SVOBODNA SLOVENIJA AÑO (LETO) XXIII. (17) No. (štev.) 32 BSLOVENIA LIBRE BUENOS AIRES 6. avgusta 1964 Vedno isti Letošnje poletno srečanje slovenske mladine iz slovenskega dela Koroške, Primorske in Goriške je bilo —kot smo poročali tudi v Sv. Sloveniji— dne 11. in 12. julija v Celovcu. Njegov namen je bil proslaviti 550 letnico zadnjega ustoličenja karantanskega kneza, t. j. zgodovinski dogodek, ki je „najpomembnejši dokaz za organizirano življenje v demokratski skupnosti, za resnično pravo ljudsko demokracijo“, kakor ga označuje predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev g. dr. Val. Inzko, in ki po dr. Bogomilu Vošnjaku „vsebuje presenetljivo bogastvo simbolizma političnih idej“ in je v njem „na sijajen način izražena narodna suverenost, kakor se pojavlja v zgodnjem srednjem veku“. Ker je kmet ustoličevalec kneza vprašal v slovenskem jeziku, če bo narodu pravičen sodnik, to dejstvo potrjuje, da ima slovenski jezik v tej deželi staro domovinsko pravico in da je dolga stoletja to pravico kot drugode-želski jezik tudi užival. Ta misel je znova in znova prihajala do izraza na slavnostni akademiji v največji celovški dvorani v palači Delavske zbornice. Poleg slavnostne akademije v Celovcu je spored slavnosti koroške, primorske in goriške slovenske mladine predvideval tudi spominsko proslavo pri knežjem kamnu na Gosposvetskem polju in romarsko mašo pri Gospe sveti. To romanje k Gosposvetski Mariji je imelo tudi namen izprositi pri Mariji, da bi prišlo do utrditve temeljev za mirno sožitje obeh narodov na Koroškem. „To sožitje je hotela postaviti naša mladina v ospredje slovesnosti pri vojvodskem prestolu, kjer naj bi bila poudarjena potreba in pripravljenost po razumevanju ter sodelovanju vseh evropskih narodov — več, vseh narodov sveta“, zopet poudarja g. dr. Val. Inzko v članku, ki ga je objavil po končanih mladinskih dneh. Na ta način je hotela slovenska mladina s proslavo 550 letnice zadnjega ustoličevanja na Gosposvetskem polju doseči gornje namene. Toda, kakor vse dosedanje večje slovenske prireditve na Koroškem, je tudi ta zadela na odpor skrajno nacionalistične skupine v Heimatdienstu, ki je z vsem svojim nastopanjem tiste dni potrdila, da se doslej iz zgodovine še ni ničesar naučila. O tem so pričali njeni letaki „Čuši ven“, „Gospa sveta je nemška“ s slovenskim ,,deg0 Kitajsko, dostavkom „Pustite Kaernten pri mi- 1 in Ranger 7 Prejšnji teden so Amerikanci izvedli enega svojih najuspešnejših tehničnih podvigov v vesolju. Uspelo jim je fotografirati Luno s tako natančnostjo, da imajo pred seboj fotografije, na katerih je povsem jasno videti kraterje s komaj enometrskim premerom in globino 30 centimetrov. V torek, 28. julija , je z' rtiča Kennedy odletela dvojna raketa Atlas -Agena proti Luni, noseč na svojem nosu satelit Ranger 7, opremljen s šestimi fotografskimi in televizijskimi aparati. Letanje satelita po vesolju je šlo povsem normalno, popraviti so morali kot letanja le naslednji dan zjutraj, da so ga usmerili na cilj, ki so mu ga določili: Morje oblakov na Luni. Po dva in pol dneh letanja je Ranger 7 v petek, 31. julija, ob 9.25 uri po buenosaireškem času treščil na cilj. Ameriški znanstveniki so 13 minut in 40 sekund pred ciljem sprožili z Zemlje fotografske in televizijske aparate na satelitu, ki so takoj začeli pošiljati fotografije Lune pod seboj. V tem kratkem času je Ranger 7 odposlal na Zemljo 4316 fotografij luninega površja. Zadnjo fotografijo luninih tal je poslal s komaj 300 metrov višine. Svetovnemu tisku so izročili v ob- neprikladen za pristanek rakete. Za dokončno proučitev fotografij bodo znanstveniki potrebovali več mesecev. V prihodnjih mesecih nameravajo poslati na Luno še dva Ranger ja 8 in 9, ki bosta prav tako fotografirala Lunino površje, toda na drugih področjih. Za njima bodo poslali na Luno druge vrste aparatov, s katerimi bodo proučevali sestavo Lune, njeno radioaktivnost itd. Ti aparati se bodo vrnili na Zemljo in s seboj prinesli prah in kamenje z Lune. V prihodnjih tednih bodo Amerikanci izstrelili na potovanje okoli Zemlje satelite Nimbus, opremljene s foto- j grafskimi in televizijskimi aparati, podobnimi tistim, s katerimi je bil opremljen Ranger 7, da bodo fotografirali oblake in zemeljsko površino. Koncem oktobra ali v prvi polovici novembra t. 1. pa nameravajo izstreliti satelit Mariner proti Marsu. Tudi Mariner bo opremljen s fotografskimi in! televizijskimi aparati in bo poslal fo-» tografske posnetke Marsa na Zemljo. Ameriški uspeh v vesolju je povzročil val navdušenja v svobodnem svetu. Iz vseh svobodnih držav so dobili v Washington čestitke za uspešen podvig, tudi od papeža Pavla VI. Sovjeti niso tajsko iz komunistične skupnosti, ki jo vodi Moskva. Tega dejstva se zaveda tudi Peking, zato je kitajska KP predložila vrsto pogojev, nesprejemljivih za sovjete, da bi se udeležba konference. „Nikdar se ne bomo udeležili konference, ki jo sklicujete zato, da bi razbili komunistično gibanje,“ je izjavila kitajska KP. Konferenca se bo predvidoma začela čez tri tedne, vrhunska konferenca vseh komunističnih partij pa še pred prihodnjo pomladjo. Med 26 partijami, ki jih Hruščov sklicuje na konferenco, jih samo pet podpira Peking, in sicer kom. partija Sev. Koreje, Sev. Vietnama, Indonezije, Albanije in Japonske. Ostale so na moskovski strani, razen morda Romunije in Kube, ki hočeta biti v tem sporu nevtralni. Toda menijo, da bosta v skrajnem trenutku obe podprli Moskvo. Priprave za predsedniške volitve v ZDA javo deset fotografij. Znanstveniki so mogli izostati in so preko agencije Tass začeli proučevati fotografije, da bodo objavili brezosebne čestitke skupine so-ugotovili sestavo luninega površja in vjetskih znanstvenikov ameriškim znan-pregledali, katero področje bi bilo naj- [ stvenikom. primernejše za pristanek rakete s člo-1 Svetovno časopisje ugotavlja, da so vekom. Že iz prvih proučitev fotografij so ugotovili, da lunina tla pokriva tanka plast prahu, debela od nekaj centimetrov do največ 30 cm, nikakor pa ne, kakor so doslej nekateri domnevali, namreč, da bi bila plast prahu debela tudi do 300 metrov in bi požrla pristajajočo raketo. Ugotovili so, da se na dnu majhnih kraterjev vidijo manjše skale, ki so padle tja iz bruhajočih ognjenikov na Luni ter same povzročile majhne kraterje ali pa so ostanki meteoritov, ki padajo na Luno. Samo en odstotek z Rangerjem 7 fotografirane površine je zaradi skalovitosti terena Amerikanci prejšnja leta sicer zaostali v velikosti in zagonu raket za sovjeti, da pa so jih že pred meseci dohiteli in prehiteli, daleč pred njimi pa so v instrumentih in aparatih, s katerimi so opremljeni njihovi sateliti. Sovjeti se tudi pripravljajo na polet na Luno. Rakete za tak podvig imajo, prav tako kabine za astronavte. Za predhodno podrobno proučevanje Luni-neča površja se ne trudijo, ker čakajo na tozadevna poročila Amerikancev in jih nato izkoristijo za svoje podvige. Amerikanci nameravajo poslati človeka na Luno leta 1969. Začetek konca sovjetsko-kitajskega sodelovanja? ~ skimi partijami in brez njihovega pristanka, nič drugega, kakor nepomemben sestanek, naperjen proti komuniz- ru“ m „Manjšina dela vedno zdraho“. vila odgovor sovjetski KP, v katerem Celo tako daleč jih je gonilo sovraštvo odklanja svojo prisotnost na konferenco Slovencev, da so v trenutku, ko je ci> ker da >>bo dan, ko boste skiicali to bila slovenska mladina zbrana pri sv. konferenCo, dan, ko boste stopili v Sredi junija t. 1. je sovjetska KP sporočila kitajski KP, da jo vabi na konferenco 26 komunističnih strank v Moskvo, na kateri naj bi razpravljali j mu, proti ljudstvom in proti revoluciji, in rešili spor, ki se širi med ZSSR in ki bo služil buržoaziji, kakor kongresi, ki jih je sklicevala druga internacionala, da bi se uprli Leninu,“ zatrjuje kitajska KP. Golwater je skupno s podpredsedniškim kandidatom republ. stranke Millerjem imel prejšnji petek sestanek z republikanskimi vodji ameriškega kongresa. Na sestanku so se dogovorili o nadaljnjem delu v kongresu in o volilni kampanji, ki se bo začela po kongresu dem. stranke koncem tega meseca. V poslanski zbornici ima republ. stranka 178 članov, v senatu 34. V prihodnjih treh tednih bo Goldwater sklical konferenco republ. voditeljev, ki se je bosta udeležila tudi Eisenhower in Nixon. Po razburkanih dneh pred kongresom v San Franciscu se je republikanska stranka sedaj strnila okoli svojega predsedniškega kandidata Goldwa-terja in se pripravlja na volitve v prihodnjem novembru. Demokrati bodo imeli za svojega preds. kandidata sedanjega predsednika ZDA Johnsona. Ta je pred dnevi objavil, da je črtal s svojega seznama možnih podpredsedniških kandidatov demokratske stranke vse člane svoje vlade ali osebe, ki imajo tesne stike z Belo hišo. Tako je sporočil, da ne bodo mogli kandidirati za podpredsedniško mesto: Robert F. Kennedy, brat ubitega predsednika Kennedyja, zun. minister Rusk, obrambni minister McNamara, stalni delegat pri ZN Stevenson, poljedelski minister Freeman ter direktor Peace Corps Schriver. V ZDA so razne agencije za proučevanje javnega mnenja že začele zbirati podatke, kam se nagiba ameriško prebivalstvo, toda zaenkrat ugotavljajo, da so podatki, ki jih morejo dobiti, še tako nejasni, da se ni mogoče izreči, kateri kandidat bo imel več možnosti za zmago. Vsekakor pa ugotavljajo, da je že zaradi tega, ker ni jasnosti, razvidno, da demokrati ne sedijo povsem varno v Beli hiši, kljub mnogim naprednim reformam, ki jih je v zadnjih mesecih izvedel Johnson, med njimi zakon o pravicah črncev. Golwater, kakor kaže, ne namerava ponesti volilne kampanje na področje notranje, temveč predvsem zunanje politike, kjer demokratom lahko očita vsemu svetu razvidno omahljivost v nastopanju proti komunistični ekspanziji, bodisi v Aziji, bodisi v Afriki ali latinski Ameriki. I Z TESNA Kitajska KP je pretekli teden obja- Zahodni opazovalci menijo, da bo konferenca 26 komunističnih strank, ki jo sklicuje Hruščav v Moskvi, začetek V 1 ari;|mi cer, pred vhod v | lasten grob. To konferenco sklicujete1 konca sovjetsko-kitajske povezanosti, sve isee zagna i smrd jivo bombo, da enostransko in nezakonito, z namenom, j Na konferenci bodo razpravljali o spo-T-tUi?i V Sam° sve^]da bi izpeljali dokončen razdor v med- j ru med obema partijama in se pripravili na vrhunsko komunistično konferenco, katere naj bi se udeležilo nad 90 komunističnih partij. Postaja jasno, da Hruščov nima namena rešiti spora, pač pa izključiti Ki- tišče. šli so pa še dalje in so naravnost narodnem komunističnem gibanju,“ izzivali, samo, da bi dobili povod za jav]ja Peking dejanski napad na Slovence. Toda. slo-1* „Zgodovina bo dokazala, da bo kon_ venska mladina je bila trezna in je na ferenca> ki jo enostransko in nasilno sklicujete, brez posvetovanja z brat- vsa izzivanja odgovarjala z mirnim ter dostojnim zadržanjem. Da s svojo proslavo zasleduje velike cilje je najlepše nemških šovinistov zagnala v Mohorje-izpričala s tem, da je pred varnostnimi |vo tiskarno 7 pasjih bombic. Tri od oblastmi spričo nevarnega položaja, ki injih so eksplodirale. K sreči material-so ga hoteli ustvariti nemški narod- (ne škode niso povzročile, nostni prenapeteži, predlagala skupno j Ko sedaj gledamo na vse dogodke, proslavo nemške in slovenske mladine i ki so se julija meseca odigravali na pred knežjim prestolom. Nemški šovi- j Koroškem ob slovenskih mladinskih nisti so seveda ponudbo odklonili. I dneh in po njih, nas navdaja veselje Vsi ti dogodki, ki so dne 11. in 12. j in ponos, da imamo takšno mladino v julija spremljali vse prireditve sloven-! slovenskem delu Koroške. Ponosni smo ske mladine na Koroškem, so se odi-1 nanjo zaradi njene pravilne narodne gravali pravzaprav pred vso avstrijsko i vzgoje in prave narodne zavesti, ki od-javnostjo, kajti iz navadnega dijaške-j klanja vsak šovinizem in ne išče samo ga srečanja slovenske zamejske mladi- Í osnov za mirno sožitje v deželi sami, ne so koroški prenapeteži iz Heimat- i ampak tudi širših za življenje narodov diensta naredili prvovrstno politično v bratski ljubezni in medsebojnem spo-manifestacijo koroške krščanske slo- štovanju v združeni Evropi —• in še venske krščanske mladine. Zato so o več, vseh narodov sveta! Je to mladina, njej tiste dni pisali ne samo celovški ki hoče graditi nov, pravičnejši svet listi, ampak tudi salzburški in dunaj- za vse ljudi in vse narode, ki hoče draški. O njih je poročala tudi avstrijska žiti in povezovati. Taki mladini, ki ra-televizijska postaja. Za te dogodke so zume zahteve sedanje dobe in se za-postali pozorni tudi inozemski časni- , veda svojega poslanstva, pa stoji na-karji in so o njih tudi obširno pisali, sproti skupina še vedno narodno stru-Mladinski dnevi Slovenske koroške : pene mladine v Heimatdienstu, ki se dijaške zveze so minili, toda sovraštvo še kar naprej izživlja v besnem sov-do slovenstva in do slovensko dovore- raštvu do vsega, kar je slovensko. Kaj čega dela koroškega prebivalstva in do morejo dati ti zaslepljenci s svojim re-njegovih ustanov je pri šovinistih v akcionarnim nastopanjem svoji lastni Heimatdienstu ostalo. O tem priča zlo- državi in ostalim narodom, se človek činski napad na tiskarno Mohorjeve začuden vprašuje. Ali ne povzročajo s družbe dne 14. julija v Celovcu. Tega svojimi izgredi proti miroljubnemu dru-dne zvečer je namreč skupina koroških gojezičnemu prebivalstvu največ teža-; lastni vladi, ko slovenskemu delu prebivalstva z letaki očitajo, da „manjšina vedno dela zdraho“ in slovenski manjšini odreka najosnovnejše pravice do narodnega in kulturnega življenja. Še več ko v njene kulturne ustanove meče razstrelilne bombe! S kakšno pravico bo avstrijska vlada mogla še dvigati svoj glas za svojo narodno manjšino v Južnem Tirolu, ki v primeru s položajem Slovencev na Koroškem, živi naravnost v raju? fn kako bo mogla v bodoče še opravičevati teroristične akte te manjšine, ko pa na Koroškem šovinisti iz Heimat-diensta povzročajo nasilje slovenski manjšini, ki je vseskozi miroljubna, državotvorna, ki hoče mir in red.v deželi ter bratsko sožitje z nemško govorečim prebivalstvom in ji tako zadržanje in take namene nemški narodni nestrpneži plačujejo z bombami, s katerimi bi radi uničili eno najbolj zaslužnih slovenskih kulturnih ustanov — tiskarno Mohorjeve dražbe. O tem naj dobro razmislijo mero-' dajne oblasti tako v Celovcu, kakor na Dunaju in naj napravijo red pri nestrpni šovinistični reakciji v Heimatdienstu, ki ne samo, da Avstriji ne dela nobene časti, ampak je sramota sedanjega časa. Severnovietnamski kom. torpedni čolni so v nedeljo v Tonkinškem zalivu napadli severnoameriški rušilec Maddox. V ponedeljek so napad ponovili na isto am. vojno ladjo in še na rušilec Turner Joy. Amerikanci so na napad odgovorili s topniškim ognjem. Na Johnsonovo povelje je stopilo v akcijo tudi am. vojno letalstvo ter je bombardiralo razne severnovietnamske kom. objekte na kopnem. ¡Zaradi teh dogodkov se je splošni položaj v Vietnamu še bolj nevarno zaostril. Guverner države Guanabara v Bra-zilu Lacerda je zanikal poročila v listih, da je prekinil stike s predsednikom vlade Humbertom Castelom Brancom. Priznal pa je, da ne odobrava, da zvezna vlada še naprej vzdržuje stike s San Tiagom Dantasom, bivšim ministrom v Goulartovi vladi, in s predsednikom socialdemokratske stranke Amaralom Pei-xotom. Meksikanska vlada je dala politični azil Castrovi sestri Ivanki. V Zvezni nemški republiki je bil prejšnji teden na obisku zet Nikite Hruščova Aleksij Adžubej. Bil je sprejet tudi pri kanclerju dr. Erhardu, ki je sovjetskemu gostu izjavil, da je za to, da bi njegov tast prišel na obisk v Zahodno 'Nemčijo, toda pod pogojem, da pristane na neomejeno listo problemov, o katerih naj bi razpravljala. S tem se je dr. Erhard hotel zavarovati, da ne bi Hruščov prišel na obisk v Bonn samo zato, da bi se po formalnih pozdravih in pogostitvah samo sprehajal po nemških mestih, izognil se pa razgovorom o perečih vprašanjih med obema državama, zlasti o vprašanju združitve obeh Nemčij. Aldo Moro, predsednik nove italijan- V TEDEN ske sredinsko-levičarske vlade, je dobil v senatu zaupnico s 163 glasovi. Proti je glasovalo 120 senatorjev. Sedaj je debata o izjavi njegove vlade v parlamentu. Glavni tajnik ZN U Thant je med svojim obiskom v Moskvi skušal pripraviti sovjetske mogotce, naj bi plačali svoj dolžni prispevek Organizaciji združenih narodov v višini 52 milijonov dolarjev. Vsi njegivi zadevni poizkusi so ostali brez uspeha. Hruščov mu je celo zagrozil, da bo Sovjetska zveza zapustila glavno skupščino in izstopila iz ZN, če bi ji zaradi neplačila dolžnega zneska odvzeli glasovalno pravico. Po vrnitvi v ZDA bo imel glavni tajnik ZN razgovor z ameriškim predsednikom Johnsonom o kritičnem finančnem položaju ZN, ker cela vrsta držav, zlasti komunističnih, ne plačuje redno svojih prispevkov. Ameriška vlada, ki nosi glavna bremena za vzdrževanje ZN, pa neprestano zahteva, naj bi vse tiste države, ki ne plačujejo svojih prispevkov ZN izgubile glasovalno pravico. V Angliji se je po več tednih dne 26. julija končala stavka poštarjev. Z njo so dosegli 6.5 odstotno povišanje plač. Zaradi stavke poštarjev je zastal ves pisemski poštni promet. Samo v Londonu je po skladiščih nagrmadenih nad 30 milijonov pisem, ki čakajo na razpošiljatev. Predsednik Cipra nadškof Makarios in predsednik grške vlade Georges Papandreou sta po razgovorih v Atenah objavila, da je njun „skupni cilj in namen, da bi dosegla mirno rešitev spora eiprškega problema pod okriljem ZN“. Nekaj dni po objavi prednjega sporočila, pa je pri metetu Kyreneja prišlo znova do spopada med oboroženimi grškimi in turškimi oddelki. .Ix življenja in dogajanja v Argentini Unión cristiana democrática je nova argentinska politična stranka, ki je bila ustanovljena dne 1. avgusta t. 1. Njeno vodstvo sestavljajo dr. Raúl Gallegos, dr. Alfredo de la Carreras, dr. José Lozano, dr. Luis Zavalla in dr. Gerardo Ancaralo. V svoji načelni izjavi naglašajo, da so se demokratski katoličani po srečno zrušeni drugi diktaturi borili za svobodo. Ugotavlja pa, da se je ta akcija sprevrgla v negativni smisel. Namesto iezika lastnih doktrin so prihajale do izraze izjave z marksističnimi primesmi. Notranja razklanost in druge okolnosti so imele za posledico, da so krščanski demokrati postali ena od manjših strank. Leta 1962 je prišlo do spora najprej v zvezni prestolnici nato se je pa razvil tudi v notranjosti države in prišlo je do ločitve. Iz teh razlogov je bila ustanovljena tudi Unión cristiana democrática — Krščanska demokratska zveza. V težkih časih, ki jih preživlja država, ni mogoče nastopiti ne za komunizem, ne za kapitalizem, pa tudi ne za tretjo fronto (peronisti op. ur.). Zato ustanovitelji nove argén, politične stranke pozivajo demokratsko misleče katoličane, da se pridružijo novi politični stranki, katere prvaki so morali zapustiti krščansko demokratsko stranko, ko so Stran 2 SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 6. avgusta 1964 Kothunistična revolucija davi svoje otroke tudi v Sloveniji Komunističnim oblastnikom v Sloveniji je v zadnjem polletju povzročila največ težav in močno glavobolje revija Perspektive, okoli katere so se zbirali mlajši komunistični razumniki. Ko so začeli kritično obravnavati in presojati sedanjo slovensko stvarnost pod komunistično tiranijo, neuspehe v kmetijstvu, industriji, trgovini ter se upirati pritisku komunistične partije, na razvoj kulturnega življenja, jih je pozval na zagovor ter zasliševanje vplivna komunistična osebnost v Sloveniji, tajnik ideološke sekcije Zveze komunistov Slovenije Stane Kavčič. Ostro jih je prijel. Zlasti zaradi člankov Jožeta Pučnika „O dilemah našega kmetijstva“ in Veljka Rusa „Problem socializacije kulturell Očital jim je hude stvari. Celo ustvarjanja neobelogardizma. S težkimi represalijami jim je zagrozil, če ne bodo pre-' nehali s svojo „subverzivno delavnostjo“. Z enakimi očitki je proti sodelavcem revije Perspektive nastopila tudi Vida Tomšičeva, lanska predsednica slovenskega parlamenta 'in sed. predsednica Soc. zveze delovnega ljudstva Slovenije. Istočasno je bilo naročeno Državni založbi Slovenije, založnici revije Perspektive, da je od sveta sodelavcev Perspektiv zahtevala zamenjavo doted. uredniškega odbora in o določitvi novega, in sicer takega, „ki bo lahko V polni meri prevzel družbeno politično odgovornost za vsebino revije“. V aprilu so sodelavci revije Perspektive res izvolili nov uredniški odbor, toda Drž. založba Slovenije jim je v dopisu z dne 7. maja t. 1. sporočila, „da se novi odbor ob svojem nastopu ni distanciral od negativnih teženj, ki So pripeljale revijo v sedanjo zagato, iz česar moremo sklepati, da bi se nadaljevala dosedanja politika revije“. Dalje založnica revije v omenjenem dopisu navaja, da se tudi pod novim uredništvom revije „postavljajo pod vprašaj osnove politike socialistične Jugoslavije“. Zaradi vsega tega da Drž. založba Slovenije „ne more prevzeti odgovornosti za nadalnje izhajanje revije“. Tako so sedanji komunistični oblastniki v domovini zadušili svojo lastno revijo, katere sodelavci so se jim uprli in jim niso več hoteli lakajsko služiti ter pred njimi hoditi s kadilnicami in poveličevati kar vsevprek vse „pridobitve osvobodilne vojne“. Zato so se pa nad njimi zelo maščevali. INad neposlušne sotrudnike omenjene revije so poslali policijo, da je po njihovih domovih delala hišne preiskave in jih zapirala, češ, da so se zavzemali celo za „kapitalistični sistem, sodelovali z emigranti, gojili neobelogardizem in skušali celo vzpostaviti fašistični sistem po vzoru korporacij Mussolinijeve Italije“. Ukinitev revije Perspektive je imela za posledico tudi objavo vrste izjav in pisem raznih oseb in ustanov. Na prvem mestu so se oglasili člani zadnjega uredništva Perspektiv, ki so ga sestavljali Vlado Arzenšek, Andrej Inkret, Dušan Jovanovič, Marijan Kramberger, Ingo Puš, Marko Pogačnik, Braco Rotar, Tomaž Šalamun, Marijan Tomšič, Ivo Ur- bančič in Franc Zagoričnik. V „Sporočilu javnosti“ v podajanju historiata Spora glede pisanja Perspektiv med drugim navajajo, da jim je založba sporočila, da je bila številka 38-39 omenjene revije „blokirana“ (kom. izraz za zaplembo). „V „sporočilu“ je nadalje navedeno, da „uredništvo Perspektiv protestira“ proti ukinitvi revije. Tudi ugotavlja, „da je formulacija, da hoče ozka skupina v reviji ‘mlade sodelavce’, ki so prišli iz mladinskih in študentskih vrst in, ki ustvarjalno in kritično pišejo o sodobnih družbenih problemih, izkoriščati za politično reakcionarne namene, za nas žaljiva, ponižujoča in je ne mislimo komentirati“. Napovedujejo tudi, da bo „uredništvo izrabilo vse možnosti, ki nam še preostanejo, da bo revija dobila novega založnika in bo vložila maksimalne napore, da bi revija še na. dalje izhajala“. Iz „Izjave delavskega sveta Drž. založbe Slovenije“ je razvidno, da je ta Svet na seji 18. maja t. 1. vnovič razpravljal o Perspektivah ter da je odobril postopanje „svojih pooblaščencev“, ki so ustavili revijo Perspektive. Pravi, da „vnovič; to pot tretjič, poudarjajo, da revije takšne, kakršna je zadnjega pol leta, nočejo niti podpirati, niti izdajati“. Franc Forstnerič v članku „Glasujem proti temu, da bi mačka crknila in zaudarjala“ kritizira „izhodiščno odločitev o nastanku Perspektiv“, Drago Šega je objavil „Pojasnilo“. Iz njega izvemo, da je tudi on član založniškega sveta Drž. zal. Slovenije, da je pa za ukinitev izhajanja revije Perspektiv zvedel šele potem, ko je prebral tozadevni dopis te založbe Našim razgledom. Zato izjavlja, de čeprav ni sodelavec Perspektiv in čeprav je imel do hiarsičesa, kar je izšlo v njih „kritično stališče“, da ga to „ne odvezuje od dolžnosti, da kot član založniškega sveta DZS ugotovi, da so bili vsi zgoraj navedeni sklepi in odločitve založbe sprejeti brez vednosti in brez predhodne odobritve založniškega sveta“. Prizadeti Veljko Rus je objavil „Obvestilo“, v katerem pove, da je inkriminirani članek „Problem socializacije kulture“ napisal za lanskoletni „Stražilovski su-sret“. Pravi, da so ga v teku tridnevne debate ponovno omenjali, da ga pa nihče ni tako „nesmiselno vrednotil“, kot so to storili pri Drž. zal. Slovenije, kjer da imajo „čudne kriterije pri presoji posameznih tekstov“ in kjer „preveč zlahka in kar nekako mimogrede označijo ta ali oni prispevek kot atako na osnove socializma“. Nasilna ustavitev revije Perspektive je močno odjeknila zlasti med javnimi delavci. Pa ne samo med tistimi, ki so se zbirali okoli ustavljene revije, ampak tudi med ostalimi. Tako so od vidnejših sodelavcev Perspektiv Peter Božič, Taras Kermavner, Vital Klabus, Lojze Kovačič, Primož Kozak, Marijan Rožanc, Veljko Rus, Dominik Smole, Rudi Šeligo in Dane Zajc objavili ostro protestno izjavo, v kateri med drugim ugotavljajo: „Aretacije sodelavcev Perspektiv, hišne pre- iskave, zaplembe, zasliševanja na osnovi obtožbe sovražne propagande in dru-1 gi pritiski policijske narave, ki smo jim priča in ki se v pičlih sedmih letih že tretjič ponavljajo (revija Beseda, Revija 57, Perspektive) kot zadnje sredstvo za zadušitev ustvarjalnosti v kulturi in javnem delu, so ustvarili v našem družbenem življenju edinstveno in nezaslišano situacijo“. Dalje naglašajo, da so ti „dogodki sprožili najresnejšo krizo v slovenski javnosti in kulturnem življenju sploh“. Protestno izjavo so poslali na 37 naslovov. Političnim in predstavniškim organom, organizacijam, ustanovam, revijam in časopisom v Sloveniji in ostalih delih države. Kajti tudi tam so postali pozorni ob „krvavi komunistični rihti“ v Ljubljani. To izhaja iz poročila, ki ga je iz Beograda poslal svojemu listu v New York „New York Timesu“ njegov tamošnji dopisnik. V poročilu navaja, da je zatrtje revije Perspektive vznemirilo tudi beograjsko javnost, čeprav se ta stvar v prvi vrsti tiče Slovenije. Pisec članka ob nasilnem prenehanju izhajanja revije Perspektive ugotavlja, da v Jugoslaviji ni mogoče govoriti o svobodi tiska. V Sloveniji se je proti ukinitvi Perspektivo dvignilo tudi okoli 80 javnih delavcev, publicistov, pesnikov in pisateljev, ki obsojajo to nasilno dejanje kom. partije. Ta skupina slov. književnikov je v znak protesta napovedala kulturni molk. Ker je študirajoča mladina navadno vedno zraven pri vsakem uporniškem podvigu, se je protestu zaradi ukinitve Perspektiv pridružila tudi ona. Komunisti so takoj udarili po njej ter zamenjali uredniški odbor pri njihovem listu. V gledališče so pa poslali najete in plačane razgrajače, da so preprečili izvedbo krstne predstave drame Marijana Rožanca „Tople grede“ ostre satire na sed. kom. kmetijsko politiko. Iz povedanega je razvidno, da so se komunisti odločili, da bodo z nasiljem zadušili sedaj sleherni poskus izražanja kakršnega koli nerazpoloženja proti sebi. To izhaja tudi iz „Pisma založbe Lipa“ v Kopru. Nanjo so se namreč obrnili sodelavci ustavljenih Perspektiv s prošnjo, da bi jim prevzela tiskanje revije. Založba jim je odgovorila, da je potem, ko sta „delavski in založni-j ški svet Drž. zal. Slovenije dvignila AI6IMTINA (Nadaljevanje s 1. strani) sprevideli, da se njihovi ideali zapostavljajo in izrabljajo. Nova politična stranka ima tudi svoj študijski inštitut, ki ga sestavljajo naslednje osebnosti: Daniel Alemeida Curth, Jorge Alperin, José Juan Amado, Nestor Tomas Azuza, Luis María Baliña, Germán José Bidart Campos, Estanislao del Campo Wilson, Ernesto Garcia Camiña, Jorge Luis Garcia Venturini, Carlos Juan Llambí, José Angel Ochoa, Raymundo Podestá, Jaime Potenze, Rodolfo Rivarola, Tirso Rodríguez Alcobendas, Marcelo Salas, Saul I. Schapiro, José Rafael Serres Gandia in Federico Videla Escalada. Prostori Krščanskodemokratske zveze so v ul. Viamonte 1354 v Buenos Airesu. Oblasti odkrivajo načrte komunističnih prevratnikov Šef zvezne policije gen. inšpektor Fernando Sobrado je na tiskovni konferenci sporočil ugotovitve preizkovalnih oblasti v zvezi z nedavno odkritim arzenalom castro-kom. terorističnih oddelkov. So naslednje: 1. Prevratne castro-kom. celice so raztresene po raznih krajih države. 2. Najemniki prostorov v hotelu, v katerem je bila orožarna, so organizirani marksisti; 3. Imeli so zveze z gverilci v severnih provincah in s tihotapci orožja; 4. V hotelu je bil pravi arzenal — 70 bomb, razno orožje puške, strojne puške, 150—250 kg razstreliva, zemljevidi severnih provinc, plezalne vrvi in razni material za pohode gverilcev; 5. Prevratni elementi so po zaključku dobe šolanja in pripravljanju za drž. vojno prehajali v dobo izvrševanja tega načrta. Oblasti nadaljujejo s preiskavo po vsej državi in vsak dan odkrivajo nove kom. zarotnike. roke od take vaše revije, kakršna je sedaj po svoji idejni usmeritvi“ najprej o njihovi prošnji razpravljal delavski svet časopisnega podjetja „Primorski tisk v Kopru“ ter je dne 18. maja t. 1. med drugim „soglasno sprejel sklep, po katerem se docela solidarizira s stališči tovarišev v delavskem in založniškem svetu Državne založbe Slovenije“. Zelo naivni so bili sodelavci Perspektiv, če so mislili, da bodo lahko dobili novo tiskarno, ki naj bi jim tiskala revijo potem, ko jo je partija ustavila zaradi herezije, ki jo je povzročala v komunističnem svetu. Kot komunisti bi toliko že lahko poznali svoj totalitaristični sistem. Ukinjene Perspektive so izhajale v nakladi 1.200 izvodov, ki so bili vsi razprodani. Po njej je bilo v zadnjem "asu veliko povpraševanje, zlasti po objavi navedenih člankov z obsodbo sedanje Zasedanje komisije za preučevanje petrolejskih pogodb Prejšnji teden je komisija za preučevanje pod dr. Frondizijem sklenjenih petrolejskih pog-odb dva dni zasliševala enega od glavnih tvorcev teh pogodb biv. drž. tajnika za gospodarska in socialna vprašanja pod dr. Frondizijem in poznejšega njegovega osebnega gospodarskega svetovalca Rogelia Frigeria, Pred člani omenjene komisije je branil potrolejske pogodbe in naglasni, da je imela država od njih korist, kajti v treh letih je načrpala zadosti petroleja za domačo potrebo in ga ni bilo treba več uvažati. Pravi, da se je v treh letih zgodilo to, česar ni mogla loseei Državna petrolejska družba s svojimi 2500 usužbenci v 53 letih. Za uvoženi petrolej je prej morala država pošiljati v inozemstvo eno tretjino vseh svojih deviz. Dalje je kritiziral razveljavitev sklenjenih pogodb in pravi, da je enostranska razveljavitev pogodb povzročila državi nepopravljivo i škodo. komunistične kmetijske politike. Revija je bila, kot ves ostali komunistični tisk in vsa knjižna akcija, od države subvencionirana. Zato so imeli urednik skupno plačo v višini 54.262 dinarjev, ' sotrudniki revije pa so za svoje član-j ke in ostale prispevke dobivali honorar. Goriška in Primorska Zaključek prireditve slovenskih šol v Trstu Konec junija so se tudi na slovenskih šolah na Goriškem in Primorskem zaprla vrata in pričele so se velike počitnice. Tako na posameznih ljudskih šolah in tudi na srednjih šolah so učenci pripravili zaključne prireditve, ki so postale na slovenskih šolah v Italiji že kar tradicionalne. Prav posebno so se postavili dijaki Državnega znanstvenega liceja v Trstu. Ti so za zaključno prireditev uprizorili v tržaškem Avditoriju Cankarjevo dramo „Jakob Ruda“. Dramo so dijaki naštudirali pod vodstvom prof. Jožeta Peterlina. Gledalci, med katerimi je bil tudi predsednik pokrajine, dr. Delise, so dijake za izvajanja bogato nagradili s ploskanjem. Sceno za dramo so izdelali dijaki sami. Pred predstavo je bila še v prostorih pred avditorijem slikarska razstava učencev višjih srednjih šol. Razstavne prostore in razstavo samo so pripravili dijaki pod vodstvom prof. risanja Avgusta Černigoja. Tik pred uprizoritvijo drame je ravnateljica Znanstvenega liceja predstavila najboljše učence, ki so dobili primerne nagrade. Nagrade je izročil šolski nadzornik dr. Baša Mariji Terčon in Andreju Beličiču za slovenščino, Aleksandru Zupančiču in Tanji Prinčičevi pa za najboljši splošni učni uspeh. Ker je bilo ob koncu šolskega leta na Primorskem veliko zaključnih šolskih prireditev, so nekateri izrazili željo, da bi posamezni šolski zavodi prirejali kulturne prireditve med letom v primerni časovni razdalji. Tako bi take kulturne prireditve moglo obiskati čim več gledalcev. Slovensko katoliško akademsko društvo v Gorici je povabilo tržaške igralce na oder v Katoliškem domu v Gorici, kjer so ponovili igro 28. junija. Zatrjeval je, da za vse pogodbe prevzema polno odgovornost, kajti vse je pregledal z gospodarskega vidika, biv. predsednik dr. Frondizi pa s pravnega. Izjavil je tudi, da so na delu velike sile, ki bi rade zavrle petrolejsko proizvodnjo doma, samo da bi država znova morala uvažati petrolej. Med zasliševanjem Rogelija Frige-rija je večkrat prišlo do burnih scen, ko so nekateri poslanci uporabljali takšne izraze, katerih tu ni mogoče ponavljati. Predsednik komisije je bil prisiljen nastopiti z vso odločnostjo za zaščito dostojanstva poslanske zbornice. Zaključitev živinske razstave v Buenos Airesu V nedeljo 2. avgusta so v Palermu zaključili razstavo plemenske živine z velikim nastopom dresiranih konj. Na letošnji razstavi so prodali plemenske živine za 523.504.009 pesov, na lanski je pa bilo prodane za 220.144.000 pesov. Povedali smo že, da so na letošnji razstavi cene za posamezne plemenjake dosegle rekordne višine. Najvišje prodajne cene so dosegli: oven čistokrvne pasme Merino-Argentina, 3.500.000 pesov, čistokrvni žrebec pol milijona, merjasec 130.000 pesov, bik pasme Shorthorn 2 milijona, pasme Hereford 2.700.000, Holando-Argentino 1.700.000 in Aberdeen Angus 8.700.000 pesov. Silvo Kranjec: Slovenci na noti v Jugoslavijo V tem smislu je pisal „Slovenec“ tiste dni po atentatu in dr. Šušteršič je na žalnem zborovanju 5. julija 1914 govoril hude besede, ki so jih njegovi politični nasprotniki po pravici smatrali za hujskanje na vojno. Ker so naprednjaki, ki se niso ogrevali za trialistične načrte, pripisovane Francu Ferdinandu, pri žalovanju za njim ostali rezervirani, jih je Šušteršič očitno dolžil srbo-filstva. še pred začetkom vojne je brez vednosti strankinega vodstva izdal „strogo zaupno“ okrožnico, kjer je prosil zaupnike poročil o „pojavih velesrbstva odnosno protiavstrijstva“ pa tudi o naročnikih „kakega slabega lista, kot so: Slovenski narod, Dan itd.“ 2). Njegovo glasilo „Resnica“ je kasneje decembra 1917 povedalo, da je bil uspeh okrožnice zelo povoljen in da se je izkazalo, da je imelo velesrbstvo na Kranjskem prav malo korenin. Mučno negotovost, ki je sledila sarajevskemu atentatu, je končal konec julija avstrijski ultimat Srbiji, za njim je prišla vojna napoved in v nekaj dneh prava svetovna vojna. Sedaj je šlo zares in slovenski politiki obeh vodilnih strank niso štedili s patrioflčnimi izjavami, ki jim jih je narekovala bolj skrb za usodo Slovencev, kot pa vdanost mo- 2) Dokumenti Koroščeve stranke iz leta 1914, I. zvz. Lj. 1920, 63 rarhiji. Tudi slovenski socialisti, razočarani nad oportunističnim nastopom avstrijske in nemške socialne demokracije, so resno računali z zmago centralnih sil. Z mnogimi drugimi so se tolažili, da bo tudi zmaga Avstrije z morebitnimi osvojitvami na Balkanu prinesla konec nemško-madžarske hegemonije in več pravic ostalim narodom. Vendar so se pokazali znaki tudi drugačnega razpoloženja. „Nekateri dijaki,“ pravi dr. Šušteršič, „so menda razširili po Ljubljani nekaj listkov s približnim besedilom: „Doli z vojno, Doli s klerikalci, Smrt Šušteršiču“ 3). „Slovenec“ pa je pisal 31. julija, da „so se mnogi mladi ljudje vmešavali med rezerviste in jih hujskali“ in da je bil aretiran neki realec, ki je „nagovarjal rezerviste, da naj ne streljajo na Srbe“. Taki srbofilski „dijaki“ in „mladi ljudje“ so si seveda nakopali preganjanje avstrijskih oblasti. Že koj po sarajevskem atentatu so bili zaprti vodilni Preporodovci po gimnazijah, kolikor niso odšli čez mejo. Jeseni 1914 se je vršil v Ljubljani proti 32 dijakom pravi „veleizdaj-niški proces“, ki se je po zaslugi slovenskih sodnikov končal dokaj milo. Glavna obtoženca Endlicher in Novak sta bila pa naslednje leto vnovič sojena v Gradcu; prvi je že pred sodbo 3) I. Šušteršič, o. d. 109 umrl, drugega, ki je dobil 5 let ječe, je rešila šele splošna amnestija poleti 1917. Poleg Preporodovcev so bili zaprti ali internirani razni mlajši naprednjaki, zlasti iz Gorice in Trsta, pa tudi bivši ljubljanski župan Ivan Hribar in drugi. Tako je moral na ljubljanski grad tudi Ivan Cankar, ki je pred letom propagiral „zvezno republiko jugoslovansko“. Vse to je bilo z avstrijskega stališča umljivo, toda godile so se tudi stvari, ki so avstrijsko misleče Sloven- \ ce težko razočarale in pospešile pre-1 obrat v njihovem mišljenju. Avstrijski j Nemci so od vsega začetka vzeli vojno kot „boj med slovanstvom in german-stvom“ in skušali s pomočjo civilne in zlasti vojaške oblasti, ki je sedaj postala vsemogočna, zatreti vse pojave narodnega življenja. Najhujše je bilo na Koroškem in Štajerskem, kjer so preganjali zlasti slovenske duhovnike, ki so bili kot narodni voditelji pa tudi kot duhovniki svobodomiselnim nemškim na-cionalcem trn v peti. Podtikali so jim protidržavne izjave in dejanja in jih vlačili vklenjene v zapore, pri tem pa so jih nahujskane nemškutarske tope zasramovale in tudi dejansko napadale. Zaman je mariborska Straža, glasilo SLS na Štajerskem, dopovedovala Nemcem, da „Avstrija in njen cesar ne nastopata proti Srbiji, ker so Slovani, ampak ker so naši sovražniki. Ne gre torej za boj proti Slovanom, ampak za boj proti našim sovražnikom“. Tudi ljubljanski „Slovenec“ je moral sredi svojega bojnega navdušenja ponatisniti ta pouk, ki je jasno pokazal razliko v, položaju SLS na Kranjskem in izven Kranjske. Tej razliki je odgovarjala tudi razlika v mišljenju, ki je bilo že doslej pri izvenkranjskih Slovencih mnogo bolj radikalno, poslej pa se je še bolj radikaliziralo, dokler ni njihov voditelj dr. Korošec izpodrinil „kranjskega vojvode" Šušteršiča. Tudi nasilje, ki ga je uganjal vojni režim po drugih jugoslovanskih deželah, in pa brezobzirno žrtvovanje slovanskega vojaštva na bojiščih, je ljudi vedno bolj odvračalo od Avstrije. Daši je potek vojnih dogodkov, zlasti nemški poraz na Marni in avstrijski umik iz Srbije, kazal, da zmaga centralnih sil ni gotova in da se bo vojna vsaj še dolgo zavlekla, so Nemci delali ohole načrte, kako bodo po vojni zavladali vsej Srednji Evropi in iztrebili male slovanske narode. Ni čuda, da so bili slovenski izobraženci, tudi oni iz SLS, Avstriji vedno bolj sovražni in so si začeli želeti zmago antante, čeprav so se jim pri tem vsiljevali stari pomisleki. ki so postajali sedaj celo aktualni. Kmalu po začetku vojne je bilo namreč jasno, da Italija svoji zaveznici ne le ne bo pomagala, ampak, da ji bo pri ugodni priliki padla v hrbet. Začela se je pogajati hkrati z antanto in z Avstro-Ogrsko, ki ji je bila pod pritiskom Nemčije nazadnje pripravljena odstopiti nekaj ozemlja. Dosti več je Italiji nudila antanta, ki je ravno spomladi 1915 zelo potrebovala pomoči in si je od dobro pripravljene vojske veliko obetala. Ta pogajanja so se vršila v Londonu in so se končala 26. aprila 1915 s tajnim „londonskim paktom“, v katerem so Anglija, Francija in Rusija obljubile Italiji Južne Tirole, Goriško, Trst in Istro ter severno Dalmacijo, če bo najkasneje v enem mesecu stopila v vojno zoper Avstro-Ogrsko. Italijani so sicer zahtevali celo- Dalmacijo, toda ruski zunanji minister Sazonov se je temu odločno uprl, ker je hotel varovati Srbiji in Črni gori izhod na morje. Primorski Slovenci in istrski Hrvati so bili že prvi dan razgovorov žrtvovani, I kajti zanje se Rusija ni zanimala. V I carski Rusiji so poznali v prvi vrsti pravoslavne Slovane, torej Srbijo in i črno goro, s katerima so imeli tudi dinastične zveze. Zedinjenje vseh Jugoslovanov pa ni bilo v ruskem programu, ker so se v Petrogradu bali, da bi v taki Jugoslaviji prevladali katoliški Hrvati in Slovenci in bi se potem nanjo ne mogli zanesti, „če bi bilo treba, da se ruski narod bori z orožjem v roki samo pol dneva za osvobojenje Slovencev, bi jaz ne bil zato,“ je nekoč Sazonov naravnost povedal.4) Rusija tudi ni mislila na to, da bi zahtevala jamstva za narodne pravice odstopljenih Jugoslovanov, ki bi ga bila Italija po mnenju pariškega srbskega poslanika Vesniča takrat pripravljena dati.5) 4) M. Pavlová, Jugoslavenski odbor. Zagreb 1925, 54. 5) B. Vošnjak. o. d. 62 Buenos Aires, 6. avgusta 1964 SVOBODNA SLOVENIJA Stran 3 Na Kočevskem je med ljudmi veliko razburjenje in nejevolja. Železniško prevozno podjetje v Novem mestu je nam-mreč objavilo, da namerava od Ribnice do Kočevja ukiniti ves potniški in tovorni promet, ker je posebna strokovna komisija železniškega inštituta iz Beograda ugotovila, da je proga na tem področju za vsak promet nevarna. Zato naj bi v bodoče vlaki od Ljubljane vozili samo do Ribnice, med Ribnico in Kočevjem pa naj bi osebni in tovorni promet opravljali avtomobili. Razne ustanove na Kočevskem in ljudstvo zahtevajo, da mora Kočevje še naprej imeti železniško zvezo z Ljubljano. V podkrepitev svojih zahtev navajajo okolnost, da samo iz Kočevja mesečno odpremijo 1100 do 1300 vagonov blaga. Za nemoteno in varno razvijanje osebnega in tovornega prometa, je pa treba obnoviti železniško progo tako, da bo vzdržala 20 tonski osni pritisk, kajti dosedanje stare parne lokomotive bodo v nekaj letih doslužile in jih bo treba zamenjati z Diesel lokomotivami. Napovedi nekaterih kom. gospodarskih funkcionarjev, češ, da ho v bodočnosti odvoz premoga iz Kočevja odpadel, ker da bodo zgradili veliko toplarno, pa ljudje smatrajo za eno od komunističnih bajk iz zaloge njihovih raznih načrtov, s katerimi slepijo narod. Na seji izvršnega sveta v Ljubljani je sekretariat za splošne gospodarske zadeve predložil poročilo o gospodarskem stanju železniških prevoznih podjetij v Sloveniji. Poročilo navaja, da se bodo letos ta podjetja „znašla v zelo neugodnem gospodarskem položaju, ker s povečanim obsegom dela ne bodo mogla več pokrivati porastka izdatkov“. Poročevalec omenjenega sekretariata je zatrjeval, da je „temeljito rešitev problematike železnic mogoče pričakovati le z uvedbo novega gospodarskega sistema tudi na železnici z ekonomskimi odnosi do ostalega gospodarstva in med seboj. Pod takšnimi pogoji poslovanja se bodo odkrivale nove razmere v ekonomiki železnic“. ■— Tako se bodo komunisti vrnili na stari in preizkušeni gospodarski sistem, ki velja tudi za železnice. Za to spoznanje in za vrnitev nazaj na sistem, ki je v Sloveniji že bil pred komunisti, So sedanji rdeči oblastniki rabili polnih 19 let. Zapravljanje ljudskega denarja s stalnim prekoračevanjem odobrenih kreditov za razne investicije je v domovini zavzelo že tako velik obseg, da zanje v državni blagajni ni bilo več mogoče najti nobenih razpoložljivih sredstev. Saj so na eni zadnjih sej izvršnega sveta v Ljubljani ugotovili, da so pri raznih investicijah prekoračeni dovoljeni zneski za 38%. Ker novih denarnih virov za ta prekoračenja ni, so problem rešili enostavno na ta način, da so pri 37 investitorjih začete gradnje ustavili. Ljubljanska opera je prva v Jugoslaviji postavila na oder opero Hein- richa Sutermeistra v dveh dejanjih Razkolnikov po znanem romanu Dostojevskega. Opero je režiral Ciril Debevec, dirigent je bil Rado Simonitti, Razkolnikova je pa igral in pel Miro Brajnik, ki je dejal, da je bila zanj ta vloga doslej tako v igralskem, kakor pevskem pogledu najzahtevnejša. Umrli so. V Ljubljani: Janko Cuderman, strokovni svetnik pri Zavodu za gospodarsko planiranje, Hedvika Hillmayr, Avgust Sterle, upok., Tone Huč, biv. gostilničar, Gregor Lavrič, Adolf Kranjec, žel. upok., Avgust Vertačnik, žel. upok., Jakob Bracika, Alojzija Jug roj. Lovišček, Ivan Ušlakar, biv. javni notar v p., Viktorija Jagodic, Hermina Golob roj. Kosmač, Helena Kapus, Elizabeta Košak roj. Krištofič in Stanko Berrte, žel. uslužb. v p. v 'Novem mestu, Roza Mazi, upok. v Borovnici, Martin Drobnak, računovodja Zdravstvenega doma v Slov. Konjicah, Anton Lenče v Klečah, Elizabeta Šinkovec roj. Kraševec v Vrhniki, Ivan Giovanelli v Jarčah, Henrik Jug v Kranju, Franc Mrzel, upok. v Trbovljah in Stanislav Lampič, pravni referent v papirnici Veveče. SLOVENCI VARGENTINI SLOVENSKA VAS Misijonski krožek v Lanusu je v nedeljo, 2. avgusta, pozdravil slov. misijonarja iz Konga, č. brata Karla Ker-ševana, ki se je po sedemnajstih letih dela v osrčju črne Afrike mogel za nekaj mesecev podati najprej na svoj dom na Primorskem in obiskati slovenska središča misijonskega zaledja po vsem svetu. Sedaj bo ostal nekaj tednov v Argentini. Prvo pozornost je posvetil središču slovenske misijonske akcije v zamejstvu. Slovenski dom v Slovenski vasi v Lanusu je bil v nedeljo po večernicah poln prijateljev misijonstva, ki so pozdravili br. Kerševana in z zanimanjem sledili njegovi razlagi o položaju v sedanjem Kongu, zlasti o težavah, ki jih morajo premagovati misijonarji v deželi, nepripravljeni za samostojno življenje. Za poročilom je g. Lado Lenček še v obliki razgovora ponazoril delo br. Kerševana najprej v domovini, nato v Rimu in na misijonskih postajah v Afriki. Glavni del večera pa sta zavzemala dva odlična filma v barvah z nazornim slikanjem življenja domačinov in dela misijonarjev, ki doseže svoj višek v filmu posnetem ob posvetitvi novega misijonskega škofa. SLOVENCI PO SVETU AVSTRALIJA Otroci Slomškove šole v Melbournu bodo igrali tretjo nedeljo v avgustu igro „Kek in Mojca*. Na praznik Marijinega Vnebovzetja bodo imeli Slovenci v Sydneyu in okolici skupno romanje v Penshurst. Po romarski pobožnosti bo v dvorani družabna prireditev, med katero bo g. dr. Mikula kazal slike s svojega potovanja po Ameriki in Evropi. Družina Cvetka Faleža iz Anslie je imela težjo avtomobilsko nesrečo. Z avtomobilom je bila na smučarskem izletu na Snowy Mountains — Snežni gori. Pred mostom Cooma je zadel v njihov avtomobil zaradi megle tuj avtomobil. Oče in otroci so dobili manjše poškodbe, mati Ada je bila huje poškodovana, prov tako bratranec Viktor, katerega so morali v bolnišnici operirati. Pri drugi avtomobilski nesreči v predo-prav iste gore je pa polomilo kosti in stisnilo ude Milanu Kustecu. V Sydneyu so igralci Slovenskega društva v režiji Ivana Koželja naštudirali igro Draga Vodopivca Zaradi Oreha. Uprizoritev je bila napovedana za soboto, 1. avgusta. ŠAH Po devetem kolu šahovskega turnirja za pokal „Naš dom“ v San Justu je stanje sledeče: Mehle Ivan 8.5, Močnik 8.5, Poštaj-nar Marijan 8.5, Urbanija. Janez 4.5, Oven Ivan 4, Kosančič Bogdan 4, Erjavec Slavko 3, Benko Franc 2, Oblak Ciril 1, Indihar Lado 1, Iskra Ivan 0, Čuček Janez 0 ter Zupanc Franc 0 točk. Presenečenje turnirja je vsekakor mladi Urbanija, ki se je približal vodečim na tabeli. Med uspehe mu je šteti remije s Poštajnarjem, Ovnom ter Kosan-čičem. Zaključek turnirja bo 15 t. m. PO ŠPORTNEM SVETI) Konec prejšnjega meseca sta se že šestič pomerili v lahki atletiki dve najmočnejši reprezentanci: severno-ameri-ška in sovjetska. To pot je bilo tekmovanje v Los Angelesu. Pri moških so zmagali atleti ZDA s 139 točkami, sovjetski atleti pa so zbrali 98 točk. Nasprotno pa so zmagale sovjetske atletinje nad ameriškimi s 59:48. Na tekmovanju je bilo doseženih nekaj odličnih rezultatov, kar je sicer samo po sebi umevno, če so se pomerili najboljši atleti. Vendar pa sta bila postavljena samo dva nova svetovna rekorda. Tako je znani metalec krogle Dallas Long zalučal kroglo kar 20.68 m; v skoku s palico pa je Fred Hansen postavil novo znamko 528 cm. V Guayaquilu v Ekvadorju se je v nedeljo končalo XVII. južnoameriško prvenstvo v plavanju; prvenstva so se udeležile reprezentance Argentine, Bra- zila, Sila, Kolumbije, Ekvadorja, Peruja, Venezuele in Urugvaja. Naslov prvaka je imel Brazil, to pot pa je argentinska reprezentanca osvojila naslov prvaka z velikim naskokom. Končni vrstni red je bil: Argentina 379.25 (moški 214, dame 165.25), Brazil 221.2E (184.75, 72.5), Venezuela 180 (71.5, 109.5), Perú 86, Ecuador 39.75, Kolumbija, 37.2, Uruguay 30 in Čile 0. Izredno uspešen je bil Argentinec. Nicolao, eden najboljših svetovnih pla-! valcev. Zmagal je v prostem stilu na! 200, 40, v metuljčku na 100 in 200 ter plaval v zmagovalni štafeti 4x100 (štirje stili). Med damami pa je bila najboljša Venezolanka Rockembach, ki je zmagala v prostem in hrbtnem stilu; premagala jo je edino Argentinka S. Peper v prsnem plavanju. Odsek SFZ A. M. Slomška — R. Mejia se vneto pripravlja na letošnje Mladinske športne dneve; posebno še v namiznem tenisu, zato organizira prijateljske tekme z raznimi klubi. Tako sta na državni praznik 20. junija gostovali v Slomškovem domu prvo in drugo moštvo nemškega kluba S. E. D. A. L. O. iz Lanusa. Ta klub je najmočnejši v Argentinsko nemški ligi in je tudi na prvih mestih v Argentinski ligi. V prvem moštvu so zmagali Nemci s 5:2, v drugem pa odsek SFZ s 5:1. V petek, 17. julija, je odsek vrnil obisk 'Nemcem in sicer to pot s petimi moštvi. Rezultati so bili sledeči (rezultat na prvem mestu za SEDALO): 1. moštvo 5:1, 2. moštvo „A“ 5:3, 2. „B“ 4:5, 3. A 5:1 in 3. B 5:1. Tekme so bile MŠA JUBILANTA Slovenci smo res lahko še sedaj ponosni na svoje številne prosvetne in kulturne ustanove, ki so nam jih pred komunistično diktaturo ustvarili nesebični in požrtvovalni slovenski možje. Laiki in duhovniki. Zasluga teh prosvetnih ustanov, s katerimi je bila posejana slovenska domovina, je, da se je splošna kulturna stopnja slovenskega naroda tako dvignila, številna prosvetna društva po mestih in deželi so s svojim sistematičnim vzgojnim delom širila splošno obzorje vsem svojim članom in jim izoblikovala tudi značaje. Dala jim je nekaj, kar jim je ostalo vse življenje. Voljo in sposobnost za delo v organizaciji, v skupnosti. če pogledamo okoli sebe, bomo povsod opazili med najdelavnejšimi ljudmi po raznih organizacijah prav tiste, ki so se v organizacijah in društvih že doma udejstvovali. To delo nadaljujejo v izseljenstvu, čeprav v mnogo težjih okolnostih kot pred vojno doma. Zato ga pa opravljajo še z večjo vnemo in tudi požrtvovalnostjo. V današnji številki omenjamo dva taka slovenska moža in se spominjamo njunih življenjskih jubilejev. To sta petdesetletnika gg. Nande Češarek in Ivan Klemenčič. Nande Češarek Kdo od demokratskih slovenskih naseljencev v Bs. Airesu ga ne pozna, vedno vedro razpoloženega in za vsako delo pripravljenega. Rodil se je 12. julija 1914 v Nemški vasi pri Ribnici. Bil je najmlajši sin pri Matevževih. V ribniški občini je bil pred vojno tajnik. Prav tako se je z vso vnemo udejstvoval v prosvetnem društvu. Nastopal pri raznih predstavah in bil član cerkvenega pevskega zbora. Med vojno je bil v Ljubljani v službi pri Prevodu, begunska leta je preživel v Italiji v taboriščih Monigo, Servigliano, Senigallia, v Argentino je prišel leta 1948, odšel najprej v službo na jug k petrolejski družbi Diadema Argentina v Comodoro Rivadavia, nato se vrnil v Buenos Aires, kjer je delal po raznih, tov. obratih. Sedaj je poslovodja v podjetju Tesoria. Kakor v domovini pred vojno, se je tudi vidno udejstvoval v prosvetnem in kulturnem življenju tako v begunskih letih v Italiji, kakor v izseljenstvu v Argentini. Iz begunskih taborišč se ga ljudje še sedaj spominjajo iz številnih vlog, v katerih je nastopal v po večini napete in so vzbudile dosti zanimanja med občinstvom. Za odsek A. M. Slomška so igrali: Babnik Franci, Fajfar Ivan, Piber Roman, Babnik Stane, Erjavec Tomaž, Hribar Viktor, Kržišnik Jure, Maček Matjaž, Marolt Jože, Prešeren Franci, Tušek Jože, Tomazin Franci, Vodnik Ciril in Žakelj Janko. Domači igralci so bili vsekakor močnejši, in je zato to tekmovanje sluzilo ramoskim igralcem predvsem kot odlična šola za bodoče nastope. Vsofc teden ena SOČA VODA JE ŠUMELA Katarina Stanič Soča voda je šumela, mesec je na nebu sjal. Ti pri oknu si slonela, ko sem jaz slovo jemal. Njemu dala si desnico, poljubila ga srčno, men’ pa dala si levico, pa še to tako hladno. V tujem■ kraju zdaj prebivaš, oh, kak me srce boli. Tamkaj z drugim srečo uživaš, moj spomin ti je ne kali. raznih igrah. Vsa leta je bil tudi član Slovenskega emigrantskega pevskega zbora. V Argentini je to delo po vrnitvi v Bs. Aires nadaljeval; je član pev. zbora Gallus od njegove ustanovitve naprej, dvakrat je bil tudi njegov predsednik; bil je tudi odbornik Društva Slovencev, sedaj je pa član odbora Slovenske pristave. Poročen je s hčerko znanega slov. strokovničarja pok. Albina Gaserja gospo Magdo. V srečnem družinskem življenju sta se jima rodili dve hčerki. S svojo družino živi v lastni hiši v Ca-stelarju v neposredni bližini pristave. Ivan Klemenčič Jubilant se je rodil 9. avgusta 1914 v Dolu pri .Ljubljani. Po končani ljudski šoli se je doma pri očetu izučil kolar-ske obrti Vneto se je udeleževal tudi dela v domačem prosvetnem društvu. Bil je tudi član Fantovskega odseka. Med komunistično revolucijo je bil med prvimi domobranci na Gorenjskem, ki so branili domove in ljudi pred komunističnimi nasilniki. Z ostalimi domobranci se je leta 1945 umaknil na Koroško, odkoder so ga Angleži z ostalimi slovenskimi fanti in možmi vrnili Titovim komunistom. Pa se mu je posrečilo uiti pri Velenju. Skočil je iz vrste in se skrival po slovenskih gozdovih, dokler ni znova prišel na Koroško, kjer je begunska leta preživel v Spittalu ob Dravi. V taborišču se je tudi poročil z gospo Marijo Kokalj. V zakonu se jima je rodilo 5 sinov. Po prihodu v Argentino je dobil zaposlitev v Tintoreriji Moron. V tem podjetju je kot mizar v službi še danes. S svojo družino živi v lastni hiši v Castelarju. Vsa leta se živahno udejstvuje na Pristavi ter si kot član njenega odbora prizadeva, da bi se čim lepše uredil ta najlepši prostor, ki ga ima slovenska izseljenska skupnost v Buenos Airesu. • Obema jubilantoma k petdesetletnici iskreno čestitamo, jima želimo vse najbolje, Boga pa prosimo, naj bi jima naklonil še dolgo življenje v srečo njunih družin, kakor nas vseh. Bog ju živi še mnogo let! Uprizoritev Župančičeve Dume Kolikokrat v zdomstvu iščemo, v skritem kotičku srca ali pa na glas smisel ohranjanju slovenstva. Kolikokrat naši mladi, v tujini rojeni in rastoči, nihajo med smiselnostjo in nesmiselnostjo istega. Koliko dvomov in strahu, upov in bolečin se loteva zaradi tega nas samih. Ob vsem tem ni čudno, da je izbrala naša' mladina za obhajanje petnajstletnice svojih mladinskih organizacij Župančičevo Dumo, našo najmogočnejšo domovinsko pesem, vso polno vprašanj in iskanj, slovenske lepote in žalosti. Župančič sam je priznal, da pomeni zanj Duma obenem Z vlakom glavni pesniški trud štirih let (1904—1908). Sam je tudi povedal, da je hotel z Dumo najti pravi odnos do domovine: preko čustvenega ljubimkanja z vnanjo-stmi in preko razumskega svetovljanstva skuša sam v svoji duši pregledati vse, kar je našega, in vse naše, kakor je, vso lepoto in tragiko slovenstva. Res začenja s čustvom (ženski glas), nadaljuje z razumom (moški glas), pa se vrne spet v čustvo, s katerim doživlja domovino v globini. Ob pretehtanju vsega se mu stavijo vprašanja: Kje, domovina, si? Ali na poljih teh? še pod Triglavom, okrog Karavank? Ali po plavžih si, ali po rudnikih? Tu? Preko morja? In ni ti meja? Ne najde odgovora, kljub temu da je dolgo gledal, slušal, plakal, upal. Le sluti domovino in čuti jo. Ostala je le bolečina. V njej obstane ves tih in miren, kot je tiho in mirno začel iskanje. Vsaka uprizoritev nekega dela je odvisna od tistega, ki si je uprizoritev zamislil, od njegove globine in širine in od tankega sluha, s katerim zna prisluhniti svojemu času in prostoru. Razumljivo je, da bo nosila sedanja tukajšnja uprizoritev znake naše občestve-ne tragike tujinstva pa neke odprtosti v vesolje, iščoč prav pri bitnih osnovah stvari odgovora na vprašanja. Že beseda sama duma pomeni najprej zbor, občestvo, potem šele pesem. Tudi vsebinsko ne gre pri Dumi za usodo posameznika, ampak za usodo nas vseh. Mi vsi iščemo odgovora, tisti doma, tisti ob meji, tisti daleč od doma. Vsi občutimo razklanost, dajemo svoje talente drugim narodom, da se „diči tujina z delom naših rok“. Ali je res to smisel našega bivanja? Morda. Za odgovor prejemamo molk, a vztrajamo. Prav to je naša tragika in mogoče naše veliko poslanstvo. To tragiko je že Župančič spravil v vrh svoje pesnitve in od nje mu prav na koncu ostane bolečina v srcu. Koliko bolj občutimo to iztekanje slovenstva med tuje rase in kulture mi, ki se prirasli z vsemi čustvenimi vezmi na svojo slovensko zemljo, razdajamo sami v sebi ali v svojih potomcih med tujce. To bolečino izpove uprizoritev s poudarkom težišča v verzih Hamburg, Hamburg. To je višek dumske tragedije, z vsemi zvonovi zvoni, ves zbor kriči v nebo, prostor se razbija od krikov, ves oder se giblje, telesa padajo kot mrtva, žene jokajo. Vse nenadoma utihne. Odgovora ni. A smo pomirjeni, | ker smo se izkričali, nismo sami, duma smo, zbor, in naša prisotnost v svetu se je povečala. S tem iskanjem odgovora pri nebu, v vesolju je pa že tudi prikazana odprtost v metafiziko, v nadčasovnost in izvenprostornost. Ni govora o politiki, niti ne o kaki ideologiji. Je iskanje smisla pri koreninah stvari, kako se vskladi neka etnična skupnost, ki hoče taka biti, v celotni sestav človeštva in kozmosa. Kakšen je smisel njenega ostajanja zanjo in za drevo, od katerega se je odcepila, in za novo zemljo ? čeprav ni odgovora, pa ga vendar slutimo v besedah, da se tujina diči z delom naših rok. V tej tragiki je smiselnost našega tujinstva. Notranja zgradba Dume spominja zelo na Čajkovskega šesto simfonijo in j uprizoritev to v svoji najbolj osnovni sestavi upošteva, šesta simfonija se ! namreč začne z adagio stavkom in se ¡proti vsakemu pričakovanju konča tudi iv adagio stavku, človek bi pričakoval, da se bo končala v tretjem stavku, v alegrettu, a ponovi tisto strašno žalost prvega stavka in ustvari iz njega četrtega. Je to nekaj mimo pravil tistega časa. Ista osnovna kompozicija je pri Dumi. Pričakovati bi bilo konca pri Hamburg, Hamburg, a se pesem po-tiša v tiho žalost, ki se je iz vsega vesolja zbrala v pesnikovo srce. Uprizoritev bo prikazala Dumo glasovno in vidno. Najprej in predvsem glasovno. Župančičeva beseda je čudovito glasove posnemajoča. To sicer niža njeno umetniško vrednost in osnovnost, a veča njeno recitacijskost. Besede posnemajo vrtenje kolovrata, korake po cesti, brnenje žic, ropot tovarne, bojni krik in odmev, ptice v gozdu. V dveh primerih pripelje zamisel to posnemanje glasov do viška: v lirični podobi Gregorjevega in v tragični o Hamburgu. V prvi ustvari ves zbor petje prebujajočega se gozda, v drugi mrtvaško vzdušje. Tu prireditev uporablja določeno srednjeveško melodijo mrtvaškega plesa neznanega francoskega avtorja (isto uporablja npr. Berlioz v svoji Fantastični simfoniji ali Honegger v Claudelovi Ivani na grmadi). Ta melodija sovpada z ritmom Župančičevih verzov in solisti lahko v isti melodiji recitirajo. Razen tega ustvarja večkrat zbor religiozno vzdušje z antifonskimi. sko-j ro koralnimi vzkliki, s tem da jih govori zelo jasno, skoro pojoče. Govoreči zbor je pridih občestva, skupnosti, pa obenem nekak odmev na vse, kar se dogaja. Petje narodnih melodij z zaprtimi usti je zvočna kulisa. Prostor sam, na katerem se dogaja Duma, nakazuje v celoti našo razbitost in razklanost. Verze, ki jih govorita solista in se kar ponujajo v igranje, igra koreografski zbor s kretnjami, z glavami, s plastiko telesa. Folklorna skupina se vključi v pesnikovo zamisel z belokranjskim kolom. Kostumi in luči pomagajo ustvariti razpoloženje. Pri tokratni izvedbi Dume bosta nastopala dva govorna solista, on in ona, šest igralcev in šest igralk, ki ne govore, ampak le igrajo, govorni zbor 76 fantov in deklet, ki so, odgovor vsega slovenstva na pesnikovo bolečino, dalje belokranjska folklorna skupina in pevski zbor sanjuških deklet. Uprizoritev bo gotovo dogodek med nami, saj je izvirna po svoji zamisli in izvedbi. Verjetno je prvič med Slovenci oživljena na odru kot odrska, ne baletna ali alegorična stvaritev. Prav gotovo ni še nihče med Slovenci uporabil govornega zbora kot instrumentalno muzikalni element, ki nadomešča simfonični orkester. Novi časi zahtevajo nove oblike, mladi ljudje mlade, žive stvaritve. In to bo v polni meri ta uprizoritev Dume, ki jo je mladina navdušeno sprejela kot nekaj svojega. B. R. Stran 4 SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 6. 8. 1964 - No. 32 OBVESTILA Romanje Slovencev v Lourdes bo 23. septembra. Začetek romarskih pobožnosti ob 15.30. SDO in SPZ priredita ob 15-letnici obstoja obeh organizacij akademijo v nedeljo, 16. avgusta ob 18 v Slovenski hiši. Vse udeležence prosimo, da pridejo točno, ker se bo prireditev začela ob napovedani uri. Po začetku prireditve ne bo vstopa v dvorano! Sestanek staršev otrok slov. šolskega tečaja dr. Franceta Prešerna v Ca-stelarju bo na praznik Vnebovzetja, 15. avgusta, ob 15 na Pristavi. Predavala bo ga. Anica Kralj. Vabljeni! Redna sestanka naraščajnic SDO in naraščajnikov SFZ iz Ramos Mejia sta vsako soboto od 14—15 v Slomškovem domu. Slovenski srednješolski tečaj v treh oddelkih bo v soboto, 8. avgusta, od 15.30 do 19.30 v Slovenski hiši. SKAD vabi vse člane in prijatelje na II. redni sestanek, ki bo 8. avgusta ob 19.30 v Slovenski hiši. G. dr. Mirko Gogala bo nadaljeval s temo o prosto-zidarstvu. Misijonar br. Kerševan v Slomškovem domu. Peti prosvetni večer bo v soboto, 8. avgusta, ob pol 8 zvečer. Predaval bo misijonski brat Kerševan, ki je deloval 16 let v Belgijskem Kongu. Ker je ta razburkana dežela danes predmet svetovne pozornosti, bo zanimalo tudi naše rojake, kakšen je danes položaj v Afriki in v Kongu še posebej. G. misijonar bo pokazal tudi več 'barvnih filmov. Vabljeni! „Sprehod po Sloveniji“ je naslov skioptičnemu predavanju, ki ga bo imel v Slovenskem domu v San Martinu g. Anton Kovač v soboto, 8. avgusta ob 20. Krasne, deloma nove slike iz Slovenije, Pripeljite s seboj tudi mladino, da spozna svojo domovino. Naraščajnice SDO v San Martinu bodo imele svoj redni sestanek v soboto, 15. avgusta popoldne ob 16. Slovenski dom v Carapachayu. — Zopet bodo koline. Priznane koline. Najboljše koline. Pridite v naš dom, ne bo Vam žal! Zadnjo nedeljo v avgustu — 30. 8. 1964 — Vam bodo na razpolago ves dan izvrstne klobase in izvrstna pijača. Slovenski dom v Carapachayu Vas pričakuje! V ponedeljek 17. avgusta, na državni praznik, bo skupna čajanka za vse članice in člane SFZ in SDO. Začeli bomo ov 16. Na programu je razdelitev pokalov za lahkoatletski turnir in turnir naraščajnikov. Filmi, šaljive točke. Vestnih, SFZ 4. redni sestanek SFZ V nedeljo 2. avgusta, po skupni mladinski maši, je g. profesor Geržinič vodil debato o osebnosti. Kaj je pravzaprav osebnost ? Razdelil je debato na tri dele: v prvem, razjasnenje pojma o osebi; v drugem, kako okolje vpliva na osebo in v tretjem, kaj je sploh osebnost in kako vpliva na druge. Vsak lahko postane osebnost, pa naj bo izobražen ali pa ne. Razlikujemo pa potem krščanske osebnosti; osebnosti, ki niso v stilu z našo vero in osebnosti, ki pa velikokrat veljajo samo za reprezentanco naroda ali skupine ljudi, to se pravi takozvane diplomatske osebnosti. Naša vera in pa krščanski socialni nauk pa nam zelo pomagata, da lahko pridemo do stopnje osebnosti, se v njej razvijemo in pomagamo drugim, da postanejo nam enaki. Navzočih je bilo 23 članov, ki so sodelovali pri debati in definirali različne pojme. Ta debata, v smislu okrogle mize, je dala pobudo, da bi več sestankov organizirali na ta način in s tem poživili sodelovanje članov med sestanki. Proslava obletnice Slomškovega doma bo v nedeljo, 13. septembra 1964. Naraščajniki SFZ in naraščajnice SDO od 10. leta dalje iz Ramos Mejie bodo imeli svoja sestanka na praznik, 15, avg. ob 10.30 v Slomškovem domu. Fantovski odsek in Dekliški krožek v San Justu bosta priredila svoj III. mladinski dan v nedeljo, 6. septembra 1964, na katerega že sedaj vabita vse Vstopnice za prireditev SDO in SFZ so v predprodaji v Slovenski hiši v Dušnopastirski pisarni in v Slovenskem domu v Carapachayu. Sestanek ramoškega odseka SFZ bo v sredo, 12. avgusta ob 20. — Sestanek krožka SDO pa na praznik, 15. avgusta ob 10.30 v Slomškovem domu. Prireditev slov. šol. otrok na čast škofu Antonu M. Slomšku bo v nedeljo, 20. septembra. Naraščajnice! Drugi letošnji shod bo 17. avgusta ob 14 v Slomškovem domu. Na programu bodo tekmovanja ROMANJE DRUŽABNE PRAVDE bo na Marijin praznik, 15. avgusta v cerkev sv. Marjete v Boulogne FN GB, kjer župnikuje č. g. Albin Avguštin. Začetek točno ob 11. Spored: kratek romarski shod, sv. maša, skupno kosilo, litanije. Toplo vabimo vse članstvo DP in njihove svojce teh sploh vse rojake, zlasti še iz okolice Boulogne, Carapachaya, Vlila Adelina, Munra, Floride, Villa Ballester, Suareza, San Fernanda in drugod. V pisarni Zedinjene Slovenije imajo pisma: Anton Gutman, Jože Šešerko, in Roza Ivančič. Prosimo imenovane osebe, naj pošto dvignejo v uradnih urah od 16 do 18 vsak dan razen torka. O Ali si že izpolnil svoje obveznosti do društva Zedinjena Slovenija? KOLINE v nedeljo, 9. avgusta 1964 v Slov. domu v San Martinu Igra Moulin Rouge Tabor prireja svojo prvo DRUŽABNO PRIREDITEV 8. avgusta 196U ob 21 v prostorih kluba „Excelsior“, ul. Patricios 457, Santos Lugares Vabljeni! Igra: „MOULIN ROUGE“ Jerebice, zajci in druga okusna lovska jedila Vam bodo na razpolago na tradicionalni sanjuški LOVSKI VESELICI V SOBOTO, 15. AVGUSTA 1964 Sodeluje priznani orkester Začetek ob 15 NAŠ DOM V SAN JUSTU ■.VA’A"AV.VAV.V/.V.,.V/.V'.V.V.',.V.V,W»V.V.V.V.‘,AV.V.V,'VA ZALOŽBA Pedernera 3253 BARAGA BUENOS AIRES NOVA SLOVENSKA KNJIGA RUDA JURČEC SKOZI LUČI IN SENCE (1914—1958) Prvi del (1914—1929) 360 strani Opremil arh. Marijan Eiletz „Ta knjige se razlikuje od vseh naših dosedanjih knjig spominov. Avtor odkriva svoj razvoj in ga organično povezuje z utripom krajev, pokrajin in celotne Slovenije. Posebno osvetljavo vrže na tri dogodke: Cankarjeva smrt, prevrat po prvi svetovni vojni in Aleksandrovo diktaturo. Bralec kar zadiha ozračje tega časa in večkrat ostrmi pred značilnostmi ustanov (dijaških zavodov, SLS, „Slovenca“, gledališča) in gibanj (verskega, kulturnega, družbenega, dijaškega, krščansko socialnega, križarstva). Med osebami, s katerimi se srečujemo, so posebno živo prikazani dr. Korošec, Terseglav, Pino Mlakar, dr. Ehrlich in prof. Tomec. Jurčečevo srce in misel in skrb so neprestano pri koreninah, rasti, problemih in ciljih slovenstva. Prikazuje nam ga v notranjem zorenju in njegovih instinktivnih in zavestnih naporih za mesto v svetu.“ Alojzij Geržinič CENA: Argentina broš. 400 pesov, vez. 500 pesov; Južna Amerika 430 (530) pesov; ZDA, Kanada, Avstralija 3.50 (4.50) dolarjev Knjigo morete dobiti v Slovenski hiši (pisarna Dušnega pastirstva in v prostorih Slovenske kulturne akcije), Ramón Falcón 4158 in pri poverjenik slovenskih knjig. VVVtWWVWWVWWMWWWNWJWWWWWUVWAWJVWW ESLOVENA LIBRE Editor responsable: Milos 8tare Redactor: José Kroaelj Redacción y Administración: Ramón Falcón 4158, Buenos Aires T. E. 69-9503 Argentina O Oz ID p! Oh o O 2 o < FRANQUEO PASADO OBeestáa IT* *77» TARIFA REDUCIDA Coaeefián N Ktd Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 817.086 Naročnina Svobodne Slovenije za leto 1964: za Argentino $ 800,—; za Severno Ameriko in Kanado 7 dolarjev, za pošiljanje z letalsko pošt» 12 dolarjev. Talleres Gráficos Vilko S. R. L., Eatadoa Unidos 425, Bs. Aires. T. E. 33-7213 Tečaj valut v menjalnicah v Bs. Airesu, v torek, 4. 8. 1964. Prodajna cena: 1 USA dolar............. m$n 138,80 1 angleški funt ........ „ 385,60 100 italijanskih lir.......... 22,22 100 avstr, šilingov .... „ 533.50 100 nemških mark .... „ 3.470,— JAVNINOTA1 Francisco Saúl Cascante Escribano Público Pta. baja, ofic. 2-Cangallo 1642 T. E. 35-8827 Buenos Airea Recreo „Europa“ de Rovtar y Rovtar Hnos., Río Carapachay, Tigre, T. E.: 749-0589, na razpolago tudi Slovencem. ■ z ■ V Slov. domu v San Martinu bo : ! * i TEKMA V BALINANJU s v soboto, 15. avgusta ob 20 v nedeljo, 16. avgusta ob 10 dop. J v ponedeljek, 17. avg. ob 10 dop. • «Ves čas bo na razpolago topla hrana s ! Prijave se sprejemajo v domu do ■ ^ 10. avgusta. HOTEL TIROL (bivši hotel „Primavera“) vam nudi lepe sobe s kopalnico, centralno kurjavo, garaža MAKS in ZORA RANČNIK MAR DEL PLATA Mitre 2024 T. E. 2-8425 Hotel je odprt vse leto ... med nas je vsehalo in nas razteplo po sveti golob iz pod tujega neba trepeče nazaj, hrepenenje mu je pohazalo i pot i hraj. . . d u m PESNITEV: OTON ŽUPANČIČ ODRSKI SPEV ZA SOLISTE, ZBOR IGRALCEV IN DVA GOVORNA ZBORA ZAMISEL IN REŽIJA ]\lKO O SOREŽISER LUDVIK ŠTANCER 16. avgusta točno ob 18. uri — slovenska hiša prirejata SFZ in SDO ob 15-letnici NASI MLADINI 11 KO JE PA TAKO TEŽKO! Mama -pomiva posodo. Minca ve: „Sedaj bo treba brisati!“ Pa ji to delo ni všeč in mama jo mora posebej opomniti. Očku Minčino obnašanje ni všeč. Opozori Minco: „Ubogaj mamo rada, Minca se loti dela, a „zaviha nosek“ Ta zgodba se ponavlja vsak dan — tudi pri drugih delih, ki jih je doma vedno dovolj. Minca naredi, kar ji mama naroči, a zelo, zelo inerada, z veseljem!“ „Oh, ko je pa to delo tako težko!“ se izgovarja Minca. „Nič ni težko, Id tebi ni všeč. Vedi pa: ko bi ljudje delali samo to, kar jim je všeč, bi strašno malo naredili. Treba je pač delati vse, kar je potrebno — pa naj nam je všeč ali ne!“ DOMOVINA Gore visoke, vode globoke; šume zelene, zarje rumene, pisane trate njivice zlate; zvezdice jasne, rožice krasne, beli oblaki, * M mavrični traki; v polju škrjanček, zajček zaspanček, metuljčki veseli, pisani, beli; oče naš zlati in ljubljena mati: vsa ta lepota, vsa ta dobrota, vsa ta milina je DOMOVINA. Martina Bidovčeva Plošče Ves vesel mi je hitel Mirko pripovedovati: „Kombinado smo kupili, kom-binado!“ In ni mi dal prej miru, da sem šel z njim domov. Mirko je pripravil „kombinado“ in plošče. Poslušala sva nato slovenske, pesmi — narodne in umetne. Tudi ne-Ikaj tujih je bilo vmes. Vse lepe in iz- brane so pričale o dobrem okusu Mirkovega očka. Že sem mislil oditi, pa me ustavi Mirko: „čakajte, še eno imam. To sem pa sam kupil!“ Res je od nekod prinesel ploščo in jo zavrtel. Začuden sem poslušal: Glasovi, bolj podobni mačjemu mijavkanju, kot pa petju, so prihajali do mojih ušes. „Mirko, ustavi no tisto reč!“ sem zaklical. „Kaj vam ni všeč?“ je bil skoraj užaljen. Ne, res ne! Pač nimam okusa za tako petje. Pa tudi tebi priporočam, da se držiš slovenskih plolšč. „Moderno“ glasbo pa pusti. Bo bolj prav tako!“ Poslovenil Mirko Kunčič Ančha in sončna roža (Nadaljevanje) „Od mene? Rože imamo samo lepoto in vonj. Ančka, drugega ničesar.“ „Povej, sončna roža, povej: ali si že videla ljubega Boga?“ „Boga?“ se je zavzela sončna roža. „Seveda sem ga. Vsak dan pride -tod mimo in nas poboža s svojimi dobrimi mehkimi rokami. Zato pa smo tako lepe in vesele!“ „Ali bo tudi danes prišel... ?“ je svetlo pogledala Ančka. „Seveda bo prišel.“ „In če bo deževalo...?“ „On pride zmerom, Ančka.“ „Ah, roža moja zlata — podarila ti bom svoje ogledalce, da se boš vsako jutro lahko pogledala vanj, če... če...“ „No, kaj, Ančka?“ „...če boš govorila z Bogom in ga prav lepo prosila, naj tudi mene spremeni v takšno lepo rožo, kot si ti.“ „Bom poskusila, Ančka. Pridi jutri na vse zgodaj, še preden se bo sonce zbudilo, k meni. Le glej, da ne boš zaležala!“ Ančka se je poslovila. Pozabila je na očeta, pozabila na svoj god. Ves -dan, vso noč je mislila samo na sončno rožo... 3. Komaj se je zjutraj začelo daniti, je Ančka skočila iz mehke postelje. Kakor miška v luknjo je hitro smuknila v svojo toplo sivo oblekco, potem pa neslišno zlezla skozi okno na vrt. Rože so še spale. „Hvala Bogu,“ se je oddahnila Ančka, „hvala Bogu, nisem prišla prepozno!“ Stopila je k sončni roži in jo s pritajenim glasom poklicala: „Zbudi se, sončna roža, zbudi se!“ Sončna roža se ni genila. Ančka je zaklicala glasneje: „Hoja hej, sončna roža, ali nič ne slišiš!?“ Sončna roža je vztrepetala in se prebudila. Pomela si je oči in z zaspanim glasom dejala: (Bo še) Pisan drobiž Čarobni kvadrat A A E E Iz črk v kvadratu sesta- I I L L vi besede, ki se berejo vo- L M O O doravno in navpično ena- R R S V ko. Besede pomenijo: 1. rabimo pri umivanju; 2. drobna trska; 3. vrata pri leseni ograji; 4. stara ploskovna mera. Zlate resnice Za vse je svet dovolj bogat in srečni vsi bi bili, ko kruh delil bi z bratom brat s prav srčnimi čutili! Kar nočeš, da bi bližnji storil tebi, ne stori ti drugemu! Besedna uganka Prva črka „K“ — pod zemljo je kopač Prva črka „H“ — izvrsten je skakač Prva črka „V“ — cvete in zeleni Prva črka „P“ — nam mizo okrasi Skrit pregovor Nil, vsemirje, pezeta, Palatin, potok, kaša, prst, mesec, veter, ptica. Jemlji iz vsake besede po dve zaporedni črki in dobiš znan slovenski pregovor. Rešene uganke iz 10. številke Besedna uganka: zlato, rog — Zlatorog. — številnica: Biti slovenske krvi bodi Slovencem ponos.