foitnina plačana T gotovini — Die Posigehiihr bar bezMJt om V Ljubljani 2. avgu&fa 1944 Soteska pod Dantejevo jamo na Tolminskem, Komunizem sovraie svoj narod Pravilno bi bilo prav za prav reči, da komunizem sovraži vse narode, najbolj pa svoj narod. Tudi lo nam dokazuje zgodovina najnovejših časov in bojev. Preden je prišel d» oblasti v Rusiji, je moralo pasti več milijonov ruskih ljudi. Ko je prišel do oblasti, so morali puiti novi milijoni, da je komunizem lahko izvedel svoje načrte. Isto smo doživeli na Madžarskem, kjer se i'e komunizem po prvi svetovni vojski za krat-o dobo polastil oblasti. Tudi tam so padali tisoči nedolžnih ljudi, katere je dal moriti znani komunistični agent Jud Bela Kun. Ravno tisto strahotno prelivanje krvi je dotlej zaslepljenim ljudem odprlo oči, da so spoznali vso zlobo komunizma. Za tem je prišla Mehika, •kjer je v državljanski vojski tekla kri v potokih. Špansko državljansko vojsko pa še vsi poznamo, kako krvava je bila. Začela pa se je zaradi bratomornega klanja, ki so ga komunisti začeli nad Španci. Znana je pri nas knjiga »Ukrajina jokaf, kjer je očividec tako nazorno popisal vse trpljenje dobrega rusinskega naroda, kakor se Ukrajinci včasih nazivljejflt Ukrajinec namreč Sam sebe navatfnd imehlije »Rtisina«, Ruse pa imenuje Mdskale. Moskalov Rusini nikoli niso mogli trpeti, zlasti pu jim je postal oduren moskovski komunizem. Toda komunistični Muškati so vsak odpor zadušili v potokih ukrajinske krvi. Vsi ti vzgledi kakor tudi zgodovina Georgije in drugih krajev nam pričajo, da komunizem pobija vsak narod, kjer je dobil kako moč. Z grozo smo brali • poročila v listih, da jo moskovski komunistični bes v tej vojski dul naenkrat poklati kar 12.000 poljskih častnikov, ki niso imeli na sebi druge krivde, kakor to, da so bili Poljaki, ki so se za svojo domovino borili, pa bili od komunističnih Moskalov zajeti. istočasno je ta zver dala pomoriti nad 3 milijone civilnih Poljakov. Kaj takega wc<>-dovina ne pozna, zlasti v zgodovini evropskih' narodov je kaj takega doslej bilo neznano. V, zgodovini sta le mongolska osvajalca azijatska divjaka Džingis-kah in Timur-Lenk včasih tudi klala svoje jetnike kar v množicah. Zato pa ju zgodovina imenuje največja kruteža, kar jih je svet doslej poznal. Iu komunizem stopa v njune stopinje ]>ovsod, kjer se pokaže. Ta azijatski in divjaški komunizem pozna samo svojo politiko iu sebe. če kdaj govori tudi o narodu, je to gola krinka. Komunizem pri nas zdaj tako rad govoriči o narodni osvoboditvi, da bi voditelje ločil od naroda ter se sam polastil vodstva. Tako naj bi potem svoji narod speljal v komunistične vode. Samo zaradi tega brenka na komunistične strune, tja bi kaj slepih sonurodnjukov ujel v svoje mreže.. Pa, kaj bi govorili. I.e poglejte danes po svoji slovenski zemlji, ter se zamislitel Vse desettisoče človeških življenj, ki so padla v, zadnjih treh letih, vsti, ki bi ga zadržala is da nam kaže not i*>?ja usoda, ki vlada nad vsem človeškim de;£njem, ki pravi, rfa mora biti to delo dopolnjeno, četudi naleti Se na tako velike težave, da mora bili dopolnjeno, da je lahko dopolnjeno in da bo dopolnjeno. Ta zahrbten napad je mogel izvesti le zloben in zavržen človek in takoj sem vedel, v katerih krogih ga je treba iskati. Popoldne ob Jfirih je pričela za njim stoječa majhna za-rotniška klika, kakor smo pričakovali, plcisti svoje mreže. Atentator, neki grof Stanffenberg, je dospel medtem v Berlin z letalom ter prinesel zlagano poročilo, da je Fiihrer podlegel pri atentatu in da je sedaj prosta pot tem zločinskim častihlepnežem. Ti so naredili ta atentat, da bi oprostili nemško vojsko prisede ter bi jo pritegnili na rvojo stran, kakor so mislili v svoji zaslepljeni blaznosti in bi jo uporabili v svoje zločinske namene. Pod pretvezo, da morajo ščititi politično vodstvo Nemčije, so dali berlinskemu siražnemu bataljonu povelje, da obkoli vladni okraj, s čimer jc bila tudi njihova delavnost, ki bi kakor koli mogla odločevati, pri kraju. Malo časa so bili v posesti obveščevalnega aparata v Bendlerstrasse. Pozabili pa »o, da sestavljajo berlinski strnžni butaljon, kakor tudi nemško vojske, fanatični nacionalni socialisti iu da je njegov poveljnik major Re-mer, ki si je pridobil pri zatrtju te državi sovražne delavnosti veliko zaslugo, takoj prišel k meni ter zahteval navodil od mene.« Nato naznanja, kako je mlad: major obkolil zarotnike. Bendler jev blok je bil obkoljen, ne da bi padel en strel, kajti tudi v njem se je vse dvignilo proti izdajalski kliki. 1 a je že razoro-žena, sedi popolnoma lirezmočna in zapuščena r neki služ!>eni sobi ter poskuša vsa obupana — — obupana predstavljati vlado. Neki general, ki se je doslej v vojnem vodstvu odlikoval le s tem, da je vsako veliko odločitev sabotiral, je kolovodja zarotnikov. Nek generalni polkovnik, ki je bil že pred leti odstavljen in upokojen, ker je doživel pri najmanjši obremenitvi zlom živcev, bi naj prevzel civilno vodstvo države. Zaradi tega je prišel tudi v civilni obleki, kor predstavlja edino stvarno domnevo, ki jo prinaša za tvoje novo službo. Nek drugi generalni polkovnik, ki je bil zaradi svojega strahopetnega umika na vzhodnem bojišču že pred dolgim ča-om »ločen iz vojske in ki so mu bile odvzete pravice, nositi uniformo, je i-zbrara, da vodi nemško vojsko. Zločinski atentator grof Siauffen-berg je politični svetovalec. Tem se je pridružilo še nekaj nepomembnih činov in statistov, ki so bili urno aretirani, ne da bi nudili le J malo odpora. Takoj na me^tu sestavljeno iz- ' redno sodišče je obsodilo očitno krive na smrt, ostah pa so bili prepeljani v varstvo. Pluton stra/.nega bataljona je izvršil eksekucijo. Pri-segolomiu zločmei so doživeli spodaj na dvorišču zasluženo smrt. In s tem je vsa akcija pri kraju.« Fiihrerjeva rešitev — čudež »Ravnokar sem prišel iz Fiihrerjevega glavnega stana, kjer sem prebil nekaj dni. Slišal sem vwa poročata rn navedbe vseh prič, ogledal sein si prostor, v katerem je bil izvede« atentat in lahko rečem le, da sploh ni več nobenega endeža, če ni bila rešitev Fiihrerja iz največje Srvljenjnke nevarnosti pravi čndež-Atentatorja je odnoslal eden izmed aretiranih generalov k dozdevnemu poročanju o razgovoru o dnevnem stanju. Prinesel je razstreliv^ v aktovki v sobo za razpravljanje o položaju ter je hotel v določenem trenutku pod pretveszo, da jo postavi na tla, poriniti direktno pred Fiih-rerejeve noge. Generalni polkovnik Kortcn, ki je stal neposredno za Fiihrerjem. je bil hudo ranjen in je v solioto podlegel poškodbam. Sila eksplozije je vrgla udeležence razgovora ve£ metrov daleč skozi okno in raztrgala v cunje njihove uniforme. V vsem prostoru je bilo v obsegu ogromnega detonucijskega vola, ki ga je izzvalo razstrelivo, le eno mesto, ki se ga ogromna 6ila ni dotaknila, in to je bilo mesto, na katerem je sedel Fiihrer ob mizi z zemljevidi. Mizo z zemljevidi je sila eksplozije zagnala po prostoru, riihrer po je ostal nepoškodovan, doživel je le majhne udarce, opekline i« brazgotino na čelu. Ne sramujem se priznati, da sem človek, ki veruje v zgodovino, to ae pravi, da verujem v to, da ima zgodovina smisel in logiko, četudi jo včasih šele pozno spoznamo. To me pa Ščiti tudi proti neva::iofti, da bi tudi le kdaj dvomil o tem, da bomo kljub vsem obremenitvam ob koncu te vojne zmagati. Moja vera v globok smisel zgodovine je našla 20. julija obnovljeno potrditev. Zgodovinski materialisti se bodo morda nad tem smejali, toda jaz sem kljub temu o tem trdno prepričan, da je vzela usoda Fiihrerja v tej tragični uri v svoje milostno varstvo, ker ga hoče pripraviti za ie večjo bodočnost in jasi »mem občutek, da je tudi naš narod v svoji skupnosti istega prepričanja.« Tctafoa vdl»a do getave zsssgs Fiihrer je ie v rvojem polnočnem radijem nagovoru dne 20. julija objavij, da je imenovan minister Heinrich Himniler za vodjo rezervna vojske v Nemčiji. Nje^Kcva naloga bo v tem, da bo poleg reorganizacije celokupnega aparati rezervna voji-ke, ki jc v domovini in k: Eleje mofnn oddelke vojske, dobro izšolal in odposlal na bojišče številne nove divizije. S tem nastale probleme bomo trda j pretresali z nacionalno sot-iafetiSno enr-ig-ijo. Uspeh ne more in ne bo izostal. > Minister za oborožitev in vojno proizvodnjo i Albert Speer je a svojim neumornim delom in s lastnim genialnim poenoeSavitvenim procesom dvisr-nil nemško oborožitveno izdelavo v takem obstgu. da vzbuja začudenje. Sovražni letalski napadi niso mogli zadati naši vojni izdelavi nobene resne škode, v nasprotju niso mogli »iti onemogočiti, da ne bi izdelava orožja in streliva zelo narasla od meseca do meseca. To naraščanje izdelave pa ee nadaljuje in še dolgo ni doseglo svojega visita. Sicer potrebujemo za to velike množice delovnih sil in predvsem nemških, ker te tvorijo ogrodje oborožitvenega podjetja. Nasprotno temu pa je treba nadomestiti mlade može, ki odidejojz oborožitvenega gospodarstva k vojski. ZaTadi (ega je potrebno eilo nemške domovine izčrpati v še mnogo večjem obsegu in postaviti v borbo več, kakor doslej. Totalna vojna je povelje ure. Ona bo v deželi, kakor tudi na bojišču oprostila toliko sil za oborožitveno proizvodnjo, da nam ne bo preveč težko nadvladpti težave, ki ee v vojnem položaju vedno pojavljajo. Kako malo vzroka ima sovražnik za triumfa, bodo dokazali naslednji meseci. Položaj na bojiščih, posebno pa na vzhodnem bojišču se bo zaradi predvidenih ukrepov kmalu spremenil, in sicer bistveno v naš« korist Vojna bo dobila novo liee in našim sovražnikom bo obtičal v grlu triumfalni klic. Oni eo menili, da nam bodo z 20. julijem zadali uničujoč udarec. Oni pa so nas le pretresli. Posledic pa ne bomo trpeli mi, ampak oni. K temu pa pride Se nekaj drugega: Mi erno morali pri spoznanju začasne tehnične sovražne premoči na nekaterih področjih znova začeli. Postalo nam je jasno ie pred dolgim časom, da borno mogli premagati nasprotno stran ne le s prehajanjem njihovih, temveč z ustvarjanjem novih sredstev in možnosti tehničnega vojnega vodstva. Tako tukaj »i bil govor, da hi uieli imskok, ki ga Je imei sovražnik, temveč da bi sffvrsžuika prehiteli. To se je zgodilo v te.ku preteklih dveh let na naj-raizličnejžih področjih vojne tehnike. Rezultati tega odločuiočega razvoja "pa bodo stopili na bojnih po- Vojni dogodki preteklega tedna imM spa^aA « Stalili D«c 27. julija »a?T:anja neraiko uradno poročilo, da »o sovražniku prebitje fronte južno od Firence ni posrečilo. Jugozapadno od Figiina j« bil krajevni vdor po najtežjih bojih zapahnjen. Dne 28. julija omenja nemško poročilo, da to bili odbiti vsi sovražni napadi na težiščih juino od Fiorenc« in ob jadranski obali. Uradno poročilo »speli 1« nebistveni vdori. Jugozahodno od Tresla ao v teka protinapadi za »'rr-itev na pt>»'.-i;h mestih raztrganega bojišča.. Unčenih jc bilo 75 oklepnikov. — Težak n»a«č»-valii ogenj orožja »V 1« l«ii neprestane nad vcic-področjtm 7-oudona Nen:i/o poročilo z dne 29. julra ima to!« vsebino: Sovražni veleneoci na zahodnem delu nonnandoji:Y-ie, so se nekateri naprej moleči )«jni loki umaknili naprej, da bi ne prihranile si'e na nekaterih drugih odsekih. Na tem temelju »c b:!a, po uničenju vseh voj-novnžnih naprav izpraznjena mesta Lvov. Brest-Litovisk, b,uIysiok in Dvinsk. V Galiciji bo zavzele nem&Ve čete nove položaje na knr-patskem predgotjj in potem odbile vse napade za njiini pritiska jočih Sovjctov.. Na vi-.-.i drugih odsekih se nemške čete prejkosiej ni-padaiočemu sovražniku * velikim nspehom upira j-o. Uradno poročilo 29. julija: Na vzhoiincm bojišču rinejo Sovjeti z velikimi silami p.ošilj«li na vse strani. Prav tako so imeli lam tečaje za jtoglavarje v svojih tolpah. Tudi ROC (rajonski obveščevalni center) bil v tem kroju. Bela Krajina je zalagala inunisle ludi z vsemi obrtniškimi izdelki, 'lam so si .uredili kovačnice, usnjar no, krojaške iu čevljarske delavnice in cclo pekarne. V zvezi s kruhom so prišle zadnji čas iz komunističnih vrst tele zanimive vesti. Kot je liilo že poročano so domobranci pred nedavnim pri Žužemberku zaplenili komunistom i.'f) voz ra/.negu blaga, med drugim 3(kK) kg moke. Ko so se komunisti vrnili, so bili zaradi tega zelo razburjeni. Strahovito tepene tolpe že prej ri i so imele uf nobene voiuškc morule, še nuje iia je bilo, ko niso dobili svojih obrokov hrane. Komunistični funkcionarji so skušali moštvu utajiti, du je prišel niihov magacin domobrancem v roke. U krbr.ik je govoril ljudem, da bo čez nekaj dni spet dovolj kruha, in naj Biblu putrpijo, ker jo glavni pek odpovedal. vseh uslunov najvažnejša pa je bila v 'heli Krajini centrala K1'S in pa glavno tolovajsko poveljstvo. Naselilo se je v Rutečni >asi, kjt r so se mudili poleg Kidriča tudi Roz-n.dii, vi'.ivni poglavar, nadalje njegov vojaški svetovaVc Avsič, sodnik Rus, Štunte in Kocbck. Da bi b la gospoda varna, se je obdala s stražo 300 banditov, ki so jih pruv v zadnjem času potegnili i/, brigad. St-vcda so ti odnesli s seboj iz brigad tudi najboljše orožje. Rutečno vus si je izbrulo i.n svoj sedež tiuii glavno tolovajsko sodišče in tiskarna za bone ter ostalo »tehniko!, kakor imenujejo komunisti svoje tiskane laži. Tudi sedež VOS-a, slovenske GPU, je bil v Boli Krajini. Vodil je te posle Krajgcr. »Raj na zemlji« V začetku so imeli komunisti za svojo prestolnico Črnomelj. Po njem je jezdarila, kot je bilo že poročano, Kidričeva milostljiva v spremstvu svojega sluge. Toda tisti časi »o že precej daleč iu glavni komunisti so si morali poiskati, čeprav manj udobno, pa zato vendar nekoliko bolj varno zavetje na deželi. Zanimivo je, kako so si znali komunistični poglavarji varovati svojo priljubljenost med prebivalstvom. Nikdar se ni primerilo, da bi z« svojo štabno kuhinjo pobirali živež tam, kjer se je imel kuhati in pripravljati. Vse to so morali dobaviti tolovajski oddelki iz precej oddaljenih krajev. Na ta način so se rdeči gospodje zavarovali pred nadzorstvom, česa vsega je treba za ljudi, ki so vrgli v svet geslo »žrtve morajo biti«, zanje pa velja »žrtje mora biti!« Obenem so ljudje »gospodo« veliko lepše gledali, ker ni njim samim napravila nobene škode, ampak živela na račun drugih krajev. Kot vidimo, so imeli komunisti v Beli Krajini res lepo, mirno, idilično življenje. V miru so lahko pripravljali nakane, kako bi spravili ves narod pod svojo oblast, pa četudi za ceno potopov krvi. Glavno je, da bi komunistična gospoda ne stolovala in ne uživala raju na zemlji v Rutečni vasi, niti v Črnomlju, ainpnk v Ljubljani. Morda bi si pri komintnrni s svojim krvavim delom, če bi imelo uspeh, zaslužili koiuisarski stolček celo v kakem pomembnejšem mestu na zemeljski obli. Vse je bilo lepo, dokler... Vse te sanje pa so bile seveda račun brez krčmarju. Ze prod časom smo poročali, da je v Novo mesto prišla novica, kako so morali komunisti pri ofenzivi s hrvaške strani bežati iz Metlike in iz Sošic. Sedaj so prišle tudi podrobnejše vesti o komunističnem porazu v Beli Krajini. Deležni sta ga bili dve »diviziji« hrvaških komunistov, in sicer 7. ter 36. Cilj pohoda teli dveh divizij v Belo Krajino naj bi bil, kot je dejal komandant komunističnega korpusa >Veco«, prisilna mobilizacija vseh za orožje količkaj sposobnih ljudi v Beli Krajini in Zuui-berku. Nadalje naj bi komunistična vojska pokončala vse skrivače, ki so si v Beli Krajini ustvarili nekaj čet, da bi sc tako luže rešili pred komunističnim maščevanjem. Ti oddelki Štejejo ponekod le 30—10 ljudi, je pa tudi močnejša skupina, ki šieje 2; Dolžu. Koiiiuuisii so pokazali svojo zločinsko naravo Belokranjci so spoznali komuniste do dna. Na tej črti so trajali boji štiri dni. Komunisti bi prav lal.ko zasedli take položaje da bi ne bile uničene vasi ;n vinogradi, pa so sc, kot da bi izbirali, najraje vgnezdili prav po hišah in zidanicah. Ni čud«, da je izgubilo zaradi tega življenje tudi precej prebivalstva. Ljudje so tolovaje prosili, naj so utrde v gmajnah, a ti jib niso poslušali, ampak so rekli: »Če lias ni škoda, tudi vas ne boli Ni čuda, če so se Belokranjci v celoti odvrnili od komunistov. Da bi se po ofenzivi spet pridobili komunisti privržencev, so začeli poudarjati, da niso več komunisti, ker da 30 priznali kralja Petra, o katerem so prej govorili, da mu bodo dali r roke kramp, če se bo še kdaj vrnil. Komunisti so tudi prej razlagali, da je s kraljem preveč stroškov, saj se hoče voziti v posebnem vlaku in vso progo je treba vedno zastražiti. Ljudem se sedaj čudno zdi, kako to, da se sedaj komunisti nič več ne boje teh stroškov. Neka ženska je stavila komunistu tole vprašanje: »Zakaj ste privlekli spet kralja Petra na dan? Saj ste vedno govorili, da je krulj samo za stroške. Potem bo treba spet plačevati fronke pa ne samo zanj, ampak še za njegovo ženo, ko se je poročil!« Komunist je odgovoril, d« so morali pristati na vrnitev kralja Petra zaradi pritiska Anglije, ki da je trenutno še komunistična zaveznica. Med ofenzivo se je pokazalo, kako željni so Belokranjci slovenskih časopisov, ki so jih nekoč redno dobivali, čeprav so komunisti grozili s smrtjo vsakemu, ki bi bral ljubljansko časopise, so ljudje vsak časopis, ki so ga za časa komunistične vlade dobili v roke, sposojali no vsej okolici, in ko je bil prebran, skrbno shranili. To je dokaz, da Belokranjci uiso bili nikdar s srcem na strani komunistov, saj so si včasih upali tudi odkrito povedati, da niso hoteli na mitinge in niso pustili kljub grožnjam svojih otrok v komunistične šole. Desetina partijcev pobita pri Metnaju Od Stične je krenil 20. julija proti Metnaju domobranski vod, ki je imel nalog izslediti komunistične morilce in mučitelje dveh fantov z Gorenjskega, ki sta prišla obiskat svoje ljudi. Domobranska oglednica je šla proti Osredku in Pristavi skozi gozd, da bi je komunisti ne opazili. Ko so domobranci pregledovali grape šentviškega potoka in Dolgi Kal, so zapazili tolovajski brlog iu v nekem leskovem grmu je domobranski narednik zagledal dva tolovajeva kraka. Domobranci so se tiho približali in ugotovili, da mora biti v grmovju vse polno pocivajočih rdečkarjev, čeprav jih' ni bilo med vejami videti. Odprli so nanje silovit ogenj, ki je pri priči upabnil življenje šestim tolovajem. V hipu so ostali planili pokonci in bežali na vse strani, nekateri praf pod puške, Netavlje so zdržale silovit tolovajski napad Okrog Vrhnike je vse mirno in je glavno delo domobrancev v tem, da razkrivajo komunistične laži. V Horjulu so začeli naši fantje prirejati igrice, v katerih si pošteno privoščijo »osvobodilce« in njihove neumne in zločinsko nauke. Drugače je v Poljanski dolini. Tam je domobranstvo še mlado n posadke majhne, vendar ne klonejo nobeni premoči. Mala sku-pinn naših fantov v Hotnvljah je odbila pretekli teden silovit tolovajski napad. Prešla je celo v protinapad in pregnala komuniste iz okolice. Za svoj noraz so se rdečkarji znesli nad nedolžnimi ljudmi in ubili nekega ugled-nega kmeta. Tudi zločini seveda komunistov ne bodo rešili, ampak bodo dvignili prav vse Gorenjce v neizprosen boj z »narodno-mont-sko« fronto, kakor bi se morala ta bratovščin« imenovati. V sobo&o sta »e peroiiia v stolnici pri oltarju Birezjanske Marije g. Slavko Skolierne, urednik Slovenskega dom«, in gdč. Anka Dolenčeva, tajnica Slovenskega« duMna. Ofcema ne-voporočen««ma želimo obilo »reče in božjega blagoslova I d 25 let i* is viški tmpašk g, p. Teodor Tav-tat. Uglednemu duhovniku, prisrčni: Na uofi bul d im letaka dttkafiiihe ahih je obhajal 24. julija v Ljubljani škofjeloški župnik gospod Podoevšek Jernej. Na nuioeo leta! d Idrija je dobila novega občinskega predstojnika. Goriški prefekt je imenoval trgovca g. Karla Trevna za občinskega predstojnika v Idriji. Novi mestni predstojnik je. bil svejčas ž« idrijski župan in je občinstvo njegovo imenovanja z neteljsm pozdravilo. V pomoč pri upravi občinskih poslov j« imenovan 10 članski sosvet d 75 letnik je posta! slovenski kiparski umetnik Ivan Zajec, ustanovitelj Prešernovega spomenika v Ljubljani. Na mnoga leta! d Ob 44 letnici vojaškega službovanja dne 59. julija je Fiihrer telduiaršala Kessetelioga odlikoval s hrastovimi listi z meči in briljanti it viteškemu križcu zeleznega križa. General feldmaišal Kesserling s« je odlikoval na vseh ibojiščih, nazaduje kot vrhovni jioveljnik skupine vojske v Italiji d Svoj 97. rojstni da« je »polnila te dni Ana Prijateljeva* najstarejša Ljubljančanka. Živela' d Zlato poroko sta obhajala v Artičah pri Brežicah priseljenca Franc in Alojzija Medic. d Dcln rasi! 50 letnim svojega poklica kot viničarka je obhajala na posestvu ing. Vor-macherja Terezija SkeAinikosa. d Generala Korten in. Bran d t sta pod!e«la poškodbam, ki sta jih dobila ob priliki zavrat-nega napada na Fulireisja. d Pesehna slovenska predstava bo v kratkem * Gorici. Uprizorili bodo raiaaio Smetanovo opero »Pro-damu. Žreb stane 3fr lir ia vsak zadene a>li p« knjiga »med: Jurčič: Cvet i« sad* Gregor-fič: Oljki. SliapšaJt: En starček je živel, Veli-konja: 888'3 Anekdot, Bevk: Po živalskem »vetu, ali pa bibliotikko tombolske taijlko. Vsaka, knjiga je v seda« ve« kot ■» lir.. Knjige so iar-arane« odlikujejo se p«, lepi opnenii i.» se ae dob« na knjižnem, tfrgi*. 2at» pridno žrebajte! d Spoznavanje adrm-iluih želiš« »pada nuni najvažnejša poglavja potrebnega znanja v se-diraji vojni T« s^nznava-nje omogoča nabiralce zelišč v zdravilne aamene. V tem snsisbs Siri med ljudstvom » predavanji zaiaimaiaje zdravstvena zveza na KeDOšken*. d Njive namesto vinogradov. V vojni dobi igra prehrana važno vlogo. Spod n jevta jemika ije bil a prej glede pridelovanja prehrane pasivna. Pšenice, komat i« »a»ti domal^g* pridrMcar ie bilo verftio premalo. Na premnogih nižfih legah so ljudje sadili vinsko trto. V zadnjih desetletjih se je posebno širila šmarnica. Novo praktično gospodarstvo pa je prineslo n«v red tudi v tem o/.iru. Po mnoph krajih so vinsko trto odstranili in spremenili obširne planete v njive. Tam, kjer se je prej s težavo obdelovala vinska trta, sedaj bujno rase krompir, fižol in koruza. Prihranjenega je tudi mnogo dela, ker izostane mučno škropljenje in žvepljanje. Zanimivo je pogledati v knaje oh Setli in Savi* kjer sedaj svete bel krompir kakor planinske narcise. d lTibičiievo Igro »V kraljestvu parčkov« »o uprizorili nedavno »a odra Alojiijevfšča v Gorici. »Goriški list« piAe, da so se marsikomu aa solzile oči, ko je po <8 letnem, molku, stišal SjstotiiM) he»etio na gorlSfem odru. d Poteh ne večerne filmske predstave za odrasle so upe! jati v Nemčiji', Mnoge tez dan V zadnjem času tta tolovajskim skupinam na Dolenjskem povzročala posebno hude iu občutne izgube domobranska udarna bataljona, ki ju vodita stotnik Dušan Meničattin in »ajor Križ. S svojimi prodornimi sunki v jadra tolovajskih skupin sta dolenjska domobranske udaru? bataljona že postala strah ia trepet morilcr.v ».'oveaaJsSfc življenj, in uničevalcev našega narodnega premoženja. Dn« 24- julija js doživi! jMeai£xainw ubriti hsrUIjon najvišje priznanja od gospoda generala Rosenerja, ki ga )« obiskat v spremstvu svojci ftabnih oficirjev, poveljnika slovenskega dcuas-branstva podpolkovnika Krenerja in sveznsga oficirja podpolkovnika EaUccjsu Gospod general Rdsener je Imel lep siagovor nakar je sledila pedelitev odlikovanj, Inlff domobranski narednik Stanko Etabič je bil povišan v črn domobranskega poročnika, domobranci Zupančič Kruič in Križaj pa v domobranske podnarednike'. Vojni kril za zaslug« II. stopnje sta dobila stotnik Dušan Menkanin iu nadporočiuk Diagotia Furlan, 108 domobrancev j« za svoj« junaštva v bcubali proti tolovajem prejelo hrabroitno edIikov<-,=k. Te$» je bil deležen tudi. flauptaana Schnhnach«r, ter »»aiik- vojak« Sehneider ia Pfeilsi. Dobila tta ge jut tiuU atotnih < lir je podaril z o občinske reveže na Vrhrrrki novi vrhniški častni občan, »Jikar-nmetnil profesor Matej Steni en. Na kmetrjsko-g«sp(>dmjski SoR Ubogih foT-(Aih sester rfe Notre Dame v St. Jemejn na Ftefeujskem se bo pričel leto? redni pouk 2. oktobra 1944. Tečaj bo trajal do Jt. marca 1943. Pogoje zn »prejem daje vodstvo šole. d Avtobusno zvera meti Gorko in Vidmom so za enkrat ukinili. d Ljubljančani se pritožujejo, da je cvetje na frgit za te čase predrag«. rf 1? krntiri kmetijski donos so prispevali spodnještajerski kmetje za Zimsko pomoč v letu 1943-44. o, ki t»KHo d in državno neodvisnost, potem so zločinci vsi narodi, ki se bore za srob&iio ki neodvisnost. s Za obrtnike. Srbski miaistea: za narodno gospodarstvo daje iz sredstev sklada za pospeševanje obrtniitva ia hiŠJie obrti obrtnikom, ki so bili zaradi vojne ali bombardiranja prizadeti, brezobrestna posojila v zneska do IR.tSOO din. Denar izplačujejo na podlagi menice za dve leti. Večja posojila obrtniki lahko ifobe z intabulacijo na nepremičnine za dobo pet let. Razen posojil bo minister za narodno gospodarstvo revnim obrtnikom dajal tudi podpore do zneska 10.000 din. s Slavno hrvatsko Marijino svetišče pri Mariji Bistrici že naksj tet umetniško urejajo in razširjajo, da bo r bodoče lahko sprejelo na tisoče m tisoče hrvatskih romarjev. V ta namen liočejo raizSiriti svetišče, pa tudi urediti vso njegovo okolico iu sam trg Marijo Bistrico. V teku so tudi drla z« zgradbo velikih sodobnih "javnih stranišč, postavitev letnega gledališkega odra, graditev prostranih prenočišč za romarje itd. s 40.(100 nakazil za obleko, perilo in obutev so doslej v Srbiji izdali osebam, ki so utrpele škodo zairadi strahovalnih'napadov iz zraka. s Poglavnik je odlikoval z redom za zasluge T. stopnja z zvezdo hrvaškega generalnega konzula v Ljubljani prof. Saljiha Baljiča. Prijatelj« Slovencev iskrene čestitke I s Skupen krst otrok, rojenih v tednu, posvečenem hrvatski materi. Tudi letošnje praznovanje tedna, posvečenega hrvatski materi in hrvatskemu otroku, je bilo v zvezi z vsakoletnimi antonovskimi slovesnostmi. Hrvatski materi je bilo tudi tokrat posvečenih mnogo prireditev, tako v državnem gledališču, kakor tudi v posameznih hrvatskih kulturnih, prosvetnih in socialnih ustanovah. Med drugim je bil letos določen tudi skupen krst vseh otrok, ki so bili rojeni v tem tednu. Novorojenim otrokom v tem tednu ry podeli^ zakrament svetega krsta sam zagrebški nadškof dr. Stepinac v cerkvi sv. Petra. Pri krstu so bile otrokom botre žene hrvatskih ministrov im ostalih visokih državnih dostojanstvenikov. Botre so otrokom preskrbele popolno otroško opravo ter so njihove matere tudi nagradile t. raznimi uporabnimi darili. Vsi otroci so dobili pri krstu ime Ante. s Nekateri trgovci v Zcmuuu so samovoljno zvišali cene raznim potrebščinam. Trgovce so policijske oblasti takoj zaprle ter jih poleg zapora kuznovule šc z denarno globo do 100,000 kun. s 25.040 vernikov se je udeležilo nedavno spokorniške procesije v Zagrebu, ki jo je vodil po zagrebških ulicah nadškof dr. Stepinac Vsi verniki so prosili Mater božjo, da bi v teh težkih vojnih časih ohranila hrvatski narod. s Načrte za razširitev tramvajskega omrež- J"a ▼ Zagreba pripravlja zagrebška mestna ranilnica kot lastnica tamošnje cestne železnice. Načrt predvideva graditev novih tramvajskih prog, tudi graditev tramvajske proge proti Šestinam, da bodo nr, ta način že z obstoječo progo dobili krožno progo. s Za bolgarskega vojaškega zastopnika v Zagrebu in Bratislavi je imenovan major Gerčev, s Birma t vojaialei. Pred kratkim je zagrebški nadškof dr. Stepinac podelil v neki zagrebški vojašnici zakrament sv. birme vsem tistim mlajšim hrvatskim vojaški« letnikom, ki dosedaj iz kakršnega koli razloga še niso bili pri birmi V vojašnici je ime! nadškof najprej sveto mašo in pridigo. Vsakemu birma ncu je nadškof podaril v spomin aa ta do- Eodek lep molitvenik. Birmancesa so bili za otre podoficirji in oficirji hrvatske vojske. s Komisija za ugotovitev premoženjskega stanja srbskega uradništva. Srbski ministrski predsednik je imenoval predsednika in člane posebne komisije, ki bo ugotavljala in proučevala premoženjsko stanje vsega uradništva v srbskem finančnem ministrstvu. Za predsednika je bil imenovan kasacijski sodnik Tihomir jovanovič. s Kako bodo plačevali davke na Hrvatskem. Hrvatska vlada je izdala odredbo, s kateio je predpisala nov način plačevanja davkov, ro določilih te odredbe bodo morali kmetje na Hrvatskem delno plačevati davke z tekoče leto tudi z oddajo predpisane količine žitnih pridelkov. s V Zagreb« je umrla t visoki starosti 94 let Marija Matož, mati velikega hrvatskega pesnika Avgusta Matoša. s Pri zadnjem anglosaškem napada na Visoko je bil med drugimi poslopji porušen tudi znameniti frančiškanski samostan. V samostana je bila frančiškanska gimnazija z bogato knjižnico. s Sovražniki Nemčije bodo doživeli še mnogo razočaranj, iako na bojiščih, kakor na političnem polju, trdi srbski list »Obnova«. d Nesreč« ne počiva. Pri padcu s kolesa sta "dobila hude poškodbe 59 letni posestnik Iva« Babnik im njegova 4letna hčerka Ivanka iz Gorenje vnei r»ri Ribnici. — S češnje je padel ša m ie rtonul desnico 10 letni posestnikov sin T«ie Mosta r iz Sinu rja aa Dolenjskem. — Pn pj*tcu si je zlomil desnico 15 letni posestnikov »in Jo*ko Istemič iz Gor. Logatca. — Gad je pičil na Barja posestnikov® hčerko Marico Pa-<2.erjovo, V bolnišnici ao ji reši4i življenje. — Silo si jo prerestala na desnici žena ljubljanskega mestnega delavca Fraačiška Rome. .— Pri pade« s' kolesa je tjobil hode notranje po-Jkodfoe 16letni ljubljanski dijak Slavko Pe »diuc. — Pri padca «i jo zlomil v Ljubljani »osno nogo 81 letni joaip Drežar. — Mlatilni stroj je odtrgal 'levico T zapestju 70 letnemu Francetu Rometu posestniku iz Šmarja na Dolenjskem. — Siromoreznica je odrezala prste m» desnici 15 letueinu posestnikovemu »mu Vinkota Kotoarju iz St. Vida pri Stični S ko; selca je padel in si zlomil nogo t« letni Alojzij Ponikva* z Rudnika, — Pri padcu si je zlomila levico tO letna Marija Cerioova iz L*>-iuunj. — Prt paiteii e češnjo si je zlomila obe nagi 15 letna Pepc* Reparjeva i? Preserja pn Borovnici. , <1 CorHke 5« gorenjske nezgode. 56 letni Frančiška Hvala o*f Sv. Lucije ob Soči je našla izstrelek ki se je razletel in jo resno poSSo- doval. — V desno nogo je pičil gad »lotnega Petra Siberla in 16 letnega poscstniikovega sina Losjaka iz Kranja. d Sviloprejk« gojijs letos na debele v šolah ptujskega okraja. Vsake jutro vidi« na stotino otrok, ki prinašaj« v«tike butare zeleaj , s katerim krnujtt svilopi-ejks. V pJajstesa okraju raste mnogo murv. Zaradi uspešne gojit*« svitoprejk so v zadnjem času v ptujskem okrožju posadili 82.000 murv, ki bodo v doglednem časa eraogočil« se večjo povzdigo svilopreistva. Sedaj M a«mo v eni Soli našteli 40.000 svilr.prejk- M 0 V I GROBOVI V Tuzli je umrla 59letaa Ivanka Mnsič roj. Prosen. — V Ljubljani so odšli v večnost: Gotnian Ana, dolgoletna cerkvena pevka v stolnici Elizabeta Ihan, trgovec Viktor Bohinec, zdravnik v Medvodah dr. Mirko Crrraan, trgovec Ivan Volk, domobranec iz Srednjega brmla v Poljanski dolini Franc Klemenčič, mali Ra-kovee Andrejček in Fani Lindtner. roj. Klun. — Naj počivajo v miru! Preostale tolaži Bogi KRATI Pri zadnjem sovražnem bombardiranja Turi na 25. julija je bilo razdejanih mnogo stanovanjskih biš in cerkev Sv. Neže. Umetna nogo (protezo! z gibljivimi členki je izumil neki švedski strokovnjak. Na službenem potovanju se je smrtno ponesrečil Rcichsleiter SS- Cruppeufiikrer iu generalni poročnik nemške policije Vilbeliu Grimm. 47 let star, popolnoma užiten kruh so našli te dni v zaprti (»sodi v neki pekarni v švedskem Stockholmu. Znana filmska igralka Žarah Leander bo letos jeseni nastopila v nekem stock ho! inskem cirkusu. Požar je "uničil Graatl Hotel v švicarskem Si Moritzu. V tem hotelu so bivali na počitnicah pred vojno nekateri evropski vladarji. Mino najtežje vrste, namenjeno Fiihrerju so pripeljali iz Anglije, je povedal na nekem velezborovanju Rcichsorganisationsleiter dr. Ley. V Normandiji je padel ameriški general Pratt, namestnik poveljnika 101. ameriške j»n-datske divizije. 1800 ljudi so pomorili dozdaj komunisti v Rimu, čeprav pod angleškoameriškim nadzorstvom. , Nad 158.000 otrok so preselili doslej iz Londona na deželo zaradi učinkov orožja »V t«. Novo japonsko vlado k novih mož je sestavil in predloži! cesarju v odobritev general Koiso. 17. jalija je minilo 98 let, odkar so odprli železniško progo čez Seraering. Na Madžarskem bo moralo vsako gospodinjstvo oddati določeno količino starega tekstilnega blaga. .... , Brezhibno črnilo v obliki tablet je uspelo izdelati nemškim kemikom. Državni podtnjnik v ameriškem vojnem ministrstvu je izjavil, da ne razume dobro-eledstva, ki vlada v različnih krogih glede konca vojne. . Romani ja je letos ponovno uvedla prodajo važnih živil proti živilskim nakaznicam. Vnkia-diščili «0 še posebej 50 vangonov jedilnega olj« kot železno rezervo. Na šahovskem tnrairju r Dijono je zmagal dr. Aleksander Aljebin: drugi je bil S)«aa-ski prvak Medina. ..... Te dni je snežilo v okolici turškega trzo-ruma. Nekaj posebnega za ta čas. Papež je ponovno posvaril Italijanko ljudstvo naj se varuje komunistične nevar- n0,Dvoženstro jc v sngSe-šlri vojski ▼ polne« cvetu. piSe londonski »Dailv Herald«. 75. leto starosti je dopolnil 24. julija nemški prometni minister dr. jtilms Dorpmuller. ŠE NEKA) KNJIG ia 1 tretji letnik »SSdvenževe knjižnice« bo zaključen. Nedvora^ da lepo iHJOliniai« »članstvo in da je za mal deuar Ste^Mr^ua« SepT družinsko knjižnico. Vi »»rte to «1 r^te bili nai naročuik. Postanite za četrti vlLS «£* ki* naSa nova knjiga I, iiar--sl fleurih Federer: »GORE IN VSAKO SLOVENSKO HIŠO KNJIGE SLOVENCEV« KNJIŽNICE! Ponos gorskih gozdov di Menda ni lovca, ki bi ne bil videl .pojočega« divjega petelina: rep zakroži v pahljačo kakor pav, perutnici potisne navzdol ob straneh kakor puran, glavo s krvavo pordečeliini ubicaini nad očmi pa dvigne navzgor, kakor omari petelin, kudur hoče zakikirikati. Največ divjih petelinov najde smrt pri petju pesmi ljubezni v marcu in aprilu. V trenutkih, ko divji petelin poje, okrog treh zjutraj, se mu lovec brez skrbi približuje, zakaj takrat je divji petelin gluh in slep. Ce ima lovec srečo, pri »petju« petelina ustreli, nato ra pa odda v nagačenje. Nagačene divje peteline imajo lovci, pa tudi drugi Zemljani v okras svojih sob. Zanimivo je vsekakor, da se divji petelini, drugače še bolj plašni kakor ostala divjačina, med »petjem« svoje ljubavne pesmi popolnoma nič ne zmenijo ne za šum, ne za strel. Njih ljubezenska norost jc še večja: zgodilo se je leta se preživlja divji petelin z borovimi iglami, ki jih je tudi pozimi dovolj. Naše domače gospodinjstvo bi vsekakor zašlo v nemalc težave, ako bi zahteval gospodar popolnoma drugačno vsakdanjo hrano, kakor jo zase pripravi gospodinja. Divja peteli-novka pu moževe hrane še povoha ne, temveč gre svojo pota. Njen vsakdanji obrok sestavljajo razni drevesni popki in jagode. Mladiči pa najbolj cenijo mravljinčna jajca. Nekoč so vzeli divji kokoši jajca iz gnezda in jih podložili domači koklji, ki je mladiče seveda zvalila in lepo zanje skrbela. Po treh tednih so bili še vsi enake barve, tako da za-nimatclji niso mogli ugotoviti, kateri mludič bo pozneje .pel« in kateri bo svojčas kot divja kokoš poil drevesom .petje« poslušal. Nad mladiči so napeli žico. To njej so naglo potegnili nagačenega skobca v letečem položaju. In glej: Del mladičev je zbežal iu se skril v grmovje, Kuhinja za moža in ženo. Hrana divje kure jepovsem drugačna ohk> videli, Italo ni bil »možen globljih čustev in ni poznal metaljeuoeti nagibov. Ksfeo bi bilo »i-jer mogoče, da »e njegov« namišljena ljubezen do dekleta, ki ga po njegovem mnenju presira in zaničuje Že ««mo e tem, ker ga pač neznanega in »azaželjenega ne uvažuje, sprevrže v mriSnjo in maščevalnost, ki je lastnost »lobnih in nevarnih ljudi? Dan na to se je Marija sprehajala fe vrtu ln Sitala »Moj« ječi« Siivia Pelliea. Iz zamišljenosti jo je vzdra-mil poštarjev glas, ki se mu je ona po svoji ljubeznivi navadi takoj od-Bvala s pozdravom. »Pismo za Vas, gospodična.* ' >Za mene?« se začudi Marija ln vzame nam že nekoliko znano pismo Ma rzucchi Jevo. Rahlo vznemirjena se je umaknila ©d ograje na vrt ter obrnila pismo dva- ali trikrat, da bi pogodila, kdo Ji pošilja tako izredno pošto. Nikakor si mogla uganiti, od koga bi bito pilimo, saj ga ni spoznala niti po zunanjosti niti po pisavi, ker ni imela takih zvez. Zato ga je odprla in takoj izgledala podpis: Italo Marzucchi, arhitekt v Imbersagu. 3Arhitekt Marzucchi... Kdo ga pa pozna? No, In česa želi?« Začela je Citati. In spreminjala je barvo lica, ki je včasi kazalo radovednost, zdaj nevoljo, zdaj sramežljivost, a tudi posmeh in preziranje. Ko Je končala t branjem, je pismo zgrnila, pogledala nekam v daljavo in feakor »ase spregovorila: Imam dobro mamico. Pokažem Ji pismo, vse povem In 8C z njo posvetujem. »Kje «t, mamica?« je zaklicala « tenkim, zvonkim glasom proti dvorcu. »Tukaj sem, tukaj, Marija!« je bil odgovor matere, ki se je pokazala ob oknu prvega nastropja. »Je mogoče oče pisal?« ! »Ne, ni on. Pridem tako) k tehU Prihitela je k materi ter jo fudno Bežno objela, kakor Iii se hotela oprostiti neke krivde, da ji kdo piie. »Glej, tole je. ln sedaj mi svetuj!« Ko je mati čitala, jo je Marija gledala izpod čela in videti ji je bilo, da ei jako želi čuti materino mnenje. Zadeva je nainre! bila silno važna. Bilo je prvo ljubavno pismo, ki ga je dobila. In gotovo ni dekleta na svetu, ki bi ostalo ob tem čisto ravnodušno. Tako ali tako. Nekako gotovo; kakor koli že. SpozmtvSi se z vsebino Ttalovega pisma, je mati nežno pogledala hčer-ko-edinko in ji rekla: »Počakajmo, drago dete. Kar ni premišljeno, je slab«... Sicer pa,« je pristavila, polagajoč pismo na mizo, »morda sama čutiš, da »e bi bilo dobro, ali vsaj lepo ne, sestati se na »urnem » človekom, ki piše v takih razmerah na tak način. Cisto neznana oseba, prvikrat, in že kar tako, kakor da res ni mogoče drugače... Je-11 hčerka, da tega sestanka ne bo?« »Gotovo, gotovo, mamica. Saj bi mi bilo prenerodno.« »Ali,« je dodala skrbna mati, »bilo bi pa le dobro poizvedeti, kdo in kak Jb U gospod. Ni vse zlato, kar se sveti. Pridi, hčerka moja, da boš čutila utrip mojega srca, ki bije za tebe!« V objemu z materjo jo Marija začutila na svojem vročem licu čudno hladno materin« solzo in se je s strahom izvila. Drhteč je boječe vprašala: »Mamica, kaj »i se M volje mene »azsolzila?« A. M. BASIčt NEBOl »Ne, ne, hčerkica, saj ni zakaj. Zmerom si bila pridna in blaga, ali veš, jaz ne bi rada, da bi me ti kdaj preklinjala.« »Preklinjala, mama, tebe?...< »Kolikokrat Je že bilo, da te je otrok, sin ali hči, brez privoljenja staršev v naglici in mladi neumnosti združil s osebo, ki mu je bila potem samo neznosno breme, ali pa je bil on njej nerazumljiva uganka, ki je ni mogoče rešiti. Mnogokrat, a vendar bolj poredko, eo tudi sa mol ju lin i jn brezbrižni starši krivi nesrečnih zvez med mladimi, vendar pa so v očeh prevaranih otrok vedno le oni vsega gorja krivi, ker si mladina ne da do-povedatl, da je vsakdo sam kovač svoje sreče. In tako otroci potem kolnejo svoje starše ter jim očitajo, da so jim slabo ali narobe svetovali, aii jih naravnost silili v nepravo Bmf*r.< »Draga mamica, Jaz bom delala po tvoji želji, ali vsaj proti tvoji volji ne. Saj vem, da me imaš ti najrajši.« :Xe, ko bo čas za to, boš sama izbirala. Ali jaz zahtevam, da poslušaš moj nasvet, ker vem, da ne boš slabo vozila. Sladka ho moja zavest, da sem dobro opravila svojo materinsko dolžnost.« »Oh. bom poslušala, bom. Saj vem, da mi hočeš dobro.« »Torej tako: Ti mu seveda ne odgovoriš, Marija. Pač pa bomo za gospodom poizvedovali. Morda celo grofica ve o njem. Vse kaže, da bo gospod Italo ie pisal, {etudi ne bo dobil sedaj odgovora. In če ne piše, prava rei. Potem je to trden dokaz, da je vse tako, kakor sem ravnokar rekla. Sicer pa se moram« z očetom Domeniti.« »Hvala ti lepa, mamica. Vse J* tako v redu, v»e.« Po tem razgovoru Je Marija zopet poskušala na vrtu čitnll, ali bils je jako raztresena. Pred očmi se ji je vrtel na poskočnem konju listi jezdec s pota od svetišča Gospe del Boaeo, kakor vkopan se je postavil pred njo oni drugi pri eartiranski cerkvi, a tistega salonskega leva z milanske prireditve ni bilo nikjer, ker g» ona takrat, obkoljena in povsod zavzeta, sploh ni bila videla. Z mislimi je prebirala ono lično, z izrazi velikega občudovanja in izjavami močnega čustvovanja naphano pismo, in priznala si je, da ji je pri srcu nekako čudno. Lotila se je je lahna opojnost, vendar se je pa b krepko voljo odtegnila čaru, da je dogodek ni povsem spravil v svojo oblast. Za mlado dekle, ki sveta in ljudi ni še prav nič spoznalo, bi bila prehuda usoda, če bi, ne čuteč zla, prhnila mimo plamena kakor metulj, ki se tako osmodi, da ni več sposoben za nikak polet. Neznana oseba ltalova ni mogla očarati Marijine duše. Lepota sladkih, umirjenih potez na licu, splošen pojav zdravega, močnega telesa ter živahne in odločne kretnje možkega, to vse je za mladenko Marijinega kova zanimiv« šele, čim ona vidi, da je v človeku tudi ono, čemur se splošno na kratkp pravi značaj. Za to pa je treba človeka poznati. A Italo ji je bil tujec, ki se ni mogel dotaknili njenega srca. Vendar pa je slutila, kakor da se ji od tisle strani približuje neznana sreča. Obšla jo te rahla, prijetna zmedenost ter je S« fopet čitat pismo, ki ji je obetala neko čudno blagovest. Silvio Pellico, njen najljubši pisatelj, pa je v«o noč osamljen čakal ni klopci v vrtu. Tako po tabljauio na najboljše prijatelje, ka- dar prisluhnemo priliznjenemu nc-znnrtcu.., Prešla sta dva dneva. Mati in hči sta se odločili po obedu obiskati grofico v Imbersagu, že zato, ker je bila beseda laka in pa, da bi čule kaj o Italu. Ali grofica ju 'je prehitela. Ko je namreč Marija Še čakala ob vratih iz vrta na svojo mater, je začula dr-dranje voza, in takoj tudi opazita grofico Anko Amati. Vsa vesela je zaklicala materi: »Mati, mamica, glej jo, gospo grofico!« In skočila ji Je naproti, da bi ji pomagala na tla. »Aha, seda} se pa tu-le vidimo.« pravi grofica šaljivo. »In jaz sem vaju ve« včerajšnji dan čakala. Pa nič in nič. »Oprostite, grofica, ravno sedaj sva se spravljali k vam. Mama, pridi no!« »Sem že tu!« se oglasi Karmela z okna. »Kje pa si, Anka, da te ne vidim? A, tam. Vidiš, ravno si po-sajam klobuk za k tebi. Pa si nuju prehitela. Ti si pa res žlahtna.« »Ne snemaj klobuka; pojdeva v Merate, kamor sem se namenila. Ali prej ti moram nekaj povedati, tako na štiri oči. Stopim k tebi, ti Marija ■pa lukaj počakaj.« Ne da bi se dalje menila za Marijo, gre k prijateljici Karmeli. Po pozdravu Je začela z nekako naglico: »Nekaj bi ti povedala. Gre za tvojo hferko. Ne jem'ji mi sa zlo, da se mešam v tvoje reči.« »Ali. draga Anka, kako govoriš dane«? Vem, da ei iskrena in u» si mi prijateljica. In povem ti, da sem tudi jaz sedaj hotela k tebi — ta vol jo Marije.« »O, tem bolje,« je nadaljevala gospa Amati, potem »va p« že pri zadevi. Cula sem v Imbersagu, saj veš kak« je v takih gnezdili, da se neki arhitekt ponuja tvoji hčerki. 2e veš kaj o tem?« Nato ji je Karmela vse povedala in tudi pismo obrazložila. »Dobro, draga Karmela ali Bog vas obvaruj pred njim. Tvoja hčerka je dobra nedolžna dušica, on pa je pravi pustolovec, in vsi v Imbersagu vedo, da ima razen mnogih drugih nepriporočljivih lastnosti še dve nevarni: On pije in karta, u to tako, da ga Je često sonce našlo tam, kjer ga je bilo pustilo. Pazi, Karmela. Izognite »e prikriti pastil« »O hvala Bogu! Ravno danes sem nameravala s teboj o tej reči govoriti. No, in sedaj vem dovolj; še pre- VC »Seveda, to ostani med nami. Razume se, da smeš o tem govoriti z Marijo, ali tudi ona naj molči. Sedaj pa pojdiva; Marija bo nepotrpežljiva na cesli. , ., Posedle so v kočijo in krenile v Merate. . »Dali so mi vedeti, da imam na pošti priporočeno pismo. Grem pogledat; mislim, da je od moža. »A, od Evgena. Pride kaj sem letovat?« vpraša Karmela. s Seveda, letos pride tudi Egon.« »Egon tudi? Oh. kdaj sem ga bita videla! Sest let bo že.« »ln ti, Marija, pozuaš ti iigona/« vpraša grofic«. . »Skoraj nič, redko sein ga videl«. Bil je vedno v zavel", potem Je bit na vseučilišču v P&dovi, v počitnicah pa vedno na kakem dolgem potovanju. Kje neki ga »aj potem spomaniV Zdi se mi, da je bil zadnji« nekaj čaea pri nas, k« »u J« bilo kakih devet ali deset let. Toliko se ga spominjam. 2e skoraj ne vem, kakšen je.« »Ga boš v rdela, Je priden dečko. Sedaj je že doktor prava. Bil Je vedno odličen in vzoren dijak. Samo da je Brečiro prešel to burno pot; sedaj ni-Bem več v skrbeh zsuj. Bolj mirna sem.« V takih ln podobnih razgovorih so prišle v Merate in postale pri pošti. Postrežljivi poštni nameščenec vljudno pozdravi grofico ter ji preda pi-smo in brzojavko, ki Je bila ravnokar prišla. »Glej Ju, prideta!« pravi grofica ln pomoli prijateljici Karmeli razvito brzojavko, »sli čudno je, da mož se sporoča da-li pride z njima tudi tvoj Josip. Kako da prihaja on brea njega?« »Oprostite, gospa grofica, po vaših' besedah sklepam, da je to gospa Karmela Tomaso. Tudi zanjo imam tale brzojav, ki ga še nisem utegnil zalepiti.« »Hvala Bogu!« vzklikneta obe — mali in hči. Karmela prečila in pravi grofici: »Tudi Josip pride z njima!« »Naj pogledam, mamica!« In dekle čila veselo in z važnim poudarkom: »Pripravite sobo, pridem jutri.« »Oh, očka pride, dobri očka! To bo prijetno. A pridejo vsi trije skiw paj?« »Kaj ne bil Taki nerazdružljivl prijatelji,« pritegne grofica. Na povralliu so samo o tem razpravljale, kako bi sprejele svoje drage, in ko so prišle v San Marceli i no, sta se mati in hči Tomaso poslovili od grolice, ki je nadaljevala pot v lnihersago. Nista še bili prav v veži, pa ju je že čakala sobarica Lucija b pismom v roki. »Malo prej mi je dal pismonoSa tole za gospodično.« »HvalaI« pravi gospa. V sobi Je mati snela klobuk, odprla pismo, ga prebrala, spravil* z.opet v omot ter s« obrnila k hčerki: »Saj sem ti rekla, da bo gospod Italo še pisal; in nisem se zmotila. Cisto na kratko ti povem vsebino: Prosi te, da bi se izrazila o svojih čustvih napram njemu in da bi mu povedala, ali je mogoče, da dobi tvojo roko, ko bi zaprosil zate pri nama z očetom. To je jedro pisanja. Sedaj pa poslušaj: grofica je čula, da v Imbersagu že govorijo o njegovi ljubezni do tebe. Tu torej ni nekaj v redu, in zato me je danes prišla o tem obvestit.« Potem Je mati hčeri opisala nekaj posameznosti iz razgovora z grofico, tako da je sicer neizkušena mladenka zagledala Jasno sliko, v resnici vso temno in nelepo, in prišla takoj do spoznanja, da bi življenje s tako osebo pomenilo za njo nesrečo. »Hvala ti; mamica, jaz sem rešena I Kaj bi bilo z menoj, če ne bi bila odkrita napram tebi in če bi bila pismo zatajila? Srečo sem imela. Sedaj pa mi ne sme nihče več niti ziniti o njem.« »Moja dolžnost je bila rešiti te pogube. Mar misliš, da bi te Italo trajno ljubil, kakor ti sedaj govori? Pri takih ljudeh ljubezen ne traja dolgo. Je kakor ogenj v kopici elarae. Njegova ljubezen je samo za tvojo lepota S čarom lepote bi Sla tudi ona. Nje-»ove slabe lastnosti so močnejše kakor njegova nagla ljubezen. Nesrečna tista ženska, ki jo on zmoti, da bi «a za njim. Ali dovolj o tem. Sedaj se pomeniva, kaj odgovoriti na obe pismi. Nocoj pride oče in bolje je, da to takoj urediva.« • »Le ti mu odgovori, ja* te ne rečem nič...« ..... ' ' CMie trtlKMtallU J\l! rastline vidijo To vprašanje se dozdeva tako čudno, da je videti kar smešno, hi vendar more današnja veda že odgovorili nanj. Preučeval sem ga (piše dr. R. Irance) pred 4> leti na majhnih rastlinah. Tako majcene so bile, da jih ima več tisoč prostora v kapljici vode. Vsakega poletnega dne po nevihti jih pride na sončnih krajih nešteto na dan, tako da pobarvajo luže z zeleno barvo. Ce daš kapljico te zelene vode pod povečevalno steklo, zagiedaš rastlinice, ki so videti ko majceni črički in so zelene ko listi, gibljive ko živali, urne in švigajoče ko ribice. In na njih srednjem koncu, ki je čist ko steklo in iztegnjen kot rilček, ie tisto, kar sem leto dni preučeval: mala, rdeča »očesna pegica«, ki občuti svetlobo. Več poskusov je to dokazalo. \ sa taks, z očmi opremljena bitja (več vrst jib je) stremijo iz teme v luč. Zato so gibljiva, da morejo menjati kraj in zato imajo za luč občutljivi ud, da morejo najti mesta, ki so bolje razsvetljena. Zakaj pa morajo živeti na svetlobi? Ker si morejo le ondi, kakor vse rastline, najti hrano. Čudovito sprejemljivo je občutenje rastline za svetlobo. Napravili so tale poskus: klice travnate kreše so obsevali z dveh strani, in sicer enako močno. Noben naš merilni aparat ni mogel najti razlike v jakosti tega in drugega izvora svetlobe. Toda rastlina jo je našla! Nagnila se je namreč k enemu izvoru v znak, da ga je občutila bolj močno. S takimi dožitki je zaživelo vprašanje, na kakšen način zaznavajo rastline svetlobo. Brez dvoma so listi tisti del rastline, ki je za luč občutljiv. Ko so obseyaIi le stebla ali peci je, ni bilo nobenega odziva. Pač so se pa peclji nagibali, če so bili sami obsevani. Listi vseh rastlin imajo vrhnjo kožico, ki sestoji iz samih bisernih enakomernih in prozornih celic. Pri obsenče-nih listih se boči prednja stran celic lečam podobno kvišku in ko smo to povečavo pogledali, smo spoznali, da te vzbokline delujejo kot raz-svetljevalna zrcala, ki v ozadju zbirajo svetlobo. Toda — mnogo rastlinskih listov je takih, kjer ima površje resnične, lečam slične debeline prednje stene. V takem listu nastane tudi svetel krog kakor pod kakšno netilno lečo. Te leče resnično izvajajo svoje posebno delo. — Več rastlin ima gozdno in tudi travniško obliko. Prva živi vedno v gozdni temi, je torej svetlobe potrebna in mora svoje liste čim bolj izpostaviti svetlobi. In zares — samo ta senčnata oblika ima svetlobne leče na listih! Nekatere ovijalke iz vročih pokrajin, pri nas žajbelj, imajo na površini listov leče iz kristala in te tvorijo celo slike, kakor fotografske leče. Z njimi so že fotografirali iu so dobili še precej razločne fotografije. Več za zdaj še ne vemo. Ali pa ni to že dovolj, da spoznamo, da rastline zaznavajo svetlobo, da torej vidijo? S tem koristijo same sebi, ker se obračajo k luči in s tem živijo in uspevajo. Skratka: rastline se vedejo ko živali, ki imajo resnične organe — oči. Torej nas tudi rastline vidijo, kot nas vidijo živali? V njih živi del velike skrivnosti našega lastnega občutenja. Koliko tega vsebujejo rastline, še ne vemo. Tu je še ledina, ki čaka novih oračev za sto let dela! ljubljansko služkinj® so odločne proti komunizmu V nedeljo, 30. julija 1941, so imele ljubljanske služkinje svoje običajno protikoinunistično predavanje. Tudi drugi delavni in nameščenci imajo svoja redna, sedaj štirinajstdnevna protikomunistič-na predavanja, a predavanja služkinj so vedno nekaj posebnega. Na teh predavanjih pride do izraza tisti pravi nepokvarjeni naravni čut slovenskega ženslva. Ta čut zna sam od sebe vedno in povsod ločiti dobro od slabega. Oba govornika, Krite Maks in Jan Maks, tajnik glavnega odbora DPA, sta na predavanju, ki je bilo bolj podobno zborovanju, dosegla popolen uspeh. Služkinje so bile ponosne in zadovoljne, da so zopet lahko glasno dale duška svojim čustvom in na ves gt«s enodužno izpričale evojo protikoinunistično usmerjenost. Tako vidijo Anrlfit T $ ^ , A t »v i«. — To je »n* t£3s3$mšš$m' Izmed prvih slik, ki Jo bila objavljena v angleškem časopisju la Jo Je aodaj v ponatisu objavila ae. deljska »Tageopoat, kt pristavlja, č ne snre'*1'"1 Evropejci so si šli ogledat bojišče, kjer je ležalo 32 mrtvih, ki so jih nasprotniki pobili deloma s puščicami, deloma z velikimi meči iz trdega lesa, ki so bili zelo težki, kar ie pričalo, da so bili tisti, ki so jih uporabljali nenavadno močni. Po tleh je bilo raztresenih mnogo mečev, loko«, puščic in zlomljenih sulic s kamenite konico. Ranjencev pa niso našli, ker so jih divjaki pokončali ali pa odnesli s seboj. Nove neprilike z Angleži Tudi nesreča je včasih lahko k sreči. Tako lahko trdimo o prihodu divjakov na otok. Ker so trije lopovi spoznali, da hi v primeru, če bi ostali osamljeni, lahko padli v roke divjakom, ki bi li jih privoščili za kosilo, so smatrali z* bolj pametno, da živijo v miru s Španci in nekaj časa so se vedli kot pravi poštenjaki. Delali so in ubogali. Vendar pa je ta njihova spre-mecnha trajala samo nekaj č«sa. Povedal sem že, da so Španci zajeli tli divjake. Ti so postali sužnji in ker so bili mladi in krepki, so jim naložili vsa težja dela. Divjaki so se vdali v svojo usodo in delali s podlož-nostjo udomačenih živali, ne da bi tožili. Špancem ni prišlo niti na miael, da bi jih vzgojili, kakor sem jaz vzgojil Petka.' Zato se pa nikakor niso mogli zanesti nanje r slučaju potrebe-, ker jih na gospodarje ni vezala hvaležnost. Naseljenci so se bali, da hi se div-jaki zopet vrnili in odkrili njihova polja, zato so sklenili, da opustijo obdelovanje teh njiv in si pripravijo druge v notranjosti otoka, v bližini votline, kjer sem pred leti našel umirajočega kozla. Naredili pa so to s skrajno p«e-vidnostjo, ne da bi trije divjaki Raj vedeli. Kar se tiče trdnjave, pa se niso upali ničesar spremeniti, ker so se bali,, da bi se zamerili guvernerju, ko bi se vrnil, če bi ta. opazil kako spremembo. Ta njihova spoštljiva obzirnost mi j« bila zelo všeč Tudi kozje staje eo hoteli postaviti v isti dolini Po dolgem razmišljanju pa so opustili ta načrt in sklenili, da bodo preselili le de! drobnice, d« bi v primeru, če bi bil en del uničen, ostal vsaj drugi Tedaj sc tudi uvedli novost, hi sem jo opazil ob svojem prihoda. Da 5i namreč naredil trdnja/o kar mogoče nedostopno, so zasadili okrog nje cel gozd, skozi katerega je bilo težko prodreti, če človek ni poznal prave steze. Vsa okolica :n tudi gora je bila tako prerasla, da bi ie pes komaj prišel skozi. (Dalje oribodnjUt.) Trije Spanci so zagledali kakih dvajset lolnov, ki so pluti.proti otoki,. Križanka SI. 29 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 - 34 35 36 37 38 39 40 41 j Vodoravno: t. pomilostitev, 10. čebelji skupek, 11. italijansko mesto, 12. srd, 13. prejšnji prebivalec v naših krajih, 15. nemški filozof, 16. kratica za svojeročno, 18. merilna enota, 20. kratica za kraljevi, 21. lalikoailetska panoga, 23. ptica, 24. Gotovčev junak, 25. glasbeno delo, 27. velika žival, 28. visoko atensko sodišče, 3«. španski spolnik, >2. mo^ko ime, 33. pamet, 34. na soncu se stopi, 36. hrvaško »ker«, 37. mednarodni izraz za smuči, 38. oblika grške pesnitve, 40. lunina sprememba, 41. glasbeno delo. Navpično: 1. grški modrijan, 2. glasbeni izraz, 3. jim, 4. kemični znak za erbij, 5. mlečni izdelek, 6. kratica pri datumu, 7. srbska reka, 8. japonski denar, 9. zvezdoznunstvo, 14. pregovor, 13. del spovedi, 17. poljski pridelek, 19. orožje, 20. ris, 22. domača ptica, 24. zagon (tujka), 26. mesto ob Jadranu, 27. prepir, 29. velik snop, 31. krasni, 33. vriskaj, 35. ruska reka. 37. glasniki, 39. začetnica priimka in imena slovenskega zgodovinarja, 40. kemični znak za mangan. Rešitev križanke H. 28 Vodoravno: 1. oje, 3. ime, 6. UFA, 9. to, iO. trata, 12. ri, 13. osa, 14. ara, 15. rad, 16. Ind. 17. jen, 18. upa, 19. dim, 21. sla, 23. rjav, 24. Aden, 25. Hus, 27. akt, 28. ave, 30. rrr, 3t. pes, 33. oče, 34. spi, 36. rti, 37. li, 38. mlado, 39. in, 4«. oči, 41. ano, 42. Oka. Navpično: 1. otok, 2. Josip Jurčič, 3. Ira. 4. Martin Krpan, 3. eta, 7. Fran Levstik, tO. Tana, 11. Ares, 18. Uril, 19. dva, 20. mat, 22. Ane, 26. Srem, 28. aero, 29. kolo, 32. Rina, 34. sla, 35. ido. Mali ocilasnik Pristojbina za male oglate se platoje naprej. Iščem deklo za kmetijo. Plačilo po dogovoru. Gruden Fr., Zalog pri Škofljici. Fanta z dežele 14 — 18 let starega, ki zna ministrirati, lakoj sprejme v službo za cerkev in dom. Pokopališka uprava, Sv. Križ, Ljubljana. 'lll!ll!lllli;:iHIIIIIHI[[lllulllll||il|||ll!||||||li OGLAŠUJ ▼ DOMOLJUBU Fanti 12 let starega, sprejmem za pastirja. Slape 18, I)ev. Mar. Polje. Krasa . 8 mesecev brejo, ima naprodaj Klemen, Vin. Križem sveta Neverjetno, a resnično Malokateri oče se more ponašati s sinom generalom, ker pride človek navadno do tako visoke časti že v poznejših letih svojega življenja. Skoraj neverjetno pa je, da bi ded mogel stisniti roko svojemu vnuku generalu. In vendar se je to primerilo v Nemčiji, na Bavarskem. Policijski polkovnik Adolf von Bonhard je bil v svojem 46. letu imenovan za generala. Njegov oče Kari ima 72 let in je bil general, ter poveljnik meeta v Niirnbergu; sedaj živi pri svojem 96-letnem očetu, nekdanjem topniškem generalu, najstarejšem članu bivše bavarske vojske. Ded, oče in sin oziroma dva očeta in dva sina v eni družini imeti isti čin, je res nekaj, na kar so lahko ponosni, kot državljani in kot očetje. Angleška kraljica francoske krvi Angleški raziskovalec rodovnikov Anthony \Vagner je baje ugotovil, da se po žilah angleške kraljice Elizabete pretaka francoska kri. Praded škotske družine, iz katere izhaja angleška kraljica, je bil baje francoski izseljenec iz Montpelliera, torej iz južne Francije. Pisal se je Jereinie I.aujod ter je bil protestantske vere. Laujod jo stopil na Angleškem v kraljevo gardo. Pozneje je posta! trgovec in se je dal leta 1699 v času Ludcvika XIV. naturalizirati na Angleškem. Značilno je, da je Wagner objavil svoje odkritje baš ob času potovanja angleške kraljice v Kanado, kjer živi mnogo Francozov. Lovci na človeške glave Prebivalci na Filipinskih olokih so apet v strahu pred »lovci na glave«, ki so v zadnjem času zagrešili več krvoprelitij. So to pripadniki plemena Abilaos, ki so obdržali ša takšen način borbe a sovražnikom, da mu odrežejo glavo. Pred meseci so pričeli na Filipinih graditi veliko cesto, ki pojdo tudi skozi njihova naselja. Divjaki pa 3 tem niso zadovoljni in zaradi tega napadajo cestne delavce ter jim režejo glave. Dosloj se je pripetilo že več takšnih napadov in nekaj desetin delavcev js pri tem izgubilo glave. Zdaj so poslali v tiste kraje močne oddelke policije in vojske, ki bo varovala delavce pri delu in po potrebi napravila tudi kazensko odposlanstvo proti divjakom. Davna priča krščanstva V razvalinah mesta Herkulanum, ki ga je leta 79 po Kr. zasul izbruh Vezuva, so v neki pa-tricijski hiši našli znamenje križa (-signutn Cliri- stic). Križ je bil pritrjen na steno v 60 cm viso kem in 45 cin širekem okviru. Poleg lega so našli zoglenel kos oprave, neke vrste klefalnik, ki ga je s hišo vred zasula goreča lava in ga tako olira-liila današnjemu času. Ti dve najdbi sta gotovo med najstarejšimi dokazi krščanstva v nekdanji rimski državi, saj pričala, da je krščanstvo prišlo sem že kmalu |>o Kristusovi smrti, vsekakor pa pred letom 79, ker takrat je izbruh Vezuva vse pokril s kamenjem in pepelom Zavarovanja stare oprav« pred črvi Najhujši sovražnik starega pohištva je lesu! črv. Čestokrat uniči dragocene hišne dragocenosti. Najboljše sredstvo proti njemu je mešanica, sestavljena iz 80 delov lanenega olja in 4 delov kreozola. Dobro je tudi kreozotovo olje samo. Pomaga nadalje mešanica bencina in naftalina. Pri vseh teh sredstvih gre za to, da strupeni plini prodrejo skozi luknjice v les do črvov in jiji umorijo. Klicna sredstva uporabljajo proti črvom tudi muzeji. Mleko iz soje Iz Beograda poročajo, da bodo zaradi zboljšanja oskrbo mesta z mlekom, pričeli v kratkem izdelovali v večjem obsegu mleko iz soje. To umetno mleko po okusu sicer docela ne doseže naravnega mleka, vendar ga po hranifhi vrednosti celo nadkriljujejo. Sojo najprej očistijo in zmeijejo, nato pa namočijo v vodi. Zmes stoji nekaj ur pri povišani toploti, nakar nastane mlečni izvleček, ki se odcedi in segreje do gotove stopinje toplote, da se ne pokvari. 0s'ale tropine posuša in pridejo v suhem stanju na Irj kot močno krmilo. Svinjska ohromelost je izrazita svinjska kuga. Njen povzročitelj je neznan. Od nje obolele živali najprej bruhajo in imajo vročino, pozneje dobivajo krče in končno ohromijo. Ce v dveh do štirih dneh no poginejo, navadno spet ozdravijo. Z ozirom na izredno nevarnost omenjene kuge. je nemška vlada odredila, da mora kmet, pri katerem se bolezen pojavi, takoj zaklali vse svoje svinje in prašiče, država pa mu za to dovoli odškodnino. Meso zdravih svinj se sme prodajati samo kuhano. Kmetija se strogo zapre in šele na privoljenje živinozdravnikovo j<» dovoljeno občevanje z drugimi. Povzročilca bolezni še niso našli in vedo le to, da ima svoj sedež v možganih in mozgu. LJUDSKA SOSOJILNICA / V LJUBLJANI r zadruga X neomejenim jamstvom v lastni pa« iači v Ljubljani, Miklošičeva sesta 6 nasproti hotela Union Posojilnici i« bila sprejema hranilne vloga v vsaki višin! fn fih najugodneje obrestuje, daje posojila ustanovljena leta 1893. oa vknjižbo iu proti poroštvu Herausgeher — Izdajatelj: dr. Gregorij Pečjak, Prof. L it, profesor v pok. — Schriftleiter — Uredniki France Kremžnr, Jonrnalist, časnikar. Hir »l judsko tiskarna« — Za »Ljudsko tiskarno: Jože Kramarič, Direktor, ravnatelj. — Al!e Ia Laibacb — Vsi v Ljubljani. •Domoljub« stan* 24 lir ca eelo leto, za Inozemstvo 30 Ur. — Dopis* in spis* sprejema nredniitvo »Domoljuba«, naročnino, tnserat* in reklamacij* p« oprava »Domoljuba«. — Oglasi s« zaračunajo po posebnem ceoiko, — Teleioa uredništva ia oprav« itev. 40-04,