67. številka. Ljubljana, v petek 23. marca. XXVII. leto, 1894. SLOMŠKI MAM Izhaja vsak dan «v«*tfer, izimfii nedelje in prasnike, ter volja po polti prejeman za »vstr o-ogerske dežele ca vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld, 40 kr. — Za Ljubljano brez pofiiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za po&iljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor pofitnina znaša. Za osnanila plačuje ae od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravniStvo je na Kongresnem trgu st. 12. Upravnistvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Slovenščina pri najvišjem sodišči. Z dveh različnih strani) Brno dobili ob jed nun zanimivo novico, ki se tiče urstdovanja v hrvatskem jeziku pri najvišji nafti sodni instanci. Puštati moramo pri njej in premišljevati! Novica je, da bude odslej najvišje sodišče izdajalo v hrvatskih pravdah, ki mu pridejo iz Dalmacije, svoje odločbi; tudi v hrvatskem jeziku. Že so poklicali uradnika, hrvaščine ve&čega na Dunaj, da bode prevajal koncepte najvišjesodoib odločeb na jezik hrvatski. Najvišje sodišče bode torej tamo poskrbelo hrvatski prevod, — s prevajanjem se ne bode treba več mučiti sodnim uradnikom na prvi instanci, — stranke dote" v istini odločbe z besedilom, katero je določilo sodeče Bodišče! To vel.a sedaj za Dalmacijo in vsakomur se mora usiliti vprašanje: zakaj Be ni ta pametna in zakonita uredba takoj raztegnila tudi na hrvatske pravde, katere pridejo pred najvišje sodiSČe iz področja višjega sodišča — Tržaškega ? Saj gre tu in tam za isti hrvatski jezik, tu in tam za zvr-šitev istega zakona, — zakaj bi torej tudi istrski Hrvatje, prav tako kakor dalmatinski, ne dobivali od najvišjega sodišča hrvatskih odločeb, nego bi se morali tudi v bodoče zadovoljiti z intimati, kojih hrvaščino priskrbi najnižja sodna inbtanca? Ne dvo mimo, da bodeta istrska poslanca gospoda Laginja in Spinč ć s tovariši vred pri prvi priliki zahtevala pojasnila glede tega protislovja. Idimo pa še dalje, dasi ostanemo na istem stališči, in vprašati se moramo : če se je konec no dalo Hrvatom, kar jim po naravi in zakonu gre, zakaj se ni še ukrenilo, da najvišje sod šče izdaje tudi na slovenske pravne stvari svoje odločbe v slovenskem jeziku? Stavi to zadnje vprašanje slovenskemu politiku prevladujoče sorte, pa oblije ti ga kurja polt! Še nedavno smo čuli slovenskega državnega poslanca, ki je rekel, da bi si pred letom dnij ne upal staviti takega vprašanja do just.čuega ministra. Silno smo postali mehki in — previdni, če si ne upamo zahtevati niti tistega, kar nam ponuja jasna beseda za- LISTEK. List signora Alberta. (Italijanski spisal Tito Datnole; preložil Vinko.) Konoc.) Bilo je to leta 1870, ko se je usoda Francije nagibala k zlemu koncu. General Guribaldi je znova dvignil stare dobrovoljcu svoje. Bojeval sem se v garibaldinskh vrata h šezdeset in šestega in naslednjega leta in v Pesteče! sem poBtal stotnik. Nisem se hotel dobrovoljnu odreči temu dostojanstvu in odločil sem se z drugimi vred iti na pohod v Francijo. Hitel sem te izogniti solzam in gotovi mu trupu pri ločitvi. Napisal tem list, naslovljen materi Lavriui, in hotel som prositi svojega prijatelju, da bi ga jej izročil. A pozueje, zadnji trenutek, odloČil sem se dingače Ur hotel šd jedenkrat videti svojo zaročenko. Ustanovilo s ■ mi ie v glavi, da so ne vrnem več in zato sem žolel zadnjič radovati se njeuega pogleda. Lavriua rodbina so je že m< s'c dnij uahajala v svoji vili nekaj sto korakov od mesta. Podal sem se na pot samoten in potrt kot nikdar poprej. Pričakoval Bem prizor solza in očitanja, proti kateri se nisem čutil dovolj zavarovanega. Spominjam se onega trenotka, kot da je bilo včeraj: mrežabta vrata vilint so bila na stežaj odprta in moje korake je dušila trava, vzrastla na kona! Pravo junaštvo se je torej moralo zazdeti, da je letos nedavno v budgetnem odseku poslanec Gregorčič sprožil isto vprašanje in vzklicujoč se na statut najvišjega sodišča zahteval, da naj ta najvišja instanca izda odločbe v slovenskih pravdah na slovenskem jeziku. Bojazen je bila neopravičena, minister Sc> oaboru je odgovoril bolj ugodno, nego bi „rebus sic stantibus" na njegovem mestu storil kak slovenski državni poslanec, na katerega bi lahko s prstom pokazali. Pravosodni minister je v Bvojern odgovoru pripuznal, da je slovensko uradovauje čedalje bolj ekstenzivno in da je potreba spraviti slovenski jezik v veljavo tudi pri najvišjem sodišči v smislu dr. Gregorčičevega vprašanja. Zategadelj nastane danes za naB živo vprašanje, zakaj se ni ukrenilo tudi za slovenski jezik isto, kar se nam poroča glede hrvaščine v Dalmaciji? 0 ire danes ni nobene, da se UBtreže tudi tej, mi ponavljamo, jasno zakoniti zahtevi Slovencev. Kdor bi trdil, da jezik naš ni v to še goden, tega bi osmešil laktum ekstenzivnega slovenskega uradovanja na n'žjih instancah. Da je jezik zadostno razvit, to kažejo gromade zgol slovenskih pravd, slovenskih razsodeb in rešil, to kažejo — prevodi, ki se že dandanes „per nefas* delajo za višje instance od nižjib sodišč. Naša zahteva pa gre samo na to, da bo, če že ne original, pa vsaj prevod odločbe napravi tam pri tisti instanci, katera je odločbo sama sklenila. Ta zahteva izvira iz ozira na pametno poslovanje in moramo se čuditi, da se višje sodišče osobito v Gradci še danes temu upira, nalagajoč nižjim instancam, naj se ukvarjajo s prelaganjem nesvojib odločeb *) Glede najvišjega sodišča pa, kakor rečeno, naravnost zakon veleva, da je izdajati odločbe njegove tudi v slovenskem jeziku. Tu je torej treba zastaviti vse politične moči, da se pribori nam tisto, kar se je uvedlo sedaj za dalma- *) Ravnokar nam prihaja novica, da bode odslej višje deželno sodišče v Trstu kdajalo v slovenskih pravnih rečeh slovenska resila, da jo ukaz v tem smislu izdal predsednik zadnje dni. Će je to res, — kako dolgo more pri svoji praksi ostati viSje sodišče Graiko?! poti mej kamenjem. Solnce je visoko stalo in okrog in okrog je vladala opoludsnska tišina. Skozi okno jedne sobe v pritličji so zveneli glasovi piana. Na tihem sem ho prikradel tja Odmaknil sem nekoliko zagrinjalo ter videl v prijetni polumrak v sobi. Sedaj se spominjam teh stvarij, ne da bi čutil tisto srce trgajočo bolest, kot takrat. Lavra je sedela pri pianu ter s svojimi prBti rahlo begala po tipkah, m Mario, svetlolasi mladič, s katerim sem se bil večkrat sešel v tisti biši, sedel je blizu nje, skoro preblizu, — najedenkrat sta se zbližali njiju glavi ... in usta so se ujela v poljubu. V drugem kotu sobe je dremala stara teta. Na lahko sem zopet spustil zsgrinjitto ter odBel odtod, ne da bi me bil kdo opazil . . . V pozivih Garilifild;ja prostovoljcem polka Vesgov bilo je moje ime /.aznainenovano mej cfatimf, ki so se s hrabrostjo odlikovali od druzih. V Dijonu sein bil t. /ko ranjen. Signoru Dooatiju, očetu Lav-rinemu, ki je od raeu« zahteval pojašnjenju, sem odgovoril, da mu ga no dam uikuli. Z bratom Lav-rinim sem se bil . . . Rekli so vam, da ona deva gine vsled moje krivde. Kot norec sem iskal smrti na bojišči. Njej ne zamerim n česar, razveu tega, kar sem udel, sedaj jej i to odpustim; a ljub ti jo, nikdar; čar, ki me je vabil k njej, izgubil je svojo moč za vselej. Naslednja leta sem polagoma pričel verovati, da življenje zame nima že nobenih cvetic več, in jel sem hrepeneti po smrti . . . tinske Hrvate — in potem bode moralo iti za najvišjim sodiščem tudi to in ono višje sodišče. Pravni nazor justičnega ministra je na naši strani, kakor vse kaže, in skrb vseh naših državnih poslancev mora biti, da brez odloga pripravijo ministra do energičnih korakov, do sporazum ljenja z najvišjim sodiščem v tej, za naB prevažni b t v a r i. K a je žalibog, da nekateri dvorni svetniki pri najvišjem sodišči, kolikor nam jih je soditi po njih preteklosti, ne utegnejo biti naklonjeni tej naši zahtevi (radi bi se motili!) — toda konečno bodo odločili le razlogi, ne golo glasovanje, razlogi pa govore vsi, brez izjeme tako, kakor želimo mi. »Caveaut ergo, consules !u Ne v Ameriko 1 Že večkrat Brno opozarjali naše rojake na veliko gospodarsko krizo, ki je nastala v Združenih državah. Največ škode imajo po tej krizi delavci, a vzlic temu silijo naši ljudje še vedno v Ameriko, prav kakor bi bila to obljubljena dežela. V Novem Jorku izhajajoči slovenski list „Glas Naroda", ki je o ameriških razmerah jako dobro poučen in ki je došle] dokazal, da mu ni samo večna sreča, ampak tudi časno blagostanje slovenskih delavcev zlasti v Ameriki pri srci, objavil je v zadnji Številki svarilen članek, ki se glasi: Ponižno prošnjo imamo in to iz domo- in rodu-ljubja, do slovenskih listov v nam toliko ljubljenoj domovini slovenskej, pišite sedaj onstran veli-cega oceana, da naj ne hodijo Slovenci v Ameriko. Prosimo tudi prečastito duhovščino, da naj pove našim rojakom, da tu ni n.č. Po Ameriki tava in čaka na delo na h to tisoče ljudi raznih narodnosti in delavci vsakovrstnih strok. Rudokopi in livarne v Koloradi počivajo, ker je cena srebru toliko padla, da Be pridelovanje ue izplača več; v premogokopih po Penosvlvanniji in druzih drŽavah so delavcem zaslužek znižali, da o prihranitvi niti govora ni. Malo katera podjetja delajo pri prejšnji plači, za- A nekega ded, Marija, sestal sem se z Vami ter se Bpustil v razgovor. Zdelo se mi je takrat, da moji mladosti klije in se odpira nov in nepričakovan cvet blaženosti. Bolestni spomini na preteklost, ki f>o bili zadnji dve leti moji stalni spremljevalci, odleteli so nekaj tistih dnij v tako daljavo, da so se mi zdeli zgolj Bpomini na neprijazne in zle sanje. Ljubil Hun Vas, Marija ; čutil sem v srci svojem, da Vas smem ljubiti, kajti ozrši se nazaj v svojo preteklost, kot sem storil danes zjutraj, našel nisem na sebi nobene krivde, v svoji duši nisem čutil niti najmanjšega žela očitanja. Sinoči me niste hoteli poslušati, spodili ste me od sebe; i danes mi gotovo ne boste verjeli . . . Zaničujoč ljudske govorice, bil sem do danes Bam jedini čuvar tega bula svojega. Jutri odidem in ne vem še, na katero stran. Naj grem kamorkoli, imel bodem jedino tolažbe, in to bo Hpomin na Vas. »Adiliol« Grifioja, ki je tako dobro poznala svet in njegove ljudi, je obupuo vzkrikuila, prečitavfii zadnje vrstice, is upornih očj Bta jej privreli dvo veliki solzi, krasni kot največji biseri. Padla je na našlo-ni m č ter se spustila v silen jok, Bkrivajoč svoje ob-ličje na uaslouilu. Ta hip se tiho odpro vrata, nekov mož stopi v sobo, tiho poklekne k nogam krušne grofinje, čakajoč . . . čelo se bode pač delati, ko sneg skopne, skrajni čas je tudi, ali na to Čaka že tisoče in tisoče rok, katere že po več mesecev delale niso; zaslužek znižuje vsaka tovarna in podjetje in to zoatao. Po New Vorku in Chicagi pohaja nad 100 000 ljudi. Pri javnih delih, katera so namenjena v pomoč brezposelnim ljudem, cvete korumpcija in ubogi delavci dube komaj ostanke, itak bogati podjetaiki pa debele. Po nekaterih rudokopih za železo niti jeden dol. na dan ne plačujejo. Vemo, da marsikaterega Slovenca pomladansko solnce zvablja, da bi dom zapustil, toda ▼ Ameriko nikar, če tudi kak rojak domu piše, da je „boljse", ne sem, ker nima poroka, kako dolgo bode delo trajalo. Predno pridemo v Ameriki v boljši položaj po tej neznoBnej krizi, potreba bode par let in marsikak štrajk. Še enkrat ponovimo našo prošnjo: odsvetujte vsako m u v Ameriko, da ne bode kesanje prepozno. Tudi mora vsakdo pri izkrcavanju denar pokazati in če izseljevalnemu komisarju svota ne zadostuje, zavrnejo ga. Nismo nič pretirali, položaj je res žalosten, da neznosen 1 Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani, 23. marca. Volilna reforma. Glasilo poljskega kluba „C/as* bavi bo v jedni zadnjih številk prav obširno s Hohenvrartovim in z vladnim načrtom volilne reforme. List se protivi po vlad« uasvetovani ustanovitvi pete aurije ker sodi, da bode ta še poostrila socijalna nasprotstva. Tudi sestavljanje volilnih okrajev bi prouzročilo mnogo nadlog, a nova kurija bi bila prava trdnjava socijalističkih agitatorjev in še legalna. Pomnožitev poslancev bi le otežilo že itak dolge razprave. Hohen-vvartov načrt ugaja Poljakom bol|6 nego vladni, že zategadelj, ker hoče deželnim zborom, Če tudi le deloma vrniti pravico, voliti državne poslance. Tudi misel o korporativnem zastopstvu je Poljakom prav simpatična, ker bo ž njo na srečen način popravi politični individualizem, ki je zadobil veljavo v zapadni Evropi. Jedna stvar pa rečenomu listu le ne ugaja, to je splošna volilna pravica po Hoheovrar-tovem načrtu, dasi priznava, da se v tem načrtu povdarjajo skoro vsa načela, na katerih podlagi je sestavljen politični program poljske delegacijo, in je načrtova vsebina za diskusijo dosti bolj pripravna nego vsebina vladnega načrta. List zahteva, naj se o obeh načrtih ob jednem razpravlja. Položaj grofa IVurmbranda, Položaj našega trgovinskega ministra grofa \Vurmbranda mora biti precej kritičen, če niti naj-vernejši njegovi pristaši ne verjamejo, da ostane dolgo na svojem mestu. Tak pristaš je ravnatelj Štajerskih lokalnih železnic Wurm Grof Wurmbrand mu je ponudil mesto načelnika novega oddelka pri generalnem ravnateljstvu drž. železnic, oddelka za lokalne železnice, a Wurm je to laskavo ponudbo odklonil z vso odločnostjo in sicer zategadelj, ker nima vere, da bi grof Wurmbraod ?e ksj dolgo vodil trgovinsko ministerstvo. Mladočehi in vlada. Mladočeški poslanec dr. Eagel govoril je v nedeljo na nekem volilnem shodu o političnem položaju. Koalicija, je rekel mej drugim, nas več ne plaši, odkar so zaradi volilne reforme mej koaliranci farnimi sastale diference. Mladočeška stranka ae bode slej kakor prej odločno poganjala za splošno, jednako in neposredno volilno pravico. Govori se, da te puntala mladočeška stranka zadnji čas zelo zmerna. Stranka je taka, kakeršna je bila prej, samo vlada jej je začela zadnji čas kazati vsaj z besedami neko zmernost. Prava ironija pa je, da je Plener tolmačil to vladno zmernost in pri tem daleč nadkrilil bivfiega zagovornika češkega državnega prava kneza Win-dischgraetza. Z zmernimi govori se ne more nič pomagati; češki narod zahteva dokazov, da je vlada postala glede njega drugih misli). Sicer pa se lahko zgodi, da bo ministerski predseduik Plenerja še desa-vouiral. Ako se hoče vlada res porazumeti s češkim narodom, naj svojo dobro voljo za to dokaže z dejanji. Iz maloru8kega taborja Že pri razpravi o provizornom budgetu se je pokazalo, da mej maloruskimi poslanci ni jedinosti, nego da so razcepljeni na več frakcij. To je bil tudi uzrok, da ee maloruska delegacija ni odločila niti za pristop h protikoaliciji. Da se doieio tako potrebno porazumljenje, sklicali so poslanci minole praznike poseben shod, na katerem so se dogovarjali glede političnega programa in glede stališča, katero naj zavzamejo maloruski poslanci napram koaliciji in koal cijski vladi. Posvetovanja niso imela pozitivnega uspeha. Jedna frakcija se neče postaviti v na-sprotRtvo s Poljaki in se upira opoziciji, dočim je večina za poslanca Romančuka, ki od koalicije nič dobrega ne pričakuje za Maloruse in bi rad postavil malorusko delegacijo na tako stališče, na kaker&oem stoje" neodvisni slovenski in hrvatski poslanci. „Dzienuik Polski* sodi, da se bode Romančuku končno le posrečilo, sestaviti iz raznih frakcij novo stranko in imenuje kot važen simptom okolnost, da st* je namestu dosedanjih treh maloruskih dnevnikov ustanovil nov dnevnik, ki je povsem v Rimančukovem zuislu pisan. Kossuth. Ves svet s« zanima sedaj za Kossutha in časopisi prinašajo o njegovem delovanju dolge spiae in obširna poročila o njegovi smrti ter o pripravah za njegov pogreb. Kossuth je aila težko umrl; boril M je a smrtjo vet dnij. Izdihnil je dušo svojo v tistem t r eno t k u, ko je v sobo stopi vsem u poslancu grofu Gabrijelu Karolvju podal roko. NavsoCni so bili v tem treootku Koisutbova liua Ludovik in Franc, njegova hol gospa Rutkav in poslanec Helfy. Pred hišo stalo je na tisoče ljudi j. Kuj drugi dan po Kossuthovi smrti tdposlal je obč. svet Turinski posebno deputacijo z županom ua Ćelu k KosButbo* vima sinoma, da jima kondolira in ponudi častno rakev na Turinskem pokopališči. ObC. svet je vrh tega sklenil, udeležiti se Kossuthovega pogreba oficijelno, sporočiti obč. svetu Budinopeštanskemu sožalie in dovoliti, da leži Kossuthovo truplo tri dni na mrtvaškem odru. Doslej še ni znano, kje se pokoplje Kossuth. Na Madjarskem je vest o Kossuthovi smrti obudila splošno žalost in vse hiti, da izkaže pokoj • niku pijeteto na kolikor mogoče sijajen način. Po vseh madjarakih krnjih so se razobesile črne zastave, nabirajo se Že novci zs njegov spomenik, obč. svet Budimpeštanski pa se je ponudil, da priredi pogreb na svoje troške, da prepelje truplo v Pešto in je tu shrani v posebnem mavzdeju. Madjari pa s tem niso zadovoljni. Z vso odločnostjo zahtevajo, naj se vrši pogreb na državne troške, naj se napravi spomenik na državne troške in saj se zasluge Kos-sutbove za državo inartikulirajo. Ker krona takega sklepa nikdar ne bode odobrila, je velika ministerska krizs skoro neizogibna. V tem oziru bode današnja seja drž. zbora odločilna. Vnanje države. It ustja in Srbija, Razni listi so te dni javili, da se je ruska vlada odločila za to, da ustavi diplomatičao občevanje s Srbijo. Ta vest se doslej de ni obistinila, dasi bi bilo povsem naravno, ako bi Rusija z ozirom na nezakonite razmere v Srbiji storila ta korak. Rusko časopisje bojuje se z vso odločnostjo zoper Milanovo uplivanje na srbsko vlado in zmatra njegovo navzočnost v Srbiji kot nezakonito. Ker se Milan navzlic vsemu pritisku ruske diplomacije ne mara iz Srbije umakniti, je prav lahko mogoče, da ustavi Rusija s srbsko vlado diplomatičao občevanje, dasi ve, da bi bilo to znamenje za upor. Položaj v Srbiji je sedaj tak, da se lahko vaak dan kaj primeri, kar bi zamoglo prouzročiti revolucijo. Anarhisti. V vasi Jalien pri Grenobleu eksplodirala je te dni pred cerkvenimi vrati prav mej prepovedjo velika bomba. Navzočni verniki si bežali vsi zbegani na vse strani. V gneči je bilo dvajset osob ranjenih, mej temi tri prav nevarno. — V Santandru se delajo poskusi, izvleči is morja pogrezaeno ladjo ,Ma-chichaco". Predvčerajšnjim zvečer, v hipu, ko je zapmtil guverner dotična dela nadzorujoče komisijo, nastala je grozovita eksplozija — kako, tega Še ni bilo moči dognati, sodi se pa, da so jo prouzročili anarhisti. Ubitih je bilo 16 oseb, ranjenih pa 27. Materijelna škoda ni posebno velika. Dopisi. Is {'momlja, 20. marca. [Izv. dop.] (O bodoči železnici) Ali smo res Bslokraojci podobni ovcam brez pastirja? Ali sme res gospod Š'ezinger Gorjani jedini odločevati o bodoči železnici? Izjava skoraj vseh belokranjskih občin sodnega okraja Črnomelj, da bi se železnica trasirala v obližju premogokopov, ki bi dajali delavnemu ljudstvu zaslužka, železničnemu podjetju trajne vož-nine, kaže se brez vsakega uspeha, kajti mi le obračamo, Slezmger Šuklje pa sama obrneta po svoje. Po sedanjem trasiranji odstranjeno bi bilo mesto Črnomelj popolnem iz železniške bližine, valed katere bi izgubilo ves zunanji promet; da bolj, kakor ga bo Rudolfovo s svojo brfilinsko postajo; premogokopov ni možno na podlagi te trase zvezati z železnico in železniški tir zvijal se bode po neobljudenih Btelnikih. Nam je do tega, da se Beli Krajini z železnico pomaga; zaslužka treba hira-jočemu ljudstvu! Poleg vseh pridelkov za eksport je premog največje važnosti, jedini, ki bi narod gmotno podprl. Kje tiči uzrok, da ae velikanska zaloga premoga ignorira, ko vender vidimo, da se v druzih krajih premog ceni kot bogastvo dežele. Premog, ki leži mrtev vsled nebrižaosti necega Dunajskega društva, ne sme se v bodoče več prezreti in to tem manj, ker za gotovo vemo, da hi se koj pričelo s kopanjem, ako bi bila le mogoča konkurenca z drugim premogom, prevažanim po železnici. Kako gospod Šlezioger samolaatno postopa, vidi se iz tega, da niso niti vsi gospodje koncesijonarji po- polnem poučeni o njegovih železniških namerah. Dežela kranjska dala bode 4000 gld prispevka za trasirsnje. Nima li dežela besede govoriti v tej zadevi? Je li deželni zbor kranjski lotiral 4000 gld. gospodu Slezisgerju, da si bode trasiral železnico skoi svoje šume in zato sgitiral za debelega svojega prijatelja Sjkljsta? AH deželni zbor sploh ni preciziral svojega stališo« glede projektirala? Je li Belokranjci, od nekdaj deželam, še plačujemo vsaj toliko davka kot gospod Šlezitger? Je li razmerje 30 000 duš jednako 1 glede osobnega prometa ? Zakaj se ni vzelo državnih inlenerjev za trasiranje namesto onih zasebne firme? Na ljubo gospodu Šle-zinger-Gorjaniju bila bi železniška proga za 24 kilometrov daljša, kakor je mogoče zvršiti jo, a za Belo Krajino bilo bi 8 kilometrov daljše proge odveč. Kratko in malo, mogoCni gospod Šlezinger ne poBluša ugovorov naroda, ne ozira se na naše želje, z jedno besedo, govori se krog in krog: „go-spod Šlezinger trasira Železnico sebi" in Šuklje ga podpira — zakaj, tega ne vemo, gotovo pa ne zato, da bi narodu koristil. Naš namen, radi katerega pišemo te vrBtice, je jedino ta, pravočasno opozoriti mertdsjnejše kroge na velevažno podjetje s toplo prošnjo, da posežejo v stvar in govore svojo besedo. Naj podpirajo prizadete občine, ki so podpisale to le prošnjo: Slavni centralni zajedno konceaijo-narski odbor za građenje Belokranjskih železnic v Rudolfovem. Uvažuje" ugoden trenutek, ko se ima pričeti trasiranje Belokranjskih železnic, sklenil je mestni občinski odbor v Črnomlju po natančnem, vsestranskem prevdarku in posvetovanji v seji dne" 12. marca t. I. jednoglasno, prijaviti pravočasno svojo prošnjo slavnemu centralnemu odboru, ki se glasi: Projektovana železnica šla nsj bi iz Gabra mimo Palčivrba, Dobltč, poleg Kvasice mimo premogokopov v Črnomelj, kjer naj bi bila postaja v obližji mesta na severni strani ob .Derbičevi cesti*. 1. S tako progo zvezani bi bili najbolj obljudeni kraji belokranjski črnomaljskega sodnega okraja. 2. Pritegnila bi se železnici poljanska dolioa, ki sedaj gra-vituje na Vrbovsko in Kočevje. 3. Velika občina Vinica, Vrh in cela Dragatuškn župa aagnila bi se od Karlovca na nameravano železnico, ker bi jim bilo veliko bližje. 4. Vse važnosti za prospeh Bele Krsjine pa so bogati premogokopi v slučaju, da se omogoči kopanje premoga. To pa je jedino mogoče, ako železniška proga pasira premogokop, ker drugače bi se morali delati dragi dovozni tiri, ali bi bo pa moral premog prevažati, kar bi vsako konkurenco uničilo. 5. S premogom bi tudi železnično podjetje imelo reden dohidek. 6 Ker mesto Črnomelj pričakuje kaj uspeha od železnice in ker zavisi bodočnost Črnomlja od lege kolodvore, spoznalo ae je, da bi le oni kolodvor ustrezal prebivalstvu in mestu, ki bi bil v obližji mesta Črnomlja na severni strani ob „Derbičevi cesti*. Ako bi bil kolodvor predaleč zunaj, nastala bi kmalu tam nova vas in Črnomelj bi bil zapuščen. Slavni centralni koncesijo-narski odbor prosi se tedaj oajuljudneje v interesu vaega prebivalstva in mesta Črnomelj, ozirati se na našo prošnjo, ji ugoditi in inženirjem ukazati, da se zgoraj navedena proga trasira. Mestna občina Črnomelj dne 12. marca 1894 A. Lackner 1. r. Za občino AdleŠiče: Niko Dragoš I. r. Za občino Vinico: Jure Bsrkopec I. r., Peter Malic 1. r., Peter Balkovec I. r. Za občino Vrh: Ivan Madronič I. r. Za občino Tančagora: Štefan Klobučar 1. r., Juro Matkov e 1. r. Za občino Planina: Jobann Rom 1. r. Za občino Dragaluš: Miha Masć I. r. Za občino Dobliče: Vertin 1. r., Josef Hrella I. r. Za občino Petrovavau: Ivec I. r., župan. Za občino Tribuče : Matija Jaoković I. r., Vraneš ć I. r. Za občino Bu-toraj: Simonič 1. r. Z« občino Kot: Kolar I. r., župan. Za občino Loka: Janez Bdite 1. r. Za občino Vinivrh: S. Pečaver I. r. Za občino Palčivrh: Johann Majerle I. r. Za občino Poljane: Jože BtŽal 1. r., župan. Domače stvari. — (Vabilo) na Bhod volilcev v Idriji dne 26. marca 1894 ob 4 uri popoldne v prostorih g Didiča, kjer bodem poročat o državnozborskem delovanji. — Dr. Ferjančič, državni poslanec. — (Velikonočne procesije.) Tekom včerajšnjega dne napravili so se po vseh tukajšnjih cerkvah Božji grobovi, katere pobožno občinstvo marljivo obiskuje. Kakor v Ljubljani običajno, so Božji grobovi tudi letos krasno unkičeui. Jutri po-poludne in v nedeljo zjutraj pa ae bodo vršile velikonočne procesije. V stolni cerkvi prične bo slovesnost Kristovoga vstajenja jutri ob 4 uri popolu-dne; po cerkvenem opravilu vršila se bode slovesna proč sija, katere se bodo udeležili civilni in vojaški dostojanstveniki v gala-uniformab. Procesijo spremljala bode godba 27. pešpolka. V ostalih cerkvah Ljubljanskih vršile se bodo velikonočne procesije v sledečem redu: jutri ob S. uri popoludne pri urSu-linkah, ob polu 4. uri pri frančiškanih, ob 5. uri pri sv. Petru in v Trnovem, ob 6 uri pri sv. Jakobu in pri bolničoi cerkvici na Dunajski cest*; v cerkvi Jezusovega srca vršila se bode procesija v nedeljo ob 4. uri zjutraj. — (Oaobne veati.) Notar v Ajdovščini dr. Anton Ballaban je premeščen v Sežano, notar v Borovljah dr. Reidinger, ki niti najoa-vadnejšega spisa se zna napraviti v slovenskem jeziku, pa v Maribor. — Poštni oficijal g. Jakob Požar v Cel ji imenovan je poštnim blagajnikom v Ptujem. — (Na znanstvenem potovanju) ustavil se je, prišedši iz Zagreba, za nekaj dnij v Ljubljani g Platon Aodrejević Kulakovskij, profesor Varšavskega vseučilišče, da se pouči o kulturnih razmerah slovenskega naroda. — (Pogreb gospe Marije Murnikove.) Mej odličnimi damami, ki so se udeležile pogreba pokojne rodoljubkinje g. Murnikove, nam je imenovati soprogo gospoda deželnega predsednika, gospo baron co Hein. — Tudi pevsko društvo »Slavec" je položilo na krsto gospe Marije Murnikove krasen venec, z napisom: .Slavec" svoji kumice namest-ne", kateri so nosili trije člani društva. Gospodu soprogu nepozabne pokojnice, poleg katerega je tudi »Slavec" izgubil svoje nenadomestljivo zaščitnico, pa je društvo izrazilo svoje globoko sožalje na bridki izgubi. — (Namest u vencev na krsto nepozabne rodoljubkinje gospe* Marije Murnikove) so darovali za družbo sv. Cirila in Metoda: g. Janko Kersnik, c. kr. notsr na Brdu, 10 kron namestu venca na krsto preblage in uzorne slovenske gospe M. Murnikove. — Trza S k a ženska podružnica po gdčni. Milki Mankoč v isto svrho 50 kron. — Rodoljubi v K ran j i po g. Avg. Druksr-ju 3 4 kron, zložene ob smrti uzorne narodnjakinje gospe M. Murnikove namestu venca. — Skupaj 9 4 kron, katere izročimo vodstvu. — Živili vrli darovalci ia darovalke! — (Namestu venca na krsto vrle rodoljubkinje g. Marije Murnikove) darovali so || „Narodni Dom" v Ljubljani zdravniki g. Finz, dr. Marolt in dr. Schiffrer 50 kron, katere nam je poslal g. dr. Marolt z Vrhnike in jih izročimo vodstvu. — Živili vrli darovalci in njih nasledniki! — (Kronski darovi družbi sv. Cirila in Metoda.) Uredništvu našega lista je poslala: Moška podružnica v Idriji na občnem zboru dne 18. t. m. nabranih 5 kron 60 vin. po g. Jo sipu Oblaku, blsgsjuiku. — Živili rodoljubni darovalci in darovalke in njih nasledniki! — (Za .Narodni Dom") v Ljubljani po slala je uredništvu našega lista g. N. Ažm s Pivke 1 krono. — Živila! — (Slovensko gledališče) Prihodnja slovenska predata va bode veliki ponedeljek ded 26. t. m. Pela se bode vsled večstranske želje Smetanova „Prodana nevesta". C ne ostanejo, kakor so bde pri poslednji predstavi te opere. Na to predstavo opozarjamo posebno vnsnje rodoljube, da se pravočasno oglase za sedeže pri g. Češ arku v stari čitalniški trafiki v Šeleoburgovih ulicah. — (Gorenjsko okrožje slov. fer. društva „Sava") priredi v nedeljo doć 1. aprila 1894 svoj velikonočni shod s sledečim vzporedom: 1. poročilo upravnikovo; 2. slučajnosti (predlogi, interpelacije) v prostorih .narodne čitaluice" v Kranji ob 3. uri popoludne. — Brate Savane in gosp. atsrešine k obilni udeležbi vabi — gorenjsko uprav-ništvo. — (Mestni vodovod.) Pretekle dni jele so se polagati vodovodne cevi za bližnja poslopja tudi na novi Tržaški cesti. Iz teh napeljal ae bode o svojem času vodovod tudi v poslopje .Narodnega doma". — (C kr. glavno ravnateljstvo avstr. državnih železnic) razglaša, da se bode k ja-nuvsrski izdaji 1894. glavne tarifa za blago c kr. avstrijskih dižavnih Železnic z veljavnostjo od dne 1. aprila 1894 dalje uvel dodatek HI. — (.Službeni red za gasilna društva") izšel je te dni v sloveoskem prevodu. Za člane .Zaveze* gasilnih društev stane izvod 1 krono (50 kr.), za vse druge 2 kroni (1 gtd.) in se dobiva pri knjigovezu Jos pu (M) Gerberji v Ljubljani, Kongresni trg št. 4. — (Novi restavratdr na južnem kolodvoru Ljubljanskem) g. Fr. Kaube prevzame s 1. aprilom t. 1. v oskrb restavracijo tukajšnjega kolodvora; ž njim dobi imenovana restavracija izkušenega in podjetnega gospodarja, ki bo v vsakem oziru na svojem mestu. — (Nervozna motenjagovora) ozdravlja specijalist g. Neumann iz Gradca, ki ordinuje Se jutri o J 2. do 4. ure popoludne in v nedeljo od 9. do 11. ure dopoludoe v hotelu „pri Malih'. Več je razvidno iz včerajšnjega iuserata. — (Vreme.) Barometer zlezel je zadnje dni pri nas nekoliko kvišku. Temperatura držala se je mej 0 in — 3° R Adrija se vsled .borina" le Uhko giblje. Vetrovi OBtaoejo Še nekaj časa severozahodni, in čeravno se za zdaj še nimamo nadejati zvišmja temperature, nam je ugodno in Buho vreme prihodnje dni zagotovljeno, in se smemo — po opazovanju izza zadnjih dnij soditi — nadejati dokaj lep h praznikov. — (Tedenski izkazo zdravstvenem stanji mestne občine Ljubljanske) od 11. do 17. marca. Novorojencev je bilo 14 (=22 8S°/oo)> mrtvorojenec 1, umrlih 29 (=47 94°/oo)i ineJ njuni so umrli za škrlaiico 1, za duSljivirn kašijem 1, za jetiko 5, za vnetjem sopilnib organov 5, za želodčnim katarom 1, vsled starjstne oslabelosti 3, vsled nezgode 1, za različnimi boleznimi 12. Mej umrlimi bilo je tujcev 10 (=34 4 •/•)• iz zavodov 16 (=55 1 •/,). Za hifekcijozniroi boleznimi so oboleli: za ošpicami 1, za tfuzom 1, za dušljivim kašljem 3, za vrati co 2. — (Dolenjska železnica.) Odkar je stopil v veljavo na novo znižani vozni tarif za razno lesno tvorno blago na progi Ljubljana-Kočevje, oživil se je tudi promet znatno na njej. Ker se ob na pominsni progi do zdaj lesa ni še mnogo izvozilo, bode ta tarifa brezdvomno k temu izvozu zdaj obilo pripomogla, kar se deloma tudi že opaziti da\ — (Požar na Glincah.) D<*nes dopoludoe okolo polu 11 ure začela je goreti nova Zdešar-jeva hiša na Glincab pri Ljubljani. (j.ravno sta požarni brambi Viška in c. kr. tobačne tovarne bili kmalu prihiteli ua pomoč, vendar ognja do polu 2 ure ni bilo moči udušiti, ker je bilo podstrešje polno mrve, katera je od časa do časa na novo vsplamtela. Strela je popolnoma pogorela ter je pregoiel tudi strop v prvem nadstropji, tako da iznaša škoda več tisočakov. Kako je požar nastal, ni znano, a ker je začelo goreti v podstrešji, kjer je bila spravljena mrva, katero so danes nakladali, je pač opravičen sum, da se je najbrže vsled pušenja po neprevidnosti provzročii požar. Kakor se sliši, ni bila hiša proti požaru zavarovana. Dvorni svetnik Schemerl pripeljal se je takoj na mesto požara. — (Nesreča.) P'še se nam z Viča: V nedeljo zvečer peljali so novorojenčka od krsta. Na mah se konj splaši, voz se zvrne in se razbije. Boter in botra sta se neznatno poškodovala, babica pa si je zlomila roko in dobila veliko rano na glavo. Novorojenček je ostal nepoškodovan. To se je zgodilo na Tržaški cesti nasproti gostilni Amerika. — (Iz Zagorja ob Savi) bo nam piše: Ustrezajo želji rodoljubov iz Ztgorja in okolice izleti „Sokol" pri lepem vremenu ve!ikon< čui ponedeljek z zastavo in godbo na bližnje L'ike. — Ta dan bode tudi slovesno blago8lovljenje podob? bv Jožeta Katoliškega delavskega društva, o katerem smo Vam že nekoliko poročali. Da bi kaj članov pridobili, ker jib je že nekaj izstopilo, datiravno društvo komaj dva meseca obstoji, prišli bodo gospodje Kiek, Povše in Klun naše ljudi prepričevat, kako potrebno in koristno je to društvo. No, prepričali se bodo gospodje, da je naše ljudstvo verno, da pa si peska v oči metati ne pusti od nikogar. — (Iz Logaškega okraja) se nam piče: Bolezen, ki se je zadnje dni pokazala pri nas v podobi vratne otrpuelosti (Genickstarre) ni zapustila nikacih zlih posledic, temveč je zginila zopet tje od koder je prišla. — V naših gorsko-idiličnih Žirdh dobimo drugo leto krasno novo župnijsko cerkev, ako se do tja nabere dovolj potrebnih novcev. Zidarskega materijala se nam ne bo manjkalo, ker ga bodejo farani v ta blagi namen sami rado* voljni podelili in darovali. — (Pevsko društvo .Adrija") v Bar-kovljah je imelo v minulem letu 29 članov pevcev, 7 ustauovnikov in 54 podpornih, skupaj 90 članov. Društvo je delovalo prav uspešno, imelo tri veselice, sodelovalo pri veliki skupni vesel ci v gledališči „Fenice" v Trstu, priredilo več pevskih večerov in dva izleta. PoBtalo je tudi pokrovitelj drnžbe sv. Cirila iu Metoda. Društvena knjižnica Šteje 450 knjig, katere člani prav pridno prebirajo. Pri veselih in žalostnih prigodkih spominjalo se je večkrat društvo svojih članov in budilo na vse strani narodno zavest. — (Hrvatske novice.) Mestni stavbinski urad v Zigrebu je iz lelal po nalogu župana g. Mo-šinBkega detaljiran načrt za preložitev potoka Me-dvefčika, katera je v zvezi z deli za kanalizacijo. Ker se nekateri prejšnji načrti zarad prevelicih stroškov, ali zarad nevarnosti povodnji niso mogli odobriti, se jo konečno vzprejela tretja alternativa, da se regulira cela Živerska dolina in se potok odvtde proti Rbnjaku, od tam pa v Savo. — Hrvatska drama bode tekom bodočega meseca priredila nekaj predstav v Varaždinu. — Direktor M a n d r o -vic" se je odpeljal za intendantom dr. Mi tetićem, da tudi on prouči gledališke odno3aje v večjih mestih. Gledališka sezona bode trajala letos dalje, nego občajno in bo bode igralo tudi še v juliju, tako da u«>va uprava nastopi z novo sezono. — (Čuden dvoboj ) V Kloštaru na Hrvatskem domislila sta si prijatelja Martin J. in Gjuro J , ko sta se dobro napila, da poskusita v dvoboji s pestmi svojo telesno moč. Kmalu pa Bta Be, razgreta od vina, popoluoma stepla m je v togoti Martin odgriznil Guru nos, ta pa prvemu dva prsta. [Slovenci In Slovenke! ne zabite ^ družbe sv. Cirila in Metoda! k -A Razne vesti. * (Nova zima.) \i ružnih krajev dohajajo vesti o silnih snežnih zametih. Na Severuiku je padlo precej snega, da se železniški vlaki zakaBnju-jejo. — Na češkem bo bde železnice na raznih progah tako zimetene, da Be je moral promet ustaviti. — V pruski Sleziji je na več krajih padlo toliko snega, da se je bati velikih škod v gozdih in je bil promet pretrgan. Brzojavne in telefonske zveze so v mnogih krajih poškodovane in pretrgane. V gorovji je v nekaterih kranh snežilo nad 60 ur in je srn g zapadel meter visoko. * (Anarhističen izgred mej procesijo.) V L* Coruni na Španskem streljal je neki Vapquez mej procesijo s pištolo na podobi Kristusa in Matere božje ter klical: Živila anarhija! Potem je vrgel orožje proč in pobegnil, razburjeno ljudstvo pa ga je dohitelo in bi ga bilo umorilo, da ni posredovala policija, ki ga je dejala pod ključ. * (Umor v jetniški celici.) V preiskovalnem zaporu sodis>a v Norimbergu ubila tla dne 18. t. m. dva jetnika svojega tovariša, s katerim Bta se bila sprla. Črnomelj 23. marca. Na preranem grobu vrle narodnjakinje gospe Murnikove žaluje belokranjska ženska podružnica sv. Cirila in Metoda — Haring, prednica. Praga 23. marca. V pravdi zoper morilce Rudolfa Mrve oproščeni zatožeiici, drd. Čižek, Vojtčh in Ana K*iž so bili danes izpuščeni iz preiskovalnega zapora, ker je drž. pravdnik umaknil svojo ničnostno pritožbo. Pred sodiščem jih je pričakovala jako številna množica ter jih pozdravljala z entuzij a stičnimi Slava-klici. Praga 23. marca. Lastnik „Narodnih Listov" poslanec dr. Julij Gregr je na očeh nevarno obolel. Budimpešta 23. marca. Vojni poveljnik Lobkovic prepovedal je vojakom vsako udeležbo pri Kossuthovein pogrebu. Vseučllišč-niki so sklenili žalovati po Kossuthu šest tednov. Ker intendanca narodnih gledišč ni suspendirala predstav, priredili so dijaki sinoči veliko demonstracijo. Prišli so v narodno gledališče in tam razvili črno zastavo. Nastal je velikansk hrup. Predstava se je suspendirala. Tudi v opero so pridrveli dijaki in hoteli raz dvorne lože obesiti črno zastavo, kar pa je policija preprečila. Dijaki naskočili so tuđi „Orfeum", ktr se je tam igralo, in pobili vsa okna. Policija se je trudila, da napravi red, a do polunoči se ji to ni posrečilo. Razne protidinastične demonstracije obudile so v vseh lojalnih krogih največjo indignacijo. Turin 23. marca. V nedeljo in ponedeljek ležal bode Kossuth v protestantski cerkvi na odru. Pri blagoslovljenju govoril bode Ed-mondo de Amicis. Pričakuje se madjarska deputacija 600 mož. General Tttrr dospel sem. Ako se Kossutbovo truplo prepelje na Ogersko, je spremi posebna deputacija do italijanske meje. Rim 23. marca. Ministerski svet je sklenil izjaviti v zbornici, da odklanja od finančnega odseka skleneno zavrnitev rentnega davka. Ako bi zbornica vzlic temu ne odobrila vladnega predloga, apelirala bode vlada na volilce. Politični krogi se že pripravljajo za eventuvalne nove volitve. «ana*aMMi*i»— „LJUBLJANSKI ZVON" • t©31 sa vse leto 4 gld. 60 kr.; sa pol leta 3 gld. 30 kr.; za četrt leta 1 gld. 15 kr. I Tujci: 22. marca. Pri Mali«!: Rievrel, Amon, Prossinag, Schulz, Rei-ner z Dunaju. — Kantusa, Suringor iz Trsta. — Kunatič iz Liobtenvralas. Pri Nlonnt Grliti, Gold, Oreanik, Mayor, Fromm, Zuckcrbacker z D■ t mm. Srednja temperatura ta 25' nad nornmlo n. ^TanaJslrsL "borza dne 22 marca t. 1. 4°/o državne srečke iz 1. 1854 po 250 gld Državne srečke iz I. 1864 po 100 gld Donava reg. srečke 5°/t po 100 gld. Zemlj. obfi. avstr. 4*/i*fi zlati zaat. listi Kreditne srečke po 100 gld. . Ljubljanske srećke....... Rndoltbve srečke po 10 gld. . . Akcije anglo-avstr. banke po 200 gld Tramway-arn&t. velj. 170 gld. a. v. . Papirnati rnbelj....... 149 gld. — 196 , 50 126 , 75 122 „ — 198 , — 23 , 95 23 , 75 153 . 50 '.93 „ — t - 34 Raki in ribe (918) se dolu'- danes v gostilni jri g. L. Blnmaner-jn Krakovski nasip št. 18 v Ljubljani. Izprehodne palice po 5 kr. do 7v> gld. Piruhe s pisalno pripravo Piruhe s šivalno pripravo Piruho s cunji za kegljanje Piruhe z domino igro Piruho z roulettno igro Piruhe s kompasom Piruhe prazne, vse iz lesa, naj-fineje pobarvane priporoča Fr. Stampfel Ijubljana, Kongresni trg*. CTonhalleO (297-3) (Kočevska domača obrt.) Izprehodne palice po S kr. do Vu gld. cji 1033 i Tovarnlika naloga šivalnih strojev in velocipedov 24 IVAN JAX v Ljubljani, na Dunajski cesti štev. 13. —M Ceniki zaetonj in poštnine proito. W— Cjr. glavno ravnateljstva avstr. drž, zelenic. Izvod iz voznega reda T^elia.-v-n.eera. od X. olcto"bra. 1893. Nastopno omenjani prihajal ti iu ođhajalni iul označeni an « mrednjeevropakem f(MM, SrednjeOTropaki čaa j« trajnemu času v ljub« Ua.nl n a minuti naprej. Odhod ls LJubljane (juž. kol.). Ob lit. Mrl S min. po noči osebni rluk t Trbli, Pontabel, Beljak, 0*> lorec, Kraiiznnsfaatn, lijabno, Dunaj, če« StlathaJ ▼ Aus.ee, Iaohl, Gmundeo, Bolnograd, liend-Oaatein, Zeli na jaaeru, Stejrr, Lino, Bu-deJeTioe, Plaonj, Marijine vare, E^er, Kraucove Tara, Karlov« »ar«, Prago, Itrnžit.mn, Dunaj vi* AroitetUn. Ob T. uri 09 min. tjutraj osebni vlak v Trbli, Pontabel, Beljak, Oo-loroo, Franzeuafeate, Ljubno, Dunaj, čea Selithal v Solnograd, Dunaj vi a Amatetton. Ob 11. Mri HO min dopoludne oaobul vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovea, Franzenafeato, I^jubno, Dunaj. Ob 4. uri HO min. popoludne oaebni vlak v Trbii, Beljak, Celo veo, Solnograd, Iiend-Oaatein, Zeli na Jeaeru, Inomoat, Bregnio, Ourib, Oenavo, Parla, Lino, Iaohl, Budejovioe, Plaenj, Marijina vare, Eger, Fran oove vare, Karlova vare, Prago, Draidane, Dunaj via Amatetten, Prihod v Zajubljano (jm. kol.). Ob H. uri tiS min. ttfutral osebni vlak a Duuaja via Amatetten, Drai-dan. Prage, Franoovih varov, Karlovih varov, Bgra, Marijinih v aro v, Plinja, Budejevio, Solnograda, Lilnoa, Stevra, Iaohla, Omundena, /,«lla> na jezoru, ljonil-UuHtoiiiu, Ljubnega, Beljaka, Golovca, Cranaenafeata, Trbiša. Ob 11. uri Hi min. ttopotuttne oaebni vlak a Dunaj* via Amatetten, Draždan, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Kgra, Marijinih ▼arov, pianja, Budejevio, Solnograda, Iaohla, Gmundena, Lduoa, Stevra, Pariaa, Oeneve, Ourlha, Bregnioe, Zella na jezeru, Dand-Oaateina, Ino« mosta, Ljubnega, Celovca, Pontabla, Trbli*. Ob 4. uri 63 min. popoludne oaebni vlak a Dunaja, Ljubnega, Beljaka, Celovca, Franaenafeata, Pontabla, Trliiia. Ob U. uri '47 min. »trršrr oaebni vlak a Dunaja, Ljubnega, Beljaka, Ca* lovca, Pontabla, TrMia. Odhod ls lajnbljane 0'už. kol.). 06 «. Mri H/l min. »Jutrnl v Kočevja. ,, tli. || OO „ apttl ud n* „ „ 0. ., IO n ■twrr „ „ Prihod v Iajnbljano (juž. bol.). Ob «. uri lO min. mjutrnj ta Kočevja. ,» 1. „ 91 „ popoludne „ „ a. 8. ,, 40 tiwr n n Odhod lz LJubljano (drt. kol). Ob 7. uri t M min. »Jutra) v Kamnik. . M. „ OH „ popoludne „ n ti. „ OO _ mrrrrr . . Prihod v LJubljano (drž. kol.). Ob 0. aari SI min. tjutntj ia Kamnika. „ 11. „ 1 li „ dopoludne „ ,, 0. ,, VO ,, mvečer ,, ,, (4-65) Podpisanec si usoja na Dunaji biva-jočim Slovencem naznanjati, da je dobiti v njegovi gostilni ,Zum goldenen Lamm' III., Rasumofskygasse 20 točno Slovensko postrežbo in cenena kranjska jedila. Z velespoštovanjem (243-6 Ivan Cernušak. Zahvala. Za časa bolezni in povodom smrti moje nepozabne soproge MARIJE sem prejel dokaze dobrodejnega sočutja z vseh atranij. V svojem imenu in v imemi sorodnikov izrekam najtoplejšo zahvalo vsem, ki so si na katerikoli način prizadevali nas tolažiti v nesreči. Zlasti zahvaljujem vse, ki so spremili predrago rajnico na poslednjem potu ; društva, katera so se korporativno ali po poslanstvih udeležila veličastnega pogreba; prijatelje in znance, ki so darovali mnoge krasne vence ali zato spomnili se narodnih društev ; moška pevska zbora, katera sta pela za slovo pred hišo, v cerkvi in na pokopališči. V Ljubljani, 22. dan marca 1894. (J18) Ivan IVI ur ni k. Najmičnejše novosti v spomladnih ovijalih, capes in pelerinih, kakor tudi jaque-tih in dežnih plaščih; največja izbera v konfekcijah za deklice pri (32U-1) GriCarju & Mejacu jr Ljubljani, Slonove ulice št. 3. llustrovanl kntalugl brezplačno in poštnine prosto. Aviso. Na razglas, priobčen v štev. 61. „Slovenskega Naroda" z dnć 15. marca 1894 zaradi zagotovljenja oddajanja, odnosno zalaganja cL32T7" zakupnim potom v postaji Celovec s Št. Petrom za čas o A 1. s* iitcmbra leta do konca avgusta leta se s tem opozarja. Natančneji pogoji se lahko pregledajo pri c. in kr. vojaškem preskrbovalnem magacinu v Celovci do 28. marca 1894 mej 10. in 12. uro opoludne. (283-2> Splaine oblete, spomladni ogrtači obleke za dečke otroški kostumi in plašči za otroke vsake starosti v največji izberi ( $'26—1) Gričarju & Mejaču Slonove ulice št. 9, Ljubljana, Slonove ulice št. 9. Naročila na podlagi mere se točno i/vrSujojo m so garmitujo za to, da so vso dobro pnlSgS, Bogata Iztiera tu- in iti0x^911 ritega modnef/a blaga. Izdajat-ij io odgovorni urednik: J o tu p No II i. Lactniua iu tisk „Niirolnu Tiskarne".