodati svojih žrebet in konj. sedaj pa je nastopilo pomanjkanje konj v aki meri, da mora celo vojaška uprava "iti svoje potrebe z uvažanjem konj iz nozemstva. Sedaj so pa zastopniki banat-ikega cmetijstva uvedli akcijo proti uva-®nju konj posebno iz Mažarske, ker pra-"jo, da imajo sami dovolj konj, ki jih pa '°jaška uprava noče kupovati. Izvoz našega krompirja v Švico. Švicarsko poslaništvo javlja, da je švicarski 4vezni svet z odlokom od 19. maja oprostil ugoslovenske izvoznike krompirja obvezati, da pri uvozu krompirja v Švico predle izvozno spričevalo. SEMENSKO AJDO trn0 b »,„„ KORUZO belo za sejanje — in RDEČO DETELJO ima oddati FRAN POGAČNIK, Ljubljana, Dunajska cesta št, 36, 4090 Mlinaria <^°'>ro izurjenega, z družino — se ITI III Kil J M sprejme pri Simon in Zarnikovih nasl., Krtina, polta Dob pri Domžalah. 4001' VAJENEC za mizarsko obrt se iakoj sprejme z vso oskrbo v hiši pri ŠTEFANU BAVDE9, mizarju, Št. Vid pri Stični. 3978 Mati in sin. Glej sinko, primerjajva enkrat perilo, oprano z Zlatorog terpentin. milom s perilom, opranim z drugim milom I Kakšna razlika! Perilo, oprano z Zlatorog terpenti-novim milom, je res lepše, kakor novo. Poleg tega sem našla v Zlatorog terpentinovem milu že drugi zlatnik po 10 frankov! Pozor ijralci na do&ro harmoniho Izilolki prvovrstni. Cene najnižje. Jamstvo 2 leti. Vsa mala popravila se izvrše takoj. Kdor želi dobro z modnimi glasovi ubrano harmoniko, naj si jo naroči ali vsaj ogleda v moji lastili delavnici. Imel bom tudi raztavljene v LJubljani na vele-sejmu, paviljon O št. 892 od 20. juti. do 5. Julija 192«. F- Kucler, izdelovafelj harmonik postaja drenovgrio - vrhnika .......♦♦»»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦"♦»»♦♦♦♦»»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦M* UČENCA za kamnoseško obrt sprejme takoj KARL NOVAK, kamnoseški mojster, Št. Vid pri Ljubljani, — Popolna oskrba v hiši. 398 >■' -i-i v: '> r3 aVT< Vi m Čemu vedite o pokvarjenem želodcu, edini lok je rastlinski zdravilni liker — grenilce * E. JERflS in ORUG LJUBLJANA - MOSTE D ese -motor t ko®>skil1 malo rabljen, kompleten, v najboljšem sta-n>u, se zaradi povečave obrata proda. _ ReKnim m zanesljivim kupcem se omogoči plačevanje tudi na obroke. - Pism. vprašanja na upravo Št, 3842, Kuharico dob.ro' p,"*11"0 in snain°-7 ^čm. i n n 'Prlčeval', sprejme trgovina na deželi. . ronudbe upravi lista pod; Dolenjsko 3867, POSLOVILO Pred odhod o m nazaj v Združene države pozdravljam še enkrat svojo mater Frančišku Jaklič, na. dalje g. župnika A. Šmidovnika iz fare Prečna ter naslednje družine: Andrej Selkota, Franc Žagarja, Jožeta Berus, Franc Može, njegovo mater in se-stro ter brata, dalje Bruderja Janeza z družino, Franc Sktibica z družino, še enkrat vsem lepa hvala za naklonjenost in prijaznost, ki ste mi jo izkazali in bodite mi pozdravljeni, dokler Se ne vidimo! IVAN JASLIC. RAZPRODAJA manufak turne zaloge; sukna, cajga, ko-tenine, narejenih oblek, cajgastih hiač, nogavic, kravat, maje, robcev itd, od 21. junija dalje pri F. ČEŠNOVAR - LJUBLJANA __STARI TRG Prostovoljno gasilno društvo v Dupljah, Gorenjsko proda četverokolno BRIZGALNO z dvema iztoč-nima grloma, dobro ohranjeno. Cena po dogovoru. Zlatnike ;0 ^^ISn« Graben, S. Gorje; Pavla Deberšok, SkaleZ v ' len ju; Ana Bogovič, Čatež-Brežice; gj. o0i: e" Notranje Gorice; Franjo Brajkovič, Sisak- Km!' Žorkovič, Ladvenjak pri Kalovcu; Antonija 1 Zagreb, Nova cesta 43; Ana Zadravec, Zaar"b' Savska cesta ot a; zavod «Josefinunu, Ljublisn ' kupil v trgovini Leskovec in Meden; Marija V gar, Ljubljana, Gosposka ulica; Katarina Gsell! mann, Maribor, Tvorniška cesta 21; Marica Ko! vač, Križevci. "Hrastov okrogel LES tudi CELE PARCELE ali GOZDOVE, KUPUJE »ZORA« d. z o. i. ▼ Črnomlju. 13)7 Edino najboljši SlVUltlS SlrOfl InltOkSt) za rodbino, obrt in industrijo 10 la Jos. Peielinca 6rHzner, Adier Najnižje cene! Tudi 11» obroka! ifubitaiia blizu Prešernovega spomeniki, Pouk v vedenju brezplafno, Večletna garancija. RAZPRODAJA! Kolesa več vr3t in šivalni stroji. Kdor misli kupiti, naj si jih ogleda, da ne zamudi! JOS. ŠEIOVIN - ČUDEN, Ljubljana, Mestni tr* IJ, -------.--------------...--... Ne zavrzite ugodne prilike pri nakupu razaili pomladanskih in poletnih obl-.-k. — V zalogi veda) krasna izbera voln. bl.iga za ženske kostume, pU< šče, bluze, kakor tudi moške obleke, površni«;, razno perilo, vsakovrstni čevlji, damslti klobuki, toiletne potrebščine, moška kolesa, otroški vo< zički, nagrobni venci itd. Vse ugodnosti v novi trgovski hiši. VINKO SAVNIK - Radovljica, Konkurenčne cene! Postrežba solidna! ~IIIEmEm=lll=l!l=i!l=l!iM dvoka! Pr. Josip Lavrii vljudno naznanja, da je otvorll svojo odvetnico pisarna v RIBNICI (pri „Prajerjtrt =iii=iii=iii=iii=iiieiii=1!!5! iMi-Oi nnjBOLjSi pn linjcEfiEjjjj hlcUdiiJa 1 LJUBLJANA, METKLKOVA I« Odprto ve« ilaii, »kladlšinlk stalno ■ iZSSZ