Za Ameriko Velja v Ljubljani in po pošti: Cio leto . K 360'- poi leta . . . „ 180 — test leta . . . „ 00-- *a mesec . . „ 80- 8 dolar. 4 dolarje 2 dolarja celoletno polletno Četrtletno *>«»i namtulki na. noSiijajO -----.l; -»katntci. ‘^‘h, ■ z= Za inozemstvo: itlo leto . K 480' pol leta. . . . „ 240' ietn leta . . „ 120 ta mesec . ... 48 Vprašanjem glede inseratov i. dr. se naj priloži na odgo vor dopisnica ali znamka. — Dopisi naj se tranktraio — ~ Rokopisi se ne vračajo. ..........——■ Izhaja vsak dan zjutraj Fcsemezna številka velja 160 K Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica žtev. 6/1. Teleion štev. 360. — Upravništvo je na Marijinem trgu ""•**• štev. 8. Teleion štev. 44. , . — 58. štev. V Ljubljani, sreda 9. marca 1921. iV, Nemški delegati zapustili London. Nemški poslaniki v Londonu, Parizu in Bruslju odpoklicani. Berlin, 8. marca. (Izvirno porodilo.) Nemška delegacija pod vodstvom dr. Simonsa Je danes zapustila London. Berlin. 8 marca. (Izvirno poročilo.) Poročilo listov, da ostanejo nekateri nemški izvedenci v Londonu, da nadaljujejo pogajanja, je brez vsake podlage. Vsa delegacija je danes ob dveh popoldne zapustila London. LDU. Berlin, 8. marca Veleposlanika v Parizu in Londonu ter poslanik v Bruslju so bili odpoklicani v Berlin. LDU Berlin, 8. marca. (DunKU). vBerliner Zeitung «. M.« javlja Iz Londo. a: Državni minister dr. Simons je danes popoldne s svojim spremstvom odpotoval iz Londona In dosne jutri ob 18. v Berlin. Politični krogi pričakujejo dr. Simon-sovega prihoda zelo nestrpno. Nadaljnji sklepi se iz vrše šele, ko poda dt. Simons natančno poročilo o londonskih pogajanjih. V početku današnje seje državnega zbora poda državni kancelar Izjavo o ukinjenju londonske konference, pri čemer bo slovesno protestiral proti izvedbi neupravičenih In nezakonitih sankcij, ki jih je sklenila antanta. Dopoldne ob 11. se je sestala vlada z voditelji strank k razgovoru O izjavi državnega kancelarja In o političnem položaju. Tudi strokovnjaki. kf so izdelovali nemške pro- tipredloge so se danes dopoldne zopet «estall. da najdejo podlago za ponovna pogajanja z zavezniki. Govori se, da bo kot temelj nadaljnjih pogajanj služil predlog, da sprejme Nemčija zavezniški dolg v Ameriki. Berlin, 8. marca. (Izvirno poro-Cilo.) O včerajšnji usodni seji londonske konference porajajo listi več podrobnosti. V imenu zaveznikov je govoril zopet Lloyd George, ki je izjavil, da so zavezniki Zal prisiljeni poseči po represalijah, ker so nemški predlogi nezadostni. Zavezniki morajo v interesu redne obnove in svetovnega miru vztrajati na tem, da se v Londonu ne vstvari zopet samo nov provizorij, ampak da pride do končnoveljavne rešitve. Zato smatrajo zavezniki nemške protipredloge kot popolnoma nesprejemljive. Ker Nemčija noče pristati na pariške sklepe, ki-predstavljajo maksimum popuščanja zaveznikov. morajo le ti izsiliti njih priznanje in upoštevanje z vojaško silo. LDU. London. 8. marca. Z ozirom na ukinjenje pogajanj v Londonu piše: *Daily Cronicle«: Nika-kega povoda ni, zakaj bi spor z Nemčijo mogel ogrožati angleško trgovino v Osrednji Evropi. Poljska, Češkoslovaška, Pomtinija, Avstrija in Jugoslavija, kakor tudi baltske države imajo skoro dvakrat toliko rrebivalstva kakor Nemčija in potrebujejo veliko več našega blaga In naše trgovine, kakor Nemčija. Zavezniki zasedafo nemška mesta. Prodiranje antantinih čet ob Reni. Proglas nemške vlade. Berlin, 8. marca, (Izvirno poročilo.) Danes so prvi zavezniški oddelki prekoračili začasno nemško mejo. Predsednik nemške republike Ebert je izdal na prebivalstvo proglas. v katerem svari pred nepremišljenimi koiaki in zagotavlja, da vlada ne bo odnehala, dokler ne za-triumfira pravica Nemčije nad na-»Ilstvotn zapadnih držav. LDU. Berlin. 8. marca. »Berli-fler Zeitung a. M.« javlja iz Dilssel-dorfa: Ditsseldorf so zasedle belgijske čete, ki so zavzele tudi vse blagovne in osebne kolodvore. Nad mestom krožijo od 6. dalje sovražna letala, LDll Elberfeld, 8. marca. Iz tfflsseldorfa javljajo, da so danes zasedle mesto angleške in francoske čete. Četam poveljujejo Francozi. Zastopani so tudi Belgijci. Del čet je krenil proti Duisburgu. LDU Mainz. 8. marca. Francoske in belgijske čete so zavzele Duisburg. Porensko brodovje je zavzelo Ruhrort. LDU Berlin. 8. marca. V današnji seji državnega zbora je podal državni kancelar Fehrenbach, pred-no so prešli na dnevni red. izjavo, v kateri je izvajal: Nikake pravne podlage ni za vojaške odredbe, katere so sedaj Izdale zavezniške vlade. Dalje se je državni kancelar priključil protestu, ki ga je podal minister za zunanje posle dr. Simons v Londonu v imenu vlade in nemškega naroda. Dejal je, da mora nemški narod sedaj dokazati, kako velika je njegova odporna sila, njegovo potrpljenje, njegova zvestoba in vztrajnost. LDU. Bruselj, 8. marca. Ministrski svet se je bavil s političnimi, go-spodarsikml In vojaškimi posledicami sklepov londonske konference. Belgijska armada more neutegonia izvesti vojaške sankcije, zlasti zasedbo važnih krajev na desnem bregu Rena. LDU. Praga, 8. marca, »čas« je poblaščen ugotoviti, da se češkoslovaška ne bo udeleževala pri kazenskih odredbah proti Nemčiji in da so vse take vesti popolnoma neutemeljene. Razširianie ustaje v Rušiti. .Lvov, 8. marca. (Izvirno poročilo.) V v°UnUki guberniji |e Izbruhnila vstaja kmetov proti sovjetom. Kmetje Imajo dovoli orožja In so premagali boljševlškc čete ua vsej črti. Rdeče Čete se umikajo. Berlin, 8. marca. (Izvirno poročilo.) Tu-tajSall ruski list »Kul« objavila v včerajiuil tedaj! vest, da sc vrše v Petrogradu tudi »ulični boji. LDU Pariz, 8. marca. Kakor poročajo listi iz Revaia. so protibollšcvlška krde'a Iz Kronstadta osvojila trdnjavo Krasnaja Gor-ka. Pridružila se jim je posadka provi/.oriiu vlade v Kronstadtu. Polki rdečo armado okoli Pskova so se baje uprli. LDU. Stockholm, 8. marca. K bojem pr) Petrogradu se Sc Javlja: Iz Petrograda ne odgovarjajo na topniško obstreljevanje Iz Kroustadta. Hoja pa sc udeležuje Krasnaia Gorka. Radi mesrle ni mcumče določiti, na katero stran strelja trajava. LDU. Roval, 8. marca. Po do&lih poročilih sovjetske vlade so poskušali manJStvl. k| In socialni revolucUonarll zanetiti upor v Sibiriji. Izredni komite v Tiumenu je zagrozil upornikom s smrtjo In upa, napravili s tem konec prevratu. LDU Moskva, 8. marca. Sovjetska vlada zavrača Inozemske vesti o pobegu vlade Iz glavnega mesta. »Pravda« izvaja v nekom članku, da hočejo služiti pretirana poročila o dogodkih v Krostadtu v to, da bi preprečili vzpostavitev trgovskih odno-žalev med Ameriko in Rusijo In da bi otež-kočili stališče tur&kemu odposlanstvu v Londonu. LDU Moskva, 8 .marca. »Pravda« |av-vlja Iz Petrograda, da Je bil dovoljen upornim mornarjem v Kronstadtu nadaitul dan, da 80 midvržeio. PLANINSKI GRAD V JUGOSLOVANSKI POSESTI. LDU. Planina pri Rakeku, 8. marca. Po rapallskem sporazumu pripade Planina na Notranjskem Jugoslaviji. Pri določanju provizome meje so Italijani zarisali popolnoma nenaravno zaokroženo mejo okoli WindischgrStzovega »Planinskega Gradu« (Ilaasberg). In sicer z namenom. da bi ta grad in seveda tudi veliki gozdovi, ki spadajo h gradu. prišli na italijansko stran. Naša delegacija razmejitvene komisije je energično intervenirala proti tej nakani. ker spada Planinski grad k občini Planini in ima hišno številko 1 v tem kraju. Dne 4. t. m. so morali na podlagi te intervencije Italijani izprazniti grad. ki je prišel tako v naše ozemlje. Na gradu sta razobc-šeni jugoslovanska državna In slovenska zastava, v ITALIJANSKA PUSTOŠENJA. Iz vseh krajev, ki so bili doslej zasedeni po Italijanih in ki jih slednji po rapaliski pogodbi izpraznjn-jejo, prihajajo zaporedoma poročila ln pritožbe, da Italijani odnašajo najrazličnejše predmete s tega ozemlja, kakor pohištvo, opremo uradnih prostorov itd. Pri nekaterih svetilnikih ob dalmatinski obali so odnesli dragocene aparate, ki se danes niti za drag denar ne dajo nadomestiti. Pritožbe pravijo dalje, da so Italijani brezobzirno posekali gozdeve In da jih še sečejo v krajih, ki jih morajo sedaj izprazniti. Pritožbe nujno zahtevajo, naj naša osrednja vlada primernim potom intervenira proti temu samolastnemu postopanju Italijanov. POLJSKO - ROMUNSKE POGODBE. Varšava. 8. marca. (Izvirno poročilo.) Zunanji minister knez Sapi-eha je v Bukarešti dovršil poljsko-romunsko vojaško zvezo proti sovjetski Rusiji. Razen tega se skleneta še dve pogodbi, in sicer ena političnega in ena gospodarskega značaja. MOBILIZACIJA NA ČEŠKEM? Praga. 8. marca. (Izvirno poro-č!lo.) Na borzi in v javnosti so bile danes razširjene govorice o mobilizaciji na Češkoslovaškem. Gre baje za sedem letnikov. Vzrok mobilizacije je zunanji položaj. AMERIKA NE BO PODPIRALA NEMČIJE. LDU. London. 8. marca. »United Telegraph« javlja iz New Yorka: Pravkar se razglašajo poročila, da ie kriza v obnovitvenem vprašanju izjalovila poizkus, vzpostaviti mirovno stanje z Nemčijo. Harding meni. da bi sprejetje Knorove resolucije v tem irenotku. ko zavezniki proti Nemčiii mobilizirajo, da prisilno Nemčijo, da sprejme reparacij-ske zahteve, moralo pomeniti napad proti* zaveznikom. Zalo je senatorjem dopovedal, naj najprej rešijo pogodbe, ki se tičejo srednje- in južnih" ameriških držav in da s Knoxo-vo resolucija počakajo, ker bi mogla Nemčija po vzpostavitvi normalnih razmer apelirati pri Zedinjenih državah. HARDINGOVA ZUNANJA POLITIKA. Haag, 8. marca. (Izvirno poročilo.) »I)aily Telegraph« javlja iz Washingtona. da bo Harding kmalu stopil v zvezo z evropskimi državniki v svrho skupnega delovanja posameznih narodov. Harding bo še ta mesec pričel razgovore z Anglijo. Francijo. Italijo in Japonsko! da doseže politične dogovore. Prvi korak Hardingov je bila konferenca z državnim tainikora za zu-_n.tta.ie uosle. Nova okupadfa Nemčije. Zavezniško čete so prekoračilo sedanjo nemškodržavno mejo. Pod francoskim poveljstvom zasedajo francoski, angleški in belgilskl oddelki nemška mesta ob RenL Akcijo so vodi velikopotezno In po načinu vojnega prodiranja, brez napovedbe In brez formalnosti. Vrhovno vodstvo je v rokah maršala Focha, zmagalca Nemčijo v svetovni vojnl.y NemSkl odposlanci so včeraj opoldne zapustili London. Znjlrai potuje bržčas i« tudi nem&bl poslanik pri angleški vladi, ki le bil od berlinske vlade odpoklican skupno s tvojima kolegoma v Parizu In Bruslju. Odigravajo »e dogodki,k akor ob Izbruhu vojne. Volna nemškega zastopstva na londonski konlerenci, zunanji minister dr. Simons je vložil pred preklnjenlem konle-renie svečan protest proti novi v oj alki akciji. Isto stori državni kancelar dr. Fehren-bach danes v nemškem parlamentu. Zavezniško Sete pa vodi zopet maršal Foch, zmagalec Nemčije v svetovni vojni, katere-ga protesti In dlploma*,Ane note ne bodo Ovirate. Popularni francoski bero], Id te vedno In vedno ponavljal svo) ceterum ceo-ses, da Je treba Nemčijo z bajoneti In kanoni pripraviti k posluSnostl In Izpolnitvi antantinih sklepov, vidi v sedanji situaciji najugodnejšo priliko, da privede do kraja svoj boj za uničenje nemškega Imperializma. Okupacija novega nemškega ozemlji se je vršila dozdaj mirno In brez Incidentov« A kaj pride, kdove. Lok Je napet do skraje nostl. Vsekakor Igra antanta nevarno Igro. Mnogo nevarnejšo od Nemčije, ki more Iz novih evropskih komplikacij samo prolltlratl. Brezdvomno le, da bo morala NemčUa tudi to pot kapitulirati, a zmaga antante bo Pl-rova. Njena volaša akcija bo znatno ojačila prevratno elemente na obeh straneh novo fronte. Zlasti v Nemčiji sami bo if vrnila ekstremnim strankam cele armade dezerterjev, ki so se bili sedaj pridruževali ie zmernim delavnim skupinam. In veliko vprašanje je. če bi mogel Foch obvladati tako lahko tudi tako, brezdvomno 1 sovjetska Rusijo zvezano Nemčijo. Lloid Georgeova volna napoved, s k«, tero ie prekinil v ponedeljek londonska posvetovanja, utegne postati napoved vse drugačnih dogodkov, kakor sl Je mislila to francoska Javnost, ki Jo Je tako navdušena pozdravila. Določila o spremembi ustave. Razprava v ustavnem odboru. Beograd, 8. marca. (Izvirno poročilo.) Današnjo sejo ustavnega odbora otvorl predsednik dr. Nin-čic ob devetih dopoldne. Na dnevnem redu je volitev podpredsednika. za katerega je soglasno Izvoljen demokrat Juraj Demetrovič. Nato se nadaljuje debata o 10. odstavku, ki govori o vojski. Sprejme se člen 81 z dodatki posl. Vujičiča. Republikanec Ojonovič predlaga, naj se vstavi nov člen, da se tuja vojska ne more staviti v službo države, a niti naša vojska se ne more staviti v službo tuje države brez odobre-nja narodne skupščine. Posl. doktor Paviči* (Nar. klub) predlaga, naj se sprejme v ustavo določba, da se more za vzdrževanje notranjega miru in reda uporabiti vojska samo na zahtevo pristojne oblasti. Vojni minister Jovanovič meni. da spada ta stavek v zakon, a ne v ustavo. Radikalec Ljuba Jovanovič zahteva. naj se minister za konstituanto izjavi o predlogih posl. Gjonoviča In dr. Pavičiča. Govori nadalje o nesporazumljenju med srbskimi In bivšimi avstro-ogrskimi častniki. Vojni minister Jovanovič veli. da faktično obstojajo nesporaziimicnja med častniki. To da je naravna posledica tega. ker je sedanja vojska sestavljena Iz dveh vojsk različne mentalitete. Zemljoradnik Joco Jovanovič se stiinja s predlogom dr. Pavičiča. Posl. Divac (soc dem.) predlaga, naj se izdela nova redak-c»ja odstavka XI. Predsednik odredi četrturno pavzo, da se izdela nova redakcija, ki e bi luči, niso poslušni na gospodarjev klic ati se pa le neradi odzovejo, potem pa naenkrat še bolj živahneje poskakujejo tn se dobrikalo. V drusih primerih so stekli psi zelo nemirni, grebejo s prednjimi nogami, menjavajo neprenehoma IcžiSča, hodijo nemirno sem In tla »o soW ati po dvorišču, Veliko odobravanje so izzvali na to govori srbskih poslancev, osobito Bosanca Rista Džokiča, ki je povdarjal veliko važnost slovenskih mej in glasno izjavil, da pride v slučaju potrebe ves jugoslovensik narod na njihovo obrambo, pa tudi za rešitev še neodrešenih. Posl. Stankovič je povdarjal resnost položaja, zavračal neresnične trditve nasprotnikov o politiki zemljoradnikov ter končno tudi pojasnil, zakaj zemljo-radniki niso mogli vstopiti v vlado. Olavno politično poročilo je podal. viharno pozdravljen, poslanec Pucelj. Uvodoma je omenil velik zmlsel. ki ga imajo Slovenci za zunanji ugled države in pojasnil, v koliko je zunanji položaj države upll-val na nastopanje slov. samostojnih poslancev v vprašanju ustave. Nato se je z odkritosrčnostjo lotil kočljivega vprašanja vstopa v vlado. Povdarjal je. da večinske stranke dajo gospodarske koncesije le tistemu, ki krije njih deloanje s svojim imenom. Doseči bi se dale važne pridobitve za kmeta, kot carinske in davčne olajšave, avtonomija, ureditev vprašanja »kmetijske družbe« itd., ali vse pač pod enim pogojem, če se vstopi v vlado. O tem vprašanju pa imajo odločiti, delegati, ko tudi o tem. ali naj pride v vlado z moha-medanci tudi dr. Korošec. Z glasnim odobravanjem so sprejeli poslušalci njegov govor, nakar se Je razvila živahna in stvarna debata o poročilu, v katero so posegli gospodje dr. Kavčič. Kenda, Meden. Cerar in drugi. Soglasno je bil sprejet nato predlog dr. Kavčiča, da ge prepuste poslancem proste roke. Stvarno in zanimivo Je poročal poslanec Mrmoija o agrarni reformi in o naseljevanju v Južni Srbiji. Izvoljen je bil nato za predsednika stranke g. Pipan lz Vižmarjev, dočim bodo ostali funkcijonarji izvoljeni po novem organizacijskem redu od posameznih odborov. Tajniško poročilo je podal gosp. Bukovec. Stranka šteje 468 krajevnih in 24 okrajnih odborov. Iz blagajniškega poročila g. Černeta posnemamo. da je imela stranka v letu 1920., nad 600.000 K stroškov, skupnega prometa nad 300.000 K. Vsa poročila so bila soglasno sprejeta In tudi predlog poslanca Mrmolle, da se osnuje »Zveza kmetijskih strank«. Ko so še govorili poslanci Urek, Majcen In za Gorenjce g. Ažman; za tajerce pa tajnik Žnuderl, je zaključil ob dveh popoldne posl. Kušar dobro uspeli zbor, s pozivom na poslušalce, da vztrajno In neumorno delajo za zmago kmetske misli — gospodarsko svobodo slovenskega kmeta. ^ Nemčija in tržaška luka, »Miinchener Neueste Nachrich-ten« prinašajo članek o prometu Nemčije s tržaško luko. Iz članka povzemamo sledeča interesantna mesta*. Prvega m. m. je stopila v veljavo provizorična avstrijsko - Jadranska tarifa za blago. Tarifa velja za postaje avstrijskih državnih železnic, južne železnice .In nekaterih avstrijskih privatnih železnic na eni in za Trst na drugi strani. Ta tarifa omo-gočuje direktno odpravo pošiljk z mednarodnimi tovornimi listki do . Trsta, a za tovornino veljajo direktne postavke v italijanskih lirah. postajajo trenutno, poslušfcujejo ali lajajo In | grizejo v zrak brez vsacega povoda. Med i ležanjem pogosto postajajo vznemirjeni, po- ! padajo v zrak in renčijo. Glas jim postane I spremenjen in hripav. Občutljivost steklih psov je povečana. Če se jim kdo, čeravno prijazno, bliže ali pa če jih draži, se močno razburijo ter popadajo roko ali druge predmete ali pse, s katerimi so se prej vedno dobro razumeli. Zlasti |lh zelo razburi navzočnost tujih oseb ta tujih psov, med tem ko ostanejo v njim navadni okolici popolnoma ntirnL Med boleznijo se stekti psi zelo si mi-}c. V poteku bolezni postajajo popadki vedno bolj redki in končno psi med petim ta sedmim dnem poginejo. Pri tihi steklini so vsa znamenja >e malo vkliia: zapazi se tzpremenjeno vedenje psov, Izpremenjeni tek, pozneje nagne-nje do pobega In potepanja, očitna grizljl-vost, Izpremenjen glas. Steklina mačk je podobna steklini psov. Očitni znaki so posebno velika nemirnost, stekle mačke silno rade girizejo in praskajo. Pri človeku se poda vi pasja steklina 1 do 6 mesecev po ugrizu od strani steklega psa, mačke ali kake druge stekle živalL V pričetka stekline tnH bolnik na mestu, kjer je bil ugriz-nl en več ali manj močne bolečine. Telesna toplota se nekoliko ev&w aocUt s« oostab&L Bolniki so du» Ta tarifa je tudi za Bavarsko ve- J like važnosti, ker se Bavarska lahko ■ poslužuje avstrijskih obmejnih po- i staj in more vsled tega izkoristiti ugodnosti te tarife, pa tudi radi tega, ker je ta tarifa predhodnica slične pogodbene tarife za promet Nemčije s Trstom. Za ta dogovora so se že začele priprave. Da je prišlo do uvedbe tarife med Avstrijo in Trstom, je pripisati želji Italije, da Trst zopet dobi svoje prejšnje- zaledje. Italija se je trudila že dolgo časa, da uvede direktne, ugodnejše tarife s Trstom. Doslej ji je to uspelo samo z Avstrijo. Češkoslovaška - italijanska tarifa se bo uvedla sredi tega meseca ali v po-četku aprila. Z Jugoslavijo in Poljsko so se glede take tarife pojavile tež-koče. Kar se Bavarske tiče. je vedno podpirala možnosti prometa s Trstom. na kar jo je silil že njen geografski položaj. Za sedaj še ovirajo razvoj prometa s Trstom visoke brodovne pristojbine. Po zadnjih vesteh pa je pričakovati tudi v Trstu padec brodov-nih tarif, kakor se je to zgodilo že v Hamburgu in drugih severnih lukah. Promet s Trstom ovira tudi počasna odprema in nesigurnost. Prve nedo-statke zakrivljajo slabe razmere avstrijskih železnic, ki mnogo trpijo v«led pomanjkanja premoga. Težko se občuti tudi pasivnost jugoslovanskih železnic. Najkrajša pot iz Salzburga preko Bohinjske železnice v Trst vodi okoli 54 km preko jugoslovanskega ozemlja. Jugoslavija doslej ni hotela dovoliti prometa preko tega dela proge, vendar pa obstoji sedaj nada. da se bo tudi tu promet znoljšal, ker je Jugoslavija pri gospodarskih pogajanjih v Beogradu obe-[ tala. da bo glede tranzitnega prometa preko svojega ozemlja postopala enako kakor glede lastnega prometa. —— Boljševiška nevarnost. V pariškem »Journalu« razpravlja grof Tolstoj o nevarnosti, ki preti Evropi od boljševizma. Po njegovem mnenju se ne more dvomiti o tem. da pripravlja sovjetska vlada za pomlad obsežno ofenzivo. Sovjeti so prisiljeni, da se bore brez prestanka, ker bi sicer njihova moč ne trajala dolgo. Le s tem, da se rdeče armade nepretrgoma bojujejo in ostajajo podložne skrajni disciplini. si more sovjetska vlada ohraniti pokorščino. Na zapadnl fronti je osredotočenih 70.000 mož, na Kavkazu tudi kakih 70.000, a med Petrogradom in Moskvo stoji okol 50 divizij. Tolstoj meni. da bod( rdeče čete v prihodnjih mesecih na padle Poljsko, morda tudi Rumunijo in da bi delala sovjetska vlada v slučaju uspeha na zvezo z Nemčijo in Jugoslavijo. Zato Tolstoj zapadne vlade opozarja, naj preprečijo nevarnost, dokler je še čas. RAZNA POROČILA. Masarykova ©ualnsedcmdesettetnlca. Povodom svojega 71. rojstnega dne je predsednik Masaryk, Id mora še ležati, spre el papeškega nuncija Mlcaro, ki mu le čestital kot d«yt>n dipJomatscea zbora. Konoc stavke zobnih tehnikov na Dunaju. V ponedeljek le konča*3 tridnevna stavka zobnih tehnikov v Avstriji. Vsi w~ bo tehniki so se povrnili na d do. Njihovim zahtevam se je deloma ugodilo. Imajo zelo nemirno spanje. Cez paT dni postane vse živčevje skrajna občutljivo, osobito ono, ki oskrbuje požiranje ta dihanje. Najmanjše razburjenje bolnika Itd. že lahko povzroči močne krče v mišičevju požiralnika In v mišičevju, katero oskrbuje dihanje; vsled teh krčov lahko zaostane dihanje za več trenotkov. Najbolj značilni pojav v tem Stadiju bolezni 'e, da se bolniki boje vode in 1° zajedajo, napadejo jih močni krči mišičevja. Bolniku se v tem Stadiju zelo s'*116 cet*e- Njegovo trajno razburjenje se vedno povečava, tako da se pojavijo slednjič deliriji, ki imajo na sebi znak besnosU. Bolnik skoči lz postelje, teka po sobi In bije okoli sebs, Ti napadi pa trajajo Pri &ovcku le kratek čas In se pojavijo pfi steklini člo- veka le redkokdaj. En ali dva dni potem se bolnik umiri fei zopet lahko brez težav uživa tekočine. Pokažejo se pa sedaj znaki splošneja otrp-nenja. Celi deli telesa otrpnejo popolnoma, ®rce deluje zelo slabo ta 5 do 6 dni po pričetku bolezni umrje bolnik na otrpnenju srca. Posledica stekline Jo vodno smrt — Od stekle živali ogrlžon človek naj nemudoma poišče zdravnika, ki ukrene potrebno, da ga pošljejo v Pasteurjev zavod, kjer ga cepijo proti steklini. , O UVOZNIH CARINAH. Vprašanje uvoznih carin se reši v kratkem. Glasovi, ki nam prihajajo v tem oziru, niso ravno najugodnejši. Kakor smo poročali svo-ječasno. se je izrekel gospodarski svet, ki ga je sklical trgovinski minister Kukovec v Beograd, za odpravo raznih carin, zlasti carin na stroje in potrebne surovine. V seji. ki jo je sklical finančni minister 28. m. m., se je pa načelnik za industrijo v trgovinskem ministrstvu. Savič, zavzel za povišanje raznih carin, in sicer tudi glede takih predmetov, ki se v naši državi sploh še ne producirajo, ter je predložil načrt nove uvozne-carinske tarife. ki je izzvala živ odpor v strokovnih krogih. Posebno se je grajala zahteva, naj se znova Iz čisto fiskalnih razlogov zvišajo carine na razne sicer nujno potrebne predmete, posebno carine na sukno, platno, obuvala itd., da celo na razne surovine. Načelnik Savič je utemeljeval zvišanje carin s tem. da se mora povzdigniti domača Industrija. Rezultat take zaščite naše Industrije bo pač ta, da bodo domači pioducemi zvišali cene ter da se bedo zvišale v trgovini cene tistim predmetom, ki se pri nas še ne producirajo, kar bo moral vse plačati že itak preobremenjeni konzument, a naša Industrija se ne bo razvila od včeraj do jutri. Na ugovore zastopnikov trgovinskih zbornic In gospodarskih organizacij je odredil finančni minister. naj zastopniki gospodarskih organizacij po zaslišanju svojih Interesentov predložijo dotična mnenja pismeno, nakar da bo najbržc sklical ponovno posvetovanje. Upajmo, da bo finančno ministrstvo našlo pravo srednjo pot med Interesi finančnega erarja in resničnimi interesi narodnega gospodarstva, ne oziraje se na interese špekulantov In na mnenja zakrknjenega birokrata. * AMERIKANEC O TRGOVINSKEM POLOŽAJU V SRBIJI. Izvozna družba ameriških tvor-nlčarjev Je prejela od prejšnjega ameriškega konzula v Beogradu Weissa poročilo o trgovinskih izgle-dih v Srbiji. Iz poročila, ki je bilo i objavljeno v newyorškem »Journal oi Comrnerce-u«.. posnemamo sle-leče: Položaj v Srbiji ni ravno ugoden, iugoslovanl so več ali manj nezadovoljni s postopanjem antante, predvsem Francije. Prav nič bi me ne presenetilo, če bi v doglednem času postalo prijateljstvo med Jugoslovani in Nemci intimnejše. V trgovini Nemci že dominirajo. Takoj po verifikaciji mirovne pogodbe so poslali nemški tvorničarji svoje potnike v Srbijo, da bi stopili v zvezo s svojimi prejšnjimi zastopnt-kl. Da bi pospeševali trgovino s Srbijo. podpirajo nemški tvorničarji srbske trgovce do skrajnih mej. Pošiljajo blago v velikih množinah v Srbijo v komisijo ter gredo v posameznih slučajih celo tako daleč, da sami plačajo tovornino in carino. Angleži ki na ta način trgovine niso navajeni, so začeli, kakor se zdi, v zadnjem času posnemati Nemce. Nekaj večjih angleških tvrdk je poslalo velika komisijska skladišča blaga v Srbijo. Italijani delajo seveda istotako, toda njihovo blago je manjvredne kakovosti. To je edini način, po katerem se da tu trgovati. Seveda mora biti tvorničar zelo previden, koga si dobi za agenta in komu zaupa komisijsko skladišče. V večini slučajev stoji za agentom kaka velika banka, ki Jamči za plačilo komisijskega blaga. Na ta način se lahko napravi zelo dobičkanosna kupčija s tkaninami, posebno s cenenimi platni, bombažnim blagom, nogavicami, čevljarskimi izdelki in drugim blagom. — Se-rlaj so volitve pri kraju in jaz pričakujem, je dejal \Veiss v svojem poročilu. večjo stalnost v kupčiji. Naši srbski prijatelji v mnogih ozirih upajo na nekako podporo iz Amerike, toda v Ameriki se srbsko vprašanje ni nikdar popolnoma razumelo. Čeprav se nudi za ameriški kapital v Srbiji tisoč priložnosti, se nam vendar zdi nekako neverjetno, da bi se našel kak Amerikanec, ki bi prišel v Srbijo in napravil vsaj poskus. To je obžalovanja vredno, ako pomislimo, da je ta dežela polna rud, premoga, lesa, konoplje, raznih 1 sirov in. žita Iti žlviuo ter da Ima like vodne sile. Vse. kar Srbija potrebuje. je kapital in trgovci z mo-, dernimi metodami. * + Cene svinjam v Mariboru. Na svinjskem sejmu dne 4. t m. v Mariboru so se plačevale plemenske in polpitane svinje po 21 do 30 K. Osem do devet mesecev stari prasci so se plačevali po 280 do 350 K na komad. H- Dohodki našo uprav« monopolov. Statistika uprave monopolov izkazuje za december prejšnnjega leta sledeče dohodke: od monopola tobaka 15,924.833.50 dinarje/; od solj 2,448.210.02, od petroleja 2,568.220.30, od vžlgtlic 987.637.50, od cigaretnega papirja 896.170, od vrednostnih papirjev 1 milijon 834.258.20, od raznih drugih dohodkov 95.115.26, od carine 5,067.732.85 dinarjev. Skupno so znašali dohodki v decembru 29 milijonov 821,887.22 dinarjev. Do konca novembra so znašali dohodki - 135,493.969.15 dinarjev, tako da znašajo skupni dohodki monopolske uprave za leto 1920. 165 milijonov 315.856 dinarjev. + Izvoz živino v Avstrijo. Prejšnji teden so izvozili preko Maribora 150 vagonov govedi ta svinj v Avstrijo. Govedo se je plačalo po 37 naših K za kg žive teže. meso po 51 K, svinje po 50 K žive teže, svinjsko meso pa po 55 K. * + češkoslovaška tekstilna industrija. Iz Prage javljajo, da vlada v češkoslovaški tekstilni industriji že več tednov stagnacija radi slabega razpečavanja. Skoraj v vseli tvornicah so omejili delo oa 4 dnt v tednu. + Mednarodna zveza strokovnih organizacij ta svetovna industrijska kriza. Mednarodna svexa strokovnih organizacij v Amsterdamu 1« poslala pridruženim organizacijam dopis, v katerem zavzema svoje stališče naprara industrijski krizi, ki se pojavlja v vseh državah ta proti omejitvi produkcije, izjavlja, da more pomagati samo mednarodna akcija. Za brezposelnost o) ne bilo nobenega povoda več, ako bi države problem, ki so ga ustvarile razlike v valuti rešile v smislu zahtev, k| »o jih formulira* U delivci ta ki bi obubožanim narodom omogočile nabavo potrebščin. Zveza prost pridružene organizacije, naj zahtevajo mednarodno razdelitev slrovta in naj še ojačlio propagando za socializacijo produktivnih sredstev. Končno pozivlje organizirani proletariat, naj odgovori z energično propagando na manevre, • katerim) »e namerava prisiliti znižanje mezd s tem, da grozijo zapreU tovarne. + Nomškl Industrijski Izdelki na Itall* Janškem trgu. Nemci razvijajo v Italiji veliko aktivnost ta zavzemajo polagoma italijanski trg. Poleg toga vlagajo tudi svoj kapital v italijanska podjetja. Trgovska zbornica v Plzi je izdala nedavno clrkular, v katerom opominja, na opasnost, ki preit italijanski industriji od Nemcev. Steklen,’ Izdelki, lekarniški produkti, lesni Izdelki o mnogi drugi predmeti lz Nemčije uspešno konkurirajo z Italijansko Industrijo, ker pridejo često celo za 50 odstotkov cenejše, nego domači. Tegovska zbornica v Pid pra, vi v svojem cirkularju, da smatra za svoio dolžnost, da resno opomni domače tada-strljalcc ta tudi delavce na opasni položaj + Gospodarski položaj v RomunilL Go* spodarskl položaj v Romuniji se nahaja v preliodiiem stanju. Abrama reforma, ki Je vzbudila veliko razburjenje, ni popolnoma uspela. Veliko težav povzroča prometni ne* dostatek. Romunija je stopila že z nekaterimi državami v zvezo radi obnovitve prometa. V to svrfio zadržuje Romunija velike množine žita, da Jih pozneje uporabi kot kompenzacijo za zgradbo železnic itd. + Švicarska tršo v inska statistika. Po Švicarski trgovinski statistiki je znašal v 1. 1920 uvoz v Švico 4.242,600.851 frankov, izvoz pa 3.277.114.171 frankov. V l 1919 la znašal uvoz 3,533-385.683 frankov, Izvoz pa 3 298,087.747 frankov. -i- Svicarsko-ipanski trgovinski odno* Jajl. Od januarja do" septembra I. 1920 se je izvozilo iz Španske v Švico v vrednosti 91 milijonov frankov, ti Švice v Špansko pa v vrednosti 104 mlljonov frankov. Iz špansko se je izvozilo lansko leto največ vina n riža, iz Švice v Špansko pa največ vezenin, ur ta stroiev. 4- Trgovina Zedinjenih držav z Nemčijo. V Januarju Je znašal Izvoz 7, edini en'tl držav v Nemčijo 48,862.000 dolarjev t U za 10,000.000 miljonov dolarjev manj kot v decembru lanskega 1. V I. 1920 je znašal Izvoz v Nemčijo 14,000.000 dolarjev. Uvoz lz Nemčije v Ameriko je znašal v januarju 4,630.000 dolarjev. + Produkcija svile v L 1920. V Japonski se le lansko leto produciralo 34 milijonov funtov svile, v vseh drugih dežehb pa skupno 25 milijonov funtov ta slccr na Kitajskem 17 mlljonov, v Italiji 4 miljonc, v Franciji pa samo 397.000 funtov. + Belgijska zunanja trgovina. Belgijski izvoz je znašal v 1. 1920 8708 miljonov belg. frankov, vi. 1919 pa samo 2289 milijonov bclg. frankov. Uvoz je znašal v 1« 1920. 11.171 milijonov frankov, v. L, 1919. m 5-220 bol«, frankrv' DVAKRAT DA, KDOR HITRO DA! SPO-ittNITE SE »JUGOSLOVENSKE MATICE«! ievno potrti, utrujeni, tožijo o glavobola in Dnevne vesti. «— Zanikrno zdravstvene razmere v Savinjski dolini. V Savinjski dolini razsajajo že dolgo časa črne koze. ki so pobrale že mnogo ljudi. Oblasti, katerih dolžnost je, da to strašno bolezen zajezijo, ne storijo, kar bi bilo potrebno. Saj se je po nekaterih občinah vršil redno Ijud-skošolski pouk še v času, ko je bila že cela občina okužena. Treba je strogih protiodredb. Ljudstvo, ki Je še ponekod strašno babjeverno In verjame vsakemu konjedercu, zdravniku pa nič, se mora prisiliti, da se ne odtegne cepljenju. Ako sc takoj ne ukrene vse potrebno, bo kmalu čisto okužena cela Slovenija. Ker so se posamezni slučaji koz pojavili že v raznih krajih Slovenije, je brezdvomno potrebno, da se poleg drugih poirebnih ukrepov odredi tudi prisilno cepljenje proti kozam v celi Sloveniji. — V sosvet finančne«;« ministrstva Je pozval finančni minister z dekretom z 4. tm. št. 1355 industrialca g. Dragotina Hribarja. Kakor čujemo, namerava finančni minister sestaviti ta sosvet Iz petih gospodov Beograjčanov ter dveh članov tz vsake pokrajine Jugosavije. Ta sosvet bi razpravljal pod predsedstvom g. finančnega ministra v vseh važnih transakcijah države. — Podlo maščevanje. Nad lastnikom hotela »Triglav« hi valčnega mlina v Sevnici K. Zupancem se je neki politični nasprotnik maščevat na ta način, da je pod Imenom znane osebe poslal »Jutru« poročilo, d« ie Zupanc prestopa v pravoslavje. S tako izjmšlieno lažjo je hotel podlež škodovati Zupancu pri obrti. Mlstifikatorja 'e uredništvo ovadilo policiji, ki mu naj priskrbi zasluženi honorar. — Gostilničarjem in kavaraarleml Kr. polic, ravnateljstvo v Ljubljani je v zadevi protialkoholnih odredb poslalo zadrugi g >-sttaičarjev sledeči poziv: Ker je policijsko ravnateljstvo ugotovilo, da se gostilničarji ;la kavaruarji ne držijo dovolj stogo vseh protialkoholnih odredb, kj se tičejo omejitve točeuja alkoholne pijače, predloži policijsko ravnateljstvo zadrugi prepis ministrske aaredbe z dne 13. novembra 1919 St 752, katera mora biti glasom člena 9 Izobešena v vseh lokalih, kjer se toči in prodaja alkoholna pijača. Policijsko ravnateljstvo prosi zadrugo, da obvesti gostilničarja ta kavarnarje, da morajo do 15. t. m. izobesiti v svojih lokalih to naredbo, kdor se "« h® odzval, se bo v smislu člena 7 kaznoval z globo do 500 oziroma v drugem slučaju do 1000 K v tretjem slučaju z odtegnitvijo koncesije. Tozadevne tiskovine st Morajo gostilničarji in kavarnarji, ozirn-la v njih imenu zadruga na lastne stroške preskrbeti. — Pripomba: Gori navedeno naredbo dobe gostilničarji v zadružni pisaril Gosposvetska cesta 16 po 1 K izvod. — Z* orožnike.. »Uradni list« razglaša uredbo o orožniškem pokojninskem fondu, kot zavarovalnici za orožnike In njihove rodbine. V ta fond bodo šle mesečne vloge orožnikov, povišek na plače in doklade, ves denar, ki so ga orožniki vložili v Invalidski fond »4 1. lanuarja 1919 do danes. Fond je pod nadzorstvom dTžave. Dokler je orožnik v aktivni službi, »ima pravice do fonda. Pravico do pokojnine dobe orožniki po dovršenih io letih službe ta znaša v tem slučaju 49 odstotkov piače In doklad. Naj-RM>Jša pokojnina mora znašati 1920 K na leto. Vse nadaljne podrobnosti Izvedo Inte-ros!s, ki je malo prej dospela te Zagreba, kjer J« služila, v Maribor k materi, pri kateri se je nahajal otrok. Pri porotni az pravi, ki sc je sedaj bavila z njenim slučajem, s« Je brez vsakega kesanja skušala izgovarjati na različne načine. Na podlagi krivdoreka porotnikov, ki so potrdili umor, je bila morilka obsojena na smrt na vešalih. Poskus samomora. 39 letni letni južne železnice Ivan Jurečko, stanujoč v \Volfovl ulici 3, se je skušal v ponedeljek obesiti pred svojim stanovanjem. Po naključju pa ga je opazil neki mimoidoči in prerezal vrv. Samomorilnega ktndidata, ki je bil že nezavesten, so prepeljali v javno bolnico, kjer bo v kratkem okreval. Vzrok njegovega čina je iskati v nesložnem zakonskem življenju. Častniški odbor priredi 12. t. m. v dvorani oficirskega doma zabavni večer, čigar čisti dobiček je namenjen radbinl umorjenega narednika Čuša. Dosedanji družabnik elektrotehničnega podjetia »Edison« g. Jakob Kuliš, je prevzel to dosedanje Pastirkovo podjetje In ga vod* nadalje sam. \ V nedeljo 13. t. m. ob devetih dopoldne vrši v prostorih restavracije »Maribor« redni občni zbor zadruge udruženih čevljarskih mojstrov v Maribou in okolici. Malborsko ribarsko društvo »Dravska dolina« Ima dne 10. t. m. ob pof 8. zvečer občni zbor v gostilni Halbwiri v Vetrinjski utici. Celje. Pozor! Denar za koncem m. m. pri davčnem uradu v Celju v zameno oddane 80-kronske bankovce dobijo stranke proti vrnitvi dotične-Ka potrdila med uradnimi urami takoj izplačan. Kot načelnik »Mizarske strojne zadruge v Celju je bil na ustanovnem občnem zboru izvoljen g. Franjo Vehovar. Podpisalo se je na občnem zboru takoj 43 deležev po 125 dinarjev. Izredni občni zbor greinlja trgovcev v Celju se vrši v četrtek 10. t. m. ob pol 6. uri zvečer v tnali dvorani celjskega Nar. doma. Občni zbor splošnega slov. ženskega društva v Celju se vrši v sredo 9. t. m. ob 8. zvečer v Cital-rici. Mesečni sestanek savinjskega okrožnega kiuba jugoslov. dobro-voljcev se vrši v nedeljo 13. t. m. ob 9. uri v Nar. domu. Izpred celjske porote. Janez in Franc Horvat iz Petrovč sta kradla hmelj pri Šribarju. Bila sta spoznana krivim in obsojena Janez na 15, Franc na 12 mesecev težke ječe. — 13 krat predkaznovani Ivan Ferlež se je istotako zagovarjal radi tatvine. Obtožen je bil. da je v letu 1919. kradel zlatnino, srebrnino, ter obleko v Celovcu in okrog Celovca. Dobil je osem let težke ječe. Zadnja kazen, katero je prestal radi tatvine, je znašala 7 let Nadalje razpisani porotni slučaji pri okrožnem sodišču v Celju so sledeči: 8. marca Janez iljaš, tatvina; 10. marca Kaluža Franc, tatvina; Karol Gorjup, tatvina; 11. marca Anton Cvetcršnik, tatvina; Kolenc Franc, poneverba hi Martin Lubej. uboj. Kdor ue uboga, ga tepe nadloga. Blaž Stimec vpokojen! sprevodnik drž. žel. Iz Ljubljane, je bH v soboto v Celju. Prišcdši v n oko gostilno, se ga Je počasi malo preveč n3bral bi ie zač^ Prepeva« nemške pesmi, kar pa drugim gostom ni bilo po volji. Morali so večkrat opozoriti, na.1 neha peti Izzivalne nemške pesmi, toda vse zastonj. Navsezadnje ga pa zgrabita trgovca Kramar In Zulič ter ga postavita p>d kap. Pri tem pa ker je ha mož že precej vinjen ta ker ga nista ravno prav mehko položila na tla, st je zlomil nogo. Morali so ga odpeljati v ljubljansko bolnico. Koroško« »Enakopravnost« in »pravica« v bivši coni. Izobraževalno društvo v Dobrlivasi je sklicalo za 13. m. m. svoj letni občni zbor, katerega je pravočasno ln Pravilno prijavilo okrajnemu glavarstvu v Velikovcu. Ko so pričeli društveniki prihajati v društvene prostore, so se okoli društvenega doma zbrali tudi nemškutarji in sc hudovali, da imajo »čuši« zijorovanje. Sli so protestirat k vsemogočnemu Taurcrju. to je tistemu človeku, ki je med vojno hotel izžeti iz kmeta še kri. samo da bi vojna dalje trajala in da bi njemu ne bilo treba iti k vojakom. Ta Taurer je prišel v svojem veličanstvu kot zastopnik okrajnega glavarstva v društveno dvorano ter naznanil, da glavarstvo ničesar ne ve o občnem zboru. Nato je v imenu republikanskega okrajnega glavarstva občni zbor kralkomalo razpustil in zapretil. ako se zborovalci ne razidejo nemudoma, da jih da s silo ven vreči. ,— Krnsnn rnnubljkansko svoboda, o kateri so pridigali folksverovskl agitatorji pred glasovanjem! Ta dan je bilo vse orožništvo pokoncu, medtem ko iih na pustno nedeljo v Lo-vanke, ko so nemčuji hoteli »Čuše v golaž razrezati« in celo hišo demoli-rati. na noben način ni bilo mogoče priklicati. Primorje. Divjanje fašistov v Pulju. Pred nekoliko dnevi so vdrli fašisti v prostore Istrske posojilnice v Pulju, ki je po velikih težavah pričela zopet s poslovanjem. Kakor drugod, tako so tudi tukaj proslavili sebe fašisti kot prvovrstni divjaki in razbili vse, kar jim je prišlo pod roke. Tako so uničili tudi vse duplikatne knjige, tako da je daljno poslovanje posojilnice skoraj popolnoma nemogoče; lansko leto so namreč ob priliki požiga »Narodnega doma« izgorele tudi vse knjige posojilnice. Z velikim trudom se je posrečilo poso-jilnici. da je sestavila duplikatne knjige !n obnovila svoje plodonosno delovanje, kar je sedaj zločinska roka fašistov preprečila. — Istočasno so razrušili fašisti tudi urad g. Starega, ki je v sporazumu z ravnatelj-sivom arzenala pripravljal povratek enih delavcev naše naodnostl, ki op-tirajo za Jugoslavijo. Cast fašistov-skemu barbarstvu! Sokolstvo. Sokolski zlet v Osijeku. Ministrstvo prosvete je dovolilo osiješki soklskl župl podporo 15.000 dinarjev za izredne stroške ki jih bo tniela osiješka žirpa ob priliki letošnjega sokolskega sleta. . »Ljubljanski Sokol«, prosi svoje člane ln članice, ki članarine doslej niso plačali, da to čim prej store. Raz v en petkov, nedelj m praznikov se plačila »prejemajo med 17. ta 19. v od borovi sohi v Narodnem domu. V »vrbo izpopolnitve evidence poedi-nlh — osobito predvojnih — članov z ozirom na osebne podatke prosimo osebne zglasitve. Obenem opozarjamo, da se v navedeni* urah sprejemajo tudi prijave na novo pristopi vših članov. Šport m turistika. Slovensko Planinsko Društvo ponovno opozarja, da so vse planinske koče razun Koče v Kainnišld Bistrici ln Valvazorjeve Koče pod Stolom čez zimo zaprte in da ni v kočah nobene oprave ta tudi ne drv. Po-set koč je dovoljen samo v spremstvu oskrbnika aU za to določenega vodnika. Informirati se je pri osrednjem odboru. Ker se dogajajo vlomi v koče, bo društvo vse, U brez privoljenja izsilijo vstop v koče, 'kazenskim potom zasledovalo. Praktična Iznajdba. Neki nemški taže- ner je nedavno s svojo iznajdbo veselo presenetil ves kolesarski svet Konstruiral je motor, katerega je mogoče s tremi vijaki pritrditi na vsako navadno moško ali damsko kolo. Motor, ki telita s kompletno napravo vred le 6 kg, ima za 1 konjsko silo moči in prevozi po ravni in gladki cesti 35 km na uro. Poraba gonilne sile je malenkostna, kajti na 80 km razdalje potrebuje motor komaj 1 kg bencina. Ker je priprava montirana na prvem kolesu, skoraj popolnoma prepreči neprijetno ta živcem škodlijvo tresenje, ki ga opažamo pri motornih kolesih in celo pri navadnih blciklih. Velika prednost novega izuma tiči posebno v tein, da Je motor silno lahek, vsled česar kolesar za slučaj kakega defekta ne obtiči na cesti, temveč lahko vozi dalje brez posebnih težkoč. Povsem enostavna konstrukcija motorja omogoča, da lahko ta motor vporablja vsak otrok in tudi dame, ki sicer niso prijateljioe motornih koies. Cena kompletni napravi je v naši valut! približno 2500 K. — Kakor izvemo, Je Izumitelj patentiral svojo iznajdbo tudi v Jugoslaviji in kmalu utegnemo videti tudi na naših cestah to praktično novost, ki bo vzbudila pri kolesarjih brezdvomno vdtko zanimanje. Gledališče in glasba. Mestno gledališče v Celju. V četrtek. 10. t. m. igrajo gojenci dramatične šole v prid celjske Dijaške kuhinje »Divjega lovca«. — V nedeljo, 13. marca gostuje Dramatično društvo v Žalcu z veseloigro »Go-sood senator«. — Pripravljajo se »Gospodje sinovi«. Na 9. slnfoničnem koncertu, ki ga priredi tukajšnia vojtška godba dne 18. t. m. Je svojo sodelovanje obljubil tudJ basist zagrebške opere gospod Josip Križaj. Jugoslovanski komorni kvartet (R. Zt-ka, K. Sancin, L. Cerny, L. Zilv. narodnega gledališča v Mariboru. 10 pesmi za moški! In mešani zbor ba založila ln Izdala Zvezna tiskarna v Ljubljani Pesmi je na narodno besedilo ta Štrekljeve zbirke v narodnem duhu komponiral skladatelj F.m3 Adamič. Večina teh pesnil bo prvič te v.dalo pevsko društva »Ljubljanski Zvon« na svojem prihodnjem koncertu Poslano.* ODPRTO PISMO g. ministru prosvete Svetozaru Pribfčovlču Sedanji vodja poverjeništva za uk i« bogočastje dr. Skabeme v Ljubljani se j« zapletel v kazensko pravdo, ki je trajal« nad pof leta ta v kateri je on nastopa proti meni kot priča na način, ki je celo pti sodišču našef jako značilno oceno. Podatki te pravde, ki se je zame častno končala, so me napotili, da sem vložil 12. febr. 1920 na vlado v Ljubljani proti omonjneins gospodu vlogo, ki se bavi z njegovim nastopom v maji pravdi in njegovim delovanjem pred prevratom, katero nosi značaj Izraizitega avstrofilstva. Opozorili sem posebno na njegovo proti koncu vojue, p« manjšinski deklaraciji izlšio knjigo »Česa Kart L«, katero so val profesorji obsojaR kajti v onem. času, ko je ta mož navduševal naše vojake za cesarja Karta, je pri na* vsak tateligent vedel, da je stvar Habsburžanov propadla. Ker je moja vloga vkljub interpolaciji v narodnem predstavništvi ostala nerešena ta Je jasno, da tudi sedaj, ko se Je g. dr. Skaberne čimdalje bolj utrdil na svojem mestu tn o moji vlogi sam odločuje, ne bo našla rešitve, nti ne preostaja drugo sredstvo, kakor da proti g Skabernetu, ki ml Je prizadejaJ kruto krivico ta ki po mojem prepričanju ne zasluži da stoji na čelu šolske uprave v osvobojeni Sloveniji, oastoplm pot javnosti, ako gosp minister prosvete, ki ga visoko čislam, n( vzame sain rešitve v roke tn ukrene, dt se v mojih spisih proti omenjenemu gospodu naperjeni očitki preiščejo in se meni dl zadoščenje. Dr. Josip MencoJ, gimnazijski profesor. • Za vsebino tega spisa le uredništvf odgovorno le toliko, kolikor določa zakotL Šofer za traktor (tovorni avto) s priklop niini vozovi se sprejme takoj. Prednost imajo taki. ki so zmožni tudi pomožnega pisarniškega dela. Po nudbe z navedbo dosedanjega službovanja in z zahtevo plače nt upravništvo »Jugoslavije« pod šifro :: »Premogokop.« u A. K. Grcen: Nevestina skrivnost. (Dalje.) Prvemu vozu je sledil drugi in Irelji; vrstila se je cela procesija kečij. Mrzel znoj je oblival doktorjevo *elo. Moj Bog, na to nisem niti mi-'lil, je zastokal obupno. Drugega ni bilo pričakovati, je odvrnil detektav. Starši so upali do zadnjega, da sc hčerka vrne, in zato je bilo nocoj nemogoče obvestit! goste, da se poroka ne more vršiti. Vse je pripravljeno — razen tistega. '<«ar je glavno. Strahota! je zamrmral doktor in obstal, kakor da mu ne zmorejo noge niti koraka več. Toda premagal je trenotno slabost in sledil spremljevalcu, ki je hitel naprej. Medtem so se ustavljali vozovi drug za drugim pred hišnimi vrati; svatje so izstopali, vratca kočij so sc odpirala In zapirala. Vse se je zdelo v najlepšem redu, opazil nisi nikake zmede niti vznemirjenja. Kaj se pravi to? je vzkliknil Ka-ineron, krčevito zgrabivši detektiva za komolcc. Gostje vstopajo, domači j:li sprejemajo, vsa hiša je razsvetljena od vrha do tal. Ali blaznim jaz, ali pa svet okoli mene. Mari verujejo nespametni starši še vedno v njeno vrnitev? Grycc ga je naglo potegnil s seboj. Naprej, je vzkliknil, ne ustavljajte se. Pozabite vse drugo in skrbite le, da prideva neopažena v hišo. Ali ni nobenih vrat, ki bi vodila skozi podzemlje? O, pač; toda vstopiva rajša skozi stranska vrata. Tam ne zbudiva pozornosti, ker me pričakujejo. Prerinila sta se skozi trumo radovednežev, ki so zastavljali pot, in prišla do stranskega vhoda. Skozi okna se jima je bleščalo naproti si- janje luči; vse ie bilo ozaljšano z zelenjem. Ko sta odpirala vrata, sta začula pisan hrup glasov, ki se je družil s svečanimi zvoki godbe. Toda njune pozornosti niso zbujale toliko slavnostne priprave, ampak sta-sita prikazen Gretorexovega dvor-nika, ki ju je pozdravil s prijazno dobrodošlico, kakor bi ju že komaj čakali. To je delalo ves položaj še skrivnostnejši. Le s težavo je Kainc-ron izdavil besede: Kje je gospa Gretorexova. Takoj moram govoriti z njo. Milostiva so še pri toaleti, je odgovoril sluga: ali ne bi izvolili gospod doktor dotlej v svojo sobo? V tem je stopil Orycc naprej: Peljite naju nemudoma k svoji gospe, je dejal, In dajte ji mojo karto. Mudi se. To rekšl je krenil pred osuplim služabnikom po stopnicah, ne meneč sc za strmenje, ki ga je budila njegova malo elegantna prikazen med množico nališpanih ljudi, niti ne za to, ali mu doktor sledi ali ne. Kameronu pa je šepnil dvornik gredoč: Milostiva so mi naročili, naj vam povem, da se je nevesta nekoliko zakesnila in da vas prosijo —. Prav nič ne morem čakati, ga je prekinil Kameron. ves ogorčen nad tein novim poizkusom, prikriti mu resnični položaj. Prosite gospo, naj naju sprejme takoj, zakaj stvar je važna in ne trpi odloga. Gryce je prišel doktorju na zgornjem mostovžu naproti. Zadnja soba, tamle, je pripravljena za vas, je dejal. Zdi se. da naju hočejo preslepa-riti. Bogme, kdor žene stvar takole do zadnjega, mora biti res pogumen. Da nimava bolj važnega posla, bi me res mikalo videti, kako se mislijo zvijati in krotovičiti in kakšne izgovore si je pripravila mati. da bi nasula gostom in nama peska v oči. Na to zdaj ni več misliti, je rekel doktor odločno, rcsnica mora priti na dan. Oryce pa Je zmajal z glavo in de- jal. Jtažoč na stensko uro: Se dobro urQ imava pred seboj. Ako je mati voljna, da gre na mestu z nama, lehko naznani medtem gospod Gretorex zbranemu občinstvu, da je hči nenadoma hudo zbolela In se poroka ne more vršiti nocoj. Naj mu ljudje verjamejo ali nc — govorice ki nastanejo iz tega, vsekako ne bodo v vašo škodo. Jutri se potem izlahka obrne stvar tako. kakor bo najugodnejše za vaš ugled in vaše interese. Preden mu je utegnil doktor odgovoriti, se je začulo šumenje ženske obleke. V bogati baršunasti toaleti je stopila gospa Gretorexova Čez prag in dostojanstveno obstala pred njima. Moža sta stala nekaj hipov kakor vkopana, boreč se s seboj za prepotrebno ravnotežje duha. Gospcjln obraz ni izražal niti sramu niti zmede, marveč le aristokratsko umerjenost in ponosno vljudnost. Hoteli ste govoriti z menoj, je dejala. obrnivši se h Kameronu, kakor da sploh ne vidi detektiva. Moja hči bo takoj oblečena; potrpite, prosim, še par minut. Ura je šele osem — gotovo ji oprostite to malo zamudo. Vaša hči? je vzkliknil ženin hlastno, kakor brez sape. Mari je tu? To se ve. gospod doktor, je odgovorila mati z rezkim glasom užaljenega ponosa, moja hči je tu; kje drugje naj bi bila na večer svoje poroke? Pri teli besedah je uničujoče ustrelila z očmi po detektivu, ki pa je imel preveč opravka s svojo osuplostjo. da bi se bil zmenil za to. Tu? je ponovil Kameron. ves zmeden po tolikšni drznosti. Oprostite, a mislil sem —. Ljubeznivo se je nasmehnila. Ali naj sporočim svoji hčeri, da jo ženin pričakuje? je vprašala, pomembno mereč doktorjevo obleko. Kameron je strmel vanjo molče in onemoglo, tako da se je čutil detektiv primoranega stopiti vmes. Madame, je reki Gryce, oprostite, vsak trenotek je dragocen. Govoriti moram naravnost. Vaša hčerka —. Toda gospa Gretorexova ni bila voljna trpeti nepoklicanega vmešavanja: obračaje se k zdravniku je nadaljevala: Moja liči vas bo dala poklicati po svoji hišni, kakor hitro bo gotova z nevestno toaleto. Al! potrebujete morda tudi vi koga, da bi vam pomagal? Kameron sc je šiloma osvestil. Prijel je gospo za roko in dejal z vljudnim naklonom: Milostiva, dasi nočete poslušati moža. čigar usluge so vam bile nedavno še dobrodošle, boste vendar poslušali mene. Ako je vaša Hčerka zdaj doma, sc je mogla vrniti šele pred nekaj trenotki, m v tem slučaju —. (Da!]e prih.) Muči Vas ctavobol? Zobobol? Tri»anie v udih? Malo Fellericveea Elza-fluida in odpravliene so bolečine! b dvoinatih ali 2 veliki šoeci-ialni steklenici 42 K. Državna trošarina oosebei. Felleriev Elza men-tolni črtnik en komad 12 K. Želodec Vam n| v redu? Nekai pravih Fellerievih Elza-krogliic! Te so dobre! 6 škatliie 18 K. Pravi balzam 12 steklenic 72 K Prava švedska tinktura 1 velika steklenica 20 kron.. — Omot in nočnina posebei. a nalceneie. Eiisren Feller Stubica donfa. Kisa tn? št. 357. lirvatska. C. Mali oglasi. Proda se: BLAGAJNA orlz. Wiescl et Co. St. 3. Več pove Franc J. pl. Blacho v Colju. 336 VINOGRADNIKI POZORI ?e Imam več tisoč ukoreninjene Sniani?ce na prodaj kojo ni treba nikoli z galico Škropiti (garant. 10 let.) 389 TRI VAGONE prvovrstnega različne vrste pečuškega belega vina domačega prkiclka In pisalne stroje. Več Kemeny Lajos, vinski dobavitelj Ferenczik ute za 16. 3 S? VAGON LIPOVIH HLODOV so poceni proda. M. Kresse Konc, Stara cerkcv, Kočevje. 388 GOSTILNA dobro idoča na vrlo prometnem mestu v Zagrebu. More se takoj useliti. 393 CISTO SVINJSKO MAST doma topljeno, razpošilja in ponudbe sprejema od 50 kg naprej po najnižji dnevni ceni tvrdka Janko Popovič, Ljubliana. 211 MED (TRCAN) najimejSl namizni za pecivo. garantiram> čebelnl potanec kg & 50 K. Poštni zavoj 4 kg medu 240 K iranko tam. Pošilja sc po pošti m po leleznlci. A. Maček, čebelar, Vrliaika. 214 S8yibe: TREBAMO' mlinarskega pomočnika za bjdo 1 flab bra5-no za vodni 1 motorni mlin. Mirko KOnig Sv. Saver 4. Zagreb. 39* SPREJME SE TAKOJ spretna iikarica za dobro plačo in lirant\ oventuelno tudi samo za popoldan. Vprašati: Izdelovalnica perila, G. Vojska, Poljanski nasip, 10. V LESNI STROKI IZVEŽBAN uradnik želi vstopiti k lesnemu podjetju. Ponudbe na upravo Jugoslavije v Maribom pod »Strokovnjak«. 366 1SCEM SLUŽBE I Knjigovodja prva moč z dališo prakso per« 1 ek ten v slov. nemški, srbohrvatski in ia-6k; korespondnci, stenograf In strojepisec. Nastopim z aprilom ali preje. CcnJ. ponudbe pod »Knjigovodja 2212* na upravo Jugoslavijo. 369 MIZAR dobro vešč pri strojih, kateri je zmožen strojni oddelek mizarstva samostojno voditi se takoj sprelme pri Klančnik & Kompara, Maribor, Mejna ulica 6. 374 importr^cesa inozemska mila, tajti to lilo je veliko dražje! Vsaka goiBcčinia moia luftnes Miti »to naj rabi samo ZLATOROG - MILO If Sf katero te v kakovosti vsem tmpoitlrsmlen milom zajamčeno enakovrstno ako ne bolISe. Glavno zastopstvo za Kranjsko: R„ Blinc in ds US« LfllbljaVtf!* CS©$JK5$V*t5kc» C. 7, Mustri siri. lom, redokoui in Oblastveno koncesijonirani zidarski mojster v Sloveniji prevzame vsakovrstna zidarska dela, razpolaga c do dobrimi 7,1 tla rji (er tv.nr-)eniint del«vod|l. del« se prevzamejo da akord ali proti reliji. Računa «e samo lO «1« £0 /0 reil|*k« lob !:•o{ni«e po xalo nliki ceni priporoča tvrdka Ivan Bonač, Ljubljana. po K 24'— za kg v pločevinastih skatljah razpošilja najmanj 5 kg po povzetju IlfrnUnfir tvornica kem. • EtiSD6tr tl Itdelkov. tl Tacen pri Ljubljani, (Slovenija) Pri večjem odvzemu popust l Sprolmrtn ic T i n>.bo dva hlapca ki naj bodeta neporočena. Naslov v upravi „ Jugoslavije*. Mestni stavbenik Ivan Bricelj Ljubljana, Slomškova ul. 19 Telefon 527 se priporoča za vsa grad« bena dela, za napravo na-:: Črtov in proračunov. ;: ČEVLJEZ vae vratej kakor sandale, fefflo letne ievljc, najfinejSe ter delavske prodaja na debelo in drobno tvrdka 1 A. OBLAT, Sv. Petra C. 28. Umerjene cene I Najboljša voda za usta. - Odstranjuje smjeata neugoilau dnh. E. M. PENKALA I drug, Zagreb. Obvestilo. Obveščava cenj. odjemalce In p. n. občinstvo, da sprejemava nova dela In popravila po najnlžjih cenah. Gotovi čevlji v zalogi. Tnrlstovshl čevlji lastnega Izdelka. Ant. in Jož. Brajer-Kapele Ljubljane, Tnrjaikl trg (Breg) št. 1. ilasivn tal. Morami zavoj Drag. Beseljak Ljubljana, Cankarjevo nabr. 5 dobavlja vse kreditne in pri-1 vatne informacije v tu- in inozemstvu. — V abonementu ter posamezno cene zmerne. Gadje gnezdo je najbol| čvrsto slovensko leposlovno deta izza zadnjih let. Naročite ga lahko zn malenkostno svoto 14 krmi pri „ii niir v mm. V četrtek H?.. M«rea lOil sc vrti prostovoljna javna dražba raznega (»ohi&tiH. |>«-rll», obleke, katiiu|Hkc poHode itd. v Ljubljani, Pod Trančo št. 2 v II. nadstropju. Predmeti so lnliko ojrledaio na dan dražbe od pol 9. ure naprej. Pojasnila dajo tudi odvetnik dr. Josip Klepcc, Janez Trdinova ulica 8. Tovarna perila la icfoiti del na teftem išče za Jugoslavijo proviziiskega zastopnika kateri jo žo v tej stroki dobro vpeljan, — Cenjene ponudbe na Anonfni In informaeni zavod „VEDEŽ“, Maribor, Slovenska ul. 6. Prodajem tvornicu uredjenu za svu stolarsku (mizarsko) radnju, pilanu (?ago), ciglanu, uredien posjed 126 rali, uredjena graščina. Graščina,Blagovna* p. fct Jurij ob juž. že!., Slovcn. 1 Medica & Komp. i manufsklvrna trgovina na debele Uubllana Sodna utica 7. § 1 MIH le Mizni Ha A lakiijl JURJEVO lerpentinovo čistilo za čevlje izvrstne kval tete. Karton 100! vrečic K 240’—. Barve rdeče, modre, zelene, rmene itd. Za kvali‘eto se jamči. „HEIABA“, d z o. z. ZAGREB, Palmotičeva ul. 10. letniki 1906, 1907, 1908, 1909, 1910, 1912, 1913, 1914, 1915, 1916, 1917 ima v več izvodih upir&v. ,Ju0OsEavile‘ v MsabflsnE. Cena krasno vezani knjigi je SO kron. i i HM rezpožilja glevna zaloga M.TREBAR UUBUAMA, gv. Petra cesta 0. Telefon 689 F. BRUMAT t LJUBLJANA e s r Manufaktura * in tkanine. S M Š « e Mestni trs S5, B ffi •— Išče se srednjevelik prostor za skladišče. Prostor mora biti suh in po možnosti svetel leži pa lahko v kateremkoli delu Ljubljane. Ponudbe na upravo. ■ m lasepfs®. fcrs^S®. kr«?ur©, cenike, le ak@, icpcke, vaSstia. vxp«re»“e. raturte kuverte fn pisetPsM papir s firm©, sflzšike. isssfoti trtice itd. iztisne hi*?©, in Zvezna tiskarna v LiublJ&nl, Stsri trg Ketočita sprejema tudi liprci/nES tvo w tjufclianl, ► Brljšn trg e ter rlc«1« *cf,v‘'KlVi * Msilbeittt CEavnt trgj v €ctiw, Kra>l» Pei*ra cette fn v Ptulu, PreSereeva cesta. k crssaBSS v&rz <: BBan—naaanB (1 l-nvr.r!)' UT SishA >Uf.Uelisk> tis’'vna<' s LjuhlhMiI.