285. številka. Ljubljana, v sredo 14. decembra 1904. XXXVII. leto. I t Isnaja vsak dan »večer, isamSd nederje in praznike, ter velja po potil prejem on na ava.ro-ogrske dežele za vso leto M K, aa pol teta 13 K, za Četrt leta 6 K 60 ta, za eden raeeec 2 K 80 ta. Za LJubljano • posojanjem os dem za vsa leto 24 K, H pol leta 12 K« za četrt leta 6 K, za eden meaec 8 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta U K, za četrt leta 6 K 60 h, za eden mesec 1 K 90 h. — Za tuje dežele toliko -fe>*\ kolikor snaaa po 8 tein a. — Na n&ročbe brez istodobne vpo&iljatve naročnine bo ne ozira — Za oznanila se plačuje od peterostopne peti t vrste po 12 h, ce se oznanilo enkrat tiska, po 10 h, ce se dvakrat, in po 8 h, 6* sfi trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole* trankovati. — Bokopiai se ne vračajo. — Uredništvo in upravnlšlvo je v Knaflovita rihcah st. 6, in sicer uredništvo v I. nadstropja, spravn;3t«?j pa v pritličju. — Opravniatvu naj se blagovolijo posipati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. ar se tiče položaja v trdnjavi, se sodi, da je japonska premoč tako velika, da je iz- ključeno, da bi mogel general Stfsdj | zopet nazaj osvojiti 203metrski grič. j Edino, kar mu še preostaja, j to, Iz Koreja. Po poročilih iz Londona se nahaja v bližini zaliva Posjet močna da prepreSi, d. bi Japonci do.egli I ru,k8k arm.d8| kj ,„ je ,.„u T „d. uspehe na jugu in vzhodu trdnjave. Od izida tega artilerijskega boja so odviene nadaljne operacije generala Nogija. Spopadi ob fronti. Iz glavnega taborišča japonske armade se poroča z dne 12. t. m : Včeraj ob 2. uri zjutraj je napadel cddelek ruske pehote Paitsjeu, a je bil ob zori odbit in se je umaknil i proti severu. Popoldne je odkrila ruska artiljerija, ki je biia postirana vapadno od Mampaošana, ljut ogenj na naše pozicije pri Jactanu in Ta-ničiapuoi. Istočasno so Rusi obstreljevali naše pozicije pri Pucavi. Ta bombardraa je povzročil le raaio škode. Ru3ka konjenica je navalila na Manačej, na desnem bregu reke Hun, a se e morala umakniti proti zapadu, izgubivši nekaj svojega moštva. Reuterjev urad poroča iz Oku-jsvega taborišča, da Rusi neprestano streljajo a topovi in puškami na Japonce, ne da bi jih mogli zaplesti v boj. »Morning Post« pa javlja: Japonsko desno krilo južno od reke S*ho je jelo prodirat! proti severu Sprednji veji so že dospeli v Huanšo. Za trjuje se, da se je že vnela velika bitka. Japonski napad na most preko reke Šaho. »Birževija Vjedomosti« poročajo iz Mukđena: Japonci so v nedeljo hoteli snežni metež porabiti, da bi se polastili želesnžškega mosta preko reke Šaho. Ob 2. uri ponoči so navalili na mest, a so naleteli na ljut odpor na ruski strani. Rusi so jeii streljati nanje iz težkih topov, kar je Japonce primoralo, da so se ja-drno umaknili. Kanonada je trajala do 6 ure zjutraj. Izgube na ruski strani so neznatne njem mesecu močno ojačils. Ta armada je zgradila na severnem obrežju reku Tumec silne utrdb*; preko reke je napravila most, kar so je do nedavnega časa zdelo še nemogoče. Baltiško brodovje. »Petit Parisien« priebčuje pismo, katerega je baje pisal admiral Rožde-stvenski nekemu petrogradikemu prijatelju. V tem pismu izjavlja admiral, da ne more stopiti z japonskim brodovjem v boj, ako mu no pošljejo novih ladij na pomoč. Iz L'tbone se brzojavka, da jo dospelo 21 vojnih ladij, spadaječih k baltiškemu urodovju, v portugalsko pristanišče Moaamedes na jugo-j zapadli afnški obali. Ali spadajo te ladje k eakndri admirala RoždeUvenskega, ali je to ladjevje tretja divizija baltiškega bro-dovja ? Kapitan Klado. Kapitan Klado je v »Rusi« priobčil nov članek, ki opozarja na potrebo, da se vse že gotove vojno ladje nemudoma odpošljejo na Daljni Vztok. V članku zagotavlja, da sta mu Skridlov in Kuropatkin naročila, ko je meseca avgusta odšel iz Vladi vostoka, da naj z vsemi močmi deluje na to, da se odpošlje drogo brodovje na bojišče. Skridlov je žo takrat zahteval bdpošiijatev vsek onih ladij, ki so seda) šele določeno za tretje brodovje. Po odgoditvi drž. zbora. Duuaj,13 decemrra K'ub usta-vovernih veleposestnikov je imel danes daljšo sejo, v kateri se je vsestransko razpravljalo o parlamentarnem in političnem položaju. Govorilo pa se je tudi o klubovem razmerju Japonska arti- j napram strankam nemške »Gemein- Ijerija je ves čas molčala. burgschaft«. Večna je Malli pala na« Zbrani spisi Janeza Trdine. (II. zvezek. „Bajke in poveBti." Založil Lav. Schwentner v Ljubljani.) Sedanji generaciji je Janez Tr^ dina znen največ samo po imenu. V tem oziru mu ni sojena boljša usoda, kakor njegovim sodobnikom. Tudi pisateljska slava mine, tudi odlična književna dela zapadajo pozabi, naj si tega tudi ne zaslužijo. Med Trdinovimi vrstniki jih je nekaj, katerih spisi so trajne vrednosti, a vendar jih razen nekaterih specialistov skoro nihče ne pozna. V tem oziru čaka »Slovensku Matice« še važna naloga in želeti bi bilo, da se je kmalu loti. Ko smo zaznali, da se je privatni založnik, marljivi L Schwentner lotil izdaje zbranih Trdinovih spisov, nas je U vest resnično oveselils. Pravzaprav amo se : »čudili, da smo morali toliko let čakati na to izdajo, kajti Trdina jo vzor in mojster slovenskega slega in njegovi spisi bodo služili ne samo kot čtivo, nego tudi slovenskim pisateljem kot nekaka učna knjiga aii zbirka zgledov slovenske stilistike. Prva knjiga Trdinovih zbranih spisov obsega pisateljeve spomine na Hrvatsko za časa Bachovega absolu-tzma. Trdina je ljudi in razmere verno popisal, ada zanimajo ti ljudje in razmere samo ša zgodovinarje, literarne, politične in kulturne zgodovinarje, iega ni kriv pisatelj. Če jo bila prva knjiga nekam suhoparna, je pa drugi, ki je izšla ravne sedaj, toliko zanimivejša. Ta knjiga obsega bajko in povesti, namreč verske bajke, staro in nove, in bajke in povesti o Gorjancih. Kdor misli, da je Trdina zbral samo narodno blago, da je le zapisal in kvečjemu stilistično popravil, kar je slišal med narodom, ta je v zmoti. Res, da si narod pripoveduje marš; kako teh bajk in da se je Trdina več aSi manj držal narodne tradicije, ali vendar se mora rečK da so to samostojni spiti, za katere so le porabljeni narodni motivi, kakor je to v glasbi nekaj navadnega. Trdina je v narodni tradiciji ohranjeno blago umetniško obdelal, ne le stilistično, nego tudi po vsebini. Vsaka teh bajk in teh pripovesti je umetniško izcizelirsno delo, a to delo jo izvršeno tako, da napravi vedno vtis, kakor da je zgolj tako zapisano, kakor je ohranjeno med narodom. Za tako delo je treba narodovo dušo, narodovo mišljenje in čutenje poznati prav do dna. Morda ga ni na vsem Siovenekem moža, ki bi narod tako poznal, kakor pozna Trdina Do lenjce. Kakor kak virtuoz, tako zna Trdina pisati v narodnem duhu. Psihologija dolenjskega kmeta je zanj odprta knjiga. Natančno mu je znan kmetski horioont. Neposnemno zna v prispodobah in prilikah karakterizirati kmetsko naziranje in z origi-r alnimi reki stvarjati pointe. Nedo-sežno posnema kmetski humor in kmetsko satiro. Kdor sam ne pozna dolenjskega kmeta stare generacije, ga lahko spo zna iz Trdinovih bajk in povesti. Kaj posebno veselega seveda ne najde-Horioont našega kmeta je omejen in zasenčajo ga kmetu revščina, trdo delo in vera. Najinteresantnejše je še študirati, kako je kmet vzlic temu, da je bil že pred tisoč leti spreobrnjen h kriatjanski veri, še dandanes samo navidezno, samo formalno kristjan, v resnici pa je še vedno pogan. V tisoč letih ni mogla katoliška duhovščina kmetu vcepiti kristjanskega naziranja. Kar se zgodi v naturi, to jo po kmetskom naziranju vse delo dobrih ali zlih duhov, ki imajo pač čeznatorno moč, sicer pa človeške lastnosti in slabosti Tudi Bog ni po kmetskom naziranju nad vse Človeške slabost* vzvišeno bitje. Bog stori včasih ka, uap&čnega, dela večkrat ljudem kri vico, se kesa kakega dobrega dejanja in se ne kesa kakega slabega dajanja-Kmet misli, da so Boga more tudi nalagati, da Bog, kadar je dobte volje, tudi šale zbija. Prav take nazore imajo ali so imeli pogani o svojih božanstvih. Bistveno se religija na iega kmeta prav nič ne razlikuje od poganstva; zunanja oblika je pač kri-stijanska, jedro pa ne. Značilno je, da kmet tudi duhovniku ne zaupa. Pravzaprav se ga lo boji, ker misli, da je v zvezi s čez natorninai silami. Duhovniki na pr, uče, da ni coprnis, a kmet jim M verjame, nego misli, da ooprnice e. ai-stirajo, samo duhovniki taje njih eksistenco, ker imajo i njimi tajne zveze. Citaje Trdinove bajke nas je obšla iskrena želja, da bi »Matični« zbirki narodnih peamij kmalu sledila zbirka narodnih pripovedk, bajk in rekov. Bajke in povesti o Gorjancih imajo še svojo pikantno stran. V njih so namreč fotograilčno natančno in s pekočim sarkazmom karakterizirani različni dolenjski gr*ščaki in drugi dc^njski ljudje, ki so svoj čas igrali v dotičnih krajih veliko vlogo, ki p« so že davno legli k večnemu počitku. Na dvomimo, da bo občinstvo a veseljem seglo po tej knjigi, ki jo zanimiva in v jezikovnem ter stilističnem oziru pravi vzor. X. Pismo iz Amerike. Lujiza Souvan. (Dalje.) Bližamo se Siciliji. Bregovi so bližajo drug drugemu in olj:, in ožja postaja mesinska morska ožina. Skoraj bi dosegel z rokami obrežna skalovja. Potnike, ki so vneti aa naravo in nje čudovitosti, ki so zavzeti aa vse lepo, povsodi lahko trpe. Ljubeznivosti kapitanovi se imam zahvaliti, da me je dal zbuditi ob pol čelo, da veleposestniki naj ne hodijo k sejam nemškega izvrševalnega odbora, dokler se kršeno razmerje ne pojasni. Končno pa je vendar prodrl posredovalni predlog grofa T a r 1 a g e, v katerem predlogu se priznava važnost nemške »Gsmeinburgschaft«, ter se klubovemu načelniku naroča, naj stopi z načelniki ostalih nemških strank v dogovor, da se aa bodočnost zagotovi enotno nastopanje nemških strank. Položaj na Ogrskem. Buda pest b, 13. decembra. Po današnjih nečuvenih dogodkih v parlamentu se raznašajo čudne, neverjetne vest:. Govori so n. pr, da sa je vršil ministrski svet ter je grof Tisza brzojavno vprašal na Dunaj, ali sme za zdržavanje reda rabiti deželno hrambo i. dr. Opozicija je baje ^i^—TlJG" a, sko bi dvor na kak način pritiskal na sedanjo psr-mentarno krizo, da pošlje posebne odposlance opoziciji avstrijskega drž. zbora, da se določi skupna taktika. B u d a p e š t a, 13. decembra. Zbornična dvor&na nudi strašno sliko. Vse je razbito in razmetano, mramorni etsbri ob predsednikovi tri-)'uni so oškropljene s krvjo, ki jo je j r lila nova parlamentarna straža. Št^ri stražnike jd morala rešilna posoja obvezati. Razen policijskega nadzornika Ragoiveta, ki so ga opozicijski poslanci s silo potisnili v parlament ter ga notri pretepli, tepen je bil tudi parlamentarni kom.sar Farka3, in sicer tako hudo, da je omedlel. Budapešta, 13. decembra. Po 2. uri popoldne ao opozicijski poslanci zapustili parlament ter šli v hotel »Hungaris«. Pred hotelom se je zbralo več tisoč oseb, ki so demonstrirale za opozicijo. Množica je hotela videti grofa Apponja, kipa se ni hotel pokazati. Pač pa sta stopila na balkon posUnca Nessy in Zichy ter opozarjala množico, nsj ho mirris. Grcf Zichy je zaklicsl: »Tisza je že padel!« Množica je začela navdušeno klicati. V tem tre-notku so pridrvili policaji na konjih ter so z golimi sabljami mahali po množici. Budapeš ta, 13. decembra. Vsem pametnim ljudem se smilijo parlamentarni stražniki, ki so imeli strogo n^.iočilo, n»| vse potrpe ter se ne sreejo pod nikakimi pogoji lotiti poshneev. Vsled tega so bili na svojih mestih izpostavljeni napadom od vseh sirani ter so le z rokami odbijsU udarse in predmete, ki so leteH na nje. Ranjenih je pet straž nikov med njimi trije težko. Takoj ▼ začetku napada je zbežalo devet strašnikov h kvesiorju ter so podali demisijo . Buda pest a, 13. decembra. Ministrski predsednik grof Tisza jo izjavil v seji liberalne stranke, da je to, kar ec je zgodilo nžprsm neoborc- ienim ljudem, grdo hudodelstvo, ki se mora tudi kaznovati kot podlo hudodelstvo. Ti ljudje ao zopet pokazali, da so za vse sposobni. Narod bo pometel provzročitelje današnjih groznih prizorov. Hrvatski ban grof Pejacsevich je izjavil, da bodo Hrvatje vsekdar storili svojo dolžnost ter prav dobro vedo, kaj jim dolžnost sedaj zapoveduje. Poudarjal je, da bodo hrvatski poslanoi v tem boju as skupno bojevali z ostalimi člani libe ralne stranke. Budapešta, 13 decembra. Iz liberalne stranke je baje izstopilo danes 13 poslancev. — Prihodnja s*ja državnega zbora je sklicana za jutri ob 10. uri dopoldne. Obstruk-cijski poslanci izjavljajo, da bodo pripustili otvoritev zasedanja, ako no bo predsedoval Pere zel in če ne bo v zhornioi več straže, sicer pa se današnji prizori obnove še v hujšim obsegu. Budapešta, 13. decembra. Vest o izstopu 10. poslancev iz liberalne slranke ni resnična. V seji liberalne stianke danea zvečer se je sklenilo, da so vlsda ne vda opoziciji glede želje, naj bi jutršnji seji ne predsedoval Perczel. Vlada je pripravljena v sili nastopiti tudi i bajoneti deželne hrambe. Reorganizacije v avstro-ogr-ski armadi. Dunaj, 13. decembra. S pomočjo izkustev, ki jih je nabral avstrijski podpolkovnik pl. Cičerić v ruskem glavnem taboru , je izdelalo vojno ministrstvo obsežne sprememba v vojni organizaoiji. Predvsem dobite deželni hrambi artiljerijo. Za Bosno in Hercegovino se ustanovi nova gor ska baterija. Besansko-hercegovske pehotne čete, ki imajo sedaj štiri pehotne polke in en lovski bataljon, dobe štiri neve lovske bataljon-.- ter se sploh polagoma deluje na to, da se bosansko-heroegovsko vojaštvo pomnoži od sedanjih 4o00 mož v mirnem Času na 12.500, in v vojnem času od sedanjih 20.000 na 46 000 mož. Nadalje se ustanovi en novi brzojavni bataljon, a pri vsaki pehotni diviziji se ustanovi brzojavna patrula. Tren se pomnoži za tri eakadrone, in sicer dve za gorske brigade v Dalmaciji Sodna obravnava proti morilcu ministra Pleveta. Petrograd, 13. decembra. Danes se je začela obravnava proti imenovanemu morilcu, o katerem so inozemski listi ie večkrat poročali, da se mu je posrečilo pobegniti iz ječe. SoobtoŠon je 201etni vrtnarski pomočnik Sikorskij. Pred sodiščem je velika goječa. Ker se je bati demon- I stracij, zbrana je v bližini vojaška posadka. Iz obtožnice se razvidi prava slika o sedanjem terorističnem giba nju na Ruakem. Umor ministra Pleveta se je po naroČilu bojne organizacije soc -revolucijske stranke izvršil, ki se je ustanovila leta 1902. ter ima svoj centralni odbor v inozemstvu. ! Vstaja v nemški Afriki. Berolin, 13. decembra Misi jonski nadzornik HausUitner v Bsr-menu je poslal nemški vi&di posredovalni predlog za sklepanje miru z vstaši v Afriki. Grof Bulow je odgovoril misijonarju, da se vlada strinja skoraj g'edt* vseh točk njegovega predloga. Zategadelj jfc naročil uem-Škim oblastim v Afriki, naj sprejmejo ponudbo misijonarji', Dopisi. S Trebelnega. (Klerikalnim klevetnikom v odgovor.) „Slov. Narod14 z dne 12. oktobra t. 1. je v štev. 233. prinesel dopis s Trebelnega, ki po vsej pravici žigosa trebanskega kleri kalnega župana zastran njegovega oblastnega ravnanja proti našemu nad-učitelju. Dober mesec dni je naš župan molčal. Šele potem se mu je posrečilo dobiti nekoga, ki je zanj šel po kostanj v žerjavico. V „Slovencu" od dne 21. novembra št. 266 je ta objavil notico : „Občinska pisarna ua Trebelnem1*, ki v nji na nesramen način napada našega nadučitelja. Dopisuou se zdi čisto bagatelna stvar, če je župan ob ne-navzočnosti nad učiteljevi vdrl v njegovo stanovanje ter mu tam vrinil opravo občinske pisarne. Ah je imel župan do tega pravico ? Ne, pa stokrat ne! Naš nadučitelj je imel z Županstvom kontrakt, glasom katerega je smel razpolagati s sobo v drugem nadstropju Šolskega poslopja, v kateri je bila svoj Čas občinska pisarna. Imel je pravico toliko časa razpolagati z ono sobo, dokler bi mu občina ne mogla plače vati popolne plače za orglanje. Kontrakt le ta se je bil sestavil že za županovanja g. I. N., vrlega narodno-naprednega moža, ki so mu tukajšnji klerikalci tako nagajali, da je prodal svoje .^posestvo ter se izselil drugam. Dotični zapisnik se je glasil v preprosti stilizaciji preprostega takratnega tajnika: „Podpisani občinski odbor potr juje, da bivšo občinsko pisarno sme imeti g. nadučitelj L. za svojo uporabo zato, ker mu g. župnik ni izplačal odmerjene vsote 200 K za orglanje, ker mu je nekaj manj izplačal. To sobo sms imeti toliko časa, dokler se mu ne plačuje cele vsote kot organistu po 200 K na leto.u Verodostojna priča piše o tem zapisniku: „Ta zapisnik je pod pisal ves občinski odbor in je ali je vsaj bil med občinskimi akti. Seveda naducitelju ga ne bodo pokazali, tudi je mogoče, da so ga kam zamešali. Ker so ponoči prenašali občinske stvari, so tudi nekaj aktov izgubili, saj so jih drugi dan pobirali otroci po cesti. Torej mogoče, da tega akta ni več pri županstvu!" Kdo bi se torej upal trditi, da nadučitelj L. ni imel pravice do občinske sobe? Sicer je treba tu pribiti, da „obČinska soba" v šoli niti občinska ni; kajti verodostojne priče trde, da je že pokojni učitelj Kristjan L a v r i č prepustil to svojo sobo le zato občini za pisarno, ker je sam opravljal občinsko tajništvo — in tako je bilo tudi kasneje pod njegovimi nasledniki. Nalašč smo nekoliko obširneje pisali o tem, da se razvidi, kako nasilnost je izvršil župan Ž. proti naducitelju L.! A poglejmo sedaj malce tisti neotesani zagovor dopisnikov v „Slovencu". O značaju, o „vrlinah" našega župana Ž. je škoda govoriti. Saj je svoj čas prinesel „Slov. Narod" pristno njegovo — fotografijo. Mož je lazil okoli advokatov, a dopisnika le niso mogli prijeti, ker je „Slov. Narod" pisal resnico! Potem pa zabrusi zagovornik našega klerikalnega župana našemu naducitelju sledeče v obraz: »Komaj 10 do 15 otrok hodi v ta (nadučiteljev) razred, drugi pa se potepajo okoli po vasi, ker ni nobenega reda. Čudno, da šolske oblasti vse to trpe." No, nadučitelj L. je poslal „Slovencu* p o p r a v e k, ki ga pa ta poštenjakovič ni v z p r e j e 1. Taka je klerikalna pravičnosti C. kr. okrajnemu šolskemu svetu pa je dal natančno izvestje o Šolskem posetu na Trebelnem, na resničnost svojih podatkov je pripravljen vsak čas priseči! Ako smemo verjeti ljudski govorici, se je ustanovil komplot štirih županovih privržencev, ki so nalašč ob tem času prišli s temi denuncijacijami na dan, da bi naš nadučitelj ne prišel o novem letu v višji plačilni razred. Kakor se sliši, so dosegli svoj namen; toda o test, če je res, bomo še pisali. Ako smemo nadalje verjeti javnemu mnenju, je notico v „Slovencu" in poznejši napad v „Domoljubu" stiliziralo neko kaplanČe, ki je bilo svoj čas tako izborno popisano v „Slov. Narodu" po davčnem ekseku torju v Mokronogu g. Bergerju, ki se je neustrašno podpisal pod dopis. In to tarče, ki je znano po svojih škandalih v Boštanju pa tja do Radeč, to farče je nota bene hlinilo prijateljstvo naducitelju, pri katerem je neštetokrat srebalo sladko rebulo in teran! Dopisun se je lotil našega nadučitelja tudi kot organista, pišoč: „kar se tiče or-glanja, naj bi dopisnik raje molčal, ker vemo, kako je." In vendar je kaplau Josip Nagode vselej o priliki, ko so duhovniki zborovali na Trebelnem in jim je naš nadučitelj iz posebne prijaznosti orglal pri večernicah, prišel po odhodu duhovnikov k naducitelju rekoč: „Vsi vas zahvaljujejo in vsi vam izrekajo obče priznanje!" Sicer pa nas nadučitelj ne potrebuje kot glasbenik niti priznanja niti graje takih ljudi, kakršen je „Slovencev" dopisun! Glede nadučiteljevega stanovanja naj pa dopisun le lepo molči. Še to jesen je bilo nekaj odličnih tržaških letoviŠČarjev pri našem naducitelju, ki so, stopivši v sprejemno sobo vzkliknili : „Non avessimo creduto di trovare una simile stanza a Trebelno. Ci sem-bra di essere in časa propria a Trieste!" Ste umeii, dopisunče? Ker je naš nadučitelj poslal popravek tudi v „Domoljuba", kije bil pisal o slabem šolskem obisku in je „Domoljub" bil vsaj toliko lojalen, da je njegove vrstice sprejel, se je pa zdaj v zadnjem listu „Domoljuba" zopet isti dopisun ali pa kateri njegove klike zakadil v našega nadučitelja. Seveda je stvar vsa zlagana. Interesantno je, da nesramni dopisun napada v zadnjem listu „Domoljubau med drugim tudi šolskega nadzornika, kakor da bi ne bil pravično nadzoroval; interesantno js, da med vrstami napada in ščuva šolske oblasti, in da podtiče naducitelju L. — goljufijo, Češ, da njegovi zapiski v „zamadni knjigi" niso resnični! Tolikih infamij je sposobna črna klerikalna duša! — Gorje učiteljstvu, ko bi prišli zopet pod črno kuto! Že sedaj kar prepravljajo Šolska oblastva in Časnike s podlimi denuncijacijami. Skrajni čas bi že bil, da se šolska oblastva zganejo ter Črnim denuncijantom zamaše nedostoina usta ' ■- l Dnevne vesti, Liahlj* 14 dtcembra. — Slovenec" v atu&^i celjskih nemskutarjev. Piše s* nam is Celja: Vtliko in vaŠoo ob- čino Teharje pri Celju imajo v rokah neroškutarji in treba je te citati » Deu tsehe Wacht«, da se spozna, kako velikansko važnost polagajo na to, da obdrže teharsko občino v svoji oblasti. Ztdsj se bližajo nove občinske volitve in brez dvoma bo boj tako ljut, kakor še nikdar. NemškuUrji imajo veliko meč v občin«, ker deU zanje tovarna v Store*--, ki sili slovenski ljudi, da morajo glasovati z neonsku tarji Vs'ed tega at. 5 uri in mi pok*73.i E:».io iz bližine. Kako bi mogl* popisati to krasno jutro, k; ko sporočiti to. kar se da le žutili! Zrak je bil gorak in polumrak je še zagrinjal zemljo. Vztok je žarel in morje se je lesketalo v tisočerih biserih. Slednjič se pokaže žareč* soleč*? a obla nad borieontom. N** zahodu pa stoji, obdan od malih in večjih gričev, ostri stožec Etne. Lahek dim se vzdiguje iz skrajnega vrha, okrog in okrog pa pokriva vrh snežena plast. In vse to oblito od Sara vzhajajočega solnca! Visoko v gorah, v grapah in zasekah eo ležala cele vasi, na morski obali pa se je razprostirala Katanip. Manj bf.ma je R'"ggio di Calabria na nasprotni strani, kakor sploh prekaša siciljska obal kalabrijsko. Bližamo se Messini in ve*? no bolj se oži naša pot in -vedno hujše pripeka solnce. Ribiči razpno pejtra jadra in teže pred »Slavonijo« v varne kotiče. Komandant pa mi zatrjuje, da mu bo v ve selje, ako bodemo prišli »sounđ und safe« is ožino. In vendar smo vsi stopljeni le v čudovito lego Mesine s panoramo hribov v ozad;u. Na zapadu stoji K,na in njo snežen?« Čepica žari v solnčnem obsevu. V prista- nišču mrgoli jadrnic in m**!ih pFirni« kov. Na skrajnem predgorju nad Mestno« k j-t leži slikovita ribiška vas smo se poslužili Mzrconijevega aparati in odposlali zadnje pozirave. Pluli smo med So«lo in Karibdo, ki jih je Homer ovekovečil v Odieeji. To sta dve velikanski plcšČnati skali, ki se vzdigujeta druga blizu druge iz morja. Male, prav v laškem slogu zilans hišice, s ploščnatimi strehami, enim oknom in brez vrat, se tiŠče druga druge t*ko tesno, da obide Človeka groza ob misli, da hi moral tu bivat*. Ubijala sem si glavo, kaj da je napotilo ljudi, so naseliti sa tem skslovltem otoku in to na tako ms lem prostoru, ko s9 okrog is okrog razprostira ravan In prišla sem do zaključka, da so bila tu skrivališča morskih roparjev. Saj je moraka ožina bila kakor nalašč uitvarjeua za ta posel. Tuintam skuša Š» sedaj pognati ta plemenita obrt svoje ka!i in male jadrnice se jskr? nerade bližajo sioiijenski obali. Se non š vero e ben trovato! Elegantno se obrne »Slavonija« v polkrogu na levo in Etna nam stopi za hrbet. Kot skrbna zavetnioa Rv-;j« lepe domovine, ima tudi nas goato vedno pred očmi. Ladja se pomika proti Pal^rmi, kjer hod« ne4 drugi »Hip«. BtoiljaOBks obM postaja vedno bolj nejasna, na de«mi s** vzd -gujejo mogočne g^re brez vsak*« zve?e med peboj, otočja »Stromboli«, »L'par-«, »Uttisa« i. dr. tzerimajo nam poč**?i izpred oči. Do d>trte ure po-poMne ne vidim* mčeaar od t«mno modrih valov Sredozemskega morja. Pri vsej tej krasoti pa smo posabili nekoliko našh želodcev. Porabil«, smo tedaj prešibek v našem i bču-dovenju rzrjve zr krepek »Lunch«. Rav*>o smo se napravili, da občudujemo dobo*! - Pslermc, ko so že tudi ■pestili sidro pred »mrnis Pelle-grin^«. Pr»pozo>ti mor*m, da s? biie moje iluzije o tem eldorada jninib mest j&ko visoke in pretiran*. Bila «?em neznansko razočarana. Primerjajoč sliko, ki mi jo je podala fantazija o Palermu z mestom pred seboj. si prisnalg, da ga ne bi n*3;a tudi na obronkih Himalaje, t*ko bujno so svetle in rastle palme, bftnane in rododendre v moji f«utaaij;. Razočaranja skozi in skozi. Iskala s*m nsi pr*o »lego« O3 vznožtu dogo«' i nega pocrorja teli mesto (po iaških pojmih) z jako visokit-ai hišami. Pri-8*anš»5e Ježi v*trae i i le pr^rrtvjhno za oceanske parmk*-, kakršen je »Slavonija«, Radite»ca ? po ss v«* drali zuosj pristanišča. Vajena varčevati s časom, ki pomeni — kakor znano — deuar, sem se tzročiia hres vehkih pomislekov »briganta« čolnarju. V po! ur« nrm, b»la v mestu, kj«r sem hotela ogledati »lego« in mesto. Samo d»e po pol ure asi ;e bilo do zatona in zato sem hitela, ogledati si kolikor mogoć« veliko. Via Ha-qu^?% in Corao Vittorio Ema'Uiete, dve jako, jako ozki ulici, to glavno torišče Paierma. H4e se vzpenjajo tako visoko, da tal gotovo ne dosež-i nikdar solnčni žarek Običajne idiie: rokodelci, čevljarji, krojači itd delajo na ulici. Nobena prodajalna, izvzemat najfiaeje, nima vrat. Krasne so cvr-kvet kjer se dogaja vse od političnih agitacij pa do »fl rta« mlade Palermo. Tipične obrti primanjkuje mestu popolnoma. Skoraj vsa večja italijanska rv«s«a imajo svojo posebno t'pično obrt. Tako »love Benetke po svojih fi!igraaakih izdelkih male železna stroke. Sloveli stekleni izdelki, Čipke in mos-iiki — stoletja stare obrti — so preplavile zmsgov.to Bffoas Fl reoca izdelu;e znane marmornat-soho in sohiee, rezane in potlačen okvire, terakote in keramiaaa deU Ne*polj ponareja po volji stare najdbe v Pompeji »in sjmaaa« Pov«oa se nahaja kaj tipičnega, ie v P^lermu nič. K t apeoialiteto so mi hvalili aioiljacakt oslovski voziček z vpre-ženo mulo. Dalo je bUo re»*oo tr« miniatur« iz lesa. »Giardn > inglese* imenujejo lepo, široko cesto z drevesnimi nasadi. Ob njej se nahajaj" moderne hiše, pri k&ter:h ima vsako dolero okno svoj balken. Dozdeva s^ mi, kakor bi biio to nekaka igrača Palača prejšnjih kraljev je obdana I vrtom, ki rastejo v njem krasne ekso tične rastline in, — kar me |e naj bolj razveselilo — množic* pinij. N1 mi bilo već časa, da bi stopila v pa lačo. Vrnila sem se na k orao, kje«* so siailjanskt* krtsocic* in nekraso-tce pri električni razsvetljavi v svojih »caroceah« ognjevito govorile i očmi nemi jezik srca. Vesela sem bila, ko sem zopet sedela v krogu snanoev na krovu »S avomje«, kjer ao črea moje uničene iluzije zbijali Šale is se jim poaae-»hovali. iDalje prin ) Priloga „Slovenskomu Narodu" št 285, dne 14. decembra 1904. resne sm*tra slovenska javnost, v ko* liko ste pomirjevalno delovali med obema strankama in ali vaš umetni moat med njima drži, to razmišljati ni naša stvar, to naj presojajo politiki v domovini, mi si ogledamo samo vaše pozitivno delo med dijaštvom. Ali se strinja z akademično častjo, da vedoma širite neresnico o nas 7 Pijani Savani v Žalcu, Savani združeni z Daničarji.) Ali se strinja z akademično častjo, da nas zahrbtno napadate? (Pismo glede Vegovo slav-nosti, ki ste je pisali odboru »Zvezde« in v katerem »odstopate« zastopništvo dunajskega dijaštva »združenim« Savanom in Daničarjem) Ali se strinja s akademično častjo, da ste besedo, ki ste nsm jo dali glede skupnega nastopa pri videnskem »Sokolu«, isdnj trenotek snedli? (Zato ste vtaknili v žep blamažo, ki ate jo pri tej priliki doživeli). Ako so vaša načela taka, ako si tako tolmačite svoje »pozitivno« delo, vas mora vsak zna-čajen akademik pomilovati. In kako naj pozneje v javnosti odkrito nastopajo možje, ki se začasa svojih študij vspričo svoje nadutosti in megalomanije ne zavedajo akademično časti in se ne sramujejo zahrbtne politik-? Hic Rhodus, tu se poslužite svojega zdravega kriticizma ali pa z navadnim razumom premišljujte, soli to dejanja vredna akademika, vredna akademično korporacije. Savani. — Gertscher — dalmatinski namestnik? Iz dejstva, da ]6 obenem z namestnikom Handlom odpotoval na Dunaj tudi predsednik nadsodisča v Zadru, dr. Gertscher, prorokujejo razni listi, da postane dr. Gertscher dalmatinski namestnik. — Vojaška vest. Polkovn k Juraj Klikić, ki je služboval mnogo časa v Celju, zadnji čas pri 23 brambovskem polku v Zadru, je imenovan za poveljnika brambov skega polka št. 5 v Trstu. — Repertoar slovenskega gledališča. Pojutranjem v petek dne 18. t. m. je prva predstava moderne češke dramatične pravljice »Princezna Pampeliška«. Spisal Jaroslav Kvapil, poslovenil prof. Anton Funtek. Pevske točke uglasbil Josip Fdrster. Za prihodnji teden dogovoril je po dolgotrajnem pogajanju odbor dramatičnega diuštva dvakratno gostovanje sve-iovnoznane ruske umetniške družbe Nadine Slavjans ke. Zbor Nadine Slavjanske, ki je poslednjič gostovala pred dvemi leti v Ljubljani, se je od tedaj popolno preustroji! ter nastopa sedaj v sijajno opremljenih ruskih narodnih igrah v slikovitih, pristno ruskih, historičnih kostumih. Da je ostal zbor tudi, kar se tiče dovršenosti petja na stari skoraj neprekosljivi vršini, zato jamčijo krasne kritike od povsod, kjer je že letos nastopala Nadina Slavja n s k a s svojo umetniško družino. — Jaroslava Kvapila „Princezna Pampeliška". V petek se uprizori na našem odru prvič ena najznamenitejših čeških dram, pravljica v stihih »P aro p e-iiška«. N|en avtor, Jaroslav Kvapil, je danes dramaturg in nadrežiser »Narodnega divadla« v Pragi. Kvapil je študiral modroslovje ter se kmalu posvetil žurnalistiki Po svojem političnem prepričanju Mladočeb, je bil več let v redakciji »Narodnih Listov«, hkratu pa je pes-nikoval ter bil v družbi dr. Boreckega in Sove začetnik češke simbolistične in dekadentne poezije. Izhajajoč iz šole Vrchlickega se je pridružil če škim najmodernejšim, ki bo težili za francosko literarno umetnostjo in za narodnimi snovmi. Izdal je več pesniških zbornikov med njimi knjige »P a d a j i c i h v e z d $«, »O d d a n o s t«, »Trosky hramu« (razvaline sve tišČa) i. dr. Kvapil je On modem lirik velikega talenta, krasnih, lahkih verzov, polnih občutja in noblese Kmalu pa se je posvetil tudi gledališču ter bil duševni voditelj umetniškega odra v »Uraniji« Takrat se je oženil z gdč. II nr> Kubešovo, ki je kot gospa Hana Kvapilova danes najslavnejša češka umetn ca. Sklenarova Mala, Posptšilova Mu ženka in Kvapilova Hana so največje češke igralke, ki so proslavile svojo domovino po vsej Evropi« Pi satelj Kvapil je sprejel nato mesto dramaturga pri »Nar. divadlu«, kjer deluje njegova soproga že dolgo vrsto let z največjimi triumii V »Nar. divadlu« je danes Jaroslav Kvapil ravnatelj drame ter regira večkrat tudi sam najznamenitejše moderne literarne drame. Kot dramaturg je vpeljal Kvapil na prvem češkem odru najdovršenejŠi slog moderne igre ter skrbi, da je vsaka drama po svojih kcstumih in dekoracijah popolnoma pravilno uprizorjena. Češki slikarji in kiparji morajo z vsem svojim historičnim znanjem pomagati, da imajo uprizoritve dram na »Nar. divadlu« zgodovinsko resničnost in da so prepojene s pravim občutjem. Jaroslav Kvapil napisal je že več dram; prva je bila realistična in psihološka drama iz praškega umetniškega življenja »Bludička«; druga enodejanka v verzih »Prit mi« (Somrak); tretja moderna češka pravljica »Pa m peli ška«, ki se pojutrišnjem prvič uprizori na slovenskem odru Četrta drama je tridejanska real stična igra »Jo laka« iz življenja umetnice igralke. Razen tega je spisal Kvapil libretto k pravljični operi A D?ofaka »Rus al k a« in k Lcštakovi operi »Selska boure« (po Subertovem dramatu »Jan V/rava«). Do letos je bil končno Kvapil urednik »Zlate Prahe« in ureja Ottovo »S v »tov o k n i h o v n o«, ki prinaša a la Reclam mojstrske prevode iz svetovne književnosti. Pravljica »Pampeliška« je najpopularnejše delo Kvapilovo ter je stalna repertoirna igra vseh čeških gledališč. Pravljica je simboli stično-satirična ter se skriva v mehkih njenih stihih marsikatero ostro bo-daice na socialne razmere ter na dvorno življenje. Ubogi Honza (Ja nezek) v pravljici je simbol odkritosrčnega, energičnega, svobodoljubi-vega m demokratičnega naroda češkega. Beseda »Pampeliška« znači naš »regrat«, ki cvete spomladi na dolgem reolju z rumenim cvetom; na jesen pa tvorijo njegovi prašniki s Črnim semenom okroglo »lampico«, ki jo imajo radi otroci, da jo razpi bavajo. Ko zabrijejo preko travnikov zimske burje, izginejo »lampice« v viharju, in tudi Kvapilova nežna, rahla »Pampeliška« izgine v nič, ko zabrije zima s svojo ledeno vihro. Naslovno vlogo igra gdč. O. Spurna. Honzo g. režiser Dobrovoln^, princa g. TiŠno v, kralja g. BoleŠka. — Slovensko gledališče. Baritouist g. O urednik se je tako prebladil, da bi moral ostati v postelji, ali da vendar omogoči včerajšnjo pred stavo .Onjegina", se je Žrtvoval in je vendar pel, kakor mu je bilo pač mogoče. V ostalem je bila predstava res lepa, kar je pred vsem zasluga gosp. Orželskega pa tudi gospe b k a 1 o v e. Vlogo kneza Gremina je pel to pot g. Betetto in doživel je uspeh, ki mu ostane vse žive dni v spominu. Gleda lišče se je kar treslo ploskanja odu-ševljenega občinstva. Glasovni materijal, s katerim razpolaga g. Betetto, je pa tudi v istini Čudovito krasen in očara poslušalce. Ali g. Betetto naj se po tem uspehu nikar ne vda misli, da je že umetnik. Učiti se mora še mnogo, kajti glas sam, pa bodi še tako lep, poln, zveneč in simpatičen, kakor je Betettov, se ne zadostuje. Treba je tudi šole. Da ima g. Betetto dobro voljo, o tem ne dvomimo, zakaj že včeraj se je poka zalo, da se je potrudil peti svojo arijo tudi pevsko pravilno, in to nas je razveselilo. Če bo g. Betetto marljiv in Čc se bo resno učil, ima še lepo prihod nost. „Onjegin" je, kakor smo že rekli, vzlic nekaterim občutnim nepravilnostim jako ngajal in upamo, da se vsaj še enkrat uprizori. S. — Gledališka kritika. »Slo venec« se zanima tudi za naša gledališka poročila. Da si ne bo preveč belil glave, mu povemo, da se je dosedanji naš poročevalec, ki je vse od kraja hvalil in z uprav nadčloveškim samozatajevanjem zamolčeval, kar je bilo slabega, odpovedal poro-Čevanju. Novi poročevalec stoji na -tališču, da naj se hvali, kar je vredno hvale, pa tudi graja, kar zasluži grajo in bo v tem smislu pisal, S tem se koristi gledališču sploh, dotičnim igralcem in občinstvu. — Draginja v LJubljani. Prijatelj našega lista nam piše: Ne tako polagoma, kakor v drugih me stih temveč razvidno in mnogo in tensivneje narašča v Ljubljani draginja tako pri stanovanjih, kakor tudi pri živilih. To občutijo posebno oni prebivalci našega mesta, ki so navezani na stalno plačo in to je v prvi vrsti »radništvo. Ic mnogih mest čujejo se pritožbe, deputacije oglašajo se pri ministrstvih na Dunaju, razna uradniška društva sklepajo resolucije ter pošiljajo na pristojna mesta prošnje za zvišanje Že čez tridesetlet nespremenjene aktiv, doklads oziroma za draginjsko do-klado, le v Ljubljani, kjer se je letos iz visokega mesta konstatirala neznosna draginja, se nikdo ne gane. Ne bomo govorili o tisti ponesrečeni akciji nekega odseka, ki ie več mesecev spi spanje zanikrneža, vprašati hočemo le tukajšnje uradniško društvo, ali ni ono v prvi vrsti poklicano z vso vnemo savzeti se za uradništvo? Ako so pa temu dru- štvu koristi uradništvs deveta briga, ako ursdnilko društvo sploh ni sposobno aa tako akcijo, katere smer bi bilo izboljšanje gmotnega stanja uradništvs, potem je baš skrajni čas, da preneha životariti; kajti smelo trdimo, da ni uradniškega društva v celi Avstriji, ki bi tsko nečuveno preziralo koristi uradništva, kakor to dela ljubljansko uradniško društvo, ki je prvi cvet brezbrižnosti in zanikrnosti. — Akademija. V soboto, dne 17. t. m., govori prof Franke v Trbovljah v delavski organizaciji o poeziji proletarcev(AdaNegri). Pričetek ob 6 uri zvečer. — V no deljo, dne 18. t. m, nadaljuje prof Reisner v Idriji predavanje o elektriki. Po novem letu bosta tu predavala prof. M. Pire iz semlje-pisja in ravnatelj dr. Bevk iz naravoslovja. — Na predavanje na Jesenicah dne 11. t. m. o novih prometnih zvezah s Trstom se je zbralo lepo število poslušalcev, tako da je bila »Sokolova« telovadnica polna. — Prihodnjič predava dr. K. Vodušek na Jesenicah o narodnosti. — Deputacija odbora za Vegov spomenik pri nauč-nem ministrstvu. Naučni minister Hartel je sprejel deputacijo odbora za Vegov spomenik. V tej deputaciji so bili državna poslanca Ferjančič in Povše, podpolkov nik Tomše in major Bezeljak. Minister jih je sprejel jako prijazno in obljubil, da bo naučno ministrstvo prispevalo po možnosti za Vegov spomenik. Minister je tudi že ime noval člane umetniške komisije, ki ima nalogo poročati o Zsjčevem osnutku Vegovega spomenika. — Vega v Italijanih. Urednik italijanskega strokovno-vojaškega Ista: »Rivista d' artiglieria a genio«, topničarski polkovnik Ant. Arnoldi v Rimu bode prevel KauČičev Vegov životopis na italijanski jezik. — Iz trgovskih krogov ipecerijske stroke se nam poroča: 01 15. t m. naprej se bode prodajal celi sladkor po 84 vin., oziroma kockasti po 88 vin. kilogram, petrolej pa liter po 40 ali kilogram po 48 vin., kar je bilo pričakovati, ker stoje* že dalj časa tovarniške cene teh predmetov višje kot tukajšne prodajalne cene na drobno. Namesto novoletnih daril se zloži, kakor ob zadnjem novem letu, od trgovcev znatna svota v jako potrebni dobrodelni namen, kateri bode o priliki objavljen ter se je nadejati, da je blago srce prebivalstva s to uredbo že popolnoma sprijaznjeno. — Na mednarodni obrtni razstavi v Parizu je bil odliko van Čevljarski mojster v Ljubljani, g. Fran Zamljen, in sicer s častno diplomo in zlato svetinjo, ki je razstavljena v njegovem izložbenem oknu. — Ljubljanskih natakarjev in markerjev elitni plesni venček bo 12. januarja v dvorani restavracije Eder (Kazina). — Naročen umor. Žena to vamiškega delavca Jos. Stareta na Savi je pregovorila svojega ljubimca, 161etnega tovarniškega delavca Fr. M o t n i k a rj a, da umori njenega moža ter mu obljubila za to — pet kron. Motnikar je res pričakal zvečer Stareta pred tovarno, ga udaril z mo-tiko po glavi ter ga smrtno ranil. Orožniki so zaprli Motnikarja in nezvesto ženo. — Se nekaj o goski Marijini družbi. Meseca maja 1902 šel je po poti za župniščem med »običajno« večerno molitvijo nek posestnik ter zapazil za grmovjem ležati — — — neko Marijino hčer in nekega člana katoliškega izobraže valnega društva. — Drugi posestnik je videl kaka dva meseca pozneje — tudi v noči — neko drugo Marijino devico, pri kateri je stal zopet nek pristaš istega društva, ter je imel z roko opraviti nekaj pod njenim predpasnikom. Ona je pa držala roko v njegovem žepu v hlačah. — Za sedaj omenimo le te dve »pikar.t »nosti« iz Marijine družbe, (tudi imena so na razpolago); ako pa želi vodstvo goške Marijine družbe, budemo te »prizore iz devištva« njenih članic nadaljevati. Marijinih družb — reši nas e Gospod! — Mestni občinski svet v Mariboru je sklenil, z a p o v e-dati trgovcem, da morajo odstraniti vie nenemške napise. Svetujemo mestnemu svetu, da naj izda še sledeči ukaz. Vsak trgovec, ki bi so predrznil mimogredoče slovenske kmete nagovoriti v sovražni slovenščini, bode kaznovan z zaporom. Če se gre po Tegethofovi ali Gospodski ulici, slišiš vse ponočne .Hcilbruder" govoriti pozabljeni materni jezik. Večiua mariborskih trgovskih pomočnikov ima slovenske starše, pa ker se je naučil nekoliko nemških besed, postal je strastni sovražnik svojcev in „deutseber Abkunft". Ubogi norec 1 — Nedeljski počitek pri c. kr. okrožni sodniji v Mariboru je veljaven samo za gospode sodnike, ne pa tudi za sluge. Zapisano je pač, da naj bo prisotnih primerno Število slug, toda to je samo na papirju, kajti v resnici se vidi vse sluge sle-hrno nedeljo v službi, akoprav bi zadostovalo, če bi prišla samo dva ali trije pogledat, kaj potrebujejo višji gospodje. Še slabše pa je z dopustom. Reveži služijo povprečno skoraj vsi čez 20 let in čeprav jim zakon dovoljuje 14 dnevni dopust, ga vendar ne dobijo. Prošnje se navadno odbijejo z motivacijo, da je preveč dela. Čc se pomisli, da so ti reveži vsaki dan po 14 ur v službi, da nimajo nobenega nedeljskega počitka in da ne dobijo prepotrebnega dopusta, potem se človek ne more čuditi, da vidi te sluge vedno klavrnih obrazov. — Par volov za 1600 K je kupil Anton Zupan, mesar in restavrater v Ljubljani na Starem trgu, od J. Auerjevih dedičev. — Nesreča. Sinoči je prišel pod vlak, ki je šel ob pol 12. iz Ru-dolfovega na južni kolodvor, sprevodnik Ivan Likovič, 32 let star in oče štirih nepreskrbljenih otrok. Ko je vlak prihajal, je šel Likovič po progi. Stroje vodja ga je videl in nad njim vpil, da naj se izogne. Bilo je pa že prepozno, kajti ta ni mogel ustaviti vlaka, Liko-viča je pa stroj prijel, baš ko se je hotel izogniti. Stroj ga je samo oplazil, toda nesrečnež je padel tako, daje prišla glava pod strojeva kolesa. Slo je čez njega potem še pet voz. Pogled na mrtveca je bil grozen. Videlo se je le pol nosu in spodnji del obraza, zgornji del in črepinjo so mu pa kolesa odrezala. PonesrečenČevo truplo so pripeljali v mrtvašnico k sv. Kri štofu. Ker je pokojnik že prestal, je sedaj obžalovati le male otročiče in ženo, ki je šele tri dni od tega sem, kar je povila. Pač nesrečna usoda. — Hudodelnikov humor. Kakor smo pred nekaj časom poročali, je skočil kaznjenec Fran Mauer iz Za-gradca novomeškemu stražniku med Rudnikom in Dolenjskim kolodvorom iz stranišča skozi okno in ušel. Maura so pete sedaj, kakor je razvideti iz do pisnice, prinesle srečno v Benetke. Pisal je od tam nekemu pazniku kako se čuti sedaj srečnega, ko se mu vendar na tuji zemlji, med tujimi ljudmi ni treba pokoriti jecarjevim ukazom, ampak zadovoljno motri gondole in je trdno sklenil, da v ljubljanski prisilni delavnici, kamor ga je peljal stražnik, ne bode več delal. Ker je -navada železna srajca", Mauer pa hud tat, gotovo tudi v tujini ne bo opustil kraje in ga bodo nekega lepega dne najbrže priti-rali v njemu tako neljube prostore, kjer bode imel priliko pripovedovati svoje robinzonske pravljice, ki jih je doživljal v „blaženi" Italiji. — Veliltomestno. Včeraj sta bila v neki tukajšnji trgovini zasa čena dva dečka in eno dekletce pri kraji. Ko je bila na to opozorjena policija, jih je aretovala in dobila pri njih več reči, katere so pokradli po raznih trgovinah. Ko so j.m bile reli odvzet0, so bili paglavci spremljeni domov. Eden izmed njih je bil iz boljša redbine, ki pa je zašel po slabi družbi v ta položaj. — Zgodnji sad. Štiriletna Ne-žika Korčetova, hčerka železniškega sprevodnika, je šla v nedeljo dopoldne ob 11. uri po Resljevi cesti iz otroškega vrtca domov. Na Resljevi cesti se ji je pridružila nekoliko večja deklica, ki je imela rujavo, umazano pelerino in umazano čepico na glavi ter je vzela Korčetovi iz ušes zlat* uhane, potem jo pa peljala na dvorišče v obližju stoječe hiše, kjer ji je ušla. — Pobegnil je dne 7. t. m. prisiljeneo Alojzij Z*ss, 35 let star, rodom iz Westendorfac v političnem okraju Kitztuahel na Tirolskem. Naj brže mu klima ob tem času tudi drugod ne bede ugajala. — Delavsko gibanje. Včeraj se je odpeljalo z juinega kolodvora v Ameriko 105 Slovencev in 6 Hrvatov, nazaj pa je prišlo 25 Hrvatov. — Iz Hrušiee se je pripeljalo 70 de lavcev, tja se je pa peljalo 35 Ojfrov. — Iz Bohinjske Bale je prišlo 40 lir vatov, ki so šli v Zagreb. — Hrvatska novice. — Prvi hrvaški doktor teh-n i k e. Dne 18 t. m. bo na Dunaju promoviran za doktorja tehn:ke M :-1 u t i n M i 1 a n k o v \ ć iz Dalja. — Rudnike pod Velebitom je prodal reški kerzorej Horamija neki belgijski družbi, ki začne kmalu z delom. — Dr. Tresić-Pavičić spremlja Spirido^ića v Ameriko, kjer bo predaval o bodočnosti Hrvaške, dočim bo Spiridovic izvedel vseslo-vansko organizacijo. — Ameriške novice. Vlak je povozil v J olietu 6ietno B e r-nioeNovakovo —Zloglasno hišo je zdrieval v Puebiu v svoji gostilni Slovenec Anton Šuklje iz Suhorja na Kranjskem Shajale so se pri njem bele in zamorke. Kazno van je bil v globo 50 dolarjev ter se mu je vzela gostilniška koncesije. — Ameriška profesorica v Ljubljani. Gdč. K m i I y Greene B a 1 c h , ki predava na vseučilišču Welesby Gollege, potuje o novem letu za celo leto v Erropo, kjer bo prepotovala vse slovanske dežele, da temeljito prouči slovanske narodnosti. Učena Američanka govori precej dobro češko ter razume tudi ostale slovansko jezike. Iz New Vorka potuje na Češko, od tam na Slovensko, Hrvaško, Dalmacijo, Bosno, črnogoro, Srbijo, Bolgarsko, Ogrsko, Poljsko in Rusijo. V Ljubljani obišče uredništva ter deželnega šolskega nadzornika Levca in A. Trstenjaka zaradi informacij o političnem in gospodarskem položaju Slovencev. * Najnovejše novice. Poslanec F resi v kurjem hlevu. Kakor znano, je z nekega shoda pri Plznu moral posl. Fresl bežati pred socialnimi demokrati ter se skriti v kurji hlev. Delavec Maček, ki je pri-zadjal Freslu največ bridkosti, je bil te dni obsojen v 4mesečno ječo. — Splošni Že1ezniČars k i štrajk v Italiji grozi zopet izbruhniti, ako vlada ne ugodi spomenici železničarjev. Po vseh večjih italijanskih mestih so Železničarji že sprejeli tozadevni sklep. — Revoluoijska propaganda v italijanski armadi. Najbrže v zvezi s projektovanim štrajkom na železnicah, so revolucijske proklamacije, v katerih se vojaki pozivajo, naj nikdar ne streljajo na ljudstvo. Policija v Milanu je zalotila zalogo 50 000 takih tiskanih pozivov. — Tat čudodelne M arijine s 1 i k e v Kazan u, S t o j a n čajun, je obsojen v 121etno prisilno delo. Kakor znano, je sliko zažgal, pobravši ž nje drago kamenje. — Denar umorjenega Si-kore se je dobil v sobi hotela v Parizu, kjer sta mož in žena Klein stanovala. Denar je bil večinoma v vrednostnih papirjih v znesku 60 000 kron. M;ž Klein je izpovedal, kje je iskati denar. * Sedeži v cerkvri. V nekaterih velikomestnih katol. cerkvah se agitira, da naj bi se edpravila pristojbina za cerkvene stole. V velikih mestih so cerkve, kjer se plača za en stol po 1000 K na leto. Jasno je, da v takih cerkvah reveži tudi ne morejo do svojega Boga. Duhovniki v teh cerkvah so odločno zoper to, da bi se odpravila ta najemnina stolov. S tem bi seve zgubili na gotovih velikih cerkve.lih dohodkih in bati bi se jim bilo treba, da bi potem ne zahajali v te modne cerkve bogataši, ampak tudi druge vrste bitja. Menimo, da bi ti božji namestniki celo Kristusa iz družine tesarjeve, ne trpeli v takih cerkvah. * Grški kralj govori dvanajst jezikov. * Rožni cvet s sirovim maslom jedo Turkinje, da se ohra nijo debele. * Danska princezinja je »visoka« gospa. Ona meri 6 črevljev in 3 palce. * Morsko travo jedo Kitajci in Jiponci, kakor jvmo mi kislo zelje. * KineSki nebopis je shranjen v pariški narodni knjižnioi. Bil je napravljen 600 let pred Kristusom in 1460 zaznamovanih zvezi je po sedanjem znanju prav sestavljenih. * stadenje opija se je ta ko razširilo v pristaniščih ob Sredozemskem morju, da se je uvedla postava, katera prepoveduje uživanje opija na javnih prostorih v Marseillu, Toulonu in drugih mestih. * Idilična železnica. Na ozkotirni železnici Marienborn-Been-dorf (Saksonsko) so doživeli te dni potniki sledečo mično degodbioo: Vlak, ki vozi iz Beendorfa ob 8 uri zjutraj, je imel razen lokomotive ls en voz za ljudi, ker ni bilo nič blaga. Na p >staji Miralebeu s cer ni bilo nobenega potnika, pač pa 180 funtov težka svinja v zaboju, ki je bil is desek zbit. In ta svinja je hotela tudi potovati z vlakom. Kaj storiti? Zib.j s sunjo so polož li na hodnik pred osobnim vozom ter nadaljevali vožnjo. Med potom je svinja odrinila desko z zabija, skočila i vlaka ter vsa srečna tekla ob progi. Vlak se je ustavil, razbiti zaboj so vrgli s voza, svinjo pa prepustili svoji usodi ter se zadovoljno peljali naprej. * Svetovni rudniki in njih delavci. Število skupnih delavcev v rudnikih znaša 4*/s milijonov, od teh jih je p lovica v premogokopih. Prvo mesto zavzema Anglija z Vi milijona, potem Nemčija in Združene dtžive s po milijona, Franciia s 165 000, Belgija s 135.000, Avstrija s 123000 in Lidija s približno 100000 delavci. Razen v Avstriji De delajo ženske nikjer več; no, tudi v Avstriji se je Število delavk v rudokopih t manjšalo. Za premogom se izkoplje največ železne rude in sicer v prvi vrsti v Združenih državah, potem v Nemčiji in Angliji. Anglija pridobi več kot polovioo vsega zlata na svetu. * Tajni poslanik španskega kralja. V nekem hotelu v Lijonu se je nedavno nastanil izredno eleganten in dostojanstven gospod, ki se je imenoval na svoji po-sestnici z brezkončnim imenom: Don Pedro Garoia Antonio Jote Carloa de Veetriota, general artiljerije, last nik velikega križa Izabelinega reda, orrand španeki, pair Krstili je i. t. d. Hotelirju je dal razumeti, da je tajni poslanik Španskega kralja, da pri pravi v Parizu vse potrebno za preć-stoječi kraljevi obisk. Hotelirju je zelo zrasel greben in brž je razbob nal po celem mestu, kako odličnega gost* ima v svi jem hotelu In gostje so se zbiraH, da je bil hotel vedno poln, ker vsakdo si je želel vsaj od daleč videti španskega tajnega poslanika. Hotelir je skrbel, da se je po sobanah vse bleščalo in bogati streglo odličnemu tujcu. Španski grand pa je tudi pil le najdražja vina ter jedel m navadne delikatese. Tudi dve kočiji si je držal vedno pripravljeni, seveda na račun hotelirja. Pri odhodu se je hotelirju milostno zahvalil ter mu izročil ček za lionsko btnko. G oboko se je klanjal hotelir. Ko pa je prišel drugi dan s čekom v banko, so mu povedali, da j3 ponarejen. * Skoda za hlače. Neki kadidat za občinski ziato p v Črno-vicj»b, ki je pri vchtvah propadel, sć je pritoževal svojim upornim predmestnim vohicem zaradi njihove ne-hvaležnosti: »Dvanajst let sem sedel v občinskem svetu in 12 parov hlač sem si pri tem obdrgnil. V zahralo pc, me pustite sedaj propasti. — »Je že prav«, mu je odgovoril odkritosrčen kmet, za vaše hlače vam ne moremo pomagati. Ako bi Čtšče vstajali v občinskem svetu ter kaj govorili, prizanašali bi bili svojim hlačam. * Do smrti kadil je v Stra*s-furtu n**ai 12 etni učenec. Opoldne je še odšel zdrav in vesel iz šole, proti večeru pa je bii že mrlič. De ček je večkrat kadil cigarete ter pri tem \ie?el dim v pljuča in skozi nos nazaj. Tudi usodno popoldne je deček močno he.dii. Nato mu ja nenadoma postalo slabo, začel je blje-v-Ui ter je moral v posteljo, iz ka teie se pa ni več vzdignil. Vsled zastrupljenje z nikotinom mu je otrpnilo srce. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj 14. decembra Ofici-czno se naznanja, da se skliče državni zbor na dan 2. ja nu varj a Dunaj 14. decembra Glasna poročil iz Petrograda je ruski pravosodni minister grof Mura-v j e v določen za ruskega poslanika na Dunaju. Budimpešta 14. decembra. Današnja seja poslanske z b o r-niee je bila kratka in mirna. Ker se je govorilo, da misli vladna stranka na vse zgodaj okupirati zbornico, so opozicijonalci klicali svoje pristaše in so ti že pred 7. uro zjutraj prišli v parlament, ko je portir še spal. Vladni pristaši so prišli šele ob 9. ari. Včeraj storjene devastacije so bile po možnosti popravljene. Odstranjene so bile vse mize za ministre in fotelji. Opozicij a je takoj z a-sedla tribuno, pripravljena na boj, ce bi hotel predsednik Perczel zavzeti svoje mesto. Ob '/410 je prišel grof Teodor Andrassy in je naznanil, da Perczel ne bo predsedoval, marveč podpredsednik Jakabffv. Opozicija je to pozdravila z burnimi eljen- klici in je zapustila tribuno. Od nove parlamentne straže ni bilo ne enega moža videti. Tisza, je prosil po otvoritvi seje, naj se prečita najvišji patent glede sklicanja državnega zbora Ker so bile iz dvorane odstranjene vse škarje, tekaj časa niso megli do-tičnega pisma odpreti. Po preči-tanju patenta se je seja zaključila in bo prihodnja seja jutri. Opozicija je jako zadovoljna, ker po njeni zahtevi ni predsedoval Perczel in ker je bila odstranjena parlament na straža. London 14. decembra. „Standard" prijavlja pogovor njegovega poročevalca z grofom Apponvijem. Ta je rekel, da je Tisza že danes mrtev mož. Opozicija se ne boji novih volitev. Naslednik Tiszov bo ali Wekerle ali Julij An- drassv. Rusko-japonska vojna. London 14. decembra. Listi trde, da so Japonci po zavzetju 2^3metrskega hriba našli kakih 1000 ubitih Rusov. Portar-turški arzenai je tako razstreljen, da Rusi baje več ne morejo izdelovati municije General Stossel biva v utrdbi Bajkušan. London 14. decembra. „Daily Mail" pravi, da je vlada dobila poročila, iz katerih izhaja, da je rusko brodovje v Port Arturju uničeno in da več ne šteje kot vojni faktor. Razširjeno domače zdravilo. Vedno večja povpraševanja po „Moll-oveiu francoskem žganju in soli" dokazujejo uspeSni vpliv tega zdravila, zlasti koristnega kot bolesti utešujoče, dobro znano antirevma-bično mazilo. V steklenicah po K 1*90. Po postnem povzetji razpošilja to mazilo lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni založnik na DUNAJI, Tuchlauben 9. V zalogah po deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. 4 8—17 ,£e Srijfoti' najboljši cigaretni papir. 41 Dobiva me povsod. 671 ir Protin revmatske b 3497—2 ečine Zoltanovo mazilo priznano tako dober lek za vdrgnenje se dobiva v vsaki lekarni steklenica za 2 K. Po posti razpošilja lekarna ZOLTAN, Budapešta, V. Szabadsagter. Na tisoče zahval- nih pisem iz vsega sveta obsega pojasnevalna in podnčna knjiga kot domači svetovalec o lekarnarja A. Ttilf-rr^Ja Einl/Hinis In orinif*. ifiiM-sItu kot nenado-mestnem sredstvu Po sj-rejetju 35 vin. (tudi v znamkah) se knjiga poSlje franko Naročniki balzama dobe knjigo zastonj. 12 malih ali B dvojnatih steklenic balzama stane K 5, EO malih ali 3"» d vojn. steklenic K lsV — franko z zaboičkom itd. 2 lončka centifo-lijskega mazila franko z zabojčkom K 360. Lekarnar A. THIERRY v Pregradi pri Kois;niikl Slatini. Naznanite mi ponarejalce in prodajalce po-naredb mojih edino pristnih izdelkov, da jih kazensko zasledujem. 3175-7 zajamčeno pristni vinski destilat pod stalnim kemiskim nadzorstvom. Destilerija is Trst-Barkovlje. l/, steklenica K 5*—, '/i klenice K 260. — Na prodaj v boljših trgovinah. 2 Proti prahajem, luskinam in izpadanju las deluje n«JhotjH«" priznana Taio-cMiiB iSs! Izatera oltrepeuje lan!de«, odstranjuje luiskf in preprečuj« Izpa-dnn e lam, I Bteltlenlei* as navodom 1 K. Razpošilja ee z obratno posto ne manj kot dve steklenici. Zaloga vseh preizkušenih zdravil, medic, mil, medicinal. vin, specijalitet, najfinejših parfumov, kirurgičnfh obvez, svežih mineralnih vod i. t. d. Dež. lekarna Milana Leusteka v Ljubljani, Resljava cesta it. 1 poleg novozgrajenega Pran Jožefevega jubil mosta 37—50 iva|te vaekdar želodčno tinkturo (tudi odvajalno) lekarnarja Plo<3oli|n. v L)ut>i)itiii iin Dunttistci cesti In zavračajte pona-redbe, ki obsegajo draetlčue zdravju škodljivd anovi. — Zunanja naročila po 1 povzetju. 1264-24 Ifodroae žitne km POSa.u5.TEI Mn. Vtoith Drtto.^no. Po*u» 6 »e peMJfc* 4KSO« Iranoo. DOMAČI PRIJATELJ" Mm/Ubr Ju* ft^* 17// Darila. Upravništvu našega lista so poslali: Za družbo sv. Cirila in Metoda. G. Ivan Gregorčič, c kr. notar v Žužem-perku 20 K. — kateri znesek je plačal g J. H iz Žužemperka kot poravnavno globo v kazenBk! zadevi. — Gdč. Kristina Grebene v Vel. LaSčah 8 K. — nabrala pri poroki svoje sestre. — Gg. ,Purfel in so-trudniki4 3 K 60 v. — Skupaj 31 K 60 v. — Živeli darovalci in nabiralci ! XIX izkaz darov za Dijaški dom" v Celju, od 29. decembra 1903 do 2. decembra 1904. Za »Dijaški dom* v Celju so nadalje vplačali prispevke: G. dr. Janko Ser-nec, prakt zdravuik v Celja, kot odkupnino za novoletna voščila 10 K; g. Franja Tajnik, učiteljica v ŠoStanju, na Bežični večer v veseli družbi pri Basista nabrano svoto 6 K; g. Mihael Kandl, c. kr. stotnik 92. peSpolka v Teresienstttdtu 6 K; Ć. g. Anton Šlander, dekan v Staremtrgu 2» K; g. I. Maselj, c. kr profesor 6 K, in od naslednjih gospodov nabrane vsote: F. Jeraj, c. kr. profesor 10 K, Loschak, c. kr. naduficial 2 K, neimenovan 2 K, neimenovan 1 K, Skopal, c. kr. profesor 2 K, dr. S^hegula, odvetnik 5 K, Virbnik, c. kr. profesor 2 K, Wester, c. kr. profesor 2 K; vsi v Rudolfovem; slavna posojilnica v Brežicah 6 J K; ebirka gospice Cirile Ježovnik v Velenju 6 K, slavno pevsko društvo v Biaslov-čah 10 K j g. dr. Janko Sernec, prakt. zdravnik v Celju 10 K; slavni okrajni zastop v Celja 500 K; g. Martin Ermenc, c. kr. sodni j nadoficial v Konjicah med konjiškimi rodoljubi J nabrano vsoto 57 K 20 h; neimenovani dobrotnik po gosp. notarju Basu 200 K ; gosp. K. Florjan, knjigotržec v Kranju 60 K; č. gosp. I. Lenart, nadžupnik v Šm rtnem pri Slove-njemg adcu 10 K; gospod dr. Anton Schwab, zdravnik v Celju 50 K; slavno ž ipanstvo Št. Vid na Planini 20 K: slavna hranilnica in posojilnica v Šmarju 200 K; slavna posojilnica v Slatini 40 K; slavna posojilnica v Celju 1000 K; g. Peter Majdič v Celju, mesto venca na krsto gospodu Ferdu Ivanuš 90 K. Skupaj 2406-20 K. Prej izkazanih 33.620' 12; skupaj torej 36.032 32. Meieorologično poročilo. Višina nad morjem 306 8. Srednji mraini tlak 736-0 mm Borzna poročila. ljubljanska „Kreditna banka'1 v Ljubljani. Uradni kum dua. borae 13. decembra 1904. Dec. Čas opazovanja Stanje barometra v mm Temperatura v °C.j Vetrovi Nebo 13. 9. zv. 72^8 48 al. jug de2 14 7. zj. 7i!7 3 46 si. zah megla 2 pop. 727 6 74 al. jug pol. oblač. Srednja včoraiSnja temperatura: 4 0°, aormale: —13c. — Padavina 13 0 mm. 4°/« majeva renta..... 4°/, irabraa renta..... 4§/, avstr. kronska renta . . *•/, , alata „ . . 4°/« agrska kronska ■ ■ • * 4«/# , slata . . . . 4° o posojilo dežela Kranjske . 4Vs*/e posojilo mesta Sp ut . • . Zadar . 4 V bos.-aarc. šel. pos. 1902 4°/, čeika dež. banka k. a. . *•/• . . - « o. . 4'/3° 8 ast. pisma gal. d. hip. b. 4Vs*/« pe*t- kom. k, o. s. 10«/. pr....... 41 / w čast. pisma Innerst. hr. *'/«•/. i> n ogrske cen. dež. hr....... *Vi°/i Pia. ogr. hip. ban. . 4%'Vo obl. ogr. lokalnih železnic d. dr..... 41 s°/t obl. češke ind. banke . 4*/0 prior. Trst-PoreS lok. žel. 4°/0 prior. dol. žel..... *•/. „ juž. žel. kup. V'V/t . 41 j' t avst. pos. za Že), p. o. . Srečk«. SreSke od !. 1860% . . . . * . . 1864..... „ tizske...... „ zem. kred. I. emisije . » it i» w n ogr. hip. banke . . . , srbske k frs. 100— . „ turške...... Basillka srečke .... Kreditne „ .... Inomoške „ • • . . Krakovske n .... LJttbJjanske „ . . . . Avst rud. križa „ • • . . Ogr. n n » • • • • Bndolfove » .... Salebarške „ . . Dnnajske kom. „ • . . . Delale«. Južae železnice . • . . • Državne l-elezniee .... Avstr.-ogrske bančne delnice . Avstr. kreditne banke . . . Ograke , B . . . Zivnostenske » ... Premogokop v Mosta i.Iirtti) . Alpinske motaa..... Praške šel. in dr. dr..... Rima-Mnxinyi...... Trbovijake prem. družbe . . Avstr. orožne tovr. družbe . . Češke sladkorne družbe . . . Valnte. C. kr. cekin....... 20 franki........ JO marke........ Severeigns....... Marke......... Laški bankovci ...... Kub! i......... Dolarji......... Daoar Bla^o 100 05 99 9t> 100*35 119-65 9815 118-70 99-50 10025 100 — 101-— 99 85 9985 10140 107-60 10010 100-60 100 — 10010 100-75 98-50 9950 306*60 100-60 186 75 tis- 162 — 306 — 298-— 272 -94— 131 25 20-75 478--79*-8V-68-54 — 28 80 66'— 75-521- 87 75 647 — t629 -672 75 802 50 249 50 660 -486 75 2345 -612 25 807-532 — 177-— 11-32 1906 2S-51 23-00 117-55 95-20 263 It 4-84 100 25 100*16 100*56 119*86 9835 118 90 101 — 101*26 100 — 102 — 100 10 100- 25 102-40 108-50 101*— 10120 101 — 101 — 101*76 100 — 308 50 101- 60 188 75 277- -164 — 316 — 308- -277 50 98 50 132 -2 B 2175 489-— 83-— 94 — 73 — 66-30 29-80 70-79 50 531*— 83 25 64H'— 1638 — 673 75 803 50 250-50 668'--487 75 2355 — 613 25 310- — 53?» — l7o 50 11 36 :9 - 23'5y 23-99 117 7i 9535 254-76 6 — Žitno cene v Budimpešti. Dne 14. decembra 1904. Termin. Pšenica za april RŽ „ april Koruza . maj Oves april 50 50 60 50 10 18 7 95 7 60 7-rj Nespremenjeno. zjrtrovano (ma to Varstveno znamko ^rl^HlJH'.SirUrl'M Ces. kr. avstrijske državne železnice.1 C. kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaka. Izvod Iz vozrLegra, ieda. Veljaven od dne 1. oktobra 1904. leta. ODHOD IZ LJUBLJANE juž. kol. PROGA NA TRBIŽ. Ob 12. url 24 m ponoči osebni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno, cea Seltthal v Aussee S;>lnograd, čez Klein-Reifling v Steyr, v Line, na Dunaj via Amstettea. — Ob 7. uri 5 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno. Dunaj, čtz Selzthal v Solnograd, Inomost, čee Klein-Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Prago, Lipsko. čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 64 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal. Solnograd, Lead - Oastein, Zeli am See. Inomost, Bregenc Curih, Ženeva, Pariz če« Amstetten na Dunaj. — Ob 3. uri 66 m popoldne osobni vlak ▼ Trbiž, Šmohor, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Monakovo, Ljubno, čez Klen-Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove v*re, Prago direktni voz I. in II. razr.1, Lipsko, na Danaj čez Amstetten. — Ob 10. nri ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo (Trst Monakovo direktni voa I. in II razreda). — PROGA V NOVO MESTO IN KOČEVJE. Osebni vlaki. Ob 7. uri 17 m ajutraj v Novo mesto, Stražo, Toplice, Kočevje, ob 1 uri 5 m pop. istotako. — Ob 7. uri 8 m zvečer v Novo mesto, Kočevje. — PRIHOD V LJUBLJANO juž. kol. PROGA IZ TRBIŽA. Ob 3. uri 23 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo, Inomost, Franzensfeste, Solnograd Line, Steyr, Ischl, Aussee, Ljubno, Celovec, Beljak (Monakovo-Trst direktni voz 1. in II. raa.) — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 10 m dopoldne osobni vlak m Du n«ja čez Amstetten, L>psko, Prago (direktni voz I. in II. razred*), Francove vare, Karlove var*, Heb, Marijine vaie, Plaen, Budejevice, Solnograd, Line, Stevr, Pariz, Ženevo, Curih, Bregenc, Inomost, Zeli ob jezeru, Lend-Gastein, Ljubno, Celovec, Smohor, Pontabel. — Ob 4. un 44 m popoldne osebni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Monakovoea, Ino-mosta, Franzensfesta, Pontabla. — Ob 8. uri 44 m zvečer osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka, Šmohorja, Celovca, Pontabla, čez Selzthal iz Inomosta, Solno*rada čez Klein-Reifling, iz Stejra, Linca, Budejevic, Plzna, Mar. varov, Heba, Francovih varov, Prage in Lipskega. — PROGA IZ NOVEGA MESTA IN KOČEVJA. Osobni vlaki : Ob 8. uri 44 m zjutraj iz Novega mesta in Kočevja ob 2 uri 32 m popoldne iz Straže, Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8. uri 36 m. zvečer istotako. — ODHOD IZ LJDBLJANE drž. kol. V KAMNIK. Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m ajutraj ob 2. uri 5 m popoldne, ob 7. uri 10 m zvečer. — Ob 10. uri 45 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih in le oktobra. — PRIHOD V LJUBLJANO drž. kol. IZ KAMNIKA. Mešani vlaki; Ob 6. uri 49 m z,utraj, ob 10. uri 69 m dopoldne, ob 6 uri 10 m zvečer. Ob 9. uri 66 m ponoči samo ob nedeljah in pravnikih in le oktobra. — Čas prihoda in odhoda je označen po srednjeevropskem času, ki je aa 2 min. pred krajevnim časom v Ljubljani. Zahvala. Za mnogobrojne dokaze srčnega sočutja, ki so nam doSli ob nenadni smrti našega predragega soproga, oziroma očeta in brata, gospoda Dr. Julija Gaština c kr. notarja ▼ Črnomlju za krasne vence in za mnogoštevilno spremstvo k zadnjemu počitku, izrekamo tem potom najis-krenejso zahvalo. Osobito pa se zahvaljujemo preč. duhovftčini, gosp. kolegom rajnika, gospodom uradnikom c. kr. okrajnega glavarstva in c. kr. okrajnega sodišča, p. n. občinskemu zaatopu, pevskemu društva „Lira", mestni godbi, mestni požarni brambi in c. kr. žandarmeriji za nepozabnemu rajniku izkazano poslednjo čast. V Črnomlju, 10. dec. 1904. 3rjio Žalujoči ostali. k ustanovitvi brez konkurenčnega podjetja • 6—10.000 K Popolni naslov prosi se poslati na upravavnifitvo ca kar se dobo pojasnila: „Teh-niška moč.11 Praška gnjat . . . vrat in carće . . . trebušina..... kološvarska slanina angl. slanina . . . goveji jezik . . . . prašičji iezik . . . okr. gnjat..... 3511- -1 . —*8G tu —•76 —64 is* — •74 — *74 "Si" 110 -O —•95 ~o 1 — !f sušilec »sagam Sntieln Zastopniki ee iščejo. 3613 v solnčni legi, obstoječe iz štirih sob z vsemi le zaželjenimi pritikhnami kakor poselsko sobo, shrambo, opravljeno kopeljo, veliko kletjo itd. se odda takoj event. s 1. februarjem 1905 v visokem parterja novosezidane hiše št. 7 ulice „Stare pravde" (nasproti vrtu otroške bolnice). Natančneje se izve pri I. Lončarju v I. nadstr. hiše. 3413—7 Obsežna tovana živil v Gradcu b&c ca .Tranjsko s Bedeiem v LJubljani. Ozira se samo na moči I. vrste. Prednost imajo zastopniki mlinov. Prijazne ponudbe pod uHoher Ver-dienst" na anončno ekspedicijo Kienreich v Gradcu. 3614 —Pristen •-*•»— preizkušen na deželnem kemičnem pre-izkuševališču za živila v Ljubljani. Liter 2 kroni, 5 Razpošilja v vsaki množini IVAN MALI = v Škcfji Loki. = uhovito in okusno darilo vsakomur dobrodošlo, je steklenica rastlinskega likerja ali grenčice „Florian" tiue kakovosti za okrepitev želodca! Dobi se v steklenicah po 1, 1 ,, 1 . litra v rastlinski destilaciji B FLORIAN - tvrdka Edmund Kavčič v Ljubljani) in v drugih prodajalnah. 6—878 Pazite na ime FLORIAN". Filialka od M. Žargi 3618 se otvon Jutri, dne 15. t. m. v hiši gostilne ,pri Lipi' v Židovskih ulicah. Velika zaloga zimskih potrebščin In raznega perila za moške In ženske, srajc, ovratnikov, manšet In kravat, dalje modercev, predpasnikov, bluz L t. d. po najnižji ceni« ! za podgane, dihurje, krte, miši itd. patentirani najnovej&i amerikanski sistem prodaja in razpošilja trgovina Si553—15 STR.S L v Mokronogu, Dolenjsko. Presenečeni uspeh lova se garantira. Cene Jako nizke. ijsvž ksDvlet m Strokovnjaško mešane najbolj izbrane vrste kitajskega, indijskega in cejlonskega čaja. Naprodaj imajo: itBIIi. 14 u mi »-rt*. Ant. Krlsper, Peter Ijaaemlk, Jortij« llmi-iilk in Anton Stueul. oio i H. Sienkievvicz: Roman iz poljske zgodovine z mnogimi lepimi podobami. Broširan 3 14, I leno tf^an 9 14 50 vin. -prtporora lk»t primerno božično darilo zstložr^a, tenjig-ama 3590-2 Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg Bogata izbera vse slovenske literature! z 21etno prakso, želi vsled nenadne smrti dosedanjega g. šefa takoj vstopiti v drugo notarsko pisarno. Ponudbe na upravnistvo „Slov. Naroda". 3637—3 in trpežne platnice za naslednje knjige: po pošti Ljubljanski Zvon, za vse let. a K li". 1 50 Slovan , n „ „ „ 2-60, 260 Dom in Svet „ n „ „ „ 140, 160 Zvonček „ „ „ n „ 0 8'i, 0 90 Knez. knjižnica „ ., zvez. „ „ 0C0, 0*70 Jurčiča zbr. spisi „ „ „ „ 060, 070 VVolf-Pleterš. slovar, |', saf. uan. 2 , 220 Zgod. sv. pisma L del, „ „ ., 2*40, 160 Slov. fantje (Mohor, družba eieg. 080, 0 90 3617- 1 ima vedno v zalogi hm Bonae v Ljubljani. (Znesek laj se blagovoli vedno naprej doposlati.) Zaradi opustitve trgovine oblastveno dovoljena popolna razprodaja url zlatih, srebrnih, nikljastih. jeklenih, stenskih, ur na nihalo in budilk pF* pod tvorniško ceno. friderik hoffmann v Ljubljani, na Dunajski cesti št. 12. Primerna božična darila! Snp-----—----------------- |Iq ^ Založnik c. kr. ^§£ drž. uradnikov. |g Ljubljana J KEBER Ljubljana f »...s a Stari trg št. 9 1 priporoča svojo tovarniško zalogo sinna 3437-6 I 6 po izredno nizkih stalnih cenah. Poleg tega dovolim mojim cenj. odjemalcem pri odkupu čez lO kron 5°/0 popuste. Potrebščine za fero3a,ce in š Izlije. Ife Za Božič in Novo le priporoma ~—~ šampanjske znamke == priporočam ; ^/~*vr\ Družbe sv. Cirila in 'Eru Jfetoda Š^at/jica Jfr. 2*— po pošti Jfr. 2-20 Scenski koledar Za leto t905. Cena 40 vin., po pošti 50 vin* Jtfali skladni koledar 3Ct leto 1905. Cena 50 vin., po pošt i 60 vin. j-ernej J}ahovec trgovec v L)'ubijani 3473—3 Sv. Petra cesta jrt. 2. Pariška svetovna razstava 1900, 1^*70 & mlanoulfeno IHTO fi£ -->g Trgovina s perilom in modnim blagom priporoča naslednje predmete: 2976—10 za lovce in turiste lovske telovnike, lovske ilškm, lovske nogavico, snežne kape itd. Za gozdarje nepremočljive dežne plašče in ovratnike, usnjate ga-maše, lovske klobuke« kape itd, vse le prve vrste izdelki. — Za pošteno postrežbo jamči tvrdka , C. J. HAMANN dobavitelj perila c. in kr. Visokosti, raznih častniških uniformiranj, zavodov itd ^^^^ K praznikom! G. res tavralerjem, gostilničarjem in zasebnikom ponudim: e pivo gld. 10.50 ] za hektoliter v sodcih: 1 , sko pito . 12.-j Vat Vat Vi ( nezadacano. Na zahtevanje tudi plzensko pivo. j ... i lit., I v zabojih I B0/I._ jflarčit Bavar Marčno pivo I po *° 1 2 , Bteklenice 3 n gld. 375 . 3-75 =3 jTH. ET* O Bavarsko pivo gld. 425 V zabO)lh Jfa ateklen,ee \ 425 2 12 s* S E * B D rt o ' 1 25 1 * " j *6/ lit I 88/1. " J vse na mestu moje zaloge v Celju ali Žalcu. Specialne ponudbe na zahtevo. Proseč mnogobrojnih naroČil zagotovi jam najboljšo postrežbo z odličnim spoštovanjem Em. Kuketz. o515 Zleinoscheg1 •■«$«-■ DEEBY napravljen iz francoskih vin m 38GB-1 dur Goldm napravljen Iz tuzemskih vin 1. BUZZOLINI v LJUBLJANI. DEMTlfBlCi ^'DOCTEUR PBB^ Svetovni osla m u stri;? «dd&. Dobiva ae povsod. 2921— 20 Ernest Hammerschmidta nasledniki 3474-3 trgovini« iel«-r.rsin In l4<»%frt i Vela zaloga bddnstep orodja in hišne oprave Važno za lastnike konj! Znatni uspeh, ki so ga dosegle izvrstne kvalitete trdnih konjskih Plaht za gospodarstvo ~-pri p. n. kmetovalcih, ekonomnin, graščakih itd. in za kar sem dobil na stotine zahvalnih pisem, mi je povod, da ponudim tndi letos nastopne izvrstne plahte. debele, gorke in jako trdne: A rjave konjske plahte z rdečemmenimi bor-durami 150 X 200 komad K 4 — B gospodarske konjske plahte izvrstne kvalitete, 160 X 200, komad K B- — C Double voinate graščinske plahte 150 X 200, komad K 7*50 Kazpofiiljanje po povzetju : m. KIAIK^IKIV, Dunaj IX., 1 i*£2;afi«r ]¥r. 3. 3271 3 obra kuharica spisala J© IZSld MSInka Vast^eva j© IZŠlfl y založništvu Lavoslava Sclmentner-ja y Ljubljani. Dobiva se samo vezana; cena 6 K, po pošti e K 55 h. Obsega na 576 straneh več nego l^CK) receptov sa pripravljanje najokusnejSih jedi domače in tuje kube, ima 8 fino koloriranih tabel in je trdno in elegantno v platno vezana. H vali jo vse: kuharica a svojega strokovni askega ataliSča, literarna kritika zaradi le!>ef a, »ahko umevnosa jegika, fina dama zaradi njeoe lepe, pri slovenskih ko-harskih knjigah nenavaIne 'n'reme, n konefno va'čna gospodinja zaradi t:if;ne rene, ker ai nifl dražja, nego znane nemftke kuharske knjige. 282 57 Več sto" lepih, suhih; proda po primerni ceni Josip Fajdiga, trgovec z lesom j v Kamuilai. 3566-2 Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani" Podružnica v CELOVCU. Kupuje 1» prodaja vse vrste rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz. Promese izdaja k vsakemu žrebanju. Akcijski kapital 14 1,OWOOOO.- Zamenjava iu ekskomptuja Daje predujme na vrednostne papirje. izžrebane vrednostne papirje in Za vstr-u/e srečke proti vnovčuje zapale kupone. kurznl izg^iToi. Vinkulujo in devinkuluje vojaške ženitninske kavcije. 0t2T Eakompt ia nu».i-«i> iu«iiic. ~J»JJ ff.H~ Bom« n»r m-11j*. Podružnica v SPLJETU. Urnu rti** %lojf<* Mprrjciiia v tekočem raCunu ah na vložne knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do dne vzdiga. 39 -143 Promet s čeki in nakaznicami. SEBE' Specialna trgovina s korzeti v Šelenburgovih ulicah št. 6 ■ M. STUZZI ! priporoča čast. p. n. damam is Ljubljane in okolice bogato izbrano zalogo vseh spccialitet korzeiov samo lastnega izdelka, n. pr. negliže, comode, centuren« dojilske in moderce za noseče, različne mične športne moderce in za bolne dame posebno priporočljive trebušne moderce v zvezi s trebušnim pasom, samo po zdravniškem predpisu. Za gospe in deklice moderci za ravno držanje v bogati izberi in Luxa-preveze. Prodaja vseh potrebščin k modercem. Sprejemajo se tudi moderci od K 2 naprej za Čiščenje in v popravilo. Za popolno pristojauje in pošteno postrežbo jamči tirma Mm. M. STIZZI. 1«- prilošnostne cene! Modna trgovina i 55? O SS 0L1 zlatar Ljubljana, Prešernove ulice priporoča slav. občinstvu svojo velilso zalogo dai?£l za I ii Ivo leto ter drugih v njegovo stroko spadajočih stvari po *JV xisjxil±ji2i cenah* ^Ml m o^Iii Židovskih ulic in Dvorskega trga nudi p. n. odjemalcem v največji izberi le najizbornejše kot rraaH ksskkt r - vassraaHHHBaaaaBaaaai Na najvišji ukaz Njegovega |^ c. in kr. apostol. Veličanstva, XXXVI. c. kr. držav, loterija za cr ilue dobrodelne namene tostranske državne polovico Ta denarna loterija eilšita v Avsirlji postavno dovoljena ima 18.435 dobitkov v goioviaki zzz v skupnem znesku 512,980 kron. Glavni dobitek znaša 200.000 kron v gotovi n Žrebanje je nepreklicno dne 15. decembra 1904. Ena srečka velja 4 krone. -m -m m -m m m -m m m po najnižjih cenah, in sicer: Moires-Veloor iz čiste svile v vseh barvah za bluze po gld. —-75 Blago iz čiste svile Črtasto, v vseh barvah za bluze po gld. —-75 Blago iz čiste svile črtasto, v vseh barvah za bluze po gld. —*85 Blago iz čiste svile črtasto in fasouirano, za bluze po gld. 112 .Mudili žameti v vseh barvah, za bluze po gld. —*70 Crep de chine 120 cm sir., za ple*ne toalete po gld. — *50 Crep de Chiffon 120 cm šir., za plesne toalete po gld. —50 Valaissienes čipke vstavki, blodenje od 4 do 20 cm široke, bele. creme, beure, eeru meter po 15 in 10 kr. ^AVAV f Zaradi velike zaloge kužohoviri 0 waww« • se bo ta predmet od sobote, dne io. t. m. naprej prodajal po čudno znižanih cenah. Naj nihče ne zamudi ugodne prilike, da si to ogleda. Srečke se dobijo pri oddelku za državne loterije na Dunaju III., Vor-dere Zollamtsstrasse 7, v loterijah, trafikah, pri davčnih, poštnih, brzojavnih in železniških uradih, v menjalnicah itd. Igralni načrti za odjemalce ^ srečk zastonj. :1 Srečke se dostavljajo poštnine prosto. C. kr. loterijsko-dohodninsko ravnateljstvo. 3290—10 Oddelek za državno loterijo. Id trgovski |ini«ii I izučen v trgovini mešane stroke, Želi ; primerne službe v Ljubljani, ali pa v j večji trgovini kje na deželi. Ponudbe naj se pošljejo na A R., poste restante, Ljubljana. H Kontoristinja zmožna slovenskega in nemškega jezika 3 trgovskim izpitom, zmožna tudi n-m fike stenografije in pisanja na stroju, išče stalne službe. HM Prijazne ponudbe je nasloviti na upravništvo „Slov. Naroda". I Slovenske muzikalije ravnokar izšle! Gove' Govekar Fr.: Legijenarji, Viktor Pat*ma, kompletno K 11-20. Posamezno: 1. Zapoj mi, ptičica, glasno, za sopran s klavirjem . 2. V petju oglasimo, mofiki zbor s klavirjem . . . 3 Kuplet zi moški g!as 8 klavirjem...... 4. Uoiuanea, samospev ^tenor/ z moškim zborom cb 8p remije vanj □ klavirja 6 Ptička, pesem za sopran b klavirjem..... B. Skoz va<, koračn ca Po besedah J Stritarja. Za klavir (8 petjem ad libitum) 7. Sezidal sera >i vinski hram, samospev z moftkim zborom. Za petje in klavir iz „Zdravic"..... Dalje: IMS I Viktor Pirma: MlHdi vojaki, koraC niča s petjem ad libitum. Že B ia daja.........K 1 20 Viktor Parma: Mladi vojaki, za citre.......„ 1' — Viktor Parma: slovanske cvetke, p.tpourri po slo-^an8Kih naoevih «250 Viktor Parma: Triglavske rože, va rek po slovaških riapevih........, I 5 Viktor Parma: Zdravice, za petje m fc'avir.....„ :V- I pesMi K 12! „ 180 - 1- 1 8u 120 3~ i IŽirovnik Janko: Nar >«lnc pe^iu1 z napevi I. zvezek K 1 20, po j poitl K im Žirovnlk Janko: Narodne pesni i z napevi, 11 zvezek K 1 po poŠti K 1 10 Največja nntlign lnuzikalij v Izubijani Katalogi gratis in franko. Izpo80ievalnica mnzikalij obsega 10.000 Številk Mesečni abonement s premijami. Razpošilja tudi na zunaj Oton frgevi— z muzikalijauii v Ljubljani. ^Cigieniško razpr ase vanje stanovanj, tovar-niških lokalitet ttd. 3443 - G tlacttum Cleaner feter ^atelie Jdiid škofje ulice št \h. IiIllUlIuM r--nI ?reproge9 pohištvo se sprejema za snaženje u shranjevanje. Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ivan Tavčar. Lastnina io tisk nNarodne tiskarne*.