2 5 -05- 1999
GLASILO OBČINE ZAVRČ - letnik I, številka 1 - pomlad 1999
^ i
Domoznanski oddelek
35
DOBER den 1999
Iz vsebine:
-	pogovor z županom Miranom Vukom
-	predstavitev svetnikov občine Zavrč
-	predstavitev šole, društev, zdravstva, župnije...
-	anketa
-	predstavitev občinskih simbolov...
» V časopisu naj se vidi deio in živi jen je občine«
ANKETA MED OBČANI
V dneh, ko smo "skupaj spravljali" in pripravljali material za prvo številko občinskega časopisa Dober deri, nas je seveda zanimalo, kaj o tem menijo občani Zavrča. Povprašali smo nekaj mimoidočih, ali se veselijo prve številke, kaj bi radi prebrali in videli v časopisu, na kaj bi še posebej opozorili uredništvo, pa seveda v kakšni barvi naj bo časopis in kako pogosto naj obišče njihove domove. Presenečeni smo bili nad navdušenjem občanov, kajti prav vsi sodelujoči v anketi bodo občinski časopis z veseljem vzeli v roke, povedali pa so nam še marsikatero zanimivost in predlog.
Hedvika Mislovič iz Hrastovca: »Seveda sem za občinski časopis. V njem bi rada prebrala kaj več o delu občinskega sveta, o tem, kaj so in kaj bodo delali, ob tem pa ne bi smeli pozabiti na kulturo in kulturne dogodke. Vesela bi bila, če bi tudi občina imela več posluha za kulturno dejavnost. V časopisu naj se vidi delo in življenje v občini, morda pa bom tudi sama vanj kaj napisala.«
Andreja Arnejčič iz Turškega Vrha: »Občina Zavrč naj ima svoj časopis, tako kot ga imajo druge občine. Želim, da bi bil časopis čim bolj v barvah, z veliko fotografijami, sama pa ne vem, ali bi vanj kaj napisala. Pričakujem, da bo v časopisu pisalo, kaj se je v občini naredilo do sedaj, kakšni so načrti, lahko bi pisali tudi o porokah in še o marsičem drugem. Bom pa naš završki časopis zagotovo vzela v roke in ga prebrala.«
Marjan Korpar iz Hrastovca:
»Dobro bi bilo, da bi imela naša občina svoj časopis, druge občine okoli nas ga že imajo. Podrobno bi iz časopisa želel izvedeti, kaj se v občini zanimivega in aktualnega dogaja, več o društvenem življenju ...Vseeno mi je, ali bo v barvah ali črno-bel, da bodo le izbrali cenejšega, z veseljem pa ga bom vzel v roke.«
Zinka Ogrizek iz Goričaka: »Seznanjena sem že, da bomo v občini Zavrč imeli svoj časopis. Gotovo ga potrebujemo, da bomo bolje informirani o dogajanju v občini na vseh
področjih. V časopisu bi rada zasledila tekoče zadeve s sestankov in sej na sedežu občine, o tem, kaj se dela v občini, morda bi bilo dobro podrobneje predstaviti kraje, dodati osebno kroniko, bila pa bi pripravljena v časopis dati tudi kakšno reklamo.«
Martin Težak, Turški Vrh:
»Spomnim se, da smo že v osnovni šoli imeli svoj časopis, zato je zelo v redu, da ga imamo tudi v občini. V njem bi želel brati o dogajanju v občini, o delovanju občinskega sveta, o aktivnostih po društvih - športniki bomo že dosti napisali, lahko bi bile v časopisu tudi reklame, pa mali oglasi in predstavitve dejavnosti drobne obrti in zanimivih ljudi. Tudi križanka bi lahko bila, horoskop niti ni potreben, kaj več bi želel izvedeti o vinski cesti in turizmu, pa o župniji in cerkvah, dobro pa bilo, da bi bila vsaj kakšna stran časopisa v barvah. V naši družini ga bomo prav gotovo z veseljem prelistali in prebrali, če pa bo kdaj priložnost, bom pa tudi sam vanj kaj napisal.«
Jože Pasičnjek, farni župnik: »V
občinskem časopisu bi si želel poročanje o dogodkih iz cele občine, kajti v Tedniku tega premalo zasledim, naši ljudje pa bi bili bolje obveščeni o vsem. V vsaki številki bi lahko povedali kaj o aktualnih dogodkih in načrtih občine, malo več o turizmu, vinogradništvu, temu bi dodali še statistične podatke in vključili matični urad z rubriko »Umrli so«, pisali bi lahko o porokah in zlatih porokah, kakšno stran bi imeli posebej za otroke in njihove prispevke, pa za društva v občini. V časopisu bi si želel veliko fotografij, potem bo vsebina tudi delovala privlačneje, prva in vse naslednje številke pa bodo v župnijskem domu dobrodošle.«
TM
Velika noč naj v vase domove prinese srečo in družinsko veselje. Želimo vam prijetne praznike, obilo notranjega miru in zadovoljstva.
Župan Miran Vuk in Občinski svet
VELIKONOČNI KRES
V temni noči
velik plameneči kres gori, tu ob ognju vse polno nas veselih je ljudi.
Večina nas v ogenj zre, kjer velikonočni kres gori, harmonika v noči tu igra, vesela pesem tja v noč doni.
Visoko plamen šviga, vedno igriv, nikoli enak, to noč tako prijeten in ne grenak.
Drobne iskrice svetleče
tja pod zvezdnato nebo hite,
tam visoko, ne ve se več,
ali iskre ognja ali zvezde se blešče.
Ob kresu, v temni noči plamenečem, se velikonočna pesem v nas zbudi, kako lepo je ob prijetnem ognju kresa, kjer še zadnja iskrica brli.
Naznanja se nedeljski svetel svit, z velikonočno srečo ves oblit, si nežna blagodejna ti nedelja mila, ki si nekoč vstajenje oznanila.
Na oblem gričku sred vasi v zvoniku bele cerkve k velikonočni slavni maši prijazno zvon zvoni.
Peter Vesenjak
GLAS UREDNIŠTVA
Vsak začetek je nekako negotov v pričakovanju, kako bo nekaj, kar se rodi, uspelo in kako bo sprejeto.
Vsakdo, ki ustvarja, bi najbrž želel skupaj z Vami ustvariti nekaj dobrega, nekaj, kar bi na vse nas delovalo sproščujoče, kar bi obogatilo našo notranjost in potešilo našo radovednost.
Obveščanje je nekaj zelo pomembnega; vsak element, ki vsebuje takšno popolnitev, je prav gotovo za občane dobrodošel. Naš namen je, da se z našim časopisom zbližamo in spremljamo naše razvojne programe na poti h končni uresničitvi, da uresničimo naš vsakodnevni topli pozdrav DOBER DEN.
DOBER DEN bo v vaše domove prihajal vsak tretji mesec oziroma štirikrat na leto. Najprej Vas bo lepo pozdravil s svojim naslovom in Vas vedno znova povabil, da ga preberete in tako z njim sodelujete.
Radi bomo prisluhnili Vašim usmeritvam, veseli bomo Vašega oglašanju v tem našem težko pričakovanem glasu, ki Vas tako lepo pozdravlja in bo odslej prinašal vesti z območja občine Zavrč, torej iz naših vinorodnih gričev, od koder bodo novice odšle tudi dalje v svet.
V novicah pa boste sodelovali tudi Vi, kar nas še posebej veseli.
Izbrali smo ime časopisa, ki se nam je zdelo zelo primerno, saj si ne zaželimo samo dobrega, ampak tudi srečnega, uspešnega, zdravega. Vse to smo združili v našem in Vašem vsakodnevnem življenju in tudi v pozdravu
DOBER DEN,
ki naj bo toplo sprejet tudi v vaših srcih in domovih.
Za uredništvo:
Peter VESENJAK
Dober den je glasilo občine Zavrč, ki glasilo tudi izdaja.
Uredništvo: Peter Vesenjak, Miran Vuk, Mariin Vesenjak,
Ivan Pongrac, Etna Friščič, Marjan Brunec, Lidija Strelec Trančar. Oblikovanje: VEJ'CA Tisk: MA TISK, d.d.
Naslov uredništva: Občina Zavrč, Zavrč 11, 2283 Zavrč Telefon: (062) 761-170, 761-180
Po mnenju Urada vlade R Slovenije se občinsko glasilo Dober den šteje med proizvode, za katere se plačuje 5% davek od prometa proizvodov. Glasilo občine Zavrč Dober den je vpisano v evidenco javnih glasil, ki jo vodi Ministrstvo za kulturo pod zaporedno številko 1613.
POGOVOR Z ŽUPANOM MIRANOM VUKOM
»Prevladujeta razum in želja po
napredku«
Srečanje z županom Miranom Vukom je prijetno in nadvse zanimivo, kajti prvi mož završke občine ima kaj povedati o občini in njenih načrtih. Po letih je eden mlajših slovenskih županov, zato pa nič manj ambiciozen in željan znanja ter napredka svoje majhne haloške obmejne občine. Miran Vuk je prijeten sogovornik, pri vsakem, še tako preprostem stavku dobro premisli, preden reče zadnjo besedo; je odločen in natančen. Domačini ga zelo dobro poznajo tudi v vlogi uspešnega podjetnika doma in v tujini, pa tudi kot člana SKD - Občinskega odbora Zavrč in verjetno še kako drugače. Na jesenskih volitvah so v njem prepoznali novega župana, mu zaupali svoj glas in verjamejo, da bo dobro in uspešno vodil občino v 4-letnem mandatu. Posebej za prvo številko občinskega časopisa smo z županom naredili kratek pogovor.
Gospod župan, za vami so le slabi trije meseci županovanja v občini Zavrč, verjetno pa ste v tem času okusili že marsikaj in sprejeli kako pomembno odločitev. Kako se počutite v vlogi župana danes, po nekaj tednih vodenja občine?
Zupan Miran Vuk: V preteklih treh mesecih je bilo naporno predvsem zaradi spoznavanja starih problemov in tudi v pričakovanju proračunskih sredstev iz države, pri čemer pa smo prišli v neko sredino. Vse to je bilo potrebno za normalen začetek dela občine. V občinskem svetu smo čim bolj demokratično porazdelili delo med člani sveta, da je vsak svetnik »zaposlen«, saj vodi ali je član kakega odbora in komisije; vse to je potrebno, da bomo lahko skupaj dosegli neki rezultat. Že na začetku smo se poskusili izogniti strankarskim interesom v
dobro občanov in rekel bi, da nam je to uspelo. V bistvu pa je župansko delo bolj delo gospodarja, politični del županovega dela pa je po mojem bolj reprezentativnega pomena; v mislih imam sprejeme, srečanja ... Županova osnova je vsekakor v gospodarstvu občine.«
S katerim področjem dela ste se najprej spoprijeli, kakšni so načrti in programi dela?
Župan Miran Vuk: »Glede na že opravljeno delo v občini ostajajo v prioriteti ceste in vodovod kot osrednje točke na področju komunalne infrastrukture. Najprej želimo modernizirati dve občinski cesti: cesto Turški Vrh -Drenovec - Mohor, kjer so v vlogi sofinancerja tudi občani, ki so že pričeli zbirati prispevke. V plan smo dali tudi asfaltiranje ceste Hrastovec - Belski Vrh, kjer bodo občani prav tako sodelovali z zbiranjem sredstev. Predvidevamo, da bi v avgustu, morda že prej, nadaljevali delo na vodovodnem omrežju. Objavljen je že javni razpis za zbiranje izvajalca del, poleg tega pa smo že poslali vlogo za sofinanciranje projekta s strani države. V načrtu imamo še obnovo zdravstvenega doma in
kulturne dvorane, z ministrstva za kulturo pa smo že dobili del odobrenih sredstev za obnovo cerkve device Marije. V programu imamo tudi sanacijo mostu Turški Vrh (domačini temu zaselku pravijo Grebljice), že sedaj pa prosimo občane za razumevanje, saj bo tamkajšnja cestna povezava vsaj za nekaj dni v celoti motena in zaprta. Intenzivno pa se ukvarjamo s poravnavo dolga za novo šolo; največji zalogaj je sodna poravnava z izvajalcem del in moram ob tem povedati, da v to vlagamo veliko truda in časa. Mnoge stvari so bili pri tem nejasne, nepravilno narejene, potrebno je bilo organizirati tudi cenilca finančne stroke, seveda pa bo znova potrebno usklajevanje. Upamo na najboljše in najverjetneje bo ta zadeva za našo občino ugodno rešena.«
Občina Zavrč kljub zadnjim letom dela in prizadevanj verjetno ni bila kos marsikateri težavi in problemu v naseljih in med občani. Na katere težave bi opozorili in kako jih boste poskušali odpraviti ter uspešno rešiti?
Župan Miran Vuk: »Opozoril bi na strpnost do dela občine, župana,
občinskega sveta in občinske uprave, saj nam država omejuje finančna sredstva. Potrebno bo ogromno napora, da bodo cilji v 4-letnem mandatu vidni; uspeh vsekakor bo opazen, o tem sem prepričan. Največja problematika v občini je prav gotovo brezposelnost občanov, veliko število nezaposlenih in vzdrževanje vseh drugih, ki bremenijo proračun občine (nezaposlene osebe, občani, ki so v domovih za upokojence in v drugih ustanovah), potem pa je tukaj še pokrivanje rednih stroškov šole, visoka je tudi postavka za vzdrževanje lokalnih cest. Torej problemi so in bodo, poskušali pa jim bomo kar najbolje reševati v dobro vseh občanov.«
Občane prav gotovo zanima, kako se boste kot župan zavzemali za napredek in razvoj v občini, pa seveda na katerih področjih.
Zupan Miran Vuk: »Vez z občinskim svetom sem že našel, to je bilo zame bistveno. Kot sem že dejal, smo si delo v občinskem svetu porazdelili po posameznih področjih. Srečujemo se s podobnimi problemi kot druge občine, vesel pa sem, da med nami prevladujeta razum in želja po napredku. Bistvena sprememba v novem delovanju občine je prav v 100-odstotni javnosti dela vseh nas, sicer pa v občini nismo in ne bomo sprejeli nobene odločitve, ne da bi o njej bili obveščeni svetniki in o njej ne bi odločili. Da je tako, je dokaz prvi zbor občanov (bil je 27. marca), kjer bomo (smo) podali vse informacije o minulem in tekočem delu občine. Občane želimo obvestiti o vsem, odgovoriti na njihova vprašanja in prisluhniti njihovim potrebam in željam. Tudi zato smo se v občinskem svetu odločili za svoj občinski časopis, da bi ljudje več vedeli o delu ter načrtih občine. Na občinskem svetu smo že sprejeli osnutek novega statuta občine, narejen je zaključni račun za minulo obdobje in v izdelavi proračun za letos. Poleg tega pripravljamo še gradivo o gradnji cest in vodovoda, morali pa se bomo odločiti še o prioriteti posameznih akcij v tem letu.«
Denarja je v občinskem proračunu zmeraj premalo za vse potrebe in hotenja občanov, proračunska vreča je ponavadi preskromna. Kako »težak« sploh je letošnji proračun?
Župan Miran Vuk: »Zadnji podatki (po nekaterih spremembah in dopolnitvah) pravijo, da bomo imeli letos v proračunu 77 milijonov tolarjev, kar bo seveda komaj zadostovalo za normalno delo in za izpeljavo vseh zastavljenih nalog. Vsaj 50 odstotkov več bi potrebovali za nemoteno delo, seveda pa se vztrajno trudimo pridobiti dodatna sredstva na javnih razpisih, tudi iz naslova zelene meje, pri ministrstvu za okolje in prostor imamo že vlogo za sofinanciranje vodovoda. Rekel bi, da bodo potrebna usklajevanja na ravni države, ogromno birokracije v občinski upravi, da bomo sploh zadovoljili osnovne pogoje razpisa.«
Menite, da bi občina Zavrč vendarle potrebovala profesionalnega župana?
Župan Miran Vuk: »Naša občina nikakor ne potrebuje profesionalnega župana, saj se ponuja nešteto možnosti delitve dela in ne nazadnje smo v občinskem svetu imenovali tudi podžupana, ki lahko opravi marsikatero delo. Občino za posamezna področja dela - seveda za tista, za katera so zadolženi - zastopajo tudi svetniki. Vse to zagovarjam, saj bodo s tem
Tako pravi novoizvoljeni završki podžupan Peter Vesenjak, ki je v tej vlogi šele nekaj tednov in si že pridno nabira podžupanske izkušnje. Sicer je matičar na krajevnem uradu v Zavrču, tudi predsednik odbora za družbene dejavnosti in negospodarstvo, član več komisij in ne nazadnje so mu v občini zaupali tudi mesto urednika občinskega glasila.
O vlogi podžupana je Peter Vesenjak povedal:
»Osebno ne gojim pri tem nekih velikopoteznih ambicij in pričakovanj, saj navsezadnje želim svoje delo opravljati mirno in brez večjih težav. Kot podžupan naj bi včasih zamenjal župa-
tudi stroški občine manjši in bo večja učinkovitost občinske uprave. Presenečen sem nad znanjem in voljo do dela in za reševanje problemov zaposlenih v občinski upravi, pa tudi občina je dokaj dobro kadrovsko zasedena. Kot župan se bom zavzemal, da občani nad mojim delom in delom občinskega sveta ne bodo razočarani, pričakujem pa, da bomo skupaj naredili kar največ, upoštevaje zdajšnje želje, načrte in potrebe občine.«
Pred nami je prva številka završkega občinskega glasila. S katerimi besedami ga boste pospremili na pot in kaj pričakujete od glasnika občine?
Župan Miran Vuk: »V občini smo se odločili za svoje občinsko glasilo, zaželel pa bi mu uspešno izhajanje in dobro vsebino; k temu bomo tudi sami morali kaj pripomoči. Časopisu bi zaželel, da bi izhajal prihodnja štiri leta in potem še naprej, da bi kritično in tudi pohvalno deloval na občane, občinsko upravo, svetnike in župana. Časopis naj bo ogledalo občine, v njem naj bodo tudi vprašanja in pripombe občanov; na to bomo odgovarjali.«
na na raznih sestankih, posvetih in srečanjih, če je ta odsoten ali morda zadržan, na voljo pa naj bi bil tudi vsak delovni dan v občini. Povedal bi, da to delo opravljam s ponosom, želel pa bi kar najbolj pomagati našim občanom in jim prisluhniti. Kot podžupan si želim predvsem dobro sodelovanje z županom Miranom Vukom, občinskim svetom in občinsko upravo, saj bomo le lahko dobro opravljali delo v občini. Pričakujem, da si bom tudi v vlogi podžupana nabral nekaj izkušenj, ki mi bodo morda koristile pri mojem delu, prav gotovo pa se bom pri tem naučil marsikaj novega. Se zmeraj pa je na prvem mestu kultura, tej sem zvest že od leta 1979.«
TM
PODŽUPAN PETER VESENJAK
»Delo opravljam s ponosom«
ŽUPAN OBČINE ZAVRČ
MIRAN VUK, roj. 20. 7. 1961, stanujoč v Hrastovcu 130 ekonomski tehnik, samostojni podjetnik, član SKD - Občinski odbor Zavrč
ČLANI OBČINSKEGA SVETA
PETER VESENJAK, roj 15. 4. 1945, stanujoč v Turškem Vrhu 1 a ekonomski tehnik, matičar KU Zavrč, član LDS - Občinski odbor Zavrč, podžupan
ZVONKO TEŽAK, roj. 29. 9. 1963, stanujoč v Hrastovcu 81 a voznik, voznik avtobusa, član SKD -Občinski odbor Zavrč FRANC KELC, roj. 20. 11. 1952, sta-
nujoč v Turškem Vrhu 70 b voznik, voznik avtobusa, član SKD -Občinski odbor Zavrč JOŽEF LIBER, roj. 15. 1. 1948, stanujoč v Drenovcu 1
šofer, voznik avtobusa, član SDS -Občinski odbor Zavrč IVAN PONGRAC, roj. 14. 7. 1952, stanujoč v Zavrču 6
soboslikar, zaposlen v gostinstvu, član SLS - podružnica Zavrč MARTIN VESENJAK, roj. 31. 10. 1939, stanujoč v Turškem Vrhu 100 kmetovalec, kmetovalec, član SKD -Občinski odbor Zavrč ANTON PETROVIČ, roj. 17. 5. 1931, stanujoč v Goričaku 17 gradbeni delovodja, upokojenec, član LDS - Občinski odbor Zavrč
Peter Vesenjak, podžupan
Franc Kelc
Jožef Liber
:
Ivan Pongrac
Martin Vesenjak
Anton Petrovič
ODBORI IN KOMISIJE V OBČINI ZAVRČ:
-	ODBOR ZA GOSPODARSTVO, VARSTVO OKOLJA IN GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE
-	ODBOR ZA KMETIJSTVO IN GOZDARSTVO, OBRT, TURIZEM, GOSTINSTVO IN TRGOVINO
-	ODBOR ZA FINANČNE ZADEVE IN PREMOŽENJE
-	ODBOR ZA POŽARNO VARNOST
-	ODBOR ZA DRUŽBENE DEJAVNOSTI
-	NADZORNI ODBOR
-	KOMISIJA ZA
STATUTARNO-PRAVNE ZADEVE
-	KOMISIJA ZA POPIS SREDSTEV, DROBNEGA INVENTARJA, OBVEZNOSTI, TERJATEV IN STANJA DENARNIH SREDSTEV
-	KOMISIJA ZA MANDATNA VPRAŠANJA, VOLITVE IN IMENOVANJA
-	SVET ZA PREVENTIVO IN VZGOJO V CESTNEM PROMETU
PLAN DELA OBČINE ZAVRČ
1.	VODOVODNI SISTEM VZHODNE HALOZE: ZAVRČ - TURŠKI VRH
2.	OBNOVITVENA DELA NA CESTI TURŠKI VRH - ODSEK SV. MOHOR
3.	OBNOVITVENA DELA NA CESTI BELSKI VRH - MATEVŽ KOKOL
4.	POPRAVILO MOSTA NA LC TURŠKI VRH - GREBLJICA
5.	UREJEVANJE LOKALNIH IN KRAJEVNIH CEST
6.	TABLE ZA OZNAČITEV OBČINE
7.	DOTACIJE ŠPORTNEMU DRUŠTVU
8.	DOTACIJE KULTURNEMU DRUŠTVU
9.	FINANCIRANJE SOCIALE IN ZDRAVSTVA, ŠOLSTVA, PREDŠOLSKE VZGOJE, LOKALNIH IN KRAJEVNIH CEST
10.	ADAPTACIJA ZDRAVSTVENEGA DOMA IN KINODVORANE
11.	OBNOVITVENA DELA PRI CERKVI DEVICE MARIJE
12.	SOFINANCIRANJE PGD ZAVRČ
Dosedanje delo sveta občine Zavrč
Sedanji občinski svet, ki je bil izvoljen na volitvah 22. novembra 1998, je pričel redno delo 10. decembra istega leta, ko je bila sklicana prva, konstitutivna seja, na kateri so bili potrjeni župan občine Miran VUK in vseh sedem svetnikov: Zvonko TEŽAK iz Hrastovca, Franc KELC iz Turškega Vrha, Jožef LIBER iz Drenovca, Martin VESENJAK iz Turškega Vrha, Peter VESENJAK iz Turškega Vrha, Ivan PONGRAC iz Zavrča in Anton PETROVIČ iz Goričaka. Na tej prvi seji sveta je bil prisoten tudi prejšnji župan občine Zavrč Franc MAJCENOVIČ. Zraven konstituiranja so na svetu razpravljali, kako prevzeti delo oziroma finančno in materialno stanje. Dogovorjeno je bilo, da prevzem opravijo 18. decembra 1998, ko je bila sklicana druga seja sveta.
Na drugi seji je svet dejansko razpravljal o prevzetem stanju v občini Zavrč, kar se tiče materialno-finančnega poslovanja. Zraven tega je na tej seji razpravljal o zakonu o lokalni samoupravi in na predlog župana potrdil oziroma izvolil podžupana občine. Že na tej seji so pričeli tudi razpravo o občinskem statutu in drugih aktih, po katerih bodo delali v občini. Predlagani so bili tudi že odbori in komisije kot delovna telesa občinskega sveta. Svetniki so sprejeli nekatere sklepe v zvezi s socialnimi vprašanji in kulturo ter za področje komunalnih del.
Tretja seja občinskega sveta je bila 6. februarja letos, na njej pa je bil posebej obravnavan statut občine, župan Miran VUK pa je bil imenovan za člana sosveta načelnika Upravne enote. Svet je tudi razpravljal o komunalnem razvoju občine -vodovodu, cestah in drugem. Sprejel je tole prioriteto za gradnjo cest: najprej cesta Turški Vrh - Mohor, nato cesta v Belskem Vrhu in nato še cesta v Brezovcu in Pestikah proti Korenjaku. Potrjen je bil tudi zapisnik inventurne komisije, ki je popisala osnovna sredstva in drobni inventar. Svet je tudi obravnaval druge točke dnevnega reda, ki so zajemala vprašanja družbenih dejavnosti.
Na četrti seji sveta, ki je bila 26. februarja, so že drugič obravnavali občinski statut. Sprejete so bile nekatere dopolnitve oziroma spremembe, nato pa so ga svetniki dali v končno razpravo in potrditev na naslednji, peti seji. Na tej seji so obravnavali tudi sanacijo mostu v Grebljici, v zvezi z informiranjem občanov pa so se dogovorili, da v Zavrču prične štirikrat na leto izhajati časopis; zanj naj odgovarjajo član sveta in podžupan ter odbor, ki bo imenovan pozneje. Na seji je bil sprejet tudi sklep o takojšnjem razpisu javnih del in prijava na razpis za sofinanciranje oskrbe s pitno vodo.
Svet je na vseh teh sejah skrbel za redno delo občinske uprave, saj je bil župan prisoten na vsaki seji sveta in jo konstruktivno vodil. Delo na področju družbenih dejavnosti je potekalo redno, sprejeti so bili nekateri sklepi, ki so omogočili, da je bil recimo - če omenimo najaktualnejše dogodke na področju kulture - v Zavrču ustanovljen moški pevski zbor oziroma oktet in posneta druga kaseta ljudskih pevk, redne je tudi skrb za socialno varstvo, zdravstvo, šolstvo in predšolsko vzgojo. Tudi na komunalnem področju je bilo živahno, saj so kljub zimi že urejevali ograjo na pokopališču, ki bo omogočila tudi njegovo širitev.
Vsak dan se za nas občane zgodi kaj pomembnega, o tem pa bomo poročali tudi vnaprej v našem časopisu DOBER DEN.
Peter VESENJAK
ORDINACIJA SPLOŠNE MEDICINE IN ZOBOZDRAVSTVENA AMBULANTA
Zdravstvo v občini Zavrč
Prostore zdravstvenega doma v Zavrču je težko najti, če že nisi domačin. Zavrčani pa so na ordinacijo splošne medicine in zobozdravstveno ambulanto -obe sta v neposredni bližini kulturne dvorane - navajeni že vrsto let. Tabla pred vhodom v zdravstveni dom pove, da je po novem v Zavrču zasebna ordinacija splošne medicine Mile Saftič, dr. med., in zobna ambulanta ZD Ptuj, kjer od novega leta dela zobozdravnica Irena Tentič, dr. stom.
Dr. Mila Saftič ima ordinacijski čas za paciente ob torkih in četrtkih, ostale tri dni je v ZD Cirkulane. V zasebni ambulanti ima 1300 kartotek pacientov. Izredno rada dela z ljudmi na podeželju, saj si je takega dela želela že v času študija. V ordinaciji ji pomaga medicinska sestra Slavica Kolarič, v administraciji pa mož G ari Saftič. Tudi s prostori za zdravstvo je zadovoljna, dr. Saftičeva pa pove, da so se ljudje nanjo že zelo navadili in da ji dela nikoli ne zmanjka; še največ ga je imela zadnja dva meseca in pol, ob »izbruhu« viroze.
V sosednjem prostoru ob ordinaciji splošne medicine je zobna ambulanta Zavrč, ki spada pod okrilje ZD Ptuj. Or-
Irena Tentič, dr. stom., (desno) in medicinska sestra Sonja Kociper
dinacijski čas v zobni ambulanti je ob torkih dopoldan in četrtkih popoldan, vpisanih je blizu 600 pacientov, kar je po besedah zobozdravnice Irene Tenčič, dr. stom., premalo za celo občino. V završki zobni ambulanti zobozdravnici pomaga medicinska sestra Sonja Kociper, obe pa sta ob našem obisku povedali, da z opremo v ordinaciji nikakor ne moreta biti zadovoljni, saj je ta že kar zastarela, vse drugo pa
Mila Saftič, dr. med., (levo) in medicinska sestra Slavica Kolarič
je zanju v mejah normale.
TM
OSNOVNA ŠOLA CIRKULANE
Podružnična šola Zavrč
Šola Zavrč je podružnična šola in jo obiskuje 62 učencev nižje stopnje od 1. do 4. razreda ter 58 učencev od 5. do 8. razreda. Na šoli je osem stalnih učiteljev, drugi učitelji se vozimo v Zavrč iz Cirkulan. Pod okriljem šole deluje tudi oddelek vrtca, v katerem je trenutno 22 otrok, tem pa se po 11. uri priključi še sedem malih šolarjev. Delo v vrtcu je zelo težavno, saj je skupina številčna, starost otrok pa je od enega do sedem let, kar pedagoško delo zelo otežuje. Malo šolo obiskuje 21 bodočih učencev.
Sola ima odlične pogoje dela. Prostorsko smo pripravljeni na devetletni program osnovne šole. Naši otroci pa praktično obiskujejo »štirinajstletni« program šole, saj sta vrtec in šola pod isto streho.
Kljub relativni majhnosti je šola zelo aktivna tako v samem kraju kot tudi drugod. Udeležimo se skoraj vsake pomembne kulturne in druge prireditve v občini Zavrč.
V	šoli uporabljamo učne metode in oblike poučevanja, ki bodo zagotovile najboljše možne rezultate - znanje učencev. Pri tem smo učitelji predvsem v pomoč staršem in organizatorji učno-vzgojnega procesa.
V	šolskem letu 1998/99 nadaljujemo vse eksperimentalne programe, enako pozornost pa posvečamo tudi uvajanju metodoloških inovacij.
Uvajamo eksperimentalne programe, kot so:
integrirani pouk:
V	vseh razredih razredne stopnje je osnovna oblika poučevanja integrirani pouk (oz. oblike in metode dela, ki so zanj značilne).
opisno ocenjevanje:
Nadaljujemo opisno ocenjevanje v 1. in 2. razredu. S tem si zagotavljamo dober prehod na 9-letno OS.
Didaktična prenova 4. razreda poteka po programu zavoda za šolstvo,
zanjo pa so zadolženi razredniki četrtih razredov.
nivojski pouk:
Prednost pri organiziranju nivojskega pouka kot zunanje diferenciacije imata predvsem matematika in tuj jezik. Zaradi organizacijskih potreb poteka pouk v skupinah pri gospodinjstvu in tehničnem pouku ter športni vzgoji v 6., 7., in 8. razredu.
teamski pouk:
V	šolskem letu 1998/99 nadaljujemo projektno delo. Rezultati prejšnjih let so nas prepričali, da se s celostno metodo poučevanja učenci več naučijo in predvsem snov bolje povežejo in dalj časa ohranijo. V okviru tega pouka izvajamo projekte pri posameznih predmetih v razredu.
pouk tujega jezika (angleščina ali nemščina):
V	letošnjem šolskem letu izvajamo pouk drugega tujega jezika angleščine ali nemščine, po izbiri učencev od 4. razreda naprej. Učenci višje stopnje pa obiskujejo drugi tuji jezik fakultativno.
računalniško opismenjevanje:
Na naši šoli bi radi začeli pouk računalništva, vendar naša računalniška učilnica nima računalnikov in računalniške opreme. Z ministrstva za šolstvo in šport pričakujemo obljubljene štiri računalnike, druge pa bi radi pridobili s pomočjo občine in sponzor-
jev. Zahvaljujemo se Lions klubu iz Celja s podružnico Ptuj, ki nam je v jeseni 98 že podaril en računalnik.
šola v naravi:
Poletno šolo v naravi bomo v tem šolskem letu organizirali predvidoma v maju v Ankaranu. Namenjena je učencem tretjih razredov. Za učence, ki se ne morejo udeležiti šole v naravi, bo potekal pouk v šoli, s poudarkom na spoznavanju narave in športa.
Naš šolski okoliš zajema naslednje kraje:
Zavrč, Hrastovec, Goričak, Drenovec, Turški Vrh, Pestike, Korenjak, Belski Vrh, Gorenjski Vrh.
Organiziramo kulturne in naravoslovne dneve, športne dneve in dneve družbeno potrebnega dela.
Sola je vključena v vzorčne izobraževalne centre osnovnih šol Slovenije.
Zelo si želimo lepo in urejeno okolico. Okolica je eden od temeljev za dobro počutje, obenem pa imamo pri njenem urejanju tudi priložnost, da vzgajamo učence v duhu dobrega gospodarja. Mladim moramo povedati, da je naša prihodnost v urejenem okolju, lahko tudi v taki obliki, da je pokrajina lepa
in obenem tudi koristna.
Na šolskih površinah urejamo:
-	zelenjavni vrt,
-	sadovnjak,
-	park, kjer zasajamo sadna drevesa.
Ostale površine pa so zasejane s travo, nato predvidevamo še zasaditev raznih grmovnic in jagodičevja. V zelenjavnem vrtu pridelujemo vrtnine, saj ne potrebujemo vrta za biologijo, pridelane vrtnine pa uporabljamo v šolski kuhinji, prav tako koristno bomo
uporabili sadje dreves, ki smo jih zasadili v sadovnjaku in parku.
Vzgojna naloga te naše dejavnosti bo, našim učencem dati nekaj osnovnega znanja iz ljubiteljskega kmetovanja.
Med vzorčne izobraževalne centre se je naša šola vključila v šolskem letu 1997/98 na srečanju v Puconcih. Nimamo še izkušenj pri tem delu. Predstavili smo se s svojim programom, ki ga že uresničujemo. Naše delo v šolskem vrtu in okolici poteka celo šolsko leto in zato lahko v vsakem času
prikažemo obiskovalcu dela, ki so tekoče zasnovana in jih izvajamo. Pri delu sodelujejo vsi učenci od 1. do 8. razreda. Na delo centra se šele prilagajamo in uvajamo, zato še nismo pripravljali srečanj in seminarjev na to temo, kljub temu pa bi radi tudi na tem področju sodelovali. Izkušnje od drugih ter tudi lastne izkušnje z drugih področij pa nam bodo pomagale, da bomo poskušali organizirati določeno dejavnost po svojih najboljših močeh.
V letošnjem šolskem letu smo že sodelovali na dnevih slovenskega izobraževanja v Ljubljani. Na razstavnem prostoru smo se predstavili z našo dejavnostjo. Geslo pri našem skupnem delu se glasi:
VZEMI SI ČAS ZA DELO,
SAJ TO PREDSTAVLJA CENO USPEHA.
VZEMI SI ČAS ZA RAZMIŠLJANJE, SAJ TO PREDSTAVLJA IZVOR MOČI.
VZEMI SI ČAS ZA IGRO,
SAJ TO PREDSTAVLJA SKRIVNOST MLADOSTI.
(IRSKI VIR), Janez Jurgec
KUD Maksa Furjana se predstavi
V občini Zavrč deluje kulturno-umetniško društvo, ki nosi ime po znanem rojaku, velikem gledališkem in filmskem igralcu Maksu Furjanu, doma iz Goričaka.
KUD Maksa Furjana deluje po sodobni organizacijski shemi (sekcije in skupine), namen in naloga društva pa je ohranjati kulturno dediščino, približati kulturne dobrine predvsem malemu domačemu človeku, ki nima ne materialnih niti drugih možnosti, da bi lahko obiskoval kulturne (umetniške) prireditve visoke kvalitete, kot so gledališča in opere. Naloga društva je tudi dati možnost ustvarjalnega in poustvarjalnega dela občanom, ki se čutijo za to spodobni in ki želijo uresničevati tovrstne sposobnosti.
Kot je bilo že omenjeno, društvo deluje po sekcijah in skupinah. Gotovo je potrebno posebej omeniti skupino ljudskih pevk kot najaktivnejšo, saj je ob celi vrsti nastopov v živo posnela že dve kaseti in s tem iztrgala pozabi tako dragoceno blago, kot je ljudska pesem.
V društvu delujejo še druge skupine: trio ljudskih godcev, vokalna dekliška skupina, moški pevski zbor, dramsko-recitacijska ter plesno-folklorna skupina. Prizadevamo si oživiti tudi delo likovne skupine.
Društvo je na letni konferenci sprejelo delovni program za leto 1999, ki je zelo obsežen in dokaj ambiciozno, čeprav realno zastavljen in naravnan in ga bo mogoče v celoti uresničiti, seveda če bodo na razpolago potrebna finančna sredstva. Kajti dobre volje za delo in ustvarjalnih želja članom društva ne
manjka. V KUD Maksa Furjana je trenutno včlanjenih blizu 60 članov, k sodelovanju pa vabimo vsakega posameznika, ki bi želel sodelovati v katerikoli kulturni ljubiteljski skupini. Pridržite se nam, veseli vas bomo. Predsednik KUD Maksa Furjana:
Marijan Brunec
PROSLAVA OB MATERINSKEM PRAZNIKU
Pesem in dobre želje za mame
Proslava ob letošnjem materinskem dnevu je bila le skromno darilo vsem mamam iz završke občine ob njihovem prazniku.
nosti. Prav tako so se s cvetjem in dobrimi željami ob prazniku spomnili matere Ane Vidovič iz Korenjaka
19, ki je v završki občini v zadnjih letih edina rodila kar 15 otrok, je pa že tudi večkrat babica in prababica.
Pripravilo jo je KUD Maksa Furjana v sodelovanju z osnovno šolo in tamkajšnjim vrtcem 19. marca v završki kulturni dvorani, ki je bila tistega večera polna skoraj do zadnjega kotička. Mamam so ob prazniku prepevali in igrali otroci iz šole, prisrčni so bili malčki iz vrtca in prvič se je na odru pojavil završki oktet pod vodstvom Konrada Kostanjevca.
Najstarejši materi Mariji Turščak iz Drenovca 9. ki je v zakonu povila 11 otrok in ima danes že 32 vnukov in 16 pravnikov, so na proslavi poklonili šopek cvetja kot znak skromne pozor-
Predstavitev športnega društva Zavrč
Športno društvo je bilo ustanovljeno leta 1969 kot ŠD Bratstvo Zavrč in se je leta 1991 preimenovalo v ŠD Zavrč.
Nastalo je iz spontane želje po udejstvovanju na športnem področju, v začetku predvsem v nogometu, kar je še sedaj vodilna sekcija društva. Združevalo je mlade iz vseh okoliških krajev in ti so sčasoma glede na interese ustanovili različne sekcije; v začetku
so bile štiri, sedaj jih je že dvanajst. Zaradi vse večjih potreb po organiziranem nastopu, ki je zahteval nekatere tehnične pogoje, so člani ŠD pričeli urejati objekte ob igrišču. Večina dela je bila opravljena prostovoljno. Rezultat teh prizadevanj je športni kompleks, a ga člani društva želijo posodobiti, da bi bolje ustrezal vse višjim zahtevam ligaških tekmovanj. Športni objekti nudijo obilo športnih užitkov za športnike in številne gledalce od blizu in daleč, še
posebej ker so igrišča postavljena v idilično okolje pod starim završkim gradom. V društvu smo veseli vseh oblik sodelovanja bodisi s člani drugih društev ali posamezniki, na tekmovalni ali rekreativni ravni v kateri od sekcij (nogomet, tenis, streljanje, atletika, smučanje, ribolov, kolesarstvo, borilne veščine, šah _).
Tako smo letos, ko praznujemo 30-letnico društva, že izvedli smučarsko tekmovanje in udeležili so se ga tudi člani drugih društev. V naslednjem mesecu organiziramo šahovsko tekmovanje in tekmovanje v namiznem tenisu, celo leto pa bodo potekala tekmovanja še v drugih sekcijah, tako da bomo dostojno počastili jubilejno leto. Prav posebej pa se pripravljamo na osrednjo proslavo ob 30-letnici društva, ki jo bomo skušali povezati s proslavo ob občinskem prazniku. Želimo si samo, da bi bile naše prireditve čim bolj obiskane, tako da bi delovanje športnega društva prikazali širšemu krogu ljudi. Marsikaterega obiskovalca je obisk pri nas že očaral in prepričani smo, da bo tako tudi v prihodnje.
Predsednik : Slavko Pravdič
Župnija Zavrč
Ob meji s sosednjo Hrvaško na vzhodnih obronkih Haloz se nahaja naša župnija, završka župnija sv. Miklavža. Izhaja iz 14. stoletja. V arhivu varaždinskega arhidiakonata je za župnijo Zavrč zapisana letnica 1334.
Župnija šteje okoli 1500 vernikov, naseljenih po domačijah v vaseh Zavrč, Hrastovec, Belski Vrh, Gorenjski Vrh, Pestike, Korenjak, Turški Vrh, Drenovec, Goričak, Dubrava in Dubrava breg.
V župniji imamo štiri cerkve: župnijsko cerkev sv. Miklavža v Zavrču, podružnico device Marije v Zavrču, podružnico sv. Janeza Krstnika v Gorenjskem Vrhu in podružnico sv. Mohorja v Turškem Vrhu. Ponosni smo na naše cerkve in na naše prednike, ki so
nam jih zapustili, saj vemo, da so znamenje njihove vere in zaupanja v Boga. Seveda so te cerkve tudi neke
Cerkev device Marije je sedaj v fazi obnove, do konca leta naj bi dobila novo zunanjo podobo
vrste breme na naših ramenih: malo nas je in vzdržujemo štiri cerkve. V zadnjih devetih letih poteka njihova intenzivna obnova. Tako je leta 1990 bila obnovljena zunanjost župnijske cerkve, leta 1994 smo se odpravili k sv. Mohorju, leta 1996 k Janžu. Lani pa smo začeli do sedaj največja obremenitvena dela: popolnoma se bilo zamenjano ostrešje na cerkvi device Marije s kritino vred. Montirani so bili tudi bakreni žlebovi in letos (predvidevamo, da od sredine aprila naprej) je v načrtu še obnova fasade na tej cerkvi.
Vsem dobrotnikom župnije, občini Zavrč, skratka vsem se za izkazan trud iz srca zahvaljujem. Želim vam blagoslovljene velikonočne praznike in obilo notranjega miru ter osebnega zadovoljstva.
Jože Pasičnjek, župnik.
POROČILO O DELU ŠD ZAVRČ V LETU 1998 Z NAČRTOM DELA ZA LETO 1999
Pregled izvajanja aktivnosti in finančnega načrta Športnega društva Zavrč v letu 1998
ŠD Zavrč je v preteklih letih začelo nekatere projekte, ki bodo v bližnji in daljni prihodnosti pripomogli k dvigu športne kulture v občini Zavrč. Zaradi nerednega, predvsem pa nezadostnega obsega financiranja nekatera začeta dela niso bila dokončana, zato smo si zadali nalogo, da v letih 98 in 99 izvedemo tele aktivnosti:
1. oživitev aktivnosti v ŠD
- ustanovitev ekipe za veliki nogomet ter vključitev v
MNL (pridobitev članstva v MNZ)	100.000
-	financiranje tekmovalne sezone (sodniki,
delegati...)	300.000
-	nakup dresov ter žog in izvedba turnirjev	50.000
-	izvedba dveh turnirjev v šahu	10.000
-	izvedba turnirja v streljanju z zračno puško 10.000
-	izvedba turnirja v namiznem tenisu	35.000
-	izvedba atletskega tekmovanja	10.000
-	izvedba smučarskega tekmovanja	20.000
-	izvedba kolesarske prireditve	10.000
545.000
2.	dokončanje gradbenih del na objektu ŠD Zavrč (slačilnice)
-	vodovodna napeljava v zgradbi (delno)	50.000
-	keramičarska dela	40.000
-	električni priklop in fina montaža	200.000
-	rešitev odvajanja odplak	40.000
-	menjava uničene strešne kritine	20.000
-	fasada	250.000
3.	dokončanje del na igriščih
-	navoz zemlje in mivk
-	posaditev trave
-	valjanje igrišča
-	popravilo In barvanje golov
-	nakup mrež za velike gole
-	asfaltiranje igrišča
-	nakup opreme (goli, koši)
600.000
50.000
30.000
30.000
20.000 20.000
2.200.000 (odpade) 500.000 (odpade) 2.450.000
4.	ureditev lastniških oziroma najemnih razmerij za zemljišče, kjer so objekti in tereni ŠD
Poleg dejavnosti, ki so vidne iz prvega dela realizacije, pa se je bilo potrebno ubadati še z nekaterimi drugimi nalogami, brez katerih društvo sploh ne bi moglo znova zaživeti. To so:
*popravek statuta ŠD Zavrč in ponovna priglasitev društva v register društev na ministrstvu za notranje zadeve
‘imenovanje ter priglasitev zakonitega zastopnika društva pri:
-	ministrstvu za notranje zadeve
-	službi družbenega knjigovodstva
-	medobčinski nogometni zvezi
-	Športni zvezi Slovenije
-	občini
-	priprava delovnega in finančnega načrta, potrditev in priglasitev le-tega pri Športni zvezi Slovenije in občini
‘priprava in posredovanje zaključnega računa društva davčni upravi Ptuj
‘sklicevanje in izvajanje sestankov I0 ŠD
‘realizacija pridobitve proračunskih sredstev občine Zavrč
‘pridobitve sponzorjev Športni zavod Slovenije - po-
kali in zastava
Roman Vuk - peč za pečenke Miran Vuk - financiranje nakupa žog in dresov ter plačilo trenerja
Martin Težak - večkratna denarna pomoč Lehmer, d.o.o. - popravilo in oblačenje hišic za rezervne igralce, izdelava lestve in nosilca za zastave Marjan Žganjar - nakup kritine hišic za rezervne igralce ter transport s kamionom Paam avto - denarna pomoč Slovenska ljudska stranka - denarna pomoč Občina Zavrč - denarna pomoč Jože Težak - izvajanje del pri vodovodni napeljavi Ivan Šipek - denarna pomoč Ivan Pongrac - denarna pomoč in pogostitev ‘uspešno končanje prvega dela nogometne sezone na 7. mestu medobčinske nogometne lige - II. razred in osvojitev pokala za fair play ‘ureditev terminov treningov v šolski telovadnici ‘izvajanje delovnih akcij (prekrivanje strehe na slačilnici, ureditev igrišča in okolice)
‘predstavitev društva preko Tednika in v brošuri I.P. ‘priprava osnutka koledarja, tiskanje in raznašanje ‘priprava programa dela ob 30-letnici obstoja društva
‘iskanje mentorjev sekcij društva
V načrtu dela v letu '99 pa moramo zraven nerealiziranega načrta iz leta '98 dodati še:
‘izvajanje programa po urniku prireditev ob 30-letnici ‘iskanje sponzorjev
‘povezava osrednje proslave ob 30-letnici društva z osrednjo proslavo občinskega praznika in izvajanje lete na igrišču
‘posodobitev nogometnega terena
Predsednik ŠD ZAVRČ Slavko Pravdič
Življenje v Halozah nekoč in danes
Kmalu bodo haloški griči oviti v bujno in mlado zelenje. Med svežim zelenjem bo še lepše cvetel in dehtel droben cvet marjetice, češnje, breskve, marelice tam ob topli domačiji in kasneje tudi cvet sadnega drevja po naših sadovnjakih. Zadišali bodo opojni cvetovi akacije in za čebele prijetnega in koristnega kostanja. Kmalu zatem so bodo pričeli odpirati brstiči mladih poganjkov trt v naših goricah, ki smo jih tako radi negovali in z ljubeznijo obdelovali.
Vse to so spoznali in že tudi počenjali naši predniki v času, ko se je pred devetindevetdesetimi leti rodila naša najstarejša občanka Julijana KOKOT, ki se mnogih dogodkov prav sveže spominja. Tudi takrat v njeni pomladi so bili griči pomladno sveže zeleni, razcveteni in dišeči. Tudi nekoč je bilo delo v goricah prežeto z ljubeznijo in spoštovanjem kot preprosto življenje v celoti. Takrat so po dolinah peljale bele ceste, posute z gramozom, in kadar jih je opral dež, so se kot umite bleščale v soncu. Navkreber na naše griče med vinograde in prijetno tople in skromne domačije, ki so bile povečini pokrite s slamo, pa so peljali ozki klanci. Po njih so vozili vozovi z vprežno živino - bodisi voli ali bistrimi konji. Ravninske bele ceste po dolinah so bile v zimskem času splužene z leseno smuku, ki so jo vlekli konji. Na smuki pa je bilo nekaj krepkih mož, daje bila težja in da sojo občasno poravnali na cestišče. Takšno cestišče je potem ostalo zasneženo vso zimo in radi se spominjamo časov, ko je po dolini zapeljala konjska vprega s sanmi; takrat so konji pozvanjali z drobnimi zvonci. Posebej prijetno
je bilo to videti in slišati ob poroki (gostiji), ko je po zasneženi dolini zapeljalo več posebej okrašenih kočij in ko so konji bistro potegnili celotno povorko veselemu trenutku naproti. Iz doline navzgor po klancih pa so peljale le ozke gazi v globokem snegu, kjer so se gibali tako starejši kot tudi otroci v šolo.
Življenje nekoč v Halozah ni poznalo električne luči, zato so brlele po domačijah petrolejke, luči na špirit in drugi pripomočki, ki so dajali le toliko svetlobe, da so lahko uredili tisto nujno v gospodinjstvu in gospodarstvu. Življenje je bilo preprosto, toda toplo, nekako odkrito, sproščeno in veselo. Takrat seje ljudska pesem oglašala ne samo ob trgatvi, ampak tudi ob raznih drugih težjih domačih delih. Tudi takrat, ko seje v vinogradu, lazu ali kje drugje kopalo, ko se je v goricah vezalo. Ob kožuhanju koruze pa se ni samo pelo, ampak tudi plesalo in veselilo. Na domači praznik, koline, so povabili sosede, potem pa so se veselili in peli tja pozno v noč.
Na domačijah so gospodarji in gospodinje vstajali rano zjutraj, da so nahranili živino, skoraj pri vsaki hiši krave, ponekod vole in seveda konje, ki so nato kmalu rano zjutraj odhajali s svojim gospodarjem na oranje njiv in lazov. Rano so vstajali tudi zato, da so na žrmlje ročno namleli koruzo in tudi pšenico za kruh in druge gospodinjske potrebe.
Takšno življenje je pri nas teklo tudi tja čez drugo svetovno vojno, še celo v 60. leta.
Čas po drugi svetovni vojni, posebej pa še od šestdesetih let naprej, pa je prinesel ogromno sprememb in novosti, ki so pričele bistveno vplivati na življenje v Halozah, tudi
pri nas v Zavrču.
Počasi so začeli po cestah in njivah brneti traktorji, kot vprežna živina so izumrli najprej voli in potem še konji. Glas furmanov je utihnil, pričelo se je brnenje in hrup traktorjev. Kolesa, ki so bila nekoč tako dragocena, so izgubljala svojo pomembnost, po cestah so se pričeli vožnje osebnih avtomobilov.
Brleče lučke petrolejk po skromnih, toda tako toplih domovih so zamenjale svetle električne žarnice, žrmlje, na katere seje mlelo ročno, so zamenjali električni mlini. Pesem in igranje pa je pričelo prihajati iz radijskih sprejemnikov. Ni bilo dolgo in pojavila se je televizija ter žal mnogokrat zamenjala prijetne družabne večere po domačijah, pa najsi bo to v Belskem Vrhu, Drenovcu, Gorenjskem Vrhu, Goričaku, Hrastovcu, Korenjaku, Pesti-kah, Turškem Vrhu ali Zavrču. V nekdanjem svetu sožitja, skromnosti in potrpežljivosti, ki je bil prelit s spoštovanjem v najskromnejših, toda zadovoljnih, lepih starih časih, ko ni bilo moderne tehnike, ko ni bilo asfaltiranih cest, elektrike, je čas tekel nekam počasneje, pravijo starejši, tudi naša Julijana, ki je zagledala luč sveta že pred 99 leti.
Tudi ona je priznala, da še vedno rada kaj prebere, ko ji sije svetla električna luč. Pa tudi morebitna pomoč ob prevozu z osebnim avtomobilom ji dobro dene po moderni asfaltirani cesti. Mlajši rod, ki živi v Halozah, si pomaga z modernimi kmetijskimi stroji, v svetlih in lepih stanovanjskih hišah so v pomoč razni praktični in moderni električni stroji, pa tudi po gospodarskih objektih. Velikokrat se družine zberejo ob radijskem ali televizijskem aparatu ter skupaj prisluhnejo novicam in drugim dogodkom.
V domačijah, ki so postale večje in svetlejše, so že računalniki, kjer mladi uka željni iščejo nove poti v še modernejši svet, preplavljen s tehniko, ki prodira tudi v naše kraje. V naše domove naj torej vstopi morda lažji modernizirani svet, a v svoji notranjosti ne pozabimo na tisto, kar je bilo nekoč lepo in sveto; in takšno naj ostane med nami tudi za danes in jutri.
Peter VESENJAK
RAZPORED SKLEPANJA ZAKONSKIH ZVEZ
Poročna dvorana Zavrč
Po novem razporedu za sklepanje zakonskih zvez pri Upravni enoti Ptuj, ki velja od 1. februarja do 31. decembra letos, se lahko pari v poročni dvorani v Zavrču do konca leta poročijo le po določenem časovnem razporedu. V poročni dvorani gradu Zavrč bodo lahko sklenili zakonsko zvezo: 3. 4., 30. 4.,
5.	6., 3. 7., 7. 8., 4. 9., 2. 10., 6.11. in 4. 12.
Prvi koraki turizma v Zavrču
V	okviru usposabljanja udeležencev javnih del za podjetniško poslovanje v turizmu je tudi v Zavrču od 10. aprila lani odprta informacijska pisarna podjetništva in turizma. Za izvajanje programa skrbi lokalna razvojna agencija Halo iz Pristave.
V	informacijski pisarni sva zaposleni Lidija DOMJAN in Lidija STRELEC TRANČAR.
Vzporedno z izobraževanjem smo popisovali turistično ponudbo oz. turistični potencial v občini Zavrč. Kot rezultat dela je nastalo gradivo, ki je izdelano po evropskih normativih, s katerim smo dobili pregled nad krajinskimi, naravnimi, kulturnozgodovinskimi, etnološkimi, kulinarično-gastronomskimi znamenitostmi, podpornim okoljem v turizmu ter stalnimi in tradicionalnimi prireditvami, ki jih imamo. Gradivo je predvsem podlaga za nadaljnje delo, saj imamo neke vrste seznam, kaj lahko ponudimo obiskovalcem.
Izdelujeva tudi turistične pakete ter jih skupaj s prospekti in drugim reklamnim materialom predstavljava na raznih turističnih sejmih. Dva izmed najpomembnejših sta bila turistični sejem v Utrechtu v Nizozemski in pa seveda Alpe Adria v Ljubljani.
Trenutno pripravljamo ustanovitev turističnega društva v Zavrču. Prvi sestanek je bil 1. marca, na njem pa smo ustanovili iniciativni odbor, ki bo pripravil vse potrebno za ustanovitev društva. Upamo pa, da bodo naši nameni uspešni.
Skupaj s ponudniki smo torej začeli prve korake, kako ponuditi in predstaviti na trgu celotno občino Zavrč oziroma celotne Haloze. Zavedati se moramo, da dobra ponudba nekega kraja ni samo dobra hrana in pijača, saj vemo, da moramo še marsikaj postoriti (npr. urediti okolje _) in ponuditi tudi še kaj drugega (častitljive stare vinske kleti, čudovite cerkve, dvorec, vinsko cesto, planinsko pot...).
Vedeti pa moramo tudi, da bomo le s sodelovanjem ponudnikov ter ob podpori občine kot institucije in samih krajanov uspešni. Saj kakor radi rečemo: "Turizem smo ljudje."
Lidija STRELEC TRANČAR
Ljudske pevke iz Zavrča
Ivanka Vidovič, Minka Možina, Katarina Hrženjak, Marija Kelc, Marija Vidovič, Julijana Mislovič, Terezija Kotolenko, Jožefa Kokot in Hedvika Mislovič so skupina ljudskih pevk iz Zavrča. Njihova mentorica je Danica Zelenik, v založništvu Radio-Tednika Ptuj pa so v tem času izdale že svojo drugo kaseto z naslovom Na svetu lepše rož ce ni, na kateri so zbrane pesmi prav vseh letnih časov.
Letos jeseni bodo lahko proslavile že tri leta skupnega delovanja. So članice KUD Maksa Furjana, za sabo pa imajo že veliko nastopov in uric ljudskega petja. Prepevajo stare ljudske pesmi (kolednice, pesmi o raznih dogodkih in kmalu se bodo naučile še pesmi, posvečen škofu Slomšku), torej take, ki so pri ljudeh že skoraj pozabljene in jih
pomnijo le še starejše članice. Pevskega materiala jim zagotovo ne bo zmanjkalo ne za tretjo in morda še katero
kaseto, ljudska pesem jih drži skupaj in zaradi nje se na stara leta družijo.
TM
SLOVESNOST ZLATE POROKE V ZAVRŠKI CERKVI
Zlati par Jožef in Ana Bratuša
Zlati ženin Jožef Bratuša se je rodil 12. marca 1926 v Korenjaku, zlata nevesta Ana Bratuša, z dekliškim priimkom Ivančič, pa je rojena 15. julija 1927 v Turškem Vrhu. Zakonca sta delala doma na kmetiji in v vinogradu, ki je bil njuna velika ljubezen, tam sta našla svoj mir in delovno zadovoljstvo. V zakonu so se jima rodile tri hčerke,
Zlati jubilej zakonske zveze sta v Zavrču slavila Jožef in Ana Bratuša iz Korenjaka 1 A. Poročila sta se 9. januarja 1949 v podružnični cerkvi sv. Mohorja v Turškem Vrhu, v župnijski kroniki pa je zapisano, da ju je poročil takratni dekan Konrad Jarh. Po 50 letih je cerkveni obred zlate poroke opravil završki farni župnik Jože Pasičnjek, v poročni dvorani završkega gradu pa ju je sprejel tudi prejšnji župan Franc Majcenovič.
danes pa sta že ponosna na vnuke in pravnuke. Skupaj s hčerkino družino Veršičevih Jožef in Ana jesen življenja preživljata v Korenjaku in oba sta še pri dobrem zdravju.
Ob praznovanju zlate poroke so jima domači in zbrani svatje zaželeli še dosti srečnih in zadovoljnih skupnih let, prav tega pa jim želi tudi uredništvo občinskega glasila Dober den.
PRI NAJSTAREJŠI OBČANKI ZAVRČA
Julijana Kokot jih šteje že 99
Visok življenjski praznik je najstarejša občanka Julijana Kokot iz Gorenjskega Vrha 27 praznovala 9. februarja letos, ko so ji prišli čestitat tudi predstavniki občine Zavrč. Pred časom smo jo znova obiskali, da bi jo povprašali o njenem dolgem življenju in delu, o njenih spominih, o zdravju in poklepetali z njo. Pričakala nas je v domači kuhinji, njen smeh in prijazni obraz pa sta nam povedala marsikaj o skromni haloški ženici zgaranih rok in sključene drže.
Svojo življenjsko pot je začela v Goričaku. Pri Kokotovih je mama povila 11 otrok; štiri brate in 7 sester, Julijana pa je danes še edina živeča iz te družine. Hodila je v dero na državno posestvo, čeprav so bili doma viničarji in so imeli tudi manjšo kmetijo, dela za žensko pa je bilo dovolj tudi v kuhinji, tako da je že zgodaj morala poprijeti za kmečko delo. Julijana se tega danes s ponosom spominja, saj ji nobeno delo ni bilo pretežko, ostali so ji le spomini. Veliko je hodila na romanja, dvakrat je bila celo v Rimu in v Avstriji, pa skoraj
Nečakinja Julijana je teti Julijani v največjo oporo
Najstarejši občanki je ob prazniku stisnil roko podžupan Peter Vesenjak
to, kar je napisano z velikimi črkami. Tudi dolgčas ji ni nikoli, saj stara leta preživlja pri nečakinji Julijani Mislovič in družini njene hčerke Terezije Pohorec v Gorenjskem Vrhu, kjer lepo skrbijo zanjo.
Zdravja in veselja Julijani zaželimo ob koncu obiska tudi mi, stisnemo ji roko v pozdrav in obljubimo, da se ob 100. rojstnem dnevu prihodnji februar zagotovo srečamo.
TM
SIMBOLA OBČINE ZAVRČ GRB OBČINE
Grb občine Zavrč je mogoče prepoznati po srebrni graščini z rdečimi strehami in številnimi okni, ki stoji na zelenem griču, in stiskalnici za grozdje v spodnjem delu ščita. Grb je upodobljen na ščitu poznogotskega stila, ki je razdeljen v modro in zeleno polje; v modrem je graščina, v zelenem pa stiskalnica na slemen, pod katerim je v srebrnem košu rdeč grozd in pod stiskalnico je še rdeč vinski polič (vrč).
ZASTAVA OBČINE
Zastava občine Zavrč je zelene in rumene barve. Na njenem prvem rumenem polju je upodobljena zlata stiskalnica za grozdje iz občinskega grba kot simbol vinorodnega območja občine Zavrč.
v vseh romarskih središčih v Sloveniji, zamudila ni nobene maše v farni cerkvi, zato je ponosna, da je tudi najstarejša faranka Zavrča. »Rada imam življenje,« pravi Julijana, »dosti bi vam lahko o njem povedala, saj imam lepe in nepozabne spomine. Tudi Haloze moram imeti rada, če sem pa tu ostala in zmeraj tu tudi živela.«
Zdravje je Julijanino največje bogastvo, saj ji tudi pri 99. letih še dobro služi, malo ji nagajata le vid in sluh, pa čeprav brez očal lahko prebere vse tis-
KMEČKI TU RIŽE M
IN GOSTILNA PO
H
PAAM AUTOaoo
Zavrč 7a, 2283 Zavrč, tel.: 761.067
Pridobitev kreditov samo z osebno izkaznico.
Staro za novo.
CkTa) KIA MOTORS