St; 32. V Gorki dm 20. aprila 19ÜÜ. Letnik II. l/.lmj;i vs;ik toi'»'k in pctck v h'llnu ol> 11. uri pn-tlpoldiH' za mcslo ter ob B. uri popolilm* za deželo. Stain* |io posli projrman ;ili v (iorici na ilom po^iljan celoletno ^ K.. pol let i to 1 K. in iVtrtlrliio 2 K. I'rodaja s<> v (iorici v tobakarnah Scliwarz v Solskih ulicali in J <* I- hirsitz v Nmiskih nlicali po 8 vin. GORICA (Zjutmnje iz nalogo ali no razuinojo, ali jo ne znajo. ali tudi noeejo izvršovali tako, kakor j<> odino hasnjivo narodu. Pred vsom n<^ moromo povdarjati do- volj. da narodu korislimo odino le s cistim in povse nesebuMiim dojanjom. Kdor hoče narodu koristiti zaros, pozabi naj pri torn na svojno lastuo korist, in naj se žrtvujo narodu z dušo in telesom, — kakor labud, ki žrtvuje rodu srčno kri, žrlvuj i ti svojo srčno kri narodu. Ljubozon do naroda bodi vzvistMia nad vsako najinanjso sobičnost, — ljubezon do naroda bodi čista in visoka tako, kakor je bila ljubezon Vzveličarjova, ki je prelil svojo kri, «la otiiKi cloveški rod. Kdor booo koristiti narodu, misli, kako pridobiš dragi javnosti gmotnih in duševnib blagrov, a pri lorn bodi vztrpen in prizane- sljiv z naroda nodostatki. Nasprotno skušaj vporabiti vsako priliko, da izrabiš zinožno- sti naroda v njega korist. v njega izomiko. Gorje pa, ako bi izrabljal naroda nevodnost in nerazsodnosl v njoga škodo, a v svojo korist. in bi zlasti hotel narod begati z na- zoi-i, ki nasprotujojo tendenoi pravoga na- predka. .lako mnogo se škodiije v Slo'ven- cib s torn, kor copimo program na kose, mesto i rad to dokazal dopisnik „Soče". Kar pa piše „Sočin" dopisnik «lode želozni.^ke varijante čez Mali dol in glede onih 1000 K, katere je našo starašinstvo do- ločilo v ta namen — se mi popolnoma slrinjamo z dopisnikom iz Jablanca. Vse argumöntiranje dopisnika iz Komna v „Soči" v torn pogledu je brezmiselno in da je res tako — prepričala nas bo bližnja bodočnost. Sicer se pa vjemamo tudi z dopisni- kom iz Volcjegagrada in mislimo, da ni baš posebno velika cast za komensko občino, «la ima danes pri občinski upravi glavno besedo — pek. Zdaj pa so nokaj drugega. Pri nas smo z davki in različnimi dokladami tako obloženi, da ne moremo vec dihati pod njiini. Kaj so ti le „slaStri", s katerimi so bili obdani naši žepi v letu 1899?! Za okrajni šolski zalog plačati smo morali po 120% na vsak goldinar izrav- nega davka, za bolniške stroäke 120%, za cestni odbor 12%, za deželni zalog 10% a za skupne cerkvene potrebe 17%, a po- leg tega še 50 Voza skupne občinske stroške. Kaj se vam zdi, ljudje božji, kako naj iz- haja pri jednakih davščinah naš krnet, ka- terega v zadnjih letih tako kruto preganjajo slabe letineV To naj pomislijo oni, ki bi nam morebiti radi naprtili še nekaj več do- klad, kakor jib je doslej. -Vsaj nekaj od teh doklad bi si po našem mnenju lahko pri- hranili, ako bi bolj varčno gospodarili pri občini in pa gledali na to, da se z občin- skimi dohodki ne okoristijo preve^: drugi. N. pr. občinske doklade na užitnino dona- šajo za občino Komen v občinsko blagajno le 1000 gld.- na leto. Komur je pa znano, koliko vina, pive, žganja se potoči v Komnu okolo leta in koliko živine se pobije v klavnici. ta bo koj na prvi rnab spoznal, da mora imeti oni, ki je vzel v zakup po- biranje teh doklad, pri tern prav mästen zaslužek. Vsaj po nasem mnenju bi morale te doklade prinasati občini približno 2000 gld. na leto. V jednakem razmerju kakor v Komnu bi se zvi.šali dohodki na občinskih dokladali na užitnino tudi v podobčinah komenske krajne občine, namreč v Volčjem gradu, v Svotem in v Tomaževici, ako bi se bolj previdno postopalo proti oddajanju njih pobiranja. Prišlo bi lehko po našem mnenju do tega, da bi bili skoro do cela pokriti skupni občinski stroški le z dokla- dami na užitnino. Zakaj se ne posluži naša občinska uprava določil člena 10. poduka, kako po- birati občinske doklade na užitnino vina in mesa na občinske davščine od piva in žganjin, katerega je izdal deželni odbor leta 1899? Tam stoji doslovno: „Dolžnosti zakupnika erarske užitnine do občin. Zäkupnik erarske užitnine je dolžan pobirati občinsko doklado po dovo- ljeni meri na račun občine, ako občinski zastop pismeno za to prosi in ne sme pra- šati za to nobene odškodbe ali provizije. Zakupnik mora konec vsacega meseca od- števati v občinjsko blagajno zneske, ki jih je na imo občinskih doklad tekom meseca potirjal po poravnavi ali pa v odstotkih po tarifu. On mora dalje dovoliti občinskemu načelniku (županu), da sme pregledati nje- gove plačilne knjige in poravnavne pogodbe, na katere se nanašajo občinske doklade, in to konec vsacega meseca. Zakupnik L I S T K K. Pod strogim nadzorstvom. Huski: A. Čehov. Spomhuli som bil gost pri posostniku in umirovljenem šlabnem ritmojstru Doku- ninu? Nekega prokrasnega jutra sva sedela v naslanjačih in zrla lono skozi okno. Straš- no, dolgočasno je bilo. „Tlu !*' zamrmra Dokunin. — „Tako dolgočasno, da bi se zveselil še sodnega pristava !" „Ali bi so vlogol spat, ali kajV" som si mislil jaz. Dolgo sva razmisljala o dolgočasju, zelo dolgo. Kar zapaziva zunaj malo spre- inembo skozi že dolgo ne omita stokla, sve- teča se v mavričnih barvali. Petelin sloječ pri vratih na kupu lan- ske^a listja in dvigajoč zdaj eno, zdaj drugo nogo (md bi bil vzdignil obe hkratu), jo mahoma vstrepetal in kakor bi ga bilo kaj zbodlo — skočil je od vrat na stran. „Nekdo gre — ali se pelje", nasmebnc se Dokunin. „Da bi spak vsaj goste prino- sel. Na vsak način bi bilo veseleje." Petelin naju ni prevaril. V vratih se je pokazala izprva konjskaglava se zolenim lokom, potem col konj in na].oslod temna, Ložka „brioka" (koloselj) z volikimi, nolepimi krili, ki so bila podobna krilom hrosča (ke- bra) ko se ta napravlja na polet. Brička so je pi-ipoljala na dvor, obrnila s cviločim ro- potom v konjiHiio. V njej ste sodeli dve öloveski figuri: ona vecja — zenska, druga manjša — moška. „Da bi ju muri !•' zamrmra Dokunini gledajoč prestraseno na me tor se praska za ušesi. „Ni bilo skrbi, ali gloj vrag jo jo pri- nesel. Nisem videl danos zaslonj peči v snii!" „Ali kaj pa jo? Kdo pa jo prišel?"' „Sestrica z možem, da bi ju. . . !"' Dokunin se dvigne ter stopa razdra- ženo po sobi. „Da, i pod srcem mi je ohladnelo...." zamrmra. „Gresno, če človek nema sočutja do rodne sestre; no, ali verjpte ? — lože mi jo, da se srečam z razbojni.škim atama- nom (glavarjem) v gozdu, nogo ž njo. Ali bi ne kazalo, da bi se ognila? Naj Tiniotej zlaže, da sva se odpeljala." Dokunin je hodil sein tortja ter jel glasno klicati Timoteja. Ali bilo je prepozno lagati in skrivati se. Čez minuto se je sli- žalo šepetanje v predsobi; ženski bas je s(»petal z inGškirn tenorjom. „Popravi si niže obsiv !" je govoril zenski bas. Zopet nisi oblokel onih hlač !•' „Modre hlace ste dali stricku Vasiliju Antipacu, pisane pa ste mi voleli spraviti za zimo" se je izgovarjal tenoröek. „Ali naj nosem ogrtač za vami, ali velite, naj ga pustim tü?" — Naposled se odpro vrata in v sobo vstopi dama štiridesetih lot, visoka, dobola, višnjevo oblečena. Na njenib rdočih, pega- vih licih je bilo napisano toliko tope va- žnosti, da sem si takoj raztolmačil antipa- tijo Dokuninovo. Za rejeno damo je stopi- eal majhon, sloki človek v pestri (pisani) suknji, širokih hlačah in baržunastem život- niku — ozkopleč. obrit, z rdočim nosičem. Na njogovem oprsniku je bingljala zlata ve- ri^ica, podobna oni pri svetilnici. Na nje- govi obleki, kretanju, nosiču, na vsej ne- skladni figuri je bilo nekaj suženjsko poniž- nogu, pobitega. Gospa je prižla, in iiiti za- pazila naju ni ter stopila k svetim podo- bam (skonarn) in se jela križati. „Pokrižaj se!" obrue se k možu. Človeoek z rdčiin nosičem je vzdrge- tal in se jel križati. „Zdrava, sestra!" vzdahne Dokunin, ter se obrne k dami, ko je bila ta jenjala moliti. Dama se solidno nasmehne in priti- sno svoji ustnici k Dokuninovim. Tudi človeček je äel poljubljat se. „Dovolite, da vam predstavim. Moja sestra Olimpijada Jegorovna Hlikina... Njen rnož Dositej Andrejič. A tu. je moj dobri znanec..." „Zelo me veseli", reče zateglo Olimpi- jada Jegorovna, ne da bi mi dala roki. — „Zelo me veseli..." Sedli smo ter molčali trenutek. „Gostov pač nisi pričakoval !kl začne Olimpijada Jegorovna ter se obrne k Doku- ninu. — Še sama nisem vedela, da pridem k tebi, bratec ; glej k predsedniku grem, tako mirnogrede sem se oglasila tu.,.. „A čemu pa greš k predsedniku?" vpraša jo Dokunin. „Njega grem tožit !" namigne dama na svojega moža. Dositej Andrejič pobesi oči, prekriža noge pod mizo in zmeäaiio pokaäljuje v pest. „Čemu pa ga greš tožit?" Olimpijada Jegorovna vzdihne. erarske užitnine ni dolžan, hraniti zapiske ki se nanašajo na užitnino, dalje časa nego žest mesecev po dovrženern obdačenju; on torej tudi ni dolžan dovoliti pregledovanja knjig po tej dobi. Če se zakupnik brani dati občinskemu riačelniku zahtevana po- jasnila, sine se ta pismeno obrniti do (i- nančnega oblastva, da ono to zakupniku zaukaže". Vsaj po našem mnenju bi bil la poskus le na korist naše občine. Z tležele. — „Soča"' je odloeno stopila na „liberalno-napredno;' stran in do- sledno na njej napreduje. Napadi na duhov- ščino, odsvetovanje od Božje poti v Him, nasprotovanje prostovoljnini doneskom za uslanovitev zavodov, koje nameruje Njeg. Prevzvišenost nas kardinal itd. itd. vrstijo se neprenehoma v predalih „Soče". Nasledek je pa ta, da se s tein „Soča" in njena napredno - liberalna stranka le smeši pred občinstvom — ter sama sebe tolče po glavi in mori, ker nobetia prava kršcanska hiša noče več imeti tega „čed- nega" lisla pod streho. — V Vel. Žabljab so* jo še celo v prah in pepel spremenili, kakor smo v zadnji „Gorici" brali. Se ve, da bo gospod Gabršček pisal v svojem listu, da vsaki prašek te uničene „Soče" mu bo pa druge naročnike pridobil. Veruj, kdor more! — Najbolj čudno se ini pa zdi, da se še nahajajo očetje, — in mej temi so se celo nekateri učiLelji — ki imajo otroke v ma- lern semenišei in v Alojzijevišeu, torej v zavodih, kojim „Soča" nasprotuje, ki še „Sočo" in „Primorca" radi bero — in drugim ljudem brati posojujejo! — Jaz pa mislim, da če inia kdo denar za/,,Lažitorbo" in „Zamorca", naj ga ima tudi za vzgojo svoje dece. Ü eže 1 a n. Iz Štanjcla. — Na poročilce iz Šta- njela v „Primorcu" 13. t. m. ni vzroka ne potrebe naše razmere pojašnjevati, ker za- dostuje samo izjava, da je vse od prve črke do zadnje neresnično, nesramno zla- gano. — Za sedaj povdarjam izjavo v „Gorici", ter pristaviin samo to, da ured- niku „Prirnorca" ne mofemo čestitati tu glede njegovih pristašev v Štanjelu. Res jib inia en par. A njili smoter ni ,.smoler Ga- brščekov", pač pa tu osebno sovraštvo, zavist in maščevanje. — In vedi urednik „Soče" in „Primorca1', da se teni njegovim prista- šem pretaka po žilah liinonov sok? in se gibljejo v širši okolici pijemonteSkega Li- mona ter uživajo prijeten blad v senei njegovega zelenega perja. Za danes samo to. AkÖ želijo, pojas- I iiiino drugokrat to limonovo okolico in nase razmere natanko. Politični razgled. Konec zasedanja deželnih zborov. Po najnovej.ših poročilih bode trajalo zasedanje deželnih zborov le še do 4. inaja t. I. potem se pa zaključijo in krnalu za tein bo sledilo zasedanje državnega zbora in de- legacij. Deželnl zbor istrski se ne skliče. „11 Piccolo" je izvedel iz gotovega vira, da se istrski deželni zbor tedaj ne skliče. To postopanje vlade „Piccolu" sicer ne ugaja, ter se nahaja nekoliko v zadregi. Tolaži se pa vendar s tern, da pravi, da bi tako kratko zasedanje itak ni Cesar ne iz- dalo, ko nainerava. vlada sklicati državni zbor že 2. maja t. I. Poljaki prott ruščlnl. Odkar je prišel v eeškem deželnem zboru na dnevni red predlog Šamanekov, da se üvede ruščino v srednje sole na Ceškem. so skoro vsi poljski listi soglasno nastopili proti Čehom. „Dziennik polski'', „Slowo polskie", „Przeglad", „Naprzod1' ild. vsi strogo obsojajo O.ehe radi tega koraka in jini očitajo ,,carofilsko zaslepljenje", ro- bovanje rnski gorjači in druge take stvari. V Lvovu izhajajoei ruski dnevnik „Galica- niir' pravi o tej gonji zoper ruski jezik: „Nemsko nasprotovanje Samanekovem pred- logu zamoreino še pojmiti, kajti Nemci se bojijo po uvedenju ruscine oslabljenja nem- škega upliva mej Čebi. Kaj pa sili poljsko easopisje na nemško stranV Slepo, nesprav- Ijivo sovraštvo zoper Rusijo!" In vender Prusija Poljakom ni storila manjsega „zla", kakor Husija, a nu\\ obemi zli je še ta razloček, da Hušija izkazuje Poljakom v enomer dobrote, docim jib Pru- sija pritiska in zatira na irajkrutejši način. Husija boce, da Poljaki ostanejo — Slovani, dočim jib Nemčija boce ponernsiiti. Se pač vidi v tern nelivaležnem, slabotnem slovansk(un narodu lUMiiski iipliv. Angležke spletke proti Rusiji. Angleži ne opusLjo nade, da dobijo svojo igro proti nevarni jim Husiji. Rusija j(? najbolj nevarna angležkim načrtom v Aziji. radi tega neti in kuri v Japonski in celo v Kitaju, da bi uprizorila protiruski požar. Dasi irna Rusija z Japonsko pogodbo radi nedotakljivosti Koreje, vender širijo angležki agentj«» mej narodom po Japanu in Kitaju zlobotne laži, da se Husija boč(! polaslili oloka Korea. Narod je v Japanu kakor i v Kitaju baje že dokaj nakurjen, da proli volji vlad vprizori spložno ustajo in vojno ])i-oti Husiji, v kateri vojni naj bi bila obcutno prizadeta Rusija. \rse te an- gležke kramarske spl(>lke \n\ ne bodo do- segle svojega cilja. kajti upliv Rusije v Aziji je tako ulrjen, da ga ne izpodkopljejo- vse budoniusne intrige öernianov. Buri in Portugalci. Porlugak'i so se res zv(;zali z Angleži, oziroma so se jim prodali za denar. Vlada v Lizboni je dala Anglezem dovoljenje, da smejo prevažali vojaštvo iz luk(i Delagoa čez njibovo posest enak(!ga iinena v južni Afiiki v 1'retorijo. Na očitanje Portugalcem je vlada v Lizbonu odgovorila vladama v üranj(vm in Transvaalu, da Portugalska ni mogla drugače, ker po oni slrani je to dolžna vsled pogodbe z Angl(?zko od 1 1. \u- nija I(S'9I. I., v kaleri pogodbi si obe tJržavi dovoljujela v obrambo svoje posesti prehod vojaslva cez sosedno ozemlje, — po drugi strani pa da zableva narod na Portugal- skein, da slopi vlada brcv.ozirno na slran Anglezev. Vsled tega koraka so Buri v novi ne- varnosti, ker jim preti tudi vojna s 1'prtu- ¦galom, Angle/.i pa imajo novili nad, da se polaste zakladov Transvaala, s katerimi l)i potem obvladali svet. Z asriškega bojišča. Buri kažejo od due do due, da niso izgubili poguma, da jim vklj ub Portugalcem š(» raste poguin. Najnovejše [)orocilo pravi, da Buri krepko bombardirajo nuisto Male- king in da so je najbrže že vzeli, ker An- gleži še niso dobili nobene pomoči. Ro- bertsov položaj postaja čedalje resneji. Vse pokrajiiKi ol> južno-vzhodnji oranjski meji so v veliki nevarnosti, da jili Buii zasedejo, večje čete Burov pa prete celo Robertso- vemu glavnemu taboru. Veliko pozornosti obi'acajo Buri pod poveljstvom geiu^rala Olivierja na mesto Wepener; Ki. t. m. se je bil ondi bud boj, v katenMn so Buri ugrabili Angh^žem f)ÜO volov, konj in mul. General Kroneman je zapodil angležki od- delek proti Wolwerporlu. Robertsu na po- inoi: maršira general JMelbüen iz Kimberley-a v Bloemt'outein, toda mej potjo ob Hoop- stadu ga že pričakuje general Delarey in hud boj mej obema je neizogiben. V Blo- emronleinu je zdaj okoli oO.OOO Angle/ev, ki vsi cakajo resitve. Buri nastopajo proli Anglezem čedalje sti-ožje. Vrhovni poveljnik Botha nastopa jako živahno. Pri Glancoe pride v kratkem do hudega spopada; pri Furtem Slreainen streljajo na Angleže in so jim ugoiKjbili topništvo. Johannesburg in Pretorija sta že v nacrtu obleganja po Bui'ih. priprave za to se vrše. V Johannes- burgu lijejo kroglje noč in dan in živil je ondi nakopicenih za več mesecev. Buri dovazajo v la mesla veliko mnoziiu* stre- Ijiva in topov. Mej tern pa, ko se priprav- Ijajo Buri za skrajni slučaj, vrši se v me- rodajnih krogih evropskih nekaj, kai' mora ali storiti v kratkem konee krutostim v Afriki. ali pa se stvari zapletejo š(^ liuje. V llagu se seslavlja med narod no razso- dišče. Ruski car se je v zvezi z Nemčijo in Francijo odločil, da stavi Anglezem ulli- malum, da, ali napravijo vojni z Buri konec'. ali pa marsira 120.000 ruskih vojakov v Al'ganistanu čez mejo v Indijo. Podkuplji- vosl Portugaleev, ki so dovolili Anglezem izkrcanje njihovib čet v luki Blir, je vzelo carju vse potrpljenje. Pričakovali je toraj še velikih douodkov. Donnico in mzue vesti. IiiUMiovanja. Finani-no ravnateljstvo v Trstu je imenovalo piovizoričnega dav- čnega oficijala Frana llkovida delinitivnim in davčnega pristava .Josipa Sliligoja provi- zoricnim davčnim olicijalom. Provizoričnega davciK^ga prislava Davida Kukaniča cle(ini- tivnim in davčnega praktikanta Josipa I'o- lija ])rovizoričnim davčniin pristavom. Smi'tiia kosa. Zopet je vzela nemila smrt jediiega iz uasih uglednih vrst, za ka- terem toči solze ves narod slovenski. V Ma- riboru je dne 18. t. rn. umrl lamosni stolni prošt, zlatomašnik monsgn. Ignacij Oro- žen, slovenski pisatelj in zgodovinar. l)o- segel je star.ost 82 let. Rojen jo bil v Laškem trgu leta 1819, služboval pa v Žalcu, Celju. Mozirju, Sv. Križu pri Slatini in od 24. sept. 1897 v Mariboru. Od njega iinamo več s|)isov zadevajocib domovino Sp. Stajercev, najznamenileja j(^ „Kronika Cieljskili gro- fov". — Naj počiva v mini! V Škrbini je umrla v (>1-. letu svoje slarosli gospa Frančiška Pipan. soproga tamosnjega župana. Dva ujena sinova sta bila duhovnika. ripada groiija Goriško- Gradisčanska hisi llabsburški. izraze na^e ])odedovane zvestobe in neomejene požrto- valnosti enake onim nasih prednikov. Za predstojnišivo predsednik: A Jacobi". — Na to čestilko do^el je naslednji brzojavni odgovor : „Gosp. Antonu Jaeol)i, slotniku c. kr. d^želne brainbe v evid. v Gorici. Pre[)i'icano o nespremenjenem trajanju uda- noslnih čuvrstev, koje je prebivalstvo Go- rice-Gradiske vsikdar gojilo. zahvaljuje se Njihovo Veličastvo Vasemu blagorodju in vsem udom vet(M'anskega društva za Goi'isko in GradiAko na pojavu udanosti o priliki slavlja cine 12. aprila. — Vsled najvišjega povt'lja: Paar, generalni pobočnik Njeg. Veličanstva". I)i*. Tiiniovo ulasilo „Sora" in ,,po- pravki". „Gorica" j<4 v 2\). stv. od 10. aprila t. I. na tretji strani. Iretja kolona, 84 vrst pod vrhom, prinesla pod naslovom „uprasanje gospodom uradnikom „Goriske ljudske posojilnice" notico, v katerej se da doslovno in razločno citati med drugim to-le : ,,Gregor Samokec in njegov pomo- cnik pobirata po sempaski obcini pooblastila za občni zbor ,.Goriske ljudske posojilnicc;". Deleznikom trdita, da sta za to naprošena od gg. uradnikov ,.Gor. ljudske posojilnice" in, da le-ti gospodje, izrecno g. Stukclj, je rekel približno: ,.l)elajte za našo, dr. Tumovo stranko. Mi bi radi znižali obresti, pa jib ne moremo, ker je ternu nasi)rolna stranka Grceva. in Gregorčičevail. Na to smo prejeli od dr. Tume kakor načelnika „Gor. lj. pos.'' „popravek" kate- rega naj hi, kakor on pravi, na podlagi ,.§• 19. tisk. postavcr' priobčili v našem listu. 'fa „popravek" pa zacenja tako-le: „Ni res, da hi bil kedo uradnikov „Goriške Ijudskt» posojilnice'' v uradu ali izven urada agitoval za slranko dr. (*Vik- LHV('iv'd ali dr. Tume. Vabinio g. deželnega poslanca BI. Grco, da naj nain pove ono osebo, katero so skušali uradniki pridobiti za slranko dr. Tume, in na kak nacin, da s(^ bode vedelo proti uradnikom poslopati" itd. itd. itd. Zdaj pa |)rosimo uase citateljt;, da primerjajo obadva stavka in si napra- vijo svojo sodbo o dr. Tumovi pravniSki modrosti. Mi smo ta „popravek" prezirali i z ii s mil j e n j a d o d i1. T u in e, da bi ga ne blamirali s priobcenjem istega pred javnostjo še bolj, kakor je revež že bla- miran; kajti s tern popravkom si je dal tako pljusko, da ga moraš radi lega res poini- lovati in si misliti, ali je tacih ,.duhovitib-' plodov zares zmožen en jurist, ali so pri- merniši za plod kakih -- nižjih možganov. Ker pa ga je motila skusnjava, da je sel — vkljub temu, da |>azno čita list „Goricc' in je tudi pazuo prečilal od g. poslanca Grče |)odpisano notico, prijavljali svoj „po- pravek" v „Soči", in nain, ki tega popravka iz gori navedenega uzroka nismo boteli prijaviti, očitati, da „resnice ne maramo*', — odgovorimo mu tu s par pripoinbami, ka- korsne so |trimerne za— nedorasle mlade- niče (Dr. Tuma ima že 48 let. Op. st.): Vi, g. dr. T. st(^ čilali v g. Grče izjavi, da je bil Gregor S a mo k e c oni, katerega so sku- šali uradniki posojilnice pridobili za „dr. Tumovo stranko1' in da je bil uradnik po- sojilnice Si uke lj oni, ki si je zlasli priza- deval pnMobiti Samokca za „Tumovo stranko", -- zakaj prašate še „kdo in koga"? Nadalje ste cilali v izjavi g. Grče, da so uradniki posojilnice agitirali za „dr. Tumovo stranko-', a ne tudi za dr. Gregor- „Svoj staH pozablja !" reče na to. Lej! I tebi sem se pritoževala, l)ratec, in njego- vim roditeljem, in k očetu Gregoriju sem ga vozila, da bi mu prebral pravila, in sa- ma sem poskusila vse; ali vse bob v steno ! In zdaj sem prisiljena iti nadlegovat go- spoda predsednika." „No kaj pa ti je naredil takega ? Nič ni storil, ali na svoj stan nepazi! On — reciino — ni pijanec. je iniren, spost- ljiv ; ali kaj je samo to — ko pa ne gleda na svoj stan ! Poglej, kako sključeno sedi tü. Prav kakor kak berae ali prostak. Ali dvorjani Lako sede? Sedi, kakor je treba! Drži se ravno!" Dositej Andrejič vzravna vrat, vzdigne podbradek in boječe izpred osiij pogleda ženo. Video, da razgovor postaja intimen, družinški, ustanem da hi odšel. Hlikina je zapazila moj namen. „Nič ne de, le sedite!" me vstavi. — „Mladirn ljudem je koristno, če to slišijo. Dasi nismo uceui, ali poskusili smo več nego vi..... A midva bratec, bodeva skupno kosila pri vas, obrne se Hlikina k bratu. — Menda kuhate danes pri vas ne — postne jedi. Ti pač ne misliš, kaj je danes.... Ukaži naj na- ma napravijo postne. Midva ne bodeva jedla nepostnega. Dokunin pokliče Timoska ler ukaže postni obed. „Ko poobedujeva, pojdeva pa k pred- sedniku," nadaljuje Hlikina — Prosila ga bom, naj obrne pozornost... Njegovo delo je, paziti da plemiči ne bodo motili reda." „Ali ga je neki Dositej molil?-' vpraša jo Dokunin. „Kakor da slisiš to vprav!" naoblačila se je Hlikina. V ostalem — tebi je vse eno... Saj tudi sam ne pazis prav na svoj slan. Ali glej, mi poprosimo mladega gospoda.... Mladi rno'z, obrne se k meni — ali je po vasern nazoru to prav, da se meša plernič z vsako uborno družbo ?" „Gledati je, s kom '?" zganil se je oni. „Nu, in naj bi bilo tudi s kupcern Gusevim. Jaz tega Guseva ne puslim niti do praga, a on pa se igra ž njim in hodi obedovat k njemu. Ali je to spodobno, da hodi s pisarjeui na lov V 0 čem pa naj se razgovarja s pisarjem? Pisar nema nič go- goviti, da — niti goltniti ne pri njern — glejte tako, milostljivi gospod !"' „Moj značaj je slab...." zašepeta Dosi- tej Andrejič. „Le čakaj.jaz Ii pokazem značaj !" mu pogrozi zena. in srdito t.olce s prstanom ob stoličin naslov! „Jaz ti ne dovoljujem, da onecaščaš. našo rodbino! Če tudi si moj niož, a jaz te zasramim ! Moras enkrat ra- zurneti ! Jaz sem te se le napravila v <"lo- veka! — Rod Illikinih, gospod, je obubo- zan rod: in ako sem ga vzela jaz pleme- nita Dokuninova, dolžan je to cenili ! Drago me stane, gospod! Kaj nw ^ stalo. da sem ga spravila v službo ! A ! Kaj me je stalo, da sem mu oskrbela obleko ! Če hočete v<1- d(>ti, tedaj me je slal samo (Mien njegov iz- pit za prvo službo tristo rubljev ! In za kaj se to trudimV Ti meniš, golobček, da skrbim za leV Ne misli lega! Meni je draga rodbina naža. Ko bi ne bilo te rodbino, ti bi bil pri meni davno zginil v kuhinji !*' Se dolgo je govorila lllik.'tia. ITbogi Dositej Andrejit: jc poslušal, molcal in se krivil od strahi'i in srauui. Tudi pri obedu ga ni |iustila slroga soproga pri mini. Ni ga spustila iz očij in opazovala vsako nje- govo kr(!tanje. „Posoli si juho ! Kako drziš žlico ? Pomakni od sebe skledo, ce ne se obesiš z rokavoin ob njo. Ne migaj z očmi!" ()ni'|ia je jedel potrpežljivo in se kri- vil pod njenim pogledom kakor kunec pri pogledu kače. Jedel je se ženo postne jedi. „Moli!"' reče mu žena po obedu. „Za- hvali bratca." Ko je bila poobedovala, je si a Hlikina v spalnico počivat. Ko je bila odSla, prime se Dokunin za lase in stopa po sobi. ,.()li nesrečen človek si ti, bratecil reče Dositeju, težko dihajoč. „Jaz sem le en cas poscdel ž njo - - pa sem se ulrudil; kako je pa tel)i, ko si noč in dan pri njej... „Ah! Mucenec si, nesrečeu mucenec ! Otrok bet- lehemski, ubit od lleroda !" Dositej zgane z oymi ter rece: „Oni so strogi, to je res, — ali dol- žan sem noč in dan inoliti za nje ker — jaz ne sprejemam od njih nicesar, razen do- brote in ljubezni.1' „Proj^ali človek" mahne Dokunin z roko. — „Nu — moglo hi se reči: čarov- nica jo zajezdila človeka ! Ehh !•' „Dositej !" zasliši se ženski has. „Kje si V Idi sem, da mi boš odganjal muhe !'' Dositej Andrejič vstrepetä in pohiti po prstih v spalnico.... „Tsu!" pljune Dokunin za njim. čieevo. Ccmu toraj stulite vines imo dr. Gregorčiča"'? Ali delate lo iz neiunnosti ali iz dečaske hudomiišnostiV (iomu zlorabljalo c. kr. pa morale, da zahtovale lakih poprav- kov na lemelju §. 19 lisk. zak.V Žalostno. dohtar, žalostno! Ako bodote kakor samo- stojni advokat, ako Vani Bog da doživeli to cast in srečo. zastopali svoje stranke s ta- kim znanjem paragralbv, kakoršno ste po- javili o tej priliki in s tako nestorijansko modrostjo, ledaj čostitamo že v naprej lern strankam! In s lako modrosf.jo hocele Vi celo delati za narod na Gori.škom? Res. to hi moral l)ili narod — domačih zajčkov. da bi ga ne hilo škoda pod takim vod- stvorn! Ker ste že tako potrcbni pouka, Vas moramo poučili so o nečem. Va.š „popravok" pravi, da se jo pro- vizija ocl menjic znižala od l°0 na !/2% dalje od aprila 189;"). in od obreslnib mer na intabulacije od C>' 0 na iV/./'/,, in ob eiieni ,.modi'0u zamolči, da se je to zgo- dilo za easa načelovanja g. dr. N i k o- 1 aj a Tonkliju. Vidile. kako nopoučeni sle! Ako toraj tiuli v bodoče ne boderno prijavljali popravkov take vrste, v katerih se ,.uopravlja" slvari, katerih ini nismo tr- dili in ki ne odgovarjajo /akonskim pravi- lom. tedaj bode naša javnosl že znala, da toga niso bili vrodni. Proti „izjavi" naiVInistva „trgov- skt* iu obrtne zadrutus" V 43. šlv. dne 12. I. m. piše „Soča" : „Po §. 32. zadruznih pravil je nadzo- rovalni svet obvezan pregledati racune in bilanco in o tern poročati obenemu zboru". Inieuovani i$. 32 pa se glasi tako-Ie : ,.nadzorovnlni svel čuva n a d vsern poslovanjern zadrnžnib organov in poobla- ščencev in irna pravico preiskovati kadar- koli mn jn Ijubo, vse knjige in blagajno. Nadzorovalni svel je obvezan, letni račun in bilanco progledati in o nspebu vsako leto poročati obcnemu zbnru. Brez tega po- rocila zbor no more pravomočno sklepati o računih in bilancah. Ako zapazi nadzoro- valni svet v poslovanju društvenih organov protipostavnosti ali splob nerednosti, obve- zan je precoj sklicati občni zbor, da so o zadeVi posveiuje in potrobno ukrene ; tudi sine člane ravnateljslva in uradnike zaoas- no do občnega zbora odsloviti." (Pa seda- nji nadzorovalni svet no bo steril tega ! Op. dop.). Kako jo toraj moglo nacelnistvo pod- pisati tako izjavo V Kako pak ! po reeeptu gospodov Gabrščeka in dr. Turne jo bilo to pač inogooe. kajti ia dva gospoda imata menda popolnoma svoja prival.na pravila, katerih so držita onadva, a katora pravila naj bi bila poveljo tudi za ude ! Ako je na zboru izlekol izpod pazduhc g. Gabršček lie- kaj tob svojih pravil, nioralo je veljati tudi za druge, ki poznajo dru^aco lo ena, t. j. druätyena pravila. Tako n. pr. pi-avijo zadru/na pravila plode volitevv §. 82: ,.mvnatoljstvo in nadzorovalni svel je voliti ))0 listkih" — toda to točko gg. Ga- bršeek in Tuma enostavno prozirala, — r-einu toraj zanja zadru/.na pravila ! y Saj tiadzoiovalneinu svotu niti nisla dovolila, da s|)oroča o svojem delovanju - ali s(! tako izvršuje pravila V Še bolj važno pa je, zlasti za ude tega drustva sledeco. Gospod doktor Turna je namreč zelo pokaral nadzorovalni svel, ker j« isti pribajal izvi-ševat svojo nalogo nad- zorovanja često n on ad o m a in, kakor j,'o- vore pravila, kadar lim jo bilo Ijubo in se um j(» '/dolo potrebiio in ne tako, kakor je hotel gospod Tuma, da bi bil naznanil svoj ..nsodeps)lni prihod*' vsaj tri dni poprej. To da je bilo ,.netaktno>k in ne vom, kakosno še. Gospod dr. Tuma je z svojiin ,.kara- njem" menda podoben onemu lu-itelju. ki ima gi-ozen nerod v soli in se trese prod — solskim nadzornikoin. Solski nadzornik bi takeinu ucitelju storil uslugo, «la no |)Hilov njegovo solo kakor jastrob iz neba. marvec da naznani svoj prihod — vsaj tri dni po- prej. Lep tak äolski nadzornik, kaj ne, g. Tuma? Proč ž njim ! Toda žalibog, da je v urojenih drža- vah urejeno lako, da imajo nadzorniki pra- vico nadzorovali, kadar jim sine v glavo, pa naj si bodo šolski nadzorniki, ali pa, '— kar je so va/.noje, nadzorniki — bl agaj n !.... G. dr. Tuma naj oprosti, da se mu v tem pogledu nekoliko zaeudim. Saj jo v(mi- dor on odlični član zadruge, ki bi inoral najbolj poznati pravila, kor je so del oval na seslavi istih ! Ali tako malo spoštuje delo svojih rokV Saj so pravila vsako- nm društvu svota stvar, ali vsaj bili bi morala to ! Ako si urejuje g. Tuma vse svojo javno dolo po taki doslednosti, kakor je pokazal v tem poglodu-, potem bi moral človek žoloti, da prizanaša slovenski javnosti z svojiin ,.narodnim delonr'. Kakor govorijo pravila, ima nadzoro- valni svet pregledali raeune in bilanco in <> tem poročali na obenetn zboru, brez toga poročila jo nemogoče pravomočno skhjpati — kako pa jo možno poročilo, ako so go- spodje isto takorekoč botoli preprečiti y Ali se no obsoja lako postopanje gospodov na- protnikov samo ob sebi? To vendar za bo- *jo voljo, ni v korisl drustva! 1'ravila pravijo nadalje, da predsodnik daje in odvzema besedo — mi vyi smo bili prica, da jo g. prof. Čobular dobil besedo na občnem zboru, — „izjava>( „Soče" pa se gli'si tako, kakor da prof. Čebular ni imel pravico govoriti-------kako je zopet to raz- umeliy Mo»-ila zopet tako, kakor bi norod- ni iicitelj rek(>l, da nadzornik nima pra- vice govoriti, o — JKM'tidu ? llin. Inn ! Ali ni po vsem torn zopet evidentno, da jo bo- tola ,.svobodnau (za so !) liberalna stranka delati strankarstvo po svoje in zlorabljali diuMvena pravila v zmislu svoj(»ga — t(^ro- rizma? Ali da bi vsaj ti ljudje nc* begali ljudstva z ,.Soco" in ,.Primorcom" in s tem no izzivali drugib, da bodo lo ti naposlod pi-isiljeni govoriti še — voč ! Ali sto že res lako slepi od svoje strasti, da se vain več ne smili ljudstvo, da tako umazano vlačite po svojih glasilih najvitalniše stvari naroda? Ali niti nimale vec: spoštovanja do sloven- sko žiirnalislike, da jo onočaščate s taki- mi ..izjavami" y Kam bredoto ! I'rotii/java. — V 4;i. šlov. „Soč«»" je ravnaleljstvo ,.Trgovsko-obrtne zadruge". najbrž(i po nasvetu svojog« pravnoga kon- zuUmla dr. Tume, priobčilo nek dolgi dirndaj, v katorem nahajamo moj drugem tudi sle- dečo točko :t „Na usl.anovnem obenem zboru za- druge se je enoglasno izključilo iz pravil določilo, da hi členi ravnateljstva in nad- zorstva ne smeli jemati preduJTiio'v, imeti odprtoga kredita in biti poroki. Služila so po eni strani za vzglod pra»ila ,.vzajomno podpornega društva v Ljubljani'1 (kojomu načeljuje odv. dr Šusteršic)". Kor je pa rosnicä le to-le: „Havnatoljstvo ..Trgovsko-obrtne za- druge" s soglasnim sklopom sejo z due 9. apr. 1900 razglaša, da se je na uslanovnein občnem zboru zadruge enoglasno i z k I j u- čilo iz pravil določilo, da bi členi ravna- teljstva in nadzorstva ne smeli biti po- roki glede predujmov, in da so pri tern bila za vzglod pravila ,.Yzajomnega podpor- nega drušlva v Ljubljani"', kojemu nače- luje odvotnik dr. Susteršič. Rosnica pa je to-le: „Vzajemno podporno drustvo v Ljub- ljani" je res iinelo v starih pravilib določbo, da so smeli člani ravnaleljstva in nadzor- stva biti poroki za predujme, ali v novih stoji ravno nasprotna določba, namreč, da ne smejo biti poroki. „Vzaj. podp. društvo" je pravila sploh precej prenareililo, ker so bila stara |)ravila. katerih se dr. Tuma še drži, društvu škodljiva. Tudi ni res, da bi „Vzaj. podp. društvu v Ljubljani" načeloval dr. Šusler.šič. Hes je le, da dr. Šusteršič ni niti v ravnateljstvu, niti v nadzorstvu toga drustva" — jo pač razvidno, koliko resnico j(; na vsej dolgi „Izjavi" ravnaleljstva „Trgovsko- obrtne zadruge". I*ivi»led in crovidnost je Bogu prijotna, a koristna ljudom, ki so po njoj ravnajo in stali so z rokami v žepu daleč strani. Komodijasi so pa sprevideli, da je v Kozani še — kislo grozdje za votlo na- pnidnost in po tern, ko so si nekoliko okrepcali svojo blainirano ude, so jo po- brali zopet proti mestu. Bog daj vsein ko- medijantoni — pamet! „Kdinost", jo napisala v svoji so- holni stovilki spot nokaj „nizkega" in „pod- lega" na naš naslov. Kaj ji pa hočeino, ako ne more in morebili tudi neče drugače! Saj se sumničenja vendar no morejo ozna- čiti na drugi način. ,.lllo.je dobc in podobcu j»ok. nions. A. Marusiča jo se iK^koliko iztisov na raz- polago. Kdor jo želi, naj so oglasi pri bratu pokojnega, gosp. Janezu Marušiču, c. kr. visj. komisai-ju mornarice v pok. v Gorici, ulica (Jinnastica stov. 1-. Knit'tijskc družbe rodni občni zbor bode v Gorici dne 30 t. m. ob 10l/2 uri prodpoludno. Dnevni red: 1. Odborovo po- rocilo o društvenem delovanju. 2. Poročilo a) o računskom sklopu za leto 1899; b) o sLanju društvenega premož(Mija, c) o prora- čunu za leto 1900. 8. Odborovo poročilo o rnzdelitvi drzavnih podpor za loto 1899. 4. VoliU'v podpredstulnika. f>. Predavanjo g. Alberta Stieg(M*ja o slreljanju proti loci. (i. Morebitni predlogi". Nesrora na zcleznici, a ob jednem tudi cudna rivšitcv. Neki Sinagnollo se jo odpravil v srodo zjutraj s svojo družino z želoznico iz Kormina proti Ljubljani. Ko sta so v železniškom vozu pogovarjala z ženo o njihovih zadovah, so se otroci igrali mod seboj. Stirih'tna Angela jako živo d(!te, stopi na vozni sedez tor se vspne proti odprtomu oknu s tako silo, da pade, zgubivši ravnotežje, iz žolezniškoga voza. ko je vlak še precej hitro drdral od Mos(^ proti Gorici. Nosrečna mati je hotela sko- čiti za otrokom a mož jo je zadržal. Ko je krnalu potem dospel vlak na Goriško po- stajo, je skočil naglo Smagnolto iz voza tor zdirjal proti mestu, kjor je padla hčerka. K sreči je našel otroka živoga in jako malo poškodovanega v hišici železniškega čuvaja Slelana Zadnika, ki je bil priča nesreči in je otroka koj pobral tor ga odnesel v straznico. Trije t'i^ani in dva konja. Te dni so vkradli cigani nekje na lionečanskom dva konja tei- ž njima zbežaH cezavstrijsko mo- jo. Jahali so mimo Kobalarja čez Skalnico (sv. Gora) po^ Straneh (Kronberg) do sv. Mihela nad Šempasom. Od tod so sli proti Trnovern, kjer so v bližnji vasici jirenočili. Uruzoga dne so se namenili proti Šompasu. Tu pa so nalotoli na zanjko. Ondi v nekom zatisju je bil skrit žandar, ki jo prežal na- nj(^, toda njegova čelada ga je ciganom iz- dala (zopet dokaz o nepraktičnosti teh po- krival !). Cigani uberö pot pod noge in zdir- jajo cez Trnovo proti Gorici, žandar seveda zn njimi. Dva cigana sta jahala enega ko- nja, tretji pa drugega. V Podpečeh na Rav- niškorn pa se jim približa nova nevarnost. Tija jo došel za cigani od Benoškega sem lastnik konj, katora so vkradli cigani. Mož je cigano zasledoval in jib po srečnom na- ključju našol. Toda vide, da je sain, si ni upal nasto])iti proti trem ciganom, ker se je bal, da mu kaj store — cigani pa vidč, da jim je za petami žandar, se zopet niso ho- toli izpostavljati nevarnosti, da jib žandar dotece in tako so si izbrali boljši del : pu- stili so konja in zbožali, brez da bi bili znali, da je has pravi lastnik oni, kateremu so jib pustili. Ali so pozneje prisli v dotiko z žandarji, ki so prav v istem času šli proti Trnovein iz Gorice, se ne vo. vsakako je prisel lastnik po srečnem naključju do svo- jih konj. „Kralno in pevsko Urustvo" v Do- brovljah. G. kr. namosti ištvo je potrdilo pravila za Dobrovlje z odlokom 18. marca 1900, st. s)13. Ustanovni obeni zbor bo v nedeljo 29. t. m. Toliko na znanje slavnemu obcinstvu. Začasni odbor. Za slov. sole v (iorici došli so (7. izkaz) od 1. do 17. aprila podpisanemu odboru sledeči doneski : Sodni tajnik Jos., Kon za marec K 4" — Okrajni šolski nadzornik Finžgar Fr. za marec........... 41— Kakor izkazano v „Soči" št. 20 in 87..............14-— Žonska podružnica sv. Cirila in Me- todo za Ajdovsčino in okolico na račun 3. ustanovnine donesek ve- selice z dne 1. aprila t. 1.....100"— SI. zupanstvo v Kozbani podporo . . 50"— Jeronkov Franco za april..... 2'— Jeban Julija, posestnica v Orničah . 10'— Občina Prvačina mesto venca pokoj- nemu župniku.........10"— Bono Anton iz Ajdovsčine..... 4"— Mesecne doneske za marec so vpla- čali gg.: Peternel H. — 4 K; prof. Iv. Kranjec (za tebr. in marec) 4 K; svetovalec M. Gabrijelčič 2 K; not kand. M. Promrov 2 K; Likar G. 2 K; Kopač Maricka I K; pro!'. G. Novak 2 K; svotov. Iv. Pirjevec 2 K; Rudolf Konjedic 2 K; dr. Pa- pež 2 K; Ant. Jakončič 2 K; Ant. Koren 2 K; Jos. Kavčič 2 K; prof. V. Bežek 2 K; Leop. Bolko (za dva meseca) 4 K.........35"— Skupaj K . . 288 — V Gorici, dne 17. aprila 1900. Odbor drustva „äolski dorn". InžeiKT Durati, ki je lansko leto „dobil" svojo pravdo proti tržaški občini v zadevi vodovoda, je to pravdo zopet — zgubil. Mož je najbrže že delal načrte, kako dobro bodo živol od onih 40.000 gld. ki mu jili za njegovo „vodono delo1' mora pla- čati — avstrijski Trst, toda zdaj mu bo bridka pola, ako ga je na to medvedovo kožo že pil kak kozarec. Naj bi se tako godilo vsern lacniin Italijanom, ki le po- znajo način, kako bi praznili avstrijske bla- gajne, drugače pa se kažejo nasproti Av- striji najboljše — italijanske patrijote ! Zt'inlja udira se mej vasema Brne- tiči in Rukavci v Istri. Vsled udiranja je s[)rerri(»nilo površje zoinlje svoje lice žo na 40 hektarjov v obsogu. Nastajajo že velike razpoko in kotla ter srem je grmelo streljanje topov, se jo peljal Lou- bet a parobrodom po reki Zoni do mostu carja Aleksandra 111., kjor ga je pričakoval ruski poslanik. Ruska vojaška godbajo svi- rala marsoljozo, a francoska rusko hiiiimo. Koj po otvoritvi se je udeležilo več tisoö o.seb razstavo. Zivahnost v Parizu je veli- kanska, vsak dan dovažujo vlaki na tisoče obiskovalcev. Zahvala. Zalujuči sui'udiiiki, oku ^injc/ii |»<> lolikih dokazili soailj;i in spoštovunja du njili predrage^a l»r;il;i. ozirotna svaka in slric:^, precastitega gospoda Jožcfa Poljsaka, župnika v Prviirini, se zalivaljujcjo nujiskroiieje volečastilemii gospodn dekaim na prc- krasiKMii nadgi'ulnKMii govoru, vsoj proč. dnlim šcini in vcIcmviijoikmiiii uulrljslvii. vi'liin pcvccm. domncinom. vscin pnjalHjein in /naiiccm, sploh vsiin, ki so so blagega pokojnika spoiiiinjali. ga lolažili v njcgovi (lolgoli-ajtii liolczni for tun jzkazali zadnjo časl. Hog povi'iii vscm! v Zalujoci Qstali. Josip Gorj ane yostilnicar v Atteinsovi palači na Kornu v Gorici, ima tudi klcvc za korzje in vozove. Kazun dobre^u črnega in bcle.na vina ter piva, priporoča vedno izvrstna jedila, ijorka ali nirzla. Ima cena prenočisča. Anton Pečenko Vrtua ulic.a 8 — (iOUICA — Via (-Jianlino 8 piiporoča pristna bela in črna vina iz vi- pavskili, furlan- skih, briskih, dalmatinskih in f isterskih vinu 0 r a d o v. Doßtavlja na doin in razpnšilju po železnici na vse kraje avsiro - oger.ske nionarhijc. v sodih o l siH litrnv najtiej. Na zahtevo poäilja tmli uzorue. Cene zmerne. Postrežba po&tena. Razglednic in voscil zalogo nad tisoč vrst, kouiad od 4 drobniče (vinarje) navz^or, 100 koniadov pa od 3 krone navzjjor in molitvene knjige, koniad od 21 drolmičov do 7 krön ima v ,8(?moniški ulici šl. 10 in se priporoca od- j.ei!inikom iiajuljudneje G. Likar. .Jkgfteiil, patentovan v Avstro-Ogerski in Italiji, I. je .rnehko kalijsko milo razstopljivo v mrzli vodi, jo najuspošnojšo srod- stvo za zaliranj(i in uničt^vanjc vsch trtnili mröesov in ušij, vseli i žuželk na sadnih in dru^-ih dre- j vesih, zelenjadi in cvetlicah. Navodilo za rabo „Apricola" po- silja franko i Tovarna mila F. Fenderl & Co | TRST. - Via Limitanea št. 1 - TRST. Zaslop in zalo^a na Goriškcin: pri g. Frideriku Primas v Gorici, Travnik 16 (v dvorišču) in na Opčinah pri gosp. Frideriku Cumar. Najboljše berilo in darilo je vsestransko jako pohvaljena „Vzgoja in omika ali izvir sreče" (neoljnuuno potrebna knjiga za vsakega človeka, kateri se hočc sam lahko in hitro navaditi vsega potrebnega, da more sebe in druge blažiti in prav olikati) tor se dobi za prculplačilo I gld. 50 kri, po posti 10 kr. vcč, ali proti poslncinii pov/.elju pri Jožefu Valenčiču na Dunaju III. Bez., Steingasse Nro. 9, I. St., Thür I0. Zalo/.nik, ozir. prodajalcc je voljcn vrnili diMiar, ako bi um kupee poslal kujijjro šc ncrazrczajiü in čislo v trcli ilnch na/.aj. Cena je skrajno znižana, knjig je malo veö. Rojaki! Spoiuinjajtc sc o vsaki priliki „Solsk«'^-ji (loi)i;i". Podpisana pripoi-ocata slavnoniu ob- c'instvn v ("Jorici in na ilc.zoM svojo novo ur(\j(Mio prodajalnico jestvin. V zalogi imala tudi raznovrstno pi- jaee n. pr.: francoski Cognac, pristni kranj- ski brinjovec, domači tropinovec, (ini rum. i-azlii-na. vina. irorn/.ico (Sons.) Cliril-Moto- dovo kavo in Ciril-Mol.odovo milo ter drugo v to sti-oko spadajoco blap:o. — Poslrc/ba ' toena in po zmernih cenab. Z odliC-nim spoÄtovanjtMn Kojkic & Kutiiu tri;ovca v Scmoniski ulici his. ktvx. 1. v Instni liiši kjer je ..Trji. obrl. zadr." „Der Süden", Organ für die politischen, cultureilen und wirtschaftlichen Interessen der Kroaten und Slovenen. Kdini v nemskom jeziku na Dunaju izliaja.joci tednik za lirvasko in slovonske korisli. — (lololclna iiamcnina'-S krön, pol leta 1- krone. Urcdnislvo in upravnislvo: Dunaj, 1.. riankcn,!j;ass(' \. G. Likar, Gorica, Semeniška ulica h. št. 10. Trgovina pisarniških in šol. potrebščin. 1-faznovrstno papiriialo bla^o. Knji.yo: inolilveno. šolskc in vpisne. Tiskovine iz „Narodno tiskarne" po cnaki coni. Preskrbujo tisk vizitnic, racunov, kuverto z napisi. Spr(»j(»ma v vezanjo kn,ji,^(\ Vse po najnižjih konkurenčnih cenah. Novoporofeiici poxor! Sh'jcin si v t"Hl iiaznanjaU slavnciiiu obunslvu. da som razsiril h^ii- vino pohistva v ulici \'ctui>ini. i>lavni vhod v Ciosposki ulici. JL33.,t-o'Xk Bqrepos.is v Gorici, Gosposka ulica št. 14, (l.lizo Ickarnc füronculi). V zalo.ui ima vsaknvj'sluo pohislvo za vsaki stau. Poliislvo jo po najmodernojsili- sloyili,|)osobno spalnc.jcdilnc in poscliHi solx» so po nomškern sIo«,mi odlikovanib C'rni^o- j«lvih dclaviiic v ulici Pontc nuovo in via Lroni. katcre so lcp.š(» in ukusnojo izdelaiK^ in ccncjo od dunajskih in budajx'slanskili lovai'n. Oslalo pobištvo je od prvih mizar- skib rnojstrov. — S])rejema vsa nai-ocila in izdchije po izberi obi-isa, najwMieje in v najkrajsem ("ia.su. — lioi^ata zaloi^a podob na plalno in sipo z različnimi okxii'ji. IScl^ijska l)i'us(Mia o^ledala vsake volikosli. RazIiOno poliislvo. kaknr: toalctiic mizic(\ l'azlicna olx'sala, preproije za okna iLd. Hazlicne sto- lico iz trsja in colulojda, posebno zajodilne sobe. niazine iz struno, afriške trave, z ži- m ami in plalnom na izbero Icr raznc tapeca- rije. — Daje se ludi na obroke, bodisi te- donske ali mesoeno. - - Posilja se tudi izvon Goricc po /.(^Icznici in parobrodib. „NABODNA TISKABNA" v Gorici — ulica Vetturini štev. 9 — v Gorici Preskrbljena je z povsem novimi črkami, okraski in finim papirjem. Izdeluje vsa dela v na|krapem ßasu po liiko nixkih reiiiih, da so ne boji liikake konkiironco. Tiska brošure, diplome, trgovske račune, pisma in zavitke s firmo, cenike, vabila na karton in na papir, posetnice razne velikosti in oblike z zavitki, zaroenice in poročnice v elegatnih ter osmrtnice v velikih in manjših oblikah. „Narodna tiskarna" tiska „GORICO" in „NAROD" „Gorica" izhaja dvakrat na teden v dveh izdajah, ter stane na leto 8 krön, pol leta 4 krone. „Narod" izhaja vsako drugo soboto ter velja celoletno 1 krono 60 vinarjev, polletno pa 80 vin. Kdor naroci 10 iztisov pod enim naslovom dobi 11. po vrhu. „Narodna tiskarna" v Gorici ima v zalogi vse tiskovine Tiskovine za tluhovnije, županstva in dr. urade na moenem papirju (pobotnice za plače učiteljev, duhovnikov, cerkvenili služabnikov itd.) Pismena naročila tislovin se izvrše i ohratüo goüto; Tsa flrou ? najkrajšem čan.