Leto LXXIVM št, Z89 16, d bra 1941-XX Cena 40 URKDNMTVO IN UPRAVA: LJUBLJANA, PUOCINIJHVA ULICA S. IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglase lz Kraljevine Italije In inozemstva Ima UMOVE PUBBLICTTA ITALIANA S. Au, MILANO EFON: II«, S1-Z3, Sl-M, si-M ta Sl-M._Izhaja vaak dan opoldne. Mesečna naročnina 6.— L, Sa inozemstvo: 15-20 L. CONCTSSIONARIA ESCLUSIVA per Is pubblicita di provenienza Italiana ed UNIONE PUBBLICITA ITALIANA S. AM MILANO. Protinapad pri Ain el Gazali Sovražnik odbit tudi pri Šotama in Bardiji — Dve križar ki torpedirani, ena torpedovka potopljena — Dvajset letal sestreljenih Glavni Stan Italijanskih Oboroženih Si! je objavil 15. decembra naslednje vojno poročilo št. 561: Sovražni pritisk, ki se je vztrajno nadaljeval v pokrajini pri Ain el Gazali, je naletel na trdovraten odpor naših čet, ki so povsod prešle v protinapad. Ofenzivni izpad, proti postojankama v Solumu in Bardiji so bili zavrnjeni; napadalci so pustili v naših rokah nekaj ujetnikov. Letalstvo osi je uspešno sodelovalo v borbah, ko je obstreljevalo s stroinleami sovražne napadalne kolone In je razpršilo zbirališča motoriziranih oddelkov. Sestreljenih je bilo 20 sovražnih letal; 13 so jih sestrelili italijanski in nemški lovci, 7 protiletalsko topništvo. Dve naši letali se nista vrnili. Ob letalskem napadu na Dcrno in Cire-no sta bila dva ubita in 1 ranjen, škode pa ni bilo nobene. Med operacijami v srednjem Sredozemlju ■ta bili torpedirani in sta se potopili dve naši lahki križnrki. Skoraj vsa posadka se Je rešila. Sovražna torpedovka. pripadajoča bivši ■izozemski mornarici, je bila potopljena. Podmornica pod |>ovoljstvom korvetnejra kapitana Torija je v vzhodnem Sredozemlju napadla in zadela s torpedom angleško kri žarko. Podmornica pod poveljstvom fre-gatnega poročnika Campanelle je torpedirala neko drugo sovražno križarko v srednjem Sredozemlju. Letalske akcije Z marmirriškega bojšča, 16. dcc. s. Italijansko in nemško letalstvo razvijata vedno intenzivne j ^ delovanje. Letala neprestano bombardirajo in s strojnic imi obstreljujejo Mrvražne oddelke, hkratu r>a fo na oo- slu skupine izvidniskih letal. Skupin osnih bombnikov so predvčerajšnjim hudo napadle sovražne baterije in mehanizirana sredstva ter razdejale celo vrsto skladih in oskrbovali*: sovražne vojske. Izbruhnilo ie več požarov. V letalskih spopadih je biio sestreljenih 13 sovrižnih letal. Nadaljnja štiri angle-Aka letala je sestrelilo protiletalsko- topništvo na področju okrog Derne. tri pa protiletalsko topništvo na prednjih položajih na fronti. Po-sadke teh poslednjih treh sovražnih letal se bile ujete. Na ta način je bilo sestreljenih predvčerajšnjim skupno 20 ani?le:kih aparatov. Junaštvo mladih fašistov Rim, 16. dec. s. Podpoveljnik GIL Selani je prejel od višjega častnika zdravnika pri diviziji »Paviji« v severni Afriki pismo, v katerem mu sporoča, kako sijajno so se pripadniki GIL borili pri Bir el Gobiju. Zagotovili so si svoje mesto v italijanski vojaški zgodovini. Poveljnik polkovnik Ta-nuci je bil težko ranjen. Vsi oficirji in vojaki so se junaško borili. Izgube so znašale 50°'o, dokaz, kako tragično srdite so bile borbe. Zaustavili so celo novozelandsko divizijo in ij prizadejali strašne izgube. Polkovnik Tanuci, star bersaljer in španski legionar, je zdravniku pripovedoval o mladih junakih s ponosom in velikim občudovanjem. Mornarji s potopljenih križark večinoma rešeni Kini. 16. dec. s. Od obeh manjših križark, ki sta bili te dni potopljeni na srednjem Sredozemskem morju, sta se posadki po večini rešili. Družne slavno padlih mornarjev so bile obveščene. Letalske operacija na ruski fronti Bombe na čete in vlake med Dancem in Donom, na srednjem odseku' pri Volhovu in ob murman&ki železnici — Na več krajih odbiti napadi Ia Hitlerjevega glavnega stana, 16. dec. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo včeraj naslednje poročilo: Na vzhodu so bili na več mestih odbiti sovražni napadi z močnimi izgubami nasprotnika. Letala so uspešno napadala sovražnikova zbirališča ob kolenu Donca, kakor rudi železniške vlake med Donom in Doncem. Močne sile bojnih in strmogtavnih letal so prizadele ob zaščiti loveev uničujoče udarce sovjetskim zbirališčem oklopnih vozil in oskrbovalnim kolonam v srednjem odseku fronte. Sovražnik je utrpel pri tem posebno občutne izgube težkega orožja in prevoznih sredstev. Tudi v odseku pri Volhovu in ob Murmanski železnici so bili napadi letalskega orožja uspešni. Zaščitne ladje vojne mornariee so poškodovale na Egejskem morju z vodnimi !>oin-hami angleško podmornieo, s katere izgubo se more računati. V severni Afriki so bili odbiti obnovljeni angleški napadi. Xemški in italijanski od- delki strmoglavcev so zadeli z bombami težkega kalibra sovražnikove kolone in topniške postojanke južnozapadno od Fo-bruka. Na nekem letalskem oporišču su nemška bojna letala zažgala skladišče goriva. Mornariško topništvo je sestrelilo ob atlantski obali dve angleški vojni letali. S finskega bojišča Helsinki, 16. dec. s. V zadnjih 24 urah ji sovražna pehota razvila živahno delovanje na Karelski ožini. Finsko pro«titan.kovs;ko tepnštvo in možnarji pa so ;nočno reagirali irt dosegli znatne uspehe. Preko Svira je 5kuhalo prodreti nekaj sovražnih patrol, a jih je finsko topništvo razpršilo. Finska pehota je razpršila tudi neki sovjetski bataljon. Finsko topništvo je razdejalo p slopje v katerem je bil neki sovjetski štab. Na jugu vzhodne Karal i je je bil oddelek so-\ra/nika odbit. Na drug:h odsekih tega bojišča pa se položaj ni spremenil. Ob zaključku ofenzivnih operacij ekspedicijskega zbora na vzhodu Z vzhodne fronte, 16. dec. s. Sovražnik oa še nikoli uporabil tako številne konjenice proti našim četam kakor te dni. Njegov uspeh pa ni bil zadovoljiv. Tudi ti napadi so bili kakor vsi prejšnji odhrti in oddelki ekspedicijakega zbora so napredovali do neke železniške postaje. Istočasno je napredovala tudi neka druga kolona. Na ta način so italijanske čete kljub blatu in megli, ki je ovirala topništvo, dosegle znatne uspehe. Prodrle so kakih 10 km med sovražne položaje na obrežnem in zelo obljudenem ozemlju. Zavzeta železniška proga bo zelo koristila pri nadaljnjem razvoju akcij. Vse čete pehotne divizije »Torino«, katerim so se pridružili nekateri oddelki divizije »Pasubio«, so se borile z običajno hrabrostjo. V srditih spopadih je na čelu svojih pešcev junaško padel poveljnik di- vizije »Torino« general Ugo Decarolis. Zadeli so ga streli iz strojnic. Včeraj so se vse 5ile italijanskega ekspe-dicij-kega zbora v Rusiji razvrstile na izvojevani črti. Na ta račin je bila zaključena nova faza ofenzive, ki jo je italijanski ekspedicijski zbor pričel v jutru dn^' 6. z. m., v najtežjih vremerskih prlikah. Osen-zivni manever, ki se je začel pred 8 dnevi, se lahko- smatra za znključen z zavzetjem neke železniške postaje in treh utrjenih postojank. Največ usnehov so dosegle čete d'vizije Torino in Pasu bio, ki so predirale vzporedno. Po dveh dneh srditih borb ie sovražnik prešel v defenzivo. Ko je sovražnik spoznal, da izgublja svoje noložaje. je vrče! na bojišče skupine konjenice. Esk.a-dron za eskadronom je pošiljal v borbo, toda brez uspeha. Dva eskadrona sta bila pri tem popolnoma uničena. Konferenca trojne zveze v Berlina Ribbentrop, veleposlanika Affieri in Ošima ter Keitel in strokovnjaki so razpravljali o problemih, —airtafih zaradi razširjenja vojne Berlin, 16. dec. s. Pod vodstvom zunanjega ministra von Ribbentropa so se včeraj sestali zastopniki velikih sil, ki so sklenile trojno zvezo. Na posebni konferenci so razpravljali o trajnem sodelovanju vseh treh sil grlede na nova važna vprašanja, ki so se pojavila spričo skupne vojne z Anglijo in Ameriko. Na konferenci je Italijo zastopal veleposlanik Alfieri. Japonsko pa veleposlanik Ošima Na nemški strani so na njej sodelovali poleg Ribbentroppa. veliki admiral Raeder, maršal Keitel in državni podtajnik letalskega ministrstva maršal Milch. Konference so se končno udeležili tudi člani posameznih komisij, kakor jih določa trojni pakt. V imenu nemške vlade je von Ribbentrop v svojem otvoritvenem govoru pozdravil zastopnike obeh zavezniških velesil in Je neto podal že obsežen ekspoze o položaju, kakor je nastal spričo dogodkov zadnjih dni. Obeležil je probleme političnega, vojaškega in gospodarskega značaja, ki jih je treba rešiti, in opozoril na pomen tesnega sodelovanja vseh treh velesil za dosego skupnega smotra, končne zmage. Nato je govoril maršal Keitel, ki je v imenu nemške vojske pozdravil vojsko kot novo zaveznico in nato izrazi] svoje občudovanje spričo velikih uspehov, ki so jih dosegle japonske oborožene sile na Tihem oceanu. Nazadnje sta govorila veleposlanik Alfieri in Ošima, ki sta razložila stališči svojih vlad gleie nastalih problemov in poudarila, da se njuni stališči povsem skladata s stališčem nemške države. Podrobno Je Ul nato določen načrt ml rešitev nastalih novih nalog. Nov razplet vojne na Daljnem vzhodu Japonska letala napadalo Birmo — Angleški napad na Siam —Hon- kong pod točo bomb Tokio, 16. dec. s. Japonski glavni stan objavlja, da so v soboto veliki letalski oo-delki iaponske vojske napadli sovražna oporišča v Birmi in na Malajskem polotoku ter povzročili veliko škodo. Japonska letala so napadla med drugim Penang ob severozapadm obali Malajskega oolotoka ter letališče Vietoria v Birmi, kljub silovitemu protiletalskemu ognju sovražnika Japonska letala so osredotočila svoje napade slasti na zbirališča sovražnih čet ter letališča ir so zažgala na tleh štiri manjša bojna letala, potopila pa dva transporta čet in enega hudo poškodovala. Druga japonska letala so napadla letališče v južni Birmi in hudo poškodovala skladišča in zažgala bencinske rezervoarje, med tem ko so se .-ovražna letala spustila v beg. Japonska letala so bombardirala tudi letališče pri Kuantunu na Malajskem polotoku in uničila na tleh velik sovražni bombnik. V teh operacijah so Japonci izgubili tri svoja letala. V Siamu Bangkok, 16. dec. (Domej.) Siamski notranji minister je danes službeno demantira! vesti, da bi se bile britanske čete izkrcale v več siamskih pokrajinah ter da bi bil pri tej priliki ubit tudi guverner ene izmed njih. V svojem poročilu poudarja siamski notranji minister, da siam-ske oborožene sile postopno zavračajo britanske čete, ki so prodrle na siamsko ozemlje od juga. zapada in s severa. Japonska o jačanja na Malajskem polotoka šanghaj, 16. Jec. s. Singapurski radio je priznal, da so se nova japonska ojačenja izkrcala na Malajskem polotoku in prodirajo proti angleškim položajem. Pričeli so se že hudi spopadi. Razdejanje v Hongkongu Kanton, 16. de. s Japonski bombniki so pričeli včeraj napadati Hongkong. Napadi so trajali ves dan. Na mesto je bilo odvrženih nešteto bomb. Japonski opazovalci v Kaulunu zatrjujejo, da je bilo razdejanje, ki so ga povzročila bombe strašno. Angleške trdnjavske naprave so bile hudo poškodovane. Japonski bombniki pa so skrbno pazili, da niso bombardirali civilnih okrajev v Hongkongu in da so se omejili pri svojih akcijah le na vojaške naprave. Lima, 15. dec. d. Po dosednj znanih podatkih je poplavna katastrofa v pokrajini Ancachs zahtevala 60 smrtnih žrtev. Nad 2000 ljudi je ostalo brez strehe. Škoda je ogromna in je še ni bilo mogoče niti približno oceniti. Huđ letalski napad na kitajsko letališče Tokio, 16. dec. s. Službeno poročajo, da so japonske letalske sile izvedle ponovne množestvene napade na važno kitajsko letalsko oporišče v Nanningu v pokrajini Kvangsi. Letal šče je bilo hudo poškodovano. Vsa letala so se vrnila na svoje oporišče. Na Filipinih Tokio, 15. dec. (Domej.) Armadna sekcija japonskega glavnega stana javlja v svojem ob 13. objavljenem poročilu, da so japonski bombniki, ki so 13. decembra napadli sovražnikova letalska oporišča v centralnem delu otoka Luzona. uničili na tleh 40 ameriških bombnih in borbenih letal, dočim so zažgali v letalskih borbah neko manjše ter dve težki sovražnikovi letali. Vel;ki požari so bili nadalje zane-teni v letalskih hangarjih ter v skladiščih goriva. Neka druga japonska letalska edinica je nanadla ameriške vojaške glavne stane pri Baguio Tarlac, kakih 40 mili vzhodno od Tbe. Tu so bile uničene vojaške lope. Nadaljnjih 40 ameriških letal vrste Curtis je bilo izločenih iz borbe pri Appariju. Kar se tiče delovanja japonskih kopnih sil javlja poročilo japonskega glavnega stana, da napredujejo japonski oddelki na otoku Luzonu po določenem načrtu ter rušijo na vseh točkah sovražnikov odpor. Na Malajskem nolotoku prodirajo iaponske čete s svojih izhodišč na siamski meji v smeri proti Singapuru. Dne 15 decembra so japonske čete zasedle neko strateško zelo važno točko na vzhodni obali Malaie Borbe na severnem Luzonu Saigon, 16. dec. s. Radio v Manili je objavil poročilo poveljnika ameriških sil na Daljnem vzhodu generala Douglasa Mc Ar-thura o prvih vojnih operacijah na Filipinih. Do 14. decembra so japonska letala 14 krat napadla otočje. Letališče Nichols in luka Legaspi na južnem robu Luzona sta bili predvčerajšnjim zelo hudo bombardirani. V Legaspiju sta b:li dve transportni ladji močno poškodovani. Do huiih spopadov je prišlo na severnem delu Luzona. Tujci v &anghaju Sanghaj, 16. dec. s. Japonske oblasti so registrirale vse tujce v šanghaju. Našteli so jih 12.000. Večinoma so to Angleži ali angleški podaniki. Skupno jih je nekaj nad 8000, Američanov je 1156. Tokio. 16. dec. a Zastopnik vladnega novinskoga urada &e je ironično izrazil o da bi izgube ameriškega vojnega brodovjs s trditvijo, da so bili Uidi Japoncem prizade-jani hudi udarci m sita bfli potopljeni oklop-nici »Harana« ter »Kongo«. Izjavil je, da sta ti trditvi neresnični. Američani se vedno motijo glede ameriških ladij in jih zamenjavajo. Nobena od obeh oklopnic, ka-kerr tudi nobena druga podobna Iad;a ni bila potopljena, ker se sploh niso pojavile na področjih, na katerih naj bi jih bili Američani po svojih podatkih spravili na dno morja. Tokio, 16. dec. s. Vrhovno poveljstvo je izdalo vse potrebne ukrepe, da bo prebival- stvo ob japonskih obalah pripravljeno na sleherni možni napad sovražnih podmornic. Prebivalstvo je prejelo podrobna navodila glede svojega zadržanja* Tudi vsa obalna plovba je bila mobilizirana za eventualno obrambo proti takim napadom. Knox priznava izgube na Havajih Buenos Alres, 16. dec. s. Mornariški državni tajnik Zedinjenih držav Knox je priznal, da so Zedinjene države o priliki japonskih napadov na Pearl Harbourg izgubile skupno 6 vojnih ladij. Ekspoze generala Toja Nesprejemljive ameriške zahteve razlog vojne — Razplet vojnih operacij — Sodelovanje Italije' Nemčije in vzhodnoazijskih držav Tokio, 16. dec. s. Ministrski pred. ednik Tojo je ime! na prvi izredni »eji parlamenta važen govor. Moj namen je, premagati težak položaj, je med drugim dejal, kakršnega ni bilo doslej v naši zgodovini. Na prejšnjem zasedanju sem poročal o pogajanjih z Zeduvenimi državami. S pogajanji smo skušali odstraniti intervencijo tretje srole v vojni na Kitajskem in preprečiti vojaško ogrožanje Japonske, napraviti konec gospodarski blokadi Japonske ter preprečiti razširjenje evropske vojne na vzhodno Azijo. Zedinjene države pa so smatrale japonsko potrpežljivost in modrost kot znamenje slabosti. Amerika je odklonila pravične predloge Japonske ter je končno tudi umaknila svoje začetne predloge. V sporazumu z Anglijo je stavila Japonski nove poniževalne zahteve. Tri točke ameriških predlogov, ki jih Japonska ne bi mogla nikoli sprejeti, so bile: 1. umik vseh voja>šk:h, pomorskih, letalskih rn policijskih sil s Kitajske n iz francoske Indokine, 2. odpoved sleherne vojake politične ali gospodarske pomoči kitajskemu režimu, ki bi bil nasproten režimu Cung-kinga, 3. tak sporazum, da ne bi nobena tretja sila kakorkoli ogrožala mir na vsem Pacifiku. Japonska naj bi se tako odpovedala tudi trojnemu puktu. Amerika je skušala spraviti Japonsko na kolena. Če bi Japonska ameriške predloge sprejela, ne bi biii samo zaman vsi dolgoletni napori Japonske za ustanovitev velike vzhodne Azije, temveč bi bil ogrožen obstoj Japonske same in trpela bi jast Japonske, ki ne bi mogla izpolniti svoiih obvez do zaveznikov. Ko je prišlo do kritičnega položaja, se je morala. Japonska kljub svoji miroljubnosti, zateči k orožju. Komaj so se pričele sovražnosti, so oborožene sile že zavzele ključne postojanke sovražnika. Ameriško brodovje, ki je imelo svoje oporišče na Havajskih otokih, je bilo uničeno. Večji del angleškega bro- dovja v Tihem oceanu je bil onesposobljen za borbo. Obroč okrog Japonske je bil na več točkah predrt. Dolga leta sta se vojska in mornarica pripravljali na ta čas. Vlada in narod morala istočasno na notranji fronti prevzeti težke naloge. Ob zaključka te vojne je odvisna usoda japonskega imperija. Tajna zmage je v trdni veri vanjo. Popolnoma sem prepričan, da ves narod odobrava nacionalno politiko. Slavna zgodovina imperija kaže, da ni doživel v zadnjih 26 stoletjih nobenega vojaškega poraza in ponižanja. Tudi zdaj bo narod prenesel vse težkoče. Naša sovražnika sta Amerika in Anglija, ki se bahata z obilnimi gospodarskimi viri, s katerimi hočeta doseči svetovno hegemonijo. Naloga Japonske je, da uniči te sovražnike. Pripravljeni smo na dolgo vojno. Nadaljevati moramo odlično pričete operacije še z večjimi napori do uničenja sovražnih sil ter istočasno izpopolniti strukturo države, tako da bo sposobna za dolgo vojno. 2elim izraziti ob tej priliki svojo globoko zahvalo našim zaveznikom v Mandžuriji in na Kitajskem, ki že od pričetka vojne sodelujejo z nami. Na srečo je Japonska sklenila že prej pakt o skupni obrambi s francosko Indokino ter dosegla sporazum s Tajsko. Ta dva naroda hočeta z nami skupaj zgraditi novi red. Japonska je morala izvesti akcijo v južnih predelih, da odpravi za vedno tiransko politiko Amerike in Anglije in da omogoči velikopotezni razvoj na vseh področij velike vzhodne Azije. Obžalovati je, da režim v Cungkin-gu nadaljuje svoj odpor. Prepričan sem, da ureditev položaja na Kitajskem ni več daleč. Zadovoljni smo, da sta zaveznika Italija in Nemčija takoj napovedali vojno Ameriki in hočeta skupaj z nami vse storiti za dosego svetovnega miru. Želim izraziti trdno odločitev japonskega imperija, da ne bo odložil meča, dokler ne bosta Amerika in Anglija poraženi. Ciano in poglavnik v Benetkah S poglavnikom je prispelo v Italijo tudi več ministrov — Državniški razgovori Benetke, 16. dec. s. Včeraj dopoldne ob 11.30 je prispel v Benetke hrvatski poglavnik. Skupno z njim so se pripeljali zunanji minister Lorkovič, finančni minister Košak, pravosodni minister Vuk, državni podtajnik zunanjega ministrstva Vrančič in državni podtajnik za javno varnost Kvater-ntk. Na beneški postaji je poglavnika sprejel zunanji minister grof Ciano v družbi predsednika italijansko-hrvatskega gospodarskega odbora grofa Volpija, hrvatskega poslanika v Rimu dr. Perica, zastopnikov krajevnih oblasti in funkcionarjev zunanjega rninistrstva. Poglavnik je pregledal častno četo vojakov in se je nato z grofom Cianom odpeljal v neki hotel, kjer sta začela razgovore. Tudi v Trstu so poglavniku, ko je potoval proti Benetkam, priredili svečan sprejem. Pozdravili so ga prefekt, zvezni tajnik in poveljnik obrambe. Na peronu postaje je pregledal častno četo vojakov. Prva konferenca Benetke, 16. dec. s. Po prvem dopoldanskem sctanku sta poglavnik in grof Ciano včeraj popoldne ob 15. pričela svoje razgovore. Popoldanski razgovori obeh državnikov so trajali do 18. ure. Tedaj so bili povabljeni k nadaljnjim razgovorom hrvatski zunanji minister Lorkovič, finančni minister Košak in pravosodni minister Puk ter hrvatski poslanik v Rimu Peric, predsednik stalnega italijansko-hrvatskega gospodarskega odbora grof Volpi, pooblaščeni minister Pietroroarcbi in italijanski poslanik v Zagrebu Casertano. Konferenca je trajala do 1930. Na njej so bili obravnavani vsi politični m gospodarski problemi, ki s« nanašajo na obe državi, ki sta povezani a tesnim pri jat el jsvom in mtrmnim sodelovanjem. Grof Bardossy o madžarski politiki Budimpešta, 16. dec. s. Včeraj sta se se~ zunaajcjmbtičn« odbora zbornice m fi na njuni skupni seji podal poročnSo o madžarski zunanji politika in se posebej a zadnjih dogodkih na mednarodnopoliličnem polju, spričo katerih se je vsa Evropa postavila v protlsovjetskn tabor ter na stran trojne zveze v borbi proti Z odtujenim državam. Ministrski predsednik je še enkrat podčrtal neomajno solidarnost Madžarske z osnima velesilama tako v borbi proti Sovjetom kiikor tudi v vojni proti sovražnikom novega reda v Evropi, kakor eta ai ga zamislila Ehice in Hitler. Člani obeh odborov' so ob zaključku z viharnima aplavzi izrazili svoje odobravanje izvajanj ministrskega predsednika. Represalije proti Američanom v Franciji Pariz, 16. dec. s. Za represalijo proti aretaciji novinarjev in drugih podanikov osi v Zedinjenih državah so bili v seinakem departementu po odredbi okupacijskih oblasti aretirani ameriški novinarji in drugi državljani. Velika angleSka podmornica potopljena Rim, 16. dec. s. AngleSka admiraliteta je objavila, da se podmornica »Tetrarchc v dogovorjenem času ni vrnila na svoje oporišče. Zato jo je smatrati skupno z vso posadko za izgubljeno. >Tetrarch< so uvrstili v angleško pomorsko brodovje Sele to leto. Podmornica je izpodrivala 1575 ton vode. Oborožena je bila s topom kalibra 102 mm, z dvema strojnicama in šestimi 533 mm cevmi za torpeda. Na vodni površini je znašala njena brzina po 15.25 vozlov, pod vodo po 9 vozlov na uro. Bolezen regenta Horthyja Budimpešta, 15. dec. s. O zdravstvenem stanju regenta Horthvja je bil izdan zdravniški buUetin, ki pravi, da je Imel regent zadnje dni mrzlico, zdravniki pa njao v skrbeh za njegovo zdravstveno stanje. Včeraj se je v splošnem zboljsalo. Regent bo morsi ostati se nekaj đm v pojteim j * Stran 2 »SLOVENSKI WAROD«,Ton*, 16. decembra 1941-XX. Stev. 28g Novi proračun ljubljanske občine je bil na včerajšnji seji mestnega rreta ljubl)an*k*ga •prejet Ljubljana, 16. decembra Včeraj popoldne ob 16 je župan dr. J. Adlešič otvoril proračunsko sejo mestnega sveta ljubljanskega. G. župan je pred poročilom finančnega odbora o proračunu nagovoril mestni svet takole: Visoki mestni svet! Po zadnji naši seji jih je več umrlo v našem mestu ter se med njimi spominjam za Ljubljano najbolj zaslužnih. Dne 1. decembra je umrl predsednik Združenja trgovcev Viktor Meden, res vreden predstavnik slovenske trgovine in gospodarstva. 3 svojo podjetnostjo se je uveljavil v denarnih zavodih in je požrtvovalno sodeloval v ožjem odboru za zimsko pomoč kot blagajnik. Svoje plemenito srce je pokazal tako tudi s sodelovanjem z mestno upravo na socialnem polju. Dne 7. decembra je pa umrl vpokojeni zvonarski mojster Karel Krušič. ki je 5b let zvesto služil istemu podjetju ter na stotine zvonov po vsej naši domovini oznanja njegovo mojstrsko delo. Za nad pol-stoletno vestno službovanje in požrtvovalno delovanje v raznih organizacijah mu je ljubljanski mestni svet leta 1931. podelil meščanstvo. V počastitev spomina obeh umrlih zaslužnih Ljubljančanov so občinski svetniki poslušali stoje in jima vzkliknili: »Slava!« Uvodne besede k proračunu K proračunski razpravi je g. župan spregovoril nekaj uvodnih besed o glavnih načelih, po katerih so bili sestavljeni osnutki proračunov za leto 1942. V zadnjih Šestih letih, odkar upravljamo mestno občino, je dejal župan, smo imeli zelo različne proračune. Vsi so pa odražali razmere v posameznih letih. Tako je tudi proračun za leto 1942 jasna slika svoje dobe. Pri sestavljanju proračuna smo imeli pred očmi dvoje: da delo mestne občine ne bo obstalo in ne zaostalo v škodo prebivalstva, in pa da gledamo tudi za zboljšanje razmer delavstva in mestnega usluž-benstva, kolikor pač zmore naš davkoplačevalec. Za izpolnitev teh zahtev bi potrebovali vsaj 10,000.000 lir ve*, kar bi zahtevalo zvišanje mestnih doklad za 300°/«. Ljubljančani se sami zavedajo, da takih obremenitev ne zmorejo, tega pa ne dopuščajo tudi predpisi, zlasti zaščita najemnikov. Pač pa smo šli do skrajnih meja zmog- jivosti davkoplačevacev ter določili za napredovanje in povišanje prejemkov uredništva in za zvišanje delavskih mezd skupaj 4,500.000 lir ter smo tako ustregli vsa] do polovice vsem željam. Morali smo pa upoštevati tudi bedo najširših slojev, ki narašča od dne do dne ter slab; gospodarsko stanje vsega mesta. Zato smo bili primorani socialni proračun zvišati za 35° c, da pomagamo revnim v najhujši sili. Mestna občina je pa največji konzument v Ljubljani in zato draginjo najbolj občuti. Med najtežjimi vprašanji naših gospodinjstev ie kurjava in rudi v proračunu imamo stroške za kurjavo zeio zvišane Uradništvo mora imeti vrse potrebne pisarniške potrebščine, ki so se tudi podražile. Zupanova zahvala in čestitke Dne 6. decembra, je nadaljeval gospod župan, smo osnutke proračuna razgrnili javnosti po zakonu za pet dni. Vendar pa tudi naslednje dni nismo dobili prav nobene pripombe niti pritožbe k proračunskemu o=nutku, kar se je zgodilo prvič v zadnjih šestih letih. Srce mi narekuje zahvalo zlasti vsem davkoplačevalcem, ki nosijo težka bremena ter so navzlic temu sprejeli naše predloge brez pomislekov. V tem vidim splošno uvidevnost, da se skušamo prilagoditi razmeram in omejiti svoje zahteve, da bomo brez hujših nezgod dočakali spet redne razmere mirnih časov in naglega napredja. Ako primerjamo žrtve in omejitve Ljubljane z žrtvami in katastrofami premnogih drugih mest v današnjih vojnih razmerah, bomo videli, da naše žrtve niso tako velike ter vsaj lažje znosi j ive kot drugocL S to zavestjo se Ljubljana pripravlja na skromno praznovanje božičnih praznikov. Sodba v tržaškem procesu Štirje izmed na dosmrtno ječo smrt obsojenih pomiloSčeni na Trst. 15. decembra Nedeljska razprava pred posebnim šoti-še cm proti 60 obtožencem zaradi atentatov proti edinosti in integriteti države s terorističnimi dejanji, se je zaključila s sodbo. Dvorana se je že pred 9. uro napolnila z občinstvom. Pred sodno patačo je ogromna množica dolgo čakala na koneu razprave. Predsednik posebnega sodišča za zaščito države Lksc. Tringali Casanuova je po otvoritvi razprave vprašal branilce in obtožence, ali imajo še kaj pripomniti, potem je pa dal besedo nekaterim obtožencem, ki so zatrjevali svojo nedolžnost Nato je sodi L će odšlo v posvetovalnico. V sodno avo-rano so med tem, ko se je pričakovala sodba, prišli razni zastopniki oblasti, oficirji in visoki uradniki. Navzoči so bili med drugim, tudi poveljnik krajevne obrambe ; araJ Corte, general milice Bor^hi. zastopnik prefekta zvezr: tajnik in drugi hi-jerarhi. Ob 12.35 so privedli 60 obtožencev zrpet v dvorano. Nekateri obtoženci so bili videti potrti. Eden izmed njih, ki mu je p: :::ia rmrtna kazen, je bil videti popol-r v.-.i strt. Ob 12.4jj_se_ je sodni zbor po-s ega sodišča vrnil v dvorano. Občinstvo je vstalo in z dvignjeno roko po rimsko pozdravilo. Predsednik sodišča je pre-č.• : .ččo sodbo"sodišča: V imenu "Veličanstva "Viktorja Emanuela III. po milosti božii :n volji naroda Kralja Italije in Albanije ter Cesarja Etiopije, proglaša sodišče spričo pristojnih zakonskih odedb za popolnoma oproščene zaradi p manjkanja dokazov Leonarda Rudolfa, Josipa Kosa, Radivoja Robiča, Antona Babica. Deloma so bili oproščeni v nekaterih točkah obtožnice Edvard Belušič, Franc Tančic in Ferdinand Budin. V smislu zakonskih odredb je bila kazen ZLUanišana Alojzu Budinu. Zidariču, Abra-mu. Vršiču* Dominiku. Gašperju, Posa-relliu. Vati. Skerlu, Semeku, Slugi, Dolencu. Postojni, Brovesu. Rejcu, Prezlju. Biraju, Čopiču, Klavori. Tuti. Dujcu in Zorniku. Na sledeče enotne kazni so bili obsojeni: Caramore Oskar na poldrugo leto vojaškega zapora, Belušič, Besedanjak in Zidarič na 6 let ječe, Budin na 7 let ječe, UrbanČič na 8 let jčče, Stefančič IfiTDanrjel na 10 let ječe. Pahor, Cok, Udovič, Stanič in Mankoč na 12 let ječe, Sturm na 12 let ječe in 20.000 lir globe. Kosovel, Lovrenčic, Slavic, Bolcič. Vre-mec in Vuk na 15 let ječe. Tončič in Zol na 16 let ječe. Sošič na 24 let ječe in 20.0du lir globe, Ujčič. Šfiiiffoj. Budin. Abram, Uršič, Dominik. Gašper. Posarelli, Vata, Skerlj, Se-mek. Sluga. Dolenc, Postojna, Broves, Rejc, Prezelj. Bizaj. Čopič. Klavora. Tuta. Duje in Zornik na_J0 let leče. Na smrt so rj|)V obsojeni,: J-eopold ^-•"''H VllrJ^^^i^ir dr. Anton Ščuka, Ivan Ivaneič. Franc Kaus^ Simon Kos, dr. Teodor Sardoč, Ivin VadDtl m Josii£3te_ ^Izvleček iz sodbe o izvršeni eksekuciji bo nabit v vseh občinah kraljevine. Sodišče je odredilo zaplembo orožja, municije in eksplozivnega materijala v kolikor ga sodišče še ni zaplenilo. Po prečitanju obsodbe je predsednik obrazložil točke obtožnice zaradi katerih so bili obtoženci obsojeni, nakar je zaključil razpravo. Obsodba ip vstw*»^s med občinstvom v dvorani in množico pred sodiščem živahno odobravanje. Ogorčenje, ki so ga povzročili strašni zločini obso*enc?v in zlasti iH&fnulcl potskus o*i si- ljenju Duceju. ki se je na čudežni način izjalovil, se je končno pretvoril v gorečo manifestacijo voditelju fašistične Italije Manifestacija se je v močnem pohodu še nadaljevala po mestnih ulicah. Po zaključni razpravi v procesu prot; sloverskim teroristom je predsednik sod;šča Tringali Casanuova najprej sprejel branilce. V imenu branilcev je predsednika pozdravil v imenu vseh odvetnikov, odvetnik Turola Predsedn;k se je zahvalil za pozdrave in se izjavil, da so branilci štor' popolnoma svojo dolžnost Takoj nato ie n-rpflst&dTtfk 6od:šča spreje! novinarie katerim se je zahvalil za vestno poročanje v teku razprav. PottrJTo«*itev ?*5ri> smrt s?fcsojenih obtežercev Trst. 16. decembra. Vsi na smrt obsojeni so vložili prešnj** za pomilostitev. Smrtna knr^n jo bila bila spremenjena na dosmrtno jseSJ dr. Leopoldu termclju, dr. Antonu Ščuki, Francetu Kavsu dr. Teodorju Sardoču. Komunlst!čni teroristi Viktor T^ohpk_ Josip Simon K^Vjg Ivan Ivj^uj^č in Ivan Vadnal niso bili pomiloščem m so bili davi v*"he^em kraju blizu Trsta usmrčeni Ta?i£a za avtoszvoščfee Visoki konusai za Ljubljansko p^kr iji-no odreja na podstavi kr ukaza z dne 3. maja 1941 XIX št. 291 in smatrajoč za {o-trebno. da se določi tarifa sa a vtoiz voščite: Cl. 1. Od^bruje se naslednja tarifa za avtoizvoščke v Ljubljanski polira.ini: za prvih 500 metrov vožnje lir 3 SO za vsakih naslednjih 100 metrov < J.S^ za vsaki 2 minuti postanka « 03-s za prevoz prtljage < 1.90 za prevoz psa € 1.9-j Za vožnje izven mestnih meja se zaračuna po 3 lire za kilometer. Tarifa mora biti izvešena na dobro ,,Jd-nem mestu v avtomobilu. Čl. 2. Avtoizvoščki, ki ne bi izvesill tarife. Ki di zahtevali višje cene od tarifnih cen ali ki ne bi uporabljali taksametra a:i bi namerno predrugačili njegovo delovanje ali štetje, se kaznujejo v denarju do 2000 Ur, v hujših primerih pa z odvzemom prometnega dovolila. čl. 3. Ta naredba stopi v veljavo z ob*a-vo v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino. Visoki komisar Emllio Grazloli Športni pregled Kako se igra hokej na travi Zaupnik CONIa je dal pobudo za sestanek tistih, ki se zanimajo za zanimivo športno igro na travi. Sestanek bo danes popoldne v njegovih prostorih na Tjrrševi cesti la, II. nadstropje ob 18.30 in tako bomo tudi pri nas počasi začeli gojiti to športno panogo, ki ima v drugih deželah že dolgo časa vnete pristaše. Med našimi prijatelji sporta je sedaj de malo takih, ki bi poznali pravila hokeja na travi, saj ga nismo doslej nikjer gojili. Zato naj na kratko opišemo igrišče in pravila igre. Hokejska igra je močno podobna nogometni. Kakor pove že Ime se igra na travnatem igrišču. Vsako moštvo sestavlja 11 igralcev, ki poganjajo s hokejskimi palicami (kos na koncu zakrivljenega lesa, jesen o vi na z gumijastimi vložki) s usnjem prevlečeno plutovinasto žogo. Pri tem je prepovedano ustavljanje žoge z roko ali z nogo. Smoter vsakega moštva je, da spravi žogo v nasprotnikova vrata. Igra se dva- Revno dete v jaslicah nas bo spet opominjalo »ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe«. Po tej najvišji zapovedi krščanske ljubezni praznujmo božič in čakajmo novo leto. Samo z izkazovanjem sedaj tako potrebne dejanske ljubezni do bližnjega bomo vredni dočakali veliki praznik miru. S to željo voščim vsej Ljubljani in vam, dragi tovariši, blagoslovljen božič in srečno novo leto e in sprejetje Sledilo Je poročilo mestnega svetnika dr. Ažmana o proračunu mestne uprave za leto 1942. Poročevalec je kratko tolmačil sedmi proračun sedanje občinske uprave, ki je za 11% višji od lanskega, dasi je draginja narasla za več kakor 70<>. Poročevalec j-2 naznanil, da je finančni odbor na zadnji seji pretekli petek povišal proračun še za dva milijona lir. za res nujne izdatke ln sicer za mlečno akcijo, za Rdeči kri? in za povišanje delavskih mezd. Kritje za to povišanje bo mestna občina dobila v popravljeni trošerinski in uvozni tarifi. Po kratkem tolmačenju proračuna mestne uprave je prišel na vrsto proračun mestnih podjetij za leto 1942 in se ti proračuni v vsakem mestnm podjtju sami uravnovesijo ter so za skoraj 11 % višji od lanskih. Na kratko je poročevalec omenil tudi glavne podatke v specialnih proračun-nih mestne občine, to so proračuni raznih fondov. Končno je prečltal najvažnejše spremembe v pravilniku o izvrševanju pro-računa mestne občine za leto 1942. Predvsem je poudaril, da je treba po novem pravilniku nabave za nad 20.000 lir javno razpisati. Na novo je določeno tudi po pravilniku, kdo se smatra za člana družine mestnega uslužbenca in pod kakšnimi pogoji sme več članov iz družine mestnega uslužbenca biti zaposlenih v mestni službi Vsi proračuni so bili soglasno sprejeti, na kar je poročevalec poročal še o nekaterih tekočih zadevah trošarinskega odbora. Javni seji. katero je župan ob 20. zaključil, je sledila tajna. O novem proračunu smo poročali že danes teden. krat po 30 minut. Igrišče je 90 m dolgo in 50 do 55 metrov široko. Sredi vsake ši-rinske stranice stoje vrata, ki so 3.60 metra široka in 2.10 metra visoka. Pred vrat-mi je začrtan strelni krog s polmerom 13.5 metra in le iz tega kroga je dovoljeno ustreliti na gol. Igra se začenja z začetnim udarcem od srednje črte. če odleti žoga iz igrišča čez dolžinsko mejno črto, jo sprav; nazaj v igro igralec moštva, ki se žoge ni dotaknilo zadnje. Če pa prekorači žoga ši-rinsko Črto in jo je pognalo ven napadajoče moštvo, sledi strel z 22.5 metrske črte. V nasprotnem primeru pa sledi udarec iz kota. Ko je dosežen gol, se začenja igra znova s sredine igrišča. Kakor je razvidno so pravila močno podobna pravilom nogometne igre in zato gledalci tudi pri nas ne bodo imeli večiih težav za njeno razumevanje ln za zasledovanje njenega poteka. Tako bomo že v kratkem začeli z novo športno panogo, ki bo morda imela več sreče kot ga ima zadnje čase pri nas rogomet. za katerega so nekateri že prišli do spoznanja, da Slovencem ne prija prav posebno. Glas o nogometaših iz Južne Amerike Naš? snanfB o sportu V Južni Amerki je le v malo kate: i panogi obrežne še. še v nekdanjih dobrih čas h, ko so vesti hitreje letele preko oceana, smo tr Inejše poda ke o južnoameriških spoitnik h dobivali le ob izjemnih prilikah, kakor na pr mer ob času olimpijac! ali med gostovanjem kakšnega evropskega nogometnega kluba pod tropskim soncem. Da pa so Južni Američan: (Urugvajci, Argentinci in Brazilijanei) izvrstni nogometaši, smo vedeli po ndhovih uspehih v vseh mednarodnih prired.tvah. Kakor kaže, sport tudi v se. lan jih časih dobro uspeva v Južni Ameriki, ki vsaj doslej še ni občutila neposredno vojnih težav Neko poročilo pripoveduje o nogometnem prvenstvu v Eraziliji. V vodstvu je trenutno Fiuminense, k: ima vse izglede, da bo končni zmagovalec. Njemu sleiijo klubi zelo pesirih imen: Flamengo, Botafogo, Va-sco da Gama, Bangu in Monduseira. Drugo poročilo govori o gostovanju argentinskih nogometn h moštev v čilu in Boliviji. San Loienzo iz Almagre je premagal v Santiagu moštvo čilenskega prvaka Kola-Kola 3:1. V Valparaisu pa je z 2:1 porazil moštvo Wanderersa. Drugo argentinsko moštvo kluba Indipendente je gostovalo v Boliviji. V La Pazu je nastopilo proti Strongestu in med ve'ikim navdušenjem domačega gledalstva zgubilo 3:1. Nase gledališče DRAMA Torek. 16. dec.: ob 17.30 Dom. Red Torek Sreda, 17. dec: ob 17.30 Bog z vami, mlada leta! Red Sreda. V svoji štiridejanskj drami »Dom« je orisrl naš domači pisatelj Janez Jalen dramo ljudi, ki žive na kmečkem gruntu tik pred njegovim —->dom Ta. v kmečkem življenju oososta zpodba. daje sliko o odrešujočih ljudj do rodne grude, ki končno zmaga. Jedrnati jezik vemo podani značaji naših ljudi ter globoko dojmljivo zajeta zgodba, tvorijo rploto. ki jo velja videti. Igrali bodo: Marija Vera. Gregorin. Presetnik, Danilova. SimČičeva. Tiran. Bra-tina, Mileva Boltar-IHcmsripva. Drenovec Milan Skrbinšek. Nakrst. Plut. Brezigar. Orel, Remčeva. J. Boltarjeva. Režiser M. Skrbinšek. Zelo prisrčna In obenem h umoma zgodba je italijanska sodobna veseloigra Cama-sia in Oxilia »Boe; s vami. mlada leta!« V njej sta orisala dramatika spretno opazovano skupino mladih studentov in njihovih deklet, ter zgodbe iz njhovega življenja, v katerih se menjavajo resni prizori z veselimi in nudijo gledalcem prav prijeten večer. V glavnih vlogah: Ančka Le var-jeva in Kralj Režiser prof. Sest. ▼ Četrtek bo prttls po dolžin letita ne na* oder Gevekarjevm dramstteacUs Kersniko- vega ln Jurčičevega romana »Rokovnjačl« v režiji prof. Šesta. To delo, ki je bilo napisano pred 42 leti, je postalo popularno po vseh slovenskih odrih, doma in v inozemstvu, kjer živijo naši priseljenci. Snov obravnava zgodbo iz življenja Rokovnja-Čev. razbojnikov, ki so živeli v Kamniških planinah ter prikazuje usodo rokovnjaškega poglavarja Nandeta. ki ga bo igral Gregorin. Opozarjamo, da bo prva predstava izven abonmaja. OPERA Torek. 16. dec: Zaprto. (Generalka.) Sreda, 17. dec.: ob 17. Prodana nevesta. Red Premierski. • Gospa Ivanka Ribičeva, ki je žela v letošnji sezoni velik uspeh v »Rigolettu« in Netopirju«, bo nastopila v teku tekočega tedna v Puccinijevi »La Boheme« kot Mi- rni. Pred nekaj leti smo imeli že priložnost spoznati jo v tej vlogi, zato bo njen letošnji nastop v njej tem zanimivejši, ker je ta marljiva pevka pokazala v zadnji sezoni pevsko in igralsko razveseljiv razvoj. V sredo bo letošniia prva uprizoritev na novo naštudirane epere »Prodana nevesta«, ki jo je komponiral V. Smetana. Besedilo za to komično opero je napravi] K. Sabina. Krstna predstava je bila 1. 1866. v Pragi. Ta mikavna komična opera si je osvojila s svojo cvetočo metodiko in sočno instrumentacijo vse svetovne odre. Smetano odlikuje v muzikalnem pogledu izredno tehnično znanje. »Prodani nevesti« dajejo svojevrstnost folklorni motivi. Letošnjo uprizoritev bo dirigiral D. Zebre, na novo jo je zrežiral C. Debevec, novo koreografijo je napravil ing. Golovin. Otvoritev lutkovnega gledališča GILL Ljubljana, 15. decembra. Ljubljanski šolski otroci so doživeli včeraj nepričakovano veselo iznenađenje. GILL jih je povabila v stalno lutkovno gledal šče, ki ga je uredilo Zvezno poveljstvo GILL v beli unionski dvorani. Za otroke je bilo to prijetno presenečenje pa tudi posebna čast, ker so lutkovno gledališče prav včeraj šele otvorili. Gledališka oprema je bila po zaslugi zveznega poveljstva GILL popolnoma prenovljena, ker je spnco znanih dogo .1 kov in čestega premeščanja znatno trpela. Izdatki za obnovo in stalno ureditev odra so bili spri :o tega precejšnji. Gledališče bo odslej lahko redno služilo v zabavo mestnim otrokom. S pomočjo nekaj tehnikov Ln umetnikov je biio mogoče v prav kratkem času poskrbeti tudi za posebno delavnico, in za pripravo prve predstave, splošno znane Grim-move pripovedke »Janko in Metka«. Pri 1 ni krajevni sotrudniki so v skladu z rokom, ki ga je odredilo zvezno poveljstvo za otvoritev gleiaiišča. v zadnjih dneh zelo pospešili svoje delo. V nagrado jim je bilo izredno veselje otrok ob prvi predstavi. Na ta način je zvezno poveljstvo GILL, ki ne skrbi le za fizično, marveč tudi za duševno vzgojo otrok, posebej pa še za njihovo zabavo, pričelo delovati tudi na novem področju otrokom v korist. Predvsem pa bodo deležni takih zabav otroci :z revnejših družin, ki za zabavo ne najdejo drugih prilik. Zvezni podpoveljnik prof. Cassani, ki je zalnje dni osebno nadziral delo, se je udeležil otvoritvene predstave s svojo gospo :n hčerkami. Spričo tega je imela predstava še poseben prisrčen družinski značaj, ki je postal spričo veselja otroških gledalcev od odmora do odmora še intimnejš:. Zvezn: podpoveljnik je otroke tudi pozdravil v imenu Visokega komisarja Zveznega poveljnika GILL m opozoiil na okoliščino, da se je komaj nekaj dni po Miklavžu in po pri-četku delovanja šolskih kuhinj ustanovila nova ustanova po zaslugi njegovih organizacijskih sposobnosti, predvsem pa zaradi tega, ker hoče pomagati mlaleži. Nova ustanova, kj bo nadaljevala svoje delo in se v še večji meri razvila ter pozneje razširila tudi na ostalo pokraj no, bo v prilog otrokom, predvsem pa onim, ki so vpisani V GILL in ki bodo lahko smatrali majhno gledališče za svojo stvar. Zvezni podpoveljnik je svoj govor zaključil z otvoritveno izjavo, ki jo je podal v imenu zveznega poveljnika. Sledila je predstava, pri kateri so bili posebno angažirani ga. Mlekuž-Pugljeva, g. Novak. inz. Trtnik in še nekateri drugi prostovoljni sotrudniki. Ga. Mlekuževa je tudi preskrbela za novo obdelavo Grim-move pripovedke, ki jo je prilagodila za lutkovno pre.1 stavo. Poenostavila je delce in vzključila vanj celo vrsto posebno sugestivnih in privlačnih motivov. Vse tri scene, koča revnih gozdarjev, gozd in koča čarovnice, so bile urejene zelo okusno m z velikim čutom za dekoracijo Poseben vtis je na otroke napravil ples živali in gob ob spremljavi instrumentov na lok in pihal ter poslednje dejanje, v katerem je čarovnica opravila svoje vražje magije sredi bliskov in grmenja. Lepa Grimmova pripovedka je bila s svojim Jankom in Metko otrokom v veliko zabavo, tako da ob zaključku niso štedili z živaJinim ploskanjem. Pobuda Zveznega poveljstva GILL je že v pričetku dosegla izreden uspeh. Izzvala je veliko zanimanje med otroki, ki imajo za lutkovne predstave od nekdaj posebno veselje. Gotovo bo prelstava doživela še mnogo uspehov. m F ^cscljivo je, Ca se je povečala dnevna zavaro-\. & gnezda Ljubljana. 16. decembra Objavili smo žc včeraj nckij statističnih podrkov Zaveda za socialno zavarovanje Ljubljanske pokrajine. Treba jih je Se izpopolniti z naslednjimi številkami, ki kažejo, da je bilo gibmje zaposlenosti v zadri j h m esec i h za ti ovoil j ivo. Jeseni »e število zapo-^len'h delavcev na-i a ino zmnnjšti. Podatki ZSZ (Znvoda za socialno zavarovanje) nam pa kažejo, da lcto*> oktobra Kevi&O nezaposlenih še ni začelo naraščati. Število zavarovancev' se je celo povečalo, čeprav znatno. Skupaj ie bilo zavarovan h septembra pri ZSZ. TBPD in Merkurju 31.851 delavcev in nameščencev, oktobra pa 32.075. torej 224 več. V s.olo'nem ni bilo nobenih bistvenih sprememb sita'ežn delavstva posameznih strok. NTa skupno število zaposlenih delavcev je navadno vplivalo jeseni manjše število zaposlenih stavbnih delavcev, ;n sicer pri zemeljskih, cestnih in podobnih delih ter pri poslopjih. Letos oktobra je bilo zaposlenih pri cotnh. železniških in vodnih delih 3222 stavbnih delavcev, septembra 3409. Število zaposlenih se je torej zmanjšalo le za 187. Pri drurrh stavbnih delih se ie število zaposlenih povečalo za 269; skupaj jih je bilo zaposlenih septembra 2037, oktobra pa 2206. Pr'rncrjava števila zaposlenih pri samem ZSZ septembra in oktobra nam pokaže, da je bilo oktr>bra zarxjslenih 277 zavarovancev več. Skupaj je bilo zavarovanih septembra 27.235 zavarovancev, oktobra r>a 27 tisoč 512. Število zaposlenih nameščencev se ni b:stveno spremenilo. Velika večina nameščencev je zavarovanih pri TBPD, in sri- cer jih je btUo sieptembra 4524, oktobra pa 4473, torej 51 manj. Pri Merkurju je bilo septembra zavarovanih samo 92 nameščencev, oktobra pa 90. Razveseljivo je, di sc je povečala povprečna dnevna zavarovana mezda. Zvišanje v tako kratki dSLOVBN9Kl NAROD«,Torek. 16. decembra Stran S l7449*S7Q sadnih dreves v Ljubljanski pokrajini Največ imamo jablan, 609*129, najmanj pa visenj. 1.8*7 Ljubljana. Iti. decembra. Saljarstvo v slovenskih pokrajinah je lepo razvito in Slovenija je izvažala že mnogo prav lepega sadja, ki s: je pridobilo lep sloves na svetovnem trgu. Vendar je ostal' sadjarstvo še marsikje pri nas zanemarjeno ter primitivno. Sadno drevje je bilo pre puščeno samemu sebi kakor bukev sred. gozda- Da je treba sadno drevje tudi primerno negovat:, mu gnojiti, zatirati sadn? škodljivce, ga varovati pred boleznimi :n glodalci — vsega tega mnogi >sa ijarji niso vedeli ali se jim pa ni zdelo važno. Niso se ozirali na lego. kjer bi drevje bolj uspevalo, ne na sadne vrste :n o sadni trgovini niso imeli pojma. Na srečo pa sadjarstvo pri nas vendar stalno napreduje, predvsem po zaslugi sadjarskih društev jn delavnih sadjarskih strokovnjakov. Tako postaja sadjarstvo pri nas čedalje pomembnejša gospo larska stroka — ne le po številu sadnega drevja, temveč tudi po kakovosti pridelka in razvoju sadne trgovine. sadjarstvo v Ljubljanski pokraiini Za napredek sadjarstva v Ljubljanski pokrajini je dovolj pogojev, že prejšnje čase je sadjarstvo kazalo lepe uspehe v posameznih okoliših na Ooienjskcin. kar je naj-ltf>Ijši dokaz, kaj bi lahko umni sadjarji dosegli v tej pokraj ni 2al, povsod na Dolenjskem sadjarstvo Se ni aoscglo tako lepega razvoja. Propaganda za umno saljarstvo med podeželskim ljudstvom s praktičnim delom ter zgledi n*U že lepe uspehe in smemo upati, da si boJo dolenjski sadjarji kmalu pridobili sloves, kakršnega so iži-vali najnaprednejši sadjarji v drug.h slovenskih pokiajinah, kjer ao pa tudi podnebne lazmere ugoinejše. Veiik delež v sadjarstvu v Ljubljanski pokiajini pa bo nedvomno prispevala v prihodnje tudi ožja ljubljanska okolica in Ljubljana sama, kjer se sadjarsko društvo udejstvuje s posebnim uspehom. Alno£o več bi lahko pridelali Da bi se čim bolj povečal pridelek naš h sadjarjev, ni potrebno le, da je nasajenega mnogo drevja, temveč da je dievje piimer-no oskrbovano. Važno je pa seveda tudi. da sadimo glede na podnebne ter kiajevne razmere pr.merne vrste. Zdaj imajo sadjarji že dovolj skušenj, da ni treba več neplodnih, tveganih poizkusov'. Imamo sa in. izbor za posamezne okoliše, ki bi ga naj v lastnem interesu upošteval sleherna sadjar, predvsem pa novinci. Po številu sadnega drevja ne bomo mogli več mnogo napredovati. Vendar je še mnogo leg, ki bi bile mnogo primernejše za sadno drevje kakor za druge kulture, ki zdaj zavzemajo a ago zemljo. Samo število sacinega drevja pa nam tudi ne pove dovolj o razvoju sadjarstva. Ce ne upoštevamo. ko.Lio je starih dreve3. V mnogih naših salovnjaJch najdemo ostarela sadna drevesa, ki sa:no zavzemajo dragoceni prostor. Njihova n ) <~a je končana in lahko bi koristila le še kot drva. Število dreves, ki rede Vsa sadna drevesa ne rode; mlada drevesa bodo šele začela rod.ti. Med rodna drevesa bi smeh prištevat: prav za prav le Lsta, ki so v svoj: najlepši dL»bi, že lepo razvita in Se ne ostarela. Vendar statistika uvršča mel rodna drevesa vsa starejša, tako tudi ostareia. Po podatkih, zbranih lani, je v Ljubljanski pokraj .n* 67S.621 rodnih in 570.949 mladih saunih dreves. Vsekakor je razve, el j vo, da imamo toliko mladih dreves, ki bodo prihodnja leta na.Jomtst:la veČino ostareldi. tako da se bo število pravih rodnih dreves povečaio. To se bo seveda izrazilo tudi v količini pri i tika. Veliko število mlacLh dreves nam pa tudi dokazuje, da so sadjarji zadnja leta zelo mart jI vo delali ter da naše sadjarstvo v resnici napreduje. Največ jablan in sliv Največ' je jablan, kar je razumljivo, saj jablane cenimo posebno po njihovem plodu; jabolka imajo posebno vrednost kot trgovsko blago, so naju pežnejša ter zato najprimernejša za prevoz in shranjevanje. Razen tega je jablana tudi v pravem pomenu besede naše, iomače sacino drevo, povsem prilagođeno našim podnebnim razmeram in nedvomno ena izmed sadnih vrst drevja, ki so se pri nas najprej razširile in udomačile. Jablana uspeva povsod pri nas, ne le v vinorodnih okoliših. Statistika nam pravi, da je v naš; pokra jim 360.340 jablan, k: rode, in M&789 mladih dreves, ki še niso začela rodi.i. Skupaj je torej 609.129 jablan. Na dmgem mestu po številčnosti so slive; rodnih dreves je 219.705, mladih pa 132.202 (skupaj 351.907). Slive kmetje marsikje posebno cenijo zaradi žganjekuhe. zadnja leta jih pa cenimo čedalje bolj za sušenje. Z naraščanjem števila sadnih sušilnic je sadjarstvo pri nas začelo dobivati še tem večji pomen, kajti sadje ima tem večjo gospodarsko vrednost, čim bolj razumno ga znamo uporabiti. V krajih, kjer nimajo sadnih sušilni, in ne znajo sadja sušiti v kmečkih pečeh, mnogo pridelka zgnije. odnosno ga porabijo v manj koristne namene. Zakaj ne več hrušk? Hruške imajo navadno večjo ceno od jabolk, zlasti boljše vrste, žal, pri nas ne gojimo še dovolj hrušk, zlasti ne boljših vrst. Hruške gre i o vedno dobro v denar. Med suhim sadjem so hruške najboljše, če so primerno sušene, in tud; dosežejo vedno lepo ceno. Kmetje pa goje navadno le slabše vrste hrušk Hruške, zlasti pritlikave in v špalirjih pa goje predvsem naprednejši sadjarji, zlasti v Ljubljani. Zadnja leta je bilo posejanih mnogo mladih hrušk, tako da je razmerje med rodnimi in mladimi drevesi približno 2 : 1; rodnih dreves je 175.347, mlalih pa 98.277. Priporočljivo bi bilo, da bi se oprijeli pridelovanja hrušk bolj tudi kmečki sadjarji. Orehova drevesa večinoma mlada Pohvalno je treba omeniti propagando za saditev oreha v naših pokrajinah V starih časih je bil oreh pri nas bolj cenjen, sčasom so pa stara orehova drevesa shirala in so jih iztrebil; zaradi drage, na lesnih tržiščih ^.elo cenjene orehovine. izkazalo se je, da je orehe koristno gojiti že zaradi same orehovine. Vendar pa naši sadjarji niso bili posebno zadovoljni z orehom, predvsem zaradi tega. ker oreh pri nas pogosto pozebe Posebno dobro se pa oreh obnese v toplejših krajih in na sončnih, ne pren.zkih legah, zlasti v v moro inih okoliših, kakor n. pr. v Beli Krajini Zato so propagiral saditev oreha zlasti v Beli Krajin . Pr pa ganda je rodila lepe uspehe, kar lahko pre sodimo po številu mladih dreves, ki jih jt bilo lan; na ozemlju sedanje Ljui.ljanske pokrajine 40.303. medtem ko je bilo rodnin dreves 44.472. tako da je razmerje med mladimi in rodn-mi drevesi skoraj 1 1 Vendar s tem še ni opravljeno vse delo. Potrebno je, la naši sadjarji tudi v prihodnje sade marljivo orehe, a 3eveda naj pr. tem posebno pazljivo izbirajo lego. , Črešnje. breskve, marelice Med koščičasUni sadjem prideiamo v Ljubljanski pokrajin; razen sliv največ češenj. Mladih dreves je bilo lani 37.477, rodnih pa 56.587. Tudi boljše vrste češnje gredo pr; nas dobro v denar, kar se je še posebno izkazalo letos. — Breskve goje sadjarji nekoliko bolj le v vinorodnih okoliših, vendar so jih začeli v večjem obsegu gojiti zadnja leta tu li v Ljubljani Mladih dreves je bilo 10.477. starejših, ki rode. pa 18.041. — Mnogo manj je marelic, ki jih <*uje predvsem meščanski sadjarji Mlad h dreves je bilo lani 2506, rodečih pa 3220 Med vsemi vrstami sadnega drevja je naj manj visenj, skupaj le 1827 Mladih dreves 3e bilo lani 918 rodečih pa 909 i Številke po članku sadjarskega strokovnjaka Andreja Skulja »Već skrbi za nase n t - % y h ti ¥ E S t1 — Kako naj hi pomagali strokovnim na-daljevidiiim šolam. Sr.-ivžon je bil predlog naj bi prispevalo tudi vse podeželske občine primerne tfkeaKe za vzdrževanje vajenskih nadaljevalnih šol. Ko uo vsaka občina določila v svojem proračunu po 100 L za vajenca na leto. bi se šolskim odborom ne bilo treba boriti tako z gmotnimi težavami kakor doslej. — Pogosto se nekateri pri tožujejo, da obrtniška zuiuženja ne po/.a/' jo primernega razumevanja za vniensktj šole. zato naj ob tej priliki omenimo, da je sicer skromno Združenje obrtnikov v Stični pred svojo likvidacijo določilo 500 L strokovni nadaljevalni šoli v Stični. Glede na reorganizacijo obrtniških organihzaci j bi bilo priporočljivo, da bi se tudi druga združenja opomnila strokovno nadaljevalnih £ol. — Zanimivo medicinsko predavanje i Zagrebu. Na poziv zagrebške dravniške zbornice in medicinske fakultete zagrebškega vseučilišča je te dni bival v Zagrebu sloviti nemški kirurg prof dr. Hans von Haberer. ki predava na medicinski fakulteti kdlnskega vseučilišča. Odličnega nemškega znanstvenika so zagrebški zdravniki sprejeli nadvse prisrčno in mu razkazal; vse zagrebške zdravstvene ustanove, o katerih se je dr Haberer izrazil zelo ioska-vo. V veliki dvorani zagrebške zdravniška zbornice je imel dr. Haberer tudi zanimivo predavanje o želodčni kirurgiji in zlasti o želodčnem tvoru. Ner. Hej učenjak ie Pn-nazoril svoje predavanje tudi s številnim: diapozitivi. Zrt~reb.*kj zdravniki so ?e mu za predavanje prisrčno zahvalili in \z.rf\7.V\ željo, da bj iih še večkrat obiskal. — Velika tatvina v Zagrebu. Zagreb" čanka Anka Ks.užuh je imela te dni najprej veliko cmeha. zatMv* u ■M'./lkr Dva milijona za smehljaj ' nrice Viarisio. E4»a de Giorsi Sandr.i Kavet. Roinolo Costa. Ki.NO k K A JfcLLrU.V i'4-4 i Film o ljubezni te ko preizkušenega dekleta Tajna ljubezen \lida Valli, Fosro Giachetti. Vivi Gloi. ■ >-va!đo Valenti. Bella Starare. Camill«> Pjintto itd Rdeči križ poroča Zastare'o po.što naj dvignejo: Ahćin Ma rva. Berbeič Čuden Slavka. Čeme Angel Černač Pranja. Cecilija Ivan čretn^k Rosika Ceć Angela Cucek Benjamin. Cuznar Lojzka Devatk Soma. Errath Ivan Ercigoi Pernic Frolich Ott. Takin Mmica Faifer Mara Hvalic lože. Herbst Darja. Habjanič M mica .Ie!en dr Stanka. Kokalj Franc Kolman Ornc<>t;n Ko\vč Minka Kavka Miha karnje Iinko. ^ .kec Marko. Krivec J<> ^ko Končan Pavla Kosmač Rla. Kosmač Dore, K«>h; Irena, '.eopold B Lorger Ne žica. Lrfvrenčić rVvffltsto Lokar Štefan. Lo-žar Radtisilav Luznar Stane. Lo«ar Ivan MaksfaiK>viž Milica Vachreda Mohai Ka ^Vhaiovič Dušan Vam dr. Jadvifa, Ma '4u.ša Ludvik Neetn c Požiaa^ Njonrak Milka. Piki Edva#d M t;\a Or«x/er Re/i Pilih Ana. Pirnat. Potokar Stnnko. Polenet Anton. P(xl!esck Fo^kc Pip Ivan. Pirko Mi la. Perne Tončka Ravnikar >lariia. Rekar Mila. Rutar Peter. Rutar Ivan. Remic To.ic 'sutar Marija Sr-«-- Dvr-rakova 12 Sreč-nk Ana. Scliak ^\ari;a So-ić Td/ica. Svet dr Marta. Ser.ijnik Milena Stritit Fam Strman B««<^ Suhad.J-lc Peter. Sregu Veli-mir .^apla Anton. Šejula lan -a. VTerčon Mi lan Tušck Kati. Vidmar Tončka. Beethov nova 7. Vcnčina Pepca, Vaga.'a Božena Trotltelj Moft v • - ^ Ivan. Z< r]an Mnrtin Zveza trs združeni. 2ur»anč;č Si'Ivo. Živko-vič Čiro. Zupan Ivo, Z.rman \lbina. Lupie hm-ec Jr*\anka. Mur::t< Anton. Novei.šo pošto naj dvignejo: Ruraer Kajetan. Brajnuk Anica. Cerar Danica. Ccnar Ciril. C'mperman Anica. Ci-tenšeSs Mira, češenj Du-an. Defcleva Bogo-mi-, Eks-port Spedici;a Gorjan Miroslav, Golja Mar ja. rvadti k inž Stanko. Hrasteli .lo/a. Je^ih >\ara. Josifovič Lepa. Kaac Alojz, Kor.tzkv Mari.-a, Kosit Ol^a. Kre^ar Anica K'".Tnpare Antonija Kolenc Ma.rica. Lah Markec Lah Zinkica. Maćej Zofija Moborić! Milica. Modic Lud\nk. Močan Jo-ž ca. Motde Franjo, Pak Rn»k, Pećo\TiiJv Da-ca Pir^ Jože. Perin Mihael, Rajhman Z!ar Stanko, Sok Lcnči, S*efano\"ič, Škrabelj Tončka, Šuštar Janez. Verk Kari. Vodop»ivec Anka. Zor Mara. Ba'anć Marija, Bizjak Stane, Brišnlk Atd-ca n<--in« !iub, uprava. Dolničar Ude Drčar I iulv;k. Gerbec M:ro\ Hirtman M. Hude Dra^a. K^tek Ljudmila. Kc/ak Miro, Mencinger Ljubica, Mikolič L, Nanut Franc. Rejc Marija, Skapin Joško, Banka Slavija. Stare Martin, Selovin Josip, Trontclj Alojz, Teržan Ivan, Zgdnc Matija. Zupančič Terorja, Zamejič Ema. 1> >jj'.'' j Avgusit, C'leir.šok Mira. Kutin Mara, LdVinger, Golob Na-sta, Sadar Marija. Černe Marija, Golja Marija. Kotnik Raj-kr/. Kotnik Mira. Menart Ivan, Mesar Minka. Pipan Tone. Rarr^ak Marca. Strese*. Štrukelj Ivan. VVcnigerholc Milka. Nečak S vet oz ar. Ahčin Marija, Cajnkar Feliks*. Čadež Nada Devetak Viktor, Irina Ivanova, Kalin-Kačič Fani. odpo-ilintelj pisana KoTcn Uršula, Leder Nada, Milavec 51a, Mravijatc Milan. Merhar Štefan. Nahtigal Marjan. Pintar Rado. Podržaj Ema. Remic Tonče. Ram:ak Marica, Ravnikar Marija, inž. Spa-ŠGDOVič Tih.. Šalamun Miša, Tominšek Manja, Vi sen jak Radim. Verbajs Tončka. Zei Zlatko V tajništvu poizvedovalnega oddelka naj še javijo-: Kucler Maks. Lah Boris iz Ver-žeja, inž. Lah Rado, dmrna Mertel. Radu-Ujrvii Boedan. Tramsek Micika, Kova^ič I^a-disilav, Remic Meri. Kolodvorska 28. svojci Rozmana Franca. Poizvedovalnemu oddelku so darovaJi: 220 lir u'-adnistvo Narodne banke, 250 lir šubert Josop in Jož-iea iz Ljubljane, 100 lir Hočevar Jože iz Male Slivnice namesto venca na grob bs.agop')ko;nega Viktorja Me-deffcft, 2iH) lir rodbina Miiavec iz Dolenjske vasi namesto venca na Crob bla^opokojnega \ :kt rja Medena. — Plemenitim da.roval-cem Iskrena hvala! Vsi oni. ki so prejeti od svrrjih ujetnikov denar V jufioslovamki valuti, naj se javijo v tajnivtvu poizvedo\*i!nega oddelka R. K. na Tvrnevi cesti 11. S seboj naj pri n oso dokazilo, da je denar res od vojnega ujetnika (ppseinslcj ovitek, v katerem ie bil denar poslan td.) in na listu naslednje podatke: 1 seznam bankovcev, serije. ''-tevJlke. 2. sorodstvo do ujetnika. 3. natančen naslov. Vsn t: podatki so potrebni v SA-rho sestave skupne pro'-nje na Banca d' Italia za zamenjavo tega denarja. Rd^icmu križu, oddelku za oblačila, Čepova uli 1. so daroval; rabljeno obleko, perilo in obutev: Ga. Boh, ga. Vida Rudolf. italijanske lik-torske mladine v Ljubijo':: je priredilo včeraj v mošcanskem kinu šesto kinematografsko predstavo GILL-a, katere so so udeležili učenci 3. razreda mešane ljudske šole in 3. razreda meščanske šole. Mladini je program predstave zelo ugajal. Predvajali so kratke filme o delovanju GILL-a in najnovejše dokumentarične filme podjetja Luce ter nekaj kratkih zabavnih filmov. Vsem plemenitim darovalcem najii .cr nejša hvala. V Lenartu so darovali Rdečemu KrtŽu Jelka dl. Bartlova in inž. Vladi Stare v počastitev spomina pok g. Viktorja Medfia L 300- Nameščenci n zdravniki Zavoda za sootalno zavarovanje Ljubljanske pokrajine v Ljubljani v počasrtitev spomina bln-gopokojnepa ravnatelja g. dr. Joža Bohinjca L. 425.—. Rodbina Sunara tz Ljubljane v počastitev spomina svnjp poslovodkin'e pok. g-dč. Fani Križnic L. 'J0o'- . Julka Šilih iz LJubljane v počastitev spomina pok. g. Joal-pine Tomše L 100 Rodbini Meden-Pn*bil mesto rvetja na srrob pok Viktorja Medena L. 100 - Rodbina Lilleg mesto cvetja na grob pok. Viktorja Medena L. 100. —. Rodbina Veter je mesto cvetja na gr^o pok V'.ktorja Medena L 100.—. Dr. Ivan Pintar y rodbino v oocaetitev spomina pok., g. Jo^ipine Tomše plem. Sanskldol L. 100. Gospod dr Ivan Pir t ar i rodbino je daroval mesto cvet na grob pok. g. Viktorja Medena ^ 100.— . G čuden Franjo, ^efe-rinar. Dragomer 2. p Brezovica je daroval v časten spomin preminulega g Kar a Lušiekega L. 10C—. Gosp Nada. Mil jena in Marjan Medvefeček so darovali mesto cveja na grob pok. prof Rudolfu Lavran-čiču L. 60.—. — Plemenitim darovalcem iskrena hvala! Radio Ljubljana SREDA, 17. DECEMBRA 1941-XX. 7.30: Poročila v slovenščini. 7.45: Pesmi :n melodije, v odmoru napoved časa. 8.15: Poročila v italijanščini. 12.15: Sekstet Jan-doli. 12.35: Malgajev duet na harmoniko. 13: Napoved časa — poročila v italijanščini. 13.15: Komunike glavnega stana Oboroženih Sil v slovenščini. 13.20: Izbrana glaaba pod vodstvom mojstra Petralia. 14: Poročila v italijanščini. 14.15: Svatbene pesmi. 14.45: Poročila v slovenščini. 17.15: Seifert - Demšarjev klavirski duet. 17.35: EIAR-jev deški zbor pod vodstvom Bruna Erminera. 19: Tečaj italijanščine, poučuje prof. dr. Stanko Leben. 19.30: Poro-6-la v slovenščini. 19.45: Operetna glasba. 20: Napoved časa — poročila v italijanščini. 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20.40: Koncert ritmično simfoničnega orkestra Cora poti vodstvom mojstra Angelinia. 21.50: Koncert komornega orkestra pod vodstvom mojstra Edwina Pi-scherja, 22.45: Poročda v italijanščini. ČETRTEK, 18. DECEMBRA 1941-XX 7.30: Poročila v slovenščini. 7.45: Lahka glasba, v odmoru napove \ časa. 8.15: Poročila v italijanščini. 12.15: Koncert pianistke Marte Osterc Valjalo. 12.35: Kmečki trio. 13: Napoved časa — poročila v italijanščini. 13.15: Komunike glavnega stana Oboroženih Sil v slovenščini. 13.17: Ljubljanski radijski orkester in komorni zbor pod vodstvom D. M. šijanca: operetna glasba. 14: Napoved časa. 14.15: Koncert kon-t ral tis tke Bogdane Stritar in tenorista Antona Sladoljeva. 14.45: Poročala v slovenščini. 17.15: Koncert sopranJstke Jolande dl M ari a Petris, pri klavirju Cesarina Bou-noerba. 17.35: Koncert violinista Rudolfa Fantinia, pri klavirju Germano Ainaldi. 19.30: Poročila v slovenščini. 19.4r-: Simfonična glasba. 20: Napoved časa —- p^rocrda v italijanščini. 20.20: Komentar dnovnh dogoikov v slovenščini. 20.40: Strapa<-se-Kramer — solo točke na harmoniko. 21: Koncert Ljubljanskega goialnega kvarteta (Leo Pfeifer I. violina. Albert Dermelj II. violina, Vinko šušteršič, viola, (""mda Seld-bauer violončelo). 21 45: Lumbarjrv vokalni kvartet. 22.05: Koncert kvarteta Južek in Golob Adamičevega dueta na harmoniko. 22.45: Poročala v italijanščinL PETEK, 19. DECEMBRA 1941-XX 7.30: Poročila v slovenščini. 7.45: Slovenska glasba — v odmoru napoved časa. 8.15; Poročila v italijanščini. 12.15: Vlado Golob: solo točke na harmoniko. 12.35: Ambrosi-ano trio. 13: Napoved časa — poročila v italijanščini. 13.15: Komunike glavnega stana Oboroženih Sil v slo/venščini. 13.20: Orkester Cetra pod vodstvom mojstra Bar-zizza. 13.50: Komorna glasba. 14: Poročila v italijanščini. 14.15: Pestra glasba pod vodstvom mojstra Petralia. 14.45: Poročila v slovenščini. 17.15: Ljubljanski radijski orkester pod vodstvom D. M. šijanca: operetna glasba. 19: Tečaj italjanščine, poučuje prof. dr. Stanko Leben. 19.30: Porodila v slovenščini. 19.45: Koncert kitarista Stanka Preka. 20: Napoved časa — poročila v italijanščini. 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20.45: Gledal ška sezona EIAR: Simfonični koncert pod vodstvom mojstra Sergia Failonija s sodehovanjem violončelista Benedetta Mazzacuratija in tenorista Giacinta Prandellija, v o 1 moru slovensko predavanje. 22.45: Poročila v italijanščini. KRVNE ŽILICE NA NOSU IN LICIH niso znak pijanca. So le posledice nečiste, zastale ln strdele krvi. Da odpravite te mučne in odurne znake, pre-snovite in prečistite kri z rednim pitjem »Ambroževe medice«; uspeh ne izostane. Le pristno dobite v Me-ilurnl, Ljubljana, Židovska ulica 6. 1992 Inserirajte v ,Slov. Narodu4 Imariraf ▼ »Slov. Naroda H fakulatur nI oanir proda uprava »Sloveti skega Naroda«. LJubljana, Pu cel nI Jeva al. 6 Lastre di qaarzite Kremenaste plošče per pavimenti. rivestimentl. Cer-cansi rappresentanti introdotti presso Ingegneri, Architetti, Co-struttori edili za tlakovanje in obloge. Iščemo zastopnike vpeljane pri inženirjih, arhitektih in stavbenikih VASSALLO CAPELLO — BO VES (CUNEO) Stran 4 »SLOVENSKI K A ROD«, Tome. 3*. decembra 1W1-XX. Stev. 289 Obračun tramvajskega podjetja V lanskem poslovnem leta je bilo prodanih voznih listkov za 13*2 milijona din — Samo za obresti posojil plačuje nad dva milijona dinarjev Ljubljana, 16. decembia Tramvajsko podjetje ni sicer med najstarejšimi ljubljanskimi občinskimi podjetji, na vsak način pa je med tistimi, ki se meščani zanj najbolj zanimajo. Tramvaj je postal nepogrešljiv sestavni del našega mestnega življenja in si Ljubljane brez tramvaja skoro ne moremo predstiv-ljati. Le prav majhna je skupina takih, ki svoje nezadovoljstvo s tramvajem postavljajo na drugačne, rekel bi neosebne osnove. Ko si je zadnja leta tramvajsko podjetje prizadevalo, da bi vozno mrežo čim bolj razširilo, to se tu pa tam oglašali tudi taki, ki so zagovarjali misel popolne opustitve tramvaja, češ da se je tramvaj z naglim razvojem motornega premeta že mjčno preživel. V podrobnosti teh argumentov, ki nedvomno imajo nekaj zase, se tu ne moremo spuščati. Njihovim težnjam sed^r.ri 4tosi, ko se na vseh koncih in krajih /*, drugi dan pa je zmagala celo s 5 V2 : 21/*, tako da je bil končni rezultat dvoboja 10:6. čeprav slovaška šahovska reprezentanca ni med posebno močnimi, vendar je uspeh hrvatskih šahist ov prav lep. NISTA SE RAZUMELA Viktor se je hotel oženiti in oglasil se je pri očetu svoje izvoljenke. — Vašo hčerko ljubim — je dejal. — No in? — Prosim za njeno roko. — Ali imate kaj denarja fant? — Kako? Saj jo hočem vendar vzeti za ženo, ne pa kupiti — je odgovoril srrabač začudeno. MOČNI KNJIGI Bernarda Shavva so nekoč vprašali katere knjige so napravile neposredni vtis na njegov razvoj. Brez oklevanja je odgovoril : — Kuharska knjiga moje matere in čekovna knjižnica mojega očeta. ČEVLJARJEVO MAŠČEVANJE Obraz čevljarja je žarel od veselja: — Sedaj sem se pa maščeval! — Maščeval? Nad kom? — Nad telefon i stko. — Kake? — Dal sem ji tudi jaz enkrat napačno številko. PROKLETSTVO 101 DENANTA B o m m n. Pred njunimi vrati sem za hip obstal, potem sem se pa odločil in potrkal. Pickmann mi je prišel odpret. — Ah, Colombo, moj dragi Colom bo! — je vklik-nil. — Kaj je novega? Ne da bi odgovoril sem zaklenil vrata In pomolil Pickmannu pod nos vizitko, tisto vizitko, ki mi jo je bil dal slavni detektiv Allan Dickson nekoč na waterlooškem kolodvoru. In dejal sem s svečanim glasom: . — Richard Stone — v imenu kralja vas aretiram! XX Razburljiv prizor Pickmann se je prijel za stol, da bi ne padel... Hotel je izpregovoriti, pa mu je beseda zastala v grlu. Njegova žena je pa vendarle spravila is sebe nekaj besed. — Colombo, dragi moj Colombo. •. Vidim, da se hočete šaliti... Saj dobro veste, da sva poštena človeka. — Richard Stone, — sem ponovil, — t imenu kralja ste aretirani! Ta čas si je bil Picktftenn nekoliko opomogel od silnega presenečenja. — Najprej bi rad vedel, zakaj mi pravite Richard Stone ... Pišem se Pickmann___ — Richard Stone, — nič vam ne bo pomagalo, če še tako tajite, — sem odgovoril naglašujoč vsak zlog. — Vse mi je znano.... Vi ste vlomili v Angleško banko. Spoznal sem vas takoj, ko ste se v Southam-ptonu vkrcali na ladjo. Imel sem v žepu vaš osebni opis, kakor tudi opis vaše priležnice. — Pardon! — je kriknila ona. — Jaz sem Pick-mannova zakonska žena. Zdelo se mi je odveč odgovoriti ji. Položil sem levico na Pickmannovo ramo in dejal z osornim glasom: — Pripravite se na pot!... Se prej mi pa izročite ključe svojih kovčegov. — Evo jih, — je dejal Stone z drhtečim glasom in mi pomolil sveženj ključev. — Dobro ... Pojdite pred menoj!... In vi tudi, gospa. — Ah, dragi moj Colombo! — je tarnala potrta zločin čeva družica. — Nobenega Colomba ni več! — sem odgovoril osorno. — Sem Allan Dickson, detektiv. No, le požuri ta se! — To je grdo, ravnati tako z ljudmi, — je mrmrala Pickmannova. — fee grše je pa prilastiti si tuje imetje, — sem odgovoril, zroč nepremično na njo. Stone je molčal. Kar je namignil svoji ženi, toda takoj sem uganil njun naklep. Hotela sta planiti name. Nameril sem na Stonea samokres in zarohnel: — Pri najmanjšem poskusu odpora vaju ustrelim! — Pravico imam storiti to. Stoneeva sta osupnila. — No, odprite svoje kovčege! Odšli smo v spalnico. Moja bivša »prijatelja« sta bila zdaj tako preplašena, da sta se mi resnično smilila. Treba je bilo hitro in dobro urediti to zadevo. Poslušno, z nerodnimi kretnjami, je vzel Stone iz kovčega svojo revščino, ceneno perilo brez mono-gramov, ki je bilo na videz še novo. 2ena je sedela ta čas v naslanjaču, zakrivala si je obraz z rokami in ihtela. Ta obup mi je šel vedno bolj k srcu in moral sem se premagovati, če sem hotel nadaljevati svojo igro. Ta dva človeka sta bila izredno prijazna z menoj, jaz sam sem ju pa podlo izdal. Kovčegi so bili izpraznjeni... Stone se je obrnil ves potrt k meni. — Glejte, tu ni nič, — je dejal. — Dobro, zdaj pa še ročno prtljago. Ženino tarnanje je postajalo vedno hujše. Stone je še vedno nepremično klečal na tleh. — No torej, — sem de jat — Ali ste slišali? Vašo ročno prtljago! — Samo en ročni kovčeg imam... V njem so brezpomembne listino. — Odprite ta kovčeg! Stone je vstal. Opotekajoč se je odšel v kot spalnice, kjer je odgrnil zaveso, da se je prikazala odprtina v steni. V nji je bil skrit majhen ročni kovčeg, kakršne imajo ne posebno premožni ljudje. Stone pa ni utegnil odpreti tega kovčega. Udaril sem po njem in zaklopka na ključavnici je kar sama odskočila. — Saj sem vam vendar rekel, da so tu samo brezpomembni papirji... in pa nekaj umazanih ovratnikov, — je hitel zatrjevat Stone. — Dobro ... a drugi ? — Kateri drugi? — Vaš kovčeg iz svinjske kože? Stone je prebledel kakor zid. Usta so mu drgetala kakor da žveči gumo. Njegova žena je zdrknila iz naslanjača na tla in zaječi jala: — Ah, Colombo... pardon, gospod Dickson — usmilite se naju! Saj dobro veste, da nisva hudobna človeka. To sva vam dokazala ... Prijatelji smo bili — Kovčeg! — sem kriknil z ukazujočim glasom. — Ce mi ga nočete izročiti, ga vzamem sam. Stone je spoznal, da je vse izgubljeno in zato se je udal v svojo usodo. — Ah, — sem vzkliknil, ko je bil kovčeg pred menoj odprt, — glej, tu so papirji, čudovito podobni bankovcem! In imate jih lepo zbirko... Kolika je njihova vrednost? — Ne vem, — je odgovoril Stone z drhtečim glasom. — VM t Izubijam