PRIMORSKI DNEVNIK
____________GLASILO	OSVOBODILNE
leto IV . Cena 15 lir - 10 jugolir - 2.50 din
FRONTE SLOVENSKEGA NARODA NA TRŽAŠKEM OZEMLJU
Leggete in IV. paginst comc „!B Lavoratore“ parlava nel 1348 de! glorioso sciopero dei 12 giorni e confrontate con il &uo uit im o iaeso~ conto del processo centre i mem-bri del comitato delto sciopero.
TRST petek 26. novembra 1948
Spedizione in abbon. postale PoJtnina plačana v gotovini
Štev. 276 (1061)
IIMIM IZVRŠILI« ODBIRA OF
M ennjmii useDMi Ukazne
Izvršilni odbor Osvobodilne fronte slovenskega naroda za Tržaško ozemlje je na svoji seji dne 24. t. m., po proučitvi vprašanja osbenih izkaznic
ugotovil,
ia anglo-ameriška vojaška uprava z izdajo enojezičnih osebnih izkaznic krši določila mirovne pogodbe in statuta za Tržaško ozemlje ter nadaljuje s politiko nacionalnega zatiranja slovenskega prebivalstva, s katero hoče postopati po metodah rasne diskriminacije. Odgovor polkovnika Shinkleja z dne 18. novembra t. I. slovenskemu narodu gornje dejstvo potrjuje. Zato
protestira
proti temu ukrepu anglo-ameriške vojaške uprave, ki krši mirovno pogodbo in jemlje slovenskemu prebivalstvu tega ozemlja najosnovnejše narodnostne pravice ter tako krati tržaškemu ljudstvu njegove pridobitve. Prav tako
obsoja
poziv Vidalijeve skupine v vodstvu SIAU, ki je zlorabila Slo-vansko-italijansko antifašistično unijo in v njenem imenu ter v odsotnosti resničnih predstavnikov Osvobodilne fronte pozvala prebivalstvo Tržaškega ozemlja pod anglo-ameriško vojaško upravo, da dvigne enojezične osebne izkaznice. S tem se je Vidalijeva skupina pridružila stališču reakcionamo-šovinistič-nih elementov, javno pristala na kršitev mirovne pogodbe, podprla anglo-ameriško vojaško upravo in njeno revizionistično Politiko, se odpovedala borbi za narodne pravice slovenskega Življa na anglo-ameriškem področju Tržaškega ozemlja in prelomila s politično linijo Slovansko - italijanske antifašistične unije, katere ena od osnovnih nalog je obramba mirovne pogodbe in spoštovanje narodne enakopravnosti na liniji interesov svetovnega demokratičnega gibanja s Sovjetsko zvezo na čelu, ki se odločno in vztrajno bori proti vsakršni kršitvi mednarodnih obveznosti in za mir v svetu.
Pridružuje
se izjavi članov izvršilnega odbora SIAU z dne 21. novembra t. I. in
poziva
Use prebivalstvo, ki je ostalo zvesto in predano interesom demokratičnih ljudskih množic, da se dalje bori v duhu mirovne Pogodbe in tržaškega statuta, za dvojezične izkaznice in da obsodi to ponovno izdajstvo Vidalija in njegovih brezvestnih političnih špekulantov ter jim prepreči zlorabljanje imena SIAU in vsakršno nadaljnje razbijanje italijansko-slovanskega bratstva.
Smrt fašizmu —* suoboda narodu!
Izvršilni odbor Qsvobodilne fronte slovenskega naroda "	"	za	Tržaško ozemlje.
DELO II. KONGRESA KP HRVATSKE
AVNOJ in Vidalijevi razbijači
Nekatera partijska glasila, ki 0 se v prvih dneh ob objavi ne resolucije tako zaletela in bruhala laži in klevete proti v‘ Jugoslaviji, so zadnje čase molknila, ker se je tudi njim “elo preneumno venomer pokljati nedokazane obtožbe pro-Jugoslaviji, ki ne morejo k°gar prepričati. Nasprotno, še kj^edati začnejo, in jih količkaj ^lhten čitatelj sploh več ne be-^' Jlasti še, ko ima vsak dan . Ve dokaze o premočrtnosti in j 5,ednosti jugoslovanske proti-j &erialistične politike in nove L - o mednarodni solidarnosti 0oslovanskega delovnega Ijud-(zadnji primeri: pomoč fran-stavkajočim rudarjem in „ za mir jugoslovanskih želi ki jo je omenil tudi moskov-Kl rudio).
^°PolnOma razumljivo je, da se ^ fa tolikokrat napovedana te-D;6 a borba proti novi Jugosla-morala končati tako, ker se I( *tčela brez argumentov in do-
^ov.
Neslavni konec neslav-
0a začetka.
poskus gospodarskih ukrepov, s (jr. r so nekatere demokratične skušale izvajati pritisk na t V°slavijo in jo izolirati, je do-S®*! svojo obsodbo s tem, da je ,k/'tska zveza povabila v Molj 0 jugoslovansko gospodarsko
j., z «..	 i.*:x___
počijo in teko praktično do-'Air,
H'a.
nekaterim prevročim gla-hesmiselnost njihovega po-
^ a dosledno protiimperialistič-H0,n°Va Jugoslavija praznuje 29. i- ernbra t. I. V. obletnico II. sgdanja AVNOJ-a, na katerem ju l«i možje, ki danes vodijo levijo ti izgradnjo sociala a- Postavili temeljne kamne I)j.l’e federativne ljudske repu-ejjj ® Jugoslavije, katere tretjo nico praznujemo istega dne.
J0 5*° obletnico AVNOJ-a more-'lieo Et°jno Prazn°vati le tisti, ki *Ice ^ifcoli podvomili ti zgodouin-ll0 Protiimperialistične osnove * Jti0oslavije; samo tisti, ki v ni, ki preizkušnji Jugoslavije ii, z strahopetno zapustili, izdali ki,.,, blatenjem ter neodgovornim Hej panjem razgalili svojo AVff'‘Ja‘n°st. Peto obletnico tij(j J-a morejo praznovati le \>k sl°venski in italijanski de-0Uje]ati' ki niso pozabili kaj dol-»Un, j0 noui Jugoslaviji in nje-Roditeljem. Peto obletnico vati J(l morejo dostojno prazno-i*nS|f*am° ti,{i slovenski in itali-čštie1 ^ern°krati, ki stoje tudi ^torn' kokor včeraj, trdno in to;, j3n° ng braniku nove, Ti-v ,^goslavije, ki čvrsto koraka ne meneč se ra ban; utrinke brezvestne kamin n,e klevete in laži, ki je do •»id j’ Rodovina delavskega giba-* ni poznala.
Vsi tisti pa, ki se zaradi lastne zagate, od časa do časa izmišljajo najbolj smešne neumnosti proti novi Jugoslaviji in njenim voditeljem (kakor je to posebna sposobnost Vidalija in njegovega glasila), ne samo, da nimajo nobene pravice «dostojno» praznovati peto obletnico AVNOJa, ampak je vsak poskus takega "praznovanja« nov, še težji najin d na novo Jugoslavijo; je hinavščina, ki jo zmore le največji politični pokvarjenec in neznačajnei. Kaj takega so zmožni le Vidalijevi razbijači,, ki na primer, pravijo, da enojezičnih, izkaznic ljudstvo ne sme sprejeti, ker predstavljajo kršitev mirovne pogodbe; danes pozivajo ljudstvo, naj take izkaznice sprejme, kljub temu da predstavljajo kršitev mirovne pogodbe:	istočasno pa s svojo
podpisno akcijo za mir hinavsko zatrjujejo, da se «bore» za dvojezične izkaznice. Taki neznačaj-neži in izdajalci protiimperiali-stične borbe, ki sprejemajo kršitev mirovne pogodbe, istočasno pa hinavsko zatrjujejo, da se bore za mir in za spoštovanje mirovne pogodbe, nimajo in ne morejo imeti nobene pravice praznovati obletnice AVNOJa in tretje obletnice proglasitve Federativne ljudske republike Jugoslavije, ki so, za Sovjetsko zvezo, najzgovornejši primer revolucionarne in protiimperialistične borbenosti in doslednosti jugoslovanskih narodov. Hinavščina, ne-značajnost, nedosledno in razbijanje enotne protiimperialistične fronte pri nas, nima niti politične niti moralne pravice praznovati obletnic svobodoljubnosti, zna-čajnosti, borbenosti, demokratične doslednosti in protiimperialistične nepomirljivosti jugoslovanskih narodov, ki pod Titovim vodstvom grade socializem v svoji domovini, kakor so pod istim vodstvom, v najtežjih dneh svoje zgodovine, 29, novembra 1943. v Jajcu postavili temelje svojega bodočega socialističnega razvoj a.
Zato se nihče od slovenskih in italijanskih demokratov, ki so se skupno borili za iste cilje in ki jim je osebna poštenost in zna-čajnost najvišja vrednota, ne bo udeležil nedostojnih "praznovanj« Vidalijevih razbijačev.
„Radnik“ pripeljal nove izseljence
REKA, 25. — Z jugoslovanskim parnikom «Radnik» je prišla na Reko skupina 79 jugoslovanskih izseljencev iz Kanade in ZDA. Izseljence so sprejeli in pozdravili predstavniki ljudske oblasti in velika množica.
»Radnik« je pripeljal tudi skupino 96 tujih državljanov po večini 1 Madžarov.
II (Amon pik Siiifeis DOSEDANJI USPEHI V FLRJ PRIČAJO glede slovenskih šol
o prtu/ilni poti KPJ pri »racliti/i socializma
M LR Hrvatski je zaključena nacionalizacija vseh industrijskih in privatnih podjetij • Veliki uspehi v industriji • Po osvoboditvi so pogozdili 20 tisoč ha površine - Prodajne in nabavne zadruge oskrbujejo 92°|a vsega prebivalstva LR Hrvatske - Letos je vsa trgovina prešla v državne roke - Pomoč revnim kmetom in eliminacija izkoriščevalcev
ZAGREB, 25. — V nadaljevanju II kongresa KP Hrvatske je podal organizacijsko poročilo Antun Bi-ber.
Po uvodnih besedah je med drugim dejal, da je prva partijska konferenca v jeseni 1940, ki ji je prisostvoval tudi tov. Tito, napravila velik preokret y delu partijske or ganizacije. Borbeni polet množic pod vodstvom partije se je silno povečal v obdobju od 1937-1941, ko je vodil delavski razred pod vodstvom partije vrsto pomembnih stavk. V tem obdobju so se nenehoma vrstile stavke za zvišanje mezd, proti draginji, za obrambo pravic delavskih zaupnikov za politične pravice delavskega razreda.
Govoril je nato o veliki pozornosti, ki jo je partija posvečala delu med mladino, ter o osvobodilni borbi med vojno.
Eden od velikih uspehov v organizacijskem pogledu je bilo formiranje partijske organizacije na področjih, ki so bila izvgn meja stare Jugoslavije. Tako se je ustanovila partijska organizacija v Istri. Leta 1942 so bile formirane prve partijske organizacije in mestni komite Reka.
Partijska organizacija na Hrvat-skem je med vojno izgubila mnogo svojih kadrov. Ob koncu vojne je bilo živih še okrog 1600 predvojnih članov partije. Po nepopolnih podatkih je padlo okrog 8 tisoč članov partije. Od teh 3500 na partijskem delu na terenu, 4500 pa v vojski.
Omenil je dalje, da šteje sedaj Ljudska fronta na Hrvatskem že milijon 822.753 članov, sindikati pa 406.025.
Svoj govor je zaključil s poudar-kom. da je jugoslovanska partija zmagala zato, ker se je pod vodstvom CK in tov. Tita vedno ravnala po marksizmu-leninizmu, ker je pravilno aplicirala nauk Marxa, Engelsa, Lenina in Stalina na konkretne pogoje države, začrtala pravilno politično linijo ,našla pravilne organizacijske oblike razredne borbe pred vojno, med osvobodilno borbo in med socialistično graditvijo.
V diskusiji o referatih je drago Izdič povedal, da je Dalmacija dela v narodno osvobodilni borbi nad 100 tisoč borcev. Samo na fronti je dalo življenje za novo sociali-
Mcd Krčijo in sosedi
mogoče sporazum o mejah
PALAČA CHAILLOT (Pariz), 25. — V dobro informiranih krogih zatrjujejo, kot poroča agencija France Presse, da je prišlo do sporazuma med Grčijo in njenimi severnimi sosedi glede na vprašanje mej med štirimi državami. Ta sporazum je bil baje sklenjen na tajnih razgovorih med predstavniki Albanije, Bolgarije in Jugoslavije na eni strani in Grčije na drugi.
stično Jugoslavijo 17 tisoč najboljših sinov in hčera Hrvatov in Srbov iz Dalmacije. Med njimi je bilo 2200 članov KP in nad 9000 skojevcev.
Clan CK KPH Dušan Bakič je govoril o obnovi in gradnji socializma na Hrvatskem. Poudaril je, da so v letih 1945-1946 izročili prometu 2136 km železniških prog, popravili 121 tovarn, dvignili in popravili 237 ladij. V istem času so zgradili ali popravili nad 15 tisoč hiš, 17 km mostov ter spravili v obrat 26 instalacij lesne industrije.
Poudaril je nato nagel razvoj industrije in ugotovil, da je celotna vrednost industrijske proizvodnje znašala leta 1947 16 milijard dinarjev proti 7 milijardam in 100 milijonov leta 1939. Za leto 1950 predvideva načrt, da bo industrijska proizvodnja znašala 32 milijard in 100 milijonov dinarjev. Izvajanje industrijskega proizvodnega načrta je dalo do sedaj dobre uspehe. Ze leta 1946 so dosegli višino iz leta 1939. Leta 1947 je bil načrt izveden za 117 odst., v tretjem tromesečju t. 1. pa za 98 odst. Načrt za
leto 1948 predstavlja 217 odst. v primeri z letom 1947.
Pred vojno je v gozdni industriji znašal tuji kapital od 95 do 98.4 odstotkov. Sedaj zavzema državni sektor 91.9 odst. celotne površine gozdov. Vrednost proizvodnje, ki so jo dali gozdovi, je bila leta 1948 za 256 odst. večja od proizvodnje v letu 1946. Število delavcev zaposlenih v tej panogi je narastlo za 12 tisoč v primeri s staro Jugoslavijo, ki je imela v tej panogi 23 tisoč delavcev. Po osvoboditvi so pogozdili nad 20 tisoč hektarjev površine. Pri tem so množične organizacije nudile nad 400 tisoč delovnih dni prostovoljnega dela.
Bakič je nato izjavil, da je v LR Hrvatski sedaj 16 državnih poljedelskih podjetij, Iti zavzemajo skupno površino nad 36 tisoč hektarjev. V republiki je 31 centrov za stroje in traktorje, ki imajo 1100 traktorjev. Poljedelsko zadružništvo, ki tvori osnovo za socialistično preobrazbo poljedelstva, kaže stalni razvoj. Danes je v LR Hrvatski 1768 nabavnih in prodajnih zadrug, ki oskrbujejo okoli 2 milijona in pol potrošnikov,
Tudi v trgovini se kaže velik napredek za. postopno likvidacijo privatnega sektorja. V letu 1946 je bilo 30 odst. velikih državnih trgovin in zadrug, leta 1947 jih je bilo 44 odst., dočim je letos vsa trgovina prešla v državni sektor.
Omenil je nato olajšave malim in srednjim kmetom pri plačevanju davkov in izjavil da je 17.000 revnih kmetov popolnoma oproščenih davkov. Bakič je zaključil, Oa vse to priča o pravilni poti jugoslovanske partije in jugoslovanskega ljudstva pri gradnji socializma.
Na današnjem zasedanju kongresa je govoril tudi maršal Tito. O njegovem govoru bomo še poročali. Danes je bil izvoljen tudi nov centralni komite.
Maršal lilo v Trbovljah
TRBOVLJE, 25. — Včeraj je maršal Tito prispel v Trbovlje, kjer si je ogledal rudnike in ostale delavnice in naprave. Ob tej priliki je imel tudi kratek nagovor na delavce in prebivalstvo.
Večina članov Varnostnega sveta poslušno orodje politike ZDA
Sprejem belgijske resolucije o vprašanju razorožitve daje prosto pot napadalcem • Nesporazum med zahodnimi državami glede odgovorov na vprašanja Bramuglie • Angleži in Francozi izročili noto brez ZDA
PARIZ, 25. — Glede denarnega vprašanja v Berlinu je, kakor je znano, Bramuglia poslal štirim velikim državam vrsto tehničnih vprašanj, na katera je Sovjetska zveza že odgovorila v soboto. Odgovor treh zahodnih držav je imel priti v ponedeljek, toda zadeva se je zavlekla, ker je prišlo do nesporazuma med Francozi irj Britanci na eni strani ter Američani na drugi. Tako sta francoska in britanska vlada izročili Bramuglii skupno spomenico brez sodelovanja Američanov.
Tisk v sovjetskem področju Nem. čije daje poudarka francosko-bri-tanski noti in se sprašuje, ali so zahodne države razdružene.
«Taegliche Rundschau« piše, da so med pogajanji med zahodnimi državami odgovorili ameriški izvedene* površno, dočim so britanski in francoski izvedenci pripravljeni dati točne odgovore na vprašanja Bramuglie.
Prihod drugih izvedencev iz Washingtona, piše list, je povzročil nasprotstva, ki so privedla Veliko Britanijo in Francijo do tega, da skupno nastopita brez sodelovanja ZDA.
List zaključuje: Tudi po izvolitvi
ČAN6KAJŠEKIZ6UBIL 70°L DIVIZIJ
svoje redne vojske
Začela, se Je evakuacija Pekinga
VZHODNA
ARKADA
CENTRALNA
ARMADA
POBUDA NA VSEM BOJIŠČU PRED NANKINGOM, KI SE RAZTEZA SKOZI SEVERNI KIANGSU in SEVEROVZHODNI ANHVEI, JE NA STRANI LJUDSKIH SIL IN NANKINSKI VOJAŠKI KROGI PRIZNAVAJO, DA JE POLOŽAJ ZELO RESEN
SEVERNI SENSI, 25. — Agen-cija Nova Kitajska poroča: Cang-kajšek je izgubil do konca bitke pri Mukdenu približno 70% divizij svoje redne vojske, ki so imele popolno ameriško vojaško opremo. Njegove izgube v zadnjih 4 mesecih so znatno večje, kakor pa izgube v prejšnjem letu. Osvobodilna armada je zaplenila velikansko količino ameriškega vojaškega materiala. V 28 mesecih borbe je bilo uničenih 70 od 88 prvorazrednih kuomintangovih divizij. Nekatere od njih so prestopile s osvobodil-
no armado. Od 61 divizij je bilo uničenih 43.
Težko opremo in osebje baze za oskrbovanje kitajskih letalskih sil so iz Pekinga premestili na For-mozo in i; Cingtao. Agencija »France Presse« pripominja, da bo možno to bazo laže oskrbovati spričo prisotnosti ameriške mornarice.
Truman je danes sprejel kitajskega poslanika Wellingtona Koo, ki mu je ponovil nujni poziv svoje vlade, naj ZDA moralno in materialno podprejo nacionalistično Kitajsko,
Trumana- še vedno prevladujejo stari vplivi v zunanji politiki ZDA, tako da silijo Anglo-američane k ločenemu nastopu. Ze od septembra dalje so ti bili tajno v sporu z negativno taktiko ZDA.
Tisk na sovjetskem področju daje tudi posebno važnost vesti agencije ADN, ki pravi, da je predstavnik francoskega zunanjega ministrstva izjavil, da prepad, ki loči zahodne države glede denarnega vprašanja v Berlinu obstaja po prekinitvi neposrednih pogajanj s sovjetskimi predstavniki.
Agencija TASS je objavila uvod. nik revije »Nova j e vremja«, o delu
OZN. V članku piše med drugim: Večina članov Varnostnega sveta, ki šo poslušno orodje ZDA, se je izrekla za belgijsko resolucijo, kar pomeni zavlačevanje rešitve vprašanja o razorožitvi in daje prosto pot tistim, ki pripravljajo napad, to je zahodnim državam pod vodstvom ZDA. Zadnji dogodki so pokazali, da so zaslepljenost in napa. dalnost washingtonskih vodilnih krogov taki, da se niti več ne ozirajo na osnovna pravila politične modrosti.' Lahko priznamo, da so zahodni predstavniki postali pravi mojstri v umetnosti potvarjanja dejstev.
Odločnost francoskih delavcev
v obrambi pravice stavke
i »—n—c—— m—ui wm. «iin j———
Stavka pristaniških delavcev se nadaljuje
PARIZ, 25. — Sef ministrstva za javna dela je yčeraj popoldne sprejel delegacijo sindikata pristaniških delavcev. Po razgovoru v ministrstvu so delegati izjavili, da predlogi, ki so jim jih stavili, ne zadovoljujejo popolnoma in da bo izvršilna komisija znova o tem razpravljala. Izjavili so, da bodo danes izročil) predstavnikom vlade nove predloge.
Med delavstvom vedno bolj narašča odpor proti sklepu vlade, da predloži parlamentu nov zakon, ki omejuje pravico stavke. Sinoči so številni delavci priredili v Parizu zborovanje, na katerem je več govornikov govorilo o obrambi pravice do stavke. Govorili so med drugimi Duclos, Maurice Thorez, glavni tajnik CGT Benoit Franchon in predsednik borcev za svobodo Yves Farge. Vsi so ostro napadli vladni osnutek zakona, ki omejuje pravico stavke.
Se vedno je v ospredju nasprotje, ki je nastalo med zahodnimi državami v zvezi s Porurjem. Ameriški zunanji minister Marshall je na tiskovni konferenci dejal, da je Porurje hkrati važno za obnovo Evrope in Nemčije. Dejal je, da porursko vprašanje zadeva vprašanje uravnovešenja nemškega gospodarskega primanjkljaja ne samo na ameriškem področju, pač pa tudi na britanskem in francoskem. Ker ni še na vidiku sklenitev mirovne pogodbe, je potrebno obnoviti še posebno gospodarstvo zahodne Evrope. Na podlagi frankfurtskega načrta bodo veliki karteli in lastnine, ki so jih zadele odločitve nuernberškega sodišča, združeni v manjše enote, ki bodo zmožne pomagati si same. Te bodo postavljene pod nemško nadzorstvo, ki bo neposredno odgovorno zavezniškemu nadzorstvenemu organu. Dejal je dalje, da je ameriška vlada pripravljena sprejeti francosko udeležbo v nadzorstvo za premog in jeklo, ne da bj čakala na sporazum o združitvi francoskega področja z Bicono. V angleškem zunanjem ministrstvu medtem javljajo, da so Anglo-američani sklenili, da sprejmejo Francijo kot članico v nadzorstveni organizem za
premog in jeklo V Porurju. Prvotno so bili sklenili, da bodo Francijo sprejeli šele po ustanovitvi Tricone, toda Francija je zahtevala sprejem še pred tem.
Danes se je sestal republiški svet, ki je zopet izvolil za predsednika Gastona Monnervillea. t
irsha postala repnika
LONDON, 25. — Včeraj je irski parlament izglasoval zakon, na podlagi katerega ne bo Irska imela nobene vezi več z britansko krono in se bo odslej imenovala Irska republika. Attlee je danes v spodnji zbornici izjavil, da Irska ni več član Commonwealta. Vendar pa je ne bodo smatrali kot tujo državo in Ircev v Veliki Britaniji ne bodo smatrali kot tujce.
Deset milijonov dinarjev
za pomoč francoskim rudarjem nabrali jugoslovanski rudarji
BEOGRAD, 25. — Jugoslovanski delavci so do sedaj nabrali nad 10 milijonov dinarjev za pomoč francoskim stavkajočim rudarjem.
Milk kfj grSki lir
BEOGRAD. 25. — Centralni komite KPJ je ob 30. obletnici ustanovitve grške KP poslal pozdravno brzojavko centralnemu komitetu grške KP, v kateri želi uspeha v grški narodno-osvobodilni borbi proti monarhofašistični diktaturi. Brzojavka, poudarja, da KPJ in jugoslovanski narodi s polnim razumevanjem in naklonjenostjo sledijo nadčloveškim naporom in borbi, ki jo grški narod vodi pod vodstvom komunistične partije proti grški reakciji in tujim imperialistom za svobodo in neodvisnost domovine.
BEOGRAD, 25. — Zaključila se je razstava o delovanju ES Jugoslavije, ki so jo odprli na čast I. kongresa ESJ. Sedaj jo bodo prenesli v Zagreb in pozneje v prestolnice drugih ljudskih republik Jugoslavije.
V soboto 20. t. m. smo objavili odgovor polkovnika Shinkleja delegaciji OF, ki je že pred dobrim mesecem iznesla pred tem predstavnikom anglo-ameriške okupacijske uprave vprašanje osebnih izkaznic in več problemov slovenskega šolstva. Potrebno je torej bilo več kot mesec dni, da je polkovnik Shinkle poslal par kratkih stavkov, ki v svoji krivičnosti in teptanju pravičnosti do slovenskega ljudstva na Tržaškem ozemlju pač ne kažejo bog ve kako bistroumnega "tehtnega premisleka«, ki ga deklarira pismo v svojem uvodu.
Za tako brezobzirno kršenje pogodbe ter naravnih in priborjenih demokratičnih pravic našega ljudstva pač ni potrebno tako dolgega «tehtnega premisleka». Naše ljudstvo razume ta novi brutalni udarec brez vsakega komentarja. Komentar k Shinklejevemu odgo-
vrtce, ki so nam potrebni. In na tej zahtevi bomo vztrajali.
Prav tako se ne bomo pomirili z odgovorom, da ne bo vojaška uprava ukinila sedanjega sistema p rerešetavanja slovenskih učiteljev pred izbiro. Ne moremo se pomiriti s tem, da je slovensko učiteljstvo prepuščeno brez vsake obrambe, brez pravice na preiskavo, odločbam tajne vojaške policije, ki se naslanja po vrhu vsega še na informacije moralno propadlih ljudi kot je bil prosluli Baraga, ali ljudi dvomljive preteklosti, ki so ostali za njim. Neprestano bomo vztrajali na za\-r . da se pri nameščanju sloveni učiteljev in profesorjev postopa točno po istem sistemu, kot velja to za italijanske vzgojnike.
Naša borba nima in ne bo imela konca, dokler si ne priborimo vseh pravic in resnične, dejanske enakopravnosti.
KAPITULANII IN KLEČEPLAZCI
Danes se bo zaključila razprava proti sedmim članom stavkovnega odbora, ki Je vodil slavno 12 dnevno stavko tržaškega delovnega ljudstva. Pri tem ne bo odveč, če ponovno povzamemo zadržanje posameznih članov tega odbora.
Cim je vojaška uprava — po več kot 2 letih — smatrala za umestno postaviti pred sodišče Jurago in Semilija, je bilo naravno, da so morali tudi ostali člani stavkovnega odbora do tega dejstva zavzeti svoje stališče. Tovariši Ukmar, Laurenti, Stoka in Sorta so se iz solidarnosti Javili sodišču. Jak-seticb, Baciccbi in Burlini pa, ki ne nastopajo v tržaškem političnem življenju, se iz nam neznanih razlogov sodišču niso javili. Tovariš Regent Je minister za delo v vladi LR Slovenije.
To dejanje solidarnosti Je Vidalijeve razbijače hudo razburilo, kakor jih razburja vsaka nevšeč-na prisotnost dosledne antifašistične borbenosti, tn kakor je naravno, da se morajo razburjati ljudje, ki danes govore eno, jutri drugo, delajo pa nekaj čisto tretjega.
Sicer jih je še sram popolnoma zatajiti slavno 12 dnevno stavko, a vendarle skušajo s sofizmi vtihotapiti razlago, da so bile množične organizacije eno, stavkovni odbor, v katerem so imele vse
množične organizacije svojega predstavnika, pa nekaj čisto drugega.
Juraga in Semilli celo prosita imperialiste milosti, češ. da sta si, sicer zaman, prizadevala, da bi se, po nalogu in na željo vojaške uprave, stavka nehala, Kapitulan-ti in klečeplazci.
Na razpravi zahtevata zase ločeno razpravo in ločeno sodbo, češ, midva pa le zasluživa milost-nejše postopanje, ker nisva taka zločinca kot ostalih pet. Res žalosten konec za ljudi, ki jih je nesebična borbena predanost trža. škega delovnega ljudstva dvignila na odgovorna mesta, a se danes te odgovornosti pred razrednim sovražnikom strahopetno otresajo in pred njim kapitulantsko obnašajo.
Kakšna razlika med njima in ostalimi tovariši stavkovnega odbora, ki ne poznajo omahovanja ne strahu pred razrednim sovražnikom. in se znajo zadržati ponosno, samozavestno tn mirno, kakor pristoji ljudem, ki so za časa oborožene borbe proti nacilašiz-mu, brez panike, zrli iz dneva v dan smrti v oči.
Tako spoznaš resnične borce, ki ne poznajo izdajstva, kakor spoznaš ljudi, »ki klonejo na vsak ukazu, kakor pravi pesnik.
voru, zlasti v zadevi dvojezičnih izkaznic, je dalo in daje vsak dan ljudstvo samo, ko še vedno odločno odklanja grobo kršitev mirovne pogodbe, četudi je prišel kršiteljem na pomoč sam Vidali.
Kakor ne moremo sprejeti kot dokončnega odgovor polkovnika Shinkleja v vprašanju osebnih izkaznic, prav tako nas tudi ne morejo zadovoljiti odgovori v šolskih polkovniku Shinkleju podrobno obrazloženih zahtevah, ki jih je v imenu slovenskega ljudstva postavila in več kot zadostno utemeljila delegacija OF.
Vprašanje slovenskih šol ni vprašanje političnega barantanja in špekulacije. Anglo - ameriška okupacijska uprava, odnosno njeni šolski organi, so odredili poizkusno vpisovanje za klasično gimnazijo, za industrijsko šolo in za dvoletno trgovsko šolo. Ta poizkusna vpisovanja, s katerimi je anglo-ameriška uprava dejansko načelno že pristala na ustanovitev teh šol, so bila zaključena z uspehom, tako da bi n. pr. vpisovanje v I. razred dvoletne trgovske šole zahtevalo celo otvoritev vzporednice. Ce se je odprl razred klasične gimnazije, ni več to poizkus, temveč je treba to dejansko priznati kot dejstvo, ker slovenski dijaki niso nikaki poskusni zajčki, da bi jih premetavali s šole na šolo. Prav tako smatramo za milo rečeno neresno trditev, da je po «skrbnem» preučevanju otvoritev slov. srednjih šol «neizvedljiva». Mi se s takimi odgovori ne moremo in ne bemo zadovoljili. Od anglo-ameriške ob lasti zahtevamo, da v vprašanju slovenskih šol ne posluša nobenih nasvetov, protestov in groženj šovinističnega elementa v Trstu, temveč da posluša v šolskih zadevah slovenskega ljudstva le njegove resnične zastopnike in da odpre toliko in take slovenske šole, kot jih pokaže potreba. Vse drugo smatramo kot namerno in slovenskemu ljudstvu sovražno akcijo, ki nasprotuje tudi vsem podpisanim pogodbam in statutom.
Tudi odgovor v zadevi odpira nja slovenskih otroških vrtcev nas nikakor ne zadovoljuje, <t...v kolikor je možno«. Poznamo take formulacije. Obljubijo ti lahko gradove v oblakih — v kolikor je možno. In ti veš, da gradov v oblakih ne dobiš. Toda otroški vrtci za nas niso gradovi v oblakih, in smatramo, da anglo-ameriški okupacijski upravi ne bi se bilo treba skrivati za frazo «...v kolikor je možno«, ker vemo, da je možno, seveda ob resničnem hotenju, zadevo urediti, odpreti vse one
Zahtevamo dvojezične osebne izkaznice!
Vse demokratično prebivalstvo Tržaškega ozemlja odločno obsoja očitno kršitev določb mirovne pogodbe pri izdajanju enojezičnih osebnih izkaznic in pošilja vojaški upravi številne protestne resolucije z zahtevo, naj vojaška uprava spoštuje določbe mirovne pogodbe.
Prejeli smo protestne resolucije izvršilnega odbora Zveze partizanov Tržaškega ozemlja, prebivalcev Sale-ža in prebivalcev Gropade. Tri sto prebivalcev Proseka in Kontovela pravi v resoluciji, ki so jo poslali anglo-ameriški vojaški upravi:
Demokratični prebivalci Proseka in Kontovela ponovno protestiramo proti ukrepom anglo-ameriške okupacijske vojaške uprave, ki krši predpise mirovne pogodbe z ukazom o izdajanju enojezičn.b osebnih izkaznic. PripomL njamo, Ga smo se borili dolga leta za enakopravnost tukaj živečih narodov ter uveljavljanje slovenskega jezika. Vse to se hoče namenoma prezreti ter s tem zadati tukajšnjemu prebivalstvu velika krivica. Zagotavljamo, da se bomo vedno in trdo borili proti vsem poizkusom ponovnega zasužnjevanjž tukaj živečega prebivalstva.
Zahtevamo, da se izdajo dvojezične osebne izkaznice, kar je osnovni princip demokracije in za kar se je naše ljudstvo krvavo borilo posebno za časa narodno osvobodilne borbe.
Prebivalci Proseka-Kontovela: (sledi 299 podpisov)
Šesto nadaljevanje našega dokumentarnega članka «Ciga va je stavba v ul. Montecchi?s je moralo zaradi pomanjkanja prostora danes izostati.
SZ zahtei/a umik tujih čet iz Paiesihif
PARIZ. 25	-	Sovjetska	deiega
cija je predložila politični komi siji osnutek resolucije, ki zahtevi umik vseh tujih čet in tujega ve iaškega osebja z ozemlja, ki pripa da židovski in arabski državi v Pa lestini, kakor sta označeni v na Črtu za razdelitev.
Resolucija izjavlja, da predstav Ija prisotnost tujih čet v Palestin oviro za dobre odnose med A rabe in 2idi, za razvoj židovske drža ve in za ustanovitev arabske drža ve.
PRIMORSKI DNEVNIK
— 2 —
Kdo razbija SHPZ?
Včeraj je »Ll Lavoratore« objavil pod tem naslovom nekak dospis iz Bazovice v zvezi a torkovim Koroškim večerom. Nimam namena odgovarjati anonimnemu piscu omenjenega članka, ker bi odgovora itak ne razumel, marveč hočem pojasniti onim, ki so navedeni članek brali, kako je prav za prav z vsemi tam itnešenimi očitki.
h) V Bazovici eni imel biti» množični sestanek, temveč Koro-iki večer, o čemer je poročal «Primorski dnevniku dne 23. t. m. Kje vendar in kdaj je bilo objavljeno, da bo ta dan v Bazovici množični sestanek? Sicer pa so prisotni vidalijevci indirektno sami priznali Koroški večer, čim je njihov zastopnik navzočim sporočil, da bo tov. Blazina povedal nekaj o osebnih izkaznicah. Za tem je član «Fantov s Krasa« izjavil, da bomo s Koroškim večerom nadaljevati, izjava, ki je naletela na splošno odobravanje. Višek komičnosti pa doseže dopis na koncu drugega odstavka, ko trdi, da množične organizacije niso o prireditvi nič vedele in da je vse skupaj organiziral tisti Prešel, ki v Bazovici nikogar ne predstavlja. Sedaj res ne vem, ali je Prešel organiziral sestanek, na katerem naj bi govoril Blaži-na, ali so sestanek organizirali Blažinovi prijatelji, ne da bi o tem poučili množične organizacijeI Ako je Prešel res sam organiziral vse skupaj mimo množičnih organizacij, mu je vsekakor treba priznati, da je to dobro iz-peljal. In ko navsezadnje nikogar ne predstavlja! Kaj bi šele bilo, če bi koga predstavljal ?
2.) Pisec se obreguje ob stavek unaj se Katra preveč ne martra«. Nekaj takih besed, vendar ne v isti zvezi, je namreč v dolenjski napitnici, ki jo je izdala Prosvetna zveza letošnjega februarja in katere besedilo sem podpisani točno in verno odpel. 'Celotno besedilo si lahko vsakdo ogleda v omenjeni pesmarici. Neinformiranim pa lahko povem, da je napitnica šaljiva in dokaj poredna pesmica. Tekst pa je naslednji: »Tukaj leže reke in noge in pa rebra rane’ ga Martinka Kebra. Iz jame Martin ne pride več ven, šel je v nebesa kar tako brez slovesa. Bog mu daj ta sveti raj in sveta Katra naj ga v vicah preveč ne matra. Pil ga je rad, kadil je tud’ rad in pa ljubu, če je le pril’ko dubu«. Očitani nam stavek se je tedaj glasil sin sveta Katra naj ga v vicah preveč ne matra« ne pa znaj se Katra ne martra«, kakor ga je slišal dopisnik sil Lavoratare«, ki je bržkone tudi naglušen.
3.) H koncu nam pisec daje lepe nauke o programih itd. Naš program je bil program koroških narodnih pesmi, ki so dopolnile Koroški večer. Poleg teh smo zapeli partizansko »Na oknu« in za zaključek nekaj veselih narodnih iz drugih krajev. V koliko so naši programi zastareli pa citiram »Notizle Sovietiche», ki so pisale letos poleti pod naslovom »Quale e la mušica apprezzata dal po-polo russo« kakor sledi: »Ogni popolo ha ,creato la propria mušica nazionale, i propri canti, semplici, melodlosi e profonda-mente espressivl. Questa mušica e apprezzata dal popolo scvieti-co«. V izjavi CK VKP(b) z dne 10. februarja letos so grajani sovjetski skladatelji, ki zanikajo najboljše tradicije ruske in za-padne klasične glasbe, čez da so »zastarele, starokopitne« in »konservativne«. Na drugem mestu graja sovjetske skladatelje, ker ne «vcepljajo slušateljem spoštovanja do najboljših tradicij ruske in klasične glasbe in ne vzgajajo v njih ljubezni do ljudske ustvarjalnosti«.
4 ) Na izjavo «Mi imamo nekaj naprednejšega« pa lahko z veseljem povem, da mi je to znano. Po naključju sem videl v Bar-kovljah nastop «Harmonikarjev i* Sv. Marka«, ki so med drugim izvajali tudi zamorski ples v stilu bugie—utugie.
Končno pa moram še povedati, da smo nekoliko užaljeni. Namesto da bi se nam zahvalili, ker smo zapustili Blazini polno dvorano poslušalcev, slišimo sedaj tako usajanje. To ni lepo I
VBALD VRABEC
v imenu »Fantov s Krasa»
1» Sempolaja
Hinavci in licemerci
TRŽAŠKI DNEVNIK
Ha slovenske
sl o ve n sk e učitelj e-dom ačine
šole' Nesorazmerno povišanje cene
električnemu toku v miljskem okraju
Ered pričetkom šolskega leta so skoraj vsi slovenski učitelji in profesorji vložili prošnjo za nastavitev na vojaško 'upravo. Njihove prošnje pa so šle skozi kontrolo policije, ki je o vsakem slovenskem učitelju in profesorju dala vse potrebne informacije. Prav zaradi teh informacij pa so vojaške oblasti odklonile nekaterim učiteljem prošnje za nastavitev na slovenskih šolah. Toda slovenski učitelji se niso ustrašili odloka, ki je bil v velikih primerih zelo pristranski, marveč so vložili na pristojne oblasti priziv. Na svoje prizive pa go prejeli zelo čudno odgovore. Tako je domla neka učiteljica odgovor: «...vas ne moremo namestiti, ker ne zadovoljujete)). In zopet drugi učitelj: «...va-šg. prošnja ne more priti v poštev«. Prepoved poučevanja v krajevnih šolah je treba smatrati kot ukrep, izdan na podlagi pravice odločanja po prostem preudarku, ki je dana oblastem zavezniške vojaške uprave.
Vprašamo se samo, čemu oni, ki so dali take odgovore našim slovenskim učiteljem, tako zavijajo
resnico in niso ljudem, ki so vložili prizive, ker se niso čutili v ničemer oporečne, jasno povedali v obraz, da jih niso hoteli nastaviti samo zato, ker so smatrali, da je njihovo delovanje v nasprotju z načeli, ki jih ima in vodi vojaška uprava? Prav dobro namreč vemo, da smatrajo oblasti danes za politiko vse eno, kar je v zvezi z ljudsko kulturno in napredno vzgojo v smislu demokratičnih načel. Zato go tudi te oblasti vsa tri leta po osvoboditvi hotele vsiliti našemu demokratičnemu ljudstvu, da bi se odreklo svoji zgodovini zadnjih let, s katero je tesno povezan vsak zaveden demokrat na Tržaškem ozemlju, pa bodisi Slovenec ali Italijan.
V tem ležijo torej vzroki odklonitve šolskih oblasti za nastavitev prav tem učiteljem, ker so pri delu za vzgojo in kulturni razvoj slovenskega ljudstva in njegove mladine največ doprinesli.
Končno moramo ugotoviti, da so šolske oblasti pri vojaški upravi odklonile namestitev slovenskih
Skvadristični pretepači onemogočili
občni zbor slovenskega prosvetnega društva Vojka Smuč
Podpisani člani prosvetnega društva «Vojka Smuc« v Skorklji, ki so nam razbljaške škvadre 25. novembra 1948 onemogočile redni občni zbor prosvetnega društva, z velikim ogorčenjem obsojamo podlo početje Vidalijevih razbijačev slovenskega prosvetnega delovanja, ki noče služiti likvidatorjem tržaškega demokratičnega gibanja. Načrtno uničevanje prosvetnega dela v društvu, ki nosi ime tržaške borke za svobodo, so organizirali ljudje, ki jim nikdar ni bila mar slovenska prosveta. Največjo odgovornost nosijo predsednik A. G., L. H. in B. K., ki so vodili škvadristične pretepače. Ta vandalski napad pomeni obenem zaničevanje junaške narodno-osvobodilne borbe tržaških Slovencev in slovansko-italijanskega bratstva.
Smrt fašizmu — svoboda narodu !
(Slede podpisi)
Razbijanje in zopet razbijanje. In na razbitinah hočejo politični pustolovci slaviti Pirovo zmago in postaviti na podstavek čistega «in-ternacionalizma« znak fašističnega nasilja, politične nestrpnosti, šovinizma in končno še — svoje revščine, politične in kulturne.
Ne morejo zakriti svojega pravega obraza. Saj jih med drugim izdajajo cvetke iz njihovega slovar, ja, med katerimi ni redka beseda «ščavo«, ali ko pošiljajo Slovence «v svinjsko Jugoslavijo pod svinjske voditelje« itd. Štabu vidalijev-stva verjetno ta odkritost svojih poslušnih senc ni prijetna. Prijetna ali neprijetna, ljudstvo bi jih spoznalo tudi brez tega. Mislili so, da bodo docela razdvojili tržaško demokratično gibanje, mislili so, da bodo onemogočili na Tržaškem ozemlju slovensko kulturo. Toda samo mislili.. .
Onemogočili so redni občni zbor slovenskega prosvetnega društva Vojka Smuc. Naj se zavedajo, da je to samo puhel uspeh puhlih glav, ki se bo razblinil v nič ob trdoživem odporu poštenih slovenskih in italijanskih demokratičnih množic.
Zima je prišla
Vsakdo pozna stari tržaški pregovor o sv, Katerim, ki pravi da dela led na morju, če ga pa ni, ga naredi. In res se je tudi letos pregovor do pičice uresničil. Ze v sredo nas je začela oblivati s svojimi močnimi in mrzlimi sunki naša znanka bur-ja. Sunki so bili dosegli moč do 70 km. Temperatura je naglo padla. Ponoči je celo zdrknila na 2 stopinji pod ničlo. Včeraj zjutraj pa prvi led. Z burjo so seveda prišle prve nerodnosti oziroma nezgode. Vnele so se saje po dimnikih. Ponekod brez hujših posledic, drugje pa na žalost s hudimi posledicami s požari. Tako na primer v Boljun-cu, kjer je gorela neka kolonska hiša. Na progi Prosek-Nabrežina je zgorel železniški voz natovorjen z bombažem, namenjenim u Jugoslavijo.
Skratka nastopila je zima z vse-
mi svojimi posledicami. Po ulicah hite ljudje zaviti v zimske suknje in v kožuhe. Sem in tja vidiš, da so zaradi prvega vala mraza skrili tudi prodajalci školjk in kostanjar-ji. Pustili so svoje stojnice prazne po vogalih.
Brezdvomno pa se s prihodom zime vsakdo vpraša, kaj pa z onimi, ki še danes po treh letih končane vojne nimajo strehe, ne stanovanja, kjer bi se lahko zavarovali pred zimo in vsemi njenimi nevšečnostmi. Podrti zidovi, od bomb poškodovane hiše stoje kot nema priča in svarilo na preteklo vojno. Pregovor pravi, da sita vrana lačni ne verjame, in res bi to veljalo za naše zaupne upravitelje, ki sede po toplo zakurjenih uradih in ne vidijo bede in pomanjkanja. Kaj mislijo ti upravitelji, kdaj se bodo spomnili, da so ljudje, družine, ki so prisiljene živeti po kotih od bombardiranja poškodovanih hiš.
učiteljev, ki imajo tržaško državljanstvo in ki so domačini, dočim nameščajo učitelje, ki prihajajo iz Gorice in ki so italijanski državljani. -matramo, da bi morale vojaške oblasti upoštevati predvsem žaškem ozemlju in da bi morali priti prošnje učiteljev, ki niso rojeni na tem ozemlju, čele za njimi v poštev. Doslej je bilo baje nastavljenih na Tržaškem ozemlju 11 učiteljev, ki so prišli iz drugih krajev, in zlasti iz Gorice, v Trst. Prepričani smo, da je vprašanje pomanjkanja slovenskih učiteljev prav tako pereče v Gorici kot je na Tržaškem ozemlju, in da bi morali slovenski učitelji, ki so prišli iz krajev, ki so po mirovni pogodbi pripadli Italiji, ostati v Italiji ter tam vzgajati slovensko mladino v njihovi materinščini ter ostati na braniku slovenskih interesov. To bi bilo pošteno in tega bi se moral držati tudi šolski odsek pri vojaški upravi, če mu je le količkaj do tega, da se zaščitijo pravice Slovencev.
Na naših slovenskih in oenovnih šolah pa je bilo v zadnjih dveh letih nastavljenih veliko učiteljev — beguncev, ki pa so zlasti potem, ko je stopila mirovna pogodba v veljavo in ko so začeli italijanski šovinisti groziti vsem onim Slovencem, ki nimajo tržaškega državljanstva, vzeli šila in kopita ter odšli v Ameriko. Tako smo tudi v tem pogledu imeli prav, ko smo trdili, da so ti ljudje, ki so imeli toliko govoriti o ubogem slovenskem narodu, zapustili »svoje ljudstvo«, ko so se zvedrili oblaki na njihovem nebu.
Prav zaradi tega torej, ker vojaške oblasti niso smatrale za potrebno, da bi nastavile vse slovenske učitelje, ki so strokovno usposobljeni in ki imajo za nastavitev tudi vse pravice in ker je veliko učiteljev iz slovenskih srednjih in osnovnih šol zapustilo svoja mesta ter je končno na našem slovenskem učiteljišču silno malo naraščaja, je zlasti na slovenskih osnovnih šolah veliko pomanjkanje slovenskih učiteljev. Gotovo je eno, da zaradi samovoljnega postopanja vojaških oblasti glede namestitev slovenskih Učiteljev, ne bi smel trpeti pouk ip bi morale oblasti čim prej nastaviti one učitelje, katerim so odklonile namestitev.
Ze pred časom smo pisali o velikem nezadovoljstvu, ki vlada med miljskim prebivalstvom zaradi vprašanja povišanja cene električni energiji. Ne zadostuje namreč nekaterim gospodom, da so se cene Življenjskim potrebščinam povišale, temveč smatrajo, da je sedaj prav primeren trenutek, da podražijo še električni tok, ki je danes vsem tako potreben. Tako je pred nedavnim družba SELVEG izdala ukaz o povišanju cer.e električni energiji za milj.ski okraj; ta njen ukrep je seveda na tihem odobril conski urad za cene.
S tem novim ukazom se je cena električni energiji povišala na 36.80 lir za Kw za Milje in 47.60 lir za Kw za okolico. Tako je razlika med ceno Kw za Trst in miljskim okrajem 10 in celo 20 lir.
Toda s tem svojim ukazom še niso dosegli gospodje v vodstvu SELVEG vseh svojih namenov; zato so izjavili prebivalcem miljske-ga okraja, da velja ta ukrep Že od 1. septembra, ker so se namreč na ta dan pridela ... pogajanja med SELVEG in conskim uradom za cene.
Ogorčeni nad takim postopanjem so prebivalci Milj in okoliških vasi sklenili, da ne bo nihče plačal tako visokih cen. In tako se je tudi zgodilo. Sindikalne organizacije so takoj posredovale pri uradu za ce. ne ter zahtevale, da se ta ukrep o povišanje cene električni energiji razveljavi. Urad za cene je sindikatom odgovoril, da se bo za stvar zavzel in da bo o tem razpravljal na prihodnji seji. Kakšno je bilo to zanimanje, nam je najboljši dokaz dejstvo, da za rešitev tega vprašanja ni bilo storjeno do sedaj prav ničesar.
Sredi oktobra je bila v Miljah seja, na kateri so bili navzoči predstavniki ES, SELVEG, policijski inšpektor in župan, na tej seji so sklenili, da ne bodo odvzeli električne energije prebivalcem milj-skega okraja kot se je to zgodilo v vaseh Jelarji in Hrvatini.
Predstavniki sindikatov so se obrnili tudi na urad za delo, kjer so prejeli odgovor, da se bodo za stvar pozanimali. Toda obljube so ostale do sedaj še vedno le obljube.
Medtem pa iz dneva v dan narašča nezadovoljstvo med prebivalci miljskega okraja. SELVEG pa ni spremenila svojih naklepov, temveč je medtem časom že marsikaterim okrajem odvzela električ
prihajajo k tamkajšnjim potrošnikom s sledečimi besedami: «Bolje da plačate, saj se s tem strinjajo tudi sindikati... dajte nam vsaj polovico tega, kar zahteva novi ukrep«.
Kaj misli storiti v tem pogledu urad za delo, vojaška uprava in še druge odgovorne osebe ?
Iz Plavij
Samo to, kar sliši...
Tajniku prosvetnega društva Plavje je prinesel C. D. pismo miljskega okraja. V tem pismu vabi okraj našo godbo na sodelovanje po nedeljski proslavi AVNOJ-a v Plavjah. Kakšna mora biti proslava AVNOJ-a, ki jo organizirajo vidalijevci, domačini prav dobro vemo in je zato tudi ne bomo dovolili.
C. D. je še posebej obvestil tajnika prosvetnega društva, češ da naj se zglasi pri njem, ker bodo imeli sestanek nekega pripravljalnega odbora za proslavo. Po posvetovanju s predsednikom je tajnik poklical C. D. in oba sta ga vprašala, kako misli, ker demokratični od ljudstva izvoljeni odbor ničesar ne ve. Na to vprašanje je C. D. odgovoril, da nima kaj vprašati odbor, ker so oni le neznatna manjšina v vasi, ki šteje le 7 ljudi proti ostalim 700 prebivalcem. Poudaril je, da bodo oni proslavo pripravili, pa naj se je vaščani udeležijo, ali ne.
Predsednik in tajnik sta ga malce vprašala, kaj se skriva za proslavo obletnice AVNOJ-a, ki je oni nimajo pravice proslavljati ne v Plavjah, ne nikjer drugod. Ko so se spustili z njim v diskusijo in mu povedali, da so ustanovitelji AVNOJ-a prav oni voditelji, na katere oni danes pljuvajo, je C. D. iznesel, da so vidalijevci prijatelji vseh narodov na svetu, in samo Jugoslavija, da je izločena iz njih. Priznal je, da ničesar ne čita in da ve samo to, kar sliši. To je žalostna ugotovitev in zato se ne čudimo, da ga vidalijevci lahko vlečejo za nos.
Kar pa se tiče praznovanja obletnice AVNOJ-a na tem mestu oznanjajo vsem vidalijevcem, da se bodo tudi to pot tako opekli, kakor so se za »iagro«. Mi ne bomo nikoli dopustili, da bi nam
Petek 26. novembra Radejka, Temna Sonce vzhaja ob 7.19, zahaja ob 16.26. Dolžina dneva 9.07. Luna vzhaja ob 1:51, zahaja ob 14.14 Jutri 27. novembra Valerijan, Vija
SPOMINSKI DNEVI 1942 je bilo. I. zasedanje AVNOJ-a v Btbaču.
1855 je umrl Adam Mickieuiicz,
slavni poljski pisatelj. Rojen je bil 24. XII. 1798.
PRESKRBA
Oddaja dodatnih nakazil mleka. Vsi
lastniki in nameščenci mlekarn morajo oddati danes občinskemu prehranjevalnemu uradu dodatna vpisna nakazila mleka za mesec december.
ENOTNI SINDIKATI
Glasovanje za volitev delegatov prosvetnih delavcev za kongres ES bo danes 26. in v soboto 27. novembra t. 1. od 11-12 in od 17-1* v ul. Imbria-ni 5-1.
Vabimo tovariše, zlasti predlagatelje list, da prisostvujejo volivnemu postopku.
Vabimo vse kmete, ki so dobili pozivnim od vojaškega sodišča, da morajo plačati globo zaradi tega, ker niso naznanili površine svojih zemljišč, naj se takoj zglasijo v uradu strokovne kmetijske zveze v ul. Im-briani 5.
Zveza kovinarske stroke. Danes ob 18.30 bo v ul. Imbriani 5 sestanek in debata o normativni pogodbi vseh zaupnikov male in srednje industrije. Na sestanek so vabljeni zaupniki industrij z več kot 10 nameščenci.
Tiskovni odsek. Tiskovni referenti tovarniških odborov in kjer ne obstajajo sindikalni zaupniki, so vabljeni, da se udeleže sestanka, ki bo danes ob 18 v ul. Imbriani 5 v okviru tiskov, nega urada zveze.
Prehrambena stroka - izvolitev zastopnikov za kongres. Občni zbor nameščencev male trgovine in industrije je predlagal sledeče kandidate za zastopnike na kongresu: Redini Marcel-lo. Stoka Jože, Visnoviz Raoul, Colo-ni Humbert, Ortis Oskar, Reboi Oli-viero. Morebitna druge liste kandidatov morajo biti predložene na sedežu skupno s petimi podpisi za vsakega kandidata. Volitve zastopnikov bodo danes in v soboto od 9 do 12 ter od 16 do 19 na sedežu v ul. Imbriani 5, soba št. 16.
Prevozniška, kemična.petrolejska ln lesna stroka. Vsi oni, ki še niso glasovali na delu, lahko to store v ulici Zonta 2-1 naslednje dni. V soboto do 20 ure, v nedeljo od 9 do 12 in ponedeljek do 17 ure. V teh'dneh in v teh urah lahko še izvolijo delegate za kongres ES. Vsi volivci naj prineso r	stacffkMno i7knrnico.
SLOVENSKO l\! A KO 01X10 GLEDALIŠČE
ni tok. Razni agentje te družbe I razbili našo enotnost.
Seja pokrajinskega upravnega sosvefa
Na svoji seji v sredo je pokrajinski sosvet razpravljal in sprejel odločitve u naslednjih odločitvah raznih lokalnih ustanov. Tržaške splošne bolnišnice: popravila dveh kotlov, sprejeto. Dobrodelni zavod A. Caccia in M. Burlo-Garofalo: novi plačilni seznami za uradnike, odobreno. Antituberkulozna zadruga v Trstu. Socialno skrbstvo: izpolnjevanje odredbe 305 Vojaške uprave, odobreno. Ista ustanova; iz popolnitve proračuna za letošnje leto, odobreno.
Razpravljanje o nekaterih točkah je bilo odgodeno zaradi odsotnosti referenta, ki bi moral poročati o tett.
Za promet zaprta cesta. Mestna občina javlja, da bo ostal del ceste K°-štalunga med ul delle Campanelle do ul. della Pace zaprt za promet zaradi popravili.
pni poni« nar
medlem ko so razna paSania v korist delavstva ostala Se nerešena
Nezadovoljstvo imlužbencev splošne bolnice
V sredo je urad za delo javil sindikalnim organizacijam, da bo v soboto seja, katere naj se udeležijo sindikalni predstavniki, kakor tudi predstavniki združenja delodajalcev. Na tem zborovanju bodo razpravljali o vprašanju izplačevanja draginjskih doklad, ki jih marsikateri delodajalec v zadnjem času ni hotel priznati ter je na vse mogoče načine poizkušal, kako bi jih Ukinil in na ta način oškodoval svoje uslužbence.
Ce bi na kratko pregledali, kakšen je položaj od zadnje seje na uradu za delo, bi morali na žalost ugotoviti, da s° ostala nerešena še nešteta vprašanja, ki se tičejo povišanja plač, izplačevanja draginjskih doklad in krušnih doklad, uveljavljanja delovnih pogodb itd. Pač pa moramo ugotoviti, da so se cer.e nekaterim življenjskim potrebščinam v tem času zelo povišale; še prav posebno občutni pa so ti poviški pri električni energiji, vodi, kakor tudi živilih itd.
Prav zaradi stalnega povišanja cen najpotrebnejšim življenjskim potrebščinam je vsem jasno, da bo morala biti borba sindikalnih organizacij za spoštovanje in obrambo pravic delavskega razreda še mnogo bolj ostra in nepopustljiva. Kol so se sindikalne organizacije do sedaj protjvile raznim poizkusom de-
lodajalcev znižati plače svojim uslužbencem ter so ostro nastopile proti nadaljnjim odpustom z dela, se bodo tudi y bodoče borile, da se bodo cene življenjskim potrebščinam znižale ter da bodo prejemali tržaški delavci takšno mesečno plačo, s katero bodo lahko krili najnujnejše stroške za nakup živ-ljenjskin potrebščin. Zato pa bodo na sobotni seji storili predstavniki sindikalnih organizacij vse, da bi preprečili morebitne nakane delodajalcev ter bodo zahtevali, da se plače delavcem zvišajo,
V našem časopisu smo že razpravljali o nezadovoljstvu, ki vlada med uslužbenci splošne bojnice. ki zaman Že vet mesecev zahtevajo, da bi jim uprava izplačala predujem na poviške, ki bi jih morali prejeti zaradi prilagoditve plač današnjim življenjskim potrebščinam. Njihovo nezadovoljstvo se iz dneva v dan Je vedno veča prav zaradi tega, ker so razne uprave drugih podjetij in ustanov uvidele upravičene potrebe svojih uslužbencev ter so jim nakazale predujem. Le uprava splošne bolnice je ostala do sedaj če vedno neizprosna ter noče na noben način ugoditi upravičenim zahtevam svojih u-službencgv. Uslužbenci splošne bolnice se zavedajo važnosti svojega poklica, kato so do sedaj vodili z
upravo le pogajanja. Toda v primeru, da bi se rešitev tega vprašanja zavlekla, so pripravljeni tudi poostriti svojo borbo ter bolj odločno zahtevati svoje pravice, dobro vedoč, da jih bo v njihovi borbi podpiralo vse pošteno demokratično prebivalstvo Tržaškega ozemlja.
DAROVI IN PRISPEVKI
Za Dijaško matico: V počastitev spomina pok. Marije Godini-Hrovatin daruje družina Solvi 500 lir.
Ob rojstnem dnevu tov. Boleta Stanka darujejo prijatelji in sodelavci 1300 lir.
Kočevar Ciril 1000 Ur.
Ob vandalskem razbitju občnega zbora prosvetnega društva Vojka Smuc s strani organiziranih Vidali-jevskih škvader je 33 članov društva zbralo v počastitev spomina padle borke Vojke Smuc in v sklad za zgraditev novih kulturnih domov 5.480 lir.
PROSVETNA DRUŠTVA
Prosvetno društvo »Ivan Cankar«.
Danes ob 20.30 redna pevska vaja meškega zbora v krožku Redivo.
IZLETI
IZLETI PD-T. Planinsko društvo v Trstu priredi ob priliki Cankarjevih oroslav ob 30-letnici njegove smrti izlet na Vrhniko dne 12. decembra t. .1
Vpisovanje1 v ul. F. Filzi 10-1 vsak dan od 17 do 19 in v Rojanu v čevljarni Ger na trgu Tra i Rivi 2.
Smučarsko planinsko zlmovanje PDT. Planinsko društvo v Trstu priredi v letošnji zimi okrog božiča in novega leta smučarsko planinsko zi-movanje na Pokljuki (1400 ml nad Bledom, in sicer v treh enotedenskih dobah. (Kdor hoče, si lahko podaljša zimovanje za več kot en teden). Prva tedenska skupina bo zimovala od 19. do 26. decembra, druga od 26. decem bra do 2. januarja in tretja od 2. do 9. januarja 1949. Ker gre za najlepše smučarske terene na Gorenjskem, za prvovrstno hotelsko oskrbo ter je vračunan že istočasno prevoz z direkt. nim avtom tja In nazaj po zelo zmer nih cenah in ker je število mest ome jeno ter v precejšnji meri že1 krito, opozarjamo, da naj se interesenti takoj priglase v ul F. Filzi 10 I. nad stropje ob 17 do 19 vsak dan.
Tudi pojasnila prejmejo interesenti v ul. F Filzi.
Začudilo se je šempolajsko ljudstvo, ko je izvedelo iz lista (dl Kavoratore« z dne 24. t. m., da pripravljajo v Sempolaju proslavo AVNQJ-a. Vaščani se sprašujejo, o čem in kako bodo govorili Vidalijevi frgkcionaši, ko sramotno blatijo tisto novo Jugoslavijo, katera sloni prav na sklepih zasedanja AVNOJ-a v Jajcu, Kako bodo vidalijevci govorili v imenu jugoslovanskih narodov in slovenskega naroda tu pri nas. Ali ni to licemerstvo likvidatorjev, ki uporabljajo takšne slavne dneve, da bi pokazali ljudstvu, da niso proti novi Jugoslaviji, po tem ko so že dokazali to neštetokrat in ko ob vsaki priliki blatijo vse to, kar je slovenskega in demokratičnega? Vaščani si ne morejo zamisliti, kako jim bo govoril Mitko, in to oni Milko, ki ne ljubi Jugoslavije enostavno iz tega razloga, ker mu je tam ljudska oblast nacionalizirala veleposestvo.
Zato Sempolajci odklanjajo vsak tak obisk ter bodo sami dosledno in iskreno proslavljali obletnico AVNOJ-a
TržaSka borza
gtl šterling 9300, papirnati šter-1800, dolar (telegr.) 655, dolar švicarski frank 103, 100 franeo-frankov 140, avstrijski šiling 16.
romocija na univerzi. 19. t. m. je movirai z odličnim uspehom na iški univerzi za doktorja prava , Mthelj Vlado. Prijatelji in znanci iskreno čestitajo.
V začetku leta so jugoslovanski listi poročali o izidu nagradnega natečaja za gradnjo novih visokozmožnlh Jadralnih letal, ki je dal tri nove konstrukcije mladih graditeljev Jaroslava Koserja, Dušana Ctnerja in Mirana Cobala. Pred kratkim je bilo že dograjeno Koserjevo letalo Triglav, ki ga zdaj uspešno preizkušajo in je pokazalo svoje odlične lastnosti.
Letošnja sezona je poleg številnih modelarskih, organizacijskih in jadralnih uspehov prinesla Jugoslovanskemu športnemu letalstvu bogate uspehe tudi v vzgoji novih motornih in Jadralnih pilotov ter v pogledu gradnje novih jadralnih in športnih letal. Vsekakor najpomembnejši dogodek za slovensko jadralno letalstvo pa je uspela izgradnja novega jadral-nega letala Triglav, ki sta ga skonstruirala Jadralca in bodoča letalska Inženirja Jaroslav Koser In Stojan Hrovat z desetimi tovariši. Ta uspeh Je tem večji, če se zavedamo, da graditelji po svojem študiju še niso dosegli naslovov letalskih .inženirjev, so pa izredno nadarjeni in bodo letalstvu, bodisi športnemu ali pozneje vojnemu 'prav gotovo koristili z dobrimi domačimi letali, kar bo zmanjšalo ali celo odpravilo dosedanjo odvisnost od letalske Industrije tujih držav.
Novo jadralno letalo Triglav je v glavnem skonstruiral Koser, Hrovat pa Je uspešno rešil vprašanje kovinskih delov letala. Letalo se odlikuje po svoji enostavni zgradbi, po enostavnem sestavljanju in razstavljanju, kar Je posebno ugodno v primerih, kadar jadralec pristane zunaj letališča, od kodeT je treba letalo zloženo z transportni voz prepeljati nazaj na letališče.
Letalo Triglav sodi v kategorijo olimpijskih jadralnih letal, vtndar pa sta mlada graditelja pri njem uspela
fizkM
Uspehi ljudske tehnike
Novo jadralno letalo Triglav, dolo mladega jadralca in graditelja Kosarja, je znatno boljše od mnogih tujih letal
izboljšati nekatere vidne lastnosti do take mere, da ga piloti,< ki so novo letalo že preizkušali, ocenjujejo za precej boljše od tovrstnih inozemskih letal. Zgrajeno je tako trdno, da Ima največjo dovoljeno hitrost do .300 km na uro je z njim mogoče izvajati tudi najtežje akrobacije. Zaradi razmerja in majhne teže letala v zraku Ima novo jadralno letalo vse pogoje za doseganje raznovrstnih Jadralnih rekordov v količkaj dobrih vremenskih prilikah.
Večina jugoslovanskih znanih jadralnih letalcev je že letela na novem letalu, njihovo splošno mnenje pa je — letalo popolnoma izpolnjuje zahteve in bo odlično služilo svojemu namenu Z vrsto gradbenih posebnosti sta graditelja dokazala, da se razvijata v dobra strokovnjaka in da Imata najboljše Izglede, da tudi v bodečem delu' priskrbita jugoslovanskemu ja-dralstvu dobra domača letala, ki bo-do uspešno nadomestila letala, ki so jih nekdaj za drage vsote privzemali iz inozemstva.
Ob lanskoletnem razpisu za gradnjo novih jadralnih letal Je marsikdo podvomil v uspeh tega natečaja. Danes pa se je pokazalo, da trud pri?na-nega strokovnjaka in letalskega gradi.
telja dr. Inž. Antona Kuhlja ni bil odveč, ko je lani s tako skrbjo in vestnostjo vodil tečaj za graditelje jadralnih letal, katerega so uspešno dovršili tudi graditelji Koser. Cener, Oobal, Hrovat in drugi, katerih prve sadove dela se že vidimo.
Po mnenju najboljših Jadralcev je novo letalo Triglav v celoti odlično uspelo, treba bo le Se izpopolniti nekatere podrobnosti in v tovarni bodo lahke začeli s serijsko izdelavo letala Triglav, ki bo jugoslovanskemu jadralnemu letalstvu odlično služilo, mlajšim graditeljem pa bo najboljši zgled, kako se je treba lotili dela na tem polju, da rodi zadovoljive sadove. Ooraščajočl kader letalskih strokovnjakov pomeni najlepšo bodočnost športnemu in vojnemu letalstvu, hkrati socialistični državi kaj kmalu močno razvila tudi letalska industrija, ki bo jugoslovanskim letalcem postregla z dobrimi in cenenimi letali domačega izvora.
Nogometna prvenstva evropskih držav
CESKOSLOVASKA
PRAGA, 21- nov, 10, kolo: Jednota ATK Lli Sparta : Tepllcg 6:2, Bratislava : Žldenlce 8:1, Žllina : Pov Bi-
strica 3:1, Viktoria Plzen : Trnava 0:0, Kladno : Ostrava 2:2, Bohtmlans : Sla. vla 4:4 Lestvica : Sparta 15, Slavia, Viktoria Plzen 14, Bohemianz, Trnava, 2ilina 13 itd.
MADŽARSKA
BUDIMPEŠTA, 21. nov, 11. kolo: Fe-renevaros : Kispest 2:1 (0:1), Oldber-ger * SzAC 0:1, MTK : Vgsns ETO 8:1, Ujpest : Saigotarian 2:1, Vasas i Kls-text 2:0, Csepel : Szeged 3:0, Haladas -Tatabanya 2:1, MATEOSz i Sorogsar 3:1. Lestvica: Peranevaros 20, SzAC 14, MATEOSz, MTK 13 itd,
ŠVICA
BERN, 21. nov. 10 kolo: Locarno : Lausanne 1:0 (1), Lugano : Grenchen 1:0, Belincona : Biel 1:0, Chaux de Fonda : Chlesso 2:1. Grashopers : Basel 2:2, Urani« : Young Fellows 4:0, Zeurich : Sfrvette 3:3, Lestvica : Lu-gano 17, Lausanne 14, Biel, Basel 12 itd-
FRANCIJA
PARIZ. 21. nov, predzadnje kolo jesenskega dela; Nice : Relms 2:2, Nan-cy ! Metz 2:1, Marseille : Cannes 1:0, Montpellier : Colmar 3:1, Lille : Rennes 1:1, Raclng : Toulouse 5:0 Stade Red Star : Sochaux 2:0, St. Etienne : Sete 1:1, Roubalx : Strasbourg 1:0 Lestvica: Racing 23, Reims, Marseille 21, Lille, Rennes 20 Itd.
ANGLIJA
LONDON, 21. nov. 18, kolo: Arsenal Nevvcastle 0:1, Aston Villa : F.verton 0:1, Blackpool : Manchester Clty 1:1, Bolton Wand. : Stoke City 2:1, Dcrby County : Portsmouth 1:0, Hudersfteld : Mlddlesbrough 0:0. Liverpool : Chari-ton Ati. 1:1, Manchester U. : Birmlng. ham C|ty 3:0, Shefleld U. : Chelsea 2:1, Sunderland : Preston NE 0:0, Wolverhampton : Burnelv 3:0, Lestvica: Derby County 28, Ne\vcastlg 26, Portsmouth 24, Arsenal 23 Itd.
TRST V ŠTEVILKAH
Po statističnih številkah mestne občine znaša število prebivalstva 272.936 prebivalcev
za Tržaško azitinljc
V soboto 27. t. m. ob 20 gosto-
vanje v Prosvetnem domu
na Proseku
z Gogoljevo komedijo
99
Zenitev“
V nedeljo 28. t. m. ob 16 gosto-
vanje v Prosvetnem domu
t? Nabrežini
z Gogoljevo komedijo
99
Ženitev“
V ponedeljek 29. t. m. ob 20
stovanje v Domu kulture
v Skednju
z Gogoljevo komedijo
99'
Ženitev“
|j| RADIO!!
7.35. Jutranja glasba. 7.45. Poroči«.
11.30. Simfonična antologija. Sodobna Anglija. 12.10. Operetna
filmska glasba 12.45. Poročila.
13.00.
Glasba po željah. 13.40. Skladbe *a čelo in klavir. 14.00. Poročila.
Dnevni pregled svetovnega 17.30. Plesna glasba. 18.00. Na gc^u.
vest 18.15. Glasbeni lik Franza
berta. 19.00. Tehnika in gospoda« ■
19.15. Pester koncertni spored, j • Poročila. 20.00. Odlomki iz Smeltan vih oper. 20.30. Tržaški kulturni raz gledi 20.45. Vaški kvintet. 21.00- M J stri besede:	Joseph	Conrad:	»L
Jim«. 21.30. Lahka glasba. 21.45. = fonični koncert 22.45. Plesna E« j
23.15. Poročila. 23.30. Kaj vam m1 jutrišnji spored? 23.35. P°lnotn glasba.
ICIMO
ROSSETTI. 16: «Dumbo, leteči ^Jon«-
A.
EXCELSIOR. 16: «Pilot Joe«, FENICE. 16: «Družina Sullivan«,
FILODRAMMATICO. 16: ((Pustolovci«!
barvan film, E. Flynn.
ITALIA. 16: «Poizkus», M. Oberoin. ALABARDA. 16: ((Najboljša leta
šega življenja.	4
IMPERO. 15.30: «Enajst mož in
žoga«.	_
GARIBALDI. 15: ((Največja Pust01
ščina«, C. Colbert.	.ffl
V1ALE. 16: «Iluzija», E. von Stroheu • MASSIMO. 16: »Duše na morju«, Cooper.	cilj
KINO OB MORJU. »Tragedija -ver Queena», pustolovski film- -j NOVO fclNE. 16: »Kalifornijski parji«, Fuzzi in Billy.	,
NOVO CINE. 16: «Hči džungle«, ODEON. 16:	»Allahovo znamenje«)
film iz orientalskega življenja, Darrieux.	-
IDEALE. "	-	  '•	’**c"
Posver.
MARCONI.
G. Raft.
ARMONIA. «Tamara, hči stepe«-AZZURRO. »Junaki Tihega oceana* J. Warne.	G
BELVEDERE. 16: »Martin Eden«. ' Ford.	#
KINO SKEDENJ: «Tamara, hči stepe • SAVONA. 16: »Obraz žene«, J. cra ford.
VITTORIA. 16: »Tujec«, L. Voung-VENEZ1A. 15: «Kraljlca med ^vfI" srema«, J. Brown.
ADUA. »Usurpator«, B. Karloff- . RADIO. «Oscm dni življenja«, Bren
16:	«Razbojnik	Jess«,
16:	«Brodwayske	sence*
KULIVRA
Prav gotovo je Bazovica
Po poročilih statističnega urada mestne občine je razvidno, da res polagoma, toda še vedno narašča število prebivalstva v našem mestu. Oktobra meseca je znašal ta prirastek 1944 oseb, tako da nas je bilo konec oktobra vseh skupaj 272.236 stalno bivajočih občanov tržaške občine.
Precej visoko je bilo število porok, skupno 328 civilnih in cerkvenih. Od teh je bilo največ ( 89) sklenjenih po rimsko-katoliškem cerkvenem obredu, protestantskih pa 19; prav tako 19 je bilo civilnih porok. Ker smo pri porokah, sl oglejmo še, kdo se je najraje poročil. 295 primerov je bilo takih, ko sta novo-poročenca prvič stopila v zakonski jareni. Ostalih kombinacij je bilo zelo malo. Tako na primer je bilo samo 8 primerov, ko je ženin prvič poročil vdovo, 14 primerov pa obratnih, ko je bil ženin vdovec. Primeri, da sta se vzela vdovec in vdova, so bili samo štirje. Omeniti moramo, da zakonci niso gledali na starostno razlik0, k° 80 se vzeli. Tako imamo 48 primerov, ko Je bil ženin starejši za dve leti od neveste. Imamo pa tudi 33 neobičajnih primerov, ko je bila nevesta za dve jeti starejša od ženina. So pa še hujši primeri, k° j® bila nevesta c.d 4 do 8 let starejša od ženina. Takih je 20, Imamo pa ie naprej dva primera, ko je bila nevesta od 8 do 12 let starejša od ženina. In končno dva, ko je bila za 12 do 16 let starejša.
Rojstev je bilo 258, približno po-iovica moških, 122 pa deklic. Glede na to, da smo v modernih časih, je večina mater rodila v bolnicah in sanatorijih, zato se jih je tu rodilo 180, na domu pa 84. Najmlajše matere so imele 17 let, teh je bilo 8, lSletnih je bilo 7, največ pa jih je rodilo od 25 do 34 let. Nad 45 let stara pa Je bila samo ena mati.
Obratno »o prejšnji mesec umrle 204 osebe, od teh 103 moških in 101
Ženska. Večina teh je umrlo v raznih zdravstvenih ustanovah. Doma jih je umrlo 07, 7 pj-imerov je pa takih, ko so izgubili življenje pri raznih nesrečah na cestah ali na morju. Največ otrok se je rodilo v okraju Stara mitnica. Ta okraj ima prvenstvo v rojstvih tako med mestnimi in predmestnimi okraji. Z 32 rojstvi se je pač postavil na prvo mesto. Od pravih mestnih o-krajov med rojstvi takoj sledita Nova mitnica s 27 rojstvi in novi del mesta ali središče z 22. Ker ima Stara mitnica prvenstvo v rojstvih ima tudi prvenstvo pri številu mrtvih, in sicer 37, kar je najvišja številka med vsemi okraji. V predmestjih ima najvišje število rojstev Sv Ana (22). Sledi ji Farnetto z 20. Najvišje število mrtvih pa ima Far-netto (15).
Glavna bolnica je imela 1. oktobra v oskrbi 1400 bplnikov. Med mesecem je bolnico zapustilo zaradi izboljšanja zdravja 748 bolnikov in 1037 bolnic. Umrlo jih ja v bolnici skupno 87 oseb. Glavni bolnišnici je sledila psihiatrična bolnica pri Sv. Ivanu s 762 bolniki. Med mesecem je sprejela 254 bolnikov, zaradi okrevanja pa je zapustilo bolnišnico 60 bolnikov. Umrle so pu tri osebe. V vseh tržaških bolntšni car in sanatorijih je bilo prejšnji mesec 3735 bolnikov. Umrlo jih je 127 med bivanjem v bolnišnici.
Od nalezljivih bolezni je prejšnji mesec najbolj razsajala jetika. Zaznamovanih je bilo 57 novih bolnikov. Od teh 38 moških in 21 žensk Takoj ji sledi skrlatinka s 51 primeri. Daleč za temi pa so bile ošpice, sredozemska mrzlica, griža, meningitis in malarija. Prav zaradi teh bolezni med prvimi zaradi jetike je umrlo 20 oseb, drugače pa so v glavnem ljudje umirali zaradi starosti in oslabelosti organizma, VI s°k odstotek je bil prejšnji mesec smrtnih primerov zaradi rakastih obolenj.
Krasa«, ki so s programom roških in drugih narodnih P' dosegli lep uspeh in prte110. J Nazorno predavanje o Koroški /^
Bazovcem pokazalo, kako P°\
cev v angloameriškl dkupadl' coni Tržaškega ozemlja borbi roškega ljudstva za naciona pravice.
K prireditvi se je ogromno ljudi, tako da jc
je morali na hodniku
izčrpno predavanje in krasu0 P ■ je. Ganljiva je bila zahvala starejšega člana prosvetnega	,
štva sodelujočim «Fantom 8 ot). sa» in spontana želja vsega činstva, da bi se še ve^ratM:ja nili s slovensko narodno Pes:'
ških večerov«, ki so Pr',l*te.Lei> ta namen celo z Opčin. Vida razbijač B. je mislil kar en0S ^ no likvidirati predavanje 0 roški in ga nadomestiti 1 ^°,,inih čenjent o enojezičnih 0$~ izkaznicah in prepričevati jezu, _
oo	(ok	ClnašPIlCC	f1	.ti
ga mesta odločno uprla	<
turnega življenja. Ljudstvo . ga postopka kakršen 1,0 >e
sprejelo, temveč odklanjalo.
Koncert fantov s Kr^a, in Koroški večer v Bazo vic1
nar
lepše od vseh naših vasi, kjer nahajajo prosvetna društva, P™
pravila «Koroški večer«, i' sl> . vas so Bazovci povabili ((L ant c
K<*
i dot*
na je borba primorskih
-*j|M
dvorana premajhna in da
v Bazovico.
Na prireditvi se je z0o(^il irg, majhen incident, ki so ga P01!
tulil
čili navdušeni obiskovalci <</v	«■
je sprejetje teh za Slovence potrebno. Ljudstvo in
pa sta se temu
načinu« prevzemanja 0ovurn^ltr
vala potek »Koroškega vei^nj(tl> predavanjem vred nedota Tako se je tudi zgodilo.	.,
Pripomniti pa moram, da )<*, silno nadomeščanje hulturn0’^ svetnega predavanja z, danim vidalljevskim P°,lt predavanjem tudi rušenje t" ^ bljanje našega slovenskeO0	e.
u nllcA«<
meril v Bazoihri, ne oo H	najodl°t
GORIŠKI DNEVNIK
PODRUŽNICA UREDNIŠTVA IN UPRAVE PRIMORSKEGA DNEVNIKA V GORICI - SVEIOGOaSKA ULICA 42 - TEL. 749
Manifestacije za mir v Štandrežu
^ opomin tistim, ki so pozabili na ^lijone človeških žrtev, na miiijo-vojnih sirot in na milijone ma-<r> ki so izgubile svoje sinove, v ®P°min onim, ki so pozabili ali ne jv*4ijo ruševin v tisoč mestih in ki jočejo vedeti, da je danes, četrto ®to po končani vojni, še vedno na ®lijone družin, ki so brez primerja stanovanja, bodo ljudske rano.
Po vsem svetu enotno pretehtale proti brezvestnim hujskačem ^ novo vojno.
^si goriški Slovenci, ki jim je P tan, da se prepreči novo vojno ®0rie, se morajo udeležiti te mani-sstacije zg mir in izreči svojo ;toio in odločno obsodbo vojne, ki J koristila le zatiralcem ljudskih •»tižic.
Za Goričane bo manifestacija v Jatldrežu v nedeljo 28. t. m. ob 2 ^Poldne Na tem zborovanju bodo tovorile zastopnice Zveze slovenji žena in Zveze italijanskih Že-~ Po govorih bo sledil kulturni ™8ram, ha katerem bodo nastopili naši zbori in recitatorji.
;*a manifestacija mora biti tudi slovensko-italijanskega brat-,'Va in zato se je bodo udeležili i?*1 ljudje v velikem številu ter *®ovno dokazali, da smo za mir, * re<l in za pravo napredno de-> ‘‘°krac>jo.
Sana soseda pred sodiščem
&ne 28. junija letos je precej %o deževalo in kakor se v pojmih primerih kaj rado zgodi, je skoro poplavila skupno dvoje obeh hiš št. 41 in 43 v ul. I^jjmis, kjer sta si soseda Bernarda Ivan. star 36 let in rojen > *u Vidma ter 48-letni Tesolin po rodu Braziljanec iz San
i^° ie Bernardinis stopil iz hiše 'Videi vso to poplavo, je hotel z Palico napraviti v razmočeni
zemlji pot, da bi odtekla voda izpred njegove hiše- To pa ni bilo pogodu Tesolinu, ki je gledal sosedovo- početje skozi okno in se je menda bal, da bo voda pritekla v njegovo hišo. Zato je pritekel ven in začel vpiti proti Bernardinisu. Ta pa se ni dal ugnati in je sosedu zažugal s palico, ki mu je služila kot orodje. Tesolin je imel s seboj sekiro in se je takoj posta, vil z njo sosedu po robu. Domači, ki so prihiteli iz hiše, so preprečili, da takrat spor ni imel hujših posledic.
Vendar pa zadeva s tem ni bila končana, ampak je mržnja med sosedi ostala in v sredo je prišla stvar pred sodnijo. Po razpravi, na kateri je branil Tesolina odvetnik Devetag in Bernardinisa odv. Stec-china, je bil prvi obsojen zaradi groženj s sekiro na dva meseca zapora pogojno, dočim je bil Bernardinis oproščen zaradi pomanjkanja dokazov. Tako sta odšla oba skregana soseda zopet domov in upamo, da si ne bosta več grozila zaradi nekaj vode, ki jo je v deževnem času itak povsod preveč.
GRADIMO NOVO GORICO
r3
fISTI?
%
IZ TRŽAŠKE KRONIKE
Blejska talnica o dobavi
nVfriftnnno tn!/a Triopl/omu rmm
^ROVI IN PRISPEVKI
»,^a tiskovni sklad «Soče» je da* val tov. Gravner Jožef iz Ste ver. 7 250 lir.
»Dijaški dom v Gorici« je da-:	tov. Gravner Jožef iz Stever-
',r>a 250 lir.
KfiNO
. 17: «Agenti v boju z zločinci« h,: 0’Keefe in M. Meade.
,™Oria. 17: ((Človek z masko», P. ,wt
tfffe in E. Keyes.
.'•TBALE. 17: «Brez usmiljenja«, K. j, *1 Foggio in J. Kitzmiller. “dERNO. 17: ((Neznanemu naproti«, jh' Durbin B. Fitzgerald.
17: «I<itajska», L. Young, in
• Ladd.
PUCE
' okviru zadružne skupnosti
Zijamo kulturno iivijenje
1&ha
v ak°j po osvoboditvi je naša j. ^'na stopila na delo. Po svojih jj^hostih je priredila več. mitin-ijj kot smo takrat imenovali kul. j?* prireditve in druke kulturne Jjpfestacije. Te so bile pač več uspeli izrazi naših želja, * radi napravili več in boljše.
Vji p^j smo napredovali z ustanovi] igralske skupine, ki je bila predloga na nekem mladinskem ^ anku, To je bil prvi korak k Sli pa smo še dalje. Pri L hem sestanku je padel prediv J« bi mladina s pomočjo ma* 'ils organizacij na vasi napra* *kcijo za nabavo godbenih in* Vi etltov, ker imamo nekaj na-^ mladincev, ki bi se zelo ^‘ naučili igrati. Ta predlog je 8 *,;nes^a na Prvem množič-IjJ? ‘estanku in je bil od vsega ,a * navdušenjem sprejet. Ta. Ml ^ bil izvolien nriDravlialni
bil izvoljen pripravljalni Sa nabavo godbenih inštrU'
V ■ Izvoljeni so bili naslednji
Predsednik Ražman Jožef, ^ Ambrožič Leopold, člani C« Andrej, Pučer Marjan in % 1* Pavel- Ta odbor je takoj pri-k delu in v dejanju pokazal ljudstvu, kaj zmore. Danes itfj?0 v Pučah osem godbenih in-">lj . °v- ie dokaz naše dobre ^Oti'0 'Uta po kulturni vzB°ji *n
^ k° smo inštrumente dobili,
V	osem pridnih godbeni-
i	.	_ .... poučevati
učitelj Baruca Andrej.
katere je pričel
,cvi
p0, da bomo čez kakšen mesec to*!!, 0 poslušali svojo godbo na ^itvah.
Pribac Florijan.
V torek se je vrnila v Trst delegacija anglo-ameriške cone Tržaškega ozemlja, ki se je udeležila skupno z delegacijami Italije, Jugoslavije in cone B Tržaškega ozemlja blejske konference za dobavo električne energije Tržaškemu ozemlju. Določili so količino in ceno dobave elektrike od 19. novembra 1947 do 30. septembra 1948. Domenili so se tudi o načinu plačevanja in ostalih tehničnih vprašanjih.
Rešila sta jo dva otroka
Julija Bustia, poročena Colorri iz ul. S. Michele 25, se je pred sodiščem morala zagovarjati, ker ji je obtožnica očitala tri delikte. Prvič, da je nasilno postopala s policijskim agentom, katerega je dvakrat udarila po obrazu. Drugič, da je žalila gospo Florindo Visintin por. Cai-nazzo, in tretjič klevetala policijske agente. Sodba se je glasila 8 mesecev in 20 dni ječe, poleg tega pa še plačilo sodnih stroškov; seveda so ji bile priznane pri tem vse olajševalne okoliščine, tako da kazni ne bo presedela. Obtoženka, katero Je branil odvetnik Sardoz, ni bila prisotna na razpravi.
Omenjena Rustia ima dva otroka in že dolgo ne živi s svojim možem, od katerega nima nobenega poročila več. Začela je hoditi z ameriškimi vojaki in jih jemala v edino sobo, kjer je spala skupno z otroci. Zaradi takega početja so stanovalci v njeni hiši poklicali policijo. Policija je res prišla in presenetila Kustijevo v sobi z vojakom. Vrhu tega sta bila oba pijana. Vojaška policija j[e odpeljala vojaka. Rusti-jeva pa se je obrnila do civilnih po* licistov in zabrusila v obraz, da jih ne pozna, ter ie enemu prisolila zaušnico. Naslednje jutro jo je policija lepo odpeljala na policijsko stražnico, kjer so jo zaslišali.
Mesec kasneje so Rustljevo ponov no presenetili pijano skupno z vojaki v družbi neke njene prijateljice v veži njene hiše. Ko se je približala policija, sta se prijateljica in vojaki oddaljili, Rustijeva pa pričela žaliti policiste in isto tako seveda gospodinjo, kateri je bila dolžna med drugim najemnino za U mesecev.
Prav zaradi tega, ker ima dva otroka in kaže, da se je zadnje leto poboljšala, je sodišče bilo usmiljeno ž njd.
Namesto tolažbe mu ie vino prineslo zapor
Ker je imel 39-letni Boscut Mihael iz ul. Ascoli neko kronično bolezen, je šlo to njegovi ženi 38-letni Flebus Alojziji tako do živega, da ie sklenila zaprositi za sodno ločitev zakona. Razprava pred sodnikom bi morala biti 12. t. m. dopoldne, pa je bila preložena na poznejši čas.
Vendar j.e nesrečnega moža to ta-l’o razburilo, di. se je zatekel v go. stilno v bližini svojega doma in tam poiskal tolažbe y vinu, kakor je dejal zadnje čase že večkrat, in menda iz istega vzroka. Ko se je končno odpravil domov, je bil že precej vinjen ter je začel kričati na Ženo in jo preklinjati. Ker jo je hotel tudi zagrabiti z rokami, se je branila tako, da ga je razpraskala po obrazu.
To je pa možakarja še bolj razkačilo. Potegnil je iz žepa nož ter zagrozil ženi z njim. Ker pa se je komaj držal na nogah, ženi ni bilo težko, vzeti mu nož iz rok. Nato je poklicala na. pomoč stražnike, ki so moža aretirali.
V sredo je bila pred sodiščem proti njemu razprava, na kateri je bil obsojen na 4 mesece in 15 dni zapora in na plačilo stroškov.
PRESKRBA
DELITEV TESTENIN IN SLADKORJA
Sepral sporoča, da sedaj razdeljujejo testenine in sladkor na dodatne nakaznice za bolnike za november. Cena testenin je 100 lir za kg in sladkorja 300 lir.
Obenem razdeljujejo tudi testenine na dodatne živilske nakaznice za težke delavce za november, po 100 lir ks.
TESTENINE, KORUZNA MOKA IN SLADKOR ZA VSE POTROŠNIKE
Sepral javlja, da bodo razdeljevali do 30. t. m. naslednja živila za vse potrošnike: po dva kg testenin po 100 lir za kg; 1 kg koruzne moke po 82 lir kg; 1600 g Sladkorja po 300 lir kg. Sladkorja gre 600 g na račun rednega obroka za november in 1 kg kot izreden obrok.
PREDBELEZBA ZA KRUH IN TESTENINE
Vsi potrošniki z novo živilsko nakaznico morajo napraviti do 30. t. m. predbeležbo za kruh in testenine. Trgovci in peki morajo izročiti tozadevne odrezke za december na prehranjevalnem uradu do 4. decembra. Odrezki morajo biti razdeljeni po starosti, v zavojčkih po 100, kakor običajno.
Val mraza v Gorici
Iz severne Evrope že več dni javljajo prihod mrzlega vala in že v sredo smo ga občutili tudi v Gorici, ko j.e toplomer padel pod noč na ničlo. Včeraj se je mraz še stopnjeval in v jutranjih urah dosegel v mestu štiri stopinje pod ničlo. Steverjfinci so povedali, da j.e bilo pri njih ob zori celo pet stopinj pod ničlo. K sreči pa suho in lepo vreme pomaga, da laže prenašamo ta prvi naval zime.
V Jugoslavijo se je napotil
Pred goriško sodnijo je bila predvčerajšnjim razprava proti 23-letnemu Chille’ Sergiju iz La Spe-zie. Mladenič je bil brezposeln in se je namenil, da bo šel v Jugoslavijo, o kateri je slišal, da tam ni brezposelnosti. V ta namen je prišel v Gorico in skušal v bližini Palkišča prekoračiti mejo. Italijan, ski obmejni organi pa so ga presenetili in ga aretirali. Sodnik ga je oprostil, ker prestopek ni kazniv.
Drobna goriška kronika
Karabinerji so včeraj aretirali 42-letnega Perka Rudolfa iz ul. For. mica 4, ki je bil obsojen na 10 dni zapora.
Včeraj je javila 17-letna Moran-dini Angela jz ul. Costalana 3, da je izgubila svojo delavsko izkaznico in osefcno izkaznico, ko se je vračala proti domu.
Nova gledališka dvorana
in mizarska delavnica v Čepovanu
Tudi Cepovanci so počastili II. kongres KPS, ki je bil pretekli teden v Ljubljani. V nedeljo 14. novembra so svečano otvorili mizarsko delavnico in začasno gledališko dvorano.
Po zamisli Paglavca Cirila, u-pravnika krajevnega podjetja «Ind-les» v Cepovanu. so s pomočjo KLO-ja in vseh množičnih organi, zacij zgradili prostorno poslopje. Delali so požrtvovalno in na poseben način. V stavbi bivše karabi-nerske vojašnice so zgradili novo poslopje, ne da bi prekinili delo v spodnjih prostorih delavnice. Gradili so tako rekoč stavbo v stavbi.
V novozgrajeno mizarsko delavnico so namestili moderne stroje in svojo lastno žago venecljanko s tremi listi. Tu bodo izdelovali mizarske izdelke za obnovo Cepovana in okolice, predvsem pa za nove gradnje, ki so v načrtu.
V istem poslopju so zgradili tudi začasno gledališko dvorano, ki sprejme lahko 400 ljudi. Ta bo služila Cepovancem za njihove kulturne prireditve v zimskem času in vse dotlej, ko bo dograjen zadružni dom z dvorano za 1000 ljudi.
Te slavnostne otvoritve se je je udeležilo vse prebivalstvo Cepovana in okolice ter se je navduševalo nad uspehi svojega dela. Dokazalo je tistim poedincem, ki so gradnjo mizarske delavnice in dvorane ovi-
rali, da je ljudstvo, ki ima oblast v svojih rokah, zmožno premagati vse težave in pripravljeno častno izvrševati naloge partije in njenih voditeljev.
Blago ie predal in obdržal taar
Tvrdka Bratje Rossi iz Asiaga je imelai v Gorici svojega zastopnika 55-letnega Napolitanca Ferrarese Marija, ki ima stanovanje na Kor-zu Roosevelt št. 25. Pred meseci mu je tvrdka izročila za 43 tisoč lir raznih likerjev za slaščičarno Sal-vaterra Renzo v ul. Garibaldi.
Bratje Rossi so več mesecev čakali zaman na plačilo poslanega blaga in so zato ponovno terjali Salvaterro. Ta pa jiim je odgovoril, da je že davno vrnil njihovemu zastopniku za 36,355 lir blaga in da je ostalo plačal njemu direktno. Ferrarese je, kakor so izvedeli pozneje, denar pridržal in likerja izročil tvrdki «Vinolja», ne da bi o tem obvestil tvrdko Rossi.
V sredo ie bila na goriškem sodišču v tej zadevi razprava v ob-toženčevi odsotnosti. Sodnik je obsodil odsotnega Ferraresija na 4 mesece xapora in kazen 4000 lir. Poleg tega mora v petih mesecih povrniti svojim bivšim gospodarjem 43 tisoč lir in še pet tisoč lir za stroške.
ISTRSKI DNEVNIK
PODRUŽNICA UREDNIŠTVA PRiMORSKEGA DNEVNIKA V KOPRU . ULICA C. BATTISTI 301/a PRITI. - TEL. 70
Vzorno urejena otroška ustanova v Kopru
Po. stopinjah Baregsve tatinske druščine
Kakor je Dno javljeno, je policija 23. t. m. v ui. Coppa aretirala sku pino tatov, ki so po tržaških trgovinah nakradli za milijon lir peri-la. Znano je tudi, da so bili vsi trije aretirani tatovi, Milli Arduino, Ba rega Anton in Mario Bresevich, esuli.
Na podlagi zasliševanj na policijski postaji v ul. Hermet so policisti s te postaje na podlagi Barego-vih izpovedi napravili hišno preiskavo pri 601etni Alojziji Radevich v ul. delle Mura 10. Med hišno preiskavo so policijski organi našli in zaplenili več kosov perila. Med temi 20 rjuh, brisačo, dva namizna prta, 3 prtiče, 3 ženske nočne srajce in blago za blazine.
Ker je Radevicheva že pri letih, je bila sicer ovajena državnemu tožilstvu, toda policija je ni zaprla. Radevicheva se bo morala zagovarjati zaradi nakupa ukradenega blaga. Nadaljuje pa se 5e preiskava, da bi ulovili morebitne člane tatinske druščine, katere j ebil, kot kaže, poglavar 181etni Barega Anton in še morebitne nakupovalce ukradenega blaga.
Med zasliševanjem je Barega policijskim agentom izjavil, da se misli javiti v tujsko legijo, čim bo prestal kazen. Med nadaljnjim zasliševanjem ni hotel na noben način omeniti imena oseb, ki so nakupovale ukradeno blago od tolpe. Izgovarjal se je, da misli po prestani kazni nadaljevati s trgovskimi kupčijami s temi ljudmi in da jih zaradi tega ne mara razjeziti.
Moko je hotel tihotapiti
24. t. m. so policijski agenti prehranjevalnega oddelka policije pogledali v skladišče neke tržaške prevozniške družbe. Našli so 630 Kf bele moke, kanadske produkcije, ki je bila pripravljena za takojšen izvoz iz Tržaškega ozemlja. V ta namen je bila že spravljena v desetih vrečah po 63 kg. Moka je bila takoj zaplenjena. Odgovornega krivca te ilegalne trgovine, Pedemonti-ja Josipa Walterja iz Trsta, bivajočega v hotelu Abbazia, so ovadili tožilcu,
132 funtov šterlingov je skril
Pri carinskem pregledu motorne jadrnice «Pluto», ki je zasidrana v našem pristanišču, so policisti carinskega oddelka policije našli in zaplenili 132 angleških funtov šterlingov V kabini mornarja Staliciona Dlnka, doma iz Trsta.
Socialno-politično delovanje na^e ljudske oblasti v istrskem okrožju je vsestransko; izžareva se v korist delavcev, kmetov in nameščencev. Pri tem ne pozablja ene najvažnejših panog in sicer zaščite dece.
Današnji ustroj družbe, povečana pritegnitev žene v urade, v tovarne, v organizacije, zahteva zlasti v mestih večjo skrb za otroke. Naše oblasti so v teni p.igledu ustanovile materinska posvetovalnice v Kopru, Ižoli In v Piranu. Posvetovalnice v Kopru in ižoli vodi zdravnica dr. Maše.a, v Piranu pa dr. Bancher. Zdravniški pregledi se vršijo za sedaj enkrat tedensko.
Na pooudo delovne, organizacije AFZ iz Kopra so bile tu ustanovljene otroške jasli, v načrtu pa je njihova ustanovitev še v l irami in v Bujah. Trenutno obstojijo n&j-večje težkoče v pomanjkanju strokovnega osebja, ki bi bilo zmožno voditi te ustanove.
Naše oblasti so uredile jasli v Kopru v prostorni palači Totto zares vzorho:" Ze i$rSst'ran vhod po s steklom pokritem stopnišču skozi lepo vežo te pripelje v predsobo. Od tu prideš posebej v čisto kuhinjo in v otroško sobo za igre. Ze iz veže kreneš lahko v upravni prostor. V fronti ulice Santorio, obrnjeni proti jugu, da te ogreva sonce kot v poletju, so poleg sobe za igre razmeščene še 3 spalnice, posebej za dojenčke in posebej za ostali drobiž do 3. leta ter soba za matere, kamor prihajajo dojit otroke med dnevom. Vse sobe so prostorne, visoke, parketirane, polne luči in sonca in, kar je. najbistvenejše, vzorno čiste in sedaj v jeseni toplo zakurjene.
Jasli imajo zaenkrat prostora za 20 otrok. Čudno, vsakdo bi si mislil, da se bodo starši stepli za to, da spravijo svojo deco semkaj in da bodo število razpoložljivih mest takoj izčrpali. S tem bi se poslu-žili ene največjih dobrot in udobnosti socialne zaščite otrok, potrebne snage, dobre hrane, zdravniške pomoči, nadzorstva dece. Toda še daleč ne. Duh konservativnosti, nepotrebni pomisleki staršev so še vedno močnejši kot pa zdravje in razcvet njihovih otrok.
No, poslušajte, kako živijo ti otročiči: Ko vstopiš V sobo za igre, te otroci trenutno začudeno pogledajo, kmalu nato pa že čutiš kodrasto punčko, pod nogami, druga bi se že hotela igrati s teboj, tretja pa se kremži in spusti v jok, ko zagleda — ne sive lase, barv takšni otroci še ne razločijo — marveč črno obrobljene naočnike, svinčnik, ki spominja otroke bržkone na palico, in pa «učen» obraz. V bližnjih jaslicah pa gomazijo pravi malčki, kj že niso zreli za areno igralne sobe. Tam ždijo, nekaj žlobudrajo, ko se ustaviš pri njih, se nasmehnejo in ti hočejo nekaj povedati,
naenkrat se premislijo in zopet molčijo, ker so gotovo prišli na to, da nisi niti njihov očka, še manj njihova mamica.
Otroške jasli «delajo» samo podnevi. Qd sedmih do osmih oddajo matere, predno gredo na delo, odnosno one, ki so revne ali pa matere številnih otrok, svoje malčke jaslim. Ne mislite, da je prevzem tako enostaven. O ne, zaščitna sestra otroka najpreje okoplje in preobleče v docela drugo perilce in oblekco, ki sta last zavoda. Samo copatke nosijo pečat otrokovega doma, vse drugo, nogavičke, srajčke, hlačke, oblekce, snežno bel ovratnik, to so prvi «vidni znaki« vsakega prebivalca otroških jasli.
Vsake jasli sprejemajo deco, ki se komaj rodi, tja do dopolnjenega 3. leta. Od tu naprej do 6. leta pride mlado «živo bitjes v otroški vrtec, dokler ne prične obiskovati osnovne šole. Postopek z dojenčkom in ostalimi otroki do 4. leta je različen in oddvojen.
Ko so «odrasli» črviči okopani in preoblečeni, jim zaščitna sestra z vso materinsko ljubeznijo postreže z mlekom, kakaom, maslenim kruhom ali s piškoti. Gotovo ni treba posebej poudarjati, da dobijo otroci zdravo močno prekuhano kravje mleko ali pa sterilizirano Nestle-Eledon mleko. To je ob devetih.
Opoldne dobijo otroci kosilo, vedno različno prirejeno, iz mesne juhe, mineštre, zelenjave, riža, testenin, zdroba, kuhanega sadja in podobno. Sedaj, ko bodo zrele pomaranče, bodo prejemali otroci redno tudi te. Ob treh pride na vrsto malica, ki je podobna zajtrku in ob šestih večerja, ki sliči zopet kosilu. Obroki so vselej obilni.
Po večerji preobleče zaščitna sestra otroke zopet y njihove domače oblekce, nakar jih matere odnesejo domov. Ves dan pa prebije deca drugače pri igrah, zabavi ali na sprehodu. Ce je vreme lepo, se sprehajajo otroci pod nadzorstvom prosto takoj zadaj na domačem vrtu ali verandi, oziroma jih pelje zaščitna sestra na sprehod izven doma. V slabem vremenu se igrajo otroci doma v prostorni sobi za igre. Na prošnjo pusti zaščitna sestra otroke tudi spati.
Z dojenčki je razumljivo več dela in skrbi, ker jih je treba še dojiti. Mati, ki hrani otroka na prsih, ga prvič podoji okoli osmih, ko ga prinese v jasli. Dojenje ne gre kar takole «po domače«. Najpreje si mati izčisti prsa in nato obleče čist, bel predpasnik z odprtino na prsih. Osebe, ki prinesejo otroke v jasli, ne pridejo z otroki nikoli v stik, celo matere samo toliko, da .podojijo lastnega otroka, toda še to v posebni sobici. To se zgodi vsa ke tri ure. Ce so matere na delu ali v uradu, dobijo v ta namen pol ure prosto. Ce matere nimajo last-
nega mleka, se dojenčki hranijo umetno z mlekom, glede katerega je poskrbljeno, da odgovarja vsem načelom zdravstva. Dojenčki čez 6 mesecey dobijo že gostejšo hrano, kot kremo iz riža, juho, testenine, zdrob, krompirjev pire in podobno.
Dojenčki se seveda ne igrajo toliko, temveč po dojenju največ spijo. Tudi to «po načrtu« do dvanajstih, ko. jih mati zopet podoji in potem do treh oziroma p.o vmesnem dojenju. Dojenček ni tudi toliko ((neodvisen«, da bi «popil» toliko mleka, kolikor bi hotel on. Točno 100-120 g mu pritiče «pijače». Pisec teh vrstic se je smejal zaščitni sestri, ceš kdo bo to mogel vedeti, ko mu je zaščitna sestra v naprej dejala: Vem, kaj hočete reči, toda "ne bojte se, dojenček nas ne opehari; kajti, komaj ga mati odstavi, ga stehtamo in ugotovimo točno, kakšno «merico» mleka je zaužil, ker smo ga stehtali tudi pred dojenjem. Ce je. zaužil mleka premalo. hajd nazaj k ((studenčku«, dokler ne pokaže tehtnica, da je «pravici zadoščeno«.
Nadzorstvo nad koprskimi jaslimi
vrši tov. Krolini Elia, ki je hkrati predstavnica AFZ, in Felician Norma. Dr. Mašerova pregleda vsak četrtek temeljito vse otroke; tedaj jih zaščitna sestra vse brez izjeme tudi stehta, da se vidi učinek njihove nege, prehrane itd. Istočasno daje zdravnica ta dan materam nasvete glede negovanja otrok doma in glede njih samih. Zdravniškemu nadzorstvu so podvržene tudi vse nameščenke jasli, tako da je nemogoče okuženje otroka od te strani. Zaščitna sestra, voditeljica zavoda, je strokovno vsestransko iz-vež^ana in ima tudi vso izobrazbo, ki je za izvrševanje takega poklica predpisana.
Ljudska oblast, ki daje tozadevno socialno pomoč našim staršem v pogledu njihove dece, je napravila korak naprej v okviru svoje splošne socialne politike ter smo ji dolžni vse priznanje. Pozivamo pa tudi starše, zlasti matere, da se obilno poslužijo sličnih socialnih ustanov zlasti takšne, kot so otroške jasli v Kopru. Naj ne odlašajo in prijavijo takoj svojega dojenčka ali otroka do pričetega 4. leta in mu s tem privoščijo, da bo deležen dobrot, skrbstva, nege, vsega onega pač, kar mu nudi ta zares vzorno opremljena in vzorno vodena usta nova!
Na obisku pri jugoslovanskih tovariših
SKUPINA TRŽAŠKIH, JUGOSLOVANSKIH IN KOROŠKIH INVALIDOV PRED INVALIDSKIM DOMOM NA OTOKU LOPUDU V DALMACIJI.
v	v
Športna prireditev v Cezarjih na praznik ustanovitve FLRJ
Sklepu ZDTV glede izvedbe množičnega jesenskega crossa so se Ce-žarji že odzvali. Pri vasi pripravljamo zamišljeni tek Čez drn in strn za ves sektor. Te tekme se bo udeležila vsa mlRdina in pionirji. Za tekmovanje vlada že sedaj veliko zanimanje in priprave se vršijo z nepopisno vnemo. Da bo imel letošnji cross večji pomen, sino ga ime-
novali «Tek čez drn in strn na čast 5. obletnice II. zasedanja AVNOJ-a« Najboljši tekmovalci bodo prejeli tudi nagrade. Mladinci in pionirji kakor tudi starejši, glejte, da ne bo med vami nikogar, ki ne bo tekmoval! Disciplina je prva dolžnost mladega športnika, nič manj važno pa vedno požrtvovanje!
ALI PODPIRAŠ SLOVENSKI NAPREDNI TISK?
Elektrifikacija v Marezigah
Ze pred meseci je oiio slišati glasove q morebitni elektrifikaciji naše vasi. Iz govoric smo končno prešli na resnična dejanj.a in to po zaslugi naše ljudske oblasti ter Vojne uprave JA. Pri nas ni kot nekoč v stari Jugoslaviji, kjer so ostali načrti samo na papirju.
«Za leto 1948 smo si zadali nalogo, da moramo imeti v vasi električno napeljavo in imeli jo bomo!* tako govori mareziška mladina.
Prejšnji teden je prispela prva pošiljka instalacijskega materiala. Ta teden že pričakujemo prihod de-
Čitajte in širite Primorski dnevnik!
iavcev s strokovnjaki. Verjetno bodo ostali med nami dalj časa. V ta namen jim bodo poskrbeli dobro stanovanje, hranili pa se bodo v menzi gostilne ZPP.
Napeli bomo vse sile, krepko zavihteli rovače, da bodo jame za kole čim .prej pripravljene. ((Elektrificiran mora biti ves sektor« pravic jo domačini in tega se tudi dobro zavedajo.
Nova napeljava bo izvedena v vaseh Vanganel in Babiči. Med obe* ma vasicama se bo linija cepila in bo skozi Bržane in Saladinov pri* šla v Marezige, od tod pa bo šla dalje v vasi Burje, Krmci, Berneti-Čl in v ostale osamljene hiše po obronkih gričev.
Mladina in starejši nestrpno čakajo srečni trenutek, ko bo prvič zagorela v domači vast električna žarnica in ko bo s pomočjo elektrike zadonela v radijskih zvočnikih slovenska pesem*
Koliko sme kmet-proizvajalec zadržali vina in žganja brez plačila trošarine
Izvršilni odbor istrskega LO v Kopru je objavil sledečo odredbo o količini vina, žganja, ki jo sme za--držati proizvajalec za lastno potre-bo brez plačila trošarine.
Clen 1. — Proizvajalec vina in žganja sme zadržati za lastno poJ trebo brez plačila trošarine 300 litrov vina in 4 litre žganja letno za vsakega člana skupnega gospodarstva, starega nad 18 let.
Clen 2. — Ta odredba stopi takoj v veljavo.
szno cišcei
Vsi kmetovalci, ki te niso posejali pšenice, se obveščajo, da morajo to pred setvijo očistiti in razkužiti. Razkužilo je brezplačno na razpok lago pri vseh kmečkih zadrugah.
Proti vsem, ki se ne bodo držali nardebe, se bo najstrože postopalo« Oddelek za kmetijstvo okrožnega LO za Istro
evnnje iz včerajšnje ite-
i3reUaii smo med hojo navzgor Olj testano. Dolenc, ki ie bil tik ‘i8uKCnl’ Je P0*taial nervozen in kj ** žepov nekaj predmetov, jii! za njim pobirala in mu •CT01**,flasl se sedaj ne »pom-
^ ;n<ia
— •«, hoji o v. aiviuj	ti ---
it&kl predmeti so bili to, ta svinčnik, nož in nekaj ta-^c*e^° se m* ^e’ 2ret*° H{a,0 nas krogle najoato kot po-v*e 18^re U lokomotive in nad-w °u,ino se mi je zdelo, da me ij *n* ni zadela. Od časa do ča-** atfn Ognila puško in strelja-dV*8or tja proti tistim dimom, in ,avWen mir sem čutila v sebi hip se ml je oelo zazdelo, *6s h 5e hotela smejati. Čudno j** človek v takih trenutkih
^uti prav nobenega strahu. ^: ^donia pa ml je »Inilo ne-koi 'JStrega skozi nogo gori nad .nrn, d« je zapeklo, kot bi So j0 stisnil Jnreč op.clj na ko-*jlri 2Vrnila sem se na tla. Isto-< 5R ml le »'“kaj lepljivega I k za r°kavu In prsih in se ml lo,	da lepi obleko na ko-
°8ledala sem pred se in vi-
dela fašiste čisto blizu. Zaslišala sem krike: «La bionda, la bion-da, ecco la bionda!« Prav gotovo vem, da ni bilo to utvara, saj so bile misli čiste in jasne.
Pred menoj le stal Bračič z odprtimi usti in streljal kar naprej. «RanJena sem, Bračič,« sem mu zaklicala. Nisem hotela pasti živa Italijanom v roke in sem se plazila po tleh za tovariši in zdelo se mi ie, da gre to neverjetno hitro in da smo neverjetno hitro dospeli za rob hriba. Za robom ni zadevalo, toda tam pred nami je žvižgalo v rojih.
Bračič ie zaukazal čez, naprej. Videla sem, da so nas doslej Kči-tili predvsem mitraljezci, kajti sicer bi fašisti v masi navalili na nas. Naprej? Toda, kako naj se umikam jaz? K meni sta planila dva tovariša, me zgrabila krog pasu in ramen ter me dvignila s tal. Bilo je 5e kakih štiri sto metrov do goada. Sama ne vem, kako smo dospeli čez tisto čistino. Seveda Jih Je neka) padlo in nekaj Jih Je bilo ranjenih, toda ko smo dospeli v gozd. se nam je zdelo, da smo na varnem. Mene
| BOGOMIR MAGAJNA | Njen rtojlepši dan
ie skrbelo, kaj ie z Iztokom, kajti čeprav sem begala z očmi krog sebe, ga nisem zagledala. Pristopil je k meni Bračič in mi ponudil iz čutare požirek žganja in ko ie dospel še Cene, sta mi za silo povezala rano. Nato je prihitel doktor Peter in Bračič mu je ukazal, naj poišče gori v gozdovih kak prostor za zasilno bolnišnico, «Tada kaj je vendar z Iztokom?« Rada bi to vprašaje zaklicala glasno, pa se nisem upala. Zdelo se mi Je, da me v srcu bolj skeli kot tista rana. Menila sem, da je trajala borba eno uro, oa sem pozneje izvedela, da smo ie tolkli štiri polne ure.
Težko in počasi smo se vlekli navzgor proti Birinščku pod vrh Snežnika. Le Andrič in njegovo dekle Zinka sta stopala nekam i lahkimi* koraki pred nami- Držala sta se za roke. kot bi šla na sprehod po nekem lepem gozdu, polna mladih sanj in načrtov. V
mraku smo prenočili kar na prostem. Drugo jutro pa sta Peter in Tine našla primeren prostor za bolnišnico in so postavili tam dva iotora, prveaa iz enega šotorskega krila, ki je bilo kot streha pritrjeno na palicah, drugega pa jz dveh kril. Prvi naj bi služil za bolnike z notranjimi boleznimi, drugi pa za ranjence.
V prvega so spravili dve težko bolni tovarišici in mladega Ivana. V drugega so položili mene, Živka in še par drugih. Zelo sem bila izmučena, zaspala sem takoj in trdno spala do noči. NiS nisem sanjala takrat in zbudil me je tovarij Tine. ki, je bil doma i? Babnega polja, ter mi molel k ustom skodelico toplega čaja ter se pri tem široko* in veselo smejal. Gorka pijača mi je teknila, saj sem bila brez hrane že dva dni. Ne pozabi omeniti Tineta, če bo* pisal o tem. Dober fant je bil. Takrat je skrbel *a vse: za hrano, za obleko, za straže, poles
tega pa je bil vedno vesel, šaljiv in norčljiv, kar je ugodno vplivalo na nas vse. Kar radi smo ga imeli, ti rečem.
Drugi dan se je naredilo lepo zgodnjejesensko sonce, ki je živo svetilo skozi vejevje po praprot-ju, mahovju in skalicah, da je bilo vse prepleteno s svetlobnimi in senčnimi mrežami. Blizu šatora je rastla kot skleda velika muSnica in vsa rdela v svetlobi. Prijazno ln z zanimanjem sem jo gledala in zaprosila sfcrn Tineta, naj je ne potepta, saj je vendar včasih tudi življenje zelo lepo. Nenadoma se je prikazal Rafel, tisti lepi fant, komandir čete v drugem bataljonu, še z dvema spremljevalcema, ki sta ga podpirala; uRafel, kaj si tudi ti ranjen«, sem vzkliknila. Bil je zelo shujšan in le s težavo je premikal nogi. Po obleki se ga je vsepovsod držala strjena kri, Zlasti po majici in po mahedra-vih, zelo raztrganih hlačah. Ci-
sto krvava je bila obveza, na kateri je počivala roka. Rafel pa se ie široko smejal in mi začel pripovedovati, kako je bilo v borbi na drugi strani hriba. — «Nej* prej je prišel neki fašist in zagledal Francko, ki je še v civilni obleki: aDober dan, gospodična«, ji Je rekel v slabi slovenščini, isti hip pa ga je že Iztok podrl z rafalom. Potem je naenkrat navalilo na Iztoka sedem fašistov, pa je podrl vse zaporedoma«. Iztok? V meni je vse zatrepetalo in s težavo sem iztisnila iz sebe: Iztok — je ostal živ Iztok?«
»Ostal je živ«, je odgovoril Rafel in se mi namuzal — pa smo se morali malo potem pretolči skozi petdesetkratno premoč. Čebele bi se ne prerinile med njimi, mi pa smo se. Iztok je pozneje rekel, da bi bilo bolje, če bi takrat imeli s seboj buzdovane ali sekire kot pa puške. Ni bilo več časa polniti puške z novimi naboji. S kopiti smo bili
krog sebe in rjoveli kot tigri. Toda Slavca, komandanta Slavca smo pogrešili potem -- ne vemo ali je mrtev, ali ne«, je rekel naenkrat z resnim glasom — «in tudi tvoja prijateljica Vida je težko ranjena«. — Po teh besedah se je kar sesedel in se zgrudil na tla. Zaprosila sem, naj ga stisnejo v moj šotor. Tam šele smo ga slekli in videli, da ima yse polno ran po celem telesu. Perilo je bilo kar prilepljeno nanje in dr. Peter je imel dosti opravka, da je vse to očtstil in povezal.
Ni še končal s svojim’ delom naš doktor, ko so drugi prinesli v dolinico strašno razbitega Slavca. Bil je v nezavesti. Italijani so pobili tovariše, ki so hoteli nesti Slavca daleč tja v bolnišnico na hrvaško stran. Slavca so slekli in mu sezuli škornje. Med sezuvanjem so mu odtrgali palec na nogi. Ko je odprl med nami oči in se nasmehnil, smo se razveselili vsi, saj smo vsi tako radi imeli našega Slavca. — Tako se nas je nabiralo več in več in morali smo napraviti večji šator iz vej.
Naslednje dni je postajalo raz-
položenje vedno bolj vedro. Dosti smo klepetali in se smejali ir» Ivan se je jezil na nas ženske, da preveč govorimo o raznih dobrih jedilih in da zaradi tega ne more spati, ker se mu sanja o samih klobasah in poticah, kajti prve dni nismo jedli skoraj nič, čeprav je dirkal Tine na vse strani, da bi se kje prerinil med Italijani do kake vasi. Kontno se je opogumil in daleč tam na drugi strani ustrelil srnjaka ter ga potem privlekel k nam. Lahko bi seveda ustrelil srnjaka vsak dan, toda streljanje bi privabilo Italijane navzgor. Mene je imel Tine zelo rad in skrivaj mi ie hotel stisniti par jabolk, ki jih je našel na neki samotni jablani. Seveda sem razrezala jabolka na drobne režnje in dala vsakemu po enega.
Se bolj rad pa me je imel Srečko, ki je bil doma blizu moje vasi. Zelo mlad je bil, skoraj še deček. Vsak dan se je po vseh štirih priplazil pred moj šotor, čepel tam in gledal cele ure ter se mi smehljal.
(Nadaljevanje v jutrišnji številki).
PRIMORSKI DNEVNIK	—	4	—	26.	novembra	1948
Dalle gloriose giornate di lotta delpopolo demooratloo durant e lo SCIOPERO GENERALE DI DODIČI GIORNI
LA VORA TORE
Orgono del1 P&Ftito Comunista della Regione Giulia
REDAZIONE E AMMLN1S>KAZI0NE DEL G10RNALE:
fr .n« Ooiloal o. l Teiefoot*	»3 071. Ammiairr »3-078
Br«6'ii0ftl la »Bboa«oi«aio pnu«
L* inf n—t^nni #l-rlc«rooo *»:)• or« LIO tU« tf • dali« IS »D«-11
Pjbbllflti:- S. P. L, V!« SUrio Pellloo o. 4 Tel*f. 84 044 Prtttl par	4• lte*x*. lAr|heaa ofi« «oloaa«: Comn*rtUII
Lt-a jj.— C«muolc«tl ric«r<h« peraoo« iu« 10 — Flo«o*l«rl • IM»U Ura 23 — Crorjea Ura 13 — N«'roto(l« Ura S6
TPI6STE. tUNEOl » UUGtlO 1946
DOPO UN ANNO Dl AMMINISTRAZIONE ALLEATA
II fterrorismo ffascists mperuersa a Triestc
S n rti rti sindacati. dh organizzazioni popolari e negozi invasi, dislrutti, incencliafi dalle bande dol C. LA1. - C illadini accoitellali - lin allro lavoralore freddamenle assassinalo dali a P.O.
II popolo democratico deciso a stroncare il terrore risponde con lo sciopero generale in tutta la zona A
iosenilo.1
La citta e morta. Tutte le sue at-tivlta si sono arrestate. Le macchi-ne e le braccia si sono fermate per elevare con la eloouenza del loro silenzio e della loro inattivita la protesta piu solenne e Diu vibrata contro il rinnovarsi di quelle gesta che. come segnarono 1’inizio del fa-scismo che per 25 anni ci oppresse e che portb alle rovine e ai disastri deirultimo conflitto mondiale, do-vrebbero ancora oggi dare il via ati un’altra avventura per preparare un abisso ancora piu profondo e tragico airumanita intera.
Tutte le categorie produttive han-no risDOsto nobilmente aH’appello Cosi esso. nel duro sacrificio che viene ImDOsto ai lavoratori gia stre-mati da tutta la serie di misure eco-nomiche che intaccano le loro en-trate, e valso ancora una volta a cementare il blocco di tutte le cate-gorie sociali, di tutte le correnti di pensiero come ai tempi in cui per combattere il fascismo e 1’occupato-re tedesco, la generosa anima antifascista di Trieste e di tutta la Re-gione riusciva a dar .vita alle brigate ,ai Gap, ai lavoratori politici clandestini, ai cospiratori ed all’azio-
2 luglio 1946
SOTTO GLI OCCHI DELLA POLIZIA
A Trieste si brucia "II Lavoralore,, ma a Parigi si conosce la verita
Ni aecentua il bunrtitismo fascista ; continua lo sciopero generale - I contadini sostengono la lotta dei lavoratori in citta
ne dl sabotaggio e di distattismo di massa di tutto il nostro popolo.
Questa compattezza, che e una vit-toria di valore incalcolabile su tutte le forze reazionarie e disgrega-trici, deve ancora sorreggere tutti i sinceri democratici nel prosegui-mento della lotta.
iierDl.2
11 nostro popolo e sceso tutto nel-le strade. In tutti i rioni popolari
si formavano dei gruppi che com-mentavano gli avvenimenti e unani-me era il grido: «Basta!». Sponta-neamente si formavano dei cortei che tentavano dl scendere verso il centro, ma ai limiti di piazza Garibaldi dei cordoni di forze impedi-vano loro di proseguire. In campo S. Giacomo sl raccolsero migliaia e migliaia di persone alle quali a un certo momento parlb un compagno per definire la situazione e sottoli-neare il dovere che spetta a tutti:
continuare nello sciopero fino 3 ctie le giuste rivendicazioni del popolo siano esaudite Queste rivendicazioni sono:
punizione dei dellnquenti neo-fa* sčisti; arresto degli ispiratori e man' danti del C.L.N.: sparizione deli* bande fasciste; punizione dei P011' ziotti connlventi coi criminali; f11'™ del servizio della Polizia Civile sua sostituzione con la Polizia A * leata: arresto di tutti i poliziotti c | hanno sparato contro la folla.
DalPROCLAMA
del Comitato dello sciopero
Le gesta delle bande fasciste contro le organizzazioni sindacali e de-mocratiche del popolo triestino de-vono trovare la pronta risposta di tutti gli onesti: da oggi, lunedi l.o luglio, a partire dalle ore 0, asten-sione totale dal lavoro, sciopero generale di protesta!
Ieri, domenica, dopo la prepara-zione degli animi con le manire-stazioni sciovinistiche della vigiiia, gruppi armati e ben inquadrati di fascisti di vecchio e nuovo conio hanno assalito, secondo un eviden-te piano prestabilito, le sedi dei Sindacati linici di via Imbriani, via della Zonta e via Monfort, la sede dei Partigiani Gluliani, la sede della Gioventii Antifascista e del Consiglio di Liberazione. ....
Sono le stesse bande che hanno fatto la loro apparizione alla fine
di maržo, che hanno compiuto le vergogne del l.o maggio, che hanno accoltellato ed ucciso Ravnikar, Hlača ed altri; bande, organizzate, sussidiate, armate e comandate da-gli uomini del C.L.N. e dalle varie associazoini ad esso aderenti; bande composte dai resti del fascismo. cam.icie nere............................
Ma le responsabilita vanno ancora piu in alto. II neofaseismo a Trieste e crescluto nel clima che vi e stato creato dalla remissiva politica del G.M.A. verso il piu sfrenato nazio-nalismo Italiano, verso i fascisti e criminali di guerra che hanno tro-vato comodo rifugio nella nostra zona: il fascismo ha potuto rialzare il capo perche ha visto che le autorita agiscono contro il movlmento democratico antifascista.....................
Per dare una adeguata risposta a tutto cii>, le organizzazioni dei lavoratori e le assozlazioni politi-che democratiche. all’appello della Unione Antifascista Italo-Slava, si
3 luglio 1946
TERZA G10RMATA Dl SCIOPERO GENERALE
I! popolo risponde compatto al terrore fascista e poliziesco
Infrangibile nnita di lotta ira tutti i lavoratori • I contadini inviano agli operai grandi quantita di viveri - Imponenti onoronze funebri alTultimo compagno caduto
I contadini mantengono la pro-messa fatta di aiutare gli scioperan-ti. Contlnuaraente arrivano frutta, verdura, latte e altri viveri. In ogni rione e stata organizzata la vendita di tali generi a cul si aggiunge della čarne che viene distribuita in mi-sura uguale per tutti. I prezzi di vendita sono bassissimi. Per esempio le zucchine a 8 lire il kg., la čarne a 140, il latte a 20. Tutto sl svolge regolarmente e neirordine piii per-fetto. La popolazione ha cosi, attra-verso la solidarieti dei contadini dl
tutta la regione, risolto, se non del tutto almeno in parte, 11 problema deli alimentazione. Lo spirlto che anima gli scioperani e elevato: essl sono decisi a lottare per le rivendicazioni poste La gente dice chia-ramente: »Bisogoa farla finita. Cosi non si pu6 continuare, noi desi-deriamo solo pace e lavoro«.
A S. Giacomo, in un pošto di vendita si e presentata que«ta mattina la Polizia Civile, la quale ha dichia-rato che la meree doveva essere portala in citta.
sono tempestivamente riunite ieri sera decidendo di proclamare lo sciopero generale di protesta in tutta la Regione, affidandone la direzione al Comitato di sciopero.
II popolo nostro vuole:
1) L'ARRESTO DEI RESPONSA-BILI MATERIALI E DEI LORO MANDATARI. DEGLI ATTUALI FATTI CRIMINOSI;
2) L’ELEMINAZIONE E LA PUNIZIONE DELLE BANDE FASCISTE:
3) L’ALLONTANAMENTO DA TRIESTE DI TUTTI I FASCISTI E CRIMINALI DI GUERRA CF>'. VI HANNO TROVATO RIFUGIO, DI TUTTI GLI ACCOLTELLATORI E BORSANERISTI:
4) IL RITORNO DEI POTERI POPOLARI E DEGLI ORGANI DI DI-FF.SA DEMOCRATICA DEL POPOLO.
Partedpate compatti allo sciopero. Tenetevi unit. e concordi. Vigi-late perche i provocatori non pos-sano riuscire nella loro opera di di-versione e di intorbidamento Sven-tate tutte le manovre della reazio-ne. Seguite solo le disposizioni del Comitato di sciopero delle organizzazioni democratiche.
Viva la solidarietS antifascista!
Viva la lotta a fondo contro il fascismo; per la Iiberta, la demo-erazia e la libera espressione detla volontži popolare!
II Comitato di Sciopero delle nraanizzszioni democratiche
Comunicato
T Irt UlW‘'riUnione plenaria dei rSp-presentanti delle organizzazioni an-tifasciste della fitta e della Regione dietro appelio dell’UAIS e stato e-lett« H Csmltato dello sciopero che risulta cosi composto:
Per 1’Unione Antifascista Italo-Slava: Giovanni Regent ed Eugenio Laurenti.
Per i Sindacati Unici: Ermanno Solleri. Antonio Juraga ed Emilio Semilli.
Per I Partigiani Giuliani: Antonio Ukmar.
Per 1’UDAIS: Loredana Burlini.
Per .rUGARG: Bacicchi.
Per 11 Partito Comuništa della Regione Giulia: Giorgio Jaksetich e Giordano Sorta.
6 luglio 194G
SESTA GIORNATA Dl SCIOPERO GENERALE
II popolo non recede dalle sue richleste
4 luglio 1946
QUARTA GIORNATA DELLO SCIOPERO GENERALE
Liberare Trieste dai fascisti!
Il popolo chiede I’arresto e la condanna del colonnello Fonda-Savio e degli altri capi del C.L.N. responsabili delle devasiazioni e dei furli a danno delle organizzazioni popolari
BOLLETTINO DELLO SCIOPERO N. k
Solidariem ira la campagna e la citta
Alla proclamazione della notizia dello sciopero generale da parte delle organizzazioni democratiche in seguito alle provocazioni fasciste del 30 di giugno in tutti i paesi della provir.cia da Tarvisio fino all’estrema punta deiristria vi fu un solo pensiero: come auitare gli scioperanti, in qual modo dare ad essi un contributo nel so-stenere tale difficile lotta. Immediata-mente furono preše delle misure pratiche atte a regolare 1’approvvigiona. mento sistematico della citta cosi da contribuire tempestivamente ed ef-ficacemente allo svolgimento dello sciopero.
Si passd alla raccolta di mezzi in natura; i contadini si offrirono di ri-fornire la citta di verdure, frutta e consimili a prezzi finora mai vistl; lo stesso per il latte e cosi via.
Cid rhe piu colpisce t per6 il fatto dl una messa in pratica immediata delle decisioni preše cosi da non essersi limitatl a vani e vuoti ordini del
giorno, a promesse, a manifestazioni di solidarieta platonica. Gia nel pome-riggio del primo giorno di sciopero furono iniziate da parte di organi competent; distribuzioni di frutta e verdura a tutti gli scioperanti. All’in-domani tutta la cosa venne vieppiu organizzata cosi da aver realmente potuto soddisfare le esigenze di quasi tutti gli scioperanti. I generi di-stribuiti si limitano pero ancora a frutta, verdura, latte, uova ed altri generi deperibili. La farina, i fagioll, ecc., che richiedono un maggior la. voro per la raccolta, la concentrazione ed il trasporto, si cominceranno a distribuire in giornata.
Queste manifestazioni fraterne di solidarieta da parte delle masse con-tadine nei confronti degli scioperanti della citta sono indiscutibilmente u-na delle maggiori conquiste della nostra lotta di liberazione contro 1’occu. patore nazista ed i suoi servi locali e possiamo con animo tranquillo guardare nel futuro, in quanto il blocco fra citta e campagna non e una vaga aspirazione, un desiderio, bensl una realta concreta.
Questa preziosa conquista, l’esistenza cioe di un fronte unico della citta e della campagna, deve da noi tutti venir giustamente valutata e considerata nella sua giusta luce T»le conquista comporta dei doveri ai quali la popolazione cittadina deve ottemperare, deve cioe mostrarsi de-gna dei sacrifici della campagna.
La polizia civile seauestra viveri per gli scioperanti
tjuesta mattina la citta presedava l’aspetto delle giornate di sciopero. Kermi sono tutti i cantieri le aziende industriali come pure s ' no chiusi i negozi di generi allmc ' tari dalle 10 in poi, eccetto che n centro. Al cantiere San Marco sor.o presentati al lavoro una QU1 ' dicina di impiegati i quali sono e trati negli stabilimenti come t*n gatti bagnati e sotto la protezio delle forze di polizia che hanno sp rato alcuni colpi in aria. Prlma entrare si sono consultati tra di ro e gli impiegati hanno Proml”' ciato queste testuali parole: «In 1 ' sta gli operai e dietro noi». ColT solidarieta di classe non c’4 ma*'
Gli agenti della P. C. si sono «>' retti pili tardi verso il gruPP0 operai. Fra le tante discussioni t cone una: «Voi sparate contr0j.i popolo«. «Non e vero. Voi tirate sassi«. «Non vi ricordate i f#tl* Servola?». «Oh, quelle sono P*cC ' lezze!».
Dalle campagne giungono t°nt’ nuamente generi alimentari. Qu j sta mattina perd lungo la strada Zaule sono stati fermati dalla ”■ ' quattro camions carichi di fafjn ’ pasta, grassi e scatolette di I camions sono stati visti, acc0^ pagnati dagli agenti della P- c- , rigersi verso Trieste. Si spera di poter spezzare lo sciopero 3 traverso la farne.
5 luglio 1946
principi della democrazia in giuoco
Le gesta lasciste degli ullimi giorni non devono ripetersi piu: percio e necessarin puoire i responsabili. disperdere le bande dei terrorit sostitulre la Polizia Civile
ALTRI VIVERI
desHnaM agli scioperanH
SEOUESTRATI
In campo S Giacomo, ieri alle 6 del mattino, un camion della P. C. e una autobllnda air.ericana clrco-lavano continuamente. Dietro alla autoblinda alcuni ragazzi legarono una grossa scatola di ^tta, che fa-ceva un rumore assordante. fra le risate. di tutti i presenti. Agenti di P. C. si sparpagliarono nel piazzale. Nei contatti avutl con la gente cer-carono di giustificare la loro apoar-tenenza al Corpo dicendo che essen-do disoccupati. vi dovettero entrare a far parte non avendo altre possl. biliti dl vita. Altre localiti vennero presidiate dalla P. C.: via deiristria (altezza Maddalena), piazza
Sansovino, scalinata Bernini e l’al-tra di via Palllni, piazza Vico. A S. Anna, dopo che il glornale della provocazlone ha detto che a Ser-vola e a S, Anna, vige il terroro progressista, gli agenti fermarono carri di contadini che recavano verdure ed altri prodotti agricoll al lavoratori della citta Gli agenti chledevano:
— Dove andatj?
— Portiamo la roba agli operai — rispondevano 1 contadini.
— Ma vi obbligano?
— No, nessuno ci obbliga, oggl * sciopero e noi portiamo questl prodotti ai nostri compagni lavoratori.
Gli operai dei Magazzini Gene-rali furono sottopostl a minaccia » ciofe che se non lavoravano sareb-bero stati segnati sul libro nero. Nessun operaio lavorava airimpre. sa Mazzorana, benchi tutti fossero
12 luglio 1946
a
Decine di migliaia dl antifascisti per le strade di Trieste • Ogni attivltš paralizzata -1 resti del fascismo vivono soltanto se sostenuti da torze esterne
Nell'undictsima giornata di asten-sione dal lavoro, il centro della citta ha visto rigurgitare le vie e le piazze di lavoratori e loro famiglle. La folla attaccft, mandando in fran-tuml le vetrate e quanto capitava sottomano. tutti i locali pubhllcl. bar e caffe che ostentavano disprez-zo oer la lotta che i) popolo ha intrapreso per la sua liberti.
Vetture tranviarie vennero attac-cate al lancio di pletre e si coteva-no vedere I «crumlrl» guidarle gl-nocchloni mentre I passeggeri o tentavano dl lanclarsi dalle vetture In torsa opoure erano cos'.retti a cer-care. nell’interno, una posizione tale da non esporsi quale oersaglio
In via della Zonta, un pollziotto špar* sulla folla con conseguenze minime, per fortuna: un solo ferito
non grave. All’incroclo dl via XXX Ottobre con la via Milano, un grup-po di reazlonari, tentf> di attaccare il popolo, protetto ln testa e In coda da due «jeeps» cariche di P.S In via San Francesco, un agente della P. C. gridava: «Basta, slamo stufi di ,questi «s’ciavi!» Andate ai vostro paesel*
In piazza Garibaldi, gli scioperanti gettarono dei manifestini inneg-glandi a Tito ed alla Jugoslavla mentre degli americani prendevano delle fotografle.
Lo sciopero, ieri, volenti o nolentl i fascisti, e stato generale anche al centro. Nessun negozio aperto ed il servizio tranvtario sospeso, tranne verso sera quando una o due vetture furono vlste circolare.
stati Invltati dalla P. C. a ripren-dere II proprio pošto di lavoro.
Le vetture tranviarie in circola-zione sono guidate da elementi ve-stiti in borghese. Solamente 23 cir-colano, e ln media fanno solamente meta percorso. I viaggiatori pagano e non pagano il biglietto.
Alla Federazione Sindacale Mondiale
PARIGI
La Confederazlone Regionale dei Sindacati Unici della Regione Giulia d e n u n c i a alla Federazione Sindacale Mondiale ed attraverso ad essa. al lavoratori ed ai veri antifascisti e de-mocratici di tutti i Paesi, gli avvenimenti delittuosi di cul fu teatro Trieste dal 30 giugno a c. ad oggi, per opera della reazione neofasci-sta appoggiata direttamente dalla Polizia Civile e con la corresponsa-bilita dell’AMG; avvenimenti che vanno anallzzati alla luce della lotta di classe; polchfc non altrimenti debbono essere interpretati gli atti tcrroristici perpetrati dalle organizzazioni fasciste della Regione Giulia, che fanno capo al CLN ed al suoi dirigenti; e che sono stati resi possibili ed attuabilt dallMnterven-to e la partecipazione diretta della Polizia Civile; atti criminali che hanno portato alla devastazione delle sedi sindacali della nostra organizzazione dl Trieste e delle organizzazioni popolari della citta.
11 luglio 1946
Lotta senza quartiere
Se non ci pensa il Governo Militare Alleato, al fascismo ci penserci il nostro popolo
Verso le ore 10.30 di ieri rr.atina, le piazze Goldoni, ex Impero e le vie contigue erano gremite di popolo. Erano migliaia dl scioperanti che affluivano in deti luoghi da tutte le cartl.
La Polizia, all’altezza di piazza Goldoni lntervenne contro gli scioperanti ed inizi6 il suo lavoro di manganellamento. Da un’auto, una (Ballllas targata TS 5705, partl un Incitamento ai P. C.: «Bruciateli quegli s'ciavl!»
Verso le 10 di questa mattina, nu-merose masse dl popolo hanno volu-to far sentire la loro voce non solo agli organi responsabili del GMA ma anche a tutte ouelle forze reazionarie che vorrebbero ancora una volta sottomettere le classi lavora-trici. Tutte le strade cittadine erano percorse da operai e da massale. In molti casi 11 popolo stanco dei continui soprusi che deve subire fe passato a vie di fatto. Ha smentito la leggenda che in certi centri do-minano le squadre fasciste. Oggi sl e visto chi t II popolo e dov’e la maggioranza. E’ dovere di chi i alla testa della citta di tener conto della Incrollablle volonta e fermezza degli scioperanti di Trieste che non sono soli ma appoggiati dal fratelli di tutta la Zona A e della Regione, e dei lavoratori di tutto tl mondo.
Camion carichi di elementi della P. C., camionette, motociclette e «jeeps» della P. C. e «1ella P. M., procedono a velocita considerevole, sl aprono a stento 11 varco tra la folla. Un’autoblinda della P.M. ame-rlcana pattuglia nella stessa zona. Numerose vetture tranviarie, coi ve-tri in frantumi, passano vuote e ve-loci attraverso piazza Goldoni e sl dirigono verso la rlmessa. Una vet-tura della llnea 9, preša d’assalto dat dimostranti, ha conttnuato nonostan-te tutto, la sua corsa precipitosa
Le forze di polizia si storzavano dl far sgomberare piazza Goldoni e le vie adiacentl ma ottencvano l'ef-fetto contrario poiche i dimostranti, allontanatl da un lato, rffluivano dall’altro fintantochfe prepond^rantl rinforzl, nonche qualche reparto di truppe inglesi. non glunsero a rl-stabilire l’ordlne.
In piazza Ponterosso verso le 10.20, mentre alcune migliaia di po-polane protestavano con le rlven-dugliole, per la loro non cartecl-oazlone allo sciopero, ventvano ca-ricate dagli «spazzinl volontarln. 1 nuali si scagllavano verso le donne colcendole con le scope e pale.
Verso le 10.50, tutti i negozi ed 1 caffi del Corso, piazza della Borsa. Dlazza dell’Unlta ed altre vie del centro, sl sono chiusi Istantanea-mente.
I lavoratori ed il popolo democratico di tutta la nostra Regione, sono ormai da 5 giorni impegnati in uno sciopero generale per mezzo del quale essi vogliono ottenere le-gittima soddisfazione a queste • ri-chieste:
1) 1’arresto e la punizione dei col-pevoli materiali degli atti di van-dalismo e delle aggressioni compiu-te contro le organizzazioni democratiche e contro i cittadini;
2) la repressione e 1’eliminazio-ne delle bande fasciste organizzate dal CLN, <: la punizione1 dei maggiori responsabili di esse, come prc-motori ed organizzatori di tali bande e come mandatari dei crimini commessi;
3) la espulsione dalla clttA e dalla zona, di tutti i rifugiati fascisti e criminali di guerra di ogni specie, si chiamino pure profughi istriani;
4) la punizione degli agenti di polizia colpevoli di aver appoggia-to le squadre fasciste e di non a-ver rlsposto alle chiamate di pro-tezione loro rivoltc:
5) la punizione dei capi responsabili della polizia, che hanno man-cato di dare ordini opportuni:
fi> l'arresto e la condanna de-2li agenti che hanno fatto uso delle arml e che hanno ucciso l’ope-raio Giorgiutti:
7) il ritiro della Polizia Civile e la sua sostituzione per 11 manteni-mento dell’ordine pubblico con la Polizia Alleata.
Inviando questa mozione alla Federazione Sindacale Mondiale, la
Confcderazione Regionale dei Sindacati Unici della Regione Giulia, intende rendere conscia l'Organiz. zazione Sindacale Mondiale dei Lavoratori. delia terribile minaecla di un ritorno del fascismo che incom-be sulla nostra Regione e della for-mldabile lotla veramente classista e democratica che svolgono i nostri lavoratori, la nostra popolazione e le organizzazioni antifasciste, tra le quali non e certamente seconda a nessuno la Confeder?zione Regionale dei Sindacati Unici.
II presidente della Confederazlone Regionale
8 luglio 1946
Sabato lo sciopero e continuato con lo stesso slancio. Le presenze al lavoro sono diminuite cosi lo sciopero anziche «boccheggiare» o «mo-
10 luglio1946
10 GIORNI DI SCIOPERO GENERALE
Nessuna tregua al fascismo
Nella serata di lunedi la polizia, saputo che per la zona di Basovizza stava transttando una grande quan-tita di viveri destinati agli scioperanti, si diresse sul pošto in gran numero per sequestrare delti viveri. Ma la popolazione di Basovizza non si lascid intimidire per nulla ed ac-corse in massa per impedire che il sequestro venisse effettuato. La polizia che era gia riuscita ad avvici-narsi al pošto ove 1 viveri erano stati ammassati, fu respinta a furia di popolo; gli agenti spararono a piu riprese, ferendo il comp. Milkovič Cario al braccio sinistro, ma nessu-nd si mosse dal suo pošto. «La bat-taglia per i viveri* fra il popolo e la polizia rir.forzata dur* fino alle cin-que del mattino, mentre le campane suonavano a stormo chiamando a raccolta tutto 11 popolo della zona che accorse ln massa: non uno degli
abitanti di Basovizza c dintorni dor-mi durante la notte, ma infine al-l’alba tutti i viveri erano gia stati portati a destinazione, grazie aU’in-domabile volonta del valoroso popolo di Basovizza e dei villaggi vidni. I contadini erano fieri di aver assicurato agli operai che lottavano In citta il pane quotidiano.
Nel solo C.C.P. «Dugolin», gior-nalmente vengono smerciati quint.ai; di ogni sorta di verdura e di frutta, una media di 350 uova giornaliere, dat 400-500 litri di latte, oltre alla distrlbuzione bisettimanale di čarne ed alla vendita pure bisettimanale di pešce: tutti questi prodotti hanno un prezzo veramente popolare. Si continua lnoltre la distri-buzione gratuita della pasta, farina, crassi, zucchero e patate. Continua-no a funzionare pure le mense per le famlglie piu bisognose.
rire d'inedia» riprende ma?8'°r* vigore.
Oggi, lunedi, lo sciopero cor,*-'!1^,Se Allo stabilimento «Ilva» 1’astensio e totale — fatta eccezione Per jL addetti ai forni gas — malgraoo c per la prima volta questa mattina
siano visti alcuni agenti ddla in servizio di protezione P*r
P C-(U 1»
eventuali crumiri. Alla Raffinef'3' astensione e pure totale. Al mac« ^ lavora solo una parte degli adde ' gia autorizzata fin dal primo glor I crumiri che si sono recati al 'a ro al Cantiere S. Marco e alla brica Macchine, sono stati trasp1°r ti mediante un rimorchiatore. ventina invece entro per il P° ,,
ai*c
ne principale di Via Broletto, tr'
ad un notevole spiegamento di
forz®
<*« Ull IlUkCVUlC
di polizia. Ogni assembramento.
pur piccolo, nei pressi del Cantiere’ viene immediatamente disperso-Nella Fabbrica Macchine, sono P* senti circa 230 presone, fca cul c
r	..p.
10'
novantina di operai. Al Cantiere( Marco. circa 250, in maggioranza piegatl.
Alla fabbrica Birra Dreher,
voro e totalmente sospeso, ec«2 fatta per 11 personale autorlz*8 ’ La dlstribuzione dei viveri c0t[^ nua maigrado slano stati sequ*s circa 30 qulntall di farina al CI* » lo «Perossa». Oggi a Servola v distribuito gratuitamente dello ,|. chero, mentre a S. Giacomo c0 ,, uua sempre gratuitamente la dl buzione di grasso e farina.
13 luglio 1946
le scleperc generale i sespese ma la leiln cenilnim
Grave colpo fascismo
In dodici giorni di lotta senza tregua nelle citta e nei villaggi di tutta la Zona A gli antifascisti hanno disperso le forze della reazione - Grandi manifestazioni popolari nella giornata conclusiva
Lo sciopero i oggi al suo 12.o giorno. Esso e compatto come nel prt-mo. Esso ha sollevato l’entusiasmo, delle vaste masse popolari che sono andate incontro ai dur) sacrifici dl questa lotta con lo stesso splrito che le anlmava nella guerra di liberazione, perchfc sanno che sl trat-ta di combattere lo stesso nemico di allora, il quale tenta, ad un anno dl distanza dalla sua sconfltta militare, dl rialzare la testa Lo sciopero dimostra che nel nostro popolo »sistono tali e tante energie dl poter vincere ogni dlfficolta, da poter iventare ogni m^novra.
I lavoratori delle officine e del campl si sono astenutl dal lavoro.
Commerclanti, artigiani, piccoli pro-prietarl hanno chiuso.
Questa simpatla i 1’espressione tangibile dell’lmportanza mondiale della lotta condotta dalle masse popolari locali contro U fascismo. Da un anno a questa parte, ed oggi par-ticolarmente, le forze popolari sono d’avanguardia dei movimento democratico Internazionale in lotta contro 1 resti del fascismo e contro II neo-fasdsmo per una pace giusta per II rlspetto ed II libero manifestarsl della volonta popolare, per un nuovo assetto del mondo rispondente aglt Interessi della democrazia. Da un anno, qul piti che altrove, sl lotta decisamerite contro II fascismo.
per un’equa soluzione del problema dell'appartenenza statale, per 11 consegulmento delle aspiraziom popolari dl darsl I poterl sorti nella lotta di liberazione e dl unlrsl alla R. F. P J.
Noi considerlamo dl aver ragglun-to nelle loro Hnee essenziali gli obiettivl per cul slamo scesl in lotta, in grazla al quali sara posslbi-le continuare la stessa. Polchfe non esiste piu II Comitato di sciopero, sciolto dalle Autorita, le organizzazioni sotto firmate che hanno soli-darizzato con lo sciopero, vi Invlta-no ad accettare II loro consiglio dl sospendere lo sciopero oggl, vener-dl 12 luglio, alla mezzanotte, e dl
ii laV4*^
riprendcre i vostn posti l’> tu(|l strlngendo sempre pili le file d'
gli onesti fino alPannientaroen*0 t fascismo ed alta liberazione da sua impresa terroristica e Pr°v
trlce-	lA
LO SCIOPERO E' SOSPESO-LOTTA CONTRO IL FASC>!’ CONTINUA!	„
Viva lo sciopero generale, {r di lotta del popolo contro scismo!!	itt
Viva 1’unlta e la combattlvl*4 nostro popolot	t
Viva la solidarieta tra ot>er*Lt' contadini, tra la citta e camp»» tra itallanl e slavil
UREDNIŠTVO: ULICA MONTECCH1 St. 6, lil. nad. — Telefon St, »3-80«. — UPRAVA: ULICA R. MANNA št. 29 — Telefonska številka 8351.	I	NAROČNINA: Cona A: mesečna 260, Četrtletna 750,
OGLASI: od 8.30-12 ln od 15-18, tel. 27-847. Cene oglasov: Za vsak mm višine v širini 1 stolpca: trgovskt 40, finantno-pravnl 60, osmrtnice 70 lir.	|	Poštni tekoCI r^čun za STO-ZVU: »Založništvo Primorski
Izdaja ZALOZNISTVO TRŽAŠKEGA TISKA D. Z O. Z. — TRST. - Odg. urednik STANISLAV RENKO. — Tiska Tržaški tiskarski zavod.
polletna 1400, celoletna 2600 lir; Cona B: 144, 414, 792, 1440 Jugollr; FLRJ: 55, 165, 330, 650 din' imorskl dnevnik*. Trst 11 ‘ 74; za FLR* »Primorski dnevnik*, uprava:	Ljubljana 6-90601"