mm
Avstrijske krščanske tobačne delavske zveze.
Št. 8.	Ljubljana, dne 7. avgusta 1909.	II. leto.
Naročnina:
Za Avstrijo celo leto K 1 *50 Za inozemstvo B , K2* — Posamezne številke h 10.
Odprte reklamacije so poštnine proste.
Poštno-hran konto: 88.153.
Izhaja drugo soboto vsakega mesca
Uredništvo in upravn.:
Dunaj XVI/2,
Neulerchcnfelderstrassc 21. inserati se sprejemajo in poceni zaračunajo. Rokopisi se ne vračajo.
O draginji.
Delavstvo se nahaja zdaj v sredi velike gospodarske krize. Delovne razmere so skrajno neugodne. Vedno večja draginja otežkuje delavčevo življenje. V državnem zboru so porabili socialni demokratje bedo delavskega ljudstva kot pesek v oči s svojim nujnim predlogom za odpravo carine na žito, dasi jim je bilo prav dobro znano, da ni njihov predlog nič drugega kakor pesek v oči.
Da se odpravi carina na žito, jc pred vsem potrebno, da pritrdi tudi ogrska vlada, 'kakega dovoljenja pa ogrska vlada nikdar ne bo dala. Ogrska vlada je namreč glavna zaščitnica tistih bozrnih judovskih oderuhov, ki draže žito. Mirno gleda še danes, kako sc igrajo z žitnimi cenami ogrski judjc na budimpeštanski borzi, dasi je ob zadnjih nagod-benili pogajanjih obetala, da konča igro z žitnimi cenami na budimpeštanski borzi. Socialnim demokratom je to prav dobro znano, znajo tudi, da borzni lopovi, žitni obroči, ki jiii ustanavljajo judje, provzročajo sedanjo neznosno draginjo moke, znajo, da bi tudi odprava carine na žito ne znižala žitnih cen, marveč da bi imeli zopet predvsem dobiček zopet in zopet le borzni novodobni roparji, ki se bogate s kmečkimi in delavskimi žulji. Socialnim demokratom je vse to prav dobro znano. Seveda svojim pristašem tega ne bodo nikdar priznali. Zabavljati črcz Šušteršiča, črcz Kreka in zadnji čas moriti duhovne in pa sežigati nune na Španskem jim gre veliko bolj od srca, kakor pa resnica in pravica. Kako naj li povejo resnico. Saj bi morali priznati, da jc svojčas njihov voditelj, jud dr. Ellenbogen glasoval v avstrijskem državnem zboru proti odpravi oderuške blanko terminske kupčije z žitom in priskočil na pomoč judovskim žitnim odc-ruhom in dražilcem.
Judovski žitni kralji imajo svoje zvijače, vsi so napravili ameriško visoko šolo o goljufiji z najboljšim uspehom ljudstvu v škodo in postopajo ravno tako, kakor pretkani petrolejni kralj Rockefeller, ki je vedno gnal
cene petroleju na svetovnem trgu kvišku, včasih jih sicer znižal za nekaj vinarjev, a hitro zopet poskočil, seveda le zato, da bi ubogi backi, lujdstvo, ne izpregledalo tako hitro, kako da jiii striže.
Ravno tako sc igrajo zdaj z nami kralji svetovnega žitnega trga. Ljudstvo je padlo v kremplje nekaterim žitnim oderuhom, ki mu zdaj roparsko jemljejo denar iz žepa. Vsak dan poskakujejo žitne cene za 5 do 10, da, celo za 20 vinarjev pri meteirskem stotu. Svoje oderuško postopanje pa opravičujejo, češ, da se ravnajo po ameriških cenah.
Zdaj pa pridejo socialni demokrati, pa bahajo in mečejo ljudem pesek v oči, češ, da bi se znižale žitne cene, ako bi sc odpravila carina na žito. Carina na žito je sorazmerno na grozno povišanje žitnih cen nizka, dobiček od odpravljene carine bi pa zopet spravil v svojo nikdar polno bisago žid. Evo dokaz!
Ko so znižali leta 1906. v Nemčiji zaradi pomanjkanja krme carino na krmo od 4 M na i marko 30 fenigov, so takoj grozno poskočile cene krmi v Rusiji, in v Nemčiji so Ic prav malo čutili, da se je znižala carina. Ravno tako bi bilo pri nas. Saj so tudi judje gospodarji ruskega žita. Naj bi bili odpravili carino nanj, pa bi bili ruski judje pa drugi žitni judje takoj pognali žitne cene kvišku.
Glede na žito so pa tudi po drugih državah ravno take razmere kakor v naši Avstriji. V Nemčiji, na Francoskem, na Angleškem, v Italiji in celo v evropski žitnici Ameriki se posvetujejo ljudska zastopstva, kako bi bilo mogoče pristriči žitno oderuštvo, ki tako brezmejno goni kvišku žitne cene.
Te dni se je dognalo, da je nakupil new-yorški žitni špekulant Patten tako veliko žita v zadnjih dveli mesecih, da umetno drži visoke žitne cene. Patten je nakupil sredi julija za poldrugo milijardo lanske pšenice! Nakupil jo je sporazumno z evropskimi špekulanti, da se tako na celem svetu vzdrže visoke žitne cone. Špekulanti zato že zdaj napovedujejo, da ostanejo žitne cene tudi letošnjo zimo visoke, dasi je povsod žetev ugodna in kljub temu, da ima Amerika na-
ravnost velikansko žetev. Ni pametnega človeka na svetu, ki ne bi znal, da so letošnje visoke žitne cene umetno nastale.
Žali bo g imajo vsi borzni goljufi in ljudski krvosesi vslcd svojih polnili denarnih bisag velikansk vpliv na časopisje, ki dela javno mnenje, na poslance in na oblasti, kar sc je posebno pokazalo ob boju proti ameriškim trustom. V srednjem veku, ki ga socialni demokratje tako sovražijo, bi bili s takimi oderuhi hitro obračunali, v današnjih časih jih pa odlikujejo s plemiškimi naslovi in jih kinčajo z najrazličnejšimi redovi. Boj proti tem ljudskim oderuhom zato ne sme biti navidezen, kakršnega delajo socialni demokratje, marveč mora biti resen, odločen.
Delavstvo mora biti za ta boj pripravljeno. Zato so pa slabi taki delavski prijatelji, ki kriče: »Zdaj, ko je vse drago, pa zviša še organizacija prispevke! Organizacija je posamezniku hranilnica, skupnosti pa vojna blagajna. Naj so že žalostne razmere, še slabše bi bile brez organizacije, ki sc je stoterokrat že izkazala in ki preprečuje s tem, da obstoji, da se ne upajo podjetniki poslabšati delovnih razmer.
Kdor hoče poznati svoj dobiček in kdor kaj da na delavsko skupnost, si bo ob teh dragih časih, če ne drugače, od ust odtrgal prispevek svoji organizaciji zato, da bo stal trden in krepak v boju za delavske pravice.
VIII. strankarski shod avstrijskega krščansko-social-nega delavstva.
Dne 27. in 28. junija se je vršil na Dunaju Vlil. strankarski shod avstrijskega krščan-sko-socialnega delavstva ob zelo dobrem obisku.
Iz poročila posnamemo: Na Nižjem Avstrijskem je 5 političnih društev s 13.654 člani. Dunajsko krščansko-socijalno delavsko društvo ima 13.200 članov, med tem ko jih je bilo leta 1907. le 7000. Nižjeavstrijska ima 378 nepolitiških delavskih naših društev, ki imajo nad 20.000 članov. Delavci našega mišljenja imajo 6 svojih deželnozborskih poslancev.
Na Zgornjem Avstrijskem je v 59 naših delavskih društvih 8000 članov. Delavci imajo dva svoja deželna poslanca.
Na Solnograškem je 51 naših delavskih organizacij, ki broje 3000 članov. V deželnem zboru imajo naši delavci dva svoja zaupnika. Zastopani so z dvema občinskima svetnikoma v solnograškem in halleinskem občinskem svetu.
Na Štajerskem je 57 organizacij s 15.504 člani. Deželnega poslanca imajo enega.
Na Koroškem ne gre naprej, a imajo le 20 organizacij z 1200 člani.
Tirolska ima 47 društev z nad 4000 člani. Mala Predarlska ima 71 organizacij, ki imajo nad 4000 članov.
Na Češkem veselo napreduje krščansko delavsko gibanje. Obstoji žc 73 društev z nad 5000 člani.
Na Moravskem je 44 organizacij s 5635 člani.
V Šleziji ;je organiziranih 2500 delavcev.
Od zadnjega strankarskega shoda sta sc nanovo ustanovila dva delavska politiška lista, in sicer »Arbeiterstimme« v Frehval-dau in »Deutschbohmisches Arbeiterblatt« v Warnsdorfu, poleg teh izhajajo »Christlich-soziale Arbciterzcitung«, Dunaj, »Katho-iische Arbciterzcitung«, Line, »Arbeitcr«, Gradec, »Arbeiterblatt«, Dornbirn, »Christ-liche Jugend«, Dunaj. Nalog se je povišal od leta 1907. od 25.000 na 36.400 naročnikov. Od leta 1907., ko so izhajali: »Gewcrkschaf-ter«, »Christlicher Textilarbciter«, »Kisen-bahner Zcitung« in »Fachblatt der Tabak-arbciter«, so se še ustanovili naš »Glasnik«, nadalje strokovna glasila za kovinarje, lesne delavce, trgovske pomožne delavce in za trgovske sotrudnikc, opustil se je poljski »Robotnik«. Nalog strokovnih listov se je dvignil od 25.200 na 35.750. »Glasnikov« nalog je 950 iztisov.
Shod je sklenil, da priporoča krščanskemu organiziranemu delavstvu, naj smatra za svojo glavno dolžnost, da pospešuje krščansko delavsko časopisje.
Vsaka organizacija imej časnikarski odsek, ki smatraj za svojo glavno dolžnost razširjati delavsko časopisje in strankino slovstvo.
Strankino zastopstvo naj dela na to, da se ustanovi korespondenčni urad z ozirom na krščanske delavske zadeve.
Strankino zastopstvo in časnikarska komisija sc pooblaščata, naj delata na ustanovitev lastne strankine tiskarne, strankine knjigoveznice iu na časnikarski urad.
Po poročilu poslanca Menderja glede na zemljiško reformo se je sklenila sledeča resolucija:
»Avstrijsko krščansko - socialno delavstvo izjavlja, da je potrebna zemljiška reforma. Predvsem naj se sledeče izvede:
L Diferencirani zemljiški vrednostni dar vek (Davek po navadni vrednosti) s pravico, da sme odkupiti zemljišče država, dežela, občina.
2.	Uvede naj se zadostni donesek z ozirom na zemljiško ceno.
3.	Odda naj se državno, in občinsko zemljišče potom dedne stavbne pravice.
4.	Izda naj sc stavbeni red, ki se strinja z vsemi socialnimi in higijenskimi zahtevami.
5.	Občina naj nakupi kolikor mogoče veliko zemljišča.
6.	Razbremeni naj se kmečki dolg in ovira najetje novega kmečkega dolga.
7.	Podržavijo naj se rudniki; reformira naj se pravo o zasledovanju rude, podeželijo naj se vodne moči.«
Odobri se tudi sledeči predlog dr. He-malov;
»Strankino vodstvo se pooblašča, da izda poljudno knjižico o zemljiški reformi in da prične jeseni 1909. obširno akcijo glede na vprašanje o zemljiški reformi. Krščanskosocialni delavski zastopniki se pozivajo, naj stavijo v državnem zboru predlog za dovoljen davek zvrzirom na podraženje zemljišč.
Shod se je pečal tudi z zakonskim načrtom o socialnem zavarovanju. Sklenila se je sledeča resolucija:
Strankarski shod avstrijskega krščan-sko-socialnega delavstva smatra zakonski načrt o socialnem zavarovanju kot važen korak napredka z ozirom po stranki od nekdaj zahtevanem ljudskem zavarovanju za slučaj starosti in delonezmožnosti. Strankin shod pričakuje, da stori ljudsko zastopstvo vse, da bo socialno zavarovanje ustreglo dejanskim potrebam. Zahteva, naj se brezpogojno vzdrži zveza med zavarovanjem samostojnih in med delavskim zavarovanjem. Vzdrže naj se okrožne skupine v smislu načrta. Iz načrta naj se odpravijo določila, ki prikrajšujejo že veljavne ali pridobljene pravice posameznih delavskih kategorij.
Strankarski shod obsoja razne spletke, vprizorjene od raznih strani proti vresniče-nju zakonskega načrta, predvsem pa Obsoja socialno demokracijo, ki pod pretvezo, da hoče ščititi delavski koristi, dejansko služi le kapitalističnim stremljenjem.
Več socialne pravičnosti.
Sledeči slučaj, razglašen po neki interpelaciji v državnem zboru, bo brez vsakega dvoma tudi tobačno delavstvo zanimal. Svakinja sedanje finančnega ministra viteza pl. Bilinskega. ki živi kot vdova nekega višjega finančnega svetnika, je namreč dobila brez predpisanega običajnega uradnega postopanja glavno tobačno zalogo v Zolkievu. Ta korak so utemeljevali, češ, da živi v »bornih razmerah«. Vdova dobiva letno penzijo 241)0 kron in za vsako svojih dveh hčerk vzgojni prispevek 480 kron. Ker je pa postala ena hčerka polnoletna, se ji je znižal letni prihodek od .4260 na 2880 kron. Vdovine gospodarske razmere so se torej res nekoliko poslabšale, zato se je pa zdelo potrebno oblastim, da ji priskočijo na pomoč. Storili so to tako, da so ji podelili glavno tobačno za-
logo. Bilinskega so zato interpelirali. Na interpelacijo je finančni minister Bilinski takole odgovoril:
»Okolnost, da je bila prosilka moja svakinja, pač ni nikaka ovira, ker se pač ne sme kaznovati vdova brez p r e m oženj a po velezaslužnem finančnem uradniku zato, ker je slučajno v sorodu s finančnim ministrom.«
S stvarjo samo bodisi že kakršnakoli, se pa nočemo podrobneje pečati. Pač pa hočemo nekoliko primerjati. Kakor je rekel Bilinski, se je šlo za vdovo brez premoženja, ki ne more trajno izhajati z 2880, pozneje z 2400 kronami na leto, dasi živi v Galiciji. Po mnenju finančnega ministra je njena pokojnina prenizka, zato se ji je moralo njeno stanje izboljšati na drugačen način. Obliko so našli in jo tudi uporabili. Ako bi ne bilo za gospo ničesar storili, bi ne bili po besedah finančnega ministra postopali ž njo pravično, kaznovali bi jo bili za to, česar ni zagrešila. Ker sc gre za vdovo umrlega višjega finančnega svetnika, se je pač oziral finančni minister na višje potrebe vdove visokega uradnika. Za to so ji tudi preskrbeli primeren vir dohodkov.
Zdaj se pa obračamo na finančnega ministra, zakaj pa kaznujejo tobačne delavke, ker jim ne zvišajo pokojnin ? Kaj so storile, da jih kaznujejo? Tobačne delavke niso v sorodu z visokimi gospodi. Priproste delavke so. Dobre rodbinske matere, svoje zdravje vedno izpostavljajo državi v korist kakor itudi svoje Spretno delo. Prinašajo državi veliko žrtev, kar kažejo števile o boleznih. Visoko število bolezni temelji, ker tobačna industrija škoduje zdravju in to tim-bolj, ker se jim ne skrbi za ugodne delovne razmere in ne za človeška stanovanja. Češe žrtvuje tobačna delavka državi 40 in več let in ni več sposobna, da dela, ne dobi 2400 K penzije, marveč 360, reci in piši tri sto šestdeset kron! Ako umrjejo tobačni delavci predno dočakajo 40 let, in takih slučajev ni malo, ne dobe njihove vdove 2400 kron penzije, marveč dobe — nič; sirote rajnih tobačnih delavk in delavcev tudi ne dobe 420 K iet vzgojnine. Zakaj tako trdo kaznujejo tobačne delavke? Ali zaslužijo zato kazen, ker so se kot otroci delavskih rodbin posvetile delu? Nizka penzija je kazen. Tako je rekel finančni minister Bilinski. Veliko je takih delavk, ki nočejo prevzeti te kazni, saj imamo delavke po tobačnih tovarnah, ki delajo 50 in tudi 60 let. Zakaj se ne zdi finančnemu ministru potrebna tudi tobačna delavka, ki sicer ne nosi pred svojim naslovom pl., a ne dobi letne pokojnine 2400 kron marveč le beraških 360 kron?
Ako umre tobačni delavec, ne dobi njegova vdova ničesar, njegovi otroci tudi ne. Ali niso delavci ravno tako ljudje, kakor
uradniki? In če ne, zakaj ne? V Bilinskije-vem slučaju se je šlo v prvi vrsti za vdovo državnega uradnika, pri tobačnih delavkah se pa gre za osebe,, ki same delajo, ki morajo ob določenem času toliko kolikor je predpisano napraviti in ki so poleg tega še tudi, kar je bila vdova državnega uradnika: žene in matere! Zato naj se torej delavka še kaznuje? Ali je to pravično? Ce je delavec kot državljan ravno tako dolžan, da so-vzdržuje državo, naj zato ima pravice, da zahteva od države, da mu je socialno pravična?
Nikakor ne zavidamo vdovam in sirotam državnih uradnikov njihove penzije. Zahtevamo pa najodročnejše socialno pravičnost; nikakor namreč ne gre, da se obsodita delavec in delavka po 401etnem zvestem izvrševanju svoje dolžnosti k stradanju, ko že takrat, ko delajo, komaj toliko zaslužijo, da se prežive.
Ali doživimo, da sc že, kakor se je opetovano obetalo, res že končno vrede pokojnine tobačnemu delavstvu?
Po njihovih sadovih jih boste spoznali.
Nemški »Tabakarbeiter« je zopet izkopal svojo bojno sekiro in nas počašča s člankom pod zgorajšnjim naslovom. Pečamo sc ž njim, da delavstvo uvidi, kako se ga upajo rdeči vleči za nos. Clankar piše:
»Poslanec Gostinčar je govoril v proračunskem odseku za tobačno delavstvo. Gostinčar je, če izvzamemo nekaj postranskih stvari, govoril o spomenici, ki jo je izročila naša organizacija. To je umevno, ker ni imel druge tvarine na razpolago, naša spomenica pa jo nudi v izobilju. Ne očitamo mu tega.«
»Tabakarbeiter« zopet dokazuje, kako za zagamane smatra svoje bravce. Saj »Tabakarbeiter« sam ne veruje, kar trobi sodru-gorn. Gostinčar sam dobro pozna zahteve tobačnega delavstva in zna, česa potrebuje. Častni član naše zveze je pa tudi samobsebi umevno z našo zvezo v najtesnejšem stiku ni jo tudi ni prekinil, ko je bil izvoljen za poročevalca o postavki tobak v proračunskem odseku. V sporazumu z našo zvezo je stavil predloge z ozirom na tobačno delavstvo in ni bil prav nič navezan na rdečo spomenico. Navadni švindel je zato to, kar piše »Tabakarbeiter«.
Kar piše »Tabakarbeiter« o kontroverzi med Bielohlavvekom in dr. Krekom, ga prav nič ne briga, ker spada popolnoma na drugo polje. Zanimivo je le, da nemški »Tabakarbeiter« izigrava prijatelja in pospeševatelja organizacije krščanskega tobačnega delavstva proti krščanskosocialni delavski orga-
nizaciji in sicer tisti »Tabararbeiter«, ki nima nikdar dovolj psovk proti duhovnikom.
Očita tudi krščanskim socialeem, da so izkoriščevalci in da draže živila in da so vzrok, ker stane kg moke že 6 vinarjev. Nekaj podatkov o tem.
Medtem, ko je inozemstvo nekoliko znižalo cene žitu, je pa notirala budimpeštanska borza 7. julija 1909 žito za Oktober za 13 vinarjev višje. To je povzročilo, da so potem pri vseh žitnih vrstah zvišali cene, blaga so pa le malo prodali. Mlini bi radi kupili novo žito, a sklenili so vsled visokih cen le mao kupčij. Uradno sta žito in rž za 5, koruza pa 5 do 1 vinarjev dražja. Uzorci ogrske pšenice so zelo različni, kazali so se seveda le taki vzorci, ki prijajo špekulantom. Krasno kaže rž, tudi poročila o ovsu so ugodna, kakor tudi o koruzi. Kljub temu pa napoveduje budimpeštanska špekulacija novo hausse gibanje, če je bo podpiralo inozemstvo. Tako oderuštvo trpijo.
Socialni demokratje pa kriče, da draže krščanski socialci žito, popolnoma pri miru pa puščajo judovske žitne oderuhe, veliko pa pripovedujejo o bogastvu cerkve, o klerikalnih izkoriščevalcih. Ne dotaknejo se pa tistih, ki dejansko povzročajo draginjo.
Navesti hočemo govor Lloyd Georgeja, kanclerja angleškega zakladnega urada pri neki pojedini. Angleški minister je rekel:
Nimamo pri nas nobene gospodarske reforme. Zakaj je nimamo? Ker je lord Rothschild prosil člane angleške gosposke zbornice, naj glasujejo proti njej. Potrebujemo več dreadnougthov. Zakaj? Ker je to rekel lord Rothschild pri nekem sestanku v City-ju. Ne potrebujemo jih plačati, ko jih dobimo. Zakaj? Ker je lord Rothschild tako izjavil. Ne smemo naložiti davka na premoženje. Zakaj ne? Ker je v imenu bankirjev protestiral lord Rothschild. Ne smemo imeti Pavka na dedščine. Zakaj? Ker je izjavil bar. Rothschild, predsednik neke zavarovalne družbe, da ga ne trpi. Ne smemo obdačiti nezazidanega zemljišča. Zakaj? Ker je lord Rothschild predsednik neke industrijske stavbne družbe. Ne smete uvesti starostnega zavarovanja. Zakaj? Ker je bil lord Rothschild član nekega odbora, ki pravi, da je starostno zavarovanje nemogoče.
Rad bi znal, jeli Rothschild diktator v deželi? So-li nam dejansko zaprta vsa pota do finančne iu socialne reforme? Ni-li nika-kega izhoda? Ukaz Nataniela Rothschilda!v Dobe se države, kjer se je to dokazalo, da si politiki ne puste ukazovati od velikih bogatašev. Će bo potrebno, sledi tudi Angleška tem državam.
Judje so videli v tem govoru grožnjo z antisemitizmom. Niso se veliko motili. Zanimivo je, da je nakuril Rothschilda liberalec. L!oyd Georges je imel prav. Mogočna
država Angleška pa odvisna politično, finančno in socialno reforrnatorično pred enim možem, ki s svojih denarnih bisag ukazuje. Značilno, da se o tem govoru veliki liberalni listi niso niti upali poročati.
Seveda so molčali tudi socialni demokrati. Kdaj so pa socialni demokratje še skrivili las kapitalistom?
Krščanska strokovna društva v Nemčiji.
Tudi 1. 1908 so dosegla krščanska strokovna društva v Nemčiji lep uspeh. Daši po skupni zvezi izdan pregled ne kaže velikega števila novih članov, pa le dokazuje, kako dobro je prestala organizacija veliko gospodarsko krizo 1. 1908. Skupni zvezi priklopljena strokovna društva izkazujejo koncem I. 1908 264.519 članov, ženskih članic je bilo 22.087. Strokovna društva, ki niso »Zvezi-ne« članice, izkazujejo 80.487 članov. Združenih je torej bilo skupno 341.204 osebe. Posamezne zveze kažejo sledečo sliko: rudarji	74.814
tekstilno delavstvo	33.706
zidarsko delavstvo	31.152
bavarski železničarji	27.001
kovinarji	24.316
državni, občinski, prometni in drugi
delavci	14.930
lesni delavci	10.849
domače delavke	6.100
tobačno delavstvo	5.385
keram delavstvo	5.558
usnjarji	3.922
krojači	, 3.986
slikarji	'	3.120
Gutenberška zveza	2.898
brzojavni delavci	3.249
grafisti	1.462
bolniški strežniki	1.409
kamnoseki	995
življenjskih potrebščin delavstvo	1.057
vrtnarji	733
Nemški železničarji	4.125
Blagajniški pregled kaže zelo veselo sliko, kako so se društva notranje utrdila. Dohodki organizacij se vsako leto pomnožujejo, kar kaže sledeži pregled:
leto	dohodki mark	izdatki mark	mark
1908	4,394.745	3,556.224	4,513.409
1907	4,311.495	3,193.978	3,487.735
1906	4,378.833	2,799.260	2,370.782
1905	2,443.122	2,150.511	1,249.408
1904	894.517	711.770	690.374
Dohodki so torej poskočili od 4,311.495 na 4,394.745 mark, izdatki pa od 3,193.978 na 3.556.224 mark. Blagajniško stanje se je zadnji dve leti podvojilo in znaša 4,513.409 mark. To kaže zdravo finančno upravo in doka-
zuje, da gre lahko organizacija z mirnim oče-so mv bližajočo se gospodarsko krizo, ker je pripravljena denarno nanjo.
Podrobna slika je takale:
D o li o d k i:
Vstopnine	37.287	53.068
Prispevki	4,006.233 3,850.527	
Posebni prispevki	68.344	198.215
Drugi dohodki	271.319	204.895
Izdatki:		
Zvezino glasilo	405.407	361.711
Agitacija	362.452	355.155
Štrajkarska podpora	424.992	743.270
Popotna in brezposelna		
podpora	134.453	51.734
Bolniška podpora	514.284	443.035
Mrtvaščina	170.639	99..284
Pravno varstvo	128.091	81.442
Druge podpore	28.926	32.974
Plače	102.917	96.545
Upravni stroški	155.515	143.591
Knjižnica	37.400	25.618
Prispevek zvezi	45.174	45.137
Krajevne blagajne	795.441	623.114
Drugi izdatki	240.103	—
Število plačilnih gibanj se je zaradi sla-		
bega gospodarskega stanja znižalo.		Bilo jih
je 683 s 43.238 osebami.	medtem,	ko jih je
bilo prejšnje leto 1689	z 59.718	osebami.
Stavkale so 6804 osebe, 492 gibanj		s 43.238
osebami se je rešilo mirno. Stavke		so se ta-
kole končale:		
Napadalne stavke	30	19
Obrambne stavke	31	22
izključitev od dela	8	17
Tarifne pogodbe so s	;e sklenile 1. 1908 v	
244 slučajih, vseh jih je dozdaj sklenila naša organizacija 661.
Doseglo se je:
Poklic	za elane	tedenskih zvišanj	za elane	delovna doba se je znižala
tekstilno delavst.	2.762	mark 1.03-4.00	936	tedensko za ur 1 Vj—6
zidarji . . . .	10.141	0.30-6.60	700	3-6
kovinarji . . .	1.059	0.60-3.00	186	1 */2-6
drž. delavstvo	6.458	1.00-7.50	373	*/2 6
lesno delavstvo .	1.723	1.08-2.40	972	1-6
keramsko del. .	1.166	0.50—3.00	696		
usnjarji . . . .	857	1.00-4.00	184	3-9
čevljarji . .	1.073	1.50 -4.50	234	1V2-3
slikarji . . . .	192	0.57-3.00	—	—
grafiška obrt .	215	1.50-3.50	90	3
Brez skrbi zre lahko v bodočnost kršč. strokovna organizacija v Nemčiji.
Ne pozabite!
Delavci in delavke, nikdar ne pozabite, da ničesar ne dosežete, ako niste združeni v organizaciji!
* * *
Ne pozabite, da je neorganizirani delavec na milost in nemilost izročen delodajalcu in da mora biti s tem zadovoljen, kar mu on ra-dovoljno da!
* * *
Nikdar ne pozabite, da neorganizirani delavec ne more govoriti o stvareh, ki se tičejo delavca, osobito ne glede na delo in na plačo!
* * *
Ne pozabite, da zanemarja neorganizirani delavec ne le svojih potreb, marveč da zanemarja tudi potrebe svojih stanovskih tovarišev in da jim škoduje!
*	*	I
Ne pozabite, da se mora še marsikaj iz-premeniti, da se mora še veliko izboljšati, da je mogoče povoljno vrediti delovne razmere!
*	* *
Ne pozabite, da se izboljšanje ne doseže drugače, kakor po združenju in da se brez združenja razmere ne poboljšajo, marveč poslabšajo. Ne pozabite na to in združujte
Ne pozabite, da ne izpolnite svoje popolne dolžnosti, ako redno plačujete prispevke in obiskujete shode!
* * *
Ne pozabite, da ste apostoli strokovne misli in da morate biti vedno pripravljeni, da s svojim delom pridobivate novih članov.
4=	*	*
Ne pozabite, da morate povsod širiti smisel za strokovno združenje. Le tako se povečata delavčev vpliv in ugled.
* * *
Ne pozabite, da ne morete nič uspešnega ustvariti, ako se ne sklicujete na organiza-
Ne pozabite in vedno premišljujte, kako bi izboljšali organizacijo, da se izboljša delovno razmerje!
* * *
Ne pozabite ob vsaki priliki vporabljati dobrih sredstev v pospešitev vaše samopomoči. Ne pozabite biti pozorni na strokovno znamenje, na delavnost in na vztrajnost!
* * *
Ne pozabite, da tako pomnožite ugled »Zvezi«!
* . • * *
Ako ne boste vsega navedenega pozabili, potem dokažete, da ste resni delavci in delavke. Le tako upajmo boljše bodočnosti!
Ne pozabite!
Kako se nakupuje avstrijski tobak?
Po listih objavljene zanimivosti o nakupu tobaka po avstrijski c. kr. režiji v Amsterdamu, je glavno ravnateljstvo dalo po-, praviti. To se pravi, poslalo je listom popravek, ki so ga morali objaviti, ker se po tiskovni postavi morajo uradni popravki objavljati, naj si bodo še tako brezumni.
Olavno ravnateljstvo popravlja, da se poslužuje tvrdke Van de Breggen le za me-šetarja, kar je običajno na nizozemskih tobačnih trgih.
Avstrijska nakupovalna komisija se ne menja dvakrat na leto, marveč sestavi se po potrebi. Komisija se tudi ne pogošča in sklepa kupčije s tvrdkinim šefom in ne z njegovim uslužbencem Schmidom.
Nakupovalna komisija obišče konzulat le iz uljudnosti in da konzulat ni z nobeno tvrdko v kaki zvezi.
Avstrijska tobačna režija ne določa že naprej množine in tobakove vrste, marveč kupi tobak na trgu po običajnih pogojih, da ni na amsterdamskem trgu avstrijskih tobačnih obročev in da se zato ne prirejajo avstrijski trgi in da tobačna režija ni v zvezi z obročem tvrdk, marveč zgolj le z dvema tvrdkama.
Končno se popravlja, da komisija ni sestavljena iz trgovine neveščih birokratov, marveč iz izkušenih uradnikov.
Popravek glavnega ravnatelja avstrijske tobačne režije sekčnega načelnika Scheuchenstuela se sicer jako lepo čita, a trditev, ki so jih objavljali Usti, ne ovrže. Listi so trdili, da so pošteno varali avstrijsko tobačno režijo leta sem v obroč združeni amsterdamski tobačni trgovci. Zdaj pa pride glavno ravnateljstvo, pa popravlja menda za amsterdamske tobačne trgovce, kii se jim gre za lep dobiček, da niso nikdar oškodovali avstrijskega fiskusa, da nimajo nobenega obroča in da niso nikdar uprizorili za nakup avstrijsega tobaka neugodnih tržnih dni.
Tako popravljanje mora vzbujati le pomilovalen smeh. Kako li more znati sekčni načelnik avstrijskega finančnega ministrstva, kako da so si tobačni špekulanti na amsterdamski tobačni borzi uredili avstrijsko kupčijo! Vsi Amsterdamčani, ki poznajo mani-pullacije amsterdamske tobačne borze, ne morejo zapopasti, kako slepo se izroči tobačna režija že desetletja tem ljudem! V kratkem času so postale milijonarke vse tvrdke z Van der Biirgeni, ki so dobavalc avstrijski tobačni režiji tobak. Cena tobaku je zadnja dva desetletja znatno padla, iz-vzemši pravega kubanskega tobaka; avstrij-
ska tobačna režija je pa vedno nakupovala tobak po dvigajočih se cenah.
Neki nizozemski tvorničar cigar, ki natančno pozna avstrijske monopolne smodke in njihovo fabrikacijo, je izjavil: »Avstrijska tobačna režija bi lahko od nizozemskih tvor-nic nakupila izdelane smodke za tisto ceno, ki jo je dozdaj plačala za surov tobak. Amsterdamski tvorničarji, ki res poznajo kupčijo na amsterdamski borzi, kupijo za 33 odstotkov ceneje, kakor pa kupi avstrijska nakupovalna komisija. Pri veliki množini tobaka, ki ga nakupi avstrijska tobačna režija, pomenja to milijone. Bolje bi bilo zato, ako bi se bil sekčni načelnik Scheuchenstuel omejil na tiste točke, čez katere ima pregled. Nikakor ni njegova dolžnost, da se zavzema za zvite amsterdamske tobačne špekulante.
Kdo naj bi dvomil, da izkušajo napraviti amsterdamski tobačni špekulanti kolikor mogoče velik dobiček pri zaupljivem avstrijskem erarju. Naj člani avstrijske nakupovalne komisje še tako natančno poznajo blago in naj bodo še tako dobri strokovnjaki, taki trgovci le niso, da bi mogli tekmovati z nizozemskimi tobačnimi mešetarji. Naj avstrijski erar poizkusi enkrat javno razpisati dobavo tobaka. Zato se gotovo še ne izroči ameriškemu tobačnemu trustu.
Iz ljubljanske tvornice.
Zatožen! kličejo mali otročiči, ki prodajajo še platno, kadar jih kdo tovarišev postrani pogleda. Zatožen, zatožen, kliče pa leti k učitelju ali učiteljici in zatoži tistega, ki mu ni všeč. Ce še ne hodi v šolo, pa kliče: Bom pa mam povedal!, pove in ves srečen je. Zakaj to pišem? Zato, ker imajo naši rdeči prijatelji in prijateljice tudi svojd nia-mo, ki ji povejo, če jih kdo pilštVani bdjjteda, mama, zaljubljena v solzne svoje rdečo^ojnc punce iu smrkolinčke, pa hitro zapiše, kar se, ji toži, v svoj veliki notes: »Tobačnega delavca«. Zadnji »Tobačni delavec« je šel med špcce. Opravlja in obrekuje delavke, naše somišljenice. Vse se smeja, ko čita kisavo špecljanje čez naše somišljenice v »Tobačnem delavcu«. Delavke naše somišljenice obetajo, da poskrbe za to, da jih doleti velika čast in da pridejo v list tistih ljudi, ki sc ravnajo po zgledu ferkolinčkov, ki kličejo: »Zatožen, zatožen« in pa:	»Bom pa mam
povedal«.
Klofuta za klofuto. Tega načela zdaj še nasproti rdečim »mam«-tožilcem nočemo izvajati, ker nočemo iti med denuncijante. Ce pa bodo rdeči še nadaljevali svoje špeclarije, pa pričnemo še mi ne denuncirati, ne z Žakljem, pač pa opisavati razna nad vse »častna« junaštva naših rdečih polipov in po-
lipkinj. To bo smeha, kadar pričnemo! Ne nam, »Tobačnemu delavcu« naj se potem zahvalijo tisti, ki se bodo jezili čez nas. Klofuta za klofuto, stara kranjska navada, ki jo i mi vpoštevamo in se ravnamo po njej, kadar pride pravi čas.
Kaj povzroča bolezni v naši tvornici ?
Ne mislite, da sitnarimo. Kar pišemo, čutimo vsak dan. Sicer se je že večkrat naglašalo, tudi »Naša Moč« je že o tem pisala, a ne moremo si kaj, da bi zopet in zopet ne opozarjali na velevažno zadevo, ki brez dvojbe provzroča veliko bolezni med našim delavstvom. Zdaj v pasjih dneh čutimo, kaj se pravi trpeti peklenske muke. Ne verujemo, da bi bilo v saharski puščavi tako vroče, kakor je v naši tvornici. Odkrito moramo izjaviti, da tako kakor zdaj nikakor ne sme iti naprej. Zračne priprave so vse nezadostne, in to timbolj, ker se po delavnicah ne smejo ponoči odpirati okna, češ, pride naj kak dež, pa bo trpel tobak. Ker sc ponoči ne odpirajo okna, zato pa ostane ves vzduh, ves pokvarjen zrak po delavnicah. Zdaj pa pomislite še močan tobakov duh. Naj li bd ob takih razmerah naše delavstvo zdravo! Saj morajo oslabeti najzdravejša pljuča. Naš čas hvalijo, kako da je napreden. V teh besedah tiči velika resnica. A kaj naj pomaga ves napredek, kaj vsi tako lepi zdravstveni znanstveni opisi, ako se pa napredne iznajdbe ne izrabljajo delavčemu zdravju v korist. Naj tobačna uprava skrbi za to, da ne bomo delali po peklensko vročih delavnicah. Mi nismo za to na svetu, da bi učili tobačno upravo, kaj da naj stori. Za to so poklicani inženirji, tehniki. Dobro zračenje omogočijo velike zra-čilne priprave, ne pa tiste male luknjice, ki jim nadevajo1 pri nas ponosno ime ventilatorjev. Naj se že res kaj napravi. Zasebnike silijo obrtni nadzorniki, da se drže predpisov moderne delavske zdravstvene vede. Kajpada, po tobačnih tvornicah ima obrtni nadzornik manj besede, kakor pri zasebnikih. Umevno. Po činu nižji uradnik, četudi v drugem področju, se ne bo ,rad zameril' po službi višjemu uradniku. Zato se pa obračamo na javnost in zahtevamo, naj se nam skrbi za dober zrak, ki je predpogoj človeškemu zdravju.
Nova muka se je uvedla pri cigaretah. Prej so sc delale takozvane Virginier cigarete na stroje, ki so težki, črni tobak, odpadke viržink, komaj stlačili. Zdaj se delajo virginier cigarete po novem načinu na roko, kar je nečloveško delo, Le pomislite! Trd, debelo zrezan tobak, odpadki viržink. Smilijo sc nam uboge revice. Naj sc s stališča človekoljubja kaj stori za nje.
Za jjetičnike. Ze smo nedavno vprašali, kaj da je z jetičnim zdraviliščem v Allaodu, ker prošnje toliko časa niso bile rešene. Zdaj so končno priromale z glavnega ravnatelj-
stva na Dunaju nazaj v Ljubljano. A glej smole! Ko so prošnje rešene, pa zaznamo, da zdaj v Allandu prostora ni. Prostor se bo menda napravil, ko bo sezona končana, do takrat pa se lahko marsikateri revici tako poslabša zdravje, da bi ji tudi Alland ne pomagal. Mi smo že svoj čas naglašali, da je Alland za nas predaleč. Vidi se, da naših ljudij tudi v Allandu nič kaj ne marajo, zato nas pa odrivajo. Ej, slabo je, ker so naše revice, ki se jih jetika prijema .navezane na nemško milost. Prav res moramo odločno zahtevati, naj dela naše delavstvo na to, da sc ustanovi jetično zavetišče v smrečjih naših gorenjskih jelovskih gozdovih, na kar smo že svoj čas opozarjali. Koliko mladih bitij izvcnc po sušici prav zato, ker ni mogoča pravočasna uspešna pomoč. Pa bo kdo rekel, saj imate bolnišnico. Ej, naša vedno prenapolnjena ljubljanska bolnišnica je že taka, da hodimo vanjo le... umirat. Saj zna ves svet, da se vanjo sprejemajo le nevarno bolne osebe. V Jelovici bi bilo tako jetično zdravilišče pristopno ne le ljubljanski, marveč tudi celovški in koprski pa tudi tirolskima tvornicama. Naj se res prične delovati na ustanovitev takega zdravilišča. Znatno, da ga črez noč ne izvojujemo, ravno zato naj se pa prične delavstvo z vso odločnostjo potegovati zanj. Shodi prošnje z delavskimi podpisi naj napravijo pot, da se omogoči našim poslancem nadaljna pot. Mogoče bi tudi ne bilo napačno, ako bi tako zdravilišče za jetičnikc morebiti v zvezi z zdraviliščem za alkoholike priredila kranjska dežela. Saj bi se bolj izplačalo, kakor pa bolnišnica, ki je pasivna, kar bi zdravilišče ne bilo, ker bi se za oskrbo dobilo plačilo. Na vsak način nekaj sc mora storiti. Tako kakor zdaj ne more in ne sme iti naprej.
ZAHVALA.
Povodom svojega avanzma je daroval gospod Alojzij Grilc »Podpornemu društvu« za delavec in delavke v ljubljanski tobačni tovarni 5 K, za koje velikodušna darilo se mu podpisani odbor najprisrčneje zahvaljuje ter mu častitamo!
Za odbor:
Alojzij Ćatar,	Josip Savenz,
t. č. predsednik.	t. č. blagajnik.
Ivana Kocmur,
t. č. tajnica.
Me sužnje!
Cul sem nekdaj mladega jurista, ko se je izjavil: »Človek je prosto ustvarjen, — zatorej je prost«.
Od tega trenutka so plavale moje misli lastna pota — premišljeval sem, ali ta mladenič v svoji notranjosti ne protestira proti
Izdajatelj: Fran Ullreich, Dunaj. — Odgovorni urednik
izreku »človek je prost« — ali mu ne pre-svita um misel, da ni noben človek prost — nikakor pa ne kak dijak.
Presojal sem potem o tem, kako bi mi odraščeni sodili o stavku »človek je prost!« in prišel sem do žalostnega zaključka, da smo mi kulturni ljudje vse drugo, kakor prosti in nasprotna stran prostega človeka je — suženj!
Med tem suženjskim spolom, tako se meni zdi, so ženske najmanj proste. Celo v sedanjem času, ko po vsej pravici trgajo svoje verige.
Nikakor nočem tu narediti mali izlet v delokrog »Žensko vprašanje«, vendar bi rad enkrat dognal, v kateri sužnosti živi največ žena in deklet.
Da smo mi sužnji našega poklica, to delimo z moškimi. Ali naše suženjstvo se ne konča po končanih urah našega poklica, kakor se to godi pri moških. Hišna gospodinja in mati je tudi, ko se povrne zvečer od dnevnega dela, sužnja; rada, z veseljem, dobrovoljno stori vse, ostane pa vendar sužnja!
Ona je sužnja svojega moža, kateremu pri mizi skrbno čita globoke poteze z obraza, ali ni morda pečenka pretrda, krompir premehek in kava preveč mlečna. Ona je od trenutka, ko zasliši prvi glas svojega deteta, njegova sužnja. In naj je to suženjstvo Še tako nepogrešljivo, še tako ljubko, ostane vendar suženjstvo!
Kako slepe, kako podložne sužnje so ženske v občevanju s svojimi znanci. Kolikokrat sc sliši: »Kaj bi rekel A. ali B., če bi jaz to storila, ali ne bi storila!« Kupim si rdečo obleko zato, ker sem prejšnjo zimo v družbi nosila zeleno obleko in bi morda gospa A. ah B. lahko rekla:	»Gospa C. ima zopet to
staro zeleno obleko,« kar bi bila neznanska nesreča!
Niso li ženske sužnje svojega poklica iu svoje obleke?
Kdo ne pozna sužnje svojega blaga in posestva, katere malo poškodovano preprogo, ubito skledo itd. tako dolgo in tako bridko obžalujejo, kot nevesta ubcglega ženina?
Kdo ne pozna sužnjo svojega klobuka, katera, ako ne stoji vse na njem tako, kakor bi bilo naslikano, to cele dneve obžaluje?
Pomilovanja vredne sužnje so tudi naša dekleta na plesišču. One so prisiljene pri miru sedeti in čakati, da jih kak vitez plesa '•cši in popelje med vrtečo sc množico in če tega ni, ne pomaga nič, če jih še tako lepo preveva valčkov čar in še tako srbe podplati ob zapeljivih plesnih melodijah. Katera dekle bi imela v tem trenotku to moralično moč, da bi prijela svojo sosestro in se spustila z njo v valčkov krog?
(Dalje prihodnjič.)
Mihael Moškerc. Tisk „Katoliške tiskarne" v Ljubljani.