Političen list za slovenski narod.
Po pošti prejeman velja:	i	. .
Za celo leto predplaCan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden	Naročnino in oznanila (in sera te) vsprejema npravulStro In ekspedlrlja v
mesec 1 gld 40 kr. '	v	„Katol. TIskarni" Kopitarjeve ulice št. 2.
, , „ v administraciji prejeman velja:	#	Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Za celo leto 12 gld., za pol le.a 6 gld., za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld.	™
V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto.	'!	Vredništvo je v SemenlSklh ulicah M. 2, I., 17.
1'osamne številke po 7 kr.	!	Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Vredništva t e 1	e f o n - s t e v. 74.
*4tev. 16.	V Ljubljani, v petek 21. januvarija 1898.	Letnilc XXVI
p
Deželni zbor kranjski.
III. soja dno 21. jan.
Deželni glavar D e t e I a otvori sejo ob '/, 11. uri; vlado zastopata deželni predsednik eksce-lenca baron Ilein in okrajni komisar baron Rechbach.
Dež. odbor je predložil več poročil, ki so so izročila odsekom.
Posl. vitez L a n g e r v imenu lin. odseka poroča o računskem sklepu deželne poljedelske šole na Grmu za 1. 1896. Za šolo na Grmu je znesel državni prispevek 2400 gl., šolnina 270 gl., donesek dežele iz kulturnega zaklada 2400 gld., iz deželnega zaklada pa 1597 gld. 571/, kr. Vsi redni dohodki šole so torej znesli 6667 gld. 57'/, kr., redni stroški pa 6539 gld. 56'/, kr. — Dohodki gospodarstva so znesli 6613 gl. 75'/, kr., in sicer vinstvo 3442 gld. 41 kr., poljedelstvo 543 gld. 72 kr., vrtnarstvo 451 gld. 20 kr., sadjarstvo 394 gld. 77'/j kr., živinoreja 1761 gld. 99 kr. Gospodarski stroški pa so znesli 7133 gl. 86'/» kr.; primanjkljaj se je pokril iz deželnega zaklada. Vsa imovina je koncem 1. 1896 znašala 17.691 gld. 86 kr.
V imenu fin. odseka poroča posl. Grasselli o računskih sklepih bolniškega, blazniškega, porodniškega in najdeniškega zaklada za 1. 1896.
Stroški bolnice so znašali 113.467 gld. 68•/, kr.; dohodki 34.308 gld. 2'/, kr., torej je bilo treba založiti iz deželnega zaklada 79.159 gl. 66 kr.
Stroški blazniškega zaklada so znašali 82.046 gld. 53 kr., dohodki 11.709 gld. 66 kr., torej je moral deželni zaklad prispevati 70.342 gl. 43'/9 kr.
Porodniški zaklad je imel dohodkov 879 gld. 59 kr., stroškov 9699 gld. 65 kr., torej je znašal donesek deželnega zaklada 8820 gld. 06 kr.
N a j d e n i š k i zaklad je imel stroškov 3887 gld. 03 kr., dohodkov 353 gld. 20'/, kr., dež. zaklad je doplačal 3533 gld. 82 7„ kr.
Čista imovina bolniškega zaklada je znašala 409.338 gl. 75 kr., blazniškega 125.778 gl. 88 kr., porodniškega 6.163 gld. 66 kr., najdeniškega 7.100 gld. Dežela je torej dodala za vse štiri zaklade 161.855 gld. 98 kr. Poleg tega pa so znašali 1. 1896 oskrbni stroški za bolnike v tujih bolnicah 82.312 gld. 23 % kr.
Za 1. 1898 se proračunava potrebščina za bolnico na 103.172 gld., za blaznico 80.259 gld., za porodnišnico 9338 gl., za najdenišnico 3727 gl.; za vse štiri zaklade se proračunava donesek dež. zaklada na 156.301 gld.
Poslanec Lena rčič nasvetuje resolucijo, naj deželni odbor proučuje vprašanjo o lastni režiji v deželni bolnišnici in domači lekarni ter stavi v prihodnjem zasedanju primerne nasvete.
Poslanec dr. Schaffer kot poročevalec deželnega odbora odgovarja, da bode težko doseči znatne prihrambe pri deželnih dobrodelnih zavodih, pač pa hoče deželni odbor proučavati vprašanje o lastni režiji in lekarni.
Posl. J e 1 o v š e k v imenu upravnega odseka poroča o razdružitvi selske občine Velika
Dolina v samostojni občini Vel. Dolina in Čatež. Vsprejet je bil načrt zakona, da se iz davčnih občin Bregana, Cerina, Čatež, Globočica, Velika Dolina in Koritno obstoječa, v političnem okraju krškem ležeča selska občina Velika Dolina raz-druži v dve samostojni selski občini ter ustanovi iz davčnih občin Velika Dolina. Bregana in Koritno samostojna občina Velika Dolina, iz davčnih občin Čatež, Cerina in Globočica pa samostojna občina Čatež.
Nato poročata o § 1. letnega poročila poslanca Grasselli in grof Auersperg; poročilo se vzame na znanje.
Posl. Ažman poroča o § 4. letnega poročila dež. odbora glede deželnih podpor.
Pri tej točki se oglasi posl. Sehuoiger, ki pogreša v poročilu podpor za poškodovano po toči in povodnji na Belokranjskem: Tako se jo podelilo poškodovancem v kočevskem in krškem okraju 1500 gld. podpore, a črnomaljskemu nič. Govornik iskreno prosi, naj bi se vendar vlada in dež. odbor ozirala tudi na črnomaljski okraj.
Posl. Pakiž opisuje velikansko škodo po toči v kočevskem okraju, posebno v ribniški in sodraški dolini; zahvali dež. predsednika za njegov trud, ko je izposloval znatno državno podporo, ter predlaga, naj so dovoli še 3000 gld. podpore za kočevski, črnomaljski in krški okraj. Dež. odbornik Mu mik odgovarja, da dež. odbor raje več podpor razdeli, nego manj, kar dež. zbor dovoli v to namene. Toda preveč se proračun no sme prekoračiti. Ako pa dežel, zbor več dovoli, bode dež. odbor tudi več razdelil. Tu pa ni prilika nasvetovati novih podpor, temveč pri dež. proračunu. — Predlog v tem smislu jo tudi obveljal.
O deželnih podporah je poročal poslanec Ažman in omenjal, da bi se za pogorelce lahko dajale večje in zdatnejše podpore, ko bi imeli deželno zavarovalnico, katero ljudstvo vedno glasneje tirja.
Tudi je predlagal, da naj deželni odbor s posebno okrožnico v spomin pokliče prepoved, da županstva ne smejo dajati spričeval v namen nabiranja milodarov.
Posl. Grasselli poroča o letnem poročilu glede dež. dobrodelnih zavodov ter predlaga resolucijo, da dež. odbor naznani vsem vnanjim bolnicam, koder se oskrbujejo kranjski bolniki, naj se bolniki prej ko mogoče odpuščajo ali pa pošiljajo v dež. bolnico.
Posl. Sehvveiger poroča o letnem poročilu glede dež. kmetijske šole na Grmu. — Zbornica vzame poročilo na znanje.
Posl. baron Schvvegel pri tej priliki obširneje utemeljuje resolucijo, s katero se dež. odboru naroča, naj stori potrebne korako za ustanovitev kmetijske šole na Gorenjskem. V tej šoli naj bi se učenci v prvi vrsti poučevali o sadjarstvu, živinoreji in gozdarstvu, ker se v teh strokah razmerno malo stori na Grmu. Dež. odbor naj bi torej skušal dobiti državno podporo, poiskal primeren kraj za šolo ter v prihodnjem zasedanju stavil primerno nasvete.
Posl. Povšo in Ažman obširneje podpirata
označeni predlog v prospeh umne živinoreje, sad jarstvn in gozdarstva.
Posl. Po v Se naglasa, daje podoben predlog zbornica svoj čas odklonila; upati je, da stvar pride v tek in so tudi kmalo srečno izvrši. Predlog je bil soglasno vsprejet.
Na to poslanec A ž m a n poroča o § 9. letnega poročila glede ustanov ter opozarja na sklep občino železniške, ki namerava povodom 50let-nega vladanja našega presvetlega cesarja napraviti dve sirotinski ustanovi. Deželni odbor je ta sklep radostno potrdil in občini naznanil, da ni treba v ta namen precej založiti dotične glavnico, ampak zadostuje, da se na podlagi občinskega sklepa namesto glavnico določi primerni letni znesek in se vsako leto postavi v občinski proračun. Ta lepi izgled jo vreden, da bi ga po okolščinah posnemale tudi druge občino, in imajo tu časniki hvaležno nalogo, tako ravnanje kolikor mogočo razširjati po deželi.
Konečno jo poročal poslanec Grasselli o § 10., ki se tiče osebnih stvari.
S tem je bil dnevni red končan, ker se je o poročilu glede enkete, ki se jo vršila na deželni kmetijski šoli na Grmu, obravnavalo v tajni seji. Koncem javne seje naznani poslanec Grasselli, da izstopi iz finančnega odseka. Na njegovo mesto je bil izvoljen posl. Kalan.
Na to se prične tajna seja.
Shod v Idriji.
(Izvirni dopis.)
Idrija, 17. januvarija.
(Konec.)
Socijalni demokratje mečejo večini v drž. zboru vedno v oči, da je šla z Badenijem. A to ni resnično. Badeni ni maral ne za desnico, ne za levico v drž. zboru, pač pti Se je naslanjal enkrat na prvo, drugič na drugo, kakor mu je sploh bilo treba, da je dosegel svoj namen. Večina je bila le toliko za Badenija, korsejebala, da pride še slabejši minister za njim ! In na zadnje se je Badeni spreobrnil in hotel postati Slovanom pravičen. Poslanci, ki so v manjšini, imajo lahko, predlagajo vse mogoče in nemogoče stvari, potem pa se bahajo po shodih in časnikih, češ, glejte, koliko smo mi storili za svoje volilee, veČina pa ne stori nič. Večina je mirno postopala, a kadar je kaj predlagala, tedaj se je pričel huronski krik in ropot v zbornici, tako da predlogi njeni niso mogli priti na glasovanje. Istotako pa tudi večina ni hotela nikdar se pridružiti tožbam manjšine, ker je vedela, da ni veliko prida, kar pride od to strani. Tako n. pr. jo bila večina proti predlogi o obtožbi ministerstva manjšine, o zakonu vladinega nadzorstva pri zborovanjih in tudi je dala večina prav Badeni ju, daje razrušil železniško soc.-dem. zvezo.
Soc. demokrati podtikajo vse mogoče večini. Seveda, to jim je mogoče, ker imajo v svojih so-drugih poslušne ovčice, ki jim vse verjamejo. So pa to samo taki ljudje, ki berejo samo soc. časnike, ali pa celo nič ne berejo, ker ne znajo. Očitajo, da je večina delala v zbornici silo s policaji. To ni res, krivica so ni nikomur storila, če pa
miru ni, tedaj se je moralo kaj ukreniti, da bi se moglo mirno govoriti. Sedaj nima drž. zbor nobenega ugleda in nobeno pravice in to so storili nemški liberalci, nacijonalci in soc. demokratje. Ljudstvo nima nobenega dobička od teh razgrajanj v zbornici, pač pa veliko škodo, ker se je toliko denarja za to zborovanje potrošilo, za ljudstvo pa prav nič storilo. Žalosten mora biti tega vsak, ki se zaveda svojih državljanskih pravic in dolžnostij, pač pa se vesele naši nasprotniki tega poraza, ker vedo, da bodo njihova v praktično državno življenje vpeljana načela še v Avstriji v prihodnjo obveljala.
Nato g. poslanec nekoliko pojasni iz drž. proračuna o dohodkih in izdatkih državo za 1. 1898. in konča s tem svoje poročilo.
G. predsednik da besedo družbeniku Lovro Brumnu.
G. Brumen se zahvali v imenu navzočih poslancu za poročilo ter predlaga, da se g. poslancu izreče zaupanje, kateri predlog je bil z gromovi-timi živioklici vsprejet. Na to g. Brumen poroča o bratovski skladnici, ki so bo po novi postavi v Idriji vpeljala.
Na to dobi besedo mokrač U. Štrempfl, ki v kratkem govoru pravi, da so delavci steber vsega ljudstva in da kršč. socijalci so sicer vneti za blagor ljudstva, pa da ne store nič dobrega. (Klici: d o k a ž i!) Pravi, da naši poslanci ljudstvo le z žavbo mažejo, da bi bilo mirno, in da Krek je bil proti Dipaulijovemu jezikovnemu predlogu in da pride Krek le takrat v Idrijo, kadar potrebuje kak g.as za se ! Nadalje toži, da se za delavce tako malo stori, pa da bi se ti radi izobrazili, da bodo vedeli nastopati in že naprej vedeli, kaj se ima jutri in pojutrajšnim ž njimi zgoditi! (Glas: če si ti tako kunšten, pa povej, kam bom drugi m e s e c »u t a 1 e n« ?) Na to Štrem-pfelj odstopi.
Dr. Krek na to odgovori Štrempflju : Žavbamo nobenega ne, pač pa govorimo resnico. O Dipau-lijevem jezikovnem predlogu nisem ničesar zinil. Za svojo osebo bi bil za to, da so upeljejo jezikovne naredbe, a ne, da bi deželni zbori v tem odločevalni bili, ker sicer bi se n. pr. Slovencem na Koroškem, Štirskem, v lstriji in na Goriškem huda godila, kjer bi jim nasprotniki po krivici pravico diktirali. Ni res, da bi duhovniki hoteli priti po delavcih na vrh, res je pa da, dokler bodo judje se v delavske razmere kot voditelji vtikavali. toliko časa bode dolžnost duhovnikov se upirati z vsemi silami takim društvom, ki so delavcem le v dušno in telesno škodo. Kadar pa se bodo zvezavali delavci v strokovna društva in bodo sami svoje stvari zastopali in ne bodo ne-delavci-judje njihovi zastopniki, tedaj ne bode duhoven več besedice o tem zinil. Organizujte se, kakor se angleški delavci organizujejo, ne zaničujte vere svojih očetov in spoštujte učenike vaše vere, ne pustite se voditi od Židov, potem bomo prijatelji! Dokler bodete pa terorizovali druge delavce, ki niso vašega mišljenja, dokler jih bodete zapeljavali v telesno in dušno nevarnost, do tedaj bodemo mi vedno naš glas proti vam povzdigovali. Poslanec pravi, da se v marsičem strinja s soc. demokrati, da je prav, če se potegnejo za svoje pravice, a kar nimajo prav in tega je mnogo, mnogo, bode vedno preganjal. Ni silil sam v državni zbor, dobil je častno izvolilo od strani svojih volivcev. Težkim srcem je prevzel težavno nalogo drž. poslanca, a prevzeti je^to moral, dobro vedoč, kake težkočo se mu volilci naložili na ramena. Poslanec nadalje pove, da je tudi mogoče kdaj štrajk umestno sredstvo za zboljšanje delavskih razmer, a v državnih podjetjih napravljati štrajk bi bilo naravnost neumnost, ker država vsaj skrbi za svoje podložne kolikor toliko, veliko bolje kakor privaten podjetnik. In država lahko dohodke, ki jih dobiva iz svojih rudnikov, dobi potom upe-ljave novih davkov od drugje ter primanjkljaj, ko bi bila prisiljena radi hujskanja svojih delavcev zapreti svoje rudnike in tam ustaviti svoj promet. In ljudje, kam bi vsi šli, kakošna strašna nesreča bi bila to za tisoče rodbin. Tedaj ne zapeljujte ljudij v štrajk, ne naredite jih nesrečnih, ker strašanski odgovor boste imeli za to enkrat.
Za Krekom je dobil besedo mokrač Š. Kavčič, ki jo nekaj o shodu socijalistov v Curihu na Švicarskem stokal in želel prisrčno, da bi večina v obstrukcijo šla, in pravil, da so slovanski poslanci hodili vedno z vlado. Poslanec dr. Krek ga je na
to krepko zavrnil, da niti razločka mej obstrukcijo in opozicijo no pozna, in s tem svojo poročilo končal.
Na to se družbenik g. Val. Treven oglasi k besedi ter se pritožuje čez nov sanitetni red v Idriji, ki je došel mestu pred kakimi tremi mesci. Prosi, naj se ljudstvo pouči v teh razmerah in se potem primerno ukrene, da se to odpravi.
Predsednik, g. dekan Arko še izreka g. poslancu za poročilo zahvalo, ter se zahvali vsem navzočim za obilen obisk shoda (bilo jo od 250 do 300 zborovalcev) in zaključi shod.
Politični pregled.
V Ljubljani, 21. januvarija.
Češki deželni »bor. V včerajšnji seji češkega deželnega zbora se je posl. Dvorak pritoževal nad postopanjem vojaštva povodom predvčerajšnjih nemirov v Pragi. Vojaštvo jo namreč mnogo bolj varovalo nemško kot češko prebivalstvo. Namestnik grof Coudenhove mu je odgovarjal, da je vsled pritožb nekaterih dež. poslancev, ki so bili priče dogodkov, posredoval pri vojaški oblasti za pomoč ter jo prosil, naj postopa kar naj m dej e. Potem se je pa nadaljevala razprava o predlogu posl. Bu(juoi. Razprava o tem jezikovnem predlogu je bila nekoliko mirneja, kakor pa poprejšnja o vojaškem posredovanju. Govoril je prvi, seveda proti predlogu, posl. Four-nier, ki je mej drugim izjavljal, da deželni zbor ni pravo mesto za razgovore o spravi, da se je deželni zbor sklical prezgodaj, posebno pa ne o pravem času ter da se mora odreči veleposestvu vsaka pravica posredovanja v tej kočljivi zadevi. Napadal je seveda posebno še grofa Sylva-Ta-rouca radi njegovega zadnjega govora. Jednako pikro se je izražal o izjavi namestnika Coudenhove in zagovarjal nemško dijaštvo. Govoril je še posl. Podlipny, pobijajoč predgovornika in opravičujoč postopanje češkega prebivalstva, posebno dijaštva, za tem se jo pa razprava prekinila in govorila sta glavna govornika \Verunsky in Pa-cak. Prvi protigovornik je po daljšem govoru izjavil, da Nemci vstrajajo še vedno na starem stališču, da se popreje ne spuščajo v nikako razpravo, dokler se ne prekličejo jezikovne naredbe. Za njim je govoril posl. Paca k. Govornik je naglašal, da je zelo težko govoriti o miru v zbornici, v kateri vlada toliki nemir in razburjenost. Naglašal je dalje, da se je grof Badeni posvetoval s češkimi in nemškimi zastopniki, predno je izdal jezikovne naredbe. Takrat bi bil mir mogoč. Ostro je prijemal Germane, ki na shodih in z raznimi spisi hujskajo prebivalstvo proti spravi, in izjavil, da bi bila vsaka sprememba jezikovnih naredb brez dovoljenja češkega naroda neumestna in nevsprejemljiva. Mi no zahtevamo, pravi govornik, ničesar razun jednakosti in pravičnosti, ker smo ravno tako državljani kot Nemci. Konečno izraža veleposestnikom priznanje za njih pravicoljubno posredovanje. Po nekaterih »stvarnih« popravkih je bil predlog posl. B u q u o i vsprejet s 139 proti 62 glasovom. Predlog namreč določa, da se sestavi poseben odsek, ki naj pripravi vse potrebno v dosego sporazumlje-nja mej narodnostima. Nato se je seja zaključila in se nadaljuje danes.
Sodjalistično gibanje na Ogerskem. Pred nekaj dnevi smo že poročali, da je mej ogerskimi delavci raznih vrst zopet začelo prav nevarno vreti. Iz raznih delov Ogerske dohajajo poročila o velikih nemirih, požiganju, ropanju. Vseh teh nemirov se pa vdeležujejo le socijalis-tični vodje in po njih nahujskani delavci, ki zapeljani in preslepljeni ostavljajo delo ter se v celih tolpah vlačijo po mestih in vaseh mej neprestanim vpitjem, kričanjem. Orožniška moč se pokaže povsod preslabo napram večjim četam podivjanih zapeljancev in treba je pozvati na pomoč vojaštvo, ki z golim orožjem kroti uporne duhove in varuje življenje in imetje prebivalcev. Vse, kar socijalistiško ne čuti in ne misli, je predmet, ob katerega se z največjo silo zaletavajo razdivjani socijalisti. Vsaka moč se je dosedaj izkazala brezvspešno, kajti vojaštvo sicer posreduje, aretujo in tudi nevarno rani nekaj oseb, toda glavnega toka ni mogoče ustaviti. Organizujejo se sedaj poljedelci in najemniki sami. V nekem okraju se je zbralo v posvet do 70 večjih kmetov, ki so sklenili uprizoriti razsežno protiakcijo. V prvi
vrsti se gre zato, da se kolikor mogoče zatre socialistično glasilo »Foldmivelo«. Kdo jo provzročil te nemire, ki postanejo lahko osodepolni za ogersko prebivalstvo? Že zadnjič smo rekli, da jo v prvi vrsti kriva vsega tega sedanja vlada, ali boljše sedanji mažarski zistem. Voditelji in varuhi tega zistema ne poznajo poleg sebe niti v narodnem, niti v gospodarskem oziru nobenega druzega. Res jo sicer, da pridejo v takih okolnostih v poštev tudi druge razmere, toda glavno odgovornost zato nosi pa le mažarska vlada.
Demonstracije v Italiji. Minule dni so dohajala iz raznih italijanskih mest, posebno iz Ankone poročila o raznih nemirih, katere je pro-vzročila bedna in sestradana množica, zahtevajoč kruha in sploh živeža. Prirejale so se potem, ko niso nič izdale opetovane prošnje pri političnih in avtonomnih oblastvih, velike demonstracije. Ljudstvo je klicalo, naj se znižajo cene moki in drugim živilom ter jim da kruha. Pripetilo se je tudi par slučajev, da so si posamni demonstrantje s silo prilastili živila iz raznih skladišč državnih in zasebnih. Kaj pa je v tem slučaju storila oblast i Odgovor na to je razviden iz nastopne brzojavke: Pričakujejo se nadaljni vojaški oddelki. Aretovanih je bilo 27 oseb. Vojaštvo in mestna straža neprestano krožita po mestu. — Toraj mesto kruha je le zapor in bajonet! Na tak način pač ni mogoče pomiriti lačnih in sestradanih želodcev in trajen mir se s tem ne bo nikdar dosegel. Po tem pač ni čudno, ako se tako naglo množi število neza-dovoljnežev in si pridobiva socijalna revolucija vedno več tal. Z zaporom in bajoneti ni moč za-treti anarhizma in socijalne demokracije, ker sila se odbija le prerada zopet s silo. Kruha dajte ljudstvu, skrbite zanj, da se bodo moglo pošteno živiti, potem bo pa kmalu pomirila se razburjenost. Seveda italijanska in tudi nekatere druge vlade, imajo denar za vse drugo, le za ubogega delavskega trpina ni nič.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 21. januvarija.
(Za vzajemno delo.) Odbor županstva Trnovo na Notranjskem je v svoji redni seji z dne 15. jan. 1898 sklenil izjavo, da se prvo storjeni korak v svrho dosege prepotrebne sprave za politično razdvojeni stranki na Kranjskem najtopleje pozdravlja, ter radostno odobrava ; — nasprotno pa istega, ki skuša spravo preprečiti — nevrednim in nezmožnim za politično vodstvo slovenskega naroda smatra. Izjava občinskega odbora Trnovskega je tem znameniteja, ker se je sklenila s o -glasno, tedaj tudi z glasovi narodno-naprednih občinskih odbornikov. Če se pomisli, kako ostro nasprotstvo je še nedavno vladalo baš v Trnovski občini, se pač jasno vidi, da narod povsodi želi miru in sprave, — razpor in boj pa hočejo le nekaterniki iz strankarskih in osebnih razlogov! Poslanci naj sklenejo spravo — narod jo bode z navdušenjem odobril. Danes se ji ustavljajo le še nekaterniki tu pa tam, ker so nahujskani po »Narodovih člankih!« Kjer ne vlada najožja »Narodova« klika, je vse za spravo!
(Častni diplomi.) V prodajalnici Gričar in Mejač sta razstavljeni diplomi častnega občanstva, kateri izroči občina vrhniška svojima častnima občanoma deželnemu predsedniku baronu Ileinu in ljubljanskemu županu Ivanu II riba r j u. Slikal ju je Vrhničan gospod M. S trn en, ki biva v slikarski akademiji na Dunaju. Diploma Ileinova predstavlja Carniolo, ki izroča častno diplomo za zasluge pri potresni katastrofi. Spodaj je naslikan prizor iz dobe potresa in iz domačega vrhniškega življenja. Diploma Hribarjeva predstavlja Carniolo, spodaj pa amorčki odgrinjajo zagrinjalo, za katerim se prikaže železnica. Sliki sta res lepi in delata čast mlademu umetniku.
(Sinočuo predavanje) prof. poslanca dr. Kreka v »Katoliškem domu« o »našem pravu in zadružni organizaciji« je bilo vrlo zanimivo. Govornik je pokazal, koliko protislovij je v našem zakonodav-stvu med njega liberalnimi - temeljnimi načeli o svobodni konkurenci in svobodni delavski pogodbi, pa med posameznimi zakonitimi določbami. Mnogi posamezni zakoni imajo znake, ki ji more imeti le pravi organizem. Govornik je povedal tudi vzrok, ki iz njega potekajo ta protislovja. Vzrok je, ker
so temeljna načela liberalizma nena-turna sloneča na materijalizmu, a dejanski narodi nikdar popolnoma no zataje svoje nature. Vse posamezne zakonite določbo, ki imajo neliberalne znake pravih organizacij, je izsilila na-tura. Naposled je govornik izvajal posledico, da namreč pod silo nature vso zakonodavstvo teži in mora težiti za stanovsko organizacijo, ki bo ne po obliki, a po svoji ideji, ista z organizacijo srednjeveških cehov itd. Naloga stanov pa je, da se že naprej organizujejo, kolikor to žo sedaj dopušča zakonodavstvo. Končna zmaga je tako gotova, kakor so gotova kriva načela materijalizma. Govornik bo objavil zanimivo in originalno razpravo v znanstveni obliki v »Katoliškem Obzorniku«. — Med poslušalci je bilo izredno mnogo socijalnih demokratov. Sodrug Zadnik je hotel tudi govoriti, a komisar je dejal, da je dovoljeno govoriti le članom in pa imenoma povabljenim gostom. Sodrug Zadnik pa ni bil prejel osebnega povabila, zato mu predsednik Kregar ni mogel dovoliti besede. Na to se je začel velik hrup in vrišč, socijalni demokratje so vpili in peli, med njimi je stoloval Zadnik, a hujšega ni bilo nič. Odšli so, in dejali, da ne pridejo več! Mnogim poslušalcem pa je bilo res močno žal, da so niso mogli malce poveseljačiti o slavnoznani modrosti velikega gromovnika Zadnika!
(»Koroški kmetski list« ) V Celovcu je pričel kot vredniška priloga lista »Allgemeine Bauern-zeitung« izhajati v slovenskem jeziku list: »Koroški kmetski list«. Namen novemu listu je nevaren, toda ako bo tako vrejevan, kakor je prva številka, bo vzbujal mej čitatelji, če jih bo sploh kaj imel, le smeh in šalo. Navedimo v dokaz temu nekaj odlomkov iz prve številke. V vabilu pravi: »Žo odkar 15 letih se izdava od »Kmečke zaveze« (Bauernbundl — »Občni kmetski list« (»Allgemeine Ilauern-Zeitung«). Zaraditega pa, da samo v nemškem jeziku izhaja, nimu je mogoče svoj namen polno doseči. Kajti v slovenskih krajih koroške dežele se najdejo zmiraj nekteri kmeti, kterim je nemogoče nemško pisani list brati ali pa da nemajo dnarje, si nemški list naročiti « — »Nikdor noče slovenskemu kmetu slovenščino vzeti ali pa skrajšati. — Naj ostane slovenec in naj ima v časti materinski jezik; samo ne sme se s svetu razdružiti; on živi v deželi, v kateroj se v mestih nemško govori in gotovo je njegov samolasten korist, ako tudi nemški jezik s čeloma razumi in govori. — To razvidje v obče vsak pameten kmet in samo brezvestni podpihovalci hočejo kmeta nalagati, da mu ni treba nemškega jezika « — Znane obrabljene nemškutarske fraze. O svojem namenu piše list: »Gotovo je, da za kmeta ni je razveseljivo ako more pri slabem ži-vežom v solnčni vročini ali pa v hudem vremenu štirnajst do osemnajst ur težavno delati in je pri tej težavi primoran gorečo žejo v kislim moštom ali pa zelo z mlačnoj vodo ugasiti. — Nastajoč kmet pa mora tudi izkušnjen v hlevu biti, on mora pri boleznostih domačih živali pomagati, um za gospodarsko razdelitev imeti, mora pravilno polja oskrbeti, sadno zaporednost poznati i. t. d. v kratkem, kakor se pravi: »glavo med u š e -sam imeti«. Najbrže da »Koroški kmetski list« »glavo nima med ušesam«! V krasni slovenščini piše dalje: »Drugo leto deževa tako-le, da je najstarejšim ljudem kaj tacega ni v spominu.—Vsled te »nenavadnosti« plaže cela brežina vred sado-nosnim drevesam navdol, — nazaj v sadni vrt pa ne plaže, — akoravno se prigovarja, — delati se more potejočega obraza — in delavce najeti in njih dobro plačati.« — »Zares za kmeta kaže se, da velja samo izrek sv. pisma tako rekoč: »Daj Bogu, kar je božjega in cesarju, kar je cesarjevo« — in za kmeta samega nazadno zelo nič ne ostane.« — »Vzemimo na primer. — ti imaš srečo ; tvoja živina uspeva, voli se debe-lijo, krave se v redu otelijo, teleta so zdravi: kmetici je znano uredno oskrbljenje svinskega hleva, tebi je mogočo nekteri svinski gnjat, kako pleče ali pa kak bedenj masla prodati (če ti to vse gosposka dovolji?) — in morebiti še — (samo ne bodemo prevzetni!) — zelo dobiš še iz konjskega hleva kak žrebček.« — »Morebiti je čas ni več dalek, da ne boš smel kako svinsko gnjat ali pa piskerček masla prodati brez da nebi imel kako zadetje.« — »Sam si moreš pomagati! Ti moreš uzda v roke vzeti, ako nočeš da bodeš zanaprej sužnik tvojih tlačiteljev!« — »In tako
hočemo v novem lotu brezskrbno našo dejanje začeti — z izrekom: »S imetjem in krvjo, s srcem in s rokam za Boga in cesarja, za kmetski stan!« — Upamo, da se novemu listu godi tako, kakor zasluži. Ta cunja ni za drugam, kakor za smetišče.
(Z Bleda) 19. jan. Včeraj je v jezeru vtonil 15 letni Ivan Vidic (Svetinov). Drsal so jo po jezeru, a si upal preveč proti sredi, kjer se mu je led vdrl. Led je bil predrt več metrov okoli, ker jo vtopljenoc poskušal na več krajih se rešiti, a se mu je vselej led oddrobil; konečno so ga seveda zapustile moči. Dve uri pozneje so ga z »jaki« potegnili mrtvega iz jezera. — Prošnji dan je tudi padel v jezero neki šolar, ker se mu jo led vdrl, a so ga še živega potegnili iz jezera. Hladna kopel morda izmodri drznega drsalca.
(V boluici usmiljenih bratov) v Kandiji je bilo minolo leto oskrbovanih 770 bolnikov raznih sta nov, in sicer 677 iz Kranjske, 20 iz Hrvatske, 14 iz Italije, 8 iz Primorske, 13 iz Štajerske, po 1 iz Sp. Avstrije, Češke, Koroške, Slavonije in Šlezije. Ozdravljenih je bilo 518, zboljšanih 167, neozdrav-ljenih 18, umrlo jih je 30, v oskrbovanju ostalo 37. Vsak bolnik je bil povprečno oskrbovan 16 13 dnij, vsak dan se jo oskrbovalo povprek 34 bolnikov.
(Od Sv. Jošta na Kozjaku.) [Abrahamovo leto.] Dne 20. t. m. je obhajal naš visokoč. g. župnik Pavel Hrovat petdesetletnico svojega rojstva jako slovesno. Pri tej priliki se tudi ni pozabilo ubožcev farno občino. — Slavljonec se je narodil poštenim kmečkim starišem v vasi Krajnebrdo na Kranjskem. Blagi gospod župnikuje in učiteljujo že trinajsto leto na tej 1065 metrov visoki planinski fari. V časovnem razmerji to ravno ni veliko časa ; vendar pa odkar sta celjska grofa Herman in Friderik lovila zverino po vršacu kozja-škem, oziroma od obstanka župnijo (leta 1787) do zdaj, toliko število let še ni dosegel nobeden tu gori bivajočih dušnih pastirjev. — Cerkvena priprava, na novo k cerkvi prikupljeni vinograd, stavba mežnarije itd. v skupni izdaji gotovo nad 6000 gld., na tako majhni župniji pričajo, da imata cerkev in nadarbina Sv. Jošta skrbnega gospodarja. V šoli pa č. gospod župnik kot namestnik učitelja vzgaja zarod in narod, ki je kreme-nitega značaja, kakor skalovje, med katerem biva ta rod. Zasluge vrlega moža v šoli pripoznava jako laskavo slavni okrajni šolski svet celjski v dopisu z dne 22. vinotoka 1889, št. 880. Časti-tanju gospoda jubilarja pridruži so tudi naš list ter svojemu zvestemu podporniku in požrtvovalnemu rodoljubu naudušeno kličo ob petdesetletnici: »Živeli! Do skrajnih mej človeškega življenja, dokler tudi Vam ne odbije ura, ki Vas pokliče od plodonosnega delovanja ter privede v kraje večnega počitka.«
(Zdravje v Ljubljani.) Od 9. do 15. jan. t. 1. bilo je 23 novorojenih, 22 jih je umrlo, med njimi 1 za vratico, 5 za jetiko, 3 za vnetjem so-pilnih organov, 13 za različnimi boleznimi; med njimi je 8 tujcev, 12 iz zavodov. Za infekcijoznimi boleznimi so oboleli, in sicer: 4 za vratico.
(Redek slučaj.) Zadnji dan minolega leta zvečer porodila je neka gospa v Saint - Ilelierju na otoku Jersey-u lepo malo hčerko. Odbilo je polnoči in začelo se je leto 1898. Tu zapazi srečna mati, da prihaja, njej v novoletno darilo, druga hčerka na svet, ravno tako lepa, kakor prva. Jedna izmed dvojčic je torej rojena 1.1897, druga pa leta 1898, gotovo jako redek pojav. Ako bi se to zgodilo čez tri leta, imeli bi v oni rodbini dvojčici, ki ne bi bili iz istega stoletja.
(Spomenik človeške bede.) Toliko gotovo še ni nihče trpel, kakor francozki častnik Frančišek pl. Simoore, ki je umrl začetkom tega stoletja. Bivajoč za časa vojske na Korziki zgubljal je vsled protinskega revmatizma polagoma rabo prstov, rok, nog in slednjič vseh udov, tako da niti spodnje čeljusti ni mogel gibati. Ob jednem je oslepel in več let je presedel v naslonjaču, ne da bi spal za trenutek, naj je vzel še toliko opija. Ker med zobmi ni mogel vsrkavati druzega, nego vino, dal si je izdreti dva sprednja zoba, da bi lažjo po drobni cevi srkal v se tekočino in vžival tudi male koščeke mesa. Tudi govoril je potem nekoliko lažje. Bil je podoben kipu, v katerem biva duša, ali pa živemu mrliču; telo njegovo obstajalo je iz enega samega kosa, njegove kosti so bile druga na drugo kakor priraščene. Toda
vkljub svoji bedi je bil Simoore pogosto jako dobre voljo in je vsako leto narekoval nekaj pesmij, katere je občinstvo rado kupovalo, da bi s tem nekoliko olajšalo njegovo bedo. Zbirki iz 1. 1797 je dal sledeči moto:
Privč de la luraifcre perdus de tout son corps, II se rit de la vie en attendant la mort.
Njegova fizijognomija je bila živahna in Časi celo vesela. Živčevje v njegovem obrazu jo postalo posebno gibljivo; bilo je vedno delavno Nadomesto-valo mu jo premikanje, katerega ni bil zmožen, ali pa mu je odganjalo nadležne muhe. Živel je dvanajst let ali bolje rečeno, predstavljal živo podobo smrti. Njegovo okostje je shranjeno kot spomenik človeško bede v šoli zdravilstva v Parizu.
Društva,
(K a t o 1. d e 1 a v s k o d r u š t v o v Z a g o r j u. Pretočeno nedeljo imelo je zagorsko kat. delavsko društvo krasen zabaven večer, katerega je priredilo gostom iz Ljubljane. Zastopniki »Zveze« so namreč vrnili Zagorčanom bratski obisk. Veselica se je izborno obnesla. Igra »Snegulčica in škratje« nas je kar očarala. Krasni kostum in smeli nastopi posebno glavnih igralk in igralcev so nas presenetili. Nekaj novega je nastop s citrami, katerega so izvršilo štiri damo s citrami in jeden gospod s spremljevanjem na gosli. Burno ploskanje jo bilo dokaz inpozantnega vtisa in užitka godbe na citre. Tamburaški klub pod vodstvom č. g. kaplana Hibašeka je tudi z dovršenostjo igral nekaj komadov. Za olieijelno veselico vršila se je prosta zabava, pri kateri so se vrstile razne napitniee za krščansko socijalno idejo navdušujoče vsebine. Le prekmalo nam je potekel večer v ljubi druščini zagorskih tovarišev, ki bijejo ne-vstrašeni boj za kršč. soc. misel med na pol podivjano druhaljo soc. demokratov.
(Pevsko društvo »Ljubljana«) imelo jc dne 16. t. m. občni zbor. V novi odbor so bili izvoljeni: Anton Trst en j a k, predsednik; Jakob Zalaznik, podpredsednik; Makso Armič, tajnik; Ferdo Primožič, blagajnik; Avgust Pav-še k, arhivar; odborniki: Josip Kramar, Filip Maček, Ivan P a v š e k in Rudolf T r a m p u š. Predsednik se je s toplimi besedami spominjal velike narodne slavnosti povodom blagoslovljonja društvene zastave dne 27. junija 1897 in občni zbor jo izrekel še posebe najtoplejšo zahvalo vsem društvom, ki so so udeležila te slavnosti. Nadalje se je izrekla zahvala kumici, blagorodni gospe županji Milici Hribarjevi in vsem gospicam družicam, kakor tudi skladateljema gospodu profesorju Gor biču in gospodu dr. Benjaminu Ipavcu za krasne pesmi in konečno vsem rodoljubom, ki so z izdatnimi prispevki pripomogli, d,i so je slav-nost izvršila dostojno. Gospodu dr. Kapusu, ki je po leti bil društven povovodja. izrekel je občni zbor za izredno požrtvovalnost iskreno zahvalo.
(Narodna čitalnica v Gorjah) jo sklenila, da bo v prihodnje po jedenkrat na mesec priredila poučno predavanje za svoje člane. V nedeljo 16. t. m. je bilo prvo predavanje. Govoril je g. Jak. Jan, stud. iur. »O potrebi prave naobrazbe«.
(Slovensko bralno društvo obrtne zadruge) se je ustanovilo v Črnomlju. Pri občnem zboru dne 16. t. m. je bil izvoljen odbor. Schiller Rudolf, predsednikom; Leitgeb Vinko, podpredsednikom; Pollak Vencelj, tajnikom ; Fran-čič Davorin, blagajnikom; Lozar Franc, knjižničarjem ; MUller Karol star. in Spreizer Anton, odbornikom ; Fabjan Alojzij in Schvveiger Jožef, namestnikom.
(Pevsko društvo »Tabor«) se je osnovalo v Loškem Potoku. — Odbor se je sestavil tako le: Ivan Rus, predsednik; Josip Sedlak, pevo-vodja in podpredsednik ; Dragotin Seliškar, tajnik; Alojzij Knavs, blagajnik; Fr. Lesar in Ludovik Košmerl, odbornika; Matevž Lušin in Alojzij De-beljak, namestnika. Društvu je namen gojiti lepo pesem domačo in umetno. Bog daj srečo in vstraj-nost vsem udom.
(Katoliško slovensko izobraževalno društvo v Mengšu) ima v nedeljo 23. t. m. po popoludanski službi božji svoj redni letni občni zbor v društvenih prostorih, kamor so povabljeni vsi društveniki in prijatelji. — Vspored: 1. Nagovor in pozdrav predsednikov. 2. Poročilo tajni-kovo, blagajnikovo, knjižničarjevo. 3. Vpisavanje novih udov. 4. Slučajnosti.
(Slovenskegačebelarskegadruštva) pravila je visoka c. kr. deželna vlada potrdila z odlokom z 18. decembra 1897. leta, št. 5986/Pr., zato razpisuje c. kr. kmetijska družba, kot osno-vateljica tega društva, prvi redni občni zbor na 24. dan januvarija t. 1. v Ljubljano. Občni zbor se bo vršil dopoludne ob 11. uri v družbini pisarni v Salendrovih ulicah ter bo volil predsednika in odbor, ukrepal o izdaji društvenega glasila ter se bo sploh posvetoval o načinu društvenega delovanja. Občnega zbora se bodo smeli udeležiti le oni zglašeni udje, ki do tedaj plačajo društve-nino (1 gld.).
(Maskarada) pevskega društva »Slavec« vršila se bodo letos v nedeljo dne 13. svečana v »Narodnem domu«, in sicer pod naslovom : »Velika slavnost na Bledu«. Pomnoženi odbor je pričel že s pripravljalnimi deli, ter bode vse storil, da letošnja maskarada ne zaostane za vlansko, tako sijajno vspelo.
(Odbor k a t. slov. bralnega društva »Mir« pri Velik in edelj i) konstatoval se je pri volitvi dne 16. t. m. sledeče: Predsednikom g. A. Bračič, kapelan, podpredsednikom gosp. I Košar, nadučitelj, zapisnikarjem gdč. Micika Mel-cher, učiteljica, knjižničarjem gdč. Lucija Gabrš-ček, učiteljica, blagajničarjein g. Jože Tušak, posestnik ; odborniki so Vek. Kolarič, Jože Erhartič, Martin IIolz ter Ivan Vesclič. _
Telefonična in brzojavna poročila.
Fraga, 21. januv. Danes zjutraj je bila objavljena policijska naredba, katera začasno izjemoma prepoveduje demonstrativna znamenja, društvene znake, s katerimi so dosedaj izzivali Cehe nemški dijaki in člani raznih nemških društev. Le v ozira vrednih slučajih sme policijska oblast na prošnjo to dovoliti. Osebam, ki bi se pregrešile zoper to naredbo, je odločena denarna kazen do 100 gld. ali zapor do 14 dnij. Ta policijska odredba je izšla na zahtevo čeških zastopnikov. Nemški listi poročajo, da je to naperjeno proti nemškim dijakom, ki so zato pričeli veliko akcijo proti temu ukrepu. Vsi nemški klubi raznih dež. zborov so dobili v tem oziru posebna navodila.
Praga, 21. januvarija. Danes se je pričela razprava o Schlesingerjevem predlogu zaradi odstranitve jezikovnih naredeb. Mlado-čehi in v ime čeških veleposestnikov princ Schwarzenberg so odločno pobijali predlog.
Praga, 21. januvarija. Mesto obolelega posl. Schlesingerja je utemeljeval v današnji seji njegov predlog posl. Eppinger. Govornik je izjavil, da vsled zadnje vladne izjave ta predlog ni postal brezpomemben, ker nemški narod ne zahteva, da se jezikovne naredbe spremene, ker je sploh proti vsaki taki na-redbi, marveč zahteva od vlade, da potom državnega zakona uredi jezikovno vprašanje.
Brno, 21. januvarija. V deželnem zboru je posl. dr. Fux utemeljeval svoj predlog glede uvedbe narodnih kurij z veto-pravico, ločitve deželnega šolskega sveta in preosnove nemškega šolstva. Mož je mnogo govoril o veliki prijenljivosti (!) Nemcev, ki žele poštene (?) sprave. Predlog se je izročil posebnemu odseku.
Pulj, 21. januvarija. Isterski dež. zbor se je otvoril včeraj. Dež. glavar Compitelli je otvoril sejo ter najpreje v laškem, potem v hrvatskem jeziku razvijal poslovni program.
Inomost, 21. januvarija. Cesar je pri vsprejemu članov za pariško razstavo nasproti dr. Kathreinu izrazil svojo zadovolj-nost nad soglasnim sklepom tirolskega dež. zbora, zahtevajočem. da se sklene pravična sprava mej narodoma na Češkem.
Budimpešta, 21. januvarija. Avstrijski ministri, ki so došli včeraj z Dunaja, so se sošli danes dopoludne ob 11. uri k posvetovanju z ogerskimi ministri Banffy, Lukacs, Daniel in Daranyi. Avstrijski ministri se povrnejo na Dunaj jutri popoludne.
Pariz, 21. januvarija. Literat Zola pride pred porotnike 7. februvarija.
Rim, 21. januvarija. „Opinione" zatrjuje, da je vest nekaterih listov o odstopu zunanjega ministra Visconti -Venosta popolno izmišljena.
Kolonija, 21. jan. Vprašanje gledo bolgarskih emigrantov je sedaj rešeno. Od 42 v ruski vojski službujočih vrne se jih 36 v domovino.
Frankobrod, 21. januvarija. Na predlog, naj se imenuje krečanskim guvernerjem grški princ Jurij, je vplivala carinja-vdova. Tewfik-paša je naznanil poslanikom, da bi se sultan z vso silo protivil tej kandidaturi.
Umrli »«»:
19. januvarija. Anton Habič, posestnika sin, 8 dni, Martinova cesta 11, življenjska slabost.
V bolnišnici:
18. januvarija. Franc Jašovc, delavec, 40 let, spridenje jeter.
Meteorologično poročilo.
Višina nai morjem 306'2 m.
a jg	čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura po Celzija	Vetrovi	Neb«	liri a . a T? rt N i. ^,
20	9. zvečer	P 749 8	-5-2	elTj/ah.	oblačno	
21	7. zjutraj 2. popol.	749-2 748 1	—74 -4-9	sr. sever si. zahsz.	megla del. jasno	00
.Srednja včerajšnja temperatura — 57°, za 34° pod normalom.
StST* testen, delaven
knjigoveški delovodja
se takoj vsprejme pod ugodnimi pogoji. — Naslov pove upravništvo »Slovenca«.	58 3—1
tfaspar Vodnih
c. in kr- stotnik
J{na Vodnih rojena J^aj^elj
Št- Jernej,
poročena.
Ljubljana, dne 18. januvarija 1896.
%cka,
59 1 -1
St. 1340.
Razglas.
60 1 — 1
Podpisani magistrat mladeničem rojenim leta 1875, 1876, 1877 in 18*9, kateri stopijo letos v vojaško, odnosno črnovojniško dobo, naznanja:
1.	da se bo dne 27. t. m. ob 9. uri dopoludne vršilo žrebanje v smislu § 32. vojnega zakonika 1. del pri tukajšnjem uradu v konferenčni sobi. To žrebanje, h kateremu ima vsakdo pristop, velja za one mladeniče, ki izpolnijo letos al. leto (rojstveno leto 1877) in toraj letos pridejo prvič k naboru,
2.	da so od 20. do 26. t. m. v uradnih urah Imeniki onih madenlčev, kateri pridejo letos k naboru, pri tukajšnjem uradu v pisarni vojaškega referenta vsakteremu na ogled. Kdor opazi kak pogrešek, napačni vpis ali ima pomislek proti zaprošenim ugodnostim ali proti prošnjam za nabor v kraju, kjer prosilec biva, naj le-to pismeno ali ustno naznani tukajšnjemu uradu,
3.	da so od 20. do 26. t. m. v navadnih uradnih urah pri tukajšnjem uradu v pisarni vojaškega referenta imeniki domačih in tujih leta 1879 rojenih, z letošnjim letom v črno vojno stopivžlh mladeničev na ogled. Pogreški iu nedo-statki naj se pismeno ali ustno naznanijo tukajšnjemu uradu.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane,
dnč 11. januvarja 1898.
Stev. 4.
Razglas.
57 1-1
Dne 3. svečana t. 1. ob 10. uri dopoldne bodo
zmanj sevalna dražba
za zgradbo nove ljudsko šole na Bledu
v občinski pisarni v Blejskem Domu.
Načrti in proračun so v občinski pisarni na razpolago in ogled. —. Ves proračun znaša 18 200 gld.
Podvzetnik pri oddaji dela in materijala bode moral položiti 10°/o varščine.
Krajni šolski svet v Gradu (na lilcriu),
dne 18. januvarija 1898.
J. Verderber,
načelnik.

za princ Evaenov spomenik. I žrebanje
r	3 f	9 llt feforuv.
kron.
Srečke a	kr. priporoča J. C. Mayer, menjalnica v Ljnbljani.
I > ix a | s It a borza.
Dne 21. januvarija.
Skupni državni dolg v notah.....
Skupni državni dolg v srebru ....
Avstrijska zlata renta 4°/0.....
Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 Kron
Ogerska zlata renta 4°/0......
Ogerska kronska renta 4%, 200 kron . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld.
Kreditne delnice, 160 gld......
London vista..........
20 mark......
20 frankov (napoleondor) Italijanski bankovci . . C. kr. cekini.....
102 gld. 40 kr.
		45 „
		80 .
. 102		95 „
. 121		10 „
. 99		30 „
. 934		
. 355		—
. 120	n	— n
). 58	n	82„
. 11		76 „
		53", „
		45 „
	-	69 „
Dno 20. Januvarija.
4°/0 državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 5°/0 državne srečke 1. 1860. 100 gld. . .
Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....
4°/0 zadolžnice Rudolfove zelez. po 200 kron
Tišine srečke 4°/0, 100 gld.......
Dunavske vravnavne srečke 5°/0 .... Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . .
Posojilo goriškega mesta......
4°/0 kranjsko deželno posojilo.....
Zastavna pisma av.osr. zem.-kred.banke 4% Prijoritetne obveznice državne železnice . . „	„ južne železnice 3°/„
„	„ južne železnice 5°/„ •
„	„ dolenjskih železnic 4"/0
162 gld.	— kr
161 „	75 „
lt9 „	25 „
99 „	65 „
140 „	
129 „	ro „
109 „	
112 „	50 „
98 „	70 „
98 „	50 „
224 „	
184 „	50 „
128 „	
99 „	50 „
Kreditne srečke, 100 gld.......
4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.
Rudolfove srečke, 10 gld.......
Salmove srečke, 40 gld........
St. Genois srečke, 40 gld.......
Waldsteinove srečke, 20 gld......
Ljubljanske srečke.........
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld.. . Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. v. Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. , . . Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . Splošna avstrijska stavbinska družba . .
Montanska družba avstr. plan.....
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. '. Papirnih rubljev 100........
198 gld. 50 kr. 165 „ ~ „
19 26 76 79 57 22 160 3450 425 79 107 142 170 127
50
25
75 50
50 50 95
37
??
1. janvivarijem 1898 se je pričelo novo celoletno uaročevanje !
L C \ vtciltinia oznanilo žrebanja tu in inozemskih loterijskih srečk, » m m ilizkaz vseh izžrebanih državnih in zasebnih obligacij.
Brezplačni privržek "Finaiizieiies Jahrbuoh", ki obsega
XXXVI. leto.
MERCUR
„Flnanzielles Jahrbuch',
znamek vseh izžrebanih srečk. Naročuje se najprimernejše s poštnimi nakaznicami pri vseh c. in kr. poštnih uradih in pri administraoljl ,.Mercur ', Dunaj, I., Wollzeile 10.
2 gld. 60
eeloletna naročnina.