110. številka. Ljubljana, v petek 15. maja 1903. XXXVI. leto. Izhaja VBak dan zvečer, izim&i nedelje !in praznike, ter velja po posti prejeman za avstro-ogrske dežele za vse leto 5« K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 60 h, za eden mesec 2 K 30 h Za LJubljano s pošiljanjem na dom za vse leto 24 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za eden mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, volia !za celo leto S2ZK, za pol leta 11 K; za četrt leta 5 K 50 h, za eden mesec 1 K 90 h. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaša poštnina. — Na naročbo brez istodobne vpošujatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od peterostopne peti t-vrste po 12 h, če se oznanilo enkrat tiska, po 10 h, če se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvolč frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo In upravnlstvo je na Kongresnem trga ftt. 12. — Upravnistvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacijo, oznanila t. j. administrativne stvari. — Vhod v aredni&tvo je iz Vegove ulice ftt. 2, vhod v npravnistvo pa 8 Kongresnega trga &t. 12. it Slovenski Narod" telefon it. 34. Posamezne številke po lO h~ 91 Narodna tiskarna" telefon St. 85. Vseučiliške reforme v Avstriji. u. Ponos po nemškem uzorcu osnovanih vseučilišč je bila od nekdaj njihova resnična univerzalnost, lepa harmonija med gojenjem pozitivne znanosti in pa za razne stroke praktičnega življenja potrebnege znanja. Ravno vsled te svoje lastnosti so avstrijske univerze zaslovele po vsem svetu in iz raznih delov sveta so dijaki romali k nogam njihovih profesorjev. Ali naša avstrijska vseučilišča že nekaj desetletij sem ne napredujejo več nikakor s časom, ona so zaostala daleč, daleč in ne vstrezajo več svojemu namenu in poklicu. Vse svetovno naziranje se je zlasti v drugi polovici ravnokar v večnost zatonilega stoletja korenito izpremenilo, empirične tehnične znanosti so neverjetno napredovale in vplivale tudi na prej popolnoma spekulativne vede, katere je preje predavatelj s tinesami svojega duha in neverjetno kazuistiko lahko obvladal in s pridom razlagal tisočim in tisočim svojih slušateljev. Malo univerz je torej v prejšnjih dobah popolnoma zadostovalo, bile so jedino možne, ker so bili redki tako spekulativni in kazu.stični duhovi, ki bi tedaj svoji nalogi zadostovali. Dandanes vendar, kaj takega skoro ni več možno. Empirična metoda, ki je našla najprvo uhod v medicino, tudi dru god ni trkala zaman, marveč so ji tudi druge stroke prej ali slej, bolj ali manj radovoljno odprle svoja vrata. Na modroslovnih fakultetah je empirija zahtevala ustanovitev raznih fizikaiičnih, kemičnih, geologičnih in geografičnih inštitutov z raznimi pripomočki, nova metoda zgodovinske vede, kritično raziskavanje zgodovinskih virov, gojitev njenih pomožnih znanosti, zlasti diplomatike, terjalo je posebne zgodovinske semi narje in inštitute. Celo v najspeku-lativnejo vseh strok, v modroslovje našla je pot nova smer; psihofizika je vedno bolj razširjena in zahteva bogatih inštitutov, obširnih, eksperimentalnih študij in seveda tudi aparatov. Pa tudi novo prirasle juridične discipline, ki zavzemajo od dne do dne važnejše mesto, narodnogospodarske vede zahtevajo, zlasti če se hočejo praktično gojiti, intenzivnega delovanja v seminarjih, znanstvenih potovanj, obiskovanja raznih obrtnih naprav, študija narodnogospodarskih zgodovinskih virov itd. Plodonosno delovanje v semi narjih pa ni ostalo omejeno le na te stroke, marveč jeli so se ustanavljati v zadnjih letih na raznih nemških univerzah bogato dotirani, z vsemi znanstvenimi pripomočki, zlasti z velikimi knjižnicami opremljeni seminarji za najrazličnejše stroke pravoznanstva, od katerih vživajo civilnopravni seminar v Lipskem, Ltsztov kazenski seminar v Bero-iinu, freiburški in strassburški narodnogospodarski svetovno slavo; iz njih izhajajo najboljši učenjaki - strokovnjaki in najepohalnejša dela. Predavanje ima le še svrho, slušatelja zanimati in ga orijentirati, podati mu Arijadnino nit, s pomočjo, katere more najti vspešno pot iz labirinta nebrojnih sistemov, učenih del in razprav v raznih strokah. Predavanje je postalo postranski učni pripomoček; delovanje profesorjev in slušateljev, praktično in znanstveno osredotočilo se je v seminarjih. Seveda nova metoda vseučili-škega študija zahteva vednega kontakta med slušatelji in profesorjem, ki se mora sedaj holj, kakor kdaj preje pečati s posameznikom. Take stike med profesorji in dijaki, ki je pri sedanji, recimo eksperimentalni, pozitivni metodi v vseh znanostih neobhodno potrebna, ki je za znanstveno delovanje že od nekdaj sploh, kakor nam najlepše izpričuje Nemčija s svojim 18 in Ita- lija z 28 cvetočimi univerzami, sila blagodejnega vpliva, pa absolutno ni možna ob takem malem številu vseučilišč, kakor jih imamo v Avstriji, ko ima večkrat en profesor čez 100 slušateljev. Res je, da jih mnogo sploh ne prihaja na vseučilišče, ali ta nemarnost, ki je večkrat materijalna ne-možnost bivati v dragem tujem mestu, bi ponehala, ko bi imele naše bolj gosto posejane univerze malo slušateljev, ki bi bili v vednem kontaktu s profesorji. Ali še nekaj je treba za to idealno občevanje med profesorjem in dijaki. Ne le dobra volja in pridnost od stranij slušateljev, marveč tudi od strani profesorjev. Ti ne smejo poznati, kakor se pri nas žalibog le veliko prevečkrat dogaja, narodne in konfesijonalne mržnje, oni slušateljev ne smejo odganjati. Koliko vzornih in velenadarje-riih slovanskih in zlasti slovenskih mladih mož poznamo, katere je nemško* nacijonalna mržnja ali pa tudi le strah pred rjo odvrnil od profesorja, od seminarja in s tem od znanstvenega delovanja, temu pa morajo odpomoči narodna vseučilišča. Pa ne le stika s profesorjem, marveč tudi vspešno delovanje v seminarjih zahteva malega, omejenega števila slušateljev iz čisto navadnega razloga, ker znanstvenih pripomočkov ne more biti na vsaki univerzi brez meje, ker more vodja seminarja vspešno napeljevati k delovanju le manjše število, in bi večje število profesorjev na istem seminarju rodilo le zmešnjavo in vedne razprtije, kakor uči izkušnja na naših vseučiliščih vsak dan. Radi tega je decentralizacija avstrijskih univerz nujna potreba, ki se bo morala izvršiti naravno v doglednom času. Ustanoviti se bodo morala nova takozvana provincijalna vseučilišča, o katerih se je naučni minister sam v božični številki »Neue Fr. Presse« izrazil, da je njihovo delovanje, znanstveni in praktični uspehi imenovati prav izvrstnim. V zvezi s tem vprašanjem pa se bo moralo rešiti tudi ono narodnih vseučilišč. Vpoštevati pa bode pri tem seveda Ljubljana, ki ima, kakor smo že opetovano povdarjali, vse predpogoje za vseučilišče v smislu sklepov deželnega zbora kranjskega, ki bi vstrezalo potrebam vseh na avstrijskem jugu živečih narodov. Zato bi bila Ljubljana brezdvom-beno mnogo bolj primerna kakor Trst, ki je edina avstrijska trgovinska luka, kjer bi med lahko razdražljivim, nestrpnim prebivalstvom radi najmanjših dijaških nemirov nastali izgredi, ki bi naše ekonomično življenje r^vno tako oškodovali, kakor smo to mogli lani videti; o Gorici pa radi obmejne lege, radi pomanjkanja vsakega znanstvenega predpogoja itak ne more biti resno govora. Ali tudi drugače so naše univerze potrebne preos love. Poglejmo na. pr. le juridično fakulteto. Tukaj se predavajo za prvi državni izpit še vedno dve leti predmeti pravne zgodovine, kakor pred sto in toliko leti, ko so bile te stroke splošnega prava še afctuvalna, ker je bilo takozvano »gemeines Recht« vladajoče, edino veljavno pravo. Sedanje pravo pa, toli obsežno in važno pa se obravnava ravno tako dve leti v drugem bijeniju, pri čemur pa se 3ila važno javno pravo, državno in upravno pravo ter narodno gospodsrstvo groiiio zanemarja in bagateliz ra ker se predava šele v četrtem letu, ko se slušatelj že pripravlja za množico priČakujočih ga izpitov. Seveda pri nas doslej Uga še nismo smeli izpremeniti, ker je bilo »gemeint s Recht« do 1. 1900 še vedno veljavno pravo v Nemčiji in je ondi torej opisana uredba imela vsaj nekaj smisla. Ali Nemčija je predavanja iz predmetov pravne zgodovine takoj nekoliko omejila, ko je stopil občni državljanski zakonik v veljavo. Pri nas pa se še vedno nihče ne gane, marveč se raje prepira de lana caprina et quibusdam rebus aliis. O brezmiselnem juridičnem ri-goroznem redu pa, ki j« vsled nove odredbe, katera prepoveduje izvršiti prvi rigoroz v zadnjih štirih tednih osmega semestra, postal neznosen, niti ne govorim. Omenili smo že gori kot posebnost po nemškem vzorcu ustrojenih univerz, da gojijo znanstvo istotako, kakor vstrezajo tudi praktičnim potrebam. V tem se bistveno razlikujejo od angleških univerz v Oxfordu in Cambridgu, katere imajo le vzgoje-valen namen, ali od francoskih liceje v in raznih specijalnih šol, katerih svrha je edino le izobrazba v praktičnih strokah, prepuščajoč gojitev znanosti takoimenovanim zasebnim učenjakom. V preteklem stoletju so se razne preje neznane ali zaničevane vede pribojevale, recimo do sposobnosti vseučiliškega predavanja, do nekake »UniversiUitsfahigkeit«. Pri tem mislim na pr. pred vsem na razne trgovske in poljedelske stroke, na veterinarstvo itd. V Nemčiji so se možje, ki zidajoči nemško cesarstvo niso pozabili nedavno skoro svojega edinega narodnega ognjišča, univerze, ozirali na to okolnost. Vseučilišča so odprla tem novo procvelim strokam svoje dvorane; druge vede so jih vsprejele ne brez medsebojnih oplodujočih posledic med se. Univerza v Monakovem in Strass-burgu ima svojo kmetijsko fakulteto, podobno naši samostojni poljedelski visoki šoli, vseučilišče v Lipskem pa ima tudi svoj trgovski oddelek. Kako pa pri nas! Ne oziraje se Pismo. Spisal J. N- Potapenko. (Konec.) Smejati so se tudi morali. Zdaj vidim to jasno. Da, to je v resnici strašno smešno. Ta sramežljivi mladič, ki hoče biti glasovit, in ki v njeni navzočnosti ni mogel izpregovoriti niti ene —- ne samo pametne, temveč prosto jednostavne — fraze, ali ognjen, očividno ognjen, celo preognjen je, ker se je izza osem dni poznanstva že zaljubil in privedel stvar do usodnega čina. Ono proganjanje po koncertih in pri sprevodu in končno to bedasto pismo! Da, bedasto, do skrajnosti bedasto! Predvsem — zakaj je odposlano? Prosim Vas, dovolite, da se Vam klanjam . . .« Pa se klanjaj, ali zato ne potrebuješ nikakega dovoljenja . . . »in da Vam prinašam k nogam svoj čisti zanos . . .« Moj Bog, kaka fraza! Tako pišejo samo pesniki. In kaj še? »Dati za Vas svoje živ- ljenje . . .« Divno! Pa dajte, ako se Vam ljubi! — Ali zakaj potem pismo? Treba mu je bilo končno vendar nekakega povoda. Dobro, ona se smeje, in mož se smeje. Ali nazadnje se ne bo smejal, temveč vprašal: »Kako pravo ima, da nadleguje povsem pošteno ženo s svojimi prostovoljnimi razjasnitvami?« Morebiti me bo to povprašal. A ko sem pričel pisati to nesrečno pismo, se mi je zdelo, da izvršujem nekaj svečanega, svetega. Moja duša je bila polna zanosa in mislil sem, da jo bodo te zanosne vrstice ganile in ji sporočile moje čuvBtvo. O, to je istina, da je mladost zločin. IV. In kako čuvstvo je to? Zakaj? Odkod? Kaj je ta žena? Kaj vem o njej? Da živi v razkošju, ker ji je mož jako bogat; da se vsak dan vozi v bazar, da kupuje dragocena oblačila, a večere sprovaja v gledališču in po koncertnih dvoranah, da ima mnogo oboževateljev, ki pa ji gotovo niso pisali naivnih pisem in zato niso bili smešni, nego ji prosto poljubljajo ročice ob priložnostih, ko se to pri- stoji, ali ki poljubljajo nekako značajno. Da se prekrasno oblači, da je brezprimerno divna. No, sem li o taki ženi fantaziral ob samotnih urah, kot fantazira vsak mladič, kateremu bije v prsih pravo srce, ko ga prevzame neki nepojmljiv, nerazločen čut, nalik melanholiji in zanosu in obupu in nadi? . . . Ne, ne, to je bilo nadzemeljsko bitje, obdarjeno z vsemi odlikami lepote, uma, dobrote, kakršno si more zamisliti samo ognjena mladeniška domišljija, ki hrepeni po nežnem sočuvstvovanju in milovanju, odlikami, katere tako redko srečujemo na zemlji, kakor velike diamante, ki krase cesarske krone . . . Ne padamo li zato često tako globoko, ker se v svojih mislih dvigamo previsoko nad zemljo? Zastonj iščemo s pohlepnim očesom bitje, katero bi odgovarjalo naši domišljiji . . . Takih bitij na zemlji ni, ker na njej stanujejo ljudje. In mi padamo vsled obupavanja . . . Kot preganjana zver, koja čuti od vseh strani preganjanje, mečem se iz kota v kot, stiskajoč čvrsto z dlanmi svoja senoa, kot da bi hotel s silo iztisniti iz svoje glave kako rešilno misel, — ali kaj je mogoče izmisliti, ko je že vse storjeno? Vse je storjeno. Postal sem sme šen. Moj budalasti čin bodo jutri izvedeli vsi znanci, vsa moja mnogobrojna rodbina, in vsi bodo namiga-vali drug drugemu name, ko me srečajo. Moj ugled resnega in mladega človeka, kateri se bavi z vednostjo, od katerega se nekaj pričakuje tudi v bodočnosti, se bo naenkrat izpre-menil v sramoto oboževatelja nepri stopnih žen, vzdihovalca in pisca zanosnih poslanic . . ' Niti pogledati ne bom smel več v to društvo, kjer so me včeraj še vsi uvaževali, a nji se bom moral na tri vrste umakniti s pota. Biti smešen v društvu, ki obstoji pol iz ničvrednežev in bedakov, — kako sramotno čuvstvo je to! Saj oni, ti ničvredneži in bedaki, mi niso nikdar mogli odpustiti, ker sem gojil neke nade, a oni niso imeli nikakih ... . In prav to jih bo dvignilo nad mene. Osramočen sem, osramotil sem sebe! Dal bi leto svojega življenja človeku, ki bi mi rekel in dokazal, da tega ni, da nisem pisal, niti poslal tega pisma, da nisem letal h koncertom in sprevodom, da ulovim pogled te lepotice, da nisem rdel kot šema pri vsaki njeni besedi, da ji v obče nisem bil niti predstavljen, da nisem nikdar gojil nikakih nad, da bom glasovit matematičar (ponavljam, da tudi nisem postal!) da se naposled niti rodil nisem, dame ni, ni, naravnost ni . . . No, to je storjeno, gotovo, neiz« premenljivo ... In zopet padam onemogel v naslanjač in brez moči gledam plavkaste plamenčke, ki odletajo iz ogljenih polen. V. V predsobji je pozvonilo. Skočil, letel sem iz sobe in z neverjetno eneržijo obrnil ključ v ključavnici, a potem odstopil začujen, pretresen . . . Služabnik ... To je on, oni isti . . . On stoji pred menoj in išče nekaj v svojem žepu, posegši z roko pod suknjo. Kaj more tam biti? O, vse, vse, kar si moreš zamisliti, samo najstrašnejše: preziren odgovor, najpokor-nejŠa prošnja, da n« pridem nikdar vsč niti na prag, poziv na dvoboj.. . »Odgovor?« — vprašam služabnika a v meni drhče glas, noge, roke, na stari zgodovinski ustroj, privzeli amo naenkrat poleg nemškega tudi francoski zistem specijalnih šol. Ustanovila se je trgovska visoka šola, eksportna akademija, poljedelska in veterinarska visoka šola na Dunaju ne oziraje se na dežele, ka mor ti zavodi po njih namenu, legi in naravi dežel spadajo! Koliko bolje bi bilo priklopiti jih iz financijelnih in praktičnih ozirov čvetorici sedanjih fakultet, katere bi se gotovo ne pritoževale, ko bi se pomnožile za eno ali dvoje sester. Uprava, ki sedaj pri vsakem posameznem teh zavodov stane toliko in toliko tisočakov, bi združena s sedanjo univerzitetno upravo stala neznatne svote; marsikateri na vseh teh šolah enaki predmeti bi imeli lahko iste, bolje plačane in vsled tega tudi kvalitetno višje stoječe zastopnike v profesorskem zboru. Velikanski, predmeta komaj vreden, pa vendar duševne sile moreč boj teh zavodov za doktorsko dostojanstvo, ki pristoja naravno le tudi znanost goječim univerzam, bi bil srečno rešen v trenutku, ko bi se te specijalne visoke šole na primeren način združile z vseučilišči in jih zopet pomladile in očvrstile. Nikakor si ne domišljamo, da smo se dotaknili vseh ran, iz katerih krvavi naše visoko šolstvo. Naš na men je bil edino le opozoriti našo javnost na ta prevažen predmet. Pričakujemo pa, da se bo do naši poslanci z vso jim lastno vnemo poprijeli te za vso našo državo in zlasti za naše v s e u č i 1 i š č 0% s i l a važne zadeve ter jo ob priliki, ki se jim zdi primerna, sprožili na pristojnem mestu. Penzijsko zavarovanje privatnih uradnikov. S prvotnim zakonskim načrtom socialno-političnega odseka vlada ai bila zadovoljna. Vršila so se nova pogajanja med vlado in posl. Foftom kot načelnikom omenjenega odseka. Dosegel se je nekak kompromis, katerega Tezultat je novi zakonski načrt o pen-zijskem zavarovanju zasebnih uradnikov s katerim zakonom se je začel baviti odsek v predvčerajšni svoji seji podrobno. Novi zakon natančno določa, katere osebe se morajo zavarovati za pokojnino. To so le take osebe, ki imajo plačo po značaju uradnikov, potem pa tudi taki uslužbenci ne glede na uradniški značaj, ki se bavijo le, ali vsaj deloma z duševnim delom. Tukaj sem spadajo tudi trgovski pomočniki. Na predlog posl. W i 1 h e 1 m a pa so se v to kategorijo uvrstili tudi pošlo- in delovodje vseh strok. Zavarovalna [obsežnost se začne z 18. letom. Zavarovanci se delijo v 6 plačilnih razredov. V 1. razred spadajo zavarovalni obvezanci, ki imajo do 900 kron plače, v 2. razred s plačo 900 usta, črevlji, glava, in ves drhčem kot v mrzlici. Naposled izvleče in mi poda pismo, ono isto, katero sem pisal. »Vrnili so zatvoreno«, mi šine v glavo in vsem mojim grdim čutom se pridružuje še Bram pred služabnikom, ki je bil porok moje sramote. »Kaj je? A kaj je to? mrmram, čuteč, da mi moje lastno pismo žge prste. »Ni jih doma!« pojasni služabnik spoštljivo. »Iz bazara se še niso vr nili . . . Ali zapoveste, da nesem pismo pozneje?« Služabnik je doživel povsem ne-običen prizor. Dvignil sem radostno roke, odletel iz predsobja v sobo, pa počel skakati kot noro tele. Potem sem priletel k njemu, objel ga in poljubil povsem ljubavno. No, naposled se je uveril, da ima posla z norcem, ko sem izvlekel denarnico in mu dal rubelj, potem drugi, tretji, — a meni se je vse zdelo, da moja sreča se ni dosti poplačana, — pa četrti peti, in bil sem povsem ponižan, ker ▼ moji denarnici ni bilo ničesar več. Od tega časa je že prešlo kakih dvajset let. Ali od tedaj nisem pisal niti enega ljubavnoga pisma več. do 1200 K, v 3. razred s plačo 1200 do 1800 K, v 4. razred s plačo 1800 do 2400 K, v 5. razred s plačo 2400 do 3000 K in v 6. razred s plačo nad 3000 kron. Starostna renta znaša v 1. razredu na leto 675 K, v 2. razredu 900 K, v 3. razredu 1125 K, v 4. razredu 1350 K, v 5. razredu 1575 K, in v 6. razredu 1800 K. Pravico do starostne rente imajo moški zavarovanci z dopolnjenim G5., ženske pa z dopolnjenim 00. letom. Pri tem lahko dotična oseba ostane še vseun nadalje v službi. Renta za vdove znaša v 1. razredu 225 K, v 2. razredu 300 K, v 3. razredu 375 K, v 4. razredu 450 K, v 5. razredu 525 K in v 6. razredu 600 K. Zavarovalnino bodeta plačevala delojemalec (zavarovanec) in delodajalec od vsake mesečne plače, in sicer v 1. razredu delodajalec 4 K 25 h, zavarovanec 2 K 50 h, skupaj 6 K 75 h, v 2. razredu 5 K 40 h + 4 K = 9 K 40 h v 3. razredu 6 K 55 h + 5 K 50 h = 12 K 5 h, v 4. razredu 7 K 70 h 4- 7 K = 14 K 70 h, v 5. raz-8 K 85 h + 8 K 50 h = 17 K 35 h in v 6. razredu 10 K 10 K = 20 K. Iz teh prispevkov se ustanovi fond in rezerva, prihranki pa se porabijo za invalidne rente ter za vzgojevalne prispevke otrokom. Peuzijski zavod bo imel svoj sedež na Dunaju, v vsakem prestolnem mestu bo deželna zveza, in pri vsakem okraj nem glavarstvu okrajna zveza. Načrt novega zakona je vsekakor dalekosežnega socialnega pomena, ki bo razbremenil občine in javne dobrodelne zavode, ako se bode tudi v tej obliki sprejel ter izvajal. Dogodki na Balkanu. Kako malo je verjeti turškim poročilom, kaže najnovejša turška vest, da sta voditelja macedonskih odborov general Cončev in Delcev padla v bojih. Cončev se ves čas ni ganil iz Sotije, kjer živi pod strogim policijskim nadzorstvom, Delcev pa je s svojimi četami v varnih gorskih zatisjih. Take vesti turške oblasti nalašč širijo v svet, da bi ojunačili Turke, ki so vsled dogodkov v Solunju postali popolnoma obupani. Vstaško gibanje je začelo uprav sedaj zavzemati revolucijski značaj. Sedaj se ne more več o tem govoriti, da je gibanje umetno, da se čete sestavljajo v Bolgariji ter se pošiljajo v Macedonijo Turke nadlegovat. Macedonsko prebivalstvo se samo vzdiga proti turškemu vladnemu sistemu. Zadnje nemire v Solunju je vprizorila le macedonska inteligenca. Poglavarji organizacije, Sarafov, Delcev, ^Petrov se ne izpostavljajo, da bi jih Turki ubili ali ujeli. Tega jim tudi ne dovole čete same, ki dobro vedo, kako bodo sv^je izborne voditelje še potrebovali v resnejših časih. Pri zapiranju Bolgarov je začela sedaj Turško tudi podpirati Grška. V vseh grških mestih so zaceli Bolgare zasledovati ter zapirati. Tudi hišne preiskave se vrše proti Bolgarom kakor na turških tleh. Splošno začudenje v političnih krogih je obudilo da je Avstro - Ogrska svoje vojne ladje razun ene odpoklicala iz Solunja, d očim pošlje Italija tja še nove ladje. S tem se nekako potrjuje vest, da hoče Avstro-Ogrska prepustiti aspiracijo na Albanijo Italiji. — Avstro-ogrski poslanik v Pe-terburgu, baron Aehrenthalje poklican na Dunaj. Gre se baje pri tem za dogovor glede Macedonije. — Turške vojaške operacije napredujejo zato tako počasi, ker manjka denarja. Turška si mora najemati že majhna posojila po 1000 frankov. Politične vesti. — Bivši minister grof Lede bur je včeraj umrl v Pragi, star 61 let. Z Badenijem je prišel v ministrstvo in ž njim tudi padel. Bil je neizprosen nasprotnik mladočeških teženj. V ministrstvo je prišel naj več vsled tega, ker je v deželnem zboru češkem leta 1894 na vse kriplje zagovarjal koalicijsko ministrstvo. Za svoje klerikalno delovanje je dobil križec Pijevega reda in križec pro ecclesia et pontifice. Kot posestnik treh velikih graščinskih posestev je bil eden najbogatejših veleposestnikov na Češkem. — Carinski odsek je sprejel včeraj carine na les. Posl Vukovi 6 je vprašal vladnega zastopnika, ali se že res vršijo pogajanja glede obnovitve trgovinske pogodbe z Italijo in če so se res pri tem sklenile gotove obveznosti glede vinske klavzule. Vladni zastopnik je odgovoril, da se še ni ničesar storilo v ta namen, ker je še dovolj časa. Glede vinske klavzule pa lahko da zagotovilo, da se ista ne bo več obnovila. — V nagodbenem odseku sta se sprejela člena XI. in XII. Posl Biankini je stavil resolucijo glede živinske cene in za znižanje cene soli za nasoljevanje domačih sardel. — V poljskem klubu je nastala kriza. Načelnik vitez Jaworski baje odstopi, njegov naslednik bo grof Dzieduszvoki. Kriza je nastala zaradi glasovanja za odprazo § 14. Večina v klubu je za odpravo § 14, ako bi večina v državnem zboru dovolila pooštrenje obstoječega opravilnika. — Svobodna zveza odvetnikov državnega zbora je imela včeraj sejo pod predsedstvom posl. dr. S c h ti c ker j a. Sklenilo se je, vlado na prositi, da izdela zakon, s katerim se preosnuje sedanje administrativno postopanje. — Odstop nadškofa dr. Kohna. Med vlado in rimsko kurijo se je doseglo diplomatičnim potom popolno soglasje, da pod sedanjimi razmerami dr. Kohn nikakor ne more ostati na svojem mestu. Ker se ga ne more odstaviti, skušalo se ga bo pregovoriti, da prostovoljno odstopi. V ta namen ga pokličejo v Rim, kjer se mu ponudi kardinalstvo in visoka služba v rimski kuriji. Ako tega ne sprejme, dodal se mu bo koadjutor z dalekosežninai pooblastili. — V ogrskem državnem zboru je govoril posl. Toma žić o hrva ških dogodkih ter rekel, da izvirajo nemiri iz slabih gospodarskih raz mer in iz narodne politike. Agita cija ne prihaja iz Dunaja, niti iz inozemstva sploh, temuč se goji v mejah ogrskega kraljestva. Katoliški uzori. (Dalje.) Iz načelnega cerkvenega nauka, da so solnce, zemlja, mesec, zvezde itd. vstvarjene samo zaradi človeka, da mu služijo, je seveda izhajal nazor, da sta človek in zemlja, na kateri prebiva, središče vsega stvarstva. Zemlja je po teh nazorih prizorišče, kjer se igra velika drama, boj med dobrim in slabim, med Bogom in hudičem in predmet tega boja je človek, oziroma človeška duša. Zemlja je po teh nazorih bojišče za nasprotja, vladajoča v nevidnih regijonih in kaj je bolj logično, ko da se je mislilo da stoji zemlja res sredi vsega, kar obstoji, da so na zemlji osredotočene vse sile nature. Mislilo se je n. pr, da provzroča Saturen mraz in sušo na zemlji, Marc pa vročino, Danica da prsi na zemljo roso, Merkur da dela ljudi zgovorne, mesec da daje vlažnost in hladi, kar je solnce razgrelo. Celo nebesje nad planeti je imelo svoje določene opravke, zlasti se je mislilo, da ima vsaka posamezna rastlinica na nebu svojo po sebno zvezdo, ki ji daje življensko moč, kakor mislijo naši kmetje, koder še niso stopili v dotiko s kul turo, da utrne zvezda, kadar umrje človek, kateremu je dajala življensko moč. Cerkev je pa tudi mislila in učila, da dobi nebesje gotove moči od zemlje. Tako je n. pr. učila, da vse, kar zemlja izhlapuje, se dviga v višave, se tam združi v večje in manjše megle, ki se vnamejo in svetijo kot zvezde. Takisto je cerkev učila, da se sopari, ki se vsled solnčne gorkote dvigajo iz morja, združujejo v višavah, se tam vnamejo in padajo kot ogenj na zemljo. Dandanes imamo za take otročje nazore o prirodi samo pomilovalni usmev. Onstran vseh zvezd — je učila cerkev — se nahaja nebeško kraljestvo, sredi zemlje pa je pekel. Ker je smatrala cerkev našo zemljo za središče vsega stvarstva, je logično, da ni hotela priznati nauka, da se zemlja premika. Proti temu nauku se je borila stoletja z največjo brezobzirnostjo. Seveda je znanost šla preko ves cerkveni od por na dnevni red in se je malo menila za to, da je s tem izpod -nesla cerkvenim naukom glavni steber. Z ozirom na odločni namen, ki ga je pripisovala cerkev naši zemlji v stvarstvu, je bilo le logično, da si je mislila zemljo povse nepremično ter učila, da *e solnce in vsa nebesna telesa sučejo okrog nje tako, kakor se suče kolo okrog osi. Nadalje je cerkev dolgo časa učila, da ima zemlja obliko plošče. Konci plošče je prepad. O Aleksandru Velikem se je pisalo, da je pri šel prav do tega prepada in videl hudobne duhove, ki tam švigajo. Vendar so razboritejši kristijani že dosti zgodaj prišli do spoznanja, da je zemlja okrogla, tako n. pr. solno trraški nadškof Virgiiij v 8. stoletju. V srednjem veku je zmagal že nazor, da je zemlja okrogla, in sicer se je mislilo, da ima tako obliko, kakor jajce. V poganskih časih je bil skoro splošno razširjen nazor, da na nasprotni strani zemlje žive ravno tako ljudje, kakor na tej zemlji. Cerkev je bila velika sovražnica tega nauka, saj je bila v tem nauku skrita silna nevarnost, da izhaja vse človeštvo od Adama in Eve. Kdor je v prvih stoletjih kristijanstva verjel, da je zemlja okrogla in da tudi na nam nasprotni strani žive ljudje, je bil krivoverec. Papež Caharija je 1 maja 1. 748 pisal solnograškemu nadškofu Virgiliju ostro pismo, da je krivo verec in odpadnik od Kristusa, ker uči, da so tudi na nasprotni strani zemlje ljudje. In cerkev je ta nauk še stoletja pobijala, dokler ni raz kritje Amerike cerkvi in njenemu nazoru o edinstvu človeškega rodu za vedno izpodneslo tal. (Dalje prih.) Dnevne vesti. V Ljubljani. 15. maja. — Osebne vesti. Železniško ministrstvo je na predlog trgovske in obrtne zbornice kranjske imenovalo gosp. župana Ivana Hribarja članom državnega železniškega sveta in g. Vinka Majdiča njegovim namestnikom, oba za dobo treh let. — Učiteljska imenovanja. Začasni vodja 1. mestne deške ljudske šole, g. Jakob Dimnik, je imenovan nadučiteljem na tej šoli. — Definitivna na svojih mestih sta postala g. Fran Petr-ič v Strugi in gospe. Marija Bole v Vipavi. Premeščeni so: G. Martin Jud nič iz Trnovega v Postojno, g. Fran Mer-cina iz Senožeč v Vipavo, g. Jos. Petrič iz Nemške Loke v Češnjico, gospč. Amalija Kotlušek iz Vipave v Gorenji Logatec in gospč. Jerica Zemljan iz Tomišlja v Studenec. V pokoj so šli nadučitelji: G. Matija Arko v Begunjah pri Cerknici, g. Leopold Božič v Žireh in učitelja g. Štefan B i r k pri Sv. Jakobu ob Savi in g. Gustav Grossmann na Ubeljskem. — Kmetijsko - kemijsko preskusališče. Iz krogov svobodomiselnih dijakov na Dunaju smo dobili članek o imenovanju asistenta na tem preskušališču. Članek se peča tudi z drugimi razmerami, ki vladajo na tem zavodu. Članka za danes ne objavimo, ker stojimo na stališču, da je kuratorij odgovoren za njemu pod rejen zavod in da je najprvo čakati imenovanja in potem bodemo govo rili Kakor nam z Dunaja poročajo, je sedaj kompetiral za službo asistenta tudi izborno kvalificiran tehnik s triletno prakso, kateri je rojen Slo venec in bo menda edin kompetent, ki je zmožen slovenskega jezika v govoru in pisavi, in to resnično, ne pa le na papirju. Če je to res, potem je izključeno, da bi bil kdo drug imenovan in ako ne, govorili bomo resno besedo. Kroge, katerih se to tiče, svarimo uprizoriti nepotrebno razburjenost ter naj 30 prepričani, da se bo našla pot, preprečiti nakano odvzeti košček domačega kruha Slo-vencu Kranjcu, ki v tujini itak ne dobi službe. Postali bomo brezobzirni, in če je zato tudi konec famoznega preskušališča, o katerem zopet danes trdimo, da je pri sedanji organizaciji nepotreben in je zanj škoda vsakega vinarja deželnega denarja. Kuratorij naj ne igra uloge ptiča noja, on je za vse odgovoren, zato naj razjasni to, kar že vrabci po ljubljanskih stre hah čivkajo! — Kam plovemo? Iz Bele Krajine je došla pred kratkim v znano slovensko letovišče na naslov neke osebe naš narod izzivajoča razglednica, predo-čujoča bujen šopek plavic povezan z širokim pruskim trakom in tiskanim besedilom: „Mag auch alles gehn zu-grunde, fur u n s D e u t c h e kommt die Stunde, \vo unser Ziel erreicht, wo keine Macht uns gleichta in pripisanim Bismarckovim izrekom: „Wir Deutsche fiirchten Gott un
. Spisal Fr. Orožen. — 3. Knezova knjižnica.. Uredil Fr. Leveč. (Obsega novelo Ivana Cankarja: „Na klancu"). —4 in 5. Zabavna knjižica. 14. zvezek obsega dr. Fr. Detel e veseloigro „Učenjak" in F. J. Doljana dramatičen prizor „Sami med seboj". 15. zvezek obsega povesti F. J. Doljana „Pogreb" iu P. Gregorca „Brez volje" ter tri črtice Fr. Ks. Meška. — 6. Letopis „Slovenske Matice" za 1. 1902. Uredil Evgen Lah.
— Nova slovenska knjiga s podobami, namenjena obrtnim šolam in izdelovalcem pohištva, je ravnokar začela izhajati v c. kr. državni tiskarni na Dunaju. Knjigi je naslov: Stanovalni prostori. Delo v oddelkih po naročilu c. kr. ministrstva za bogocastje in nauk izdal na c. kr. avstrijskem muzeju za umetnost in industrijo osnovani biro za priredbo učil na umetno-obrtnih učilnicah. Tisk in založba c. kr. dvorne in državne tiskarne, na Dunaju 1903. Že leta in leta se pojavlja potreba, da se izdajo za opravo stano-valnih prostorov uzorci, ki ne obsegajo samo korektno izvršenih narisov posameznih mobilij, ampak tudi tozadevne podrobne risbe (detajle) s potrebnimi prerezi skrbno izvedene, tako da so naravnost primerni za praktično porabo v delavnici. Ne samo obrtna praksa občuti pomanjkanje takih v obliki in izpeljavi popolnoma zanesljivih pripomočkov, tudi od obrtnih šol se povdarja nabava takega učnega pripomočka kot neobhodno potrebna, da se zviša kakovost pouka. Da se v obeh smereh od-pomore, odredilo je c. kr. ministrstvo za bogocastje in nauk periodično izdajanje primernih predlog in poverilo njihovo priredbo zavodu za učila na umetnoobrtnih učilnicah, pomnožitev in zalogo pa c. kr. dvorni in državni tiskarni. Vsako leto izidejo 3—4 zvezki izmed katerih ima vsaki 10 do 12 tabel v velikosti 56:43 cm. Vsak zvezek obsega popoln stanovalni prostor (spalnico, obednico, kuhinjo, gospodovo sobo, salon i. t. d.); vsi predmeti so predstavljeni v narisih (merilo 1:5 ali 1:6 ali 1:10) ter opremljeni z detajli in prerezi v pravi velikosti, ki so potrebni, da se napravijo v naravni velikosti za delavnico namenjene risbe. Dalje se doda vsakemu zvezku v olajšavo pregleda perspektivična slika celotnega stanovalnega prostora. Posamezni zvezki bodo obsegali podobe majhnih v gospodinstvu večkrat potrebnih samostojnih mebljev (igralne mize etažere, stole, postavce i. t. d.). Delo je po svoji osuovi in izvedbi prikladno ne samo za šolske namene, ampak tudi za obrtno prakso in za samo pouk. Knjigotržna cena za zvezek znaša 10 K; za tozemske šole se pri direktnem odjemanju dovoli 33l/8% rabata. Vsak zvezek je posebej na prodaj. Prvi zvezek je izšel februarja 1903
in obsega na 12 tablah priprosto spalnico, t. j.: posteljo, nočno omarico, umivalnik, omaro za obleko in perilo, toaleto, stol in pespektivičen pregleden list. Z naročili se je obrniti naravnost na c. kr. dvorno in državno tiskarno na Dunaju ali na kako knjigotržnico.
— Slovenskim pevskim društvom mi je čast naznaniti, da je prvi zvezek mojih „Potočnic" (zbirka mešanih zborov) dotiskana ter ga dobe te dni ona društva, ki se še niso naročila, prosim najuljudneje, da mi čim prej naznanijo, koliko iztisov vsacega posameznega glasu žele. V Zagrebu, 13. majnika 1903. F. S. Vilhar.
Nemiri na Hrvatskem.
Hrvatski ban se je v razgovoru z nekim redakterjem izrazil, da glede napisov imajo Hrvatje prav. Ban je pripoznal, da so madjarski napisi na Hrvatskem nezakoniti, in nevoljo hrvatskega naroda na madjarske uradnike utemeljeval s tem, da so madjarski uradniki naduti in da surovo ravna jo s Hrvati. Vprašanje je sedaj: Ker ban ve, da se godi Hrvatom krivica, zakaj se ti krivici ni uprl, zakaj ni zahteval odstranjenja teh napisov in teh uradnikov?
Na Sušaki pri Reki je vlada uveljavila izjemne naredbe. Vsi javni lokali se morajo ob 9. uri zvečer zapreti, privatne hiše ob 8. uri zvečer, otroci morajo biti ob 7. uri zvečer doma. Vsako zbiranje ljudi na cesti je prepovedano. Vzlic temu so se tudi v sredo zvečer zgodile demonstracije proti banu. Orožniki so nastopali z največjo brezobzirnostjo. Aretovali so 7 oseb.
Aretovanje dr. Potočnjaka osvetljuje jako karakteristično sodne razmere na Hrvatskem. Dr. Potočnjak je bil aretiran dne 8. t. m. ob 2 uri popoldne. Še isti dan je priobčil »Pester Lloyd« brzojavko iz Zagreba, v kateri se poroča o tem aretovanju in se piše tako, kakor da je že dognano, da je dr. Potočnjak izdal znane oklice. Ta brzojavka je bila že pr e j o d d a n a i n t iskana, predno je bil dr. Potočnjak aretiran. Žele 9. t. m. je bil dr. Potočnjak zaslišan. Izjavil je, da prevzame z* svoje proti banu naperjene brošure vso odgovornot in želi, da se ga zaradi njih postavi pred sodnijo. Izjavil je tudi, da z oklici na punt ni v nobeni zvezi. Dasi ni proti njemu niti sence dokaza in se nasprotno ve, da dr. Potočnjak s temi oklici ni v nobeni zvezi, so ga vendar pridržali v zaporu.
Tudi nagla sodba. Te dni so v Zagrebu hoteli aretirati nekega odličnega meščana. Deželni veterinarski nadzornik, svetnik dr. Krištof je aretiranju ugovarjal, zagotavljajo vladne organe, da bo on pričal, da je dotični meščan popolnoma nedolžen. Zaradi tega je bil dr. Krištof nemudoma — penzioniran!
Hrvaški detektivi ▼ Trstu. Poroča se, da sta prišla v Trst dva zagrebška detektiva, da zasledujeta Marjanovič t in Sirovatko, in povohunita med tržaškimi Slovenci in Hrvati.
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj 15 maja. Včeraj popo ludae ob 4. uri se je vršil tu velik shod za univerzo v Ljubljani Navzočni so bili slovenski poslanci: dr. F e r j a n č i č, dr. P1 o j, Pfeifer in Žitnik, hrvatski poslanci : Biankini, Spinčič, Peric in Vuković in češki posl: Karbus, Sramek in Skala. Zastopana so bila vsa slovanska dijaška društva. Posl. Karbus je v svojem govotu rekel, da vse, kar se navaja proti slovenski univerzi v Ljubljani, se je svoj čas navajalo proti češki univerzi v Pragi. Vlada nima dobre volje — to je vse Izjavil je, da bodo Čehi Slovence v tem vprašanju odločno podpirali. Posl. dr. F e r j a n č i č je navduševal visokošolce, naj ne odnehajo od dela za ta postulat slovenskega naroda. Poslanci se bodo vedno in
vedno zavzemali za to zahtevo, dokler se jim ne ugodi. Sprejeta je bila resolucija, ki zahteva univerzo v Ljubljani in v Brnu in protestira proti temu, da bi se ustanovila italijanska pravna aka demija v Trstu ali v Gorici.
Dunaj 15. maja. Po shodu za univerzo v Ljubljani so bile pred poslopjem „N Fr. Presse" in na vseučilišču velike demostracije. Pred hišo „N Fr. Pr." so dijaki vpili „Abzug Jag'ć" in „Abzug „N. Fr. Pr.a — „Zeita trdi, da so bila tudi okna pobita. Na univerzi so dijaki sežgali en izvod „N. Fr. Pr.a in potem hrupno demonstrirali.
Dunaj 15. maja. V ressourci je bil sinoči velik shod, ki se je bavil z dogodki na Hrvatskem. Posebno ostro je govoril Biankini. Dejal je baje da ga je sram, da se v 20 letih ni nihče našel, ki bi bil hrvaškega bana ustrelil in grozil baje, da porabijo Hrvatje vsa sredstva znanosti, zlasti kemije, če bi se sedanje gibanje šiloma zatrlo.
Dunaj 15. maja. Danes sta bila poslanca dr. Ferjančič in dr. Ploj pri naučnem ministru Hartlu, in z ozirom na Hartl-ove odloke zastran premestitve italijanskih tečajev iz Inomosta v Trst ali v Gorico zahtevala pojasnil Hartl je izjavil, da ni čisto nič odločeno, kam da se premeste italijanski tečaji, sicer pa da se reši stvar legislativ-nim potom. Omenjena poslanca sta pojasnila splošne avstrijske in slovensko - narodne nagibe, ki govore proti temu, da se v Trstu ali v Gorici ustanovi italijanska pravna akademija in priporočala vladi, naj bo previdna in naj se na noben način ne veže glede kraja, kjer ustanovi italijansko pravno akademijo.
Dunaj 51. maja. V današnji seji poslanske zbornice je posl. Biankini interpeliral zaradi dogodkov na Hrvatskem Dr. Ferjančič je vprašal pre-zidenta grofa Vetterja. če hoče posredovati, da gospodska zbornica čim prej reši zakon o plačah avskultantov in pravnih prak-tikantov. Grof Vetter je odgovoril, da ima to zadevo v rokah pristojna komisija, da pa pride kmalu v gospodski zbornici na razpravo. Potem se je začela debata o izgredih na dunajski univerzi. Bila je mestoma prav viharna, posebno ko je M al i k začel mahati krog sebe s cerkvo. nim škropilnikom in vpiti: »To je orožje za katoliške dijake, ne sablje". Strastno in žaljivo je govoril Berger, ki je imenoval slovanske visokošolce na Dunaju parasite, princa Liechtensteina pa je proglasil za kralja vseh denun-cijantov. Zdaj govori minister H ar tel.-Za njim bodeta še govorila nemški nacijonalec Locker in klerikalec Ebenhoch. Debata se je ob 4. uri zaključila. Generalna govornika sta bila S te in in Steiner. Posl. Plantan je podal proti napadom posl Ber-gerja ostro izjavo, katera se je ob viharnem pritrjevanju vseh slovanskih poslancev sprejela.
Carigrad 15. maja. Ruske in francoske vojne ladje ne pridejo v Solun, pač pa ostaneta tam ena avstrijska in ena italijanska ladja.
Carigrad 15 maja Ruski poslanik Zinovjev je zahteval od vlade, da mora v Strumnici are-tovanega bolgarskega metropolita izpustiti iz zapora.
Gospodarstvo.
— Posojilnica za Ilirsko Bistriški okraj v Trnovem.
Koncem l. 1902. je imela posojilnica 490 zadružnikov in sicer 18, kateri imajo 43 glavnih deležev po 50 K, in 472 z opravilnimi deleži po 2 K. Novih hranilnih knjižic se je izdalo 124 uničilo pa 71, obstoji torej 369 knjižic za 400.595 K 10 h. in znaša povprečna vloga 1085 K 62 h. Posodilo se je na novo 59 zadružnikom, 40 zadružnikov je pa posojilo popolnoma vrni!o. Do'^nikovje toraj
V
439, ki dolgujejo »kupaj 304.237 K 55 h. ali povprek 693 K 02 h. Čistega dobička je bilo 2730 K 18 h, kateri znesek ee pridene — po sklepu devetega rednega občnega zbora rezervnemu zakladu, kateri znaša 15 383 K 01 h. in bo toraj narasel na 18113 K 19 h.
Borzna poročila.
Ljubljanska
„Kreditna banka" v Ljubljani.
Oradni kurzi dunaj. borze 15. maja 1903.
Kaložtteni papirji.
4*2°/L majeva renta . . sVSrVe srebrna renta . . 4% avstr. kronska renta
zlata
ft°/0 ogrska kronska „ 4% „ zlata 4% posojild dežele Kranjske 41/s0/o posojilo mesta Spljeta
4V«Q/. n Zadra 41 j° 0 bos.-herc. žel. pos. 1902 4°/0 CeSka dež. banka k. o. 4*/0 „ „ ž- o.
41/,° o zast. pi8. gal. d. hip. b. 41/1°/0 peš t. kom. k. o. z
10° o pr......
41 2° o zast. pis. Innerst. hr.
h m ogr. centr. deželne hranilnice §*/»•/■ zast. pis. ogr. hip. b. 41 ,•/, obl. ogx. lokalne železnice d. dr. . . . 41,0/0 „ češke ind. banke 4° ~ prior. Trst-Poreč lok. žel. 4° o „ dolenjskih železnic 3° o m ju2- žel. kup.»/» Vi 4Vtc/o sv. pofi. za žel. p. o.
Srečke.
Srečke od leta 1854 . . .
Denar
10165
100 45
101 10
121 25
99 ro 12125 9975
100 — 100—
101 -99-60! 99 60
ior—
107 65 101-251
ioo so;
100-
ioo-—
100 — 98 50 99.^0 310 75 101-
171-183 25 249 -167 -
273—
1864
tizek-: . . ... zemlj. kred. I. emisije
»i n H' i» ogrske hip. banko .
„ srbske a frs. 100 —
„ tnrSke .....
Basilika srečke . .
Kreditne , ...
InomoSke m ...
Krakovske n . . .
Ljubljanske „ . . .
Avstr. rud. križa , ...
Ogr. „ „ „ . . .
Rndolfove „ . . .
Salcburske B
Dunajske kom. „ . .
l>elnice.
Južne železnice" . . . Državne železnice .... Avstro-ogrske bančne del. Avstr. kreditne banke . . Dgrske B „ Zivnostenske „ . .
Premogokop v Mosta (Brux) Alpinske montan .... Praške želez. ind. dr. . .
Rima-Muranyi.....j[ 480
Trboveljske prem. družbe . 385 Avstr. orožne tovr. družbe češke sladkorne družbe
Talni«'.
C. kr. cekin......S 1132
20 franki.......|j 1906
20 marke.......j 2341
Sovereigns...... 2394
Marke........ 11712
Laški bankovci.....i 95 30
Blago
10085 100*65 101-30 121-45 99.75 12145
102 — 100 60 100 60 102 —
108 65 10225
101*50 100 60
101*—
101- —
99 75 31275
102- —
181 — 185 25 250 — 158 —
276 50
118-75 19 85 442'-8825 78'— 73 — 6590 28 — 72 — 77-50 446 —
56 — 685*-1683 — 674 — 733 — 253 — 680— 690 — 388*50 389 60 '1660 — 1668 — 481 — 390 — 347 50 349 — 153— 161 —
1136 19-09 2348 24 — 11730 95-40 25i —
117 75
18*85 438 — 84*25
74 — 69 —
54 90 27-68-1
75 50 441 —
55 — 684 —
1653 — 673 — 732 —
J251 -
Burnji........II 253 -
Žitne cene v Budimpešti.
P&emca
a
ttž
j£.oru<3» Oves
dne 15. maja 1903. Termin.
. za 5C kg
maj .
„ oktober „ maj .
h maj ■
n jolij . „ oktober
50 „ 50 n 60 i, 50 m 50
■
M
755 735 6 43 6 43 644 548
5 vinarjev ceneje.
Veliko vrednost
rogaški h kislih vod „ T e m p e 1 in ,,S t y r i a-vrelec' kot dietetični in zdravilni vodi dokazuje najznačilnejše ..primerjajoča grafična razlaga vrelcev iz Rogatca in Karlovih varov1'. ki jo uprava slatine v Rogatcu interesent* m brezplačno ieroča. — Prosi se, sklicevati se na ta list. (1185;
Meteorologično poročilo.
Višina nad morjem 306*2. Srednji »račui tlak 736-0 mm.
11 2 si. sever oblačno
14. 9. zv. 741 7
15. 7. zj. 7432
„ 2. pop. 740 7
i i i i i
Srednja včerajšnja temperatura 113°! normale: 13 9°. Mokrina v 24 urah: 9 2 mm.
9 6 al. svzhod pol. oblač. 159 I si. ssvzh. dež
Mladenič
osemnajBtih let, žeii vstopiti v službo h kakemu slikarskemu mojstru. Najrajše za risanje podob (guadrov).
Ponudbe naj se pošljejo pod šifro ..Slikar-*, Vi** Kariera v ■ i-nIii, poste rrNtante. (1337—1)
T)obro obiskovana
gostilna
na velikem trgu v Škofjiloki
s prenočiščem za tujce in vsemi pripadajočimi proetori, hlevom za konje, velikim dvoriščem, kakor tudi njive in travniki se oddajo v najem na petletno dobo. (1343-D Natančneje pri gosoej Antoniji Jamar, posestnici v Škofjiloki.
Angeljnovo milo
s znamko
IVT&irz.eljsko (belo) milo
= JamČano čisti jedrni mili.
- (972—12)
sta najbolj koristni štedilni mili
za hišno rabo!-----
Dobivate ju po špecerijskih prodajalnicah.
Tovarna mila
Pavel Seemann
Ljubljana.
Hišna oprava
se vsled odpotovanja ceno proda. (1311—3)
Marije Terezije cesta št. 6,
4 pari
za samo gld. 2 60.
se oddajo le vsled nakupa velikih množin za to sramotno nizko ceno. 1 par čevljev za gospode, 1 par za dame za zavezovati z močno nabitimi podplati, najnovejšega kroja, dalje 1 par modernih čevljev za gospode in 1 par za dame, zelo elegantno opremljenih, vsi štirje pari samo 9 «■«■• Itr.
Pri naročitvi zadostuje navesti dolžino. Fo&ilja se po povzetju. (1348)
RazpošiIjalnica čevljev
S. W. Loffler, Krakov št. 155.
Zamenjava dovoljena ali se denar vrne.
Občno konsumno društvo
rogistrovana zadruga z omejenim poroštvom razpisuje službo
glavnega skladiščnika.
Plača in kavcija po doprovoru. Nastop 1. juli|a 1903.
Ponudbe je pošiljati na naslov: flObčno konsumno društvo" v Idriji.
(1342—1) Pnedstojniitvo.