ŠTUDENTSKI ČASOPIS številka 10 tribuna Z DEKRETOM SE LAHKO ADMINISTRATIVNO ODPRAVI NAPRIMER VELIKO ZEMLJIŠKO PO-SEST, ODPRAVI SE LAHKO VELIKA INDUSTRI-JA, PRIVATNA LASTNINA PRODUKCIJSKIH SREDSTEV. TODA Z DEKRETOM ODPRAVITI NEUMNOST - TO SE NAM SE Nl POSREČILO IN SE NAM TUDI NE BO POSREClLO. TO TRAJA. POSEBNO NEUMNOST NA UMETNIŠKIH PO-DROČJIH. HANNS EISLER MONIAŽA MLADE SLO/ENSKE GENERACUE 17. februarja letos je bila v Ijubljanski Operi prireditev ŠKUC-a. Sodelovali so: Emil Filipčič, Marko Derganc, Jure Detela, Janez Trobentar, Zlatko Zajc, mla-doletni recitatorji literature Uroša Kalčiča, Iztok Osojnik in še nekateri. 0 glasbi ne bomo govorili; govorili tudi ne bomo o fi/mu. Obojeje bilo bolj mašilo, oboje je bilo bolj mimogrede, v mnogočem tudi po zaslugi publike. Govorili tudi ne bomo o realizaciji, organizaciji kot tudi ne o fotografih. II. Montaža mlade slovenske generacije je montaža starejše mlajše generacije, je montaža Ijudi, ki so v večini primerov nekam zamudili, se nekje držali ob strani, ko so drugi njihovih let ustvarjali kulturo ,,mlade slovenske generacije". Ne bi se ustavljali pri datumih in letih, gre namreč za nekaj več: ,,mlajša generacija ", ki smo jo gledali in poslušali, je namreč generacija, ki ne le da se ni uveljavila takrat, ko bi fahko upravičeno zavzela vlogo ali del vloge ,,mlade generacije", marveč se od tedaj aktivne generacije tudi ni ničesar naučila. Kako lahko drugače razumemo jamranje o ,,humanizmu", ,,resnici"'ipd., to subkulturo podstrešnih filozofov — samorastnikov, ki izvijejo vse iz svoje pameti? Vedno več je teh mladih mislecev, ki vse ugotavljajo sami, vse prično od začetka in sami kopljejo temelje Metalki, ki že stoji. Očitno se niso naučili ničesar, ker se nikoli niso učili. Takrat, ko naj bi se učili, so se ukvarjali bogve s čim, sedaj pa svoje ,,resnice" proglašajo za po njih ,,odkrite" resnice, ne vedo pa, da so bile že povedane, že kritizirane in že zavrnjene. (Mimogrede: to je le še ena posledica popolne teoretske praznine, v kateri vsa ta literatura nastaja.) Poseben slučaj predstavlja 11. teza o Feurbachu, oziroma njena udejanitev po na odru navzočih in rjovečih Osojniku, Saksidi, dveh nakajenih dekletih, trobečemu poetu in še enem individuumu. Ne slepimo se, vse skupaj je šala, vse skupaj je hec in vse skupaj je blef. Z odra lahko rjoveče citiramo Marxa, Hitlerja ali Ivačiča, v hropečem rjovenju je na videz vse približno ista stvar. A gre zato, da vse le ni rjovenje in da vse le ni ista stvar. Znaše spolitizirane pozicije, ki v vsakem grmu vidi zlodeja, ki sploh ne razume ,,heca", moramo reči, da ima Marxova teza še kako velik smisel, toda smisel, ki ga nastopajoči očitno ne poznajo in ne razumejo, kajti zanje je to štos, ne le to: oni so tisti, ki bodo spreminjali, na katerih leži bridka peza usode, da se polotijo naloge, ki jo je postavil Marx. Spreminjali bodo svet Tega se lotevajo s hropenjem v trobilo, s hropečim rjovenjem v mikrofon, s praskanjem strun kitare in praskanjem loka po vijolini (oboje pretirana izraza, bilo je še mnogo huje). To je zanje spreminjanje sveta, kot sta spreminjanje sveta odsotni in ekstazo doživljajoči dekleti v ozadju. Nedvomno redikalna in revolucionarna sprememba, ki bo iz disco klubov naredila nove revolucionarne centre. Vse se seveda konča kot orgiastičen ples, kjer so fantje sami sebi všeč in se ne morejo zadržati, da ne bi pokazali veselja nad svojim ,,uspehom", nad svojo revolucionamo animacijo, kije tako prevzela publiko. Svoje k svojemu. A povedati je treba sledeče: TO DA STE NEVEDNI Nl OPRA VIČILO, TO JE KRIVDA. TO DA JEMLJETE MARXA KOT ŠTOS IN DA POLEG TEGA VERJETNO CELO MISLITE, DA STE STORILI NEKAJ MOGOČNEGA, TO JE REAKCIONARNO DEJANJE, Kl RAZKRIVA, DA STE LUMPENPROLETARIAT MLADE GENERACIJE IN Sl ZATO NIKAR NE LASTITE NJENEGA IMENA. Lahko bi se že enkrat vprašali, kaj je pravzaprav ta ,,Marx", ki mimogrede predstavlja tudi teoretsko osnovo družbe, v kateri živimo kot ta ,,mlada generacija" in v čem se razlikuje od drugih ,,filozofov", v čem je ta razlika, ki je omogočila njegov vpliv na polovici sveta. Za vas pa je očitno vse skupaj en velik štos, tako kotje bil to štos za veliko večino publike. Vseje bila ena krasna velika šala. Toda ne zavedate se — in rekli boste, da seveda ni tako, da je čisto drugače, da tako niste mislili — kako prekleto resen je ta štos, kako daljnosežne posledice ima — tudi za vas same — in na kakšno mesto vas postavlja. Paradoks vsega skupaj ie tudi to, da. taisti izvrševalec Marxovega testamenta opraviči ŠKUC zaradi ekscesov Emila Filipčiča. V njegovi podzavesti nedvomno tiči drobna zavora, ki mu šepata, da je dovoljena kretenska zabavica, da se to ,,sme", da pa je ono ,,drugo", ki se ,,ne sme": da imajo lahko ,,resne" besede ,,resne"posledice". S tem prehajamo na naslednjo točko. III. Nikar se ne slepimo: š/o je za zabavo. Lahko da so bili nameni ŠKUC-a lepi, dobri in v sk/adu z vsem, kar bi se lahko lepega spomnili, tako kot je bilo to s primerom Kulturnega dneva na Filozofski fakulteti. Kdo jim lahko kaj očita? Delajo amatersko, to je njihova dobra volja in morda res niso krivi, četudi so odgovorni. Šlo je torej za zabavo. Zabavala se je publika, zabavali so se nastopajoči, nastopajoči so sploh bili — oziroma naj bi bili — predvsem in izključno le zabavni. In ker je torej vse skupaj bila le zabava, so se vsi tudi le zabavali. Vse je bil en velik hec, hec, ki je pokazal, da smo na tleh, da nimamo skoraj ničesar razen šale, nekaj parodije in konec. Da se ,,mlada slovenska generacija" (ali vsaj večina nastopajočih 17. februarja) zadovoljuje s štosi, ki jo ohranjajo v njenem varnem svetu in ji ga slajšajo ter lajšajo. Edina izjema je bil v tem pogledu (kdo bi lahko imel kaj proti Dergancu? — a to ni tisto o čemer govorimo) nastop Errila Filipčiča, ki pa so ga njegovi sodrugi z družnimi močmi odvlekli z odra, kajti saj veste, ,,povedal je preveč, tega se pa ne sme". Lahko da to drži, kajti glavnega baje sploh nismo slišali. Toda Filipčič je bil edint, ki/e imel komu kaj povedati in to povedati iz sebe, povedati angažirano, čeprav lahko da tudi zmotno, napačno in sploh neprimerno. Njegovi kolegi so se seveda tega tudi zavedli in so ga potegnili z odra, šlo je namreč, povejmo to še enkrat, le za zabavo, šlo je za razvedrilo mladine v teh mrkih februarskih dneh, mladine, katerih manjši del je bil na odru in mnogo večji del v dvorani. Nastopafoči so torej dali to, karje publika želela, pa če se tega zavedajo ali ne. POZOR! POZOR! STUDENTSKI LIST TRIBUNA OBJAVLJA 5 (PET) PROSTIH DELOVNIH MEST STALNIH HONORARNIH PRODAJALCEV TRI-BUNE POGOJi: Prodajalci morajo biti študenti. Morajo se obvezati, da bodo prodali najmanj 500 izvodov vsake števil-ke, ki bo izšla. OD: 1.000 dinarjev na mesec + 1 dinar od proda-nega izvoda Stanovanj ni! Prijavite se lahko vsak dan od 9.00 do 13.00 na ured- ništvu. Uredništvo Tako lahko tudi razumemo opravičilo I. Osojnika o grehu Emila Filipčiča (Da boste vedeli o čem govorimo: Filipčič je govoril, potemje začel govohti to, karje obljubil da ne bo, tisto kar/e rekel, da bo govoril, tega pa nijasno? ) Torej mlada slovenska generacija je edinega svojega člana, ki je imel kaj povedati (in kdo ve, kaj je to bilo, slišali smo le začetek in predhodnji ,,neproblematičen" govor) onemogočila in vsem nam povedala, da ni bil priden, torej, da nas ni hotel le zabavati. IV. To torej pomeni: da je ŠKUC vsaj v tej svoji akciji bil predvsem organizator iger v smislu ,,kruha in iger", da seje izognil redkim kritičnim točkam, ki bi jih lahko njegov program vseboval in V. da se vsega tega očitno ne zaveda, da NE VE KAJ POČNE, da ne ve, daje tudi to subverzija — a ne jezika, kulture ali česa podobnega — marveč boja, ki ga vsi vsaj na videzzagotavljamo,da je takšna predstava en korak k ponovni reinkarnaciji umetnika — komika, umetnika — kabaretnega igralca, umetnika — omejenega dvornega norca, predvsem pa Umetnika. Očitno sta tako ŠKUC (ali vsaj nastopajoči) kot publika mislila, da je vse to lezabava, da je vse to strašno ,,fino" in kako so fino sedeli po ložah, metali denar, kričali in se sploh imeli imenitno. Pa se motijo. S tem znova vzpostavljajo taisto kulturo izbrancev, mistike, privatnih vplivov, kult umetnosti in umetnika kot Umetnika, za katerega je kazalo, da bo morda že odmrl. Vse gre skupaj: po eni strani naj bi imeli absolutno in brezpogojno ,,svobodo" in ,,pravice", po drugi naj bi imeli svoje kotičke pomembnosti, izjemnosti in predvsem napihnjenosti. VI. Najbolj žalostno pa je to, da se očitno nihče ni ničesar naučil, vse se pričenja od začetka, vse se začenja v tistem živalskem vrtu džungle, v tistem rezervatu, ki mu pravimo ,,Kultura" in kamor hodimo ob nedeljah na sprehod gledat živali iz varne razdalje. Če je kakšna preveč glasna, jo utišajo druge in se nato posipajo s pepelom ter pokažejo kako bi se žival morala obnašati, da bi bila pridna. Naredimo hec in zapojemo ,,Filozofi so svet le različno razlagali, na nasje,da ga spremenimo!" In ga spreminjamo s samozadovoljnim freakovskim nastopom, rjovenjem in drgnjenjem ob inštrumente. Skratka: naša veličastna kultura se obnavlja, sprejema nove člane in to tako med ,,kulturniki" kot ,,odjemalci" in ,,koristniki" ,,kulturniških uslug". Vsi mi (t. j. nekateri) smo znova posvečeni v vednost, da smo nekaj več, nekaj drugega in s tem nekaj boljšega. Kulturniki ,,mlade slovenske generacije" oplajajo vrste ,jtare slovenske generacije" in taisto velja tudi — in še bolj — za samo publiko. (Dvorana je bi/a več kot razprodana.) Žalostno je torej predvsem to, da ta generacija — ali del te generacije — oplaja in regenerira tisti del ,,stare slovenske generacije" kulturnih mož in kulturne publike (saj ravno za to gre, za kulturno publiko), za katere bi želeli, daje nikdar ne bi bilo, ali vsaj, da je ne bi več bilo. (S tem ji seveda ne želimo kar smrti). VII. Na vas — ali na nas — je, da pomagamo spreminjati svet, seveda če se za to odločimo. Vendar pa ga vi spreminjate v napačno smer, spreminjate ga (vsaj na tej predstavi) v to, kar je bil nekoč — in mogoče še s tem rečemo veliko preveč in podcenjujemo preteklost Spreminjati je treba v drugo smer, a zato je potrebna tudi zavest o tem kaj hočemo, ali vsaj o tem česa nočemo. Zdi se, da nekaterim povsem ugaja to karje, in siželijo le to, da bi to bilo še bolj to, kar žeje. UREDNIŠTVO NJIGA KOT ORODJE RAZREDNEGA BOJA ALI NASTOP PROTI STOPU V MARKSISTlCNO FILOZOFIJO Ob izidu knjige Božidarja Debenjaka Vstop v marksistično filozofgo, ne im spregovoril o njeni vsebini, o njeni strukturi iz dveh razlogov: prvič, ker mi zdi, da je knjiga dovolj pregledna, dovolj jasna, da so problemi, kijih irksistična teorija mora postavljati, v njej dovolj eksplicirani in se bo tadi tega bralec z njo temeljito spoprijel (ta na žalost zelo redka lastnost je obšla marsikatero pri nas izdano ,,marksistično" knjigo, ki je zaradi tega idobila ali na ,4judskosti" ali pa na obsežnosti in sistemskosti) in drugič, r se mi zdi važen nek drug problem, ki se skoraj vedno pojavlja ob izidu irksističnih tekstov pri nas: Ob vsakem izidu nove knjige se vedno pojavlja vprašanje, kako zvezati to, kar knjiga kot tekst ponuja, s tistim, s čimer se knjiga (njen avtor) DČa in z njim bralec, torej z družbeno dejanskostjo, v katero se bo knjiga tegrirala ab v tem smislu, da bo to dejanskost cementirala ali pa razdirala. Vprašanje razdiralne dejavnosti neke knjige (to je ta drugi razlog) lahko ktavimo vedno in samo takrat, ko imamo opraviti s knjigo z marksistično pino, torej s teorijo, ki v svoji temeljni opredelitvi stoji na poziciji razdi-m, revolucioniranja obstoječih družbenih odnosov. Torej nam knjiga, razumljena, predvsem pa uporabjjena na ta način, imeni predvsem ORODJE RAZREDNEGA BOJA, torej knjiga z MARKSI-lCNO .VSEBINO, kot ORODJE RAZREDNEGA BOJA PROLETA-ATA. Šele takšno pojmovanje vloge knjige nam predstavi njeno ,,vred-rt" ali ,,neviednost' v boju proletariata (predvsem komunistov kot čel-ga oddeflca) kot tudi razredno razloži, pojasni odpor proti knjigi z uksistično vsebino in s tem proti marksizmu kot teoriji v celoti (jasno je, obstajajo odpori tudi proti zgoraj omenjenemu pojmovanju knjige oz. tje teorije, umetnosti, ideologije, religije itd., kar pa je lahko prav tako reem razredno razložiti že, če upoštevamo, da je marksizem kot revolu-inarna teorija proletariata, edina teorija, ki v svoji osnovni poziciji nosi doren zahtevek po takšnem razrednem osmišljanju tako teorije, umet-sti, religije itd.) Eden izmed takih razrednih odporov proti marksizmu je merjen tudi v to, da je marksizem preveč teoretičen, filozofičen in s tem iveč odmaknjen, da bi ga razumeli ,,poprečni Slovenci". S takšno argumentacijo nam je na predstavitvi knjige B. Debenjaka Vstop naiksistično filozofijo postiegel tudi tovariš Sterže. Da takšna argunjenta-i ni nekaj originalnega, se lahko tovariš Sterže prepriča že s prebiianjem lemičnega dela K. Korscha Marksizem in filozofija, v katerem avtor po-nizira ravno proti tovarišu Ostržku idejno podobnim socialno-mokratičnim ostružkom ,,marksizma", ki so, če citiramo Korscha vodila »filozofiji odtujenemu znanstvenemu pojmovanju marksizma in se postav-lia z zaničevanjem vsakršnega filozofskega ,,mozganja". (podčrtal K. Dtsch)- Tako zanikovanje teoretične, filozofske vrednosti marksizma je leda vodilo po eni strani v zahtevo po brezrazrednem scientizmu, po drugi lani pa v vladavino zdravega človeškega razuma, ki mu Korsch pravi ,,naj-p metafizik" in katerega malikovalec je tudi naš tovariš Sterže. Da je ta metafizika ideološka plat RAZREDNEGA PACIFIZMA II. inter-cionale nasproti vladajočemu kapitalu, menda ni treba povdarjati, še manj ije treba dokazati tudi to, da je takšen nedialektičen, nemarksističen bos do teorije dobil svoj idovršeni izraz ravno v znameniti poljudni, ne-bzofski, za ,4judske množice" prirejeni knjigi Kratki kurz VKP (b). No, da se na koncu zopet povrnemo k našemu ostržku, ki po mojem rcnju še vedno koraca po njemu priljubljenih širokih cesarskih cestah Kaj omenjene metaflzične tradicije. Seveda za njega zato vsak filozofski, oietični VSTOP V MARKSISTICNO FILOZOFIJO ni zadosten, iz pre-ostega razloga, ker mu njegova metafizična misel sili v ODSTOP OD iRKSISTICNE FILOZOFIJE. Zaradi tega, ker miselnost našega ostržka ni osamljena, ampak živi v tvah še mnogih, po njegovih besedah odtujenih filozofih, kot je on in pa adi tega, ker so le-ti (odtujeni filozofi namreč) ljudi preveč učili korakati i šiiokih cestah zdravega razuma in premalo po strmih stezah IRKSIZMA, je še kako pomembna vsaka marksistična knjiga, kot je npr. li Debenjakova. Kiin Srečo j živi proletarska revolucija MIT O SOBI POCENI ŠTUDENTSKI (AU, KDO ŽIVI NA RAČUNŠTU-DENTOV?) Ko sem leta 1972. prispel v Ljub-Ijano in se vgnezdil na nekaj kva-dratnih metrov sobe v domu FSPN (preostsle metre je zasedel cimer), je fo stalo 22.000 din. Danes, šest let pozneje, je ta nespremenjena kva-dratura vredna skoraj 200 odstotkov več, kar bi me po mnenju nekaterih zfobnežev moralo navdihniti s po-nosom, da spim na tako dragem metru; jaz pa kar nekaj penim, na-mesto da bi bil vesel, da bivam v ,,poceni" študentskem domu. Pustimo to, kako je mogoče, da je cena v povprečju vsako leto zrasla za 30 odstotkov, kajti to bi tudi bolj kompetentni težko razložili. Poigraj-mo se (če se že nekdo skuša, in to ves čas, poigravati z nami) zgolj z nekaterimi številkami letošnje kal-kulacije, katere končna številka, in vzemimo jo tudi kot izhodišče po-diranja mita o ,,poceni" sobi, je na-ravnost neverjetna (grozljiva, nora...). Namreč, soba z dvemi ležišči stane (ekonomska cena), oziroma naj bi po novem stala 265.000 mesečno. Veliko lažje bi razumeli zakaj toliko, če bi pred seboj imeli ,,Kalkulacijo najemnine za leto 1978" in videli, ka/ vse je potrebno za en takšen dom, da se ne podre. Med drugim, citiram: .,, • • .režijske storitve — popr. (3.918,750), izdel. stor. vzdrž. del. sred. (9.364,260), proizv. stor. pri vzdr. sred. (2.449,07).. .stro. za strok. literaturo (370.000), elek-trična energija (22,079.010). Opo-zorili bi predvsem na izredno ,,ra-zumljivo" izrazoslovje in natančnost kalkulacije, ki je absurd pripeljala celo do 5 par. No, sprejmimo kot žalostno dejstvo, da je vse to nujno potrebno, prav tako osebni dohodki zaposlenih (128 milijonov), pa po-godbene in zakonske obveznosti (5,300.000) .. . kajti, konec kon-cev, vsako leto je vse dražje, s tem ste sami dobro seznanjeni, in zakaj potem ne bi bili dražji voda, elekth-ka, mazut.. . Jasno, kerje toka/ku-lacija so vse te podražitve že zara-čunane, čeprav do njih še ni prišlo. Na takšen način pridemo do cene, ki je ne plačujejo, skupaj z vsemi stroški, niti stanovalci dvo ali celo trosobnih stanovanj (mater, bodo veseli, da niso v študentskem domu), do cene, ki je toliko družbe-no (ne samo s strani mojih finanč-nih zmožnosti) nesprejemljiva, da družba nujno intervenira in skupaj še z nekaterimi dejavniki (jih bomo še našteli) zbije ceno na 123.000 (61.000 na posteljo). Tukaj sem spet jaz, ali vi, na vrsti, da zarjovem, kajti toje 15.000 dražje kot lani, oziroma okrog 33 odstotkov, ali zmanjšan standard za prav toliko, kar štipendije še niso šle gor. Zakaj tako velika podražitev? Kot literaturo lahko spet. priporo-čimo kalkulaciji za leti 1977 in 1978, ki sta, povejmo še to, tako različno delani, da je primerjava ponekod nemogoča. Zanima nas eksterna realizacija, torej sredstva, ki pritekajo od zunaj in gre za prej obljubljene dejavnike: razen dota-cije RlS-a še turizem, usluge doma (pralnica...), uporabniki. .. Prav pri uporabnikih se začne eden od mističnih zapletov, ki niti ni tako mistično zapleten, kot bomo videli na koncu. Gre za ,,specifično" si-tuacijo, ker domski kotli grejejo tudi prostore FSPN, VUŠ in srednje politične šole (ta je pri celi stvari ostala brez madežev) in to po nekdaj izmerjeni delitvi: FSPN 30 %, VUŠ 10 % in srednja politična šola 5 %. VUŠ pravi, da nima 10 % površine (ne vem, mogoče ima „9,8 %!? ") in ne želi plačati. FSPN in dom nista še podpisala pogodbe za leto 1977, jasno, tudi plačali niso za preteklo leto (greli so se pa le), ker ne najdeta skupnega jezika. Prav tako nista našla skupnega jezika okrog statusa fakultetnih prostorov (knjižnica, terminal) v domskem poslopju in cene najemnine kvadrat-nega metra. Ne najdejo skupnega jezika (le kaj so to za eni jeziki? ) glede pogodbe za leto 1978. Mimo-grede računano gre za milijonske vsote. Ampak, če uporabniki niso poravnali svojih obveznosti do doma, kako pojasniti njegovo poslo-vanje brez izgub in od kod sredstva za uspešen zaključni račun. Izkaže se, da študentje ves čas krijejo to razliko in pokrivajo tuje obveznosti s svojo najemnino! Razen tega, ker ni pogodbe, kalkulacija nima za- računanih podražitev uporabnikom na eni strani, na drugi pa so brez pomislekov zaračunane stanoval-cem, kar očitno kaže, da je stano-valec dolžan plačati (v nasprotnem ga lahko izseliio!) ostali uporabniki pa ne. Kriteriji obravnavanja enih in drugih niso ravno enaki, karje naj-blažje rečeno, nesprejemljivo. In ko že govorimo o teh zaraču-nanih ,,baje" podražitvah (Petrol je šele napovedal), zanimfvo je, da kalkulacija ne upošteva ,,baje" po-večanje dotacij RlS-a, kar bi prav tako vplivalo na končno številko. Na tej točki bi nehali z nadaljnjim seciranjem inkriminirane cene, kajti lahko še pridemo do ugotovitve, da bi najemnina morala biti celo manj-ša kot v preteklem letu. Karje pre-več je preveč. Težko je sprejemljivo kakršno-koli opravičilo za takšno neodgo-vorno obnašanje (a videti je, da si nihče ne more natakniti svetniške aureole, čeprav to poskušajo), kate-rega ceh plačujejo stanovalci doma. Vprašanje pa je, če bo komu in kdaj zastal grižljaj v grlu ob spoznanju, da njegove obveznosti krijejo tisti, ki razpolagajo z najmanj sredstvi? Senkovič Zoran KIKIRIKANJE Z NEDELJSKEGA GNOJA STANLEY MITCHELL E ZAČENJAJMO OD DOBREGA STAREGA, TEMVEČ OD ABEGA NOVEGA!" (Brecht) Na koncu »Razgovorov"1) Benjamin citira brechtovsko maksi-i: ,,Ne začenjajmo od dobrega starega, temveč od slabega no-•a." Isto frazo lahko najdemo v Brechtovem eseju o Lukaču, in kritizira zaradi vztrajne navezanosti na stare mojstre in na ,,stare lirc dneve" buržoazne kulture. Lukač postavlja nasproti patri-kemu Thomasu Mannu Kafko, negotovega vizionarja obupa. V Egovorih" se Benjamin in Brecht prepirata okrog Kafke. Brecht ožuje Benjamina, da le-ta podaljšuje Kafkino samomistifikacijo. \fyidar mora Brecht sem in tja vključiti Kafko med tiste ,,do-nente obupa", iz katerih se lahko socialistični pisci učijo zaradi lovlh inovatorskih literarnih tehnik. V Kafki je ,,slab" obup; ,,novo" pa ni samo tehnika, temveč a percepcije in razumevanje, ki ga vsebuje. Brecht opisuje [kino vnanjost kot ,,moža, ki so ga zgrabila podse kolesa," kot nanjost malega buržuja, ,,ki jih bo zagotovo dobil v hrbet". Toda ni mali buržuj, ki se obrača k fašizmu, k vodji. Tudi spod kolesa naprej postavlja vprašanja, ,je moder". To je, kot pravi Benja-nob Galy Gay v Brechtovem ,,Človek je človek", modrost člo-;a, ,Jti pušča protislovja bivanja vstopiti v edini prostor, kjer so ko na koncu koncev razrešena: v človekovem življenju. Kafkim laki so zdrobljeni pod kolesi. Vendar pa spadajo skupaj s Švej-m in Leopoldom Bloomom med potencialno ,,modre ljudi" abih novih dni". Prav z njimi, žrtvami in naplavinami množične ižbe, začenja Brecht. Kjer je Lukač grajal literaturo dvajsetega letja, da ne producira ,,zaokroženih značajev", je Brecht odvra-, da dehumanizacija ne more biti odpravljena z zapuščanjem lOžice, temveč z vključevanjem vanjo. V njegovih rokah kafki-ska žrtev, anonimni K., mali buržuj pod kolesi, postaja chtovski K., zviti Herr Keuner. Podobno zapaža Benjamin o ly Gay: ,,Človek je človek: to ni zvestoba kateremu koli posa-znemu bistvu njega samega, temveč stalna pripravljenost zapa-inovo bistvo." ,,Slabi novi" dnevi uničujejo osebnost, ustvarjajo Miimnost. Brecht in Benjamin začenjata pri anonimnem človeku podžigata njegovo prožnost, tako da lahko ,,težka stvar" da pot. da zaradi njune bojazni pred novo mračno dobo mislita v per-ktivi, ki gre onstran trenutnega razrednega boja, da bi usmerila socialne boje človeštva, kjer so kvalitete, kot sta zvitost in oživost, bolj pomembne od heroizma. Brechtova drama in po-ja predstavljata vademekum za temne čase. Njegovi, junaki" so ajdljiva, duhovita ničeta. Odlomek iz uvoda v knjigo Walter Benjamin, Understanding jdit, New Left Libraiy, London 1973, str. xi-xii. B prev. MP Mimogrede bi poleg objave A. Kollontai omenil še mali pri-spevek Jožeta petelina1 v njegovi Kikirikajoči rubrikipod naslovom SPOZNANJE, kije izšel v nedeljskem dnevniku iz dne 5. 2. 1978. Da najprej citiram: SPOZNANJE ,,Človeka spoznašpo dejanjih. Žensko po nogah." Takšna je torej pozicija petelina do ženske, ki je izkoriščana tudi v naši dmžbi. Ta pozicija je toliko nevarnejša, ker se podaja v obliki aforizma, v obliki zapisa neke splošno priznane vladajoče miselnosti. To nevarnost nadgrajuje tudi to, da se naša dvoriščna žival pojavlja tu kot eksponent te vladajoče miselnosti v obtiki humorista, ki naj mu pripada ,,resnica", zaradi tega, ker si kot dvorni norček upa povedati več kot drugi, ker si kot tak upa povedati več zaradi humoristu a prioni dane večje pronicljivosti, bistroumnosti. Vendar je treba temu petelinu in njemu podobnim razbiti kljune, razbiti jih s silovitostjo in brezobzirnostjo, ki jo od nas zahteva naša pozicija razrednega boja. Moramo jo razbiti kot KONTRAREVOLUCIONARNO MISELNO PRAKSO, ki kot taka aktivno sodeluje v odnosih med spoloma. Ti so v meščanskem svetu, torej na kapitalističnih proizvodnih odnosih temelječem svetu, kot tudi še vedno v prehodnem obdobju (socializem) dojem-Ijivi samo skozi prizmo razrednega boja. Znotraj letega pa ta pe-telinski reakcionarni kurac deluje na strani tistega, ki hoče afirmi-rati, preživeti stare odnose, odnose v katerih dominira kapital. Ta kot svojo ideološko stran za enega svojih temeljev — družbeno delitev dela — rabi tudi prikaz ,,naravnega, večnega razpada družbe na moške in ženske, bele in črne, mlade in stare", da bi s temi bipoli pokril tisto svoje pravo historično bistvo, odnos KAPI-TAL—DELO, odnos, ki predpostavlja eksploatacijo ali drugače RAZREDNI BOJmed BURŽOAZIJO in PROLETARIATOM. TO JE TOREJ TISTO, KAR NAM S KUPA GNOJA (nedeljski dnevnik) POJE PETELIN JOŽEK. UREDNIŠTVO Opomba: I — Jože petelin je na žalost končal fakulteto za sociologijo, poli-tične vede in novinarstvo. Zaradi njegovega spoznanja dajemo pod vprašaj njegovo diplomo? ? ? RAZTRESENI TELEKSOVI ČASNIKARJI Raztreseni časnikar Marjan se v osmi številki TELEKSA z dne 24. 02. 1978 zgraža nad ,,dvoumnimi ali troumnimi besedili" za-bavno-glasbenih pesmi. Zelo pronicljivo, bistroumno, za jugoslo-vanske razmere sploh zelo ,,presenetljivo" ugotavlja, ,,da proizva-jalci gledajo izključno na dobiček". Tako je raztresen, ta Marjan, da svoje misli raztresa karpo nedvoumno ali netroumno pornograf-sko malomeščanskem, bulvarsko dobičkarskem TELEKSU, kjerje travestit, ki sebe imenuje IČA, le eden, a dovolj zgovoren, primer bebavosti in poneumljanja. Raztresenega Marjana pa to očitno ne moti tako zelo hudo! P.S.: Ta ICA (brez strešice nad C, op. ured.) pravi zase, da ima čez gofljo preveč. Povemo naj ICI, da imamo za njen gobec pri-pravljen ravno pravšnji čep. UREDNIŠTVO INFORMATIVNI DAN V petek, 10. 3. in v soboto 11.3., bo na Ijubljanski Univerzi informativni dan za bodoče bruce, tako redne študente kot tudi študente ob delu. Od nas, starejših študentov, je odvisno, kakšen vtis bodo bodoči štu-dentje dobili o študiju ter življenju na Univerzi. Zato je pošteno in prav, da se pripravimo na njihov sprejem in jih seznjnimo z vsem, kar jim bo v jeseni potrebno. UK ZSMS Najprej smo menda pobalinsko vrglibomboYpotem pa čakali, kaj bo. In je bilo proti našemu pričakovanju več dima zaradi bombe, kot od bombe same ter mnogo več ranjenih in pobitih tam, kamor bomba sploh ni zadela. V zvitosti našega historičnega in dialek-tičnega ter materialističnega uma smo to predvideli, zato bomo tokrat vrgli kar nekaj zaporednih bombic, r,a strateško zelo ranljive cilje, ki ne utegnejo hitro zbrati vseh svojih sil vobrambo. Naša pozicija v temeljih ne sloni na Ijubezni do zdrah in pričkanj, tem-več je dosledno, kritično in brezobzirno razkrinkavanje anomalij v sistemu, ki teži k odpravi vseh in vsake anomalije posebej, ki s topovi razrednega bo/a zadeva razredne sovražnike tam, kjer so najbolj ranljivi. Razkrinkane in baje razžaljene megle so znova pri svojih opravi-lih, kajti od vsega v našem članku, jih je najbolj zadel naslov in zoper naslov so naostrili vse daljnoglede tega sveta, vse drugo pa zapuhale v gosto predivo sp/ošnosti, neizrekljivih težav in veli-kanskih želja. Z arhivsko demagogijo iščejo svoje žrtve, ki naj bi jim pomagale braniti razrušen peščeni gradič, študente in delavce izrabljajo v svojo bran in ne morejo ponuditi niti enega konkret-nega argumenta, ki bi nas pobil. Menda bodo to storili v tednu dni in mi jim to povsem verjamemo injim bomo to tudi objavili. Od dneva objave serije člankov v rdeči številki Tribune, ki so imeli skupen naslov ,,Mafija v študentskem naselju", smo bili na nekaj sestankih, katerih rezultat je bil skoraj identičen. Skorajda z gigantskimi napori izgubljenih kapitanov, so poskušali potopiti pisce člankov in jih prikazati kot krivce za sranje v Študentskem naselju. Gospodje! Z vašo perverzno finto vendarle ne boste uspeli sprati s sebe argumentov, ki vam bingljajo z nedeljskih oblačil in voditi psihološko vojno proti čisto konkretnemu uredništvu z ne-kih splošnihizhodišč,proti uredništvu, ki se je s premislekom odlo-čilo, da bo zbrano in argumetirano gradivo objavilo. Morda pa je bil odločilen sestanek v samem srcu inkriminiranega naselja, ki naj bi bil delovni sestanek uprave ŠD in predsednikov ter disciplinskih iz vseh blokov. Predvsem pa je bil zaradi naše prisot-nosti to sestanek dveh blokov: tistega, ki že ima dokaze in tistega, ki jih šele zbira, čeprav je imel iste dokaze že pred nami, pa jih ni znal uporabiti, karje pravzaprav zelo pobalinsko. Namesto, da bi razpravljali o čisto konkretnih zadevab. je bila slika izostrena na splošno in že izrabljena, zlorabljale so se? čisto osebne zadeve, da bi se ta sp/ošnost izkazala kot konkretna. Tako na sestanku 23. februarja 1978 v naselju, kot tudi na drugihjavnih in manj javnih sestankih. ZAKAJ SMO SE ODLOČILI OBJA VITI ČLANEK O NEPRA VIL-NOSTIHVŠTUDENTSKEMNASELJU!? Med očitki, ki smo jih slišali iz mnogih ust, je bil tudi ta, da je TRIBUNA s tov. Kranjcem in delovno enoto študijskih in obštudij-skih dejavnosti obšla vse samoupravne poti v zavodu, vse poti, po katerih bi se morali ti problemi najprej reševati. Ti očitki so iz trte zviti. So le poskus preusmeriti pozornost bralcev, stanovalcev in vseh ostalih iz dejanskih nepravilnosti in napak v delovanju OZD ZŠD na nekaj drugega - to drugo naj bi bilo po besedah tov. direktorja ZŠD ,,kontrarevolucionarno početje TRIBUNE". Naj pojasnimo. „ Cosanostra" se je začela tresti po obvestilu, ki ga je delovna enota študijskih in obštudijskih dejavnosti (naprej DE ŠOD) poslala Upravnemu odboru dne 15. 09. 1977 v zvezi s stanovanjskim vpra-šanjem njihove delavke KOVAČEVIČ Jovanke. Toda to so bili le tresljaji, ki so privedli do sestanka vseh DPO v ZŠD skupaj z vsemi vodilnimi delavci zavoda dne 18. 10. 1977. Na tem sestanku je DE ŠOD nakazala več probtemov v zavodu in tudi zahtevala, da se te probleme razreši znotraj zavoda. Tako je bilo opozorjeno na vpra-šanje reševanja stanovanjskih zadev, na nepravilnosti v zvezi z vožnjo ,,odpadnega" materiala na odpad Surovine, na članstvo g. (op. ured.) Mašere v ZZB NOV, na neredno obveščanje in za se-stanke različnih samoupravnih organov, na neaktivnost aktiva ZK, na nepravilnosti v samoupravi, itd. Teh nepravilnosti in tudi problemov ni nihče zanikal, vendar ni bilo nič storjenega, da bi se stanje uredilo. Nasprotno. Pričelo seje s preganjanjem in diskreditiran/em tistih, ki so opozarjali na ne-pravilnosti (takemu diskreditiranju smo priča še sedaj). Zato se je DE ŠOD, ki so ji bile blokirane vse samoupravne poti, po katerih je želela razrešiti nepravilnosti, odločila obvestiti o teh nepravilnostih pristojne zunanje forume. Ponavljamo! To je storila šele po tem, ko je poskušala stvari urediti znotraj zavoda po samoupravnih poteh. Poslan je bil dopis o nepravilnostih v samoupravi in poslovanju na - Občinski sindikalni svet SO Vič-Rudnik, — Medobčinski sindikalni svet mesta Ljubljane, - Družbenemu pravobranilcu mesta Ljubtjane, — Sodišču združenega dela v Ljubljani, — UK ZKS Ljubljana in - UK ZSMS Ljubljana. Na ta dopis je očitno reagiral le Občinski sindikalni svet SO Vič-Rudnik, ki je dopis vrnil zavodu z zahtevo, naj se o njem izrečejo delavci, k/na/ga tudi obravnavajo. Izvršni odbor sindikata, ki je sprejel vrnjeni dopis je dopis obravnaval, se o njem izrekel, a nikoli o svojem stališču obvestil delavce, kaj šele, da bi ga dal delavcem v razpravo. Od tedaj, ko /e 10 sindikata sprejel dopis, so bili trije zbori delavcev in sicerdne 11. 1. 1978, 25. 1. 1978 in 31. 1. 1978, dva sestanka Upravnega odbora in sicer dne 11. 1. 1978, in 17. 1. 1978, ter dva sestanka sveta zavoda -11. 1. 1978 in 25. 1. 1978. Na nobenem od teh sestankov ta problematika ni bila obravnavana. Zaradi tega se je uredništvo TRIBUNE odločilo objaviti članek z naslovom MAFIJA V ŠTUDENTSKEM NASELJU, ki je bil tudi objavljen v št. 8-9 tega lista. DOL S KORUPCIJO! NAJ Žl VI PROL E TA RSKA RE VOL UCIJA! ZADEVA VENTILČKI 1. Iz letnega poročila pod rubriko INVESTICIJSKO VZDRŽEVANJE V LETU 1976 je pod konto št. 4/449 prikazano, da so delavnice študent-skih domov, to je servis za vzdrževanje študentskih domov, zamenjale ventile v vrednosti 100.213,30 dinarjev v blokih št I, III, VI, in VIII. 2. Iz istega letnega poročila je razvidno pod rubriko OSEBNI PREJEMKI PO POCODBAH OB DEL U V LETU 1976, daje tov. KOS Ivan prejel za zamenjavo ventilov 42.900,00 dinarjev. 3. V strokovnem poročilu za leto 1976 DE servisa za vzdrževanje domov, pa je vodja servisa MAŠERA Ivan, ki je poročilo tudi sestavil in podpisal, navedel na četrti strani poročila v drugem odstavku pod naslovom INVE-SriCUSKO VZDRŽEVANJE V LETU 1976 naslednje: IZPISEK IZPOROČILA „ V blokih III, IV, VI, in VII (bloka I in VIII ne omenja, op. uredništvo) smo v času počitnic uspeli na vse radiatorje montirati spodnje ventile. Tako je sedaj že šest domov opremljenih z ventili.. .itd." OPOMBA UREDNIŠTVA Slike puščajočih radiatorjev so bile posnete v blokih II in I. ZADEVA BAKER, SVINEC, ŽELEZO Kar se tiče nasprotovanja našim navedbam v zvpzi z mahinacijami pri prodaji plemenitih kovin Surovini, lahko rečemo, da to nasprotovanja nima-jo nobene podlage tako glede na višino denarja, ki so ga dobili pri prodaji plemenitih kovin z neplemenitimi nameni, kot tudi glede tega, da smo nava-jali, da je ta busines tekel že precej časa. Sicerpa se za podrobnejše informa-cije lahko obrnete na Postajo Milice Vič-Rudnik in pa na Občinsko sodišče v Ljubljani, kamor je bila dne 28. 12. J977 poslana ovadba javnemu tožilstvu — z vsemi dokazi vred, kajti v interesu nadaljnje preiskave podrobnejših podatkov ne smemo ob/aviti. ZADEVA, Kl SE POSREDNO NA VEZUJE NA MAKSA ZA VRŠNIKA Poleg vprašanja, ki smo ga zastavili v prejšnji številki TRIBUNE, naj si dovolimo postaviti še nekaj vprašanj: Zapisnik pete seje Komisije za razpis delovnega mesta direktorja Zavoda ŠD, ki je bila dne 11. 2. 1977 ob 13. uri na upravi ZŠD pravi v drugi točki tudi tole: ,,Komisija je pričela z razpisnim postopkom šele po spremembi in dopolnitvi samoupravnih aktov zavoda, ker je ugotovila, da določbe v sta-tutu glede reelekcije direktorja niso bile v skladu z zakonom o visokem šo/stvu. Na podlagi izvedene uskladitve, ki jo /e opravilo OZD Študentski domovi s sprejetjem novega statuta (?, opomba TRIBUNA) je bil izvršen razpis v dnevniku DELO dne 24. 12. 1976, itd., itd..." SPRAŠUJEMO: 1. Kdaj je bil sprejet novi statut, ki je baje usklajen z zakonom o visokem šolstvu? 2. Kdo ga je sprejel? Če je usklajen z zakonom o visokemjšolstvu, bi ga morali (ga pa niso) sprejeti tudi študentjel? In, ali OZD Študentski do-movi ni imela za potrebno uskladiti tudi ostale člene neveljavnega statuta z zakonom o visokem šolstvu? ZVEZA ZDBUŽKffJ BOBCEV HOT LJTJBLJABA - 7IČ - BUBHII Ljnbljana, 17.lo.1977 POIRDILO ObSinski odbor Zt«s« sdruženj borcev FOV Ljubljan* 712-Budnik i«J*Tlja, da tov. HAŽERA IViH, BtanuJoS v Šttid«nt-sk«m naselju blok št. 9, Ljubljana ni •ˇidentiran kot Llan orgaaiatacij« ZB. w X^.g"-•¦*¦ '- -- •-'--------- ¦-«— '-------ijene družinske celice. Pogosti primer pri stavkah, sodelovanju jojih — ter moralno vrednotenje, ki ga protetariat izvaja v takih primerih, mo in zadostno označuje osnovo nove proletarske ideologije. Predstavliaite si ualednega finančnika, ki v, za podietje, odločilnem tre- [^V iz poslovl/oj kapital. Ocena njegovega dejanja z vidika ? P dj.. ^ ^ Pi Poskus meščanskih intelektualcev, da bi nadomestili nerazdružljivo Nasprotno pa se pri delavskem razredu večja prožnost zveze med spoloma njena manjša trdnost v celoti ujemata (in celo iz njih potekata) z osnov- Pri svojem varuštvu nad žensko gre meščanska družba dlje kot prejšr^i ni nalogami tega razreda. Zanikanje dejavnika podrejenosti v zakonu trga zadnje umetne vezi meščanske družine. In obratno — faktor podrejanja kvečjemu da ,,prijatelji" pomilujeio tega Duranda ali onega Duponta, ,,kerj leresom in ne interesom ločene in osamljene poročil tako neznosno žensko". Ce pa gre za žensko, z očitkomzapišemojopadi med interesi razreda in družine — na prim ,,Kako neki je tako izredna ženska kot je NN mogla vzljubiti tako ničlo . Prav zares lahko čjovek podvomi o razsodnosti te NN". Od kod ta dvojni kriterij? Kaj ga določa? Gotovo je rezultai tega, da ideja o neenakosti obeh spolov, stoletja vbijana Ijudem v glavo, posta organski del naše duševnosti. Žensko smo se navadili ocenjevati ne k( osebnost z njenimi indh/idualnimi, od psiho-fizioloških občutkov n odvisnimi platmi, ampak kot pritiklino moškeca. Ženska sije samo v lu moškega, najsi bo moža ali pa Ijubimca; njega, in ne nje, upoštevamo k< resnično odločilni element duhovne in moralne strukture žene. Pri družb nem vrednotenju osebnosti moškega že vnaprej idmislimo njegova dejanj vezana na spolno področje, nasprotno pa je ose bnost ženske vrednotena tesni odvisnosti od njenega spolnega življenja. Tovrstno ocenjevanje izvira tesni odvisnosti od njenega spolnega žh/ljenja. Tovrstno ocenjevanje izvira p vloge, ki jo je imela žena stoletja dolgo in sprememba vrednot na tem bistv m delavcev do zavednega pripadnika svojega razreda. ki bi si prizadeval nem področju se nakazuje le postopno. Samo pretvorba gospodarske vloj 'rniti poglede svoje žene od družbenega boja? Etika delavskega razreda žene in njen vstop na pot neodvisnega dela bosta prispevala k oslabitvi te zahtevala četudi na škodo mdividualne sreče in na škodo družine sode napačnih in licemerskih predstav. Trije poglavitni dejavniki so, ki maličijo sodobno psihologijo in zapiraj k k i Trije poglavitni dejavniki so, ki maličijo sodobno psihologijo in zapiraj pot k rešitvi spolnega problema: skrajni egocentrizem, prepričanje o las tništvu ene9a zakonca nad drugim . . . pomeni delati silo osnovnemu ideo- ninski pravici zakoncev enega nad drugim, vera v neenakost spolov r kemu načelu delavskega razreda, in sicer vzajemnosti ter tovarištvu ter s psiho-fiziološkem področju. Cloveštvo ne bo moglo najti ključa, ki bi odp n tx^Xx ver'9° razrednega povezovanja. Predstava o posedovanju enega ta začarani krog, preden ne bo v svoji psihologiji nakopičilo zadostnej Svidua P° dr"9em m misel o podvrženosti in neenakosti pripadnikov iste- kld iih bčk dk l f razreda nMprotujeta bistvu temeljnega proletarskega principa tova sklada izostrenih občutkov, dokler ne bo zrasla ,,ljubezenska zmožnosf njegove narave, dokler se zamisel o svobodi v zakonu in prosti zvezi ne b dejansko utrdila, dokler ne bo načelo tovarištva premagalo tradiciona predstave o neenakosti in podvrženosti v odnosih med spoloma. Brt temeljite prevzgoje naše duševnosti je spolni problem nerešljiv. Toda ali takšen prvi po^oj ni le neutemeljena utopija, ki jo gre prepusti liiči jč? i k či k ^g pj p ^ 9 |e ? ¦ jntePresj dmžjne.. c s ^ V mestu. Pri- načjn sVališčem delavstva v odno^i do stavkokaza, ki esprotju s svojimi tovariši med stavko hodi na delo, da bi svoio družino raroval lakote. Tu so interesi razreda na požrtvovalnostjo do družine uspel tegniti svojo ženo od vsakršnega zanimanja za zadeve zunaj doma in jo icončno omejil na skrb za naraščaj ter kuhinjo. ,,Vzoren mož, ki je uspel Ivariti vzorno družino", se bo glasila meščanska sodba. Kakšen pa bo p zahtevala, četudi na škodo mdividualne sreče in na škodo družine, sode- Bnie zunaj zidov hiše. Privezati žensko na dom, postavljati P™0 mesto interese družine, razširjati in zagovarjati ideje o absolutnem razreda nMprotujeta bistvu temeljnega proletarskega principa - tova- *u; To načel°- °?n°va 'deologije nastopajočega razreda. je določeno in nasta)ajoč.m kodeksom spolne morale proletar.ata, kodeksom, j katerega se sprem.nja ps.holog.ja človes^a v smer. k naraščanju *» vzajemnosti in svobode namesto čustva lastn.ne. k povečanju občut- 'tovaristva namesto neenakost. ter podre,enOSt.. idealističnim sanjačem? iiicer pa, poskusite povečati ,,ljubezensko zmoi stara je resnica, da vsak na novo prihajajoči razred, porojen iz materialne nost" človeštva! Ali S3 niso že modreci vseh dob od pradavnine sem posvaLure, ki se razlikuje od tiste, v predhodni fazi ekonomskega razvoja, čali tej nalogi, od Bu Je in Konfucija do Kristusa? In kje je, kdor bo dejaftogati celo človeštvo z novo, sebi lastno, ideologijo. Kodeks spolne morale da se je Ijubezenska zmožnost človeštva vendarle povečala? Ali omej itefcfctavlja sestavni del te ideologije. Vendarle pa zadošča že izgovoriti vprašanja spolne krize na tivrstno dobronamemo sanjarjenje ne pomen »de ,,proletarska etika" in ,,proletarska spolna morala", pa že trčimo ob čisto preprostega priznanja sv >ie nemoči in odrekanja nadaljnjemu iskanjt fek U9ovor: proletarska spolna morala ni nič drugega kot nadstavba in čarobneaa kliuča? er ne preobražena vsa ekonomska osnova, zanjo ne more b.ti pro- Ali je temu tako? Ali je ter »eljna prevzgoja naše psihologije napodročjt »• Kak?r da se ideologija kateregakoli razreda že oblikuje samo tedaj. ko spolnih odnosov res tako neuresničljiva in oddajena od življenjske prakse? '« pnslo do t.ste spremembe druzbenoekonomsk.h odnosov, ki zago Ali morda nasprotno prav v sed^jem času mogočnih družbenih in ekonom "l3)0 vladav.no tega razreda! Vsa .zkušnja zgodov.ne pa nas uč. da pr.haja skih sprememb ne opažamo pogojev, ki porajajo nove osnove življenja ni »blikovanja .deolog.je neke druzbene skup.ne in torej tud. spolne morale področju čustvovanja, osnove, ki se skladajo z zgoraj izraženimi zahtevami? *™m procesu boja te skupine proti nasprotn.m druzben.m s.lam. Nova družbena skupina se vzpenja, nov razred premaguje buržoazijo it . . . ..... . . . , ». njeno razredno ideologijo in ta avantgardni razred nujno nosi s seboj kliop boJui°čl » razred lahko okreP' svpi druzben. polozaj le s pomočjo novih odnosov med spoloma, tesno povezanih z njegovimi razrednimi dru" benimi prizadevanji. Večplasten razvoj ekonomsko-socialnih odnosov, ki poteka pred naši očmi, ki prevrača vse naše predstave o vlogi ženske v družbenem žh/ljenju, aiši vse osnove meščanske spolne morale, vpeljuje kot posledico dve navi nasprotujoči si dejstvi. Na eni strani opažamo neutrudne rapore 5loveši ki se skuša prilagajati novim razmeram spremenjene družbene ekonomij bodi da gre za težnje ohraniti nekdanje oblike tako, da jiii napolni z nov vsebino (vzdrževanje zunanje oblike neločljive strogo monogramnezakonsk zveze ob dejanskem priznavanju prostosti zakoncem), bcdi da na sprejema nove oblike, ki pa nosijo v sebi vse elemerte moralnega kode meščanske poroke (prosta zveza, kjer velja nače!o lastninska pravic ,,svobodnih" zakoncev enega nad drugim, torej tudi zunaj obsega uradn pojavljanje novih oblik združevanja med spoloma, ne ncvih toliko na zunj ih duhovnih, v njegovih nedrih nastajajočih in zahtevam njegovega na-nja ustrezajočih, vrednot. Samo po poti novih norm'in vzrokov lahko slavno osvoji oblast nad antagonističnimi družbenimi skupinami. Ideologom delavskega razreda pripada naloga, da poiščejo in opredelijo Ijni moralni kriterij kot proizvod posebnih interesov tega razreda in z uskladijo porajajoče se spolne norme. Čas je že razumeti, da bo mogoče razločiti svojo pot v zmedi protislov-i spolnih odnosov in razvozlati zapleten klobčič spolnega problema le, korene spolne morale dvigajočega se avantgardnega raz- in ki Čas je tvenimi si v spomm, da mora kodeks spolne morale, usklajen z nalogami nastopajočega razreda. postati mogočno sredstvo ^ ne bi, v interesu delavskega razreda, v njegovem boju za komunistično pregleduje te nove ideale, a že pogled od blizu zadošča, korično tschliesslicft: ob zaključku) dospela do tiste ekonomske formaeij&f ki v primeri z vami, vrane: ^J& sleparite drug drugega. & L