Pofnlnn plačana v crntovfnt
LFTO LVTTT
V Ljubljani, v soboto 20. decembra 19*50
Š TEV. 290
t. izdaja Cena f Din
NaroCniue uieaeCnc 25 Diu. ta iiin/.em-•tvo 40 Diu — ne-deliska izdaja celoletno I2l> Din, zo inii/riimivii 140Din
Uredništvo je » Koiular levi nI h/lll
S£OVENEC
Ček., raćun; Ljub-I lanu it 10.650 in 10.144 za uiserale; Saraievo Siv 7563, Zagreb Siv Vi.011, Praira-Duna i 24.797
Uprava. Kopitar* jeva h. telefon '943
1 elehmi nrmliiištvu. dnevna služba 2050 - nirfna 2«N6 2ЧЧ4 m 2050
Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Izhaja vsak dan ziutraj, razen pondelika in dneva po praznika
Advent v Rusiji
(Pismo.)
Tekom zadnjega leta je preganjanje vernikov pa duhovščine na Ruskem toliko narastlo, da bi se vsakemu človeku nadaljnji obstoj cerkve ali sploh verskega življenja na sovjetskem področju zdel nemogoč A vera je še vedno živa in krščanstvo kljubuje vsem napadom. V Petrogradu samem obsto-jijo pravoslavne župnije edino s pomočjo tistih pogumnih in vztrajnih tovarniških delavcev, ki aktivno podpira.o cerkveno življenje. Kakor znano, je izgubilu duhovščinu vso državljanske pravice, ne prejema nakazil na živež in je zato obsojena na neizogibno smrt vsled stradanja. Mestne ulice v Rusiji so polne duhovnikov, ki kakor berači prosijo miloščino »Hrista radi«, Petrogrnjeki verniki pa skrbijo za svoje pastirje in z n imi delijo zadnje, kar imajo. Vsako leto stnlno narašča število družin, ki krstijo novorojenčke, v cerkvi sklepajo zakone in po pravoslavnem obredu pokopljejo svoje mrliče. Župnije, ki »o pred par leti izkazovale komaj po 1—2000 krstov letno, zdaj krstijo redno po 3-4<X)0 otrok. Komunisti so razpustili več župnij, toda duhovščina zajirtih cerkev se porazdeli po ostalih. Na ta način imajo petrograjske cerkve po deset in več župnikov, ki so vei »talno zaposleni, ker zbira redna cerkvena služba v soboto zvečer in nedeljo zjutraj po več tisoč vernikov: napolnijo oerkve in celo dvorišče pred cerkvijo.
Vneti posvetni udeleženci cerkvenega življenja so izpostavljeni stalnemu pregan anju, a to nikakor ne zmanjšn njih gorečnosti. Dočiin komunistična stranka vprav divje nadaljuje protivereko •keijo, se prebivalstvo v tajnostnem preobratu zn fenja oklepati cerkve Letošnje pomladi so hoteli Orezbožniki v Petrogradu ugotoviti razširjenost jvojega tiska. Zahtevali so pri vseh prodajalcih ča-•opisov iw) delavskih četrtih najizzivalnejše liste Zveze napadalnih brezbožnikov. Nikjer jih niso našli. Raznašalcl so pojasnili: »Nihče jih ne kupuje. Poskušali smo jih deliti zastonj, pa še takrat jih ni nihče maral vzeti: ljudje so se samo kregali!« Naročnino na te liste plačajo društva ali posamezniki samo kot obvezen državen davek. Tudi javna protiverska zborovanja, kjer so napadali brozbožniki zastopnike posameznih veroizpovedi, niso obrodili pričakovanega uspeha. Večtisočnn množica je ponovno ganljivo kazala sočutje preganjanim, in so zdaj oblasti brezbožnikom strogo prepovedale, da bi prirejali javne nastope z soudeležbo duhovnikov. Delnvci so v zadnjem času ponovno zahtevali, naj bo dovoljen nastop in zn-govor zastopnikom duhovščine. Nepopisen vtis naredijo nepregl<ylne množice vernikov, ki po končani službi božji s pobožnim trepetom sprejmejo pastirjev blagoslov. Posebno razveseljivo je ozdravljanje v rodbinskem življenju. Deca je v mnogih družinah zopet postala skrb staršev, ki jo odgajajo v duhu večnih krščanskih verskih in nravstvenih načel. Delavci prav dobro ocenjujejo politični položaj, a so obdani od vohunov ter oblast kruto kaznuje najmanjši izraz obsodbe in nezadovoljstva.
Na deželi pa je položaj precej slabši. Čuden pojavi Toda razumljiv bo, če pomislimo, da so mesta, predvsem Petrograd, bila vedno bolj odprta zapadnim kulturnim vplivom, dočim je rusko podeželje ždelo v največji temi, moralni desorijenti-ranoeti in maščevalnih občutkih, povzročenih po nezaslišanemm tlačenju, kateremu je žal baš ofi-cielna pravoslavna cerkev največ pomagala. Zato v mužikovi napol poganski duši protiverska gonja še vedno najde nekaj odmeva, posebno ko ugaja breznravstvenim instinktom ruskega »Naturmen-scha«. Saj je bilo v zgodnjem srednjem veku v Evropi podobno: krščanstvu so se vedno najbolj upirali goni mesa! Ima pa tudi protiverska propaganda. izvajana po najrafiniranejši moderni tehniki reklame, silen sugestiven vpliv na preprostega ruskega človeka, ki se da lahko dupirati kakor otrok in divjak. Zdaj na primer je protiverska propaganda za bližajoči se Božič poverjena Zvezi komu-niati ne mladine tako da otroci gradijo in vodijo rusko usodo ... Sestavljajo napise za proti verske letake in prapore, n. pr.: »Cerkev je sovražnica socialnega preporoda« — »Popi narod samo pone-umnujejo« — »K steni e popi! (ustreliti!)« Izdelujejo ogromne transparente, ki predstavljajo znano bogokletno Groesovo podobo »Kristus s plinovo masko«. Zbor otrok vadi protiverske, liturgični melodiji ln besedilu priličene himne, drugi imajo skušnjo za protiverski ,ljudski niisterij' znanega cficielnega sovjetskega pesnika Demjana bednega: »Evangelij Demjana«. In vse se vrši obligatno v zaplenjenih cerkvah, kjer ikone, ki jih niso pobrali, v svojem počrnelem, globokem in neskončno melanholičnem zlatu gledajo na te prizore ...
V prestolicah Rusije in ost i lih mestih — pa tudi na podeželju, kjer beda ljudi počasi zopet vrača k veri enostranske istinitoeti in tolažbe — pa se po stanovanjih liki kristjani v kalakombah zbero verniki, da posluša o sveto i>ismo, ki gn bere starec. Treba je paziti, da jih komunistični sostanovalci ne slišijo. Mimo cerkve, spremenjene v klub, na koje pozlačene kupole padu tiho in počasi beli sneg, pa pelje mimo izvožček, se pobožno široko prekriža in tiho zašepeta: Oslobodi nas Očspodi.,,
prota S.
Ljenuigrad, 14. decembra (po zasebniku iz Varšave).
Demisi'a vlade radi lenobe
Atene. 19. dec. kk. Vsi ministri kabineta bodo jutri, kakor pj5e »Elcvteron Vima<, Venizelosu predložili svoje demisije, da mu omogočijo pre-osnovo kabineta. Del grških listov že dolgo časa Zahteva, da se zamenjajo nekiitcri ministri, katerim te očita nedelavnost.
Proti slovenskemu jeziku v cerkvi
Afccija proti slovenski službi božji v Gorici — Obnovitev terorističnih band
Skrbi Vatikana
Pariz, 19. dec. Včeraj izišla številka emigrantskega glasila »Liberti« prinaša sledeče:
»Kakor znano, so goriški fašisti takoj po odhodu prefekta Dompierija pričeli v štilu svoječas-nega nasilnega skvadrizma divjo gonjo zoper slovensko duhovščino in slovenski jezik v cerkvi, dasi bi moral le-ta biti zaščiten tako po obveznih izjavah kralja in vseh prejšnjih liberalnih vlad kakor po besedilu lateranskega konkordata. tako so prekinili skvadristi pred nekaj dnevi slovensko pridigo v cerkvi sv. Ignacija na Travniku. Nekdo izmed njih je zavpil proti pridigarju »Parli italiano!« (Govorite italijansko!). Pridigar mu je odgovoril: »Ako hočete poslušati pridigo v italijanskem jeziku, pojdite v stolnico, kjer pridigajo misijonarji italijansko!« Pridigar je nato nadaljeval govor do konca v slovenskem jeziku. Skrunilca božje hiše je policija odvedla na policijsko ravnateljstvo, kjer so ga seveda takoj izpustili. Glede na nacionalno nestrpnost goriških fašistov so misijonarji tako uredili svoje govore, da se vršijo italijanski v stolnici, slovenski pa na Travniku, l oda fašistom (o še ni bilo zadosti. Premestitev prefekta Dompierija, ki je kot star Tržačan razmere kolikortoliko poznal in se zato ni vedno udajal pritisku fašističnih fanatikov, smatrajo za svojo zmago, to je za zmago »skvadrizma« nad miroljubno politiko. Znano je, da je Dompierija premestil šef vlade sam po avdijenci, ki jo je imel pri njem goriški fašistični tajnik Avenanti. »Popolo di 1 rieste«, ki je obenem glasilo goriških fašistov, je trikrat zaporedoma zahteval, da se morajo slovenske pridige v Gorici ukiniti.
Listi so priobčili tudi nadvse zanimiv protest predsednikov društva mater in vdov po padlih, društva vojnih pohabljencev, društva vojnih prostovoljcev, društva bojevnikov, društva »arditov« in »sinjih Dalmatincev«, in sicer proti slovenskemu pridigovanju v goriških cerkvah. Predsedniki naštetih društev so po »skrupulozni in iskreni pro-
učitvi sprejeli naslednjo resolucijo, ki ugotavlja naslednje: »Ob priliki sv. misijona se je število slovenskih božjih služb pomnožilo. Iz sovraštva do italijanske strasti mesta Gorice skuša slovenska duhovščina ohraniti slovenščino v goriških cerkvah, ki smo jo že predolgo trpeli. Gorizia italia-nissima, a obenem globoko katoliška, Gorica, ki se je že pred vojno v političnem in verskem pogledu ozirala proti Rimu, ne more dovoliti, da bi se sovražnik oboroževal, krepil in se skrival tudi pod sveto duhovsko obleko. Predsedniki imenovanih društev, kot Italijani in fašisti in tudi iz globokega spoštovanja do katoliške vere odločno protestirajo proti degeneraciji vesoljnega katoličanstva v slovanski nacionalizem in zahtevajo v tem pogledu odločnih ukrepov od vlade tudi z ozirom na padle Italijane.«
Gonja proti slovenski duhovščini in slovenskemu bogoslužju, ki jo je sprožil fašistični tajnik Avenanti, je torej v polnem teku. Fašisti so se spravili predvsem na Gorico. Prebaviti ne morejo dejstva, da je mesto po priključitvi slovenskih vasi Solkana, Podgore, Standrcža, St. Petra in Vrtojbe še bolj slovensko nego je bilo prej. 2e pred vojno je bilo v mestu enako število Slovencev in Italijanov in pri mestnih volitvah so Italijani komaj zmagali s pomočjo nemških glasov.
Najznačilnejše pa je, da je Avenanti šel tako daleč, da v sramoto Italije, ki je dozdaj svetu pred-njačila po liberalizmu in evobodoljubju, hoče obnoviti teror prvih dni fašizma. V »Popolo di Tri-este« predlagajo goriški fašisti, naj se v Gorici osnuje posebna jstotniia smrti«, ki bo prirejala proti Slovencem kazenske pohode. V to stotnijo smejo stopiti samo fašisti, ki »di nienar botte cono-scon 1'arte, — rompono le teste in ogni parte« (poznajo umetnost balinanja in razbijajo glave na vse strani). Clankar (menda tajnik Avenanti) predlaga to iz več razlogov. Preustrojiti ie treba lenega in apatičnega goriškega meščana ter inu vlili več bojevitosti; iz goriških trgovin mori izginiti slo-
venščina. Nikdar se ne sme več ponoviti ta-le dogodek: Goriški fašist je vprašal kmeta iz Kron-berga, kod pelje pot v »Salcano«. Kmet mu odgovori: Ne pravi se »Salcano«, temveč »Solkan«, obrne hrbet in gre svojo pol... Proti temu navadnemu dejstvu hoče zdaj fašizem nastopiti- s pretepanjem in razbijanjem glav, dočim se pusti po plačanih žurnalih v inozemstvu slaviti kot »režim obnovljene rimske kulture Cezarja iu Vergila« ...
Kolikor smo informirani, Vatikan z veliko skrbjo in ogorčenjem opazuje očividno iz centrale same sproženo akcijo proti katoliški slovenski duhovščini v Primorju, ker krši konkordat naturno in cerkveno pravo in ogromno škoduje katolicizmu v novih provincah. V Vatikanu se boje kot reakcije na . fašistično nasilno politiko proitalijančevanja cerkve verskega indiferentiznia in protikatoliške propagande med Slovenci in Hrvati. Zato je pričakovati. dn »e bo Vatikan temu kurzu najodločneje uprl.
Zanimivo je. da je ta razlog tudi italijanska vlada zelo pretresala iu da je bila celo v Julijsko jX)krajino poslana oseba, ki naj bi to stvar na licu mesta proučila. Vatikan opozarja namreč na to, da so po rapallski pogodbi, ki, kakor znano jezikovnih in kulturnih pravic Slovencev in Hrvatov, pripadajočih katoliški veri. nc ščiti, zaščitene pravoslavne občine (v Trslu, Peroju in Zadru). To določilo, za katero se jc trudil posebno pokojni Pašič, vsebuje po mnenju Vatikana veliko nevarnost, da se nc bi z ozirom na preganjanje slovenskega jezika v cerkvi začela v Julijski pokrajini intenzivna propaganda za prestop katolikov v pravo-slavje.
Očividno je šla vlada zdaj preko tega, konzultirana od fanatizma goriškega fašija, oziroma od Avenantija, ki je šefa vlade informiral v tem smislu, da je nevarnost popravoslavljenja imaginarna pa da bo poitalijančenje cerkve logično imelo za posledico ilalijauizacijo drugorodcev« sploh.«
ZLATA NEDELJA
III
bo za Vašo trgovino le tedaj res zlata, če priporočite isto številnim našim biavceni s primerno
III
BOŽIČNO REKLAMO
v obširni nedeljski številki dnevnika
III
SLOVEHEC
Oglase sprejemamo danes do 4. ure pop.
Angleška revija o kralju Aleksandru
London, 19. dec. AA. Današnji »Near Easl: prinaša članek o kralju Aleksandru. V tem članku pravi, da vodi Nj. Vel. kralj Aleksander dve leli državo v brigi za zgraditev narodnega edinstva in jo dal dokaza, da more z uspehom delali za svoj narod. Prevzel je ležko nalogo, da vodi narod in da politike nauči spoštovanja prave ustavnosti. Ne more se še preceniti, do kakšne mere se je la kraljev poskus posrečil že v teh dveh letih. To je v ostalem precej odvisno od dobre volje naroda, čeprav se je narod pokazal prilično discipliniran.
Sploh ni bilo krivo meriti tamkajšnje razmere z angleškim merilom, ker je britski narod od nekdaj navajen samostojnosti in zaupanja vase in lastne osebne zaščite. Jugoslovanski narod pa je vajen vodstva iin to so tamkajšnji politiki obilno izkoristili za svojo korist. Drugače se da s tega zgraditi prvi temelj zvestobe kralju in narodnemu edinslvu. Tako je kralj Aleksander postal narodni vladar in je pristopen svojemu narodu, o čemer najbolje pričajo veliko skupščine in delegacije, ki simbolizirajo narodno edinstvo.
Krščanski socialisti proti Bethlenu
Dr. Ernsl zapustit vladno večino — AH bo grof Bethlen šel?
Budimpešta, 19. decembra. D. Vsa prizadevanja ministrskega predsednika, da bi pregovoril ministra za socialno skrbstvo dr. Ernstn, da bi še ostal v vladi, so bila brezuspešna. Vodju krščanskih socialcev je izjavil, a bo ostal samo lako dolgo v vladni večini, dokler bo trajalo raziskovanje škandalov v njegovem ministrstvu. Ko bodo znani rezultati, bo brezobzirno zapustil vlado ter seveda potegnil s seboj v opoziiejo tudi svojo parlamentarno skupino. Ta sklep je bil storjen na seji strankinega odboru. Na seji je nastopil oeobito grof Isztvan Zicliy ler poudarjal, da je prišel čas, ko
se bo morala kršč. socialna stranka osvoboditi, dn ne bo nosila odgovornosti za napaki', ki jih ima na vesti režim grofa Bethlena. Med narodom se ojKižn naraščajoča nevoljn proti sedanji vladi in ni potrebno, da bi krščanski socialci postali žrtev za grehe, ki jih niso storih'.
Notranje političen položaj postnne zelo zanimiv, Če pomislimo, dn je grof Bethlen javno izpovedal, da bo tudi on podal demisijo, če bi minister dr. Ernst vz.tra.al pri svojem sklepu. Polilični krogi se vprašujejo, čo bo res predsednik vlado imel sedaj zadosti poguma, dn uresniči svojo grožnjo.
Bethlen o poneverbah
Budimpešta. 19. decembra, kk. Ministrski predsednik Bethlen je dal danes parlamentu pojasnila o aferi v socialnem ministrstvu. Tako je navajal, da so gradbeni stroški zn sanatorij na Malri za 48% narnstli zalo. ker so narastli slroški za brezposelne in so je spremeni! gradbeni načrt. Iz invalidskega fonda pa niso bili kupljeni niti avtomobili niti salonske obleke niti cilindri. Samo sluge so dobili nove uniforme. Preiskava se vrši nit vsej črti. Nato je poslanec Pahijan ponovno zatrjeval. da je njegovo poročilo resnično, in imenoval tri nadaljnje poslance, ki hi (ii lahko potrdili. Z zadovoljstvom pn je vzel ua znanje izjavo ministrskega predsednika, iia državno računovodstvo vndt o tem preiskavo.
Brca grofu Bethlenu
Budimpešta, 19. dec. ž. Nameravani obisk grofa Bethlena na Dunaju se je odgod.il. Avstrijska vlada je prosila, da naj bi se ta obisk vršil v drugi polovici januarja. Avstrijska vlada namveč ne želi, da bi Češkoslovaška dobila vtis, kot da Avstrija odobrava madjarsko carinsko vojno.
Značilna avdijenca pri Borisu
Sofija, 19. dec. ž. V političnih krogih in med osebnostmi, ki spremi a jo politično živlenje v Bolgariji, ie vzbudilo pozornost, da kralj Boris stalno poziva k sebi politike. To je v zvezi s težkim položajem v Bolgnri.i. Trdi se, da ie Tomov svetoval kralju, da naj sedanja vlada odstopi in naj se vodstvo nove vlade poveri Malinovu. Prepričeval je kral,a, da je ljudstvo zgubilo zaupan,e v sedanjo vlado. Kralj je bil zelo v skrbeh. Dejal je, da razume težavni položaj in da išče izhoda iz n.cga. Snoči je bil v avdienci L apčev. Njegova avdijenca se spravlja v zvezo s težavami v katerih se nahaja Bolgarija.
Sofija, 19. dec, ž. Pripravlja se nov zakon o amnestiji, ki bi obsegal tudi vse politike, ki se nahajajo v Jugoslaviji. 7atrujc se, da bo zakon spreje-t pred zaključitvijo parlnmenta.
Italijansko-rusho prijateljstvo
Moskva, 10. dec. V dvorani bivše palače Riab-činskega je vlada priredila italijanskemu |x>slamku Attolico sijajen banket, katerega so se poleg celokupnega personala poslaništva udeležili tajnik centralnega izvršilnega odbora sovjelov Cnukidze, ves komisarski kolegij urada za zunanje zadeve, načelnik juridičnega oddelka Sabanin, direktor ceremonij (I!) Florinski in vsi ostali načelniki oddelkov zunanjega urada. Po kosilu, ki se jc odlikovalo po naravnost orijenlalskem razkošju, pre-kosujočeni najsijajnejše čase carizma, sc je komisar zunanjih zadev Litvinov s poslanikom Attolico dolgo intimno razgovarjal o zunanjepolitičnih problemih.
7 liudi utoni'o
San Francisco, 19. dec. AA. V luki se e zaradi nemirnega mora prevrnil neki motorni čoln. Pri tem je ulon:lo 7 ljudi. Isto-tako sc ie ponesrečil tudi drugi motorni čoln, ki ic hitel ponrs-e-čenemu čolnu nn pomoč. Tri osebe, ki so bile " tem čolnu, so se rešile s plavanjem n;> obal.
Nj. Veličanstvo petrolej
Izvirne informacije našega holandshega dopisnika
Amsterdam, via inter., 18. doc.
Sir Непгу Deterding. legendarni vrhovni rav-nalelj ene največjih svetovnih jietrolo.jskih družb, če ne največje, ki razpolaga s kapitalom v višini 70 milijard Din ter inin svoje interese po vsej zemeljski obli, svoja velikanska brodov.ia in svoja želez,-niška omrežja, za katera bi jo marsikaka srednja država zavidala, je včeraj j>odal dopisniku *Daily Telegrapha izjavo, ki je velike važnosti že radi tega. ker Oelerdng zelo malo govori, drugič pa, ker predstavlja obširen skupen pregled razvoja ene najbolj važnih panog svetovnega gospodarstva.
Sicer postaja polagoma znano tudi manj veščim. da je petrolej, oziroma pohlep po njem igral veliko vlogo pri najvažnejših zgodovinskih dogodkih Zadnjih desetletij. Dosti držav se mora njemu zahvaliti za svoje meje, številne narodne in verske manjšine dolgujejo njemu zahvalo, da so bile pozabljene, veliko revolucij v Aziji in v Južni Ameriki izvira iz neprestanega in brezobzirnega boja petrole.iskih družb za svetovno premoč.
Informacije, ki jih je dal Deterding o tem vprašanju, pa presegajo znanje povprečnih poznavalcev svetovnega gospodarstva in svetovne politike. Sir Непгу je odkrito namignil, da so sodobne turške meje. revolucija v Afganistanu, vstaja Kur-dov, ki je izzvenela v vandalično iztrebljenje kurdskega ljudstva, posledice brezsrčnega boja za petrolej, ki ga bojujejo nasprotujoče si petrolejske druž-
Pssmo iz Londona
Zveza me Labour in liberalci. V olivna reforma.
London, dec. 1930.
Že nekaij časa sem se mnogo govori tukaj in v inozemstvu o važnih notran e-politi.mh spremembah. Do leta 1914 namreč sta obsto.ali v \n-gli-li prav za prav samo dve veliki stranki. Ena ie vladala, druga je bila v opoziciii. Kadar je ,prišk> do vladne krize, sta zamenjali prostore, vladna stranka je šla sedet v klopi opozicije, nasprotna stranka pa na vladne sedeže. Nenaden poi,av in nepričakovano hiter na astek Is ar (delavske ali socialistične) stranke je pr.nesel nekoliko zmede v udobnost angleške notran e politike, ki doslc^ ni poznala trel c stranke in potrc-hc koalicij. Tako sc jc zgodilo posebno v povonih letih, da nobena od treh strank ni dobila pri volitvah afcsciutne večine, da bi mogla vladati sama, ne da bi bdo treba iskati pemeči pfi kaki drugi stranki, izvzeti moramo samo volitve leta 1925, ko je kanse; vativna stranka dobila nadpolovično število poslanskih mest. Takih položajev Anglež ne mara. Kakor sc on sploh ne mara veliko umešavati \ politiko, ra^un -- volitvah. Takrat on izvrši iskreno in vestno svojo državljansko doiincst. nato pa ima rad mir. Pri volitvah ie pokazal, kaj hoče, kakšne vlade si Zeli, nakar prepušča vladi dolžnost, da vlada deželo, da skrbi za mir in za ugodne gospodarske razmere, on sam pa se vrne k svo emu delu na-za , pri katerem ga naj ne moti nobena politična agitacija. Sistem treh strank pa povzroča tra no negotovost vladne krize, nove volitve, skrat*ra — stalno vznemir^avan.e.
Sprva so Angleži misbli, da bo razvoj sam po sebi dovedel do avostrankarskega sistema. Vladalo je prepričanje. da bosta vlada in krepka delavska stranka, ter enako močna konservativna stranka kratkomalo zdrobili libcralce. To se jima je deloma ja posrečilo, ker sta bivšo črez 200 poslancev brc ečo liberalno stranko spravili, kakor se je izrazil Churchill v ^cdnji avtobus. Popolnoma iztrebiti pa liberalcev ne bo mogoče. Lažic bo skleniti z njimi neke vrste delovni pakt. Voditelj liberalcev Llovd Gcorge sc c tudi ponujal na'pre; konservativcem za tako sodelovanje, toda ti so ga zavrnili. Sedaj je prišlo po dol-, gem oklevanju in po večmese:nem medsebojnem zmerjanju do pakta med liberalci in Iabour-stran-ko. Slednja brez liberalcev ne more vladati, zato je motala njihovo dobrohotno podporo v pa.la-mentu tudi plačati s tem, da je sprejela liberalni načrt o volivni reformi. Tako smemo pričakovati, da bo v najkrajšem času predložen parlamentu ncv volivni zakon, ki bo upeLjal tako imenovano alternativno volivno pravico. Kaj je to? Vzemimo ra primer en volivni okraj. Tri ali več strank iS postavilo v tem okraju svojega kandidata. Volivec dobi pravico, da napiše na glasovnico najprej ime onega kandidata, katerega želi spraviti v državni zbor. Istočasno pa napiše izmed drugih kandidatov še ime enega, in sicer tistega, kateremu želi, da naj pripade njegov glas, v slučaju da bi prvi njegov kandidat ne bil izvol en. V praksi izgleda stvar takole: V kraju Salisbury je pri zadn.ih volitvah dobil del. kandidat 20.000 glasov, liberalni 40.000, konservativni pa 42.000. Po dosedanjem volivnem zakonu je bil izvoljen konservativec, tako, da je bilo 42.000 glasov v parlamentu zastopanh, 60.000 glasov pa ne. Po alternativnem volivnem zakonu se bo pripetilo, da pristaši delavske stranke lahko kot drugega kandidata navedejo liberalnega zastopnika ali da liberalni volivci vpišejo labourista za svo cga drugega kandidata. Volivni rezultat bi potem b.l sledeči: 20.000 labourističnih glasov bi bilo po zahtevi volivcev prenesenih na libera'nega kandidata, ki bi v lean sluča u dobd 60.000 glasov in s tem tudi sedež v državnem zboru. Na ta nač:n bi sc preprečila krivica, ki se dogaja danes pri angleških volitvah, da namreč manjšina glasov lahko dobi večino sedežev v državnem z.boru.
Novi volivni zakon najbrže itak ne bo sprejet prej kakor v dveh letih, ker ga bo zavrnjla gosposka zbornica. Šele, ko ga bo tretjič sprejel državni zbor, odpade velo. Če je bil pakt med obema strankama v resnici sklenjen za celio volivne reforme, potem ni treba pričakovati volitev pred dvema letoma. Toliko v pojasnilo na vprašan,c, ki ste mi ga stavili,	...th
Romunske homatije
Bukarešta, 19. dec. ž. Liberalna stranka je imela v Galacu zborovanje, na katerem je Bralianu povedal, da bo zadnje zborovanje lega leia prirejeno zato, da se vrže vlada. Duca je svojem govoru napovedal zmago liberalne stranke. V Galacu je imela zborovanje v ladna stranka. Min. Mudgearu je poročal o uspehih vladne politike: odstranitev klike Bratianu, stabilizacija leja, uravnoteženje proračuna. Veliko senzacijo je vzbudilo pismo poslanca Oreana, ki ga je poslal Bratianu in v katerem pravi, da zapušča liberalno stranko radi izkllučltve bivšega ministra Argeloiaua, katerega bo v njegovi akciji povsod
iw>.lrvipul
t---r ■
be v Evropi in v Ameriki. Tudi vstaje, ki jih je zadnje meseco beležila zgodovina v Braziliji, Argentini. Venezueli, Čilu in sedaj še v Srednji Ameriki, se ne morejo razumeti brez. natančnega poznanja |>etrolojskega vprašanja. Svetovno časopisje tega seveda ui registriralo. Kdo, recimo, ve, du so jHJtrolejski vrelci v Commodore Rilaviva v Argentini, za katere so se borili petrolejski trusti, dali direkten povod za vstajo, čije žrtev je bil predsednik Irigoyen.<
Kar pa je najbolj tragično ]>ri vsem tem, je dejstvo, da ta boj. ki ne pozna nobenih človečan-škili obzirov in ne mednarodnega prava, zahteva veliko žrtev, a zaman. Velikanske vsote denarja so se jiorabile za nepotrebno nakupovanje pelrolej-skili koncesij, veliko milijard je bilo porabljenih za dragocena raziskavanja, za vrtanje vrelcev Svetovno gospodarstvo pa vsega tega ni rabilo. Vpora-ba petroleja za luč 111 /ji strojni pogon je danes šo zelo omejena in pretekla bodo še dolga leta, prodno bo človeštvo v stanju konsumirati ves pridelek. ki prihaja iz vrelcev, ki so sedaj v obratu.
Deterding je navedel slučaje, da so jietrolej-sko družbe trosile denar, ščuvale na vstaje, samo da si pridobijo novih koncesij, a da so morale petrolej, ki so ga dobile iz. osrčja zemlje, spustiti zopet po pesku, ker ga niso potrebovale.
Deterding je mnenja, da mora temu biti konec. Napraviti se mora konec neusmiljeni konku-
renci, ki danes s kapitalom, s katerim razpolaga, lahko ugonobi cele države, in jih je tudi že ugonobila. Velike petrolejske, družbe morajo dogovorno med seboj nehati z, vedno novim odkrivanjem pe-trolejskih bogastev. Napraviti se moru tudi konec konkurenci pri razpečevanju petroleja. Vsak petrolejski trust si hoče ustvariti danes svoje lastno brodovje, svojo lastne vagone, svoje lastne točilnice. Priti l)o moralo do svetovnih sporazumov med vsemi organizacijami, ki prevažajo in prodajajo petrolej, ker drugače bodo mednarodni gospodarski interesi, za katerimi se skrivajo pogosto interesi velesil, odločevali v političnih vprašanjih manjših narodov.
Danes le postalo nujno, dn sc začne štediti s to dragoceno tekočino, ter da se ji odvzame koniba-tiven značaj v mednarodni politiki.
V Amsterdamu jo vzbudila ta izjava petrolej-skega kralja veliko senzacijo. Do sedaj enakih ni nikdar podal. Dozdeva se. da tiči zu njo mnogo več, kakor razodevajo besede Že dalje časa se vodijo mrzlična pogajanja med njegovim trustom »Royal Dutcli Shell in med ameriškim »Standard Oil Co..: za skupno delovanje, da celo za združitev. Morda je Deterding s to svojo izjavo napovedal sporazum med obema največjima kapitalističnima podjetjima na svetu, ki hi monopolizirala ne samo jietrolej na svetu, ampak bržkone tudi neodvisnost marsikatere države ali državice.
DamoMejev meč nad Steegom
Francoska viada dobila samo 7 glasov večine - Glasovanja se je
vzdržalo 40 poslancev sredine
Pariz, 19. dec. kk. Za zaupnico, ki so jo predlagali radikalni socialisti, so glasovale vse skupine levice razen skupine Franklin-Bouilloiia, desnica pa je sklenjeno glasovala proti. Zdi se, da se je SO do Ul poslancev sredine odtegnilo glasovanju na korist levice. Zmago je pozdravila levica z navdušenim odobravanjem. Zmaga je bila po mnogih spretnih manevrih Tardieuja v zadnjih dnevih in urah res presenečenje, ker je bila prognoia vedno bolj pesimistična, čim bolj se je bližala odločitev, posebno po nenadni dezer-tariji pokojninskega ministra in dveh državnih poiltajnikov. Veselje levice .ie bilo veliko, ko se je po drugem natančnem štetju ugotovila pičla zmaga Steega. za katero se ima zahvaliti ne samo podpori socialislov, temveč predvsem zmedi v sredini. Še nikdar v zgodovini tretje republike se ni 1110-raia novo imenovana vlada zadovoljiti s tako majhno večino. Rekord je dosegla na tem polju do sedaj viada Waldeck-Rousseau, ki je 1. 1898. nastopila samo l 11 gla-ovi večine, pa je kljub temu vladala tri lela. Tardieu je po glasovanju izjavil smehljaje na hodnikih, da ga ie sedaj vrgla ludi
poslanska zbornica. V resnici je bilo glasovanje osebna preskušnja moči med Tardieuom in Steegom. Desničarski listi napovedujejo nadaljni boj proti vladi. Echo de Pariš izjavlja, da je Steegova usoda zapečatena. Socialistične stranke so preveč nezanesljivi kanonisti, da bi mogli kabinetu zagotoviti več kakor samo kratko življenje. Izmed velikih listov izjavlja Petit Parisien«. da je Steegova večina zopel poživi,jeni levičarski kar tel. Matin l>iše, da oslabitev Tardieujeve skupine ne pomeni odločilnega preobrata če tudi bi se Steegu posrečilo pritegniti k sebi večjo polovico centruma, ki koleba med levico in desnico, ker to ne more biti trajno. Herriot izjavlja v Ere Nouvelle : Stroj je zapeljal nn drug tir.t Eclio de Pariš odgovarja, da z enim kolesom.
Pariz, 19. dec. kk. Ministrski predsednik Slep« bo parlament najbrže še danes po?lal lia božične počitnice, da pridobi potrebni mir za rekonstrukcijo kabineta. Radi tlcmisij, ki jih je izsilil Tartlieu. je treba na novo zasesti pet mest državnih poiltajnikov in enega ministra. Steeg bo pri tem jiač izbiral tako. da bo pritegnil k sebi večino skupine radikalne levice.
Zasedanje manjšinskega odh. DN
Na dnevnem redu je nemška pritožba proti Poljski
Ženeva. 19. decembra, kk. Na prihodnjem zasedanju Sveta Društva narodov, ki se bo začelo 19. januarja 1934. bo predsedoval nemški zunanji minister. Na dnevnem redu je predlog bivšega jugoslovanskega predsednika Sveta dr. Marinkoviča od meseca maja glede poslopanja v manjšinskem vprašanju. Ta predlog predvideva razširjenje sklepa Sveta Društva narodov iz leta 192o.. po katerem v odborih trojice za predpreiskavo manjšinskih pritožb ne smejo biti zastopane niti interesirane države niti sosednje države ali manjšinam sorodne države, tudi na one odbore, ki se imajo posveto* vati o dopusinosti pritožb. Dal.e je na dnevnem redu nemška pritožba proti Poljski radi dogodkov v Zgornji Sleziji.
Ženeva. 19. decembra, kk. Nemški generalni
konzul je predložil danes tajništvu Društva narodov novo pritožbo, ki se tiče poljskega koridorja, radi prestopkov poljskih organizacij in posameznih oseb na podlagi čl. 7 jiogodbe o varstvu manjšin. V primeri z dosedanjima nemškima pritožbama radi dogodkov v Gornji Sleziji je današnja pritožbi radi tega politično posebno pomembna, ker se nemška vlada v današnji pritožbi sklicuje na pravico, da sme kot član Sveta Društva narodov opozarjati Svet Društva narodov na vsako nevarnost kršitve manjšinskih j>ogodb. Po obstoječih določbah sme Svet Društva narodov v takem primeru odrediti vse, kar se mu zdi primerno po stanju stvari. Dočim je bil torej konflikt doslej omejen samo na Nemčijo in Poljsko, se je s to pritožbo prenesel na mednarc.lno polje Svela Društva narodov.
Mussolini priznava veliko gospodarsko krizo Italije
Ne ve, kako bi se z boljšala sedanja kriza
Rim, 19. dec. AA. Tukajšnji listi obširno komentirajo govor Mussolinija v senalu ter naglašajo njegov velik pomen za uravnoteženje državnega proračuna. Listi naglašajo, da je vlada dovolila proslo izseljevanje, ker se je zadnje čase opazilo, da so poslajalo inozemske denarne pošiljatve italijanskih emigrantov vedno manjše. Mussolini je naglasil veliko poljedelsko krizo. Iti je zavladala zaradi padca cenam poljedelskih pridelkov ter omenil, da sta gospodarska kriza in brezposelnost splošen svetoven pojav.
Nadalje je Mussolini poudaril, da je sedanji svel hudo bolan. Poleni, ko je naštel razaie vzroko svetovne gospodarske krize, je omenil, da je temu vzrcj< največ nesorazmerje med pro.lukci.jo in kon-sumom. To so občutile tudi Združene države, ki so vedno agitirale za produkcijo v masah. Sedaj so spoznale, da je bil« ta teorija napačna, ker je produkcija namenjena konsumu in če tega ni, pade
Proslava stoletnice Bolivarja
London, 19. dec. AA. Snoči se je vršila v proslavo stoletnice venezuelskega osvoboditelja Bo-lrvarja slavnostna večerja. Slovesnost je pozd.avill pismeno vvaleški princ, ki je v svoijem sporočilu naglasil velik napredek držav, ki slave Bolivarjev spomin. Bolivar ie bil velik vojak in državnik in eden najslavnejših in najbolj romauiičnih pojavov v zgodovini. Princ pravi nada'je, da bo poselil dve državi Južne Amerike in da želi vsem južnoameriškim državam vso srečo in naijlepšo prihod-njost.
Zunanji minister Heivderson je v svojem go-■ vorn omenil, da jc pomagalo Bolivarju veliko angleških vojakov in da je sam priznal, da je pripomoglo k njegovemu uspehu nabiranje denarja in t rekrutov v Angliji. Odnošaji med angleško vlado ш južnoameriškimi državami, ki smatrajo Boli-
tako vsa ta teorija. Mussolini je nadalje dejal, da za enkrat ne ve. kako naj bi se izboljšala sedanja kriza. Kljub temu so se pojavila v Italiji nekatera znamenja zboljšanja krize, kar dokazuje, da so narodi, ki so navajeni na zmerno življenje, boli odporni.
Fašistična vlada se ne bo pustila presenetili od dogodkov in bo vedno intervenirala tam, kjer bo potrebno, čeprav bi šlo v teh primerih za pri-vatna podjetja. Italija bo premagala sedanjo gospodarsko krizo, kakor je premagala že druge, kljub vsem naporom defetisličnih krogov v inozemstvu, ! ki z razširjanjem lažnjivih vesli skušajo škodili italijanski valuti iu gospodarskemu prestižu Italije. Italijanski narod, ki je železno discipliniran, je gospodar svoje usode in svoje bodočnosti.
Senat je pozdravil konec Mussolinljevega govora z burnim odobravanjem.
varja za svojega narodnega junaka, so bili vedno kar najbolj prijateljski.
Venezuelski poslanik dr. Escalante je v svojem govoru dejal, da je Bolivar vedno priporočal mladim narodom španske Amerike, naj spre mejo načela britske ustave ter je bil med prvimi ki je priporočal prisilno razsodišče v sporiit med drža-
Minister Batbo pogrešan
London, 19. dec. ž. Po vesteh iz Kartagine jc usoda italijanskega minitra za zia' cplovslvo Pal-ba neznana. Iz otoka Ma'O'ka, k er je pristal v mestu 1'arma. ie polet?! v Kartagine, kamor pa ni prispel.
Parnik „Kraljica Marija"
Belgrad, 19. dec. AA. Veliki jugoslovanski parnik »Kraljica Marija , ki ga je nedavno kupil »Jugoslovanski Lloyd«, je odplul iz Rotterdama. V naše vode jirispo okrog katoliškega božiča V Splitu bo 26. t. m. Pri tej priliki ne bo v Splitu nika-kega uradnega sprejema, ker parnik še ni popol-noma gotov in ne bi bilo mogoče sprejemati gostov, s Jugoslovanski Lloydc je namenoma pustil dela na ladji nedovršena in sicer so nedokončana tista dela, ki jih lahko dovrše domači mojstri v Splitu. V lo svrlio bo parnik razen posadke, čim prisjie v luko, takoj zasedlo kakih slo delavcev, ki ga bodo začeli čistiti in lepšati.
»Jadranska straža na Sušaku namerava prirediti na рш-uikji svečano zabavo s plesom, kadar pride parnik v siilaSko luko. Prav tako pripravljn tudi centralni odbor »Jadranske straže skupno potovanje svojih članov ob dalmatinski in grški obali.
300 novih brezposelnih
Suholiča, 19. dec. ž. Velika tovarna Feruin za vagone je ustavila svoje delo in odpustila ne samo delavce, marveč tudi uradnike. S tem se je znatno povečal brezi>qselnoet, ter je okrog 300 strokovnih delavcev izgubilo svoja mesta.
Belgrad praznuje
Belgrad, 19. dcc. in. Ker je danes praznik
Sv. Nikolaja po pravoslavnem koledarju, vsi drž. uradi počivajo. Belgrad je prazničen. Velik del meščanstva, nkoroda polovica slavi sv. NT.olaia, druga polovica pa hodi po slavah. Časnikarja so že od nekdaj bili iskreno dobrodošli gostje pri današnjih slavah.
Zboljšanje položaja pravoslavne duhovščine
Belgrad, 19. decembra. Današnja ^Pravda* objavlja razgovor svojega dopisnika iz Sremskih Karlovcev s patrijarhom Vaniavo.
Na vprašanje o cerkveni ustavi srbske pravoslavne cerkve .je patrijarh Varnava odgovoril: »Ustava srbske pravoslavne cerkve se bo v najkrajšem času izdala. Položaj našega svečeništva se bo z ustavo zelo zboljšal. Svečeniki bodo potem imeli svoje fiksne plače in ne bodo, kakor je bilo to doslej, morali biti plačani ml svojih vernikov, ki so plačevali posebne takse za izvrševanje verskih obredov.«
Avstr. škofje za karitas
Dunaj, 10. dcc. kk. Na konferenci avstrijskih škofov je bil sklenjen oklic na narod, naj z ozirom na težki položaj brezposelnih v bodočem pred-pustu ne prireja hrupnih in dragih zabav. Tudi naj se opustijo takozvane dobrodelne prireditve in naj se tozadevni stroški takoj porabijo za milosrčne svrhe. Usmiljenost in požrtvovalnost je najbolj potrebna v času sedanje stiske.
Priden parlament
Dunaj, 19. dec. kk. Novi avstrijski parlament kaže pied božičem prav posebno pridnost, tako da se hoče odpovedati tradicionalnim božičnim počitnicam do novega leta, tako da bo praznoval samo ob obeh božičnih praznikih, sicer pa dela tudi ob nedeljah, da reši do novega leta najvažnejše zakonske načrte' o delitvi davkov in podaljšanju oskrbe brezposelnih.
Priprave za Anschlass
Dunaj, 19. dec. kk. Danes je več poslancev predlagalo, naj se imenuje odbor 21 članov, ki naj bi vse potrebno pripravil za ustvaritev nemško-avstrijske carinske unije. Več nadaljnjih predlogov raznih strank je bilo vloženih tudi zato, da se pospeši delo za izenačenje z Nemčijo in za »An-schluss«;.
Konec španskega puča
Pariz, 19. dec. кк. Španski notranji minister Matos in zunanji minister, vojvoda Alba sta izjavila posebnemu poročevalcu »Matina«, da se je republikanski pokret v Španiji izjalovil radi pomanjkanja vodstva in radi tega. da se pametnejši elementi med republikanci in socialistične strokovne organizacije pokreta niso udeležile. Revoltirali so samo nekateri nezadovoljneži in komunisti.
Nemčija gleda na vzhod
Berlin, 19. dec. ž. Izgleda, da nemška vlada obrača veliko pozornost vzhcdnemu vprašanju. Zunanji minister dr. Curtius potuje v Gonv'o Šle-zijo, da bo tam proučeval razmere. V januarju bo šel v Gnez Markt in zapadno Prusijo.
Strašen ciklon v Alžiru
Pariz, 19. dec. Nad Alžerijo se je znesel strahovit ciklon, ki grozi povzročiti nezaslišano katastrofo.
Vihar je začel že 17. t. m. z ogromnimi curki dežja, ki je preplavil vse ceste mesta Alžira, tako da je bil ves promet takoj onemogočen.
Zvečer se je vihar podvojil. Zjutraj 18. t. m. je jx>ložaj postal izredno resen. Vse brzojavne in telefonične zveze s provinco so pretrgane, tako da se škoda ne da preceniti. V Alžiru ni mogla nobena ladja zapustili pristanišča. Celo noč so piskale sirene, ki so klicale na pomeč ladjam, katere je ciklon poškodoval.
Opoldne jc pristaniško poveljstvo izjavilo, da se boji katastrofe, kakršne, od leta 1898. dalje še ni bilo. 2e zdaj se more škoda, povzročena luki, ceniti na 30 milijonov frankov.
fz Perpignana poročajo, da divja orkan po celem Sredozemskem morju. Veter je severoiztok. Ladje se bore z valovi in ne morejo doseči luk.
Lepa stranka
Berlin, 19. dec. AA. V športni palači je imel bivši častnik nemške križarke »Eirden«, v. Mucke, zanimivo predavanje o nemškem narodno-so-cialističnem gibanju. Predavatelj je med drug m ostro napadal narodnosocialistično stranko ter izjavil, da je izstopi! iz te stranke, ker izrablja ona socializem le v sleparske in egoistične namene gotovih gospodarskih krogov.
Nad 8 miljard za podporo poljedelcem
Washington, 19. dec. AA. Mešana коппч:а senata in zbornice je odobrila v vprašan u zakonskega načrta za podporo poljedelcem 15 ini-lijcnov dolarjev kredita (nad 8 milijard Din.)
Spomenik kralju Petru pred magistratom
Ogled modela
Ljubljana, 19. dec. O spomeniku kralja Petra, ki ga nameravajo postaviti meroilajni gospodje pred magistratom, smn noročali že v četrtek.
Danes v prvih popotdauskdi urah so postavili provizoren model spomenika kralju Petru pred magistratom. Ob treh se je vršil ogled modela, katerega so se udeležili župan dr. Ptic, podžupan prof. Jarc, direktor gradbenega urada Prelovšek, predsednik 30 članskega odbora za postavitev spomenika kralju Petru Ladislav Bevc, dr. Zirovnik, arhitekt Plečnik, arhitekt Tavčar, slikar Vavpotič in kipar Dolinar, ki je izdelal osnutek za spomenik. Prav-tako so se udeležili ogleda člani magistralnega gre-mija in mnogi občinski svetniki. Spomenik naj bi bil ves iz podpeškega marmorja in stal na prav takem postavku pred desnim obokotn na stopnišču
pred magistratom. Odkril naj bi se pa spomenik 17. avg. 1931.
Naš mojster Plečnik je obrazložil oglednikom načrt, kako naj bi stal spomenik, l am, kjer se Mestni trg razširi proti magistratu, naj bi se nehal dosedanji pločnik in se naredil hodnik za pešce v isti višini kakor cestišče. Hodnik bi ločili od ceste v primernih razdaljah postavljeni kamni, ki bi stali v loku proti Robbovemu spomeniku. Stopnišče pred magistratom bi se popravilo tako, da bi imelo novo 7 zelo širokih in položnih stopnic, ki bi segale skoro do zunanjega robu podstavka. Dalje ie omenil arhitekt Plečnik, da bo moarl spomenik, čigar model je sedaj visok 5.80, biti nekoliko nižji in manjši ter pomaknjen za 40 cm proti cesti, tako da ne bo mogel niti najmanj kaziti krasne fasade mapistrata in s svojo velikostjo zmanjšati arhitektonskega vpliva Robbovega vodnjaka. Komisiji je bil na razpolago tudi majhen model spomenika iz mavca in situacijski model spomenika s fasado magistrata in Robbovim spomenikom. Po tem ogledu se je vršila seja maeistratnega gremija. ki je sprejela situacijski predlog arhitekta Plečnika in sklenila, da se pred definitivno odločitvijo postavi še enkrat sedaniim popravkom odgovarjajoče točno izdelani model spomenika s provizornim novim stopnjiščem in zasilnimi cestnimi kamni, tako da bo povsem mo?oče oceniti estetski vpliv regulirane okolice in spomenika na fasado magistrata, Rob-bov spomenik in bližnjo okolico.
F
le
esehi model, sestavljen juto in ometanega z mavcem. Vsak je imel svoje mnenje. Enim se je zdel prostor sijajen, drugim zopet popolnoma nemogoč.
Krasna božična darila
< j
za dame, gospode in otroke dobite v novi moderno urejeni galanterijski trgovini
IVAN SAMEC
Mestni trg 21
Cene solidne in točna prijazna postrežba V nedeljo odprto od 8—'/» L ure in popoldne od 2—6 ure
<
J
Zdravniki
za odpravo
mtzertje
Kirurški oddelek ima prostora za 2000 bolnikov na leto, ima pa v resnici nad 7800 bolnikov — Predlog primarija g. dr. Derganca
Ljubljana, 19. decembra.
Prenapolnjen ost naše splošne bolnišnice po-»taja katastrofalna in je že danes nesreča za bolnike in vso našo javnoet. Prav posebno pa poleg bolnikov v teh razmerah trpe naši zdravniki in strežniško osobje, ker jim tesni prostori onemogočajo pri zdravljenju ubogih bolnikov uspehe, kakršne bi želeli in bi bili potrebni.
Zato bo vsa javnost s hvaležnostjo pozdravila predlog primarija kirurškega oddelka g. dr Fr. Derganca, ki ga je stavil na današnji seji gremija primarijev. Predlog za povečanje kirurškega oddelka se glasi:
Gremij primarijev ugotavlja, da so postale hi-gijenske razmere na kirurg, oddelku zaradi permanentne prenapolnjenoeti, oziroma preteenosti neznosne in nujno prosi v interesu javnega zdravstva, da blagovoli kr. banska uprava dravske banovine nemudoma ukreniti vee, kar je potrebno za odpiavo nevzdržljivega stanja. Svojo prošnjo utemeljuje s sledečimi dejstvi in razlogi:
1. Sedanji kirurg, oddelek je bil ustanovljen 1. 1895 za 120 postelj dnevno in za 2000 bolnikov letno. A danes, sredi decembra 1930, je letni sprejem bolnikov prekoračil že število 7800 bolnikov, kar je bilo mogoče le na la način:
a)	da je ležalo včasih v istih prostorih do 200 bolnikov, med temi do 20 na tleh;
b)	da so bili bolniki predčasno izpuščeni v domačo oskrbo z lieaaceljenimi ranami in Kosto-
2. V takih razmerah ni mogoče vzdrževati niti naiprimitivneiše higijene, ki predpisuje m vsak prostor v bolnišnici vsaj šest tedensko mirovan.1« na leto za temeljito desinfekcijo in osnažitev Kako trpi postrežba bolnikov in asepsa, kako so usmi-ljenke in druge strežne osebe preobremenjene z napornim delom, lega ni treba posebej poudarjati.
3. V pojasnilo nehigijenskih .агтег ntvaja-nto samo rezultat zračne preiskave asepličnega nadstropja na kirurg, oddelku, katero je izvršil drž. higijenski zavod (ravnatelj dr Ivo Pire) in dobil 1977 kali (1500 kokov Ln 477 plesni) v 1 in3 zraka, dočim znaša normalno število 500-1000 kal«, а z večino plesni nad koki. Mnenje z dne 28. marca 1925 zaključuje dobesedno:
Po gorenji preiskavi je smatrati zrak v vsen preiskanih prostorih za okužen, ko.r де prenasičen z gnojilnimi koki Možnost infekcije rane je I*> etafilo- in streptokokih vsikdar podana. Kakovost preisnanega zraka ni primerna za ^septično kirur-sko delo.
Okuženje zraka v aseptičnem oddelku v zgoraj popisani meri je povzročeno po nepravilni uporabi prostorov, kakor tudi po nepravilni razmestitvi prostorov v splošnem. Nadaljnjo nevarnost okuže-vanja ran more preprečiti edino le temeljila pre-
uredba prostorov.	, , , .
4 Živimo v pretežno lunetski m delavskt dr-lavi, ki Ima torej predvsem skrbeti za kmeta m delavca v najtežjih urah njegovega življenja, o je ob času bolezni. Ali kak špiki briga za prospeh kmeta in delavce je mogoča, ako mora kmetiški ah delavski bolnik čakati mesece in mesece in je 3—4-krat odklonjen, preden dobi prostora za sprejem/ In kako se to strinja z zdravjem in človeškim dostojanstvom bolnega kmeta ali delavca, da mora ležati na tleh? Ogromne vw>te narodnega premo-lenja gredo v teh težkih, siromašnih časih v izgubo:
a)	ker trošijo kmetje in delavci za nepotrebno potovanje;
b)	ker ostanejo po nepotrebnem zaradi čakanja po vei mesecev nesposobni Ш delo;
c)	ker se zaradi nepotrebnega čakanja bolezen poslabša;
d)	ker se zdravljenje zaradi ležonja na tleh in prezgodnjega izpuščanja po nepotrebnem zavlačuje.
Za odpravo opisanega neznosnega stanja predlaga gremij primarijev ustanovitev II. kirurškega oddelka na ta način:
a)	da se po načrtu bivšega zdrav, insjiektorja dr. VI. Katičiča sedanji kirurški oddelek dvigne za eno nadstropje in razširi z večjim prizidkom;
b)	ali da se zgradi novo jvoslopje za II. kirur. oddelek.
Delo 9e naj izvede v dveh fazah:
1.	v prvi pripravljalni fazi 9e naj pridobi potrebno stavbišče, izdelajo načrti, proračuni in organizira akcija za zasiguranje potrebnega kredita | (kapitala);
2.	v drugi izvršilni fazi se naj zgradi nov kirurg oddelek na osnovi kritično prešludiranih načrtov, proračunov in zagotovljenega kredita (kapitala).
Darilo gospodu ali gospe :
GOTOVA BLAAiIVA
Toni Jager. Ljubljana, Dvorni trg 1
Jubilant Janez Langerholc
Danes dopolni g. Janez Langerholc, župnik v Stranjah pri Kamniku petdeseto leto svojega življenja. Rojen je bil 20. dec. 1880 v Virmašah pri Stari Loki. Vestno vrši že skoraj četrl stoletja svojo duhovsko služibo. Kjer je služboval, ima dovolj hvaležnih prijateljev, predvsem pri onih, katere je učil v šoli. Ima poseben dar za občevanje z otroku In šolo ljubi nad vse. Ves srečen je, kadar je med svojimi »parnik, kakor sam najraje imenuje otroke.
Ni p« samo zgleden duhovnik; slovensko slovstvo bo moralo njega omenjati med zielo ptodovi-timi pisatelji. Največ je j>isal, in še piše v »Vrtec« in »Angelček«. Vzetni v roke ta dva lista, in sicer letnike med vojno Ln prva leta po vojni, in videl boš, da je marsikatero številko napisal skoraj sam, pod različnimi psevdonimi: 1. E., Bogomil, Delo-drvln, Dolgoles, I. L. itd. In kako otroci radi bero njegove čriicet Med svoje sotrudnike ga prišteva tudi .»Bogoljub«, »Glasnik Najsv. Srca«. Njeuove pridige najdeš v prejšnjem homiletičnem listu ^Duhovni pastir« i>n v sedanjem »Praedicate«. Urednik ga imenuje v zadnji številki te revije »neumornega«. V glasilu K. A. za kamniško in moravško dekanijo »Naš glae« je lansko leto pisat listek »Sreča«.
In če prideš k njemu na dom, boš videl, da ima vedno čas, da gostoljubno sprejme znanca ali nc7.nanca. Vsak čas je pripravljen spremljati prijatelja k Sv. Primožu, ali pa v Bistrico. Prijatelji mu kličemo: Se mnogo leti
Volkov« v Južni Srbiii
lz Priasrena poročajo 16. t. m. Včeraj so se blizu vosi Don je Srbioe, 10 km od Prizrena, pojavili voiKovi. Ttik. lovci, ki so ravno lovili tamkaj, so iih opazili in obkolili gozd. G. Dra-goljufo Radojevio, ekonom prizrenske lx>lm'fi-niee. je ustreVil dva. drugi (menda volkovi in ne lovci) so pobegnili
f Nadučitelj ivan Barle f
Novo mesto, 19. dec. |
V	četrtek je ugasnilo življenje vzorne«!u i in zaslužnemu učitelju in očetu 40 letnemu g. | Ivanu Bar letu, ki je preživljal svojo visoko starost ob svoji zvesti soprogi v Kanili ji.
Rojen jo bil dne 15. oktobra lotu 1841 v Pirničah pri Medvodah. Po konča mili študijah je deloval kot učitelj v Tmnjicah, vupavskih Budanjeh, v Podzemlju in slednjič v šmiheln pri Novem inestu. Po 42 letnem vestnem službovanju jo lota 1903 stopil v zasluženi pokoj.
Iz. njegovega, leta 1868. sklenjenega zakona. je izšlo II otrok, od kateniih ji'li živi še osem. Kljub svoji nizki učiteljski plači ie vendar odgoj.i! svoje otroke iu jih tako preskrbel, da so m ti bili v visoki starostli v pomoč, ponos in veselje.
Sin Janko je stolni kanonik in ruviui-telj n škofijske pisarne v Zagrebu, Gustav, državni tožilec v Novem mestu. Alojzij, orožmiški likovnik. Konrad, šolski upravitelj, ena hčerka M. A d m i r a b i I i s , šolska sestra, druga hčerka Marica učiteljica, da no omenjaino ostalih, ki so v pivvatnih službah kur naj'lx>ljc preskrbijo-i.
Dobro nann jo še v spomr'nni le|«i slovesnost biserne (»orcike dne 3. jtlin I. 1928. — Danes pa počiva g. Bar le v grobu. Legel jo k večnemu počitku |K> dolgem delu, truda in žrtev, pn tudi uspehov bora te lil življenju, kakor veren mož. vzoren oče in ugleden učitelj, zu kur je gotovo že prijel plačilo oni Bogu.
Pogreb je bil v petek, dne 19. t. m. ob Јк>1 > na šim lielisko pokopališče.
Preostalim našo irlolioko sožalje.
Nagla smrt vnetega
gorjanskega turista
Novo mesto, 19. decembra.
V	četrtek 18. t. m. zjutraj je umrl tukajš-nji knjigovez in trgovec s papirjem in časojiisi g. Kos Jcsip. — Tri dni prej ga je okrog 7 zjutraj popolnoma zdravega nenadoma zadela kap na desno stran možgan in na levo stran telesa. Kmalu se je onesvestil in se ni več zavedel. Poklicani duhovnik mu je mogel podeliti le še zakrament sv. poslednjega olja; zdravnik pa je izjavil, da nima nobenega upanja. Po treh dneh je umrl.
Z njim je umrl eden od trojice najvnetejših turistov in obiskovalcev bajnih Gorjancev in okoliških hribov v Novem mestu: Kos, Lilija, Petrič. Odkar je v Novem meslu, ni opustil niti ene prilike, da ne bi šel ob vsakem vremenu, in če mu je čas le količkaj dopuščal, ua Gorjance ali kam drugam. Kolikorat smo ga videli korakati z nahrbtnikom in palico jx> cesti proti Žabji vasi, odkoder jo je potem mahnil po bližnjicah, ki so mu bile dobro znane in katere je ali sam ali v družbi Lilije in Petriča tudi markiral, skozi gozdove na Gorjance. Zlasti za Gorjance je bil navdušen in jih je prebrskal in prehodil menda do zadnjega kotička, saj je jvoz.nal skoro vsak kamen in vsak grm. Bil je tudi zelo dober vodnik. Dostikral je šel z veseljem urejevat planinsko kočo na Gorjancih pri sv. Miklavžu. G. Kosa so poznali mnogi turisti iz te ali one strani Gorjancev.
Bil je pa tudi dober in ugleden družinski oče, ki je svoje otroke lepo vzgojil in jih deloma tudi preekrbel.
Za njegovo družino, njegovo delavnico in trgovino je njegova nenadna smrt težak udarec.
Blagemu pokojniku bodi Bog milostljiv sodnik; težko prizadeti družini naše najiskrenejše sožalje.
P KAVA KOLlNSICA ClKORUA Razne nesreče
Ljubljana, 19. decembra.
V	ljubljansko bolnišnico so pripeljali danes 30 letnega posestnika Lojzeta Hrovatina iz Dolenje vasi 54 pri Cerknici. Ta ie danes vedel konje kovat. V kovačnici pa ga je konj brcnil v glavo. Hro-vatin je težko ranjen.
Vjx>kojeni pisarniški oficial, 75 letni Jernej Slavina je prevčerajšnjim jy>f>oIdne padel v Knaflje-vi ulici ter si zlomil desno roko.
V	Zvonarni v Št. Vidu se jc prijietila včeraj težja nesreča. _ 27 letni ključavničarski f>omočnik
Ivan Zurbi iz Guncelj 33 pri St. Vidu je nekaj delal pri stroju v zvonarni. Med delom sc mu je sveder zdrobil in drobec železa je odletel Ztirbiju v
desno oko.
Približno enaka, j>a lažja nesreča se je j>ri-petila včeraj v tovarni »Saturnus«. 24 letni delavki Ani Janežičevi iz Slap 31 pri Devici Mariji v Polju je odletel v desno oko drobec pločevine in jo lažje ranil. Vsi ponesrečenci se zdravijo v bolnišnici.
Nesreča v mUnu
M. Sobota, 18. decembra.
Na Petanjcih se je zgodila v mlinu, katerega solaslnik je Andrejč Janez iz Murskih Petrovcev, predvčerajšnjim precej 'huda nesreča.
V mlinu se je med drugimi nahajal ludi imenovani Andrejč. Mlin je bil v teku. V hipu se je oglasit zvonec, ki je dal znak, dn je zrnje steklo in je Ireba nanovo nasuti. Andrejč je lakioj stopil k valjarjem. Z roko je pobrisal zrnje, ki je ostalo v kotih. Pri tem je bil nekoliko nejvreviden. V trenutku je bolestno zakričal. Med valjarji je za-hreščalo in pogonski jermeni so pariti dol. Mlin se je ustavil Andrejč je žalostno stokal. Ko so drugi prihiteli k valjarjem, se jim je nudii pretresljiv prizor. AndrejČeva roka je ostala med valjar j L
Ponesrečenca so takoj peljali v Radence k zdravniku, od lam po v radgonsko bolnišnico.
lepo rodi in
zdravlju godi
Ilustracija št. 12
težko pričakovana, izide danes v soboto. Naročniki jo bodo v kratkem prejeli in upamo, da bodo zadovoljni. »Ilustracija« jim je pripravila poseben dar s svojo vsebino, opremo in obsegom, tako da mora zadovoljiti vse sloje našega naroda. Branja iu slik je mnogo. Prosimo zato vse prijatelje in čitatelje »Ilustracije«, da revijo priporočaj« prav povsod med svojimi znanci in prijatelji, da jo zahtevajo v vseh javnih lokalih! Za novo leto |jripravlja »llu stracija« posebno jjestro vsebino. Naročniki bodo v prvi številki novega letnika prejeli krasen1 stenski koledar. Naročite si torej »ilustracijo« takoj! Posamezne številke po 10 Din v vseh trafikah in knjigarnah. — Uprava »Ilustracije« v Ljubljani. Kopitarjeva ulica 6.
Stanje ranjencev
avtobusne nesreče
Ljubljana, 19. decembra.
Stanje vseh ranjencev avtobusne katastrofe na Drenovem griču se počasi boljša.
Sprevodnik Oskar Pogačnik, za katerega je bilo najbolj nevarno, je že izven vsake nevarnosti, razen če mu opekline ne udarijo na možgane, kar je pa tudi zelo malo verjetno.
Stanje žujmika Ramšaka je zelo [>ovoljno, tako da namerava župnik jutri, v soboio v slučaju povoljnega vremena odj>otovati domov na Vrh pri Sv. Treh kraljih, kjer se bo zdravil v domači oskrbi. Sele čez tri tedne pa pride župnik Rainšak zo-pet v bolnišnico, kjer mu bodo zdravniki pregledali obveze na levi roki in na prstih. Knezoškof dr. Anton Bonaventura Jeglič je poslal župniku kamšaku brzojavko, v kateri mu izreka sočutje nad nesrečo in ga prosi potrpežljivosti v Bogu. Zujmika Ram šaka je obiskal tudi od|Xislanec knezoskofa dr Rozmana.
Stanje dekana Ivana Keteja v Leonišču se je zboljšalo. Opekline po obrazu so nekoliko splahnele, (ako da more dekan Kete gledati vsaj na eno oko, med tem ko pred dvema dnevoma ni mogel niti tega. Bolečine so |xipusfile, pač pa se je zvišala temjveratura. Nevarnosti za bolnikovo stanje
«	...........wuiinnv»U 011* I I J V
pa ni. Tudi dekanu Ketejii ie poslal knezonadškof dr. Anton Bonaventura Jeglič brzojavko z izrazi sočuvstvovanja. Knezoškof dr. Rozman jta se dnev-
no telefonično informira o njegovem stanju.
Stanje obeh ranjenk ge. Wiesbauerjeve in ge Dolenčeve se naglo boljša ter bosta mogli obe v kratkem zapustiti Leonišče.
Ko je reševal otroke
Pri reševanju otrok se je ponesrečil v Novem Sadu zobni tehnik Kario Gajer. Odvetnik dr lilip Kel se je nedavno preselil v novo stanovanje v Vi-toški ulici. Naročil je služkinji, da očisti parket z voskom. Služkinja je položila lonec z voskom, ki mu ie pridejala veliko množino terpentina, na štedilnik. Kmalu poleni pa je nastala strašna eksplo zija, ki je užgala lesene |vredmete v kuhinji. V sosedni sobi so bili odvetnikovi otroci, ki so pričeli vpiti na pomoč. Ko jih je zaslišal zobni tehnik Kario Gajer, je takoj prihitel in pričel gasiti ogenj, da bi rešil otroke. Ker gasilni a|5arat ni dosti pomagal, je pograbil odejo in jo vrgel na ogenj. Toda lerpientinov dim je vrgel odejo v Gajcrja, ki mu je plamen obžgal ves obraz, tako da se je onesvestil. Vendar so ga sosedje, ki so tudi prihiteli na po moč, takoj rešili. Njegove opekline so precej težke in je malo verjetno, da bi okreval.
Ali ste ie poravnali naročnino?
"!!!"z!"   +* !" !"""
Koledar
Sobota. 20 decembra: Kvatre. I Agonij in Ma-Larii mučenca. Strog post. Mlaj ob 2.24 uri. Iler-schel napoveduje sneg in vetrovno.
Osebne vesli
- Soduii-ki izpit sta napravila včeraj g. dr \ lolt Obran ii Maribora in g. Vlado P u n i u b i Novega nn sta. l)r. Obran jo napravil izpit s prav dobrim uspehom. Iskreno čestitamo!
Napredoval jo v fin kapetana 1. razreda pv hotni kapotap II. razreda Nil ko Hren.
Mola kronika
Radiu Ljitbl,ja>ia. [»zarja na prenos uka-d< nn; ,. Kuczeškoii ske gimnazijo v fci. Vidu nad l.itibliitno. Polog dijaškega zbora nastopi tudi di-;aški orki slor. Preiu.s se prične v nedeljo 21. t. m. ob Iti.dU in bo trajal do 18.
Ob ч|<1 ii>fniei liiirisge smo bili opozorjeni na dragocene spise našega misijonskega škofa. V prav za stoletnico bi Unio flori rada izpopolnila svojo kn iinieo s temi deli in zato vljudno prosi vse, ki bi mogli ta dola 'pogrešati in jih celo rešiti pred uničenjem, da nam jili pošljejo. Posebno bi želeli prvo 'zda e in sicer sledečih kn.iig: Opomin vanje eni g« dnin vnign pastirja n navoje ovčire v sredi sreliBii let* 1S2(> — 1>«mik paš« «« kristjane, kateri zeli v duhii in re-ni-: Bogu moliti llduna teln 1S"(1. II. izdala |с(н 1SS1 Od poreščovunia m .posneniaujs Mater«- Borit- Ušle leia 183(1. — Olupkov an.;i- .le/lis« Kristusa 1 pre*v Koš njem Telesu in pnrdra« Ijenje Marin- preeiste Device, lvšle leta	Premišllevai'ie siirih poslednjih reci.
Iislo lel a 1K>«. - /lat« ia belka. Ušlo leta |Sl4. — Nebeške i-оГе. Izšlo leta 18-1«. Kor tre. 1» se Baragova det« ohranijo in da s.i hkrat' dostopna vsem, ki so zuniniajo za njegova dela, prosimo, da v ta nam 41 odstopite uni« njene knjige ' ih pošljite na naslov: 1'nio Cleri. Senieniška ulica 2, Ljubljana.
i( Narmnikoiti \ »ajeniMisti	zamudili-
Vnm — smo te dni še enkrat in zadnjič (»oslali po-lofciice */: p, avniivo naročnine za lolo 1980. oziroma ši zji leto 11)21' Gospodom, ki do 81 januar,n 1831 no bodo poravnali dolga, bomo z 2. številko ustavili lisi. — UpravniMvo.
ilr Jugoslovansko veterinarsko /druženje, sekcija Dravske banovino ima v nedeljo 21. de-leinbrii i I. ob 9 dopoldne v prostorih tio'.ela Evrope \ t ;,ii .ib.ni zbor. na katerem bosta med ostalim tudi Ive zanimivi predavanji. Gosp. protosor dr. K, rn bo predaval o zatiran u nalezljivih bolezni- perutnine г ozirom na najnovejša rmiskavania z. lemonstracijami, gosp. veterinarski inšpektor Cerne pa bo predaval o živinoreji. Vabljeni vsi živinozdravniki!
Sprememba voznega redu poginih aviomo-bilov v Bretlrnh. Z 20. decembrom t. i. se spremeni vozni red državne poštne jvotniSko aviomo-bilne progo Brežice Bizoljsko tako, dn bo odha-iuI avtobus vsak dan iz Krožic ob 12.30 in prihajal ia Rizel »k« ob 1835 Iz Rizeljskega pi, i<c bo vračal ob ie.05 in prihaial v Rrežiee ob 17.15. Z ■slim dnem *е uvede v Brežicah meti pošto in železniško postajo vožnja k večernima vlakoma jz iiblune i roma Maribora in Zagreba. Avtobus bo odhajal oo pošte ob 21.13. s jvostaje pa se bo vračal ob 21.35
•it Josip Lavtiiar: \ kurtago! Potopi.- s 3 piv .i, banu s nozaiožhu Ratočo-Planica 1930. Str. (k).
Leto lfl3t» -o b'iž. h koti- u. Med drugim smo se Jo!,-.s spominjali 1500 letnico, kar јл umrl v Afriki, v me-tu Ilippo, v iki cerkveni e.čenik -v. Avguštin. Vesolju katolišk svet — jo počastil to znamenito leto s si ajnim evharisličnim kongresom v Kartacini (v dnevih 8 do 11. maja t L). Pred i nim 'tednom pa jo ta spomin zelo učinkovito j»ro-siaviia tu-.i b,'goslov-na fakulteta ljubljansko univerze. Gg. predavatelja z univerze sta poslušal-ci m coiovo 7-"-!0 približala osebo Avguštinovo z analiz?- njegovih poglavitnih dveh del (De civitate Dei. Confršsiones i. nis-ta nam pa predočila krajev, kior ie Avguštin kot deček in študent rastel in se r.i.vi.il Te kraje o ras odlični potopisec Lavtižar lotos ob svetovnoni ev bar i stičnem kongresu videl in jih v tei knjižici popisuje. V mojstrskostrnjem obliki imamo tu vse: zgodovino stare (fer.iške). poznejše rimske in starokrščanske tor sedanje sa-mo šo v muzeju ohran eno Kartagine. imamo pa tu li v krepkih jnitezah očrtano žjvljenje in delovanje Avguštinovo. Ce spis Se tako kritične motrimo. no najdemo bistvenih pomot, vrlin pa dosti, rlasti slovenščina je lepa in gladka. Ce naj vendarle kaj pripomnimo, jo tole: pri llanibilu. ki ga pisstelj tako navdušeno slika, bi si želeli zvedeti iudi za njegovo tragično -mrl; Kartago nai bi se dosledno pisala: Ivartagina: Avguštinovo telo no počiva v tlipponu, kjer jc umrl. ampak v Paviji v Gornji Italiji. — Klicaj v naslovu pomeni: Cila-telj. kupi knjigo in potuj v duhu pisateljevem v to kra o! Pozabil boš morda marsikaj, kar jo v knjigi, ampak trojo li bo ostalo: naučil so boš. kako se treba 7.a potovanje pripraviti, poletu, kako .se potuje in slednjič: kako se to zanimivo, z osebnimi vtisi vred popiše. — Ob tej jiriliki naj opozorimo na prelepo Spomine Laližarjove (cena 25 dinarjev), ki so izšli pred 2 letoma.	J. D.
-Д- Goreča ladja v ustju Tainisn. V četrtek jo nenadoma pričel goreti romunski vlačilec, ki je šo z dvoma drugima vlačilcema vlekel za seboj remorkor .Štefani v smeri proti Bnd'mpešti. Požar je povzročil mornar Sedores. ki je šel ob 2 p<>-jioči v prostor, kVr je bila spravljena nafta, in pri lem preveč približal petrolejko po.-odi, napolnjeni z nafto. Omenjeni mornar jo dobil težke opekline in bo loŽko okreval. Požar so gasili vso noč. vendar ga niso mogli udušiti, temveč «o je celo vedno bolj širil. Tudi včeraj in danes še vedno gori.
-ArPrepovedan inozemski tisk. Z odlokom ministrstva za notranje posle je prepovedano uvažati v nišo državo in razširjati v njej nemški koledar za 1931 leto iPfarrer Kilnzles Volkskalender<, ki ga ie Izdala založba Otto Wa1ter Л. G,—Alton und Konstanz in brošura »The Greatest Crimo in Histo-iy . ki jo izšla v Londonu.
it Žepni koledarček za leto 1931. je kakor vsako loto iz.šel tudi letos v isti priljubljeni obliki in opremi. Priročna izdaja, elegantna vezava, lin papir so odlike toga splošno znanega žepnega koledarčka. Za dnevno notice ji- prevezami zadostna množina finega belega papirja. Cena v platno vezanemu je 10 Din. v pegamoid z zlatimi robovi 12 Din, usnje 20 Din. elegantno Achal usnje 21 Din. Trgovci popust. Naroča so v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. Poleg tega Ima imenovana knjigarna na zalogi tudi vse vrste koledarjev, kakor blokkolc-clarje v. In brez sten. beležne tedenske in stensko koledarje. Daljo Kmetske zveze, delavski, dijaški, trgovski, gospodinjski, Prosvetne zveze itd.
if Primerna božična darila dobite v trgovini z juveh, urami in zlatnino F. Čuden, Prešernova 1.
it '0 par stane dopisnica, s kntoro zahtevajte tratiš poskusni vzorec »Pekin« rtimoniln in receptno kn j'i žiro r« močnatn jedila. Adria tovarna dcc. praškov. Ljubljana L pošt. pr. 124.
ДлЛ, Će ste se mudili dolgo zunaj breV in se ne počutite dobro
,>0 težkem delu, ali fe sto se mndIH dolgo znanj, ali ?e ILi-, Уу	so ne počutite dobro, jo SLO AN-ov LINIMKNT zelo dobro
pomirjevalno sredstvo za boleče mišice In otrple ude.
Utiranje nepotrebno, ker prodira sam v kožo ublažujoč bolečine otrplih udov, obolelih mišic in živcev. Hladeč opekline in odstranjujoč vsako slod olrplosli In bolečine
Uporabljajte SLO AN zoper revmatizem, iSlas, bolečine v ledjih, zvinjenje ter kontuzlje in zoper vsakovrstne mišične bolezni.
Dobi se o oseh LEKAKNAH in DROGERIJAH
SLOAN-ov LIN1MENT
preganja bolečine.
Maribor
Ljubljana
Zapušča'o nas
(Spominu "!" Ivlee Kraljeve.)
\'o,lno revnejši smo.
Najboljši tolikokrat zgmiaj ivlliajajo. Nerujo-ino, da iih kliče \ ečni, Najinodrojši; a razumeti nam je b ž.ko. N emo. da jo zanje boljo lako; a mi smo sebični in bi jili radi inteii še med seboj.
Kno tiho življenje jo ugasnilo — in vo.s hrup oki'«A, nas ie m m Kilo tiho deklo koliko njih io vedelo zanjo?
Tiha in dobra kot mati jo tolažila, jo zamere izravnavala, jo iislo rndoeti cvetje trosila med nas. Tuli radost! Njen klavir in njeno cvetko samevajo žalujejo cvetke zji svmj.i nailopšo sesirico.
Iu predvsem: siromaki! Pisr-vna in gospodinjstvo čez dan zvečer je šivala. Petnajst otrok jo za Miklavža hotela obleči. Ni dovršila. Njene dobro. mehke roke so omahnile otrpnile.
Sveča ie bila. k, p je namen, da sveti in greje m jo O^enj použije. Dogorela ie in vse belo solnce iiH.l mestom je mrzlo.
Tako majhen je bil ;rog dobrih, ki smo si ga čisto na lihem razpostavili okrog srca, da bi lo sebično srce varovali piv.I hladom sveta, tu v tem krogu je zazijala vrzel.
\ sedaj nas bolj m razi naš lnslni hlad. Hele ob slovesu naših dragih so zavemo, da smo bili premalo dobij njimi in premalo hvaležni. Koli nas vsak nai pagle 1, ki bi bil lahko toplejši — vsjikit lepa beseda, ki .smo jo zadržali na ustnicah.
Hladni smo in sebični, /ato jo prav, dn nas dobri za puščajo. Večni, Vsedobri jim je pripravil boljše življenje.
Dobro je Ivici.
In mi saj nismo revnejši: boljši bomo, če bo njen spomin med nami ostal.	C. R.
05 svoji dvajsetletnici je tvrdka J, Maček, Ljubljana, Aleksandrova cesta 12, izdatno znižata cene zimskim suknjam, trenchcoatcm in vseh vrst oblekam za gospode, dečke in otroke. Za športnike najnovejši windbre-aherji, bluze, plašči, pelerine. Krasna izbira v jopičih in haljah za dom. Ogled v trgovini brezobvezen.
Drzen v'om
1 jublja.ua, 19 dec.
(vlikar jo l jubl janska poliei jn (»©lov ila lansko zimo in spomladi več vlotndskili tolp, ki so vso že dobile svoje zasluženo plačila na sodišču, ni bilo dolgo nič slišati o kakšnem večjem vlomil \ L j tih I ja.ni. Sedaj, na /inio. ko se je priklatilo v mesto vso polno snmljivccv, pa s<> se zopet pričele tožbe o naraščanju kri-liliiunalliili slučajev in |ioja\ljajo se tudi v lomi v večjem obsegu. Pred dnevi je bilo vlomljeno v /uloknrjevo trgovino čevljev na Gosposvct-ski cesti, kjei jo vlomilec odnesel okoli 20 polov čevljev v vrednosti okoli 4000 Dill. v noči na danes |ш se je pripetil drugi vlom \ trgovino s čevlji. Vlomljeno jo bilo v Ptullakovo trgovino iki Duna jski cesti I a v Kun je bil <kI-k r it že o-b pol T zjutraj, lodaj ji' Pollakov lilnpeo kulun šol čez <lvoiišče in mol durmi v trgovino opazil. <|,i v lis i ta tam dve suknji. \ rnii so jo k svojima tovarišema iu ju vprašal, čc sto suknji njuni, tovariša sta uiu odvrnila, da u . Kulun je šel nii/..ј k vliotlu v trgovino in presenečen opazil, da sla sllklljii izp ilili. Takoj nato so v i trije hlapci pregledali vso j>ro-store in ugotovili. <la io bil \ trgovino izvršen vlom. Poklicana je Nila policija. Neznani vlomili'. ki so bili na delil vso noč, so ua vrtali v trgovini veliko \Vorthcimovo blagajno, pričakujoč v njej težki' desottisočako. Slučajno pu je bilo v blagajni sanio okoli 4000 Din. s katerimi so so vlomih i morali zadovoljiti, /n-
•k Pri motenjih v želodcu in črevili. bolečinah v trebuhu, ruzdruženosti, nervoznosti, oniotici, težkem snu. splošnem slabopočutju, zmanjšani moči za delo se doseže olajšanje l dnevno čašo narav ne ' Franz-Josef« grenčice. Sloviti zdravniki hvalijo izborilo lekovitost, ki jo nudi »Franz-.Iosel« voda v svoji Instnosti kot milo odvajajoče sredstvo posebno polnokrvnim, korpulentnlm ljudem, trpečim na prolinu in hemeroidih. -Frnnz-.losef« grenčica se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah iu špecerijskih trgovinah.
niniivo je. da sla ponoči psa na dvorišču zelo lajala, tla pu -e niheo ui /ineml za to. Vlomilcem je prišel v dobro tudi kramp, ki so ga našli v I rgov in,i in s katerim s.» tolkli po blagajni. du se je prej ndala. tiili sl( nn delil do pol "> zjutiaj, ko jili jo zmotil kulun, nakar s(> naglo ivohi gnili. Policija upa. da bo to vlomilec v kratkem izsledita.
Hilit 1930!
Malivno peto!
Speciiolna zaloga oseh na/ionih peres svetovnih znamk:
11'attvrman's Pen Osmia Parker Wahl-Pm Monlblanc
ima stalno t> zalogi
Jvan <Bonač - £jubljana
Kai bo danes?
Drama: Razbojniki. Dijaška predstava po znižanih cenah. Izven. Ob 4 popoldne.
Opera: Lchen£rin. Red A.
Restavracija Zvezda: Družabni večer >-Mer-kurja*. Predava g. Ivan Mohorič o - Carini in carinski politiki.« Ob pol 9 zvečer.
Restavracija pri Levu: Družabni večer sSočc<.. Predava ljubljanski podžupan prof. Jarc »O zgodovini majske deklaracije I. 1917. Ob 8 zvečer
Ljudski kino Glince: Velelilm »Krik mesa« (Lmil Janintfs ) Ob 8 zvečer.
Nočno službo imajo lekarne: mr. Bahovec, Kongresni trg; mr. Ustar, Sv. Petra cesta 78 in mr. Hočevar, Šiška VII.
■ članicam stolne korgregacijc Kraljice pre-svctoea Rotrcga vcnca: danes popoldne ob 4 se -udeležimo pogreba pokorne sose^tre Ivice Kraljeve,
Stieliška ul. 5. — Sv. ma^o zadušnico za pokojno bomo imele v torek ob četrt na 7 v Alo zijeviš^u.
0 Boiicnira na Gradu dozoreva. Ni več daleč dan, ko bomo obdarovali bedne otroke, ki drugače pogrešajo božičnega, velikonočnega prazničnega občutja in blagoslova. Naj jim bo skromen blagoslov obdarovanje, ki si ga je zamislila Vincencijeva konferenca za Grad. Da j>a nam bo obdarovanje (število otrok od 1—10 let dosega število 8") uspelo, prosimo vsa usmiljena srca, da se spomnijo grajskih siromašnih otrok s kakršnimkoli darom v denarju ali v blagu. Res dn tolaž-Ijive besede iti obljubo sicer lepo zvene, blugoslov so pa de anja. Kdor lo more, nuj kaj daruje. Darove sprejema uprava »Slovenca in hišnik na Gradu. — Vincencijeva konferenca zn (irad.
•) Hožirnira. Prvo prostovoljno gasilno in ro-ševalnb društvo Ljubljana mesto priredi na praznik sv. Štefana, dne 2(1. I. m. ob 8 zvečer v dvorani Mostnega doma svojo tradicijonalno božičnico z, običajnim sporedom. Vso prijatelje društva vabi k obilni udeležbi — odbor.
0 Ir. Egipta v Palestino nas povedo na no-rojšn em prosvetnem večeru gosji. prof. Janko Mlakar. Na snočnoni večeru je vodil izletnike iz Benetk v Kotorski zaliv, na Krf iu dalje v Balbek tor Egipt. Njegovo besedo, odeto v zabavno obliko, kaj nazorno pojasnjujejo lepe skiojHične slike. V današnjem predavanju, ki V predvsem posvečeno svetim krajem in mestom v Palestini, bo nazorno pokazal velikanski napredek civilizacije v Pale-.-tini. Opozarjamo nn predprodajo vstopnic v Prosvetni zvezi, Miklošičeva cesta 5, rezervirani sedeži 5 Din. oslali 3 Din, »tojisčo 2 Din.
0 Predavanje za trgovske in obrtniške kroge. Zveza obilnih zadrug v Ljubljani vabi gg. obrtniške mojstre ua predavanje Trgovskega društva Merkur v soboto dne 20. decembra ob pol 9 zvečer v restavraciji Zvezda . Predava tajnik Zbornice z.a trgovino, obrt in industrijo v Ljubi.uni gosp. Ivan Mohorič o vprašanju carino in carinske politiko vobče. V.siop je brezplačen.
0 Carina in carinska politika. O tem j>o-gluvju. ki ne zanima samo gospodarskih krogov, marveč v današnjih ča&ih tudi vse druge sloje }>re-bivalslvu, bo govor na družabnem večeru Trgovskega društva Merkur, danes v soboto. 0 lem važnem in aktualnem predmetu bo predaval gosji. Ivan Mohorič. tajnik Zbornice za TOI. Gosp. predavatelj je vajen in znan govornik ter izvrsten poznavalec carinskih iu carinsko političnih vprašanj. Predavanje se vrši danes v soboto due 20. decembru 1930 ob jiol 9 zvečer v restavraciji .-Zvezda . Vslop ,o brezplačen. Gostje, gosjiodje in daine so dobrodošli.
0 Ljubliana dve liri brez luči. Snoči ob 5 je v Ljubljani zopet odpovedala električna luč. Ugasnile so vse žarnice na istosnierni tok in je bilo zaradi lega vse osrednje mesto namah biez luči. Zadrega jo bila posebno velika na prometnih cestah in v javnih lokalih, posebno v trgovinah, kjer so si morali pomneati s svečami, kjer niso imeli plina. Kaj jo vzrok tej nezgodi, nocoj še nismo mogli polzvedoli, zdi se pa, da Isti, kakor zadnji', ko ,e odpovedal kabel med elektrarno in magistralom. Ob 7 so zopet zagorele luči po meslu.
0 Bukova drva. trboveljski premoe in koks pri tt. »Kurivo«, Dunajska 33, tel. 3434 (Balkan).
G Nova tovarna v Studencih. Kakor zvemo, namerava tuikajšnja tvrdka Totndori zgraditi novo tovarno ca svoje iidelke v Studencih.
IJ OrožnUka postaja pri Sv. Barbari v Slovenskih goiicah ee bo premestila k Sv. Marjeti pri Vurbergu.
□	Nova proga Maribor-Sv. Martin se bo uvedla 4e pred božičnimi prazniki.
Hočki tovorni kolodvor — dejstvo. Kakor
zvemo, se je vprašanje tovornega kolodvora uredilo v toliko, da prispeva železniško ravnateljstva polovico, drugo polovico pa prizadel« občine,
□	Nova avtobusna proga Marlbor-Sv. Martin, Včeraj popoldne s« je vršila uradna poskusna vožnja na novi avtobusni progi mestnega avtobusnega podjetKi Maribor-Sv. Martin. Poskusne vožnje eo sc udeiežiil med drugimi zastopnik banske uprave dr. Pfeifer, načelnik okr. cest. odbora F. Žebot, ravnatelj avtobusnega podjetja, inž. Tomšič, podravnatelj F. Neralič in več občinskih svetnikov. l'o»laialilča na novi progi bodo pri Partljičevi in KostajnSkovi gostilni. Nova proga, ki se je motfla otvoriti šele po izdanem uporabnem dovol.eftju za dupleški most, bo ena najbolje (rekventiranih v poiiročiu koncesij mariborskega avtobusnega pod.etija,
U Usoda tovornega avtomobila na poledenelih tleh... Pred moško kaznilnico je tovo-ni avto, last tukaiSnje tvrdke Grobelšek, radi pole-denelosli tal zdrčal proti železni ograji, jo prebil ter sc z zadnjim delom prekopicnil po obdravskem pobočju. K sreči je obvisel s sprednjim delom ob železnem drogu iu bi pri&lo lahko do usodne nesreče, ker so se na praznem lov ornem avtu nahajale tri osebe. Prišli so nato gasilci ter z dvigalno pripravo spravili avlo na cesto. Liudi vse polno naokoli...
j.J Božičnico priredi jutri ob 19 v veliki dvorani Narodnega doma agilna mariborska krščanska ženska zveza. Tradicionalna boličnica Kršč. ženske zveze ie ena najbolj priljubljenih mariborskih božičnih prireditev. Vljudno vabi,eni.
|j Mariborska učiteljiftčnice imajo jutri ob 15 na dri. ženskem učiteljišču in sicer v iolski telovadnici svojo akademijo v prid sklada za revne gojenke.
□	Radi konkurenčne občutljivosti. Neštetokrat so poiu.iioJi tukajšnjem* brivskemu mojstru R. Pircu s črnilom reklamno tablo na vojjalu Aleksandrove ccste in Cvetlične ulice z napisom »striže samo po šliri dinarje«. Policiji je končno uspelo pojasniti zadevo ter izslediti krivca: \ oeadju so nilc namreč konkuicnčno občutljivosti...
0	Na ribjem trgu so se prodajale včeraj to-nlna po 28 Din kg, sipa 30, sairdelo 24, jegutte 22.
□	Nočno lekarniško službo ima prihodnji leden Vladovičeva lekarna pri Zamorcu v Gosposki jlici.
П) 20"» popusta — če predložiš »Slovenca«. Več glej v današnjem naznanilu tukajšnje tvrdko Kormann v inseratnem delu.
□	Promocija Mariborčana. Danes promovira na graškem vseučilišču za doktorja vsega zdravilstva g. Valter Doleček iz ugledne mariborske rodbine. Naše najiskrene še čestitke! .tŠu3žuAAAAg kpanodružnicanovo
G Mariborska Narodna odbrana jc zelo agilna. Seda.) si ic uredila svoje društvene prostore v Grajski ulici 3 (drugo nadstropje), kjer se spre emajo stranke vsak dan od 8—12 in od 14—18. Delav-ne.mu odboru s prof. R. Kcndo na čelu naše toplo priznanje.
1	3 Podjetnost. V tukajšniji kavarni Asitorija so se kavarniški prostori povečali za okusno ter naj« moderneie urejeno igralnico kar ponovno priča o hvalevredni pod'etnosti lastnika kaarne Loizela Streharja, ki vedno znova dopohnuie svoje kavarniške prostore z nečim novim v prid udobnosti gostov. Adapcijska dela je izvršila odlična mariborska stavbna trvdka inž. Jelenec in Šlajmer.
□	V zavodu šolskih sester bo jutri ob 16 lepa božična prireditev. Na sporedu so sledeče točke; dva božična speva in sicer M. Tome: Presveta noč, ter P. H. Sattner, »K polnočnici«: dcklamaci a (V božični noči), božična legenda v štirih sivkah s kratko predigro (Zlatko); pri jaslicah; razdelitev božičnih darov.
П Izvanredna izbira krasnih modernih in cenenih kravat v specijalni trgovini kravat Pečenko. Maribor, Vetrinjska 24.
Celje
& V ponedeljek 22. t. nt. predava v dvorani Prosvetnega društva g. prof. Janko Mlakar o Potovanju po Sredozemskem morju. Ker imajo naši meščani Se v dobrem spominu predavatelja in njegove šaljive ocvirke, bo brez dvoma predavanje dobro obiskano. z.las4i, ker bo predavatelj jirinesel s sebaj veliko število skiopličnih slik.
& Slavnostna predstava Cankarjeve drame Kralj na Bctajnovi so prične drevi točno ob S v Ljudskem domu. Po 1. dejanju se ansambl gledališko družino KPD pokloni g. Fedorju Gradišniku, ki s lo predstav o proslavi praznik 'ioletnega gledališkega dela. Vstopnice za predstavo se dobijo danes še ves dan v Slomškovi tiskovni zairuei. večerna blagajna pa se otvori ob 7. Jutri popoldne se drama ob pol 4 ponovi. Za jutrišnjo predstavo se dobijo vstopnice dojioldne pri dnevni blagajni v Ljudskem domu.
& Danes otvoritev zvočnega filma. Drevi ob 7 in 9 bo v celjskem kinu prva preVava zvočnega filma • Dvoje src v % taktu . Tako je Iudi Celje dobilo la jKUiieinbni tehnični izum. Trdno fina uverieni, da bo uprava mestnega kina glede repertoarja pazila, da bo zvočna naprava služila resnično le pravi proeveti in zdravi zabavi. Pozdravljamo iioijelnost mestnega kina.
Ptui
Gimnazijska mladina je jirav dostojno proslavila rojstni dan Nj. Vel. kralja. Dojioldne so jiri svoji lastni maši zapeli zahvalno pesem. V mestnem gledališču so jKijX)ldne na akademiji zajieli v raznih zborih več jiesmi pod vodstvom pevovodje g. Burga. Po primerni deklamaciji in nagovoru pa so nižješolci igrali tridejnnko >Palček Potepe, v pestrih kostimih, ob jiosrečeni sceneriji. Živahnost posameznikov je čisto odgovurjala razposajenosti palčkov. Občinstvo je napolnilo dvorano v prav lc-jiem številu.
Trgovine bodo jutrišnjo nedeljo odprte celo dopoldne.
Prodaja velikega posestvu in rasnih purcel se bo v nedeljo ob eni |>oj>oldne vršila v Sjiuhlji ob državni meji. Produno bo na prostovoljni dražbi.
Napad na brata. 28 letni Svenšek Valentin iz Gruškovja v Halozah ima brata Tomaža. Zadnjo soboto sta. po stari fantovski navadi, praznovala z drugimi prihod nedelje. Hmarnica je prinesla veselo. pa tudi vroče razpoloženje. V Tomažu je za hip ugasnil« bralovska ljubezen. Mesto nje se mu je v duši porodil orfjjor proti bratu. Titku >ljube-zenr je pripeljal« do fizičnega napada. Pri tem je Velentin, ki ga je dobil bratov nož, odnesel tako jioškodbo, d« so g« oddali v ptujsko bolnišnico. — Žalostno, da šmarnica ne pozna ineie niti uied brati.
Združitev kmet. strokovnih listov
Prinašamo
na trg zelo praktične In Izredno poceni
WIMPASSING-ienske sneine čevlle
popolnoma iz gume, kuleri vas najbolj vnrujejo proli mrnzu, mokroti in blatu, ker so tesno zaprti in sc dujo lahko prati. Zapirajo sc z zaponko na gumb, ter so obrobljeni z žametom, a volnena podloga je lešnikovc barve. Dobe se v črni, rjavi, lešnikov! in orehovi barvi.
Zares dobri In poceni snežni tevlll za dnevno uporabo
WIMPASSING
Kmetijsko gospodarstvo zahteva dandanes od kmeta mnogo Intenzivnega delovati,a in precei strokovnega znanja, ie nmj ie poie»tvo renlira, Zalo mora biti kuiet poučen o vseh nujniodmio Sili pridobitvah na kmetli.eikem polju, pa tudi o sploS-11 em rlatvju tržnih cen, po katerih mu jc mogoče vnovčiti njegove pridelke. Kmeti ako z.ianje o panogah, s katerimi posestnik |Jo podari, črpa ta večinoma Iz »trokovnega časopisa. V zadnijuh desetletjih pred vo,inu se je kmetijska veda tako poglobila, da ie zahtevala vsaka panoga zase svoje strokovn/ake-sneciallste, ki so se posvetili kvečjemu dvem strokam. Posledica tega je bilu, da so začeli izdajati različne strokovne lisic za posn-im /ne kmetijske panoge. To je dovedlo v Nemčiji in Avstriji k piece šmji razcepljenosti, ki ni bila vedno v korist kmetii-posestniku, ki ima na svo-ijem posestvu opravili z mnogimi panogami, nikdar pa ne samo z eno.
Da ta razcepljenost in sikrujnu poglobitev posameznih panog ni dovedla do zuželitinih rezul-talov, so uvideli ie Nemci v NcmčM in v Avslrji, ki ekuiajo v zadnjih letih preJtevilne kmetljsko-etrokovne liste zdtuževati v »kupna glasila, predvsem pa nuditi kmetu take kmeti' ko-strokovne liste, ki obravnavajo vse gospodarske panoge. Talko sta se v Nemčiji »družiln dvn velika kmeti,ska lista, kukor ic »Deutsche LandvvirtschaitUche Pres-se« in »Leipziger lliustrierte Landvvirlscha'tliche Zeiitung v eno glasilo, v AvsHji je pa začela ta-mošnju kmelirsku zbornica izdajali list »Die Land-vvirtscliult«, ki ima razdcl.eno snov po različnih kmetijskih panogah, ki jih urc.ajo urediibki-spe-clallsti.
Potrebo po laki združitvi kmetiijako-strokov-nih listov je uvidel sam nemški narod, ki šteje 80 milijonov, ker ie spoznal da zadostit e za kmeta eno samo glasilo, ki mu pa mora nudili potrebne nauke zu vse lvjegove kmetijske punoge, ne du bi mu bilo Iteba za vsako posebej naročevati si posebni lisi. Slovenija šteje komaj en milijon prebivalcev in izduja za kniela nič nmni kot osem kmetijske-strokovnih listov. To so: .Kmetovalec«, »Sadjar« in vrtnor«, »Naše gorice , »Konjercjec«, Slovenski Čebelar«, »Slovenski hmci ar , -Slovenski gospodar«, in Zadiužni vestnlk«. Naroči* ia za vse te liste znaša letno 200 Din. Četudi ni za kmeta potrebno, du bi bil naročen nn \se tc ii"tc, vendar
Ie mnogo tiikoželijnih kmetov, ki imajo večino teh, rnr jih stane letno gotovo okrog 150 Din. Ta naročnina, združena s Članarino za razna društva, pomenja za kmete prece.šn c breme, ki ga vedno težje prenaša. Sc težje pa v današnji kritični dobi, ko ni na deželi dcnaija. Razumljivo je tudi, da ne more eno milijonski narod vzdrževati toliko gospodarskih listov, zalo se vsa društva bori o .1 precejšnimi težavami pri izdaji svojih glasil in so več ali mamj navezana na podpore ca strani ob asli.
To veliko'breme naročnin, ki teži I.mete, sc je poudarjalo na zborovanjih in občilih zbor;b raznih d ruš1! t v in stavila ponovno zahteva, naj se listi združijo, tla nc bo Ireba kinetu plaJevali na toliko strani. Pa tudi od podružnic z dežele so ponovno prihajali dopiri, ki so izražali sklepe n ih zborovanj in občnih zborov, naj Krniti rka dru.ba delu je na to, da se številni listi združi'o v skupno glasilo. Vsled teh cd kmetov izraženih žela je Kmetijska diužba v letu 1927. sklenila v glavnem odboru povabili razna društvu, da se izjavijo k temu vprašan u. Tedaj so vse povabljene kurpo-Tiicijc odklenile to idejo, vsled česar ludi Kmeti.ik:i družba ni več nudaljevuia te akcije.
V intencijah današnje vlade jc, da sc združijo vse gospodarske sile za skupna delovan e, ker sam o na la način bo mogoče uspešno sc boriti proti gospodarski krizi, ki danes objema ves svet. Tako le tudi banska uprava Dravske banovine na pobudo cd strani kmelis.kega podeželia započela letos poleti akcijo za združitev kmetijsko-ftrokov-nih liste v v skupno glasil j in pozvala vsa strokovna društva, da zavzamejo k temu vprašanju svoja stališča.. Po zaslišanju njih mnenj jc banska uprava sklicala anketo zastopnikov društev in urednikov njih listov, ki jo je vodil «am pomočnik bana, g. dr. Olmar Pilktraije.r. Na njej sc je njfelno sklenila zdiužitev listov, vendar so si zastopniki nekaterih društev pridržali p avico, vprašati za mnenje svoje občne zbore. Na anketi je bil izvoljen poseben odsek, ki je imel na'ogo staviti banski upravi točne predloge za izvedbo lega načrta, kar se je zgodilo še istega dne.
Na p-edlog omenjene ankete, ki jc vseboval tudi podroben načrt, jc ba-si'-a uprava povabila Kmetijsko družbo kot najmočnevšo kmet:jsko kar-
ВОГТО
Dne 19. decembra 1930. DENAR
Devizni tečaji so danes nekoliko oslabeli. Pro-mel je bil znatno slabši, znatnejši le v devizah Curih iu Newyork. Privatno blago jo bilo zaključeno v devizi Budimpešta, vse ostale zaključeno devize pa je dola Narodna banka.
LJubljana. (V oklepajih zaključni tečaji.) Amsterdam 2270.50 '2270.60 (2278 50), Berlin 1846.7i> bj., Bruselj 788.72 hI., Budimpešte 1180.70 —989.70 (988.20), Curih 1094.40— МШ7.40 (1096.90), Dunaj 703.68—790 68 (796.18), London 274.22 bl„ Newyork 66.24—36.44 (5684), Pariz 221.86 bi., Praga 167.62 bi.. Trst 21)5.42—206.59.
Zagreb. Amsterdam 2270.30 - 2276.50, Berlin 1345.25—1348.26, Bruselj 788.72 bi., Budimpešta tl87.27-090.27, Curih 10914(1-1007.4(1, Dunaj 793.68 —796.68, London 273.82-271.62, Ne\vyorl; 50.24-56.44, Pariz 220.86-222.86, Praga 107.22-168.02, Trst 294.45—296.45. — Skupni promet brez kompenzacij je znašal 9.2 milijonov Din.
Belgrad. Radi praznika sv, Nikolaja borza ni poslovala.
Curih. Belgrad 0.12(50, Amsterdam 207.40, Atene 6.675, Berlin 122.87, Bruselj 71.975. Budimpešta 90 215, Bukarešt 3.00, Carigrad 2.4425. Dunaj 72.55, London 25.0125, Madrid 55.25. Ne\vyork 615. Pariz 20 26. Praga 15.285, Sofija 3.7825. Trst 26.965, Varšava 57.75, Kopenhagen 137.775, Stockholni 138.30, Oslo 137.75, Helsingfors 12.075.
Dinar notira nn Dunaju devizu 12.58125, valuta 12.535.
VREDNOSTNI PAPIR|I
Tendenca za državne papirje jebila danes ponovno slabejša. Vojna škoda je bila v začetku zn-ključevann po čvrstejšem tečaju, nato pa je znatno Popustila in nato zaključila sestanek ob znatno nižjem tečaju. Dolarski papirji so bili ludi slabelši in tako je bilo zuključevano 7% Blcrovo posojilo po 80 in 79, proti koncu borze pa jo še bolj popustilo. Bančni papirji beležijo običajen promet v delnicah Poljobankf! po nespremenjenem tečnjb 5(1, ravno tako Jugobanke po nespremenjenih' tečajih 77.50 in 78. Industrijski papirji 80 brez interesa in danes beležimo zaključek le v delnicah Slaveksa po nespremenjenem tečaju 60.	*
Ljubljana. 8% Bler. pos, 01 lil.. 7% Bler pos. 80 bi., Tob. srečke 80 bi.. Celjska 160 den.. LJ. kred. 124 den.. Praštediona 985 den., Kred. zavod 170—
poročijo Dravske banovino, da prevzame izdajanje skupnega glasila ter ji obenem obljubila primerno podporo zu list, čc bo tu imel izgubo, — Glavni odbor Kmetijske družbe v Ljubljani ie v svo|l seii dne 26, novembra l. 1. proučil odlcik banske uprave In po daljši debati sklenil, ugoditi temu vubilu pod ivasledn imi pogoji:
Novo glasilo ninj Izhaja pod imenom »Kmetovalec«, ki se nuj poveča na dvoinl dosedanji obieg, in sicer na 16 strani strokovnega in 8 strani Inse-tutuvga dela. Glavno uredništvo nai) ostane pri družbi, medtem, ko se za posamezne panoge povabijo pristojna kmetijsika društva, da imenujejo svoje urednike. Nadul|e naj se sikiliče uredniški posvet, ki naj organizira list talko, da bo odgovarjal duhu časa. — Da se krijejo stroški za izdajanje lista, sc zviSa člaaarjna pri družil)i na 30 Din, ki se vsa porabi za izdaianje povečanega »Kmetovalca«, Podružnice smejo od svojih članov pobirati prispevka do največ 5 Din.
Na osnovi tega sklepa glavnega odbora, je družba pcva.bila strokovnjake barnske uprave in urednike strokovnih listov na uredniški posvet, na katerem se je izdelal načrt, kako naj izgleda bodoči .Kmetovalec«, Določila sta se dva glavna urednika izmed družbenih strokovnjakov. Vsaka izmed naslednjih panog dobi v listu določen prostor in posebnega urednika: splošno kmetijsko gospo-durstvo 2 strani, poljedelstvo 2 strani, hmelarstvo 2 strani, sadjarstvo in vrtnarstvo 2 strani, vinarstvo in kletarstvo 2 strani, živinoreja in mlekarstvo 2 strani konjereja pol strani, čebelarstvo 1 strun, gozdarstvo 1 »Itan, zadružništvo 1 stran, gospodinjstvo pol strani, družbene zadeve poldrugo stran, skupaj 16 strani.
Dcjetvo, da dobi vsaika panoga svojega urednika, bo gotovo pripomoglo, da bo vsebina povečanega »Kmetovalca« pestra in zanimiva. Oblika povečanega »Kmetovalca« ostane desedan a, -e papir bo boljši in list obrezan ter sešit, tako da bo ličnejši.
Kmetijska družba jc želela, naj bi pri tem zdiuženem listu sodelovala tudi ostala društva, zato je naprosila Sadjarsko in vrtnarsko, Vinarsko, Čebelarsko, Hmeljarsko in Konjerejsko društvo, naj imenujejo kot urednike njim pipada;očih panog svoje dosrd.mje urednike društvenih glasil. Doslej sla izjavila Vinarsko društvo v Mariboru in Koivje-rejsko društvo v Ivanjkovcih, da slu pripravljena smatrati list kot svoje glasilo ter oiiustiti svoja dosedanja glasila: »NnSe gerjee« in .Korvjerejca« pod pogojem, da sc na n ih odpadajoči del »Kmetovalca urejuje po dosedanjih urednikih v intencl,ah društva.
Naročnina za povečani »Kmetovulec« bo znašala 30 Din, medlem ko ostala dtuštva pobirajo zase članarino poscbei, ločeno od članarine za lisi. Kmetijska diužba v Ljubljani se pa odreka svoji članarini, du olajša s tem kmetovalcem nuročilev lista samega, oziromu pristop k družbi.
Nadalje se je pri tozadevnih obravnavah pri Kmetijski družbi poudarjalo, da bo družba tudi v bodoče podpirala delovanje vseh navedenih društev, ker mora nje) kot gluvni kmetijski korporaciji v Diavekj banovini bili na tem ležeče, da sc vse kmetijske punoge pospešujejo v enaki meri in čim intenzivneje.
S povečanim »Kmetovalcem« dobi Dravska banovina dober strokovni list, ki bo odgovarjal današnjim potrebam in bo »luiil prosveti kmeta. Oblika in vsebina bo odgovar ala našim kmetskim razmeram, upoštevajoč dejstva, da večina kmetskih posestev obsega vse važnejše kmeti ske panoge. Kmet bo torej v enem listu našel pouk o vsem, s čimer se bavi in bo seveda s tem tu pouk cenejši nego je bil dosedaj. Cena lista jc talto nizka, da bo komaj mogoče kriti vse stroške za tisk in urejevanje, zato je Kmetijska družba p-ipravljena sumu prenesti žrtev, ki bo pctiehna du bo »Kmetovalec« izhajal v čim popolnejši obliki.
Združitev kmetijsko-strokovnih listov v Dravski banovini v skupno glasilo društev je zgodovinsko važen čin bansikc uprave, ki pomenja prvi korak na polu združitve vseli gcspcdiirskih sil v Druv-rki banovini. Ta cilj si je za svoje dc'ovan'e postavil tudi naš novi ban g. dr. Drago Martišič, ki je o priliki sprejema ožjega odbora Krnet, družbe dne 12. t. m. poudarjal, da bo na svojem noveni meslu deloval za koncentracijo vseli gospodarskih sil v Dravski banovini, kajti uveren jc, da bo edino s skupnim delom vseh kmetijskih korporacij mogoče uspešno se borili proti težki gospodarski krizi, ki ogroža obstoj našega kmeta.
Kmetijska družba v Ljubljani.
'KO, Vevče 126 den.. Stavbna 10 den., Split cement 400 b|„ Ruse 235—255.
Zagreli. Drž. pap.: invest. pos. 85.50 86.50, agrari 52.50 hI., vojnn škotla ur. 425.50-420 (427. 425 60), kttNi 425—426 ( 425.50, 425). 12. 425— 425.50 (125), 2. brez kup. 416.25 - 418 (416.60). 3. 110.50—418 C110), srečke Rdeč. križa 50 bi.. S% Bler. pos. 110.025—92, 7% Bler. |his. 78.75—70.50 (80. 79), 6% begi. obv. 68—71. Bančne delnice: Kavna gora 75 den., Hrvatska 50 den., Kntolička 35— 37. Poljo 50-56.50 156), Kreditna 98 102, Union 180.50—190. Jugo 77 50—78 (77.50. 78), Lj. kred. 124 den., Modjunarodna 07 den., Obrtmi 30 den., Praštediona 935-945, Etno 135-115. Srbska 196— 198, Zemnljska 126—128 Industrijsko delnice: Nar. šum. 22 den.. Gutlmann 182—187, Sluveks 50 56 (50), Slavonija 200. NuŠIce 980 bi., Danica 95—KK), Pivara Sir. 235- 286. Sečerana Osjek 296—800, Nar. mlin. 20 den.. Osi. IJev. 200 den.. Brnel. vag. 90 den., Union 90- 95, VovČe 126 den.. Isis 40—45. Rngu-soit 355-865. Ocean In 215—227, .ladran. plov. 560 bi., Trboveljska 870-871.
Belgrad. Radi praznika sv. Nikolaja lmrza ni poslovala.
Notacije ilrtm nih papirjev v inozemstvu. London: 7% Bler. pos. 77.150—70, Newyork: Bler. pos. 90.60—92, 7% Bler. pos. 78- 79.50, 7% poe. Drž. hip. banke 78-78.75.
Dunaj. Podon.-savska-Judran. 86.55, \Vienor Bankvoreln 16 80. Credltanstnlt 46.75, EacouiOteg. 157.40, Mun.lus 146.50. Alpine 18. Trboveljekn 46.50, Kranj, ind, 41, Leykam 8, Rima Murnny 62.10.
Žitni (гц
Nn današnjem žitnem trgu ni I1II0 znatnega prometa, ker so pravoslavni praznovali praznik sv. Nikolaja. Cene eo oetale nespremenjene. Tendenca pn je nadalje čvrsta.
V L ubliani so notacije neizpremen ene.
Kknekutlvna prodaja: 15 vreč pienlčno moko Og floi Ljubljana 270.
Budimpešta. Tendenca slabša. Promet miren. Pšenica marec 15.16-15.10. zaklj. 15.16-15.17, maj 15.16- 15.22, zaklj. 16.17-1518, rl marec 9.67-9.85, zaklj. 9.88 -9.84, koruza maj 12.41—12.50, znklj. 12 42-12.44, tranzit maj 10.25 10.80, zaklj. 10.22— 10.24.
L<es
Nn ljubljanski borzi Je bilo zaključeno: 2 vag. bukovih drv in 1 vag. oglja. Tcndonai neizpremenjena.
Vrhnika
Zadnja put Nurcta Modrijana. Dodatno k včerajšnjemu iHiročilti priobčujemo še naslednje: Pogreb tragično umrlega Nareta Modrijana se je vršil 18. t. tn. na Vrhniki. Že pred napovedano uro so je zbirala množica ljudstva pred farno cerkvijo. Točno ob 4 je pripeljal avto mestnega pogrebnega zavoda ljubljanskega truplo pokojnega. Domači fantje so ^odnesli kr»to pred cerkev, kjer so jo odkrili, du so videli njegov obraz zadnjikrat šo sorodniki in nevesta. Žalosten je bil pogled na ta prizor iu skoro nobeno oko 111 ostalo suho. Nato so krsto odnesli v cerkev, kjer sta opravila molitve čč. gg domača duhovniku B|aŽič in Skobe, pevci so pa zapeli žalostinko 4Isliši nas Gospod...'. Iz cerkve jo krenil sprevod 1111 farno pokopališče nu Vrhniki, kjer so položili pokojnega Načeta v grob k mirnemu počitku. Po opravljenih molitvah jc zaigrala godba godbenega društva »Vrhnika« žalostinko, cerkveni pevci so pa pod vodstvom orgunista g. Gruina zapeli »Človek glej.. Kako Je bil pokojnik priljubljen pri vseh ljudeh v trgu in okolici, je pokazala njegova zadnja pot; skoro iz vseh vasi so prišli ljudje k pogrebu. Lepe vence so darovali sorodniki, nevesta Ančka, Zadruga avtobusnih podjetnikov, ga. Wiesbiieujeva in drugi. Pokojni so je v mlajših letih udejstvovul pri Katol. društvu rokodelskih pomočnikov, kjer je tudi večkrat nastopal kot igralec, I. 1925. ob ustanovitvi godbo so je pa posvetil priljubljenim Inštrumentom in bil priden učenec tukratnega kuiielnikn g. Doliunrja Francetu. Ko jo prišel od vojakov, so jo šel učit za šoferju in napravil izpit za šoferju. Služboval je v fekofji Loki, šoje pred tremi meseci jo vstopil v službo pri podjetju »Jugoavlo . Tu ga je doletela grozna nesreča. N. p. v 111.!
Novo m*>s*o
Nova dijaška kuhinja. Na kraljev rojstni dan Je odprl P. I?. K. 1111 meščanski šoli dijaško kuhinjo. Otvoritve so se udeležili zastopniki državne uprnve, cerkve in šol. Med pozdravom predsednice Vilmo Zbogarjeve in zaključnim govorom g. strokovnega učitelja Sterbenka je bila izgovorjena marsikatera lepa in tehtna beseda, prav lepo so je spominjal g. vladni svetnik iu okr. načelnik l''r. Loger nekdanje dijaško kuhinje in blagopokojnegu njenega ustanovitelju dr. .los. Marinkota. Dijaški kuhinji želimo kar največ dobrotnikov.
Prosvetni dom. Na Prosvetnem domu se jc v četrtek pojavil ozaljšan smrekov vršiček, ki oznanja vsem dejstvo, da jo gradnja upela toliko, da žo hite tesarji, da postavijo strešni stol. V dobrih dveh mesecih Jo izvršila ljubljanska gradbena družba vse ogromno delo izkopov, podklotenju. zidarska in žolezohetonskn dela pri domu, le kratek čas še. in stavba nn Florijanskem trgu bo pod streho.
Kranj
Nova knvarna v hotelu xStnrn poŠta«. Težko pričakovuun elegantna I11 moderna kavarna na jStarl pošli bo danes ob 13 poj) odprla. Zvečer ob pol 9 prične koncert »Sulon Ладе Нагкблу orkestra«, ki bo vsak večer skozi tri mesece igral v kavarni. Na naj lepil in nnjpromelnejši točki Krnnjn bo kavarna, ki se nahaja v I. nadstropju hotela, prijetno družabno in privlačno zbirališče Kranjčanov. Kavarna, ki jo res nekaj prvovrslncga in proiUiav-lja za Kranj prav zaželjeno in primerno roprozen-lacljsko loOko ludi v tujskem prometu, jo komfortno in razkošno opremljena. Ima kraMio razsvetljavo, vonlilacijo. leraso za poleti, skratka vse, kav moremo v Kranju od kavarne zahtevati.
Izreden umetniški dogodek bo nudil Ljudski oder« v Kranju, ki bo januarja uprizoril Zupančičevo ■»Veroniko DeseniSko«. Pri drami je zaposlen ve« Igralski ansainbl, ki prav pridno študira težko nalogo.
Kamnik
Kamniški občinski proračun, o katerem jc razpravljal občinski svet 1111 svoji zadnji seji. izkazuje 770.112 Din izdatkov iu siccr za gospodar-
Vsl NVIMPASS1NG gumljosti čevlji nosijo na podplatu gornjo inamko zvezde.
Prodajo na veliko : PALMA, kavčuk d.d. Zetjteb. pošl. predal 226.
stvo: 27.700 Din; upravo 121.300 Din; obrestovanje obč. dolgov 37.455 Din; za redarstvo, javno razsvetljavo ulic, |Чн1]-.оге gasilnemu društvu 73.160 Din; za javna dela (cestc, elektr. tok, omrežje itd) 245.500 Din; zdravstvo ^750 Din; socijalno skrbstvo 08.71X1 Din; za šolstvo in prosveto ter pod-liore društvom 157.282 Din in /a druge izdatke 35.565 Din. Kritja izkazuje proračun 247.450 Dii z raznimi dohodki, pristojbinami in užitninami Primanjkljaj 478.%2 Din se bo kril s 50?» doklado na vse neposredne državne davke, s prebitkom 115.200 Din iz leta 1030. in s trošarinami 11a alkoholne pijače. Proračun jc bil soglasno sprejet. — Na občinski seji sc jc tudi končno likvidirat spor med občino in graditeljem kopališča g. Mornarjem s tem. da občina plačil zahtevano vsoto 145.000 Din g. Iloniar pa umakne naknadni račtui SOOO Din.
Konjice
Slovo. D110 15. t. m. nas jo zapustila gdčna Ela Roti, učiteljica 11a dekliški šoli. Za svoje prav vestno in uspešno učno in vzgojno delovanje je dobila pred odhodom višje priznanje in polivalo. Vendar io morala v zimi in mrazu odtod. Iskrene solzo v cčeh dobrih otrok ob slovesu blage vzgojiteljice nam veliko povedo, pa tudi tistim, ki so to solzo povzročili.
■ Pope«, kam pa lako nacrlo kakor bi te ae.ro-plan podil? Kaj šc ne veš, Malčka, du bo vstopnic za .Ben-llurja kmalu zmanikulot,' Joj, vzemi še zame 1110 v predprodali pri Valenčaku.«
Liiulie se sprnšuieio, kuko jo mogla biti na drž. dekliški šoli nastavljeno učiteljico, ki ne zna slovenskega Jeziku, pa poučuje vse predmete. Tudi nam to ni popolnoma jasno.
Ljutomer
V Branoslavcih je umrla žena posestnika Skr-janca. Bila jc dobra krščanska mali. Blag ji spomin.
Okrajni kmetijski odbor je 11a svoji zadnji seji določil razne podpore kmetijskim strokovnim organizacijam, kmetijsko nadaljevalnim lečajem in živ! Inorcjcem za rejo plemenske živine. Predloženi proračun, o katerem smo poročali, je bil v celoti sprejet, — Okrajni kmetijski odbor priredi meseca januarja po vseh farah okraji kmetijske enodnevne tečaje, na katerih bodo predavali okrajni in bano-vinski strokovnjaki.
Sadjarska in vrtnarska podružnica v Ljutomeru ima to nedeljo svoj občni zbor v 0. ra/redu deške osnovne šole, ob pol 9.
Veličastno rimsko procesijo 1 Najsvetejšim smo imeli v četrtek zvečer s prižganimi svečami |kj mestu. Znamenje preporoda... Sklep sv. mi sijona bo v nedeljo popoldne.
Ljubljansko fftedatišče
DRAMA Začetek ob 20 Sobota, 20. dec. ob 16: RAZBOJNIK! Dijaška
predelava pri znižanih reuah. Izven Nedelja. 21. dec. ob 20• NAŠ tiOSPOI) ШЛ'Р
Ljudska predstava pri znižanih cenah Izven, Ponedeljek, 22. dec.: Zaprto.
OPERA
Začetek ob 20 Sobota. 20. dec : L0HENGRIN (iostujc Marij *
mene. Red A. Nedelja. 21. dec. ob 15: VESELA VOJN A. I.judsk , prelistava pri znižanih cenah. Irvon Ob '20: CAR IN TPSAR. Ljudska predstav pri znižanih conah. Ir.von. Ponedeljek, 22. dec.: Zaprlo.
Mariborsko tflerlalisre
Sobota. 20. dec. ob 20: PRODANA NEVESTA. Ah. C. Kuponi.
Nedelja, 21. dec ob 15: LUTKA Kuponi. Oh 20: ŽIVLJENJE JE LEPO. Znižano cene. Zadniii,
blizu Ostrova in jih ponoči s topovi vpepelili. Stalno streljanje iz strojnic in pušk se sliši tudi vzdolž poljske meje. Blizu Stolbcev so ujeli ribiči velik sovjetski motorni čoln, ki je drvel po Njeinanu navzdol. V čolnu je bilo pet mrličev, iu sicer trije vojaki in dva civilista.
Poljska straža je blizu Hocienczic opazovala obupen boj v zraku. Dve sovjetski letali sta obstreljevali tretje, ki je poskušalo poleteti preko meje. Zrušilo se je v plamenih na tla. Sovjetski stražniki so pripovedovali, da je bil eden izmed treh zasledovanih beguncev ubit. Druga dva so težko ranjena odpeljali v Minsk. V kabini gorečega letala so našli 13 kg zlatega denarja. Baje so skušali pobegniti z letalom voditelji neke protisovjetske zarote, ki jo je nepričakovano izsledila GPU. Toda obmejna straža je bila telefonično obveščena in je začela zasledovati begunce z letali ter jih seveda prav lahko strmoglavila na tla, ker so bili neoboroženi.
V lekarnah, drog. in kjer so vidni plakati.
Smuk! Na goreki železnici, ka vozi med VVengen om (Švica) in Scheidekam, je določen za prevažanje saiučk poseben vagon, ker v oseb nih vagonih ni nobenega prostora zanje.
Kulturni obzornik
Spor radi Remarqueovega filma
Pred nekaj dnevi smo kratko poročali, da |e oblast v Nemčiji prepovedala film »Na za-padu nič novega«. Radi tega je nastal spor v časopisju, ki je odtod zašel tudi v nemško javnost. Preteklo nedeljo so v mnogih nemških mestih priredili shode, na katerih se je govorilo v prilog filma, na drugih pa zopet proti njemu, pač po političnem mišljenju prireditelja shoda. Nemška republikanska zveza je priredila v Magdeburgu velik protestni shod proti Hakenkreuzlerjem in Stahlhelmovcem. Med drugim se je na shodu tudi reklo: Lahko visoko cenimo vojne žrtve Nemčije, ne moremo pa trditi, da dela proti duhu nemške zgodovine oni. ki z odobravanjem gleda v filmu Reinarqueovo delo, v katerem je tako verno orisano trpljenje nemškega vojaka v svetovni vojni.
Škandal z Remarqueovim filmom postaja vedno večji, ker šele sedaj vidi nemška javnost, kako je uradna zahrana filma diskredi-tirala nemške težnje v očeh inozemske javnosti. ki vidi v uradni prepovedi ne samo strahopeten urnik pred terorjem ulice, marveč tudi odprti boj gotovih vplivnih nemških krogov proti mirovni propagandi-
Vsi naprednejši nemški listi so te dni ob-jvili razne izjave Nemcev v inozemstvu in fihova telefonska poročila obveščajo ueinške-ga bravca, kako inozemstvo občutno reagira na nagibanje nemške politike k radikalni desnici. Nekateri nemški listi so prinesli sledečo vest: :>V Franciji vsa javnost z zanimanjem spremlja spor radi prepovedi filma »Na zapa-du nič novega.« Ko so v Parizu vrteli ta film, so bili kinematografi že nekaj dni razprodani. Vtis je bil ogromen. Pri prizoru, ko francoski vojak v bolnišnici ponudi reko ranjenemu nemškemu vojaku z besedami: »Nismo sovražniki. ampak bratje,« je francosko občinstvo navdušeno aplavdiralo. Prepoved tega filma v
Nemčiji pa je vplivala kakor mrzel tuš in v francoskih kinematografih je zavladala tišina. Malokateri politični dogodek je na preprostega Francoza tako vplival, kakor ta uradna prepoved. ki najširše plasti francoskega naroda ponovno spominja na nemško nevarnost. Po vsej Franciji se danes čujejo ogorčeni klici proti nemški vladi. To naj bo republikanska vlada, Ici prepoveduje, da bi njeni državljani videli pravo sliko vojne, — tako misli danes večina javnosti.«
Nemški listi ne prikrivajo niti tega, da vidijo Francozi v prepovedi Remarqueovega filma tudi skrivne vzroke, na prvem mestu težnjo, da bi se mirovni pokret ne razširil med široke plasti naroda.
Maršal Joilre ležko obolel. Poveljnik 1'raacoske armade v prvih vojnih letih je težko obolel. Njegovo stanje je tem resnejše, če pomislimo, da je maršal siar že 79 let.
Ob sovjetski meji
Zadnji petek so rdeči obmejni vojaki ujeli dva latiška monterja, ki sta popravljala že- i lezniški brzojav. Jetnika sta bila dva dni za- j prta in so ju potem preko meje poslali v , Dvinsk- Pripovedujeta o stalnih bojih г upor- ! nimi kmeti in neprestanem topovskem streljanju. Obmejno prebivalstvo v Latviji opazuje vedno nove požare in pa oklepni vlak. ki neprenehoma strelja na vasi ob železniški progi Opočka—Ostrov. Kmetje, ki so se rešili čez mejo, pripovedujejo, da je nastal upor pri zaplembi letošnjega žita. Iz Moskve so poslali komunistične oddelke, ki so obkolili pet vasi
(Jliirenore Stinnes in Axel Soderstrdni. Clare-nore Stinnes, hči pred nekaj leti umrlega finančnika. s-e bo te dni v Londonu poročila s švedskim filmskim tovarnarjem Axel Soderstromom, s katerim .-»la nedavno zaključila potovanje okoli sveta v avtomobilu.
Švicarski misijonar ujet na Kitajskem
Švicarski lazarist Henrik Arx, ki je bil ujet 16. oktobra v Jangce na Kitajskem, kljub vsem protestom francoskega poslaništva, različnih konzulatov in misijonov, do sedaj še ni bil izpuščen na svobodo. Čete, ki so jih poslali, da bi rešila misijonarja, so se po brezuspešnem iskanju komunistov, ki so ujeli misijonarja, vrnile. Sluga ujetega misijonarja je pred kratkim prinesel iz ujetništva pismo s sledečo vsebino: »Ujeli smo katoliškega duhovnika. imperijalista, ki je eden izmed tistih, ki se hočejo polastiti naše vlade. Mi ga vrnemo le proti odkupnini 100.000 dolarjev, in sicer ne v papirju, ampak v srebru. 30.000 od te vsote naj se prinese v Siao-Kia-Ling, o ostanku pa se bomo posvetovali. Spoštovanje temu piemu, ker predstavlja ukaz voditelja 10 rdeče armade!« Seveda prizadeta ne bodo plačali te bajne vsote, ampak bodo skušaii rešiti misijonarja na kak drug načiik
Lazaro Chacon, predsednik južnoameriške drža-va Guatemala, v ka'ieri je te dni izbruhnila revolucijo. Do sedaj je bila Guatemala ena izmed "nih redkih južnoameriških držav, ki jih še ni razburjala revolucija.
Mednarodni evharistični kongres v Dublinu
Datum za prihodnji mednarodni evharistični kongres v Dublinu je določen na 22. do 26. junija 1932. Preteklo nedeljo se je vršilo po vsi Irski pobiranje prostovoljnih prispevkov za stroške kongresa. Ali je bila nabrana zaželjena vsota, 80.000 funtov šterlingov, še ni ugotovljeno. Vsoto rabi kongresni odbor za preskrbo stanovanj za udeležence kongresa.
25 let po nedolžnem v teci
V kratkem se bo vršila pred sodiščem v Detmoldu ena najsenzacijonalnejših revizij procesa, ki bo skušala dati zadoščenje človeku, ki je, kakor vse kaže, 25 let sedel po nedolžnem v ječi. Mesar Konrad Kruse, ki je sedaj star 70 let, je bil leta 1883. obsojen v dosmrtno ječo. ker je baje zastrupil svojo mater. Kruse se je tedaj zaklinjal, da je nedolžen, toda proti njemu sta pričala dva njegova prijatelja, ki sta izpovedala, da je Kruse v njuni navzočnosti grozil, da bo svojo mater ali ubil s sekiro ali pa zastrupil z arzenikom. Obdukcija trupla je tedaj v resnici ugotovila, da je Krusejeva mati umrla radi zastrupljenja z arzenikom. Sam Kruse je priznal, da je kupil v lekarni arzenik, toda odločno je zanikal, da bi on zastrupil svojo mater, ker za to ni imel ni-kakega povoda. Čeprav sta bili obe priči znani kot človeka sumljivega značaja, jima je sodišče vendarle verjelo in Kruse je bil obsojen na dosmrtno ječo. Ze leta 1886. pa je ena od prič priznala, da je po krivem pričala proti Kruseju, in to iz maščevanja. Ugledni meščani so se tedaj zavzeli za Kruseja, toda vse je bilo zastonj. Kruseja so po 25 letih ječe pomilostili. Šele sedaj, 47 let po obsodbi, pa se je nekemu odvetniku posrečilo zvedeti, da je tudi druga priča na smrtni postelji preklicala svoje pričanje proti Kruseju. Na temelju tega preklica, ki je notarsko ugotovljen, bo sodišče odredilo revizijo razprave, na kateri bo Kruse najbrže oproščen.
Otlhou iii«rsula fdsudskega iz Varšave. Sedaj, ko je izpeljal volitve v sejm in мми»ч se je podal Pilsudski na daljši dopust, ki ga bo prebil v Madeiri.
Rade Drainac v Ljublrani
Strast za potovanjem ga je prijela, želja za novimi pokrajinami je še na pomlad vslala v njem (sicer je pa tudi lani in še preje m noj, o romal po belem svetu) in zato ni čudno, če ie za Bolgarijo, Grčijo in Romunijo načel nov ciklus minija.urnih potovanj in pred dnevi iz Zagreba, kjer se je mu-dij več dni, prispel za nekaj ur v našo Ljubljano. Izjavlja, da se je do konca posvetil časnikarstvu in da književnosti ne bo več služil (najbrže radi velikega neuspeha z neromanskim romanom Španski zid«). Pač pa se hoče pečati s časnikarstvom in še več ko doslej. Do tu vse prav. Lrainac je stalni dopisnik belgrajske večerne »Pravde«. Že teden dva prebiram njegove tendenčne in v svojo stran usmerjene članke iz Zagreba, na katere je pa »Pravda« do danes prejela in objavila že več popravkov. V nocojšnji »Pravdi« (za 18. dec. t. 1.) me je zanimal članek »Zima u Ljubljani«, ki ga je |x>dpisal g. Drainac. Pasusi so v njem, ki so s prozornim na-| menom in do konca neobjektivno napisani in ki so obenem jasen dokaz, kako malo in slabega vpogleda v slovenske kulturne razmere imajo celo oni redki, ki se sicer več ali manj zanimajo za nas. Posameznih delov tega članka g. Dramac nemara ni pisal iz osebnega gledanja in mu zato ludi ne štejemo v (oliko zlo te njegove netočne prenapetosti. Pač pa je toliko grše (o dejstvo za onega, ki mu jih je (g. Draincu) diktiral oz. kateremu jih isti v svojem članku v usta polaga. Ce bi neslove-nec sam po sebi kaj podobnega zagrešil, bi mu človek oprostil. Ko pa kdo iz vrste vodilnih slovenskih Kulturnih delavcev da tako preračunano in prozorno izjavo in to še v času, ko skušajo najmlajši kompromisno rešiti dosedanjo napetost oz. podvojenosti med slovenskimi književno-Kulturnimi de'-vci, (o ne more biti ne lepo in ne prav. Sicer bo pa morda »Pravda« tudi na to pismo iz Ljubljane morala objaviti popravek?
Belgrad, 17. decembra 1930 zvečer.
T. P.
Pesnik Rrnst Tbrasolt. — Med mnogimi nemškimi mladinskimi listi, ki sem jih prebiral kot deček, sta ohranila »Efeuranken« in »Der Mai«, ki ju je izdajal Volksvereinsverlag, Miinchen Glad-bach, v mojem spominu do danes sijaj nenčuvene lepote. Urejal je oba lista Ernst Ihrasolt, in njegove pesmi, njegova uredniška pisma ter nepopisna vedrina in globina njegovega lista, so že tedaj vtisnila njegovo ime nepozabno v moje srce. Nedavno ie objavil življenjepis dr. Carla Sonnenscheina, o katerem sem na tem mestu že poročal — in zame je bilo to srečanje s Thrasoltom po dolgih letih dogodek, kakor je bila knjiga za široki literarni svet pravo pravcato razodetje nadarjenega in pesniško bogatega Thrasolta, čigar lastno pesniško delo je vse doslej bilo znano le ožjemu krogu pesnikovih bližjih občudovalcev. — Pravkar je izdala založba Kosel & Pustet, Miinchen, gotovo znana po povpraševanju fe zanimanju, ki ga je zbudil Thrasoltov življenjepis dr. Sonnenscheina, dve drobni zbirki njegovih pesmi: Eia! Susanni! — Ein Weihnachtsbiichlein ter Heiliges Land — Ein Ehebiichlein.
Baš o pravem času sta izšli knjižici, da si in more Božiček omisliti za poklon pod drevescem. Preprostost dikcije ob krasno in polno zvenečem verzu, skromna, a genljiva pesniška prispodoba, domačnost in razkošno bogastvo srčne toplote so odlike, s katerimi se ponašajo Thrasoltove pesmi. — Eia! Susanni! vsebuje kopico delikatnih božičnih motivov, religioznosti in čistoste lepote polnih, Heilige Land pa je knjižica verzov o zakonu in o zakonski ter materinski in očetovski ljubezni.
Sveta seveda Thrasoltove pesmi ne bodo prekucnile, a kdor ima smisla za lepo in blago knjižico, ki naj bo nekak družinski zaklad, vselej pri roki in vselej za povzdigo razpoloženja pripraven, vselej na službo za ozaljšanje ur domačnosti, temu svetujem, da si nabavi Thrasoltovi knjižici. — Omeniti moram še, da sta kljub nizki ceni knjižici jako okusno izdani, da krasi skoraj sleherno stran risba in da je vsaka knjižica opremljena s šestimi reprodukcijami znamenitih del iz slikarstva v ba-
krotisku.	s. š.
*
Nove slovenske umetniške razglednice. — V
ta posebni namen pravkar ustanovljena umetniška založba »Sejalec« v Ljubljani (poštni predal 357), je izdala v okusni opremi, v večbarvnem tisku serijo šestih razglednic po originalih slovenskih umetnikov: Ivan Grohar: Sejalec, Macesen in Krom-
f>ir; Matija Jama: Frančiškanska cerkev v Ljub-jani. Loka in Seljak od Sotle. — Zares hvale vredno je delo novega podjetja, ki hoče nadaljevati nekdaj tako aktivno delo »Umetniške propagande« za razširjanje likovne umetnosti med širšimi plastmi naroda. Ker je tako izbor za reprodukcijo določenih originalov, kakor tudi nadzorstvo tiska v najboljših rokah strokovnjakov, smemo tudi v bodoče pričakovati najresnejšega gradiva, kakor nas je že v prvi seriji ugodno iznetiadilo. — Založba razpošilja razglednice na zasebne naslove in upajmo, da bo malo vrnjenih. Razglednic v trgovinah ni moči naročiti. Naročajo se ie pri založbi, katpre naslov smo uvodoma navedli. Tisk je tehnično iz-borno izvršila lm>oslovanska tiskarna.
Pel cenenih dni
¥
v času, ko mora vsakdo kupiti darila, sem se ob priliki mojega desetletnega trgovskega jubileja odločil prirediti pet cenenih dni in nudim povodom iega vsak: stranki ki mi v času od 20. do 24. t. m. predloži časopis s tem inseratom in polnim naslovom, na vse vrste blaga, pri katerem so ------ ------:J...........1____ ' 1
popust
cene razvidne nit vsakem komadu s številkami
20°o, reci: dvajset odsiothov
tako da se kupuiočemu občinstvu nudi pri ika preskrbeti si topot božična darila v vseh vrstah galanterijskega blaga, šporlnih predmetih, gramofonih, gramofonskih plu ' ra7nlh vrstah tkanine, kravatah, rokavicah, porcelanu in stekleni posodi, namizni posodi iz. kina srebra. p.i.rfumeriji vseh svetovnih m unl snežnih čevljih ir, galošah, žepnih robcih, kakor tudi igračah v največji izbiri. — Ta reklamna prodaja velja samo za moje p. n. odjemalce na drobno, ter se blago v večjih količin il. 7. omenjenim popustom na zopetne prodajalce ne bo prodajalo Pn nakupu najmanj 500 dinarjev 1 srečka Jadranske straže zastonj
Fr«
ane Kormann, Maribor, Gosposki« ulien st.
Radio
Programi Hadio-Uuhnana t
Sobota, 20. decembra! 12.15 Plošče (Mešan program) — 12.45 Dnevne vesti — 13.00 Cas, plošče, borza — 18.00 Viktor Pirnat: V dolini gradov (grad Žužemberk z okoliškimi utrdbami) — 18.30 Radio-orkester — 19.30 Ga. OimaBer: Angleščina — 20.00 Vzgojni lil m — 20.30 Koncert delavske godbe Zarja« — 21.30 Koncert Radio orkestra — 23.00 Napoved programa za naslednji dan.
Nedelja, 21. dec.: 8.00 Kmetijska ura. — 8.45 Zdravstvena ura, dr. Fr. Debevec. — 0.3O Prenos cerkvene glasbe. — 10.00 Jaslice iii earitas, dr. Al-lon/. Levičmik. — 10.20 I. Kaiser: Gospodarsko življenje v Evropi. — 10.45 kali. — 11.00 Koncert radio orkestra. Vmes poje religiozne pesmi Drago Žagar. — 15.00 Gdč. Lebarjeva: Kmetskn žena — sodelavka v narodnem gospodarstvu. — 1530 Jazz delavske godbe Zarja . — 10.00 Huinorlstično čtivo, pisatelj Mllčinski. — 16.30 Koncert pevskega zboru in orkestra škol. gimnazije v Šl. Vidu nad Ljubljano. Godbene točke izvajajo dijaki pod vod hIvoih prof. Vojtehn Ilvbaška. pevske pod vodstvom prof. Matije Tirnica. — 19.00 Taunhftuser, opera v 3 dej. od it. \Vagnerja. Prenos iz državne opere na Dunaju.
Drugi programi t
Nedelja, 21. decembra.
llclgrud: 0.00 Prenos iz naborne cerkve. 12.30 Itadio orkester. 19.80 Tannlittuser , opera (prenos ■/. Dunajn). — Zagreb: 17.00 Godalni kvartet. 19.00 •Tannhiiuser , 0|>era, prenos /. Dunaja. — lluda-liest: 11.15 Uniatska služba božja, nato konceri opernega orkestra. 14.00 Plošče. 18.00 Prenos iz študiju. 19.40 Koncert ciganske godbe. 20.40 Komedija, nato koncert vojaške godbe. — Dunaj: 10.80 Zalzburške stolne orgle. 11.00 Svečanost otvoritve postaje v Snlzbuigu. 11.40 Svečani koncert. 17.15 Komorna glasba: Mozart. 19.00 Tannhiiuser'. opera, nato koncert. — Milan: 10.45 Nabožna glasba. 16.15 Friderika , opereta. 19.30 Zabavna glasba. 21.00 Opera, nato koncert. — Praga: 20.30 Koncert v Brnu. 21.00 Simfonični konceri. — Luiigeii-berg: 16.30 Popoldanski konceri. 17.00 Advent v pesmi in glasbi. 19.45 Vas brez zvona . igru s petjem. — Him: 10.15 Nabožna glasba. 13.00 Radio kvintet. 17.00 Koncert. 20.10 Opereta. — Berlin: 18.20 Tamburice. 20.00 lložična igra. 21.45 Godu I ni kvartet. 22 80 Plesna glusba. — Katovice: 12.15 Simfonični koncert. 17.40 Popoldanski koncert. 20.30 Ogrska glasbil. 22.15 Koncert .solistov. 23.00 Plesna jjlnsba. — To lilo II se: 12.30 Nabožna glnsba. 20.15 Dunajski orkester. 20.45 Vojaška godba. 21,(KI Oper-nn glasbn. 22.15 Simfonični orkester. — Miihl-ncker: 10.15 Katcl. svečanost. 11.00 Pesmi in urije. 11.25 Plesna glasbu. 12.00 Orgle, 16.00 Popoldanski koncert. 17.00 Večerni koncert. 17.45 - Jožef in njegovi bratje (glasba iz opere Jožefa). 19.00 Advent v nesmi in glasbi. 20 00 Kgmont , žaloigra. 22.50 Zabavni konceri. — Mor. Ostrava: 19.00 Violina. 20.00 Orkestralni koncert. 21.00 Praga. 22.20 Radio orkester.
MALI OGLASI
Vsaka drobna vrsl'ca l-SO Oln ali vsak« beseda SO par Nu|man|5l og'as t 5 B In. Oglasi nad devel vrstic ee računa|u vik, Za odnovor znam .o: Na vpratanja brca znamke ne odgovarjamo!
Šport
VREMENSKO POROČILO JZSS PO STANU Z DNE 18. DEC.
Rateče, temperatura — 10, snega pršiča 30 cm vreme mirno, izgledi za nedeljo dobri. — Kranjska gora, temp. —12, jasno, zahodni veter, v dolini 15 cam pišiča, smuka idealna. — Dovje-Mojstrana, temperatura —7, smuka v dolini prav dobra, pršič, izleti v triglavsko pogorje in Karavanke zelo pri-ipo-očljivi. Vreme jasno. — Bohinj, temp. —5, veter severovzhodni, vreme jasno, smuka prav dobra v gorah, manj ugodna v dolipi. — Vel. Planina, snega 70 cm, suh pršič, vreme mirno, smuVa ugodna. — Koice, temp. —7, snega 30 cm, suh pršič, veter severni, izgledi za nedeljo p-av dobri. — Sodražica, temp. —1.8, snega p.šiča 30 cm, sirnika dobra, izgledi za nedeljo dobri. — JZSS.
RAZPIS.
Mariborski smučarski klub priredi dne 11. jan. 1531 svc*jo klubsko teikmo na Pohorju s startom in ciljem Ruška koča. Tekmuje se v treh kategorijah in sicer: sen'iorji, junfori in dame v konkurenci ter seiniori in jun ori izven kon"Kurencs. — Dolžina prog je: za senjore 15 km. za junjore 8 lim in za dame 5 km. — Tekme se lahko udeleže člani Mariborskega smučarskega kluba v konkurenci, člani ostalih klubov JZSS pa izven konkurence. Vsak tekmovalec mora bili verificiran pri JZSS. Starta se ob 9 pri Ruški koči. Prijavnina za tekmovalca je 10 Din. Prijave se sprejema o pri klubovem ta:niiku v trgovini Stoec, Jurčičeva ul. 8, Maribor do 10. jan. Pozne še pri ave proti dvojni prijavnim do ene ure pred startom.
Vodstvo le k me »šesto-i iz. sledejiii gg.: P ed-sidnik: ing. Saša Mis, tehnični vodja: iiž. Rndi Kudelka, starter: Kocbek, časomerilec na startu: Ziltcrschbger, časomerilec na cilju: Pirnat, sodnik na cilju: Dekleva, zapisnikarja: gdč. Pivko, Fran.ko, zdravnik: dr. Furlan. — Prvcplasirani tekmovalci vseh treh kategorij v konkurcnci prejmejo darila, drugo plasirani k'ubske plakete, tretje p'asirani diplmie. Izven kolku-' ПСе prejmejo prvoplasirani klubske plaVete, drugop'ani-r.rni pa diplome. Zmagovalec v kategori i sen or-:jev v konkurenci postane klubski prvak za leto
1931, _ čas in kraj ob'ave doseženih uspehov in
razdelitev nagrad se bo pravočasno obvestilo.
Cerkveni vestnih
Meščanska Marijina kougregaelja zn može pri sv. Jožefu Ima v nedeljo dne 21. decembra ob 11 običojnl shod.
Diihnviii- tiiJo za funti" v mariborski bogo-slovnicl sr začnojo že nn fllefanovo dne 26. doc. ob 7 zvečer in ne kot je bilo razglašeno, dne 27. dec., nn Janezovo, ter trajajo do vključno 30. dec. zjutraj. Gospodje dušni pastirji, ki so prijavili udeležence y.u duhovne vaje, se prosijo, da o tej izprememb! pravočasno obvestijo svoje priglašence. Duhovne v nje Im vodil o Flor i jun Ramšnk D. J. iz. Ljubljane. Priglašenih je iz. riiznih župnij 55 funtov. Nove ori-jave se ne sprejemajo več.
f I * t • » » •
Službe ucejo
Starejša žena
vajena gospodinjstva, zanesljiva in varčna, išče primerno službo k mali družini. Naslov v upravi »Slovenca« št. 14.403.
Izučena kuharica
išče službo, najraje v žup-nišču. Naslov v upravi pod št. 14.305.
Dva železokrivca
takoj sprejmemo. Ljubljanska gradbena družba.
Pouk
II

flužbodobe
Trgovskega učenca
poštenih kmečkih staršev kateri je z dobrim uspehom dovršil ljudsko šolo, sprejme s 1. januarjem trgovina mešanega blnga v Savinjski dolini, Naslov v upravi pod št. 14.290.
Šoferska šola
prva oblast konc.. Ča mernik. Liubhana Dunai slia c. 36 (Jugoauto). — TeL 2236 Pouk in praktične vožnie.
Stanovanja
Stanovanje
2 sob, kabineta in pritiklin se odda takoj v najem. Naslov se dobi v inseratnem oddelku lista pod št. 14.355.
Prikrojevalec
Stalno mesto dobi dobro izučen čevljarski prikrojevalec tfornjih delov, samo za fina dela. Plača dobra. Nastop takoj — Brata Naglič, čevljarna, Žiri.
Čevljarski vajenec
se pod zelo ugodnimi pogoji sprejme. Ponudbe: Zalokar Josip, čevljar — Mengeš 88. Za odgovor znamka!
Trisobno stanovanje
s kopalnico in enosobno s pritiklinami se takoj odda v Šušteršičevi ulici št. 5, Moste.
Vajenec
za krojaško obrt dobi učno mesto pri I. Goltez, Stožice, Jezica pri Ljubljani. Hrana in stanovanje pri mojstru, drugo po dogovoru.
Več kovačev
takoj sprejme tovarna vagonov »Sarlid« v Smede-revem za izdelovanje lopat in motile. Speciialisti e dobro plačajo. Oferle je poslati naravnost tovarni »Sartid", Smede- \ revo.
Iščem mizarja
ki bi prišel delal r.a dom. — Imeti mora potrebno orodje. Ponudbe na upravo Slovenca« »Raz.na mizarska dela št. 14.374.
Gospodično
sprejmem na stanovanje. Ribniška ulica 1, Novi Vodmat.
Samostojno služkinjo
boljšo, katera zna kuhati, ima rada otroke, pošteno in snažno, katera gleda na stalno in dobro službo, se sprejme k štiričlanski trgovski družini v mesto na Gorenjskem. Ozira se samo na zanes-liivo, delaz.možno deklg, Ponudbe ie poslati takoj na uoravo Slovenca« pod »Vestna-, št. 11.327.
Svetlo sobo
popolnoma na novo preurejeno, za 2 osebi me-blovano, z elektriko in posebnim vhodom, oddam takoj ali s 1. januarjem. Naslov se izve v upravi »Slovenca« pod št. 14.306
Trgovski lokal
izložba z rolom, na prometni cesti v Kamniku, se da v najem. Ugodni pogoji. Primeren za vsako trgovino ali obrt. Ponudbe pod »Lokal« štev. 14.387,
Kupimo
Mohorjeve knjige
Kupim 7 izvodov letošnjih Mohorjevih knjig. - Župni, urad v femšeniku, p. Me-dija-Izlake.
Suhe deske
mehek les, 20 in 25 milimetrov, bi rabil do 100 kubičnih metrov Ponudbe: Anton Stirn, Ljubljana 7.
Poljske tračnice
300—400 m, ler dva vo-ziika-vagončha za prevažanje hlodov, kupim. Naslov: Josip Oražem — Moste, Ljubljana.
10 GRANDS PRIX
Dobi se v vseh boljših trgovinah te stroke
Objave
Antikvitete!
Prostovoljna javna dražba antikvitet se vrši 22. in 23. t. m. ob 9 v Kapiteljski ulici 3, dvorišče.
Posestva
Hiša, vrt in gozd
v občini ftakek, naprodaj pod .1931/P.«
Novo zidana hiša
četrt ure iz Maribora, se za 35.000 Din proda. — Vprašati: Brezje pri Mariboru št. 83
Prodamo
Pisalni stroj
Smith & Bros, zelo dobro . ohranjen, poceni naprodaj. Naslov v upravi »Slov.* pod št. 14.235.
Več otroških igrač
sc poceni proda v Kapiteljski ulici 3, dvorišče.
Peč	I
dobro ohranjena, in cevi — se ceno proda. Naslov v oglasnem oddelku »Slovenca« ped štev. 14.398.
Več gramofonov
različnih, novih, se po izredno znižani ceni proda. Ogleda se lahko med 12. in 2. uro na Sv. Jakoba trgu 8, II. nadstropje, desno.
Obrt
V Mariboru
je najugodneiši nakup ga* lanterije drobname par-fumeriie. papirta šolskih potrebščin itd — na debelo in ua drobno — pri
DRAGO ROSINA, Vetriniska ulica ttev. 26.
Koruzo za Krmo
oddata naiccneje tclrircnvina filn m moka
A. VOLK, LJUBLJANA
Kcslieva resls M
Božična
darila
v največji izberi in nizkih cenah nudi svojim cenjenim odjemalcem tvrdka
F. M. SCHMITT
Ljubljana
Širile »Slovenca«! Pred škoiijo 2
Lingarjeva 4.
Pletilni stroj
»Ideal« 8/35, malo rabljen, se za polovično ceno proda. J. Moškrič, Za- , dvor 41, p. Sp. Hrušica pri Ljubljani.
Vrednostne papirje
srečke obligacije, delnico kupuje upravništvo »Merkur«. Liubljana Šelenbur-gova ulica 6/11. tel. 30-52.
Pes
15 mesecev star, 65 cm visok, dober varuh in priganjač, naprodaj. Podgoršek M., Loka 54, pošta Mengeš.
Od danes naprej
odprodajam vsled prevelike zaloge več tisoč knjig in revij vseh jezikov zu lastno ceno. — Hinko Sevar, antikvariat knjigarna v »Stiškem dvorcu«, nasproti šentjakobske šole, Ljubljana.
Puhasto perje
čisto čohano po 48 Dio kg druga vrsta po 38 Din kg, čisto belo gosie po 130 Din kg in čisti pub po 250 Din kg Razpoši-, ham po poštnem povzetiu L BROZOVIČ - Zagreb. Ilica 82 Kemična čistilnica peria.	'
Potrtega srca naznanjamo prežalostno vest, da nas jc po kratki in mučni bolezni za vedno zapustila in odšla k Bogu naša ljuba in dobra soproga in mamica, gospa
Jožefa Rajšp
Pogreb drage pokojnice bo v nedeljo, dne 21. dccembra ob pol 4 popoldne iz hiše žalosti, Poljska pot št. 29 (Moste), na pokopališče k Sv. Križu.
Selo - Moste pri Ljubljani, 19, deccmbra 1930.
Žalujoči soprog Ivan Rajšp, narednik-vodnik v p., Bernarda, Marjan in Andreja, otroci, in ostali sorodniki
Oblastna uprava Udruženia strojevodij k-aljevine Jugoslavije javlja pretužno vest, da je njen ustanovitelj, častni predsednik, urednik lista »Strojevodja« itd., gospod
Pavel Deiman
kontrolni strojevodja direkcije drž. železnic
dne 17. decembra 1930 nenadoma umrl.
Pogreb nepozabnega voditelja in tovariša se vrši v soboto, dne 20. decembra ob 14 iz društvenih prostorov, Ljubljana VII, Frankopanska ulica (gostilna »Keršič«),
Vodstvo Udruženja žel. strojevodij.
				
1;, V,	' iv 1—f,	' ■ , j J.j"		
Strti od žalosti naz.nanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nas je za vedno zapustil naš predobri soprog, nenadomestljivi oče, stari oče, brat, stric in tast, gospod	v
JOSIP LAVRIC
posestnik in poštar v pokoju
po dolgi ii> mučni bolezni, previden s tolažili svete vere, v 56. letu starosti.
Pogreb nepozabnega pokojnika se vrši v nedeljo, dne 21. decembri ob 3 popoldne izpred hiše žalosti na farno pokopališče sv. Mihaela na Blokah. Svete maše zadušnice se bodo brale v farni cerkvi. Blagega pokojnika priporočamo v molitev. V Novi vasi, dne 18. decembra 1930.
Alojzija, soproga; Jože, bančni uradnik, dr. Božidar, zdravnik, Aleksander, poštar, Mirni por. Boiodin, Šteli por. ing. Jugova, Lojze, sinovi in hčere. — Jožica roj. Moljkova, dr. Dušica roj. Winterhalter, Ivanka roj. Urbasova, snahe. Boris Borodin, kap. I. razr., ing. Oskar Jug, zeta. Sonja, Biseika, Dušan in Sanda, vnuki ter ostalo sorodstvo.
PsTutniro
najfinejšo, pitano, stujersko, gosi. race, purane, purcc, poulurdo itd. nudim liajcencje. \vio-postujn mitnica ši^kn.
Aleks. Hedžet
trgov, s perutnino, Ljubljana VIL Alešcvčcva 7.
Prvovrstna zavarovalna družba išče
potujočega
organa
za akvizicijo in organizacijo vseh \rst zavarovalni proti nezgodam, zakonite dolžnosti jamstva jlla;
&flichl) in vseh vrst poškodb no avtomobilih, ziralo se bo samo na osebe, ki morejo dokazil' da so v trh strokah že z uspehom poslovale. • Poleg fiksne plače, dnevnic za čar potovanja se da tudi provizija — Piimpne ponudbe z. ozn.-i. hr> zahtev glede plače nai se pošljejo na -Publicitir d. d., oglasni zavod, Zagreb, Uicn 9, pod znfteko »Nezgodn« št. 25.257.
Pozor, ljubitelji zimskega športa!
Pred nakupom zimsko sportskih predmetov oglejte si veliko zalogo smučk navadnih kakor Hick«ry, vseh vrst vezav in palic, maže, drsalk ter vseh za zimski šport potreonih predmetov pri tvrdki:
I 60REC !i!i AUERHMMER%°JL"l!L - Miklošičeva c štev. 30
trgovina s koiesi, šivalnimi stroii, automobilnim priborom, pnevmatiko in zimsko športnimi predmeti, kjer se Vam nudi velika izbira po najnižjih cenah. Smučarski kiubl, Sokol sna društva poseben popust!
"■'» «... JO
»» «,„._
0 a9» 7S0.. MIKAOO 0 «00..


V
/o
4 „	o- V '
Za jugoslovanski patent št. 3926 od 1. septembra 1925 na: POSTOPEK in PRIPRAVA ZA ELEKTROLIZO KLOROVIH ALKALIJEV (Verfahren und Vorrichtung zur Elektrolyse von Cloralkalien), in dopunski patent št. 5686 od 1 februarja 1928 na: ELEKTROLITlcNA STANIČA Z ŽlVOS.iEBRNO KATODO ZA RAZKRAJANJE KLOROVECA ALKALIJA (Elektrolytische Zelle mit Quecksilberkathode fiir die Cloralkalizersetzung) — se iščejo odjemalci ali kupci licenc. — Cenjene ponudbe na: ING. MILAN ŠUKLJE, Ljubljana, Beethovnova ulica štev. 2.
Odvetniškega kandidata
tudi začetnika, sprejmem. Ponudbe je |>oslati na upravo Slovenca pod št. 14.405.
Za soboflikarfka
pleskarska in Srkoslikarska dela se priporoča
Tone Maiaa*
dražba z o. z., LJUBLJANA, Kolodvorska ul. 6.
Z
Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naš nadvse ljubljeni soprog, skrbni oče, stari oče, stric, svak in tast, gospod
Josip Potočnik
sodni oiicial v pokoju
v četrtek, dne 18. decembra po kratkem trpljenju, previden s svetotajstvi za umirajoče, v 77. letu starosti, mirno umrl.
Pogreb bo v soboto, dne 20 decembra ob pol 3 popoldne iz hiše žalosti, Dolenjska cesta 14, na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 19. decembra 1930.
Ana Potočnik roj. Jeran, soproga; Nika Bučar, hčerka; polkovnik Kari Potočnik in kapetan Janko Potočnik, sinova: vnuki in vnukinje in ostalo sorodstvo.
Brez posebnega naznanila.
Mestni pogrebni zavod v Ljubljani.
Opr. št. 1000/3—1930. -24
RAZPIS
Osrei'nji urad za zavarovanje delavccv v Zagrebu, zastopan |K> Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev v Ljubljani bo oddal pri gradnji uradnega poslopja ekspoziture v Mu-ri'boru, Marijina ul. št. 13. sledeča dela:
1.	Dobava in Instalacija centralne kurjave in vodovodnih naprav,
2.	Ključavničarska dela.
3.	Dela iz umetnega kamna.
Ponudbe sc mora j" staviti za vsako skupino posebej. Za proračun, priloge in ponudbo smejo ponud..ikti uporabljati saino predpisane tiskovine.
i'onudbe, kolkovane s ko'koni za Din 100 z vsemi prilogami, naj ponudniki vlože v posebnih zapečatenih ovojih z nnp'sont »Ponudba za izvršitev . . . pri gradnji uradnega poslopju ljubljanskega okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Mariboru op št. ti(00/3—t930—24.«
Ponudbe i "j se vlože v vložišču okrožnega urada za zavarovanje delavcev v 'ub-Ijani. soba št. 205
do 13. j..nnnrja 1931, do 10 dopoldne. Ponudbe, ki nc bi odgovarjale vse stavljenim
pogojem, kakur tudi naknadno došle ali brzojavno prijavljene ponudbe se ne bodo vpo-Stevaie.
Po- udnn obravnava se vrši dne 13. januarja 1941, ob 10 dopoldne v pisarni Okrožnega urada za zavarovanie de-lavcev \ Ljubljani, Miklošičeva cesta štev. 20, soba št. 200.
Okrožni urad za zavr vanje delavcev v Ljubljani si pridržuje pravico prosto izbirati izme'1 irejetili »onudb in to brez ozira na njrb višino. Ravno tako si pridržuje pravico razveljaviti licitacijo, ne da bi bil dolžan dajati ponud niikom pojasnila.
Vse za razpis potrebne pripomočke do.ie rcflektanhi proti plačilu Din 100.— v pisarni Okrožnegu urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani, M klošičeva cesta 20. soba št. 201, kjer so na vooirled tudi projektni načrti za centralno kurjavo.
'Eventuelno še potrebna nadaljnja nojnenila dobe interesenti tudi • i nadzornem inženjerju arhitektu Sa"1 Devu v Mariboru, Majstr«.\a ul. št. I/I.
V Ljubljani, dne 19. dec. 1930,
Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani.
ZA BOŽIČ IN SVETI VEČER
razne delik. ж\ čaj. rum Co^nac, namizna, buteljčna in originalna španska desertnn vina, likerji, Champugner, Sekt itd. pri FR. KHAM. LJUBLJANA, Miklošičeva cesta 8. Prepričajte se osebno o cenah in kvaliteti.
Љ	• . O'-; V;
Autotaks*
•sovo n>est». Knnil^p
nočeva«
leleion >t.
18
Pohištvo
oriprosto in najmoiterneiše Vam nudi ivrdka po izredno oizk' ceni
IfREGAR IIM SIIMOIA
šl.Vid uari Liubl jann — .ajproi Kolodvori'
Naročajte .Slovenca'!
»— *
» a. л v _
iu
— M >
g 3<"
S *-2
f i±
m t
9 X
2-»a
5 SS S i
fi-: » »
S. , e i ' ~> o 5
U
P -
o« S
i = *
g a: • ■* —
a: »O
v
1 S2
s * 12
CN Г-. -
a <>■ ■*
X* i
i9 »a
s	*
5	« »
•5	«	«
e	*
2 a"
л5 I
•	s a
jJ
c
M
•e-2 s
o 2
Ji ~
•	fsj »,
M ГВ <N V
s = s
•5 •
Ž*

_z Š5> a J<5
ii „
s </>
3 i
Hans Dominik:
65
Moč treh
Roman iz leta 1955
>Ne razumem. Mislim, da si ameriško ljudstvo želi združitve prav tako kakor mi?«
»Zeli si jo, le odloga za štirinajst dni. Iz razlogov zunanje politike ameriške Unije.«
Mr. Applebee je napravil obupno kretnjo.
»Če stopim pre 1 zbornico in le naznačim takšno željo, nisem cez dve minuti nič več minister.«
A ierikanec je gledal v svoje čevlje.
»Stopil sem v zvezo z Washingtonom. sporočil, kako stoje stvari, in prosil za nova navodila. Slvar je jasna. Sklep zbornice je znan v celem mestu, sedaj morda že v vseh velemestih kontinenta. Ljudstvo na ulici je pijano od veselja. Ne moremo misliti na to, da bi motili to razpoloženje. Toda ... vi ste izvršujoči organ za sklepe. Uporabite vso svojo spretnost, da prevarate Anglijo. Pazite dobro, stvar naj se razvija tako, kakor smo se dogovorili. Je le odložena, ne umaknjena. Pri tem položaju vam bo mogoče, da zavlečete spopad za štirinajst dni... Upam, da se bo posrečilo z vašo spretnostjo.«
Mr. Applebee je obljubil, da bo storil, kar bo mogel. Medtem ko je sililo od zunaj zamolklo veselje navdušene množice v sobo, je Amerikanec krepko stisnil roko in se poslovil.
Med potniki zrakoplova Stockholm—Koln je bil dr. Glosin. Medtem ko se je njegova posadka po lin-naiskem dogodku vrnila na lastni ladji v Države, se je on peljal v Nemčijo.
Zrakoplov jc bilo dobro, precej hitro vozilo sred-
njeevropske prometne družbe. Urejeno za dve sto potnikov je prevozil s hitrostjo nekaj nad štiri sto kilometrov na uro progo Stockholm—Koln v okroglo štirih urah. Dr. Glosin je bil odletel iz Stockholma ob osmih zjutraj. Po voznem redu mora ladja priti v kolnsko letališče ob dvanajstih opoldne. Sedaj je letela med Malmo in Kielom nad Vzhodnim morjem.
Doktor se je usedel udobno pri oknu in pretresal pri sebi, kar se je zgodilo.
Stvari se niso slabo razvijale. Erik Truvor in njegovi so uničeni. Čitalo se je to že tiskano črno na belem. Haparandas Dagblad je prinesel v jutranji izdaji kratko poročilo o nesreči v Linnaisu. Zagonetna požarna in eksplozijska nesreča, pri kateri je baje poginilo več švedskih državljanov. Kupil je nekaj izvodov lista, preden je odpotoval iz Haparande proti
jugu-
Dr. Glosin je bil lahko zadovoljen. Kočljivo naročilo predsednika-diktatorja je izvršil. Trije ljudje, katerih se je res bal, so mrtvi. Zgodilo se je tako, kakor si je bil zamislil. Angleži so mu opravili nevarno delo. Da so se pri tej priliki malo ožgali, ga je malo brigalo. Če je mislil na domišljavega Trot-tera, ki si je moral končno hladiti svoje opekline v Tornei, je bil še nekako zadovoljen.
Erik Truvor je mrtev. Mož, ki je bil na tem, da zadobi moč, ob kateri bi se lahko razbile svetovne države. Grozoviti Indec je zgorel. Rjavi satan, ki je njega, močnega hipnotizerja, prisilil v hipnotično stanje. In Silvester Bursfeld je umr.l Silvester, čigar kasnega maščevanja se je moral bati. Silvester, ki mu je ugrabil Jano.
Zdravnikovo razmerje do deklice je bilo vedno bolj zapleteno. Rabi! jo je kot medij neprekosljive
zmožnosti. Kot medij, s kojega pomočjo je mogel pro-storninsko in časovno gledati v daljavo, spoznavati pravočasno načrte in dela svojih nasprotnikov in odkrivati oddaljene zveze. To mu je manjkalo v zadnjih tednih. Vse svoje neuspehe je pripisoval temu ne-dostatku. Jano mora zopet dobiti trdno v svojn roko.
Njegov medij, njegov talisman in njegova ljubezen!
Z obupno silo se je oklenila osamljena du*a po-starnega moža misli, da imenuje Jano povsem svojo last. Nevede je čutil, da pomeni ta ljubezen zanj spravo. Sanjal je o novem življenju v Reynoldovini jb Janini strani. Sedaj se je vozil v Diisseldorf, da si jo osvoji zase nazaj.
Zakaj pa je tudi Jana pisala pismo svoji sosedi v Trenton in vprašala, ali dobro skrbe za grob njene matere. Bilo je jasno, da tega prejemniki pisma ne bodo prikrivali varuhu, ki se tako skrbno zanima za blagor svoje varovanke. Tako je izvedel dr. Glosin, da živi Jana v Diisseldorfu v Termolenovi hiši. Bilo je dokaj priprosto, skoroda preveč enostavno izvedeti za njeno bivališče. Mnogo težje bo, stopiti v zvezo z njo.
Medtem ko je ladja plula nad vestfalsko ravnino, si je skušal zdravnik napraviti načrt. Kdaj je videl Jano poslednjikrat? Tedaj, ko je stopil Indec R. F. c. 2 kakor vosek; ko je moral Glosin teči za svoje življenje. To mora doktorju onemogočiti vsako približanje. Vrh tega je bila Jana vendar med tem skupaj s Silvestrom, od njega je morala izvedeti, kakšno vlogo je igral Glosin, ko зо prijeli Silvestra in ga obsodili. V takem položaju se je zdelo, da je zdravnikovo početje, da stopi Jani pred oči, nekaj nemogočega.
7л Jugoslovansko tiskarno • Ljubljani: Karel Ceč-
Izduiatelj. Ivan Kakovec.
Urednik Franc kremžar.