36. številka. wr g Izdanje za soboto 23« marca 1895. (v Tratn. v soboto zjutraj dne 2It marca 1895.) Tečaj XX. „EDINOST" izhaja po trikrat na tPilun t Hi-Htiii iz-danjih cb torkih, ć«trtkih m sobotah. Zjuiranr* i/ fj. uri zjutraj, Te^orno pa ob 7. uri T«('er. - Oltojno itdujit Htime : u I»Uhh nich* . f. — ,tn.i, iivrn A\.trij* i. 1.4 tm tri C4M, , „ MU , . . l .— pol leta . . . 5,— ... H,— e» v»p turo . . „ 10.— ... 1«.— Na naročite bri*z prilcicne naročnine s« ne jemlje ozir. Poaamičro At"»ilko ko dobivajo v pro-linjalniruii toUnka r Irutu po 13 uvr.. izven Trat* pn 3 iiv^, Sobotno TefertU' .zilnnji. t' 24 tiA,, izven Trsta S ni. <)h#litii črkami no plaftlje ; ■ u-t-T, k i'ikor »bi -ffii i »Tilnik »rint, 1'inlnnn omnrhnco in j arirezahvalo. ilu-•imh"i mlam itd. »o riunajo p.i po^iiJUi' Vr nofrank.iTuna •« ni* «pi*. majo, Rokopini »o tj>* tračajo. Nrir i'i>ino. roklnmacijn ma liin'tti'iiiifro ulu-a Mo'.iita pic-culo h*t. II nadst. Odprt« reklamacija •o pro»!u puštnino. Glaaiio slovetuke^a poliv**, za Primor sko. „r j* Castitim našim gg. naročnikom! 15. t. m. potekel je rok onim čč. gg. našim naročnikom, ki so če na dolgu za letu 1894 ter muh zaceli raz pošiljat i jim poštni' naloge. O onili čč. gg. naročnikih, ki se ne odzovejo niti na to, smatrali bodemo. da m-ž>lć držati več našega lista ter ga jim ustavimo s koncem tega meseca. Zastatio naročnino iztirjali pa bodemo drugi m potoni. Ponavljamo prošnjo, da se nam dnpošljf tudi naročnina za letošnje prvo četrtletje. Vpravnifitvo. Minister grof Schonborn i kazenskem postopanje proti izgrednikom tržaikim. Na interpelacijo poslanca dra. Mat k a Laginje in tovarišev o kazenskem postopanju proti šestorici udeležencev pri tržaških uličnih demonstracijah z dne 12. novembra 1894 je odgovoril minister za pravosodje, dr. grof SchOnborn, v seji poslanske zbornice z dne 16. marca 1895 nastopno: Gospodom poslancem dru. Laginji in tovarišem bila je kazensko-sodno preiskava, ki se je bila uvela proti šestorici udeležencev pri pouličnih demonstracijah, dogodivših se dne 12. novembra' 1894 pred magistralnim poslopjem v Trstu, v povod, da so uložili interpelacijo, v kateri tožijo, da se je dvojica teh demonstrantov, Ivan J a j č i č in Fran Kravo s, obdržala v zaporu še po dovršeni preiskavi, dočim so trojico njiju sokrivcev izpustili na uvrV-in stavljajo interpelautje do mene vprašanje, da-li so meni znana ta dejstva in da-li ukrenem potrebno, da se bode z Jajčicem in Kravosom postopalo jednako kakor z drugimi njiju sokrivci ter da se nemudoma postavita na svobodo. Na to si dozvoljujem odgovoriti nastopno: Jaz sem izvedel o omenjeni kazenski zadevi še le po neki pritožbi, uloženi dne 12. decembra 1894 po zagovorniku obeh omenjenih. na justično ministerstvo proti temu, da se ista obdržita v zaporu. Ker pa odločitev o take vrste pritožbah ne spada v delokrog ministerstva za pravosodje, odstopila se je ta pritožba višjemu deželnemu sodišču v nadaljnjo odločitev; iu ker se je trdilo v pritožbi, ila se dokončanje te kazenske zadeve zavlačuje le vsled tega, da je jeden obtožencev uložil ugovor proti obtožnici, priporočilo se je, naj se kazenska stvar tega obtoženca eventuvalno loči iz skupnega, proti vsem uvedenega kazenskega postopanja. Ivo se je uložila predležeča interpelacija, naložil sem višjemu državnemu pravdništvu, naj mi sporoči o tem. Glasom poiočila se je med tem dovršila PODLISTEK. Zlatarjevo zlato. Zgodovinska pripovest XVI. veka. Spina! A. Seno it. IV. Radi tega prešinjala jih je vedno misel, da sprave pod svojo oblast trdne med-vedgrajske stolpe, pa kar ni šlo siloj, skušali so prtvvdoj. Ta se je pravda, — ne ve se kakim pravom — začela bila že pod Matijem Korviuom, prijateljem Zagrebčauov, ali njegova roka ni segala v hrvaško kraljevino. Pravdo za Medvedgrad ponovili so Zagrebčani za kraljevanja Vladislava, banovanja Ivana Ernušta in pozneje za Petra Berisla-viča. Zaman! Prevratni inejui-grof Jurij bro-liiborski zaigral je v pravdi meščane Gri-čane. Ali sedaj, ko je zavladal Medvedgradom Ambrož, ki ni bil v posebnej milosti na cesarskem dvoru po smrti Ferdinanda, —• se- vprašavna kazenska stvar in je bil pri glavni razpravi dne 2. jannvarja 1895 Ivan Jajčič obsojen na tri mesece zapora radi pregreška rabuke po S- 283 kaz zak., Fran K ni vos pa je bil rešen obtožbe radi istega pregreška. Oba obtoženca bila sta izpuščena ua svobodo takoj po razglašenju razsodbe, Jajčič ['osebno po privolitvi državnega pravilnika in z ozirom na okolnost, da je prijavil pritožbo ničnosti proti razsodbi. Kar se dostaje zapora Jajčiča in Kra-vosa v uvodnem postopanju imeli sli odločati o zaporu, odrejenem po preiskovalnem sodniku, oziroma o trajanju vzmka zaporu, le istanci, določeni v to v kazensko-sodnem redu, to je, svetniška komora in višje dež. sodišče, in meni ne pristoja nikak upliv na dotične sklepe. Jajčič in Kravos sta se v polni meri poslužila pristoječih jima pravnih sredstev ; ona sama iu poleg tega sti se tudi njiju soprogi brezvKpesno pritožili pri svetniški komori proti nadaljnjemu zaporu, in ko se je uložila obtožba, tudi proti tej poslednji, ter sti provzročili s tem, da se ni mogla popred odrediti glavna razprava. To me opravičuje do opazke, da ne odgovarja dejstvom trditev gospodov interpe-lautov, da se je obdržavanje glavne razprave proti Jajčiču in Kravosu zavleklo brez njiju krivde. ♦ * * Tako njegova eksceleuca minister grof Schonborn. Temu bi bilo pripomniti, da je bila pritožba italijanskega izgrednik* Paeorja že uložen a, ko se je stavila g ni omenjena interpelacija. Sploh pa sta imela obtoženca pravico pritoževati so [»roti zaporu, ko so druge izpustili takoj drugi dan. To se jima vendar ne sme šteli v greh, Politiške vesti. Državni zbor. Poslanska zbornica je predvčeranjem nadaljevala razpravo o pre-osnovi davkov, Teui povodom je finančni minister dr. Plener zavračal napade na trgovinske zbornica, naglašujč, da trgovinske zbornice vestno skrbe za koristi male obrti. Kar se dostaje volilne pravice malih obrtnikov v komisije za odmerjevanje davkov, menil je gospod minister, da je prikladnije s tehniškega stališča, da volijo isti posredno, po volilnih možeh. Ko je naznanil predsednik, da je z 100 glasovi proti i; vsprejet predlog za sklep debate, dogodil seje buren prizor, ko je posl. Gessmann zatrdil, da je v zbornici le 93 poslancev navzočih. (Bog ve torej, kdo je prav štel: ali g. predsednik, ki je naštel 106, ali posl. Gessmann, ki je naštel le 93 poslancev. Sicer pa je čuti pogostoma pritožbe, da se vrše glaso- daj mislil je Talii spraviti neprijatelja v škripce, in začel je hujskati Zagrebčane, naj zahtevajo svojo staro pravo, kajti, rekel je, da so mu mnogi mogotci pri dvoru iu kraljevskem sodu prijatelji, ki bodo njegovim posredovanjem delovali na to, da pade razsodba ua njih stran. In res! Že 1571.1. v nedeljo Kpiphaniae vzdignol je mestni sodeč, kovač Ivan Blaže-kovič pred banoma Jurijem Draškoviceiu in Franom Fraukopanom proti Ambrožu tožbo radi Medvedgrada, in ker je umrl stari Ambrož, vzdiguoli so se Zagrebčani še hujše proti njegovemu sinu Stepku. Na pol mrtev radi Iiude bolezni, razjarjen a slab proti hudourniku kmečkega upora, kateremu je njegova okrutost povodom bila, sovražen od vsega sveta, dvignol se je stari Talii, da zatre ruvanjem in psovanjem pred kraljevim sodom rod Gregorjauski, da mu iztrže lepo gospodstvo na korist „prijateljev Zagrebcev". Kmalu je imela počiti kraljevska sodba. vanju, ne da 1»i bilo navzoče postavno število članov. Ako od tega premalega števila navzočih odbijemo upo/.icijonalne poslance, težko bi mogli ugodno soditi o pridnosti članov slavne koalicije. In tudi to je znamenje propadanja našega parlamentarizma v dobi »odkritosti in resničnosti*. l'r.) Zbornica je vsprejela na to $|<. od Ki do 38, dva odstavka pa je vrnila odseku. Slovenci proti proslavljen ju Bis-muiTkove osemdesetletnice. Ker nameru-jejo naši Nemci posebno proslaviti osemdesetletnico onega in istega Bismarcka, ki je se svojo lokavo politiko prizadel najhujših ran naši državi, zapletši isto v vojno na dve strani hkratu, sklenili so naši slovenski rojaki ua štajerskem in Koroškem slovesno protestovati proti takemu početju. Protesto-vale bodo posamične občine, a na .Štajerskem prirede vrlin tega naroden tabor v to svrho. Minister Schonborn o italijanskem časopisju. V isti seji" poslanske zbornice, koje minister Schonborn odgovoril na interpelacijo dr. Laginje radi kazenskega postopanja proti tržaškim izgrednikom, odgovoril je tudi na interpelacijo poslancev I? ar folij a iu tovarišev radi zaplenjevanja laških časopisov To, kar je izjavil gospod minister o posamičnih slučajih konfiskacije, nas no briga toliko, pač pa hočemo spregovoriti par besedij o jedni splošni opazki njegovi eksce-lence. Gosp. minister je reksl: „Kes je, da so se posebno pomnožile zaplene italijanskih listov, aosebuo v zadnjem četrtletju. To na-kiipiiVvaujp 7api«n v vMmern ) kratki dobi moramo si toiinafiili tako, da je vsled predobrih poznanih dogodkov na Primorskem tudi italijansko časopisje zgubilo zavest, kako daleč sega mera, preko koje vodi pot do nedovoljenega kritikovanja vladnih naredeb." S to svojo izjavo je pripoznal gospod minister to isto, kar trdimo tudi mi: da naše italijansko časopisje nima nikako mere v ki i-tikovanju vladnih naredeb. Po tem lahko sodi gospod minister, kako postopa isto časopisje proti sodeželanom slovanske narodnosti iu koliko vere zaslužijo tendencijozna poročila dunajskih listov, ki kaj pridno zajemajo iz ravno isiili italijanskih listov. Kako se tudi pretvarja, zavija in — laže! In pa kako verujejo takim poročilom povsodi, kjer ne poznajo naših odnošajev! Stvar je sila resna in zajedno tildi žalostna za nas: kajti peilidno poročanje italijanskih in z istimi združenih nemško-židovskih lUtnv ne upliva samo na takozvano javno menenje", ampak moti često tudi vladne kroge na Dunaju v presojevanjn naših odnošajev. Le iz nesramne i u do skrajnosti lažnjive pisave izvestnih italijanskih listov nastala je legenda o p a u s I a v i z m u in r u s o tj I s t v u na Primorskem in <» nenasitljivosfi slovanskega — Nadejali so se Zagrebčani, da bodo kmalu slavili slovesnost v starem medvedjem gnezdu — ali v zli čas srušil se je v grob najmočnejši steber griškega mesta: — Talii je umrl. Klunol je tudi Gubec, trepet Zagrebčanov, ua Markovem trgu pod žekznoj, razbeljen^ kronoj. Ali živ ostal je Stepko -grozuejši od Gubca, neptiljubljen sicer na dvoru — ali bogat, slaven in ugleden mej plemstvom hrvaškim, on, ki je slul kakor mož železnega značaja. I on i Zagrebčani pričakovali so sodbo, ki je Imela ali Stepka pehuiti v propast ter povzdigiioti Zagreb mogočnostjo, ali Stepka stvoriti velikanom ter Zagreb prepustiti kakor žrtvo osveti oholega graščaka. V. Bila je prva nedelja po sv, šimonn ir>7<',. 1. Pri sv. kralju so bile ovršene večernice, gospodje kanoniki razšli so se hitrim korakom proti svojim dvorom ; kajti lilo je ka- plemena nasproti sodeželanom italijanske na-roduosti. Tako so zvalili na nas odij nelojalnosti do države iu dinastije. Škoda, izvirajoča i/, krivega razumevanja stremljenja slovanskega prebivalstva na Primorskem, je naravnost nepreračunljiva, ne 1»; za nas, ampak tudi za - državni interes: z jedne strani narašča preiirnost in objestnost onih in i>tili živijev, kojih sr»'e gori za „idejale*, dijametralno nasprotne vseuknpnosti države avstrijske, na drugi strani pa prešinja bolj iu linij čut malodušnosti one lojalne življe, ki guje trdno vero, da so njih sreča, njih bodočnost m njih obstanek tesno spojeni se staroslavno dinastijo II tbsburgov. Njegova eksceleuca je pripoznal, da italijansko časo-pisje ne pozni nobene mere nasproti navedbam one in iste vlade, ki obsipa naše italijansko ljudstvo z dobrotami ; po tem naj sodijo vladni krogi — ponavljamo to —, kako še le postopajo ti listi z nami, ki se moramo boriti za svojo nago politiško in narodno ekzistencijo — proti njim !! V jeduem pa ne moremo pritrditi nje-g -vi ekscelenci. Rekel je namreč, da je pe-rijodičtto časopisje zgubilo vso mero vsled .poz n a n i h dogodkov n a Pri m o r-skein". Temu ni tako, eksceleuca! Izvestno laško časopisje bilo je vsikdar tako, kakor-šuo je sedaj: odurno v pisavi, lažnjivo v svojih poročilih, brezvestno v borbi proti svojim politiškiin in narodnim nasprotnikom. To časopisje je vsikdar iu zistematično du« šilo v onih krogih, do katerih seza njega upliv, čuL lojalnosti do dinastije, spoštovanja do države in pravičnosti do sodeželanov; to časopisje je bilo vedno tako in se ni spremenilo ni za las. Le gleiM odurnosti, surovosti in predrznosti v obliki povspelo se je morda v noveji dobi do vrhunca, zistem iu tendencija pa sta ostala nespremenjena. Rekli bi torej, da je njegova eksceleuca zamenjal vzroke s posledicami: ne najuoveji iu „predobro znani* dogodki so bili vir ne-ziueniosti laškega časopisja v najuoveji dobi, ampak zistematično ščuvanje po listih je dovelo d«' teh dogodkov. Izgredi so bili le posle d i c a, pokvarjeno dete še bolj pokvarjenih roditeljev — italijanskih listov. Ali da se razumemo. Ne prihaja nam na misel, da bi klicali policijo iu državno pravd-ništvo v boj proti takemu časopisju — v prvo smo preognjeni ljubitelji svobode, v drugo pa tudi sodimo, da ne bi to mnogo pomagalo. To pa želimo, da bi vladni krogi dajali tem listom in njih i n s p i r a t o r • jem in dunajskim zaveznikom istih, le toliko vere, kolikor jo -- zaslužijo. Gosp. minister se je postavil proti temu časopisju, ko mu je bila dolžnost braniti odredbe podrejenih oblasti; prosimo ga naj stori isto tako, kadar bodo hoteli za p 1 e č n i k i tega časopi- kor iz škata. Dva njih ustavila sta >e pred maloj lesenoj kurijoj, katerej je bilo pročelju zarasteiio vinovoj lozoj. Potem nista ni besedice pregovorila, nista ni mogla radi dežja. Curkom je teklo z dolgih halj, a širuki klobuki kakor da so jima bili žlebi. ,Hvala Bogu!* počel je debelejši njiju, Anton Vranicc, „sedaj bodemo na suhem. Vstopi, častni brate vsaj na trenotek pod mojo streho. Imam ti prišepuoti dve tri „in camera charitatis*. ,Ne niurem, brate/ odvrnol je drugi, suh, zgrbljen človek, ostrega lica in sivih očij, kateremu je dičil prsi zlat križ : ,Ne morem. Pričakujem Kraua Bornemisso Stol-nikoviča iz Dunaja, Pisal mi je, da pride kakor danes, ako ga potem ne doleti kaka nesreča. Saj veš, da mi je vedno gost; tudi pričakujem željno novic, on pa kot hrvaški poslanec prinese jih gotovo.* (Dalje pri h.) *ja kršiti veljavna določila ustavnih zakonov glede na slovansko prebivalstvo v Primorski. Cerkvena preosnova v magiiat*ki zbornici. Boj za cerkveno-politiške predloge se je zopet pričel v magnatski zbornici oger-s ki. Predvčerajšnjem je prišel na vrsto zakon 0 svobodnem izvrševanja vere. Minister za nauk je med batnim odobravanjem — tako pravi namreč oflcijozno poročilo — razvijal načela vlade. Glasovanje seje vršilo med silnim hrupom in je ostalo brezvspešno, ker so zapisnikarji z obeh strani trdili, da imajo jeden glas večine. Vderaj so glasovali vnovič in o izidu sporočimo med najnovejšimi vestmi. V zadnjem izdanji smo omenili izjave, koje je podal sv. Oče v zadnjem kunzistorijn proti civilnemu zakonu. Ta izjava se glasi: „I »asi urno že večkrat izrazili v pismih ogerskim škofom svoje misli o krivičnosti tega zakona, se je vendar na Ogerskem uveljavil civilni zakon z možnostjo ločitve, 1 u tako, ila se morajo pred cerkveno poroko izvršiti formalnosti civilne poroke. Ogerski škofje so vporabili vsa sredstva, da bi odstranili tako hudo zlo, žugajoče cerkvi in narodu ; v tem so jih podpirali duhovniki in tisti člani obeh zbornic, ki so hoteli braniti vero svojih očetov. Toda napori za to pravično stvar so bili zastonj. Tisti so zmagali, ki hočejo ponečastiti nravnost in vreči Oger-sko v nevarne novotarije. Pač bolj bi morali spoštovati vero, kateri ne iina Ogenka zahvaliti za svoje bivanje in za svojo slavo, — vero, za katero se je borila proti navalom sovražnikov in ki jo je branila v velikih težavah. Ni treba ponavljati tega, kar so večkrat povdarjali naši predniki, kažoči nevarnosti, ki so Jih rodili taki zakoni, tem manj je tega treba, ker smo sami obravnali vprašanje krščanskega zakona. Naj pač izprevidijo tisti, ki imajo v rokah oblast, kako pogubno in krivično je ta zakon ukazovati katol ča-nom v obliki, že stokrat zavrženi od cerkve. Prav je, da pozna državna oblast učinke zakona in jih ureja s svojimi zakoni, toda o zakonski zvezi določuje samo cerkev, ker je Jezus Kristus to oblast dal cerkvi in povzdignil zakon v zakrament". Različne vesti. Doneski za možko podružnico družbe ev. Cirila in Metoda v Tretu : Na predlog g. t'oka ml. so nabrali meščani in okoličani v (.'okovi gostilni v Lonjeri 4 gld. 28 nvč. Temu znesku so dodali potem biciklisti v »Štokovi gostilni v Trstu v proslavo svojega člana Jožefa 13 gld.; — gospa Rezika Metli-kovič je nabrala po otvoritvi slovanske krčme 1 gld. 24 nvč. ; — po istej je poklonil g. Ivan Štolfa 10 stot., g. Ivan Prelog ia stot. in N. N. lil stot. — CjiuiMHo. decembra minolega leta zvečer za-vratno napadel v Bianchijevi gostilni v ulici Corti svojega tovariša Karla Rossija, vbodši ga z nožem v želodec. K tej razpravi je pozvanih 10 svedokov. O nje izidu sporočimo v današnjem večernem izdanju. Obsojen morile Svoječasno sporočili smo, da so dne 22. in 23. sept. min. leta našli blizo Inomosta dve ženski umorjeni. Trupli umorjenih spoznali so kot 24letno natakarico Filoineno Wiirteiiberger in 281etno delavko Ano Isser, obe iz Ambrasa. Dne 11. oktobra so zaprli mlinarja Josipa Maira, ki je bil na sumu teh umorov. Mair je dne 15. novembra obstal svoje hudodelstvo preiskovalnemu sodniku. Priznal je, da je spremljal 21. sept. min. 1. zvečer delavko Ano Isser. V nekem gozdiču sta sedela in tam sta se sprla. Maira da je strašno ujezilo, ker je ženska zahtevala denarja od njega in v slepi jezi prerezal ji je grlo, poteiu pa, liki besna žival, ji strgal obleko raz život in ji preparal truplo, istrgavši drobje iz uboge žrtve. Ko se je oddalil po končanem strašnem hudodelstvu, prišla je po naključju nedaleč od tam mimo natakarica Wiirtenberger. Maier se je bal, da je videla hudodelstvo in da ga more izdati, zatorej je takoj sklenil umoriti tudi njo. Vrgel jo je ob tla, prerezal ji grlo in jo potem vlekel v bližnji potok. — — Porotniki so potrdili stavljena jim vprašanja in sodišče obsodilo je morilca na smrt na vešalih. Obtožencev branitelj prosil je sodišče, da naj priporoči obsojenega Najviši milosti, z ozirom na doslej neomadeževano življenje Mairjevo, na njegovo kesanje in na dejstvo, da je bil pijan, ko je umoril omenjeni ženski. Sumljiv« bolezen! Zdravniki, ki so parali truplo krmarja Franičevića, umršega po kratki, a sumljivi bolezni, (Glej „Edinost* št. 35, izdanje za 22. t. m. Ur.) dognali so, da je Kraničevič umrl vsled zast rupljenja krvi po bolezni v črevesu. Dober peftec. Predvčerajšnjem dospel je v Trst po 8 dnevni hoji, 24letni dninar Fran Kalinin iz Prage. Siromak bil je v vsmiljenja vrednem stanju : izstradan, strgan, z zatečenima, okrvavljenima nogama. Vsprejeli so tega siromaka v bolnišnico, da se telesno nekoliko okrepi. Čudna tolba. Ruski listi javljajo, da je pri sodišču v mestu Harkovu vložena nenavadna tožba: tri dlake iz brade proroka Mahomeda so ukradene! Turški sultan je namreč podaril tri dlake Mohamedancem v Samarkandu v Rusiji. Med potjo iz Carji-grada v Samarkand pa je nekdo dotičnim odposlancem ukradel dlake. Tamošnji Malio-medanci so zaradi te tatvine strašno razjarjeni. Policijsko. Organi koiuisarijata v ulici Scussa zaprli so 37letnega dninarja Santa Lucchinija, iz Vidma na Laškem, ker je kradel kokoši na Kjadinu in Iiocolu. — Spreten tat ukradel je na Rallijevem zemljišču mornarju Gregorju Kršovanijo iz Dalmacije novčarko, v kateri je bilo 8 gld. 52 nvč. iz žepa. — Izuajmljcvalec konj in vozov gosp. Dominik Piva. stanujoč v ulici Amalia hšt. 16, izuajmil je m noli četrtek dvema .elegantnima gospodičeuaa" eleganten voz, na-prežen z dvema lepima konjima, skupno vredno 700 gld. Gospodiča sta se peljala kdo zna kam, kajti doslej ju ni še nazaj* Policija zna za njiju imena, torej ju menda kmalu dobi. Koledar. Danes (23.): Viktorijan, muče-nec ; F., mučenec. — Jutri (24.): IV. postna (sredpostna) nedelja. Gabrijel, arhangelj. ~~ V ponedeljek (25.): Oznanjenje Mariji Devici. — Zadnji krajec. — Solnce izide ob ti. uri 4 min., zatoni ob 0. uri 10 min. — Toplota včeraj: ob 7. uri s^utraj 9 stop., ob 2 pop 14 stop. U. Najnovejše vesti. Dunaj 22. Kralja Aleksander in Milan odpotujeta prihodnjo nedeljo iz Pariza ter <1 ospe t a na Dunaj v ponedeljek, kjer se pa ne ustavita, ampak bosta nemudoma nadaljevala svojo pot v Beligrad. Dunaj 22. Proračunski odsek je vsprejel proračunski provizorij. Burtimpeftta 22. (Magnatska zbornica.) Preds» dnik konstatnje, da je bilo pri včerajšnjem glasovanju jednako število glasov na obeh straneh, niimreč 119 proti 119. Ko je vzela zbornica to prijavo na znanje, odloči i 1 j e predsednik se svojim glasom, da je preiti v podrobno razpravo o zakonu o svobodnem izvrševanju vere. Razprava se, je pričela. Trrfovlnaku bnojnvk«. r.naimpfiita. Pionir« z* »pomlad «81-- 6 8» PSonioR za joHon 1895 7.09 do 7 11 Oves «n op«, mlad K.35 R*37 Rt ZA »pomlati 5'7tf 5 78 Korir/a za maj-juni rt'4H-«4S. PAntiieu muni oil 76 kil. f. « 95—7—od 7tf ki|. r. 7-----705. HO kil. f. 7---7-10, od SI kil. f. 7 10-715, 2avrđ. K.i va SauhM j{oti I avora^o za inar<> 94 — za juli 95-—, stalno. Hambarij. Saatos t;ood averngn /.a mara 78.M) maj 77 dD »eptemher 78*75. Duniajahn bona 22. maroa 1895 danes včeraj Državni dolg v papirju .... <01.45 101.45 „ „ v tre hrti . . . . lui 70 101.70 AvHtrijHka »Mita v zlatu . . . 124 00 124.55 „ v kronali . . .101 15 101.<>5 Kreditne akcijo ....... 404 40 405.75 London 10 Lst........12«.-- 123 05 Napoleoni......... ».74'/, 9*74 20 murk ........ 12.0,t 12.0.1 100 italj. lir........40.45 4tH» Lastnik politično društv« .Edinost". — Izdavatelj in odgovorni urednik : Julij Slikotu. — Tiskarna Dolenc v Trstu.