Izbrali 12 celjskih Redarji ali rokometnih legend pretepači? ST. 83 - LETO 62 - CELJE. 19.10. 2007 - CENA 1.25 EUR_ Laščanka pri stotih sama skrbi zase me manj bali« Za radijski rojstni dan pod nebo in pred Zlatorog 2 DOGODKI nov! TEDNIK UVODNIK Ugibanja Še isti dan, ko je Celjsko zalila voda, je bilo mnogim jasno, da bo ta poplava trajala še dolgo. Danes, dober mesec po poplavi, še do škode nismo prišli. Jasno je le, da ni tako visoka, kot je bilo govora na začetku in da so bile prve številke skoraj špekulacija - čeprav je neizpodbitno dejstvo, da je vsak evro škode preveč. Res, da se v medijih pojavljajo nove in nove številke, ki pa se praviloma precej URŠKA SELIŠNIK razlikujejo. Kar niti nt čudno, če po-vémo, da podatke v osnovi zbirajo na obrambnem ministrstvu, hkrati paše v drugih ministrstvih in službah, ocenjujejo jih v občinah, okoljskem in prometnem ministrstvu, pa mogoče še kje. Seveda potem vsakdo operira s svojimi podatki in številkami, ljudje se čudijo, novinarji pa izpade-mo neumni. V občinah na Celjskem sicer govorijo o škodi. Tildi povedo, da na pomoč države še čakajo, ter priznavajo, da so pri prvih ocenah škode delali po občutku - če je bila poplavljena cela cesta, so pač upoštevali sanacijo v celoti. Potem pa se je izkazalo, daje uničene samo pol ceste. Ali dejstvo, da se ocenjujejo samo objekti, nikakor pa ne oprema, aparati, stroji ...In tako dalje, krogu iskanja številk skoraj ni konca. Teh številk na državi še ne posredujejo. Da se mora škoda še oceniti, da bodo teren še pregledovale komisije, da podatki še niso zbrani; skratka izgovori, ki nujno privedejo do ugibanja o tem, daje škoda, poenostavljeno povedano, prenizka. Prenizka, da bi potrdila besede predsednika vlade Janeza Janše, da bo škoda presegla 200 milijonov evrov, in še huje, prenizka za pomoč iz EU. Po podatkih ministra za obrambo Karla Erjavca je meja 163 milijonov, v torek pa je bila celotna škoda v Sloveniji ocenjena na dobrih 140 milijonov evrov. Minister je izrazil prepričanje, da bo celotna škoda presegla omenjeni prag. Pri poplavi pa, kamor se obrnemo, naletimo na Železnike. Da ne bi kdo narobe razumel, toda ujma, poplave, nemoč, strah, uničeno premoženja ...so bili prisotni tudi v drugih krajih po Sloveniji. In tudi, ko gledamo podatke na Celjskem, moramo ugotoviti, da bi več sorazmerja, tako glede denarja, škode, podatkov in časa, v tej ljubi Sloveniji pa že pričakovali. P. S.: Po izkušnjah iz avgusta in braslovškega neurja, kjer smo prav tako poslušali-obljube o hitenju in še čem, bomo na »požegnane« številke čakali še mesec dni. Težko življenje Življenje študentov je res težko. V to se lahko prepriča vsakdo, W obišče njihovo novo pridobitev - klub v Miklošičevi 10. V vseh treh nadstropjih ga bodo pozdravili ogromni točilni pulti. Ker to ni dovolj, so gostilno uredili še na terasi. Posebno pohvalo pa zasluži program do konca meseca. Zvrstili se bodo: Bambus party. Jack Daniel's party, Jaeger-meister party, Cviček party, Red bull mix party ... Težko je življenje študentov... Samoobdaro vanje Če povemo po pravici, so šoštanjsko patrio, kot neuradno imenujejo novo Gorenjevo tovarno, godbeniki odprli z angleško verzijo »vse najboljše«. Glede na to, da so godbeniki tudi zapeli, je bilo slišati »dragi Franjo«. Kljub temu mnogi prisotni niso vedeli, da si je predsednik uprave Gorenja Franjo Bobinac za rojstni dan v torek podaril novo tovarno. Glede na to, da so lani 16. oktobra odpirali tovarno v Valje-vu, lahko v dobro Gorenja upamo, da bodo Franjeva darila postala tradicionalna. Vsemogočni Slomšek Sodeč po nedeljskem nagovoru šentjurskega župana mag. Štefana Tisla, ki so ga nekoliko prevzela vsesplošna svetla občutja, bi blaženega Antona Martina Slomška mirno razglasili za svetnika. Sodeč po Tislovi izjavi dela čudeže: »Bi rekel, da je tudi nova šola na Ponikvi na nek način Slomškovo delo, njegova zasluga!« Nepoučeni pa smo mislili, da sta jo plačah občina in država, da o zajetnem kreditu niti ne govorimo! Po poplavi hitijo počasi Na Celjskem katastrofa kljub nižjim številkam - V čakanju na državni denar in trajnejše rešitve Včeraj je minil mesec od ene najhujših noči, ki smo jih preživeli v občinah na Celjskem. Od 33 občin so iz 28 poročali o škodi, ki jo je povzročila vodna ujma, najbolj tragični pa sta dve mladi ugasnjeni življenji v Podgorju pri Letušu. Glede na obiske ministrov in njihova zagotovila bi seveda pričakovali, da bi po mesecu dni vedeli vsaj okvirne številke o škodi, ki jo je povzročilo oktobrsko deževje. Da ne bo pomote, številke so seveda zbrane, vendar jih v republiški upravi za zaščito in reševanje »niso mogli povedati«. Zaenkrat gre za prijavljeno škodo iz posameznih občin. Še včeraj je regijska komisija zä oceno škode preverjala nekatere podatke, prihodnji teden bo šla na teren državna komisija ... Skoraj 60 milijonov evrov Zakomplicirano? Nepotrebno? V »naših« občinah za odgovore na ta vprašanja niso pristojni, vendar se je izkazalo, da se ponekod skoraj dušijo v izpolnjevanju različnih obrazcev, posredovanju podatkov o škodi in različnih navodilih. V ospredju pa je dejstvo, da je škoda, ki so jo do konca minulega tedna prijavili celjski izpostavi uprave za zaščito in reševanje, bistveno nižja, kot je bilo slišati v prvih popoplav-nih drièh. Vzroki so zelo različni, in o njih bomo razpredali kdaj kasneje. Po teh podatkih sedaj neuradno velja, da so v občinah na Celjskem prijavili za približno 34 milijonov evrov škode, v številko pa ni všteta škoda na vodotokih. Po podatkih Zdenka Zupančiča iz celjske^ ga Nivoja je škoda na povod-ju Savinje in Sotle ocenjena na približno 24 milijonov evrov. V občinah naj te škode ne bi ocenjevali, vendar so ponekod zaradi previdnosti (?) posredovali tudi to škodo. »Država je za interventna dela na po-vodju Savinje in Sotle namenila 450 tisoč evrov. Gre ?a dela, kjer so Ogroženi objekti, osnovno čiščenje in vzpostavitev pretočnosti, sama sanacija pa je nekaj drugega,« je pojasnil Zupančič. Tako je v regiji »znane« 58 milijonov evrov škode. Kot so opozarjali sogovorniki, v tej številki ni všteta izguba v gospodarstvu in škoda v kmetijstvu, po drugi strani pa se pojavljajo prošnje med ljudmi v smislu »če bi prišli še enkrat pogledat«, saj se vse razsežnosti katastrofe šele kažejo. Niso namreč redki novi razpokam zidovi, uničena tla ali odpadle ploščice. Mala Pirešica, 18. september 2007. (Foto: SHERPA) Nižja škoda v Celju Eden od zgoraj navedenih primerov je Mestna občina Celje, kjer so še na izredni seji minuli ponedeljek govorih o 40 milijonih evrov škode. »V resnici« so je prijaviti slabih 13 milijonov, pa še v to številko je všteta škoda na vodnih objektih. Na stanovanjskih objektih je bila škoda slabe 3 milijone, v podjetjih pà 900 tisoč evrov. »Gre za popis po državni metodologiji in cenitvah, v tej škodi pa niso zajeti oprema, aparati, pohištvo ... Skratka, gre samo za škodo na objektih,« je pojasnil Aleš Vrečko. Na celjski infrastrukturi je ujma povzročila za 3,8 milijonov evrov škode, 16 plazov pa je, spet po ocenah, k škodi dodalo 2,5 milijona evrov. »Problem je, ker so stroški sanacije oziroma točne škode znani potem, ko se začne z deli,« je omenil Vrečko. Ob preverjanju škode smo v posameznih občinah povprašali, kako je z obljubljeno državno pomočjo. Gre za denar ministrstva za okolje, ki so ga namenili za interventna dela na plazovih, ter pomoč pri sanaciji na komunalni infrastrukturi, ki jo bodo občine prejele iz vladne službe za lokalno samoupravo in regionalni razvoj. Kot je znano, v občini Železniki, ki je bila najhuje prizadeta v poplavah, denar že prejemajo, v vseh občinah na Celjskem pa so podpisali pogodbe, denarja iz države pa še ni bilo. V tej zgodbi je Mestni občini Celje, na primer, skupno zagotovljenih 59 tisoč evrov pomoči. Med milijoni evrov V občini Laško so prijaviti 6,7 milijona evrov škode, ob Št. 83 -19. oktober 2007 - tem pa čakajo na obljubljenih 92 tisoč evrov za sanacijo komunalne infrastrukture. Precejšnja je škoda tudi vZre-čah, prijavili so 1,8 milijona evrov, država pa jim skupno namenja 30 tisoč evrov pomoči. V Slovenskih Koaji-cah so prijavili 964 tisoč, v Braslovčah pa 699 tisoč evrov škode. Od tega je večina na komunalni infrastrukturi, za kar jim je služba vlade odobrila 127 tisoč evrov pomoči. Po podatkih župana Marka Balanta denar seveda ne bo zadoščal za popravilo infrastrukture. V občini Dobrna so prijavili 1,4 milijona evrov škode, od tega več kot polovico na različnih cestah in poteh. Iz MOP-a naj bi za dela na plazovih prejeli slabih 18, za komunalno infrastrukturo pa skoraj 40 tisoč evrov. Glede na to, da naj bi bila Osnovna šola Dobrna poleg šole v Železnikih edina »poplavljena« šola, v Dobrni na tihem računajo še na pomoč z ministrstva za šolstvo. Zanimivo, da bodo v občini Vojnik, kjer so evidentirali več kot 5 milijonov evrov škode, za sanacijo komunalne infrastrukture prejeli samo 27 tisoč evrov. »Zaradi tega bomo morali za sanacijo cest poleg donacije Zavarovalnice Adriatic Slovenke, del denarja poiskati tudi v proračunski rezervi, ki smo jo sprva nameravali razdeliti med ljudi,« pravi župan Beno Podergajs. V MOP-u so občini za sanacijo plazov, sprožilo se jih je več kot sto, namenili 153 tisoč evrov pO-moči. S trajnejšo sanacijo plazov, kot jè pojasnil župan Ivan Pur-nat, se srečujejo tudi v občini Nazarje, kjer je ujma povzročila za 2,5 milijona evrov škode. S skoraj 94 tisoč evri, od tega bo večina namenjena za sanacijo komunalne infrastrukture, bo pomagala država. V Mozirju šo prijavili 339 tisoč evrov škode, od tega večino na javnih cestah, v Šoštanju 400 tisoč, v Velenju pa 1,2 milijona evrov. Precejšnja je škoda tudi v občini Šmartno ob Paki, prijavili so je namreč za 3,35 milijona evrov. Več kot milijon evrov škode so evidentirali v Občini Rečica ob Savinji, v tej številki so upoštevani tudi vodotoki. Na Vranskem skupna škoda znaša 2,2 milijona evrov. Vladna služba bo občini pomagala s slabimi 153 tisoč evri. Številka je nekatere zbodla v oči, župan Franc Sušnik pa se čudi nekaterim pomislekom, da bi občina prejela preveč sredstev, saj so kot vse lokalne skupnosti prejeli petinski delež glede na ocenjeno škodo. O tem, ali so ši komisije s strani države škodo prišle ogledat in jo tudi ocenile. Sušnik pojasnjuje, da je Vransko, kot je bilo verjetno to v vseh občinah, preverila regijska komisija. Ta, kot mu je znano, na ocenitev škode ni imela pripomb. V občini Žalec se je škoda znižala na prijavljenih 2,5 milijona evrov, kar je seveda precejšnja številka, država pa jim je obljubila 80 tisoč evrov pomoči. Kot je pojasnil vodja oddelka za okolje in prostor Aleksander Žolnir, v prijavljeni škodi ni podatkov o škodi v Novemu in Juteksu, prav tako ne v kmetijstvu in na vodotokih. Sicer naj bi tudi v občini z desetimi odstotki pomagali posameznikom, ki so prijavili več kot dva tisoč evrov škode. MJ, RP, US GOURMET Cmoki • jetrni ali • kruhovi ali • spinami ali • s slanino iz hladilnika. £00 g/450 g 4.73/4,20/kg Gourmet mesni sir v rezinah . al, »fco iz hladilnika, 250 g • rezanci fettuccine ali • špinačni vlivahd ali • vlivanci iz hladilnika, 500 g Pivo v pločevini 5% ygl... 0.51 Pecivo iz krhkega "v steklenici,:. 5% vol., 0,331 • iinški ali • jagodni 2x100g a Hofer sporoča Prodaja samov količinah, običajnih za gospodinjstva. Slike so predlogi za setvi Cčneveljajoza izdelke brez dekoracijskih dodatkov.. Cene so v evrih in vMjuÈuji NOVI TEDNIK DOGODKI KJE SO NAŠI POSLANCI Poštarske volitve Volitve predsednika države minevajo v nekakšni sivi neopaznosti, ki jo nekateri kolumnisti imenujejo celo kvaliteta. Ni jasno, ali je ves blišč predsedniške funkcije odšel s slovesom Milana Kučana, ah ga je razblinila gu-rujevska odsotnost Janeza Drnovška, vztrajno vladno demontiranje pomena te funkcije, ali pa je vodilna trojica tako nekonfliktno umirjena, ostali kandidati pa premalo drugačni, da bi razgibali predvolilno kresanje. Iskre sproža samo kontro-verzni Zmago Jelinčič, po mnenju nekaterih pa bi lahko s kakšno od svojih hujskaških izjav tik pred začetkom volilnega molka celo skočil na drugo mesto in povzročil lepennovski družbeni pretres. Ob medijsko nezanimivi volilni kampanji se vroče teme pojavljajo v obrobnem dogajanju. Tako smo dobili zaplet z volivci v tujini, saj je namesto nekaj tisoč kot doslej, državna volilna komisija (DVK) izven meja države poslala blizu 40 tisoč praznih glasovnic. Državni zbor (DZ) je namreč julija lani spremenil zakon o volitvah, tako da mora glasovnice dobiti vsak, vpisan v volilni imenik naših državljanov, ki stalno živijo v tujini. Kost so takoj začeli glodati pravniki, saj po drugi strani v zakonu o evidenci volilne pravice piše, da morajo volivci v tujini namero o glasovanju po pošti sporočiti volilni komisiji. Medtem ko nekateri trdijo, da mora volilna komisija utemeljiti svojo odločitev, drugi navajajo ustavno načelo, po katerem se nikoli ne smprava< naprava le solarni sistem ali kotli na biomaso. Mi imamo nešteto dokazov, da to ne drži. Poleg tega so naložbe v solarni sistem za polovico dražje od toplotnih črpalk, pri čemer pri ogrevanju z biomaso ne privarčujemo niti kilograma ogljikovega dioksida. Ampak državni lobi ima očitno interese, da podpira samo ene sisteme izkoriščanja obnovljivih virov energije, medtem ko toplotne črpalke zapostavlja na celi črti.« Subvencije za vgradnjo toplotnih črpalk za sanitarno vodo so se pred petimi leti znižale za polovico, že tri leta pa jih sploh ni več. Toplotne črpalke za ogrevanje so trenutno subvencionirane z 2.100 evri, »a ker vloga za uporabo podtalne vode zahteva vrsto potrdil in soglasij, investitorje kmalu mine začetna dobra volja, poleg tega morajo za te papirje odšteti polovico subvencije.« Med ostalimi težavami je dobitnik regijske gazele izpostavil tiste, ki so skupne vsem manjšim podjetjem. Plačilna nedisciplina, primanjkljaj usposobljenega kadra, preveč »zakomplicirani« razpisi za pospeševanje podjetništva in pomanjkanje primernih in cenovno dostopnih zemljišč za razširitev. »Razumemo potrebo po skrbnem in umnem gospodarjenju s prostorom, ne razumemo pa takšne neobjektivnosti pri dodeljevanju gradbenih parcel oziroma obrtnih con. Če so že kje na razpolago, so takoj razgrabljene ah pa so nekajkrat predrage (primer Arnovski gozd, ki je namenjen prekupčevanju, saj so parcele predrage). Prva ovira je najbrž ministrstvo za kmetijstvo, ki ima raje zemljo brez prihodkov. Saj ne želimo kvalitetne zemlje, čeprav, zanimivo, za gradnjo trgovskih centrov in diskontov tudi ta ni vprašljiva.« Vse že vgrajene toplotne črpalke Termotehnike (okoli 10 tisoč) so do danes prihranile 70 tisoč ton izpusta ogljikovega dioksida v okolje. »Če malo poštenosti in razsodnosti manjka na ravni vladnih inštitucij, je obojega pri običajnih ljudeh hvala bogu dovolj, saj se zanje čedalje pogosteje odločajo zaradi stroškovnih in ekoloških prednosti,« pravi Kronovšek. Stisko s prostorom bo Termotehnika začasno poskušala rešiti s postavitvijo šotora, dolgoročno pa upa, da se bo tudi v občini Braslovče našel prostor za obrtno cono. ROZMARI PETEK »Od podtalnice si sposodimo le 3 stopinje,« je ministru Podobniku razjasnjeval Kronovšek, »in moramo za to tedensko poročati o uporabi vode. Saj to je prava papirna vojna.« Tuš po meri poslovnih partnerjev Za svoje poslovne stranke Cash&Carry centrov je Skupina T\iš oblikovala nov program zvestobe Biznis+. V sodelovanju z 12 ponudniki so izbrali 38 izdelkov in storitev po posebno nizkih cenah, ponujajo pa jim še poslovni najem tovornega ali osebnega vozila, izobraževanja (na primer intenziven trening iz sodobnega protokola strežbe jedi in pijač), sklenitev zavarovanj in najem konferenčnih dvoran, catering, potovanja in celo izdelavo koledarjev. RP (StöQ punner i najboljšim okusom 7 (L)judje z veliko začetnico Ljudem je treba pokazati, da jih imaš rad Kristina Očakar svoje varovance še vedno obiskuje, tudi če se preselijo v dom za starejše Nega bolnih in onemoglih, čiščenje stanovanj, priprava zajtrkov, razvoz kosil, predvsem pa pogovor se vsakodnevno znajdejo na urniku Kristine Očakar z Vranskega. Po poklicu je bolničarka negovalka in skrbi za ljudi iz občin Vransko in Tabor. S pomočjo na domu se ukvarja že šest let v okviru Zavoda Pelikan-Karitas. Skrbi za približno deset ljudi, ki potrebujejo njeno pomoč. Kristina Očakar se je za delo negovalke odločila predvsem zaradi svoje sestre, ki je duševna bolnica, in zaradi očeta, ki je bil dolgo časa bolan. »Videla sem, kako je bil oče srečen, kadar sem mu posvetila svoj čas in mu pomagala,« pripoveduje oskrbovalka, »njegovo veselje ob moji pomoči je bilo tisto, kar me je nagovorilo, da stojim ob strani nemočnim.« Kristina pravi, da ima med delom vedno v mislih bolezen in trpljenje ljudi. Poskuša jim prinesti veselje in srečo vsaj za trenutek, če že ne za dlje časa, ter jih potolažiti, kadar jim je hudo. »V tem delu najdem samo sebe, ob tem sem srečna,« je zadovoljna, »tudi kadar imam težave doma, te izginejo, kakor hitro se posvetim svojim varovancem. Pri njih si näherem novih moči za življenje.« Socialna oskrbovalka je najbolj srečna, kadar lahko za svoje paciente nare- POZOR, HUD PES Negovalka Kristina svoji varovanki najprej nežno umije obraz, po končani negi pa se z njo še pogovori in pošali. di kaj dobrega, saj pravi, da so tudi za drobne pozornosti zelo hvatežni. Spominja se primera, ko je na domu negovala varovanko z alzheimerjevo boleznijo. Nekoč, ko je ostala z njo sama, se ji je zdravstveno stanje poslabšalo. Kristina je na varovankino željo poklicala duhovnika, ki je sicer takoj prišel, a se je vmes varovankino stanje k sreči že izboljšalo. Vendar pa je bila najbolj srečna, ker se je negovalka zavzela zanjo in se ji posvetila: »Mislim, da ji je največ pomenilo to, da sem ji namenila vso svojo pozornost. Drugače je V našem uredništvu se je doslej nabralo že 1.545 kuponov, samo ta teden pa smo prejeli 238 vaših glasov. 1. Majda Makovšek ... 2. Cvetka Operčkal.... 3. Kranko Koštomaj ... 4. Klavdija Brežnik .... 5. Sabina Kolar.......... 6. Sonja Mastnak....... 7. Olga Zidan.............. 8. Tomica Kordiš........ 9. Brigita Muškotelc... 10. Ivanka Tofani......... .. 381 glasov ..............279 ..............251 .............240 ...-...........107 ................74 ...............42 i(L)judje z veliko začetnico; ; Glasujem za (ime in priimek, točen na; .lov all naslov ustanove): i I Moj naslov (ime in priimek, ulica, kraji j Kupon pošljite na Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje, j Vsak teden bomo med pošiljatelji izžrebali dobitnika hišnega daril. bila vedno tiha in mirna, tistega dne pa je vstala iz postelje in me od sreče objela.« Tudi kadar Kristina odide na dopust, njeni varovanci komaj čakajo, da se vrne v službo in jo že močno pogrešajo. Predana negovalka ljudi pogosto obiskuje tudi izven delovnega časa. Nikoli ne odreče pomoči, kadar jo kdo potrebuje. Svojih varovancev ne pozabi, tudi kadar se preselijo v dom starejših. Če le ima pol ure prostega časa, skoči na obisk, da jih poboža in pozdravi. Njeno delo zahteva, da svoje ljudi neguje, jim čisti in kuha, jih spremlja k zdravniku ali na sprehode, najpomembnejše pa je, da jim prisluhne ter jim nudi duševno podporo. Do njihovih domov se pripelje z avtomobilom, pozimi pa mora dostikrat pešačiti, včasih tudi uro daleč, vendar je to ne moti. »Edina težava pri mojem delu je čas,« zavzdihne, »časa je vedno premalo. Ti ljudje bi potrebovali veliko več, kot jim mi lahko damo v uri ali dveh, ko smo pri njih.« Delo ji je vedno v veselje, težko ji je bilo le na začetku, ko je svoje varovance obiskala prvič, a je začetni strah hitro minil. »Težko je tudi, kadar se Nagrajenka tega tedna je Elica Operčkal, Razdelj 1,3203 Nova Cerkev. /T A FINOMEHANIKA DRAGICA DOBRAJC s.p. \ Na okopih 2 c \J *J<) 3000 Celje Tel.: 03/492-61-20, GSM: 041/364-640 AKCIJA FOTOKOPIRNI STROJ CANON IR 1018 -585,60 EUR (cena je z DDV-jem) programi Canon, Minolta, DeLa Roue, Olympia,... stroji ža štetje denatja ' ostalo... Silaki komu zdravstveno stanje nenadoma poslabša,« požrtvovalna negovalka spregovori o temnejših straneh svojega dela, »vedno me je strah, ah bom dovolj hitro in pravilno ukrepala, čeprav mi je doslej vedno uspelo najti pravi trenutek za pomoč.« Skupaj obiščeva tudi eno izmed njenih varovank, Alojzijo Goričan, ki ima multiplo sklerozo in že mnogo let ne more niti vstati iz postelje. Kristina jo najprej prisrčno pozdravi, nato pa sede k njej na posteljo in se z njo pogovori o vsem, kar se je dogajalo po zadnjem obisku. »Kristina je super, zelo lepo skrbi zame,« mi zaupa Alojzija, »vedno kadar pride k meni se pohe.-cava in poklepetava. Trije obiski na teden so zame veliko premalo, vendar pa izkoristim ta čas in se z njo o vsem pogovorim.« Negovalka nato svoji varovanki nežno umije obraz in mi medtem pove, da vsakič znova občuduje Alojzijo: »Ona je res pravi dobrovoljček. Tudi zaradi nje vedno znova spoznavam, da pri mojem delu največ pomeni, da znaš človeku prisluhniti in se z njim pogovoriti ter pokazati, da ga imaš rad in ti ni vseeno zanj.« KATARINA ŠUMEJ Naravnost grozljivo je, ko slišiš vesti, kot je recimo tista o smrti dvajsetletnica pred diskoteko Global. Če samo pomisliš, kot recimo starš, da se lahko kaj takšnega zgodi tuđi tvojemu otroku, ki gre na navidez nedolžen večerni sprehod. Država se seveda na takšne in podobne dogodke običajno odziva post festum, ko že pride do tragedije, ko je čas in dogodke nemogoče zavrteti nazaj, temveč se lahko zgolj poigravamo s »se-kundami do katastrofe«. Pred časom smo imeli podoben dogodek v Celju, kar sem izvedel šele tedni, ker me v tistem času ni bilo doma. Tovrstnih dogodkov je seveda povsod več kot dovolj. Trenutno nam država obljublja trše prijeme, večji nadzor in na nek način povečuje kompetenc.e policije^ Pravzaprav je dilema med večjo varnostjo' in manjšo svobodo ali obratno vedno prisotna v takšnih primerih, kaj je sploh prav, zagotovo pa je mogoče razmišljati tudi drugače. Problem, ki se pojavlja pri nas, je večplasten, po mojem prepričanju izhaja predvsem iz spremenjenih lastniških razmerij, samega načina poslovanja... Varnostne službe, kot smo jih poznali v socialističnem siste-mu, so seveda sčasoma precej spremenile svoje namembnosti, tüdi materialne odgovornosti so bistveno večje. Varovanje lokalov, predvsem na nek način redarska služba, pa je posel, ki je še toliko bolj zahteven. Komunikacija "ž ljudmi je seveda bistveno težav-nejša, ko je treba varovati lastnino, sistem obratovanja, ki je zavezan tržni logiki, obenem pa poskrbeti tudi za to, da se poleg zaščite nekega najemnika varnostne službe dobro počutijo tudi gostje Skratka, trikotnik, ki ga je treba na nek način izgraditi v korist vseh -in v čim bolj enakostrani-čen model. In to je haloga predvsem redarske službe. To pa je vsekakor že sistem. Piše: MOHOR HUDEJ mohorh@hotmail.com ki zahteva določena znanja, obvladovanja medosebne komunikacije in predvsem resničnega interesa, da do fizičnega konflikta ne pride. Če je svojčas lahko varnostno službo opravljal vsak, ki je po malici lahko »zgvihtal« več kot 100 kg in bi lahko že s svojo fotografijo v »špajzu« strašil otroke, ki kradejo marmelado, ravno zgornje navedbe o družbenih spremembah naravnost kličejo po tem, da se postavijo jasna pravila, pravno podprta ustrezna znanja, opravljanje licenc, ki seveda ne smejo biti birokratska ovira za vzpostavitev te službe, temveč vzpodbujevalec za vzpostavitev legalnosti in profesionalnosti tovrstnega ceha. Skratka, gre za to, da se pri vhodu v diskoteke ah podobne lokale pojavijo ljudje, ki imajo za seboj pravno službo, opravljeno ustrezno šolanje, ki ga izvajajo za to usposobljeni predavatelji, urejen sistem materialnega nagrajevanja in ustrezne fizične in mentalne sposobnosti. Alarmantno pa je, da se tako kot v primera Globala pred vrati pojavi človek, ki zdravi svoje komplekse na način, ki se v zadnjem stadiju izkaže kot morilski; človek, ki ne loči tega, da je njegova služba nekaj drugega kot služba boksarja v boksarskem ringu. Spet klasičen primer premajhne osveščenosti, ki sem ga omenjal že v zvezi z motoristi in določenimi lastniki psov. Vsak lastnik lokala, ki najema varnostnike, bi se, preden koga najame, moral pravzaprav vprašati, če se le-tega ne boji sam! Če se ga, naj še en- maowAH Conrad Electronic Vodnikova 6, Celje Tel: 03/491-25-50 E-pošta: conrad@edicom.si www.conrad.si IZSUSEVALCI PROSTOROV že od 227 EUR dalje, NAJVEČJA PONUDBA VREMENSKIH POSTAJ, TERMOMETROV IN VLAGO M ETROV, TV LCD 30" HD že za 399 EUR. si je n ji katalog 2008. CONRAD - VEDNO KAJ NOVEGA ZA VAS! www.novitednik.com 8 VJU »Želim si, da bi se me manj bali« Hilda Tovšak: »Ko pridem na gradbišče, se to začuti.« - Zaradi ločitev večja potreba po stanovanjih »Zagulena«, a pravična, bi bil opis prve dame Ve-grada s strani njenih uslužbencev. Njeni moški, mož in trije sinovi, bi priznali, da je bivanje z njo naporno, njeni vrstniki v mladostniških letih pa povedo, da je Hilda Tovšak že takrat znala poprijeti za vsako delo in pri njem tudi trmasto vztrajati. Kot danes, ko je delovanje Vegrada prestopilo tiržavne meje in se iz zgolj izvajalca del prelevilo tudi v investitorja novih, pogostokrat luksuznih objektov. Hilda Tovšak je za mnoge »atrakcija« ne zgolj zato, ker je direktorica, temveč še bolj zato, ker je direktorica gradbenega podjetja. »Sama del ne delim na moška in ženska in tudi ne na moške in ženske direktorice, ampak (vsaj upam, da se to opazi) na sposobne in nesposobne ljudi. Mogoče je neobičajno in morda kdo tudi malo bolj s težavo prenaša, da na takšnem mestu ne sedi moški s kravato, a sama ob tem nimam nobenih kompleksov. Celo razumem malo moškega šovinizma, kljub temu se počutim sposobno in enakopravno za takšno delovno mesto. Pomembnejši so mi rezultati kot kakšna slovenska privoščljivost. Torej, v Vegradu se dobro počutim in upam, da se bom še naprej.« Vaša gradbišča je malo-dane opaziti v vsakem večjem slovenskem kraju. Kako vam to uspe? V čem je skrivnost uspeha? Skrivnost vsakega uspeha je v trdem delu. Že od doma sem prepričana - izhajam iz velike kmečke družine, kjer smo morali trdo delati - da če trdo delaš, uspehi ne izostanejo. Sama sem si pri prevzemu Vegrada zadala, da je potrebno vsako delo postaviti tako, da si konkurenčen. Nihče ti ne more ne z 1 obiranjem ali zvezami narediti uspéSnega podjetja, če to ne naredi vodstvo s svojimi zaposlenimi. Zato mi nismo odvisni od trenutne politike, ampak predvsem od dobro opravljenih projektov. Če Vegrad primerjam s konkurenco, torej z večjimi slovenskimi gradbenimi podjetji, ki imajo med 70- do 80-odstotni delež v javnih naročilih, lahko z veseljem povem, da pri nas ta delež znaša pod 25 odstotkov. Ker nismo toliko odvisni od neke usmeritve vlade, smo lahko uspešni tudi v tujini. V Sa-viidriji gradimo enega največjih turističnih kompleksov na Hrvaškem, prisotni smo še v Ukrajini, Rusiji. Mi- Nič slim, da smo pravilno usmerjeni, kar pa je možno le, če imaš prave projektante, prave izvajalce in tudi neko vizijo in ugled, ki pa ga, upam da, Vegrad pridobiva. V zadnjem času se Vegrad vse pogosteje pojavlja ne le v vlogi izvajalca, temveč tudi investitorja gradbenih del ... Kar velikokrat smo v vlogi investitorja, saj imamo več kot odlično projektantsko skupino, da lahko načrte tudi uresničimo. Pomembnejša takšna gradbišča so na Celovškem dvoru v Ljubljani, kjer bomo postavili in financirah poslovno-stanovanjski objekt z 900 stanovanji. Tudi v središču Zagreba na Kva-ternikovem trgu smo investitor poslovno-stanovanj-skega objekta, kupili smo Delamaris, kjer načrtujemo veliko turistično destinaci-jo. Ali bodo cene stanovanj in poslovnih prostorov še kar naprej rasle? Zdi se namreč, da so že sedaj dosegle višek. Koliko stanovanj bomo torej še gradili, želite pravza-.prav vedeti. Pravimo, da je rojstev vedno manj, po drugi strani pa je vedno večja potreba po stanovanjih. Povezave sicer na prvi pogled sicer res ni. Vendar pozabljamo, da je standard vedno višji. Desetletja nazaj je bilo normalno, da so dve, tri generacije živele skupaj v neki bivalni enoti, danes pa že vsakemu skorajda mladoletniku, ki se ne razume s starši, le-ti priskrbijo stanovanje. Bivalna kultura je bistveno višja, zato tudi potrebuje veliko stanovanjskih enot. Pa še eno statistično dejstvo vpliva na povpraševanje po stanovanjih; pri nas je veliko ločitev in tudi te potrebujejo nove stanovanjske enote. Skratka, potreba po stanovanjih je precejšnja. Mislim, da kar zadeva nepremičninski trg, če izvzamemo Ljubljano, cene niti niso pretirane. Res pa je, da se cene v Ljubljani izjemno navijejo. Pa ne zaradi gradbenih stroškov, temveč zaradi nenormalno visokih cen zemljišč in komunalnih prispevkov. Zato na nepremičninskem trgu po mojem mnenju ni pričakovati prehudih sprememb ali celo cenejših nepremičnin. Še prej kot direktorica Vegrada ste slovenski javnosti postali znani kot poli- tičarka. Kakšne so razlike med tema dvema funkcijama? Karkoli počnem, delam to zelo resno. Politika je bila zame izjemno pozitivna izkušnja in si upam reči, da bi bila težko uspešna na tem mestu. Če ne bi imela prej izkušenj v politiki. Vendar gre tam za nekaj povsem drugega. V politiki je več govorjenja, rezultati niso izmerljivi, cilji se prilagajajo bolj trenutnim, kratkoročnim interesom ... Kljub vsemu je tudi v politiki potrebno znati dobro upravljati in delati, čeprav zadeve niso izmerljive. V gospodarstvu so cilji jasno postavljeni, rezultati so izmerljivi in po njih se ocenjuje uspešnost podjetja. Na politiko imam Sicer lepe spomine, dobila sem pozitivne izkušnje, zato mi sploh ni žal, da sem se vanjo podala. Vrnili pa se ne bi? Nikoli ne rečem ne. V tem trenutku sem okupirana z Vegradom, lahko pa me kdaj pot zanese nazaj. Na katere stvari ste bili sami kot političarka najbolj ponosni? Predvsem na to, da sem marsikatero žensko spodbu- Pravnica Hilda Tovšak iz Mislinje je direktorica Vegrada postala pred šestimi leti, ko je bilo podjetje še v rdečih številkah. Pred tem je bila aktivna političarka Nove Slovenije in Slovenske ljudske stranke, še pred tem pa je bila kot pravnica zaposlena v Vegradu. Je poročena in mati treh, sedaj že odraslih sinov. Kot pravi, »svoje moške« kljub delu vsako nedeljo razvaja s kosilom. Da ostane »fit«, vsak teden opravi kondicijski trening s tisoč metri višinske razlike. Kljub temu, da jo mika še veliko osebnih in poslovnih izzivov, so trenutno vse njene moči usmerjene le v Vegrad, »kjer želimo narediti močan prodor v bivše republike nekoč skupne države.« V naslednjih letih jo čaka še popolna konsolidacija Vegrada, v katerem je trenutno država 29-odstotna lastnica. dila, da je kandidirala in bila tudi v parlamentu (ko sem bila sama aktivna, so bile ženske v politiki redke). V kolikor bom kdaj imela čas, si želim, da bi predavala oz. spodbujala ljudi za odločitve, bodisi za vstop v politiko ali v gospodarstvo. Sama kot žena in mati lahko povem, da sem bila ves čas zelo aktivna, pa sva z možem kljub temu normalno vzgojila tri krasne sinove, na katere sva lahko le ponosna. Ni res, da v kolikor se podaš v resno menedžersko delo ah politiko, da ob tem družina propade. Jaz sem živi dokaz, da temu ni tako. In da si lahko uspešen na obeh področjih. Kako pa menite, da bi vas opisali drugi? Kakšni ste kot mati, žena, direktorica? V Vegradu bi rekli: »Uf, je >zagulena<, ampak pravična. Včasih hoče preveč.« Mož bi rekel, da sem zelo pridna, ampak doma preveč gospodovalna, sinovi pa: »Naša mama je stroga, a hkrati dobra.« Gotovo je sobivanje z mano zahtevno, tako doma kot v službi. Zelo redko dovolim, da se nekaj ne da, vedno iščem pot k cilju in jo tudi vedno najdem. Tukaj sem res neizprosna. Najprej do sebe, nato do tistih, ki so v nekem sobivanju z mano. Mogoče imam občutek, sploh v podjetju, da bi bilo lahko več spoštovanja, manj pa tega, da bi se me ljudje bali. Vendar to je težko. Mi smo zelo velik kolektiv, čez dva tisoč nas je, in tukaj mora vladati nek red, disciplina. Tu ne more vsak delati, kar želi, saj nismo znanstveni inštitut, ampak proizvodno podjetje, ki iz meseca v mesec živi od narejenih kvadratnih metrov. Če me že vprašate, bi si želela, da bi se me ljudje manj bali, ampak očitno brez tega ne gre. Ko pridem jaz na gradbišče, se kar »začuti«. Pred kratkim me je poklical investitor in me vprašal, kdaj pridem k njim. Pa sploh nisem imela namena priti in sem se vprašala, ali sem mogoče kaj pozabila. Nato mi je povedal, da pri njih že dva dni čistijo gradbišče, ker naj bi prišla jaz ... Saj po svoje pa je najbrž tudi prav, da se pozna, kdo je prvi. Časa zase pa vam najbrž ob vsem tem zmanjka ... Naj ne zveni čudno, ampak meni je tudi delo prosti čas. Služba me ne obremenjuje in mogoče sem tudi zato tako dobrovoljna, nasmejana, saj mi je to stil življenja. Reči moram, da sem zadovoljen človek, ker lahko delam, ker sem fizično in psihično sposobna za delo in ker me delo nikoli ne spravlja v obup. Kljub temu, da sem zaspanka, sem, odkar sem direktorica, zelo redoljubna in moj delovnik se velikokrat začne že pred šesto uro. To pa zato, ker zgolj v Sloveniji delamo na 60 mestih in kadar imam sestanek z našimi ljudmi na deloviš-čih, je dobro, da ga opravimo v zgodnjih jutranjih urah, saj morajo nato na svoja delovna mesta. Izogibam se sestankom sredi delovnega dne. Čez dan sledi tisto, kar mora opraviti vsak direktor. Prej ste me vprašali, v čem je skrivnost uspeha. Veste, delo ne išče nas, ampak mi delo. To, da dobiš prave informacije, ti vzame veliko časa, in ura se večkrat prevesi čez polnoč, ko prihajam iz Ljubljane. To mi ni hudo, saj to rada delam. Ko pa ne bom več rada delala, se mi pa tudi po tem delu ne bo tožilo. ROZMARI PETEK NOVI tednik AKTUALNO 9 Pričakovana najdba umetnin? Del ukradene zbirke slik podjetnika Franca Riemer j a našli v Beogradu kraja leta 2004 s pomočjo Interpola dobila epilog? Med slikami priznanih avtorjev, ki jih je srbska policija zasegla v Beogradu, so tudi štiri od 35 slik, ki so jih leta 2004 spektakularno ukradli iz Riemerje-ve vile v Slovenskih Konjicah. Slike bi naj bile v rokah mednarodne združbe, specializirane za krajo umetnin, zato je v preiskavo vključen Interpol. »Pričakoval sem, da bodo slike nekega dne našli. Vedelo se je, da so nekje na območju, kjer so jih tudi odkrili,« pravi Franc Riemer, prepričan, da se bo sedaj, ko je v raziskavo vključen Interpol, prej kot slej razkrila celotna zgodba, povezano s krajo. Namigovanj, da je krajo umetnin iz dobro zavarovane Vile Marije organiziral sam, če ne on, pa njegov sin, namreč še ni pozabil. »Potrdilo se bo, kar sem ves čas trdil,« pravi. Kdaj bo to, sicer ne more napovedati, saj je odvisno od uspešnosti preiskave. »Vsi molčijo. Bojijo se mafije,« pripomni. Kraja leta Tatvina, ki je začela dobivati epilog, se je zgodila 24. marca 2004. Okoli 2. ure ponoči so neznanci vlomili v poslovno-stanovanjski objekt Vila Marija v Slovenskih Konjicah, last Franca Rie-merja. Iz notranjosti naj bi odnesli 35 umetniških slik, med katerimi naj bi bila dela Rembrandta, Van Dycka in Moneta, zmanjkalo pa naj bi še nekaj drugih vrednih in starih predmetov. Riemer je že takrat dejal, da je šlo za dobro organizirano skupino tatoy, ki so morah prostore dobro poznati, saj naj bi ga okradli v sedmih minutah. Ravno ta kratek čas je vzbudil med ljudmi veliko dvomov. Riemer je namreč pred leti že bil tarča roparjev, zato je svoje objekte, tudi Vilo Marijo, odlično zavaroval. Visoka kovinska ograja, dva psa in tehnično varovanje očitno niso bih dovolj. Ampak skromnih 7 minut, da tatovi vse to premagajo, vlomijo in odnesejo toliko umetnin? Govorice še do dandanes niso potihnile. Namigovanja, da je s »krajo« hotel iznajdljivi podjetnik do zavarovalnine, so se sfižila, saj slik ni imel zavarovanih, vsaj ne pri naših zavarovalnicah. Veliko se je govorilo tudi o pristnosti umetnin, za katere je Riemer zagotavljal, da so neprecenljive vrednosti. Zanj zagotovo, saj je preverjeno velik ljubitelj umetnin in starin, zlasti starega pohištva. Ah gre samo za nastopaš-tvo podjetnika, ki velja za enega bogatejših Slovencev Bo Franc Riemer »Pričakoval sem, da bodo slike našli.« (Foto: GK) ali za resnično ljubiteljstvo, sploh ni pomembno. Prav tako ne njegovi motivi pri podpori Likovnih prijateljevanj Slovenske Konjice - Zreče, na katerih rad odveže mošnji-ček tako za nakup likovnih del kot tradicionalno za prvo od desetih steklenic posebne polnitve vina, s katero polnijo štipendijski sklad. Je bil med ustanovitelji Golf kluba Zlati grič iz ljubezni do golfa ali ker ta igra priti-če petičnežem? Vsekakor ga rad igra: »Malo, a z veseljem,« pravi. Nos za posle Znani podjetnik namreč tudi dela, ne samo igra golf, se vozi s prestižnimi avtomobili in hodi na prireditve, kakršen je Operni ples na Dunaju. Njegova firma Gradir je zrasla na težkih gradbenih strojih, ki jih je mogoče videvati doma in v tujini. Zadnje leto ga pot pogosto vodi v Črno goro. Družba Gradir Montenegro je namreč avgusta lani za kupnino 401.000 Vila Marija, iz katere so pred leti ukradli dragocene slike. evrov postala lastnica rudnika svinca in cinka Šuplja stijena v bližini Plevlja, pridobila pa je tudi 20-letno koncesijo. Takrat se je Riemer zavezal, da bo v propadajoč rudnik, ki ni obratoval že od leta 1986, investiral skupno 19 milijonov evrov. Že v prvem letu j e porabil velik del te vsote: »Vse postavljamo na novo, tako da bo rudnik tudi kar najmanj obremenjeval okolje. Pričakujem, da bomo začeli s proizvodnjo prihodnje leto,« napoveduje. Pri tem se mu kar smeje, saj naj bi bile rezerve svinčeve in cinkove rude v rudniku Šuplja stijena približno 90 milijonov ton, cene cinka, še zlasti pa svinca, pa so v zadnjem času poletele v nebo. Če bodo že v prvem letu nakopali 200 tisoč ton rude, do leta 2026 pa celo 750 tisoč ton ... To bo denarja! Franc Riemer ima pač nos za posle. Sam priznava, da je tako: »Tega se. ne moreš naučiti na nobeni univerzi...« Stavim, da bomo vseeno več kot o delu v črnogorskem rudniku slišali o kakšni morebitni novi vili ali (zagotovo) avtomobilu, ki mu ga bodo vsi zavidali (zdaj menda čaka na 1,5 milijona evrov vrednega bugattija, model ve-yron; da je kot prvi Slovenec že pred leti kupil luksuznega maybacha, pa tako vsi vedo). Če se seveda ne bo zgodil še kakšen skrivnostni napad (še pomnite Termoelektrarno Šoštanj?), ali spektakularna tatvina. No, vsaj tista iz leta 2004 bo, upajmo, dobila epilog. MILENA B. POKLIČ Rozman na čelu Socialnih demokratov Stane Rozman je novi predsednik območne organizacije celjskih socialnih demokratov, ki povezuje člane stranke iz občin Celje, Dobrna, Vojnik in Što- Potem ko je pred poletjem iz osebnih razlogov kot predsednica območnega odbora odstopila Andreja Rihter, sicer tudi podpredsednica v Pahorjevi stranki, so pripravili volilni zbor območne organizacije SD in ga v sredo zvečer tudi izpeljali. Volivce v stranki je med tremi kandidati najbolj prepričal Rozmanov program. Stane Rozman, dolgoletni podpredsednik celjske območne organizacije, podžupan, sicer pa profesor na srednji ekonomski šoli, je v svojem nasto- pu predvsem izpostavil socialni čut, ki ga mora stranka še naprej gojiti, predvsem pa je po njegovem napočil čas za socialno pravično državo. Pridružil se je mnenju vseh sodelujočih v razpravi, da je na naslednjih državnoz-borskih volitvah čas za zmago stranke, kar pa pred članstvo in območno organizacijo postavlja zahtevne nalo-' ge tako pri kadrovanju kandidatov za poslance kot tudi pri utrjevanju položaja stranke v celjskem prostoru. Rozman bo območno organizacijo vodil do držav-nozborskih volitev v letu 2009, ko bo redni volilni zbor območne organizacije stranke. BS Studenti bodo darovali kri Klub študentov občine Celje je v sodelovanju z ostalimi študentskimi klubi regije pripravili krvodajalsko akcijo. Študenti bodo kri darovali v ponedeljek. Prijave zbirajo še danes, v petek, po elektronski pošti na naslov podpora@klub-soc.si, še prej pa naj študenti obiščejo spletno stran www.klub-soc.si, kjer se bodo seznanili s pogoji za darovanje krvi. S to akcijo, pravijo v klubu študentov, želijo med mladimi znova zanetiti iskrico dobrodelnosti, ki je v vsakem od nas. BS DPI i n7Nin<:T NA PODROČJU TRŽENJA ZAVAROVANJ V ZAVAROVALNICI TRIGLAV, D. D. OBMOČNI ENOTI CELJE Zaposlimo: ZAVAROVALNEGA KOMERCIALISTA ZA PREMOŽENJSKA IN OSEBNA Pričakujemo: ZAVAROVANJA (m/ž) ■ visoko ali univerzitetno izobrazbo ekonomske smeri ■ dve leti delovnih izkušenj na področju trženja in prodaje ■ znanje angleškega jezika ■ poznavanje programskih orodij v okolju windows ■ komunikativnost in organizacijske sposobnosti Omogočamo: ■ samostojno in dinamično delo na področju trženja zavarovanj pri pravnih osebah ■ možnost strokovnega usposabljanja ■ prijetno, urejeno in ustvarjalno delovno okolje ■ stimulativno plačo Delovno razmerje z izbranim kandidatom bomo sklenili za določen čas enega leta, s polnim delovnim časom in šestmesečnim poskusnim delom. Kandidate bomo o izbiri pisno obvestili v osmih dneh po sklenitvi pogodbe o zaposlitvi z izbranim kandidatom. Ponudbe s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v osmih dneh po objavi na naslov: ZAVAROVALNICA TRIGLAV, D. D., Območna enota Celje, Mariborska cesta i, 3000 Celje. triglav 10 i? Höf! TIOHIK Začeli ločevati V Celju se je začelo poskusno zbiranje biološko razgradljivih odpadkov Z razdelitvijo prvih rjavih zabojnikov po Celju se je v tej občini začelo poskusno ločeno zbiranje biološko razgradljivih odpadkov. Prvi odmevi s terena so ugodni. Uporabniki so se novih zabojnikov in možnosti za ločevanje odpadkov razveselili. Kakšna pa so pričakovanja na drugi strani? Bodo v Javnih napravah zadovoljni s stopnjo ločevanja? Bomo v lične zabojnike, na katerih so tudi navodila, kaj vanje sodi, res odlagali le biološke odpadke? Kakšni so nasveti? Uporabne napotke smo poiskali pri Meti Širca iz razvojne službe Javnih naprav. So napotki, ki ste jih zapisali v zloženki in jo razposlali vsem gospodinjstvom, dovolj? V zloženki je napisano, kaj sodi v zabojnike za biološke odpadke in kaj ne. Za zdaj smo se izognili vsem vprašljivim odpadkom, kjer bi se lahko uporabnikom porajal dvom. Tako v zabojnike ni dovoljeno odlagati ostankov . mesa, kuhane hrane, kosti, ostankov mleka in mlečnih izdelkov in podobno. To sicer so biološko razgradljivi odpadki, a po drugi strani privabljajo živali, od potè-puških mačk do podgan, ptic Je to edini razlog? Ne. Če bi dopuščali v ločenih odpadkih tudi te sestavine, bi se pojavile tudi nepotrebne težave v kompo-starni. Večkrat bi morali izvajati deratizacijo, ki jo zdaj opravljamo enkrat letno. Namnožile bi se živali. Poleg tega bi morali dobiti dovoljenje veterinarske inš- Meta Širca pekcije, ki ima nadzor nad predelavo vseh ostankov odpadkov živalskega izvora. Tu je režim predelave bistveno bolj strog kot za ostale odpadke. Kaj torej sodi v rjave zabojnike? Predvsem razrezano vejevje, zelena rez, trava, ostanki zelenjave, sadja, jajčne lupine, kavna usedlina, ostanki rož, olupki sadja in zelenjave, plevel z vrtov, čajni filtri in še bi se kaj našlo. Za papir, na primer, svetujemo, da ga v gospodinjstvih kot koristno surovino še naprej odlagajo ločeno v za to namenjene zabojnike. Med biološke odpadke pa lahko gre ves popackan papir, serviete in podobno. Iz naštetih odpadkov bomo lahko v kompo-starni zagotovili optimalno ' predelavo odpadkov in dober kompost. Že čez nekaj let pričakujete približno 20 tisoč ton tovrstnih odpadkov letno... Tako je. Kompostarno smo sicer po prvih ocenah in pred- Heimlich, d.o.o., je podjetje s sedežem v Podnartu na Gorenjskem. Dobavlja, vgrajuje in servisira investicijsko opremo (sestavne in rezervne dele strojev in naprav). HENNLICH Zaradi stalne rasti razpisujemo novo delovno mesto: prodajni tehnik/inženir na terenu (m/ž) Vaše delo bo obiskovanje obstoječih in potencialnih strank po celi Sloveniji, vzdr- mainiciativnost, računalniško pismenost in izpit kategorije. Izkušnje na področju prodaje, konstruiranja oz. vzdrževanja investicijske opreme so prednost. Nudimo delo s prijetno;izkušeno ekipo v uspešnem podjetju z vodilnimi svetovnimi znamkami, možnost dela od doma, sodelovanji '....... kovni razvoj (izobraževanja) in napredovanja, ve sprejema 8 dni od objave kadrovslaslt Is, d.o.o., Koprska 72,IQQOLji videvanjih dimenzionirali na predelavo pet tisoč ton biološko razgradljivih odpadkov letno, a smo predvideli tudi možnost dograditve. Po naših raziskavah in podatkih iz Evrope je med skupno količino odpadkov okoli 30-40 odstotkov biološko razgradljivih. Sejalne analize, ki jih opravljamo na deponiji, pa že kažejo, da je teh odpadkov mnogo več, skoraj polovica. Pri odlaganju gospodinjskih odpadkov smo se nekako navadili na vrečke. Kako, je s temi pri bioloških odpadkih? Navadne plastične vrečke ne pridejo v poštev. Gospodinjstva smo zato oskrbeli z 10-litrskimi posodami, v katere lahko odlagajo biološke odpadke neposredno. Če želijo v njih tudi vrečke, morajo te biti biološko razgradljive. Pri nas se jih že dobi v specializiranih trgovinah, a so nekoliko dražje od navadnih. Poskusno zbiranje se je začelo. Kaj boste storili po prvem pobiranju teh odpadkov, čez približno 14 dni? Kam boste odložili odpadke glede na to, da kompo-starna še ne deluje? Ob prvem pobiranju bomo. vse zbrane odpadke odložili na poseben plato pred kom-postarno, kjer jih bomo temeljito pregledali in videli tudi, kakšna je uspešnost ločevanja: Konec meseca bomo poskusno zagnali kom-postarno in za ta zagon biološke odpadke že rabimo. Nikakor pa zbrani odpadki te vrste ne bodo. končali na deponiji. In kakšen uspeh pričakujete? Za zdaj smo še zadržani. Po izkušnjah prejšnjih let, ko smo začeli ločevati papir, steklo in embalažo, pričakujemo tudi tu nekaj začetnih težav. Toda ljudje so vedno bolj osveščeni in se ne branijo tovrstnih novosti. Po začetnih težavah se bo ločevanje, prepričani smo v to, prijelo in obneslo. . BRST Dobrote, ki so jih pripravile celjske levinje, so šle dobro v prodajo, kupcem pa so bile v slast. Levinje za Denisa in sladkosnede Celjski ženski lions klub Mozaik se je izkazal z novo dobrodelno akcijo. Članice so napekle pecivo, ki so ga minulo soboto prodajale v središču Celja, izkupiček pa namenile Denisu in njegovim staršem, da bo življenje na invalidskem vozičku lažje. Domače pecivo, zavitki, doma izdelan sok, zlasti pa zapeljiva kandirana in čokoladna jabolka so šli dobro v prodajo. Celjske levinje so ob tem dogodku sporočale še dvoje. Ob dnevu bele palice so se pridružile akcijam slovenskih lio-nistov za izgradnjo učnih poti za slepe in slabovidne, pripra- vo razstav fotografij, slik in kipov prilagojenih slepim in slabovidnim obiskovalcem, izgradnjo igrišč za slepe in slabovidne otroke ter pomoč pri nakupu invalidskih pripomočkov. Prav tako že napovedujejo nove podobne akcije za mi-klavževo, božič in novo leto. BS, foto: G. KATIČ Celjska SDS v novih prostorih Podpredsednica Slovenske demokratske stranke in evropska poslanka Romana Cizelj Jordan in Janko Požežnik, predsednik mestnega odbora SDS v Celju, sta v ponedeljek na priložnostni slovesnosti predala v uporabo nove prostore stranke v Celju. Stranka jih je uredila v nekdanji Aerovi poslovni stavbi na Kocenovi 4 v središču mesta in so zanjo in za delo njihove poslanske skupine velika pridobitev. Urejeni prostori so predpogoj za še učinkovitejše delo mestnih svetnikov te stranke, delo različnih forumov in vse bolj dejavnega podmladka stranke, je ob otvoritvi poudaril Požežnik in povedal, da bodo prostori služili tudi kot poslanska pisarna državnih poslancev. Jordan Cizljeva se je pridobitve Celjanov veselila, v priložnostnem nagovoru pa opozorila na prihodnje naloge v stranki. Zavzela se je za uvajanje zasebništva v zdravstvu in šolstvu, posebej pa opozorila na naloge, ki v čakajo Slovenijo v času predsedovanja Evropski uniji. Na prvo me- Plezanje na Grmadi Planinsko društvo Grmada je poskrbelo za zanimivo novost. Pri Pečovniški koči na Grmadi so namreč postavili plezalno steno, vsak torek v oktobru in novembru pa med 16. in 18. uro omogočajo vsem, da se na tej steni preizkusijo v plezalnih veščinah. Vsem, ki bodo poskusili, ponujajo pomoč svojih vodnikov in alpinistov. BS - Št. 83-19. oktober 2007 - Nove prostore celjske SDS sta slavnostno odprla predsednik mestnega odbora Janko Požežnik in podpredsednica stranke ter evropska poslanka dr. Romana Jordan Cizelj. sto je postavila skrb za oko- Prostore je blagoslovil lje, energetiko in uvajanje no- celjski škof Anton Stres, vih okoljskih tehnologij. BS JAVNE NAPRAVE javno podjetje, d.o.o. CE WE, Teharska 49 1.: 03 «25 64 ODVOZ IN RAVNANJE Z ODPADKI LOČENO ZBIRANJE ODPADKOV ČIŠČENJE JAVNIH POVRŠIN ČRPANJE IN ODVOZ FEKALIJ novitednik Ne le obnova, tudi vsebina Grad Komenda, po katerem so Polzelani povzeli vse občinske simbole, že več let kliče po obnovi. Sanacija in rekonstrukcija arhitekturnega spomenika je pomembna tako za ohranitev Malteškega viteškega reda kot za razvoj turizma, delovanje društev in organizacijo prireditev. V njem bodo prostor našli tudi knjižnica, glasbena šola in prihodnje leto ustanovljen zavod za kulturo, šport in turizem. Pri tem je pomembno, da na ta način na Polzeli ne bodo dobili le obnovljenega objekta, temveč vsebino, s katero bo grad živel. Malo manj kot tri milijone evrov vredne naložbe si brez pomoči evropskih sredstev in resornih ministrstev na znajo predstavljati, čeprav bo realen odstotek pomoči evropskih sredstev iz prvotnih 85 odstotkov, kot pravi polzelski župan Ljubo Žnidar, padel na 55 odstotkov, ostalo bo prisiljena kriti občina iz svoje malhe. »Temu primerno smo naravnali investicijski program in ga razdelili na obdobje šest let, na dve etapi po tri leta.« Celotna sanacija in rekonstrukcija gradu Komenda naj bi bila tako končana do leta 2013. Občina je sredi julija objavila razpis za izvajalca del, na katerega so se javila tri podjetja, iz Celja, Ljubljane in Slovenske Bistrice, ocenjevanje najugodnejšega ponudnika pa še ni končano. Računajo, da bo izbrano podjetje začelo delati že letos, a najkasneje v prvih treh mesecih prihodnjega leta. MATEJA JAZBEC Bodo žičnice stale do pomladi? Na nedavnem hmeljarskem »likofu« v organizaciji Kmetijske zadruge Petrovče je bilo večkrat zaslediti upanje a boljšo letino v prihodnjem letu. A kakor kaže, bo do takrat treba premostiti kar nekaj ovir. tudi nas v zbornici skrbi, zakaj poročila o škodi vlada še ni obravnavala. Upam, da bo kar najhitreje rešeno, prepričan pa sem, da hmeljarji ne bodo pozabljeni. Kar se tiče obnove, se v Savinjski dolini pojavljajo problemi zaradi denacionalizacije in velikih kompleksov z več lastniki, od katerih nekaterim ni do več do pridelave hmelja. " Tega ne moremo rešiti z zakonskimi predpisi Na nekaterih žičnicah bodo zagotovo težave, vendar morajo ta vprašanja rešiti sami. Škoda Irena Friškovec, specia- pa bi bilo, da slovenski hme-listka za hmeljarstvo v KGZ ljarji ne bi obdržali deleža Celje: »Zaenkrat velja ocena, na svetovnem trgu, še več, de-da.so hmeljarji letos pride- jež bi morali še povečati.« lali samo 1.300 ton hmelja. Poškodovana hmeljišča v Braslovčah večina še pospravlja, doslej so začeli postavljati samo eno žičnico. Kalkulacija za novo žičnico je po izračunih inštituta 13 tisoč evrov za hektar. Hmeljarji so resda dobili odškodnine iz zavarovalnic, od države pa še ne. Prijavili se bodo na razpise v okviru progama razvoja podeželja, ki bodo menda šele novembra. Vsi vemo, da bi morali postaviti žičnice do marca. Torej časa ni veliko in prepričana sem, da bi hmeljarji potrebovali še - dodatno pomoč, da bodo lah- Martina Zupančič, direk-ko do spomladi postavili žič- torica IHP Slovenije: »Pollice in nadaljevati svoje de- membna inštitucija z dolgo-1°-« letno tradicijo ni enostavna za vodenje. V vsakem primeru želimo postati prepoznavni v širšem okolju, pomagati hmeljarjem pri razvoju, pripomoči k boljšemu pridelku z dobrim sadilnim materialom, izboljšanjem ekonomskega položaja, izdelavo investicijskih programov ... Pomembno je, da se aktivno vključimo v pomoč pri obnovi žičnic, da bomo uspeh ujeti korak s trenutno ugodno tržno situacijo, ki se lahko hitro spremeni. Ugotavljamo, da so v zadnjih letih neugodno razporejene pa-Peter Vrisk, predsednik davine, tako da bo namaka-KGZS: »Glede pomoči bra- nje ena izmed nalog, ki se jih slovškim hmeljarjem je zdaj mora IHP lotiti za podporo odvisno od države, da posto- slovenskemu kmetijstvu. Želi, kar je potrebno. V KGZ limo postati slovenski nama-smo predlagali spremembo kalni in učni center, saj je v zakona, tako da so zdaj žič- IHP zbranega veliko znanja, nice obravnavane kot nepre- Tako bi pripomogli k pome-mičnine. Prepričan sem, da nu inštituta v hmeljarskem bo pomoč takšna, da bo po- in tudi širšem prostoru.« krila najhujšo škodo, ki so URŠKA SELIŠNIK jo utrpeli hmeljarji, čeprav Foto: DARKO NARAGLAV www.novitednik.com Zgodba o kruhu, hmelju in ljubezni in gozd V petek je bila v okviru meseca požarne varnosti na območju Marija Reke v Preboldu in Knezdola v občini Trbovlje skupna gasilska reševalna vaja Smrekovina 2007. Šlo je za skupno vajo dveh sosednjih regij, kot je dejal poveljnik gasilske zveze Prebold Branko Verk. »Izvedli smo taktično-operativ-no vajo s predpostavko večjega požara na objektih Marija Reke v naselju Smrekovina in razširitvijo požara na gozdne površine.« V vaji je sodelovalo približno 140 gasilcev iz sedmih društev Gasilske zveze Prebold in društev trboveljske gasilske zveze, ki so z vajo preizkusih pripravljenost ob požaru na objektih in v naravi. MJ, foto: DN Savinjski pregovor pravi, da kogar hmelj oprasne, ga oprasne za vedno. Irma Ma-rinčič Ozbalt je ena tistih, ki se jim je Savinjska dolina, prepojena s svojstveno podobo in vonjem, za vedno zapisala v srce, nekaj svojih pričevanj pa zapisala v knjižici Obiravka Micika. Knjigo so predstavili v petek, žal pa se pisateljica predstavitve ni mogla udeležiti. Ozbaltova je v Šempetru v Savinjski dolini preživela otroška in mladostna leta, nato je živela v Avstraliji, spet v Sloveniji, zadnja tri desetletja pa živi v Montrealu. Gre za vitalno gospo v 80. letih, ki je zgodbo o Miciki s Kozjanskega zapisala šele lani, dogajanja pa postavila v daljno preteklost, ko so v savinjskih hmeljiščih ročno obirali hmelj. S pisateljico je povezana Milena Moškon, ki si z Ozbaltovo dopisuje več let. »Poslala mi je več zgodb, nikoli pa ni zahtevala, da bi jih objavili. Vendar je vsak, ki je prebral knjigo o Miciki, pomislil, da si zasluži knjižno objavo,« je poudarila Moškonova. Gorele so hiše Preboldski in trboveljski gasilci združeni v vaji Smrekovina 2007. S predstavitve knjige Obiravka Micika, ki jo je na pot pospremil Savinjski kvartet. Knjigo, ki jo je Ozbaltova, profesorica slovenščine in angleščine, tudi sama prevedla, je izšla v dveh jezikih, krasi pa jo grafika Rudija Španz-la, ki ga je pisateljica poznala, saj je večkrat hodila skozi njegove rodne Griže. Kakor je poudarila Anka Krč- mar, j e zgodba o Miciki zgodba o kruhu, hmelju in ljubezni, Majda Virant pa neprecenljivo lepoto zgodbe vidi v dejstvu, da je pisateljica vsa ta dolga leta nosila v sebi spomin na savinjska hmeljišča. Ozbaltova je med drugim poučevala tudi v nižji gim- naziji na Polzeli in ob predstavitvi knjige so spomin na mladostna leta obudili tudi njeni učenci, žalski župan Lojze Posedel pa je poudaril, da bi morali podobno kot pisateljica v tujini tudi doma bolj ceniti slovensko zemljo. 12 ŠENTJUR] LAŠKO NOVI TEDNIK lil Zaradi poslovnika po vodi splaval rebalans Predsednik odbora za proračun in občinsko premoženje v šentjurskem občinskem svetu Marko Diaci je ponedeljkovo sejo odbora odprl za javnost. V odboru naj bi z občinsko upravo razpravljali o rebalansu letošnjega proračuna ter o spremembah odloka o proračunu za leto 2008, vendar do obravnave ni prišlo. Omenjeni točki sta bili umaknjeni tudi s predvidenega dnevnega reda včerajšnje seje občinskega sveta. V ponedeljek naj bi odbor za proračun in občinsko premoženje razpravljal o rebalansu proračuna in presodil, ah je primeren za obravnavo na občinskem svetu. Na tovrstne seje doslej predstavniki sredstev obveščanja običajno nismo bili vabljeni. Za včeraj pa je bila sklicana tudi 9. seja šentjurskega občin-. skega sveta, na kateri naj bi svetniki sprejemali ravno omenjena odloka o rebalansu dveletnega proračuna. Rebalans je vodstvo občine sicer napovedalo že ob sprejetju odloka v aprilu. Glede rebalansa bi se bilo nujno uskladiti, saj se občina v tem času loteva finančno zahtevnih projektov, zato pa bi morala prerazporediti načrtovana sredstva. Poleg tega je končno znano, koliko približno bo občina prejela z javnih državnih in evropskih razpisov. Kršenje redna praksa Član odbora za finance Robert Polnar (LDS) je že na začetku ponedeljkove seje zahteval, da se točki o rebalansu umakneta z dnevnega reda iz preprostega razloga. Člani odbora naj bi gradivo zanju prejeli prepozno, torej šele v soboto, nekateri bojda celo v ponedeljek, medtem ko statut in poslovnik določata, da morajo člani odbora gradivo prejeti najkasneje tri dni pred sklicano sejo odbora. Ker v občini trenutno ni izrednih razmer, je še dodal Polnar, bi bilo smiselno točki o rebalansu črtati tudi z dnevnega reda seje občinskega sveta. Kot pravi, bo treba enkrat za vselej občinski upravi dati lekcijo, saj naj bi redno kršila poslovnik. Z njim se je v celoti strinjal tudi predsednik odbora za finance mag. Marko Diaci. Polnar je ob tem dodal, da tudi ni bil zadovoljen z obrazložitvami glede predvidenega rebalansa. Po pooblastilu župana mag. Štefana Tisla je na seji spregovoril podžupan Jože Artnak, ki je potrdil, da gradivo za rebalans dejansko ni bilo poslano pravočasno. Odbor je zatem izglasoval umik točk z dnevnega reda seje odbora in včerajšnje občinskega sveta. Diaci in Polnar sta od občinske uprave zahtevala še jasnejše obrazložitve premeščanja sredstev v rebalansu. Diaci pred naslednjo sejo zahteva seznam vseh letos sklenjenih pogodb in aneksov, ki bremenijo proračun, poroštev, ki jih je podpisala občina, ter še nezapad-lih kreditov. »Navsezadnje gre za milijone davkoplače-valskih evrov,« je utemeljil. POLONA MASTNAK OTROŠKA TRGOVINA BAMBI v TUŠ CENTRU v Laškem. Vse za vašega malčka (otroška oblačila, program za nedonošenčke, otroška kozmetika, avtosedeži, otroški vozički in posteljice, previjalne mizice, igrače...) AKQUAta hip; - otroški vozički in avtosedeži (50 % popusta), - majice z dolgimi rokavi (30 % popusta) - otroške trenerke od 12.-16. leta Vabljeni tudi v prodajalno BISER z bogato izbiro ženskih torbic, pasov, modnih dodatkov in kozmetike. Laščanke pete v Evropi mažorete seniorke iz Radeč, ki so zasedle osmo mesto, medtem ko so bile kadetinje iz Radeč sedme. Šentjurske Buòn'ce Na šentjurski tržnici Šentjurčan skupaj z Ljudsko univerzo Šentjur in Zavodom Etno Eko jutri, v sojoto, ob 10. uri pripravlja prireditev z naslovom Bučn'ce. Organizatorji bodo ob tem združili zaključek Tedna vse-življenjskega učenja ter izbora Najlepše rože. Rdeča nit prireditve bodo buče in bučnice, ki jih bodo postavili na ogled, hkrati pa bodo na voljo tudi izdelki in jedi iz buč. Predstavila se bodo različna društva, šole in posamezniki iz občine, izvedli pa bodo tudi akcijo iskanja največje, najdaljše in najtežje buče. Podelili bodo priznanja in nagrade za najlepše rože, najlepše urejeno okolico in krožišče. Organizatorji so k sodelovanju povabili številne glasbenike. Zbrane bodo zabavah ansambel Komet, Vinko Šimek in Folklorno društvo Šentjur. PM - Št. 83-19. oktober 2007 - Laške mažorete (na sliki) so nastopile na evropskem tekmovanju mažoretne zveze EMA v Črni gori. V konkurenci 17 ekip so osvojile peto mesto. Dobro so se odrezale tudi www.novitednik.com Potrebujejo več tajnikov Kot ugotavljajo v Občini Šentjur, bo glede na sedanje stanje pogodbeno zaposlenih, ki izvajajo dela v krajevnih skupnostih, še do konca leta treba zaposliti nove moči. Za osnovo izračuna za vzpostavitev delujočega tajniškega sistema v občini so vzeli število prebivalcev in velikosti ozemlja ter ugotovili, da bi potrebovali 5,5 delavca. V organizaciji so predvideli delovna mesta za strokovno tehnične delavce s srednjo ah z višjo izobrazbo. S 1. januarjem so letos v občinsko upravo že prevzeli doslej zaposlene v KS za nedoločen čas. Najprej so zaposlili tajnika KS Šentjur - mesto ter tajnika nekdanje KS Šentjur - okolica. Predvideli pa so že tudi razporede dela bodočih tajnikov po ostalih KS. Še ta mesec naj bi občina zaposlila dva nova tajnika za območja KS Ponikva, Grobelno, Dolga Gora in Slivnica pri Celju ter Loka pri Žusmu in Prevorje. V novembru naj bi tajniško delo uredili še v KS Dramlje, Blagovna, Kalobje in Planina pri Sevnici. Sredstva za vzpostavitev tajniškega sistema so že predvidena v šentjurskem občinskem proračunu, ob rebalansu pa bodo dodatno usklajena. PM Upokojenci praznujejo Društvo upokojencev Šentjur bo jutri, v soboto, slavnostno obeležilo 57-letnico ustanovitve društva. Ob tem ob 17. uri pripravljajo v Kulturnem domu Šentjur pester program. Nastopil bo pevski zbor društva, zbrane bo nagovoril predsednik društva, sledil pa bo še ogled komedije Toneta Partljiča Čaj za dve, s katero se bo predstavilo Prosvetno društvo Zarja iz Šentvida pri Planini. PM x—Ti ove m W car-in ter i or-design SI ŽELITE KAKOVOSTEN PROFESIONALNI IZZIV? IŠČETE ATRAKTIVNO BRANŽO ZA URESNIČITEV TEHŽEUA? STE USTVARJALNI IN VAS ZANIMA DINAMIČNO OKOLJE? STE PRILAGODLJIVI IN SE VEDNO PRIPRAVLJENI UČITI? VAM DELO V EKIPI POMENI DODATNO SPODBUDO? Če ste na zgoraj postavljene odgovore odgovorili pritrdilno in morda dodali še kakšno dodatno ustvarjalno misel, ki je presegla omejitve zgornjih vprašanj, potem je naša ponudba kot nalašč za vas. Novem car interior design, d. o. o., smo družba na področju avtomobilske industrije z ambicioznim, mladim in komunikativnim kolektivom, vedno pripravljenim na sodelovanje in razvoj. Iščemo: sodelavce za delo v proizvodnji (m/ž) Pogoji: - najmanj osnovnošolska izobrazba - zaželene izkušnje pri delu v proizvodnji - ročne spretnosti - dober vid. Nudimo vam: - zaposlitev za določen čas s poskusno dobo 1 mesec, z možnostjo podaljšanja zaposlitve za nedoločen čas - ustvarjalno delovno okolje - stimulativno plačilo. Za dodatne informacije smo vam na voljo na tel. št. : 03 713-54-10 in 713-54-81. Vaše pisne prijave na prosto delovno mesto pričakujemo na naslov: Novem car interior design, d.o.o.. Ložnica 53 a. 3310Žalec. iwwinr.radiocelje.com ŠMARJE P. J.| ROGATEC POpČETRTEKj 13 Bloka v Šmarju pri Jelšah prve stanovalce pričakujeta konec meseca. Kmalu prve vselitve V Šmarju pri Jelšah zaključujejo gradnjo dveh stanovanjskih blokov, v katerih bo 36 novih stanovanj. 18 je neprofitnih in jih gradi občina skupaj s Stanovanjskim skladom Republike Slovenije, 18 pa jih bo gradbeno podjetje Vegrad, ki izvaja gradbena dela, prodalo na trgu. Gre za prva občinska neprofitna stanovanja v Šmarju po zgraditvi objekta na Cankarjevi 13 leta 2000. Župan Jože Čakš se zato zaključka naložbe že zelo veseli: »Prve selitve bodo mo- goče že konec tega meseca ali v začetku prihodnjega. Uradna otvoritev, na kateri pričakujemo tudi ministra za okolje in prostor Janeza Podobnika in direktorja Stanovanjskega sklada, Primoža Pirca, pa bo konec novembra.« Ker je prosilcev za neprofitna stanovanja v Šmarju pri Jelšah več kot 18, v občinski upravi že razmišljajo o gradnji dodatnega bloka, najverjetneje v bližini obstoječih dveh. »Ker še nimamo urejene stanovanjske soseske Dobrava, v kateri bi bilo tudi možno v spodnjem delu zgraditi tako imenovane vila bloke, želimo tu zgradili še en enak blok, saj sta obstoječa po našem mnenju in mnenju tistih, ki so si ju že ogledali, izjemno lepa in funkcionalna.« Koliko bo stal kvadratni meter v stanovanjih, ki jih Vegrad gradi za trg, zaenkrat še ni znano. Prodajati naj bi jih začeli do konca meseca, deset pa jih bo kupil Stanovanjski sklad. Za ostalih osem je že danes veliko zanimanje, so nam potrdili v Vegradu. ANDREJ KRAJNC Odnosi z Javnostmi V Termah Olimia v Podčetrtku je danes, v petek, zadnji dan tridnevne Slovenske konference o odnosih z javnostmi, ki so jo pripravili že enajstič. Vrstijo se različna predavanja in okrogle mize, z upoštevanimi predavatelji, ki prihajajo med drugim iz slovenskega vladnega urada za komuniciranje, iz Avstrijskega zvez- nega kanclerstva in urada avstrijskega finančnega ministra ter z univerz v Ljubljani, na Švedskem ter Nizozemskem. Prvo predavanje je bilo o družbeni odgovornosti kot priložnosti za mala in srednje velika podjetja, zadnje bo o uspešnosti in učinkovitosti komuniciranja kot znani neznanki. BJ Ženski princip narave V dvorcu Strmol v Rogatcu bodo danes, 19. oktobra, odprli samostojno razstavo slikarke Erne Ferjanič iz Rogaške Slatine, ki bo tam predstavila svoja najnovejša dela. Gre za ciklus Mistične krajine, ki predstavlja nadgradnjo njenih dosedanjih kolažev. Ferjaničevo že od nekdaj posebej navdihujejo podobe travnikov v različnih obdobjih, pri čemer v najnovejšem ciklu združuje vse dosedanje sklope. Ferjaničeva, ki dela v domači Rogaški Slatini kot likovna pedagoginja. je slikarka in grafičarka, v zadnjih letih pa tudi kipari. Za njo je dobrih deset razstav doma v Avstriji, Italiji, Hrvaški, Srbiji ter na Kitajskem, prav tako je sodelovala na dobrih dvestotih skupinskih razstavah, med drugim v Kanadi. V Rogaški Slatini je eno desetletje vodila grafični muzej, v rogaškem dvorcu Strmol pa je pred nekaj leti poskrbela za stalno postavitev mednarodne likovne zbirke. Današnjo razstavo v dvorcu Strmol bo ob 18. uri odprl župan Martin Mikolič. BRANE JERANKO Teden dni Jabolka Na Prazniku kozjanskega jabolka, ki je trajal teden dni, so našteli blizu deset tisoč obiskovalcev. Višek prireditve je bil v soboto in nedeljo, ko so bile v središču Podsrede postavljene različne stojnice z različnimi »regionalnimi proizvodi«, od jabolk do kruha in peciva. Poleg različnih prikazov in predstavitev ter športnih prireditev je veliko obiskovalcev pritegnila tudi velika razstava, ki so jo pripravili kozjanski gobarji. BJ Jabolka in gobe. Velika razstava gob v okviru Praznika kozjanskega jabolka je bila zelo obiskana. Iskanje vešč V projekt evropske noči metuljev se je vključila tudi Slovenija, kjer so jih v zadnjih dneh opazovali na treh lokacijah. V nedeljo je bilo opazovanje na Donač-ki gori pri Rogatcu v bližini cerkve sv. Donata. Nočni metulji oziroma vešče so v Sloveniji precej zapostavljeni, saj jih ljudje ne marajo. V Sloveniji je vsega skupaj 3600 vrst metuljev, med katerimi je komaj dvesto dnevnih metuljev, vsi ostali šo nočne živali. Nočni metulji so ponavadi manj pisani kot dnevni, zanje pa je značilno, da podnevi mirujejo na drevju ali odpadlem listju, kjer jih je zaradi blede rjave barve težko opaziti. Vrste, ki imajo daljšo življenjsko dobo, preživljajo zimske mesece v južnejših krajih. V okviru omenjenega projekta so metuljarji v preteklih dneh postavili lovilne šotore z zaveso, za katero so postavili močno svetilko. Ko so metulji posedli, so jih opazovali, popisali in določili. Na Donački gori so tako ugotovili dvajset vrst metuljev, podatke z vseh treh opazo-vališč v Sloveniji pa bodo zdaj poslali pripravljalcem skupnega evropskega poročila. Pri nas sta projekt pripravila republiški zavod za varstvo narave in Društvo za proučevanje in ohranjanje metuljev Slovenije. BJ www.radiocelje.com j / Matic Osovnikar ! sk i pospešeno varčuje. Kaj pa vi? fjjjffc, Vsi, ki se do 20. decembra 2007 odločite za Pospešeno varčevanje, prejmete darilo in se potegujete za potovanje v tople kraje. www.hypo-alpe-adria.si BANK $ HypoGroup ALPE ADRIA ZREČE J SL. KONJICE; Ko je voda dosegla najvišji nivo, so lahko vsi le nemočno opazovali. Kje so bili gasilci, kje civilna zaščita? V Vojniku na račun poplav še vedno kup očitkov - Dolg seznam obljub o poplavni rešitvi Vojnika Mesec dni po poplavi je v Vojniku v zvezi z njo slišati še kup očitkov. Od tega, kaj vse jo je poleg muhaste narave zakrivilo, do tega, kdo bi lahko ob njej nudil več pomoči, kot pa jo je. Naravna nesreča je pokazala še na človeško drugo plat - lastna nesreča je primerjavi s sosedovo n-krat večja. Povzeli bomo le eno izmed »poplavnih« zgodb. Starejša gospa je imela z 18. na 19. september v skrbno urejeni hiši 35 centimetrov vode. Ker s partnerjem sama vode nista uspela zaustaviti, sta s stopnic le nemočno opazovala dogajanje. »Ob tem pa so se mimo vozili gasilci in so gotovo videli, da sva oba s sosedom >v jezeru<, pa se niso ustavili in vprašali, če potrebujeva pomoč,« je še vedno razburjeno pripovedovala gospa. »T\idi vse naslednje dni smo s pomočjo odraslih otrok sami čistili blato in sušili prostore, edino soseda se je ustregla s pripravo malice, saj še jesti nisva imela kaj. Ko sem po nekaj dneh poklicala na občino, so mi rekli, zakaj pa niste poklicali, vendar se mi je zdelo neumno, saj so gasilci vendarle sami videli, da smo bih v vodi. Moji očitki zato letijo le na gasilce in civilno zaščito, saj se tudi po poplavi pri nas ni nihče oglasil in vprašal, če kaj potrebujemo.« Tudi družina, ki v centru Vojnika živi tik ob Hudinji, je bila na gasilce nemalo jezna. »Ko smo jih prosili za črpalko, so nam dejali, da nismo edini tako poplavljeni, da jih tudi drugi potrebujejo,« so povedali, »pa smo pre- pričani, da ob poplavah nihče ne dobi večje >porcije< kot mi.« »V določenem trenutku je bilo nemogoče, da bi bili lahko gasilci na vseh objektih, ki so potrebovali pomoč,« je razložil poveljnik gasilske zveze Vojnik - Dobrna Ivan Jezemik. »Poleg tega ljudem enostavno nismo mogli dopovedati, da takrat, ko je vodostaj največji, vode ne moremo črpati. Pritoki so bih nenormalno večji, kot pa zmore katerakoli vodna črpalka. Težava je bila že prej, ko smo gasilci obveščali ljudi, da bo voda narasla,« še dodaja, »saj so nam nekateri verjeli, drugi ne, ko pa se je voda res dvignila, pa so bili klici nenormalni.« Poleg gasilskih intervencij pa so morah nekaj gasilcev »uporabiti« kot policiste, ki so iz poplavljenega centra Vojnika usmerjali promet. Veliko škodo, za katero se še ne ve, kdo jo bo dejansko poravnal, imajo tudi gasilci. Ocenjena je na okoli 30 tisoč evrov, pri čemer stroški popravila vozil sploh niso vključeni. Zanimiva dilema pa je, kdo po na primer poravnal stroške zamenjave črpalk, ki so pri Kmetijski zadrugi v Vojniku črpale vodo - tam je bila voda onesnažena tudi s škropivi, zato takšne črpalke niso več primerne za uporabo. »Za naslednje dni po poplavi smo se odzivali glede na prioritetni seznam. Vsakemu smo se poskušali odzvati. Enostavno ne vem za primer, da bi bil klic, pa ne bi šli, vendar je nemogoče, da bi naenkrat naredili vse. Rečem lahko le, da smo gasilci opravili preko 18 tisoč ur dela, pomikali pa smo se glede na prioritetno listo z ene na drugo lokacijo.« Civilna razpuščena? Podobno razlago je ponudil tudi poveljnik vojniške civilne zaščite Arnold Ledi. Na civilno zaščito so namreč tudi letele krepke kritike, predvsem na račun neorganiziranosti, da še tisti, ki so prišli, niso vedeli, kje se česa lotiti. »Imeli smo težave že s sklicem, saj je bila večina ljudi v službah, drugi so bili sami pod vodo (tudi sam, op. p.), tisti, ki so prišli, pa so bili zelo pridni. Mislim, da vsak v nesreči vidi le sebe, drugih pa ne, zato je prišlo do takšnih očitkov. Druga težava je tudi ta, da dokler voda ne odteče, jim ne moraš pomagati. Lahko rečem, da smo pomagali, kolikor se je dalo. Glede na to, da nekateri živijo na poplavnih območjih in morajo pomagati tudi doma, bi bilo morda pametno razmisliti o reorganizaciji ekipe za reševanje.« Poleg teh očitkov pa se seveda tudi v vojniški občini premleva, kdo vse je še kriv za poplave. So krivi kmetje, ki so v času modernizacije pozabili, da bi bilo dobro paziti tudi, da se jarki ne »zaor-jejo«, da bale ne sodijo na travnike ob potoku, da se tudi potok mora tu in tam očistiti vej? Obenem so se obregnili tudi na že dolg seznam obljub države o poplavni varnosti Vojnika. ROZMARI PETEK Kovačija Šrekl - Zaje v Dobrovljah Zreče, ki te dni praznujejo 20-letnico imenovanja za mesto, so ponosne na svojo kovaško dediščino. V okviru praznovanja jubileja so tako v petek odprli kovačijo Šrekl - Zaje v Dobrovljah, v sredo pa je bila v Kulturnem domu osrednja prireditev ob 20-letnici, na kateri so podelili priznanja in kovane vrtnice za najlepše okolje v KS Zreče. V kovačiji Šrekl - Zaje v Dobrovljah je muzejska zbirka kovaškega orodja in strojev iz dveh kovačij. Zajčevi so namreč v svojo kovačijo na sprejeli zapuščino znanega kovača iz Zreč, pokojnega Ivana Šrekla. Odprtje muzejske zbirke je zato pospremil podpis darilne in skrbniške pogodbe za kovaško orodje in stroje kovačije Šrekl, ki so jo podpisali sinovi Ivana Šrekla, občina. Zajčevi in KUD Vladko Mo-horič. V kovačiji si je mogoče ogledati, pa tudi preizkusiti, zelo staro kovaško kladivo in stružnico, v njej je ognjišče in vrsta ročnega orodja. »Pričakujemo, da bodo kovačijo obiskovali predvsem mladi, seveda pa je zanimiva tudi za druge obiskovalce,« je zadovoljen tudi predsednik KS Dobrovlje Bojan Napotnik. Osrednjo prireditev ob 20-letnici mesta Zreče so v režiji KUD Vladko Mohorič obogatili Godba na pihala Zreče, Andreja in Aleš Črešnar, Kristina Podgrajšek, Mešani pevski zbor Jurij Vodovnik Zreče in Zavod za mladino Zreče. Na njej je župan Boris Podvršnik v zahvalo za uspešno delo KS Zreče podelil sliko predsedniku Dragu Vrhovš-ku, ta pa je podelil častni priznanji za dolgoletno uspešno delo na čelu KS prvemu in drugemu predsedniku KS Mirku Klemnu in Ivanu Umniku. Kovane vrtnice, najvišje priznanje za urejeno okolje, je Turistično društvo Zreče podelilo stanovalcem bloka Mladinska ulica 1, Apartmaju Potnik (Carmer in Zdra vko Zver), vasi Spodnje Zreče, kmetiji Jožeta Korošca iz Ilirske ceste ter lastnikom dveh najlepše urejenih hiš: Angeli in Marti Naglič iz Zlakove ter Ivici in Bojanu Hrovatu iz Bo-harine. Obiskovalci so si lahko ogledali tudi razstavo likovnih del in likovnih ustvarjanj ob jesenskih turističnih igrah in tekmovanjih. ' MBP, foto: AM Vizija za enake možnosti V tednu vseživljenjskega učenja je Vizija, Društvo gibalno oviranih Slovenije, v Slovenskih Konjicah pripravilo prireditev Sodelujemo, predstavljamo, ustvarjamo. Prireditev, ki so jo letos pripravili že petič, je bila tokrat drugačna kot pretekla leta, saj so k sodelovanju pritegnili Območno društvo invalidov Dravinjske doline, konjiško enoto Varstveno delovnega centra Šentjur, Lam-breehtov dom, Društvo gluhih in naglušnih Slovenske Konjice, osnovni šoli Pod goro in Ob Dravinji, prostovoljce in prostovoljke ter druge Konjičane. Skupaj so v sredo dopoldne pred konjiškim Kulturnim domom razstavili in prodajah različne ročne izdelke ter prikazali, kako se jih naredi. Hkrati so lahko obiskovalci marsikaj zvedeli o evropskem letu enakih možnosti za vse... MBP d* M GARANT d.d. Polzela ^^^J^^^BIkTip Industrijska prodajalna Polzela V^lIVl 1^11 Tel. 03 7037130,7037131 POLZELA _ VELIKA JESENSKA AKCIJSKA PRODAJA POHIŠTVA V INDUSTRIJSKI PRODAJALNI GARANT NA POLZELI • pestra ponudba pohištva za vse bivalne prostore • popusti, hitri kredit, takojšnja dobava • promocijska ponudba novih spalnic DORINA Delovni čas prodajalne: pon-pet od 8. do 19. ure, sob od 8. do 12. ui Informacije po telefonu: 03/70 37 130,03/70 37 131 E-mail: info@garant.si, internet: www.garant.si POHIŠTVO GARANT - POHIŠTVO ZA VAŠ DOM! NOVI UM KULTURA 15 Celjane pretresli otroci s Petrička V Mestnem kinu Metropol je bila v torek posebna projekcija dokumentarnega filma Otroci s Petrička. Film je v nedeljo prejel tudi nagrado 10. filmskega festivala za najboljši film. V njem je scenarist in režiser Miran Zupanič zbral poročila mnogih, ki so bili po drugi vojni kot otroci skupaj s starši zaprti v taborišču na Teharjah. Kasneje so jih od staršev, ki so bili večinoma pobiti, ločili in jih odpeljali v otroško taborišče na celjski Petriček. Zupanič namenoma ni posnel igranega filma. Dokumentarni film ohranja preprosto formo. Črnobeli posnetki, nobenih ideoloških in zgodovinskih analiz ali opredelitev. Pretresljive izpovedi spremljajo nemi posnetki dveh prizorišč, Teharij in Petrička pod zimsko odejo. Prva lokacija je še dandanes kljub obeležju smetišče", druga razpadajoča nakaza v knežjem mestu. O dogodkih, o katerih se tako dolgo ni smelo govoriti, pričajo tudi arhivske orumenele fotografije. Zupanič gledalca skozi film pripelje vse do današnjih dni s posnetkom srečanja dveh nekdanjih otrok s Petrička, ki v propadajočem objektu sestavljata v mozaik spomine. Kljub svoji preprostosti film nikogar ni pustil ravnodušnega. Ne zapoveduje, ne piše nove zgodovine, ampak zgolj pripoveduje. Film je, predvsem pri starejših gledalcih, obudil številne že napol pozabljene spomine. Vsakega se je dotaknil po svoje. Nekateri o tragediji na Petričku pred ogledom niso vedeli ničesar, drugi so na velikem platnu končno videli zgodbe, o katerih so morah molčati desetletja. Vse pa je dobesedno prikoval pred veliko platno. V naslednjem mesecu naj bi otroke s Petrička predvajala tudi TV Slovenija. PM, foto: GK Film Otroci s Petrička je napolnil dvorano Mestnega kina Metropol. Literarni biseri slepili Srečanje slepih in slabovidnih literatov dobiva mednarodne razsežnosti Združenje prijateljev slepih Slovenije je z namenom, da bi vzpodbudilo literarno ustvarjanje med slepimi in slabovidnimi, predlani v Celju prvič organiziralo srečanje slepih in slabovidnih literatov Slovenije. Jutri, v soboto, se bodo slepi literati v Celju srečali že tretjič. S svojimi deli se bo v Celjskem domu tokrat predstavilo 18 pesnikov in pisateljev, med njimi tudi dva iz tujine, iz Srbije in s Hrvaške, kar pomeni, da srečanje z imenom Biseri Savinje dobiva mednarodne razsežnosti. Medtem ko je bil na prvih dveh srečanjih zadnji del prireditve namenjen literarni delavnici. bodo to poslej zamenjali z zabavnimi predstavitvami znanih slovenskih literatov. Kot prvo so v goste povabih ambasadorko slabovidnosti in priznano pisateljico Ak-sinjn Kermauner. Pri čemer se iiterarni delavnici ne bodo odpovedali - organizirali jo bodo med letom v sodelovanju s kulturno-prosvetnim, športnim in rekreacijskim društvom Karla Jeraja iz Ljubljane, ki že pol stoletja skrbi za kulturo slepih in slabovidnih ljudi. »Srečanja slepih in slabovidnih literatov nedvomno postajajo čedalje pomembnejši kulturni dogodek ne samo na območju Slovenije, temveč tudi širše. Zato bo treba v prihodnje še okre- piti organizacijo srečanj, povečati število udeležencev in domicil tudi finančno konsolidirati. Prav bi bilo, da bi k temu več prispevalo tudi Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije,« pravi tiskovni predstavnik združenja Sebastjan Kamenik. Prvo srečanje slepih literatov je minilo v splošnem navdušenju in s sprejetjem posebnega pisma o nameri, s katerim so se slepi in slabovidni hterati opredelili za sodelovanje v okviru prireditvenega domicila Biseri Savinje s sedežem v Celju, ki naj postane trajna oblika srečevanja ljudi z izgubo vida. To je bilo tudi izhodišče za nadaljnjo učvrstitev domicila tako v organizacijskem, kadrovskem in tudi finančnem smislu. Mestni svet MOC je aprila lani Združenju prijateljev slepih Slovenije tako podelil domicil Biseri Savinje in tudi opredelil svojo vlogo pri nadaljnji podpori srečanj slepih in slabovidnih hteratov v okviru domicila. Na drugem srečanju so potrdili sprejete usmeritve in organizacijske oblike ter organizatorju naložili, naj postori vse potrebno za animiranje slepih in slabovidnih literatov med Slovenci v zamejstvu in po svetu. Lani so v 500 izvodih natisnili prvi Zbornik literarnih del slepih in slabovidnih literatov Slovenije. BOJANA AVGUŠTINČIC Antični kovanci z Vardarskega Rida Občasni razstavni prostori Muzeja novejše zgodovine Celje gostijo razstavo muzeja Gevgelija jz Republike Makedonije Antični kovanci z Vardarskega Rida. Razstava v Celju je plod sodelovanja med obema muzejema. Razstava zajema prikaz antičnih novcev iz obdobja od 6. stoletja pred našim štetjem do 1. stoletja našega štetja, ki so jih našli na območju Gevgelije ter-predstavljajo izjemno dragocen zgodovinski vir. Gevgelija z okolico, kjer se nahaja tudi Vardarski Rid (hrib), je eno najbogatejših območij v Makedoniji, v katerem je človek skozi stoletja in tisočletja svojega obstoja zapustil veliko materialnih ostankov. Na Vardarskem Ridu so z načrtnimi arheološkimi izkopavanji začeli leta 1997, pri čemer Muzej Gevgelija hrani več kot 4.000 arheoloških predmetov in več kot tisoč novcev. Na razstavi v Celju jih je na ogled 95. Najstarejši in najdragocenejši med njimi je novec, ki izhaja iz 6. stoletja pred našim štetjem in predstavlja tudi najstarejši odkrit kovanec na območju Balkana. Razstava, s katero želijo predstaviti zgodovinske in politične procese, ki so se dogajali na Vardarskem Ridu, bo v Celju na ogled do konca novembra, nato pa se bo selila v druge slovenske kraje. BOJANA AVGUŠTINČIČ - Št 83 -19. oktober 2007 - Voznik tega citroena si je res našel parkirišče po pravi meri. Svoje ljubljeno vozil-ce je namreč parkiral prav v središče zdaj končno obnovljenega, pri obnovi Mariborske ceste izkopanega antičnega svetišča. Avta mu tako ne čuva le vgrajeni alarm, pač pa tudi antični bogovi. Da le Jupiter ne bi vrgle vanj kakšne ognjene strele... Foto: RK 125 min., (Petelinji zajtrk), Režija: Marko Naberšnik Igrajo: Janez Škof, Dario Varga, Pia Žemljic, Vlado Novak, Primož Bezjak, Bojan Emeršič... Že v Planetu Tuš! (ti ......... S. Q) i®: ^^ iz Kranja 0) Ü S B 5KD Medijski pokrovitelj: NOVI TEDNIK in RADIO CELJE 16 . REPORTAŽA NOVI TEDNIK Kratek prižig las z vžigalnikom, malo zemlje oziroma trave na glavo ter nekaj kapljic šampanjca so sestavni del krsta. Pomoč pri postavitvi balona je še kako dobrodošla. Tik pred poletom: z leve Franci Kamenšek, pilot Gregor Koprive, Zatka Kodrič in Emil Koprive, ki je vodil spremljevalno ekipo. Za radijski rojstni dan pod nebo Zlatka in Franci sta si v nagradni igri priborila polet z balonom nad Celjem V nagradni igri ob 53. rojstnem dnevu Radia Celje ste še poslušalci dnevnih odgovorih lahko pomerili in potegovali za nagradni polet z balonom. Srečneži, ki so se s pravilnimi odgovori prebili do finala, pa so se morah preizkusiti še s helijevimi baloni. Vstopnici za polet z balonom sta si priborila Zlatka Kodrič iz Žalca in Franci Kamenšek iz Hude Jame. Medtem ko v zimskem času baloni nebo preplavljajo tako rekoč ves dan, pa se v ostalih letnih časih dvigi v nebo najpogosteje izvajajo v zgodnjih jutranjih urah ah proti večeru. V enem izmed svežih nedeljskih juter smo se tako skobacali v košaro, ki sprejme štiri osebe. V nebo nas je popeljal Balonar-ski klub Ekopool iz Celja, naš pilot pa je bil Gregor Koprive. Medtem ko so se pod nami vrstili Nova vas, Ostrož-no in ostali predeli Celja, sta bila nagrajenca navdušena. »Ker sem mnogo let delal kot rudar, sem si zaželel še malo spremembe, podati se malo višje,« je sodelovanje v nagradni igri pojasnil Franci Kamenšek ter opisal občutja: »To je res zanimivo, bil sem že na Triglavu, ampak to je povsem drugače, ne gre primerjati. En sam užitek.« Za razliko od nagrajenca Francija pa je poslušalka Zlatka Kodrič pred časom že letela z balonom, toda tovrstnih doživetij pač ni nikoli dovolj. »Super je, res enkratno, vse vidiš, kako so ceste razporejene, pa tudi kdo ima doma bazen v teh koncih.« Romantično doživetje Balonarstvo se je kot šport razvilo po drugi svetovni vojni, način letenja pa se ni bistveno spremenil. Velikanske vreče so napolnjene s toplim zrakom, ki je lažji od hladnega in če ga dovolj segrejemo, nas lahko ponese v zrak. V košari je poleg potnikov tudi veliko tehničnih naprav. Prav pregled tehničnega dela pa je poleg ugodnega vremena seveda predpogoj za varen polet. V Balonarskem klubu Ekopool je v devetih letih vse potekalo gladko. »Predvsem zaradi tega, ker polet odpovemo, če ni pravih pogojev zanj. Velja pa balonarstvo za enega najbolj varnih športov,« je povedal Gregor Koprive. Z baloni je moč leteti nad oblaki in ob ugodnem vetru tako nizko in počasi, da se lahko celo pogovarjamo z ljudmi na zemlji. Balon, ki tehta okoli 500 kilogramov, mora ostati topel in pogosteje ko pilot odpira gorilec, bolj se balon dviga. Višina je odvisna od hitrosti in smeri vetra, ki se ji prilagajajo. Mnoge tam zgoraj očarajo predvsem mir, tišina oziroma jasen pogled na svet pod sabo. Posamezni polet traja približno eno uro, odvisno od izbire primernega kraja za pristanek, pri čemer je v pomoč spremljevalna ekipa, ki balone med letom vseskozi spremlja v avtomobilu. Vsakogar pa po prvem dvigu v nebo doleti še krst in dodelitev naziva baronesa oziroma baron z dodanim imenom po kraju pristanka. In ker se naša srečnica Zlatka ni spomnila svojega pred leti že osvojenega naziva, se krstu, tako kot poslušalec Franci, pač ni izognila. Odslej se ponašata z nazivoma baronesa Arjevaška in baron Arje-vaški. Z dodelitvijo omenjenega naziva pa prihaja še nekaj navodil, ki jih je potrebno upoštevati. Denimo, da se balonarji med sabo tikanjo, da prejeti naziv ni deden in podobno. Vse pa je zapečateno in dokazano s prejeto diplomo. MAJA GORJUP Foto: GREGOR KATIČ »'Enkratno je!« sta v en glas zatrdila nagrajenca. REPORTAŽA 17 OD 15. DO 31 OKTOBRA . DARILO! Poštenost se obrestuje Terezija Pusar pri stotih letih bere brez očal in sama skrbi za sebe V Šentrupertu nad Laškim je bila 15. ok- jo na mlada leta vežejo tudi lepi spomini: »V tobra vsa pozornost usmerjena k njihovi kraju smo imeli pevsko društvo, knjižnico, najstarejši krajanki Tereziji Pusar, ki je gledališko skupino, ki je uprizarjala razne ta dan praznovala zavidljiv jubilej - stoti igre; Takrat so bili drugačni časi. Kljub delu rojstni dan in god. Proslavila ga je v kro- smo se znali tudi poveseliti.« Terezija Pusar gu svojih sokrajanov, laškega župana ter si čas krajša ob prebiranju časopisa (brez predstavnikov RK, društva invalidov in. očal!), gledanju televizije in poslušanju ra- upokojencev iz Šentruperta. dia, rada se loti tudi kakšnega dela. Še letos Terezija Pusar je pri svojih stotih letih še je okoli doma pobirala orehe in jabolka, ki zelo vitina in bistrega uma. V majhni, sa- jib je narezala na krhlje in posušila, da se bo motni, s slamo kriti leseni hiši povsem sa- čez zimo sladkala z njimi. Ko je praznovala ma skrbi za sebe. Težav ji ne delajo niti stop- 95. rojstni dan, je še sama spekla potico, nice, po katerih se vzpenja bolj urno köt mär- zdaj pa so jo s torto razveselili člani RK Laš- sikatera mladenka. Tudi zdravje ji dobro slu- ko. ži, le zjutraj ko vstane, jo malo kosti bolijo. Čeprav Terezijaživi sama, jini nikoli dolgčas »pa zravnati se ne morem več kot nekoč«. In in ničesar je ni strah, »samo hudobnega člo- kaj je skrivnost njene vitalnosti in dolgega veka se bojim,« je pristavila. In kaj si je naj- življenja? »Pošteno življenje, domača hra- starejša krajanka Šentruperta in tretja naj- na, ki si jo sama skuham, in zadovoljen mo- starejša občanka Laškega zaželela ob stotem raš biti sam s sabo in z drugimi,« pravi Tere- rojstnem dnevu? »Da bi mi zdravje dobro zija, ki ji v življenju ni bilo z rožicami post- služilo. In da bi vsi, ki ste me danes obiska- lano. Poročila se je relativno pozno, pri Če- li, dočakali sto let.« »Velja,« so ji obljubili mer zakonska sreča ni trajala dolgo, saj je zbrani, »ampak le, če nam boste takrat vrni- že 36 let vdova. Otrok ni imela, na hriboviti li obisk.« kmetiji pa je morala prijeti za vsako delò. A BOJANA AVGUŠTINČIČ Od leve proti desni: Tina Rihtar, trener Borut Hažič, Barbara Šket in Marjana Metež -- Št. 83 -19. oktober 2007 So stvari, kijih lahko ponudi le dobra banka. ) banka celje »Zdaj bom pa res morala še dolgo živeti, ko ste mi toliko daril prinesli,» je bila duhovita Terezija Pusar, za katero kar težko verjamemo, da je dopolnila že 100 let. Sedem medalj na Kitajskem V torek so v Centru za varstvo in delo Golovec, v enoti Ostrožno, pripravili sprejem za tri tekmovalke, ki so se vrnile s specialnih olimpijskih iger na Kitajskem, kjer so se zelo dobro odrezale, saj so skupaj prinesle domov kar sedem srebrnih oziroma bronastih medalj. Na Ostrožnem so mladim tekmovalkam pripravili prisrčen sprejem. Najprej so jim varovanci Centra za varstvo in delo Golovec ob spremljavi harmonike za dobrodošlico zapeli pesem, nato pa jih je pozdravila še direktorica Brigita Šoster: »Občutki so čudoviti, naše tri varovanke so nas neverjetno dobro zastopale, kar je za naš zavod zelo velik uspeh in tudi za vse tiste naše sodelavce, ki jih vsa leta pripravljajo na tekmovanja.« Atletinjam se je na drugem koncu sveta pridružil tudi Borut Hažič, trener balinanja. Prve Štiri dni so jih gostili pri družinah in v lokalnih skupnosti v okviru Home town programa, ki je namenjen aklimatizaciji atletov. V tem času, pa tudi po koncu tekmo- vanja, so si ogledah več kitajskih znamenitosti, tekmovalkam pa je bil najbolj všeč živalski vrt. Udeležencev na specialnih olimpijskih igrah je bilo približno 8.000 z vsega sveta, gledalcev pa še mnogo več, približno 80.000. Karte so bile razprodane že pred začetkom, igre pa si je ogledalo tudi mnogo kitajskih šolarjev. Iz Slovenije je v Šanghaj odpotovalo 11 tre-neijev in 24 tekmovalcev, med katerimi so bile tudi tri Celjanke, ki so bile zelo uspešne v različnih disciplinah. Najboljša je bila Tina Rihtar, ki je prejela kar tri medalje. Srebro je dobila za plavanje na 50 metrov, prav tako srebrno medaljo je osvojila v štafeti 4 krat 50 metrov in bronasto za plavanje na 100 metrov. Barbara Šket je tekmovala v teku in je prejela srebrno medaljo za štafeto 4 krat 400 metrov ter dve bronasti medalji za tek na 400 in 800 metrov. Marjana Metež pa je prejela bronasto medaljo za posamično balinanje in osvojila peto mesto v balinanju v dvojicah. KŠ 18 ŠPORT NOVI TliNiX Svečano, slavnostno, v napetem pričakovanju Skupščina obeležila visok jubilej rokometa v Celju - Jutri polfinale pokala zmagovalcev EHF z Magdeburgom Dvorana Celjskega doma je bila prizorišče svečane skupščine (pred vhodom so dejansko bile sveče) kluba Celje Pivovarna Laško ob proslavi šestdesete obletnice igranja rokometa v knežjem mestu. Kar 150 prisotnih priča o veličastni zgodovini paradnega konja celjskega športa, ki je leta 2004 z osvojitvijo naslova evropskega prvaka in nato še najboljšega v evropskem su-perpokalu dosegel svoj višek. Ponovljivo leto 2004? Leta 1964 je bila na Glaziji odigrana zadnja tekma velikega rokometa, spomini na tekme pod milim nebom na Skalni kleti še niso zamrli, vonj po neusmiljenih bojih v dvorani Golovec (zgrajeni leta 1976) je še prisoten, spektakli v Zlatorogu pa se nizajo od konca leta 2003. Slavnostna govornika sta bila dva. Predsednik kluba Tone Turnšek je izrekel misel iz spomina izpred desetletja: »Kdo bi takrat lahko pomislil, da bomo kdaj stali tam, kjer stoji gigant Barcelona, ali da bomo zapustili hram slovenskega rokometa, halo Golovec?« Zupan Bojan Šrot je znova dokazal vrhunsko retoriko »iz glave« in omenil tudi: »Ne moremo mimo nepozabnega, a kdo. ve, morebiti že kmalu ponovljivega leta 2004. V dvorani Zlatorog občinstvo ni več zgolj celjsko, temveč prihaja iz celotne Slovenije!« Leto 2004 je dejansko ponovljivo: glede evropskega superpokala. Celjani imajo precej možnosti, da ga spet osvojijo, saj zdesetkani Kiel, predvsem zaradi odsotnosti Nikole Karabatiča, nima zanj značilne udarnosti. Turnšek je vimenu kluba prejel priznanji RZS - od generalnega sekretarja Poldeta Kalina, ki je iz Celja s Stankom Anderluhom, z Rolandom Pu-šnikom in Alešem Praznikom odpotoval na Portugalsko in postal mladinski svetovni prvak - in Športne zveze Celje od Bogdana Povaleja, izjemno vitalnega rokometnega veterana. 12 legend Boris Završnik, predsednik upravnega odbora, je podelil priznanja 18 rokometnim in ostalim športnim delavcem ter trem predsednikom kluba, Andrej Šušterič, v. d. direktorja kluba, 16 športnim in ostalim organizacijam, Tone Turnšek pa 15 pokroviteljem in 12 legendam celjske- ga rokometa, ki so dobili tudi celjske viteze: Juretu Korenu, Vladu Bo-joviču, Urošu Šerbcu, Tomažu Tomšiču, Edvardu Kokšarovu, Tonetu Gor-šiču, Slavku Iveziču, Miru Požunu, Romanu Pungartniku, Renatu Vugrin-cu, Dejanu Periču in Sergeju Ruten-ki. Sledilo je obujanje spominov na preliti znoj in tudi kri ter na boj z Kot da je bilo včeraj... Prizor med polčasom obračuna z Barcelono v dvorani Golovec. Celjski klub je izkupiček od vstopnine s tekme proti Rudarju namenil za odpravo posledic škode po poplavi. Manjkal je Edi Kokšarov, z njegovim zelo bolečim hematomom ob kolku in na stegnu se je ukvarjal Miri Maksimovič. »Vse bomo zdržali. Jutri bom seveda na igrišču,« je pred dvobojem z Magdeburgom (sobota, 17.00) kratko in jedrnato napovedal Nezlomljivi. Drugi polfinalni par je Kiel - Hamburg (19.00), nedeljski finale pa se bo začel ob 15.30. mlini na veter v 1. in 2. jugoslovanski ligi, pa na podvige, ki jih resnično ni bilo malo, predvsem pana smešne dogodivščine, ki so združevale rokometaše v dobrem in slabem. Krivici? Krivice? Vsaka podelitev priznanj s seboj nosi težave. Po določenih kriterijih ni bilo prostora za najbolj priljubljenega in najtrofejnejšega. Vlado Bojovič je razmišljal: »Tisti, ki se spoznajo na rokomet, menijo, da je bil tudi za mojega brata Miho prostor med legendami. Ogromno je pomenil za našo igro, a ni od mene odvisno, da sodim o tem. Vem, da je nehvaležno podeljevati nagrade, saj se vselej komu zgodi krivica, hote ah nehote. Zaradi lanske operacije kolka nisem nastopil proti ljubljanskim veteranom.« Vratar Rolando Pušnik je resda kmalu zapustil Golovec, a se je kasneje vanj tudi vrnil in pomagal novoustanovljeni slovenski reprezentanci do nastopa na EP in kasneje na SP, kar je bil tedaj pravi podvig. Prej je »Puš-ica« v jugoslovanski reprezentanci.osvojil zlati medalji, na OI (tudi bronasto) in na SP... Blizu zlati olimpijski medalji je bil Jure Koren, levo celjsko krilo, ki pa se je poškodoval med pripravami pred Mtinchnom 1972. Ne iščemo dlake v jajcu, temveč želimo biti glas ljudstva. 20-minut-na zatemnitev dvorane Celjskega doma in poslušanje glasu iz zvočnikov brez ustrezne vizualne podlage je bila blago rečeno brca v prazno. Zato pa je bil zadetek v polno nastop Alenke Godec. DEAN ŠUSTER Foto: GREGOR KATIČ Dejan Perič NOVI Hill 19 Popravni izpit za trojico VIKEND POD ü1 KOŠI ^ Sobota, 20.10. o Liga UPC Telemach, 2. 1 Q^ krog, Polzela: Hopsi-Kraški 1 ' zidar, Šoštanj: Elektra Esotech - Luka Koper (obe 19) > Škofja Loka: TCG Mercator - Alpos Šentjur (20). 1. B SL, 2. krog. Rogaška -Litija, Konjice - Parklji, Medvode - Celjski KK (vse 19). 2. SL - vzhod, 2. krog; Grosuplje - Terme Olimia (18), Nazarje - Lastovka (19). PANORAMA Petek, 19.10. NOGOMET 1. SL, 14. krog: MIK CM Celje - Gorica (18). Sobota, 20. 10. NOGOMET 2. SL, 11. krog, Velenje: Rudar - Aluminij (17). 3. SL - vzhod, 11. krog: Paloma - Šentjur, Kovinar Štore - Črenšovci, Dravinja - Stojnci, Šmarje - Dravograd (vse 15). Štajerska liga, 11. krog: Möns Claudius - Gerečja vas, Šoštanj - Podvinci, Partizan Fram - Rogaška, Bistrica - Zreče (vse 15). Nedelja, 21. 10. NOGOMET 3. SL - vzhod, 8. krog: Šmartno - Veržej (15). Štajerska liga, 11. krog, Celje: Simer Šampion - Železničar (15). ŠPORTNI KOLEDAR NOGOMET Pokal MNZ Celje, 2. krog: Šentjur - Rudar Velenje 1:0; Magdič (40.) ROKOMET Pokal RZS (m), osmina finala: Celje Pivovarna Laško - Rudar Trbovlje 38:28 (19:11); Sulić 7, Go-renšek 6, Špiler, Kozlina, Stojanovič, Terzič 4, Fur-lan 3, Gajič, Kos 2, Mu-hovec, Gregore 1; Repar 8, Dobrave 5, Koper - Gorenje 25:24 (14:11); Mrav-ljevič 8, Buntič 6; Mlakar 7, Rezniček 6, Blaževič 5, Dobelšek, Sovič 2, Golčar, Sirk 1. KOŠARKA Pokal KZS (m), 4. krog, prva tekma: Elektra Esotech - Rudar Trbovlje 88:45, Krka - Hopsi Polzela 100:76. 2. krog 1. SKL (m): Helios Domžale - Rogla 97:74; Mihalič 20, Troha, Antoni-jevič 14; Sivka 23, Šporar 16, Horvat 12, P. Brolih 11, M. Petrovič, SissOko 5. Drugi krog lige UPC Telemach se je začel v sredo s tekmo med Heliosom in Roglo, pri čemer so Zrečani izgubili z razliko 23 točk. Za tri moštva s Celjskega, ki bodo zaigrala jutri, pa bo ta krog neke vrste popravni izpit po porazih v uvodu sezone. Laščani bodo kar se tiče prvenstva počivah, saj je zaradi igranja Slovana v Jadranski ligi njihovo srečanje preloženo, ekipa Damjana Novakoviča pa bo soboto izkoristila za trening tekmo v Zagrebu pri Ce-deviti. Še drugič doma Elektra Esotech bo še enkrat gostitelj, tokrat zelo neugodnemu Kopru, s katerim so se v 1. krogu pošteno namučili Laščani. Šoštanjčani si skorajda ne bi smeli privoščiti še drugega domačega poraza, pred- vsem zaradi vzdušja v klubu in okoli njega, ki se lahko ob seriji porazov kaj hitro poslabša. V Kopru sta oče (direktor) in sin (predsednik) Vlado in Boštjan Nachbar le uspela najti pravega pokrovitelja (Luka Koper), ki je od-vezal mošnjiček. Nakupila sta precej novih igralcev, med njimi tudi dva bivša »Šoštanj ča-na«, Miho Čmera in Blaža Ru-čigaja. Prav gotovo bosta slednja največja nevarnost mladi in z izjemo Aleša Kunca neizkušeni ekipi Elektre. Tega se zaveda tudi trener Ivan Sta-nišak: »Čaka nas zelo neugodno srečanje proti zelo močnemu nasprotniku. Koprčani ne skrivajo ambicij po ligi za prvaka, morda razmišljajo še o čem več, saj so izkušeni. Prav izkušenosti nam manjka, zato smo tudi izgubili uvodno tekmo. Pričakujem enako bor- benost in željo svojih fantov kot v prvi tekmi. Če nam bo met stekel nekoliko bolje, potem bi lahko ugnali goste, ki so favoriti. A mi igramo doma in to tudi nekaj šteje!« Na Gorenjskem bo težko Nasprotno kot Elektra bodo Šentjurčani še drugič zapored gostovali in to prav pipti Škof j i Loki, ki je zmagala v Šoštanju. Alpos v Sežani ni povsem razočaral, a še manj navdušil. Nova ekipa pač potrebuje čas, da se uigra. V Sežani so nekateri ključni igralci odpovedati, tokrat pričakuje trener Matjaž Čujež njihovo boljšo igro in tudi ponovitev igre v obrambi iz zadnjih pripravljalnih tekem in prvega polčasa v Sežani. Dvorana v Škofji Loki po običaju Šent-jurčanom ne leži najbolj, ena- ko tudi ne igra Gorenjcev. Trda obramba in malo prostora pod košem sta značilna zanje. Osnovno os tvorijo Primož Skok, Jure Eržen in Simon Finžgar, imajo pa še nekaj odličnih igralcev, ki so sposobni sami obrniti'srečanje v svoj prid. Morda so malo slabši na položaju organizatorja igre, kjer Skok nima prave zamenjave, in to bi morah Šentjurčani, predvsem Ervin Dragšič in Tadej Koštomaj, izkoristiti. Če se stvari pri Alposu dobro zložijo, potem ni brez možnosti. Prva zmaga? Hopsi niso razočarali v prvem srečanju po vrnitvi v A ligo, saj so oslabljeni v Novem mestu dobro parirali favorizirani Krki. V soboto jih čaka na Polzeli srečanje proti Kraškemu zidarju, ki za eki- po Boštjana Kuharja nikakor ni nepremagljiv. Sežanci so namreč različna ekipa doma in v gosteh, a podobno velja tudi za Hopse, ki ob podpori svojih bučnih navijačev vselej v domači dvorani dajo vse od sebe. To bodo morali narediti tudi jutri, da bodo prišli do prve ligaške zmage v tej sezoni. Rajko Rituper in Beno Pungartnik, ki sta bila najbolj razpoložena na Dolenjskem, bosta potrebovala pomoč soigralcev. V vrstah Hop-sov upajo na vrnitev vsaj Jasmina Čatoviča, če že ne tudi Klemna Brežeta, ki sta bila poškodovana. Z njima je ekipa vsekakor dosti močnejša in kakovostnejša, pa tudi brez njiju z velikim srcem in borbenostjo ter s pomočjo Hmelj boysov lahko pride do zmage proti Sežancem. JANEZ TERBOVC NA KRATKO Težje delo Žalčankam Ljubljana: Na sedežu Rokometne zveze Slovenije so izžrebali pare četrtfinala pokala za ženske, ki ga bodo ekipe odigrale 23. januarja. Celeia Žalec bo gostila Mercator Tenzor Ptuj, Celje Celjske mesnine pa Kočevje. Oslabljeni v derbi Celje: Nogometaši MIK CM Celja so med prvenstvenim odmorom zaradi reprezentančnih tekem odigrali prijateljsko srečanje na Hrvaškem. V Zaprešiču so se s tamkajšnjim prvoligašem Interjem razšli z 1:1. Za Celjane je zadetek dosegel Dragan Benič. Zaradi rokometnega turnirja bodo že drevi nadaljevati prvenstvo, ko bodo gostih Gorico, pri kateri bo manjkal Nebojša Kovačevič. Trener Pavel Pinni pa ne more računati na vsaj tri varovance. Zaradi poškodbe mišice bo moral Miroslav Radulovič počivati še vsaj tri tedne, kaznovana pa sta Schwantes in Travner. Vodstvo kluba se je pritožilo na kazen brazilskemu branilcu, a ni bilo uslišano, kakor tudi ne glede denarnega plačila po mariborskih dogodkih. Pisnega odgovora sicer še ni dobilo. (DŠ) Zaključno dejanje V Skednju v Slovenskih Konjicah se bodo motokrosisti v nedeljo še zadnjič letos pomerili na dirki državnega prvenstva. Dogajanje bo znova zelo pestro. Poleg vseh šestih kategorij motokrosa bodo zadnjo dirko odpeljali še dirkači s štirikolesniki. Državno prvenstvo je v večini že odločeno in tudi odbitek najslabših dveh voženj, kar je v letošnji sezoni novost, stanja pri vrhu ne bo spremenil. Z naslovom državnega prvaka se je že pred finalno dirko v odprtem razredu okronal tudi Sašo Kragelj iz AMD Fero-da Celje, ki je bil vso sezono brez prave konkurence. V razredih do 85 in do 125 kubičnih centimetrov borba za prestol še ostaja odprta. V prvem vodi Aljoša Molnar (Feroda) s 24 točkami prednosti in ga do naslova loči le točka. Do 125 ccm je razlika manjša, prednost Jerneja Irta (Sitar Dun-lop) pred Klemnom Gerčarjem (Feroda) znaša 22 točk. Finalna dirka se bo začela ob 11. uri, podelitev pokalov najboljšim pa bo predvidoma ob 17.30. DŠ Foto: ANDREJA PREL Znova na vrh? Košarkarice celjskega Merkurja navzlic kadrovski prevetritvi ostajajo optimistke in načrtujejo naskok na obe domači lovoriki, pri čemer ne bodo nastopile v Fibinem pokalu, ampak le v Jadranski ligi. Po izgubljenem naslovu slovenskih prvakinj v minuli sezoni je klub zapustilo kar šest igralk, Vuli-čeva, Kvaternikova, sestri Kvas, Prša in Raduloviče-va, ter trener Dragomir Bukvić. Nastalo vrzel na strokovnem položaju je zapolnil Hrvat Željko Ciglar, v igralskem kadru pa Nika Barič, Ines Kerin in Anja Klavžar iz Trbovelj, Dijana Gotovac iz Ilirije, Kristina Verbole iz Ježice, Tamara Bajič iz Kraljeva, Živa Zdolšek in Eva Grm iz Rogaške Slatine ter Matea Tavič iz zeniškega Čelika. Povprečna starost nove celjske zasedbe je komaj dobrih 19 let. Nova kapetan-ka je Lucija Čonkova: »Želimo si v Celje vrniti naslov državnih prvakinj in se v Jadranski ligi uvrstiti na zaključni turnir, kar bo zelo Nova kapetanka Merkurja je Lucija Čonkova. zahtevno.« Danes se bo Mer- sla pomeril z Medveščakom kur v Bijèlem Polju na memo- in jutri z Dubrovnikom, rialnem turnirju Vojka Herk- DŠ 20 KRONIKA NOVI TEDNIK Požvižgajo se na to, če kdo potrebuje pomoč! Posilstva ni bilo! V sredo so se v naše uredništvo vsuli telefonski klici in vprašanja, ali drži, da je v Osnovni šoli Ljubečna prišlo do posilstva mladoletnega otroka. Zadevo smo takoj preverili tako v omenjeni šoli kot tudi na celjski policijski upravi. Na slednji so nam povedali, da niso prejeli nobene prijave, ki bi nakazovala na takšno kaznivo dejanje v omenjeni šoli. Takoj seje odzval tudi ravnatelj Osnovne šole Ljubečna Martin Grosek. »Zgrožen sem in tudi presenečen zaradi takšne informacije. Toda vzel sem jo zelo resno in se takoj pogovoril s predsedniki oddelčnih skupnosti ter z učitelji. Skupaj smo ugotovili, da gre za govorice. Vse skupaj se je začelo v petek, ko je našo šolo obiskal rajonski policist in prinesel pobarvanke na temo prometne varnosti za naše najmlajše. Ker so ga opazili, so nastale govorice, da naj bi prišel lovit nekoga, in tako se je verjetno napletalo še naprej. V šoli imamo štiri dežurne učitelje, na katere se otroci lahko obrnejo vsak trenutek, če imajo težave. Zunanji del šole je tudi pod video nadzorom. Verjemite mi, da je za varnost zelo dobro poskrbljeno,« še dodaja Grosek. SIMONA ŠOLINIČ O Kameniku nekoliko kasneje Umori v Tekačevem še vedno ostajajo eni najbolj brutalnih v zadnjem desetletju v Sloveniji. Takrat so umrli 73-letna Frančiška Poharc, 75-letni Štefan Poharc, 17-letna Viktorja Krušlin in 36-letna Helena Krušlin. V sojenju glavnemu osumljencu Kristijanu Kameniku so spomladi odločili, da bodo izvedenci iz Velike Britanije v tako imenovanem faznem preiskovanju pregledovali originalne sledi s kraja umora, kasneje tudi fotografije in fotokopije. Preučili naj bi tudi, ali, gre pri pregledovanih copatih sploh za copate Kristijana Kamenika. Sprva so domnevali, da bi se sojenje lahko nadaljevalo septembra, a se je stvar zavlekla. Izvedeli smo namreč, da britanski izvedenci sploh še niso začeli delati, a je .kljub temu mogoče predvidevati, da bo sojenje vendarle še letos. A se bo morala obravnava spet začeti znova, saj je od zadnje minilo že več kot tri mesece. SŠol zarja voznike na večjo previdnost, pešce pa na uporabo odsevnih predmetov. HALO, 113 Na prehodu zbil peško Nekaj minut pred pol sedmo se je v torek na Celjskem zgodila nova tragična prometna nesreča. Sto metrov pred križiščem v Šmarjeti pri Rimskih Toplicah je v smeri proti Mar-nem življenje izgubila 78-let-na peška. Vanjo je na označenem prehodu za pešce, toda na neosvetljenem delu, trčil 51-let-ni voznik osebnega vozila. Peška je umrla na kraju nesreče. Letos je na Celjskem v nesrečah umrlo že 33 ljudi, od tega štirje pešci, kar dva sta umrla oktobra. Ker jè skupna točka vsem letošnjim nesrečam, v katerih so umrli pešci, to, da so se zgodile na neosvetljenih delih oziroma v temnejšem delu dneva, policija še enkrat resno opo- Prevažala drogo Policisti specializirane enote za nadzor državne meje so minuli četrtek na avtocesti Ljubljana-Maribor prijeli dva petindvajsetletnika z našega območja, pri katerih so našli skoraj 19 gramov heroina in nekaj kokaina. Dvojico so najprej pridržali, v preiskavi avtomobila pa so našli še tehtnico, ki sta jo osumljena uporabljala za pripravo manjših odmerkov droge, namenjenih ulični prodaji odvisnikom. Eden od prijetih je povratnik, kar pomeni, da so ga v preteklosti že večkrat ovadili ravr no zaradi prometa z mamili. Preiskovalni sodnik je zanj odredil pripor, medtem ko je drugi osumljeni na prostosti. Na srečo predvčerajšnjim Pomembno vprašanje je niti gasilci! Če tudi vi kje dopoldne v središču Celja ni tudi, kaj bi bilo, če bi se v opazite takšne malomarne bilo nobenega ropa banke ali tistem času na primer zgo- voznike, kot smo jih mi vče-kakšnega požara, pa tudi po- dil kakšen rop banke, ki je raj, pokličite na 113, če pa bega kakšnega kaznjenca iz v neposredni bližini. Do jih boste ujeli v fotografski celjskega zapora ne. Bilo pa banke z zadnje strani na- objektiv, nam lahko pošlje-je porazno stanje zaradi par- mreč policija ne bi imela te tudi kakšno fotografijo na kiranju voznikov, ki so v Lin- omogočenega dostopa. Bolj elektronski naslov kronika-hartovi ulici malomarno par- grozljiv bi bil prizor, če bi @radiocelje.com. kirali vsepovprek in se pri zagorelo v stavbi Rimljanke, tem požvižgali na možnost, do katere dostopa ne bi imeli SIMONA ŠOLINIČ da bi kdo potreboval pomoč, pri čemer dostop do tja ne bi H^k F ......... ~ jfHHUi bil mogoč. HHl i . „ggÉl ff|JBrnMb Kljub temu, da na cesti ja- Jfp^^v ::JjjtfBgf JIhm j§fL 1 'J sno piše (čeprav bi lahko tu- ^ jpj§B a^H jUORaEL iH di odgovorni napis nekoliko 82 sjH H '^HS^tsSk, osvežili), da gre za interven- flHHHp..... I JBfflHHI flHB^BHHL % cijsko pot, se je tam znašlo kar nekaj vozil. Nesramni vozniki so parkirali tudi v območju za pešce. Med nepravilno parkiranimi vozili je bilo tudi službeno vozilo uprave za izvrševanje kazenskih sankcij (celjskega zapora), torej je bilo vozilo v lasti ministrstva za pravosodje! Kakšna ironija bi bila na primer, da bi ravno v tem času iz zapora pobegnil kakšen kaznjenec in kako bi se pazniki v lovu na pobeglega motovilili ravno okoli svojih vozil? ! Bognedaj, da bi zagorelo na tržnici... Arena/ zmagovalcev- PORTRETTEDNA ALEKSANDER ŠELIGA #31 Začetki Pri 6 letih sem prvič odšel na trening nogometa k NK Kovinar. Vendar je ostalo le pri enem treningu, saj moja starša nista vedela za to Ker sta se bala zame, mi igranja : na začetku nista dovolila. Pri 12 letih se je vse skupaj začelo zares. Pri NK Kovinar sem ostal vse do odhoda v srednjo šolo. Leta 1995 sem prestopil v NK Celje. Za člansko ekipo sem debitiral s 17 leti v Kopru. Uspehi 1-krat mladinski pokalni prvak, 1-krat članski pokalni prvak, prestop v SK Slavia Praga Stanovanje Imam stanovanje v Novi vasi, kjer živiva skupaj zaročenko. rad obiščem fitnes ali Odigram partijo Postati državni prvak z NK Celje in se še enkrat preizkusiti izven meja Slovenije. Seveda pa tudi biti vseskozi zdrav.. Ljubezen Zaročenka Andreja, ki me, če le ima čas, redno spremlja na mojih tekmah in je moja strastna navijačica. Klubi do sedaj NK Kovinar. NK Celje, SK Slavia Praga Naj obramba Obranjeni strel z 11 metrov Emillu Mpenzi na i Hamburg SV-SK Slavia Praga pred 50.000 gledalci Naj veselje Osvojitev pokala Hervis z NK Celje v sezoni 2005 število gledalcev žal zelo zmanjša in tudi navijaškega duha ne pokažejo veliko. Naj žalost i celjskega nogometa državni prvaki. NOV! TEDNIK KRONIKA 21 Največja novost predloga zakona o zasebnem varovanju je, da lahko inšpektorji ob kršenju zakona družbi za zasebno varovanje takoj začasno odvzamejo licenco. Ta čas je lahko glede na resnost kršitve od meseca dni do pol leta. To naj bi prineslo večjo učinkovitost in krajši čas postopkov, ki zdaj trajajo leto in več. Po novem bodo lahko inšpektorji tudi prekinili prireditev z nezakonitim varo prtih prostorih in prizorišče zapečatili. Licence za opravljanje dejavnosti zasebnega varovanja ne bo moglo pridobiti podjetje z varnostnimi zadržki, zoper katero je podan predlog zaradi kršitve zakona ah je v postopku inšpekcijskega nadzora. Natančneje bodo določili tudi pogoje za trajni odvzem licence. Še vedno niso raziskane vse podrobnosti spomladanskega pretepa pred celjsko diskoteko Down Town, po katerem je umrl 29-letnik. Redarji »s koso v rokici Za vašo varnost skrbijo tudi »kvazi« varnostniki - Osumljene za smrt pred Down Tovvnom in priče še zaslišujejo Po pretepu pred diskoteko Down Town je zaradi možganskih krvavitev devetind-vajsetletni Naser Krasniči letos marca umrl. V pretepu pred celjskim Escapeom pred dnevi so bile poškodovane štiri osebe in ovaden en moški zaradi povzročitve hude telesne poškodbe in nasilniš-tva, a preiskovalni sodnik zanj ni odredil pripora. Še dva so policisti ovaditi zaradi nasilništva, enega zaradi povzročitve hude telesne poškodbe. Preiskava o tem še ni končana. Pretepi v diskotekah in nočnih klubih in pred njimi si sledijo iz tedna v teden. Nič več pri tem ni novega, da tudi v celjskih diskotekah poleg uradnih redarjev, tistih z licenco, v njihovi »senci« stojijo »opice« brez pooblastil in človeškega razuma, za katere je pretep višek strasti. Šele najbolj tragični dogodki, ko pod udarci redarjev pred našimi diskotekami umirajo in padajo mladi, so tisti, ki so ustvarili potrebo po spremembi zakona o zasebnem varovanju. Zakon bo državni zbor obravnaval po nujnem postopku. Po smrti dvaj-setletnika pred ljubljanskim Globalom tako obstaja več upanja, da zakon v drugo ne bo pogorel. Še toliko bolj, če vemo, da bodo redarji, četudi samo na parkiriščih, dobili večja pooblastila. Dva držala, tretji tepel Krasniči se je, kot je že znano 17. februarja zvečer zabaval v diskoteki s še dvema prijateljema, pri čemer se je malo pred četrto uro želel vrniti v diskoteko. Redarji ga vanjo niso spustili, ker naj bi bil oborožen, čeprav njegovi prijatelji pravijo, da to ne drži in da je pri sebi najverjetneje imel le podarjeni nož. Krasniči naj bi želel iti do prijatelja in prijateljice, ki sta se zabavala v diskoteki, vendar mu redarji tega niso dovoliti, zato sta se začela prerivanje in pretep, ki ga je prekinilo šele posredovanje policije. Krasničija so v nedeljo zjutraj našli nezavestnega pred vhodom Down Tow-na in ga z reševalnim vozilom odpeljati v celjsko bolnišnico. Takoj po pregledu je bil zaradi nujnega posega odpeljan v Klinični center Ljubljana. Po dveh tednih, ko se je zbudil iz kome, naj bi svojemu očetu dejal, da sta ga dva redarja držala in eden tepel. Krasniči padel sam od sebe? Zaradi suma, da je bil Krasniči pred diskoteko pretepen, so kriminalisti zoper tri redarje ljubljanske varnostne službe VIP Varovanje, ki naj bi bila kriva tudi za nedavno smrt dvajsetletnika nedaleč stran od diskoteke Global, odrediti policijsko pridržanje, ki je bilo dan po incidentu odpravljeno. Lastnik diskoteke Sefer Zornič, za katerega policija ni podala kazenske ovadbe, se za incident ni čutil krivega, saj naj bi redarji svoje delo opravili profesionalno. Policisti in kriminalisti so v zvezi z njihovim delom uvedli preiskavo in zoper dva redarja iz Kopra in enega iz Ljubljane podali kazenske ovadbe. Kot nam je dejal vodja celjskega okrožnega tožilstva Ivan Žaberl, med pretepom in smrtjo ni bilo vzročne povezave, kot je pokazalo izvedensko mnenje, a posamezna dejanja v zvezi z dogodkom še preiskujejo, kar pomeni, da zaslišanje posameznih osumljenih in prič Še poteka. Oče umrlega Latif Krasniči se ob tem zgroženo sprašuje, kako je to mogoče, saj je potemtakem sin padel in umrl sam od sebe. Dejal je tudi, da naj bi po dogodku redarji grozili Naserjevemu dekletu, ki se je tisto soboto prav tako zabavalo v diskoteki, češ da ne sme povedati, da so pretepali Naserja, ker da bo v nasprotnem primeru izgubila svojega otroka. Varnostnik in redar Neurejene razmere v varnostnih službah so posledica neustreznega izobraževanja varnostnikov, ta traja le 40 ur, prenizkih plač in slabih delovnih pogojev. Zaradi pomanjkanja delovne sile nekatera podjetja za zasebno varovanje zaposlujejo na črno, zlasti v času večjih prireditev, pogostokrat tudi neustrezno delovno silo. Družb za zasebno varovanje je v Sloveniji približno sto. V Celju delujeta dve, Sintal in Prosignal. Direktor slednje Darko Kolar pravi, da omenjeni dogodki mečejo slabo luč na njihovo delo in da je treba ločiti varnostnike od redarjev in predvsem tistih, ki to delo opravljajo »na črno«. »Nihče ne ve, kdo v lokalu je obiskovalec in kdo tisti, ki bo vprimeru pretepa posredoval.« Zaradi t. i. »kvazi« varnostnikov prihaja do konkurence, saj naj bi za marsikaterega lastnika lokala predstavljali cenejšo delovno silo. »Izogibamo se delu v diskotekah in lokalih in z redarji tam nimamo stika niti jih ne poznamo, saj prihajajo od vsepovsod.« Kolar tudi zanika, da nad varnost-nimi službami ni nadzora. »Nadzor iz notranjega ministrstva smo letos dobili že tretjič, nad nami bdi tudi delovna inšpekcija.« MATEJA JAZBEC Zniža tli kazen. a 30 let ostaja! [ Višje sodišče delno spremenilo sodbo Jaki Ulčniku za umor brata in poskus umora bratovega dekleta Spomladi je senat celjskega okrožnega sodišča Jako Ulčnika obsodil na 30 let zapora za umor brata Jožeta in 30 let zapora za poskus umora bratovega dekleta Nine Klavdije Lojen v Bistrici ob Sotli. Ker je 30 let najvišja zaporna kazen, so pač v sodbi zapisali, da bo toliko moral presedeti za zapahi. A se je Ulčnikova zagovornica pritožila in višje sodišče je sodbo delno spremenilo. Toda kazen ostaja enaka. Gre za to, da je višje sodišče potrdilo sodbo na prvostopenjskem sodišču v delu, kjer so Ulčnika obsoditi na najvišjo zaporno kazen zaradi zahrbtnega umora brata, medtem ko jo je spremenilo v delu, ki govori o kaznovanju za poskus umora. Ker gre za poskus, so kazen s 30 znižali na 15 let zapora. Menda zato, ker naj bi bilo okrožno sodišče pri odmeri kazni prestrogo, zakonodaja pa v primerih poskusa umora dopušča milejše kazni od zakonskega minimuma, ki je 10 let. Vse skupaj pa v bistvu na enotno kazen ne vpliva. Ulčnik bo v zaporu vseeno 30 let. Zna pa se zgoditi, da se bo Jaka Ulčnik njegova zagovornica tudi tokrat pritožila in da bo primer romal še na vrhovno sodišče. Sicer pa Jaka Ulčnik ostaja v priporu vse do pravnomočnosti sodbe, razlog je ponovitvena nevarnost. Obnova Ulčnik je neko noč junija leta 2005 vlomil v Jožetovo in Ninino stanovanje ter brata ustrelil z neposredne bližine. Trije streli so bih zanj usodni. Nino je ustrelil v prsi, a je na srečo krogla potovala proti trebušni votlini, zato poškodbe niso bile smrtno nevarne. Ker je Jaki zmanjkalo nabojev, je Nino skušal zadaviti, a se je rešila. Jako ^ so prijeli doma v Zagaju, ka- j mor je odšel po umoru. Gre ■ za vas, ki je od Jožetovega stanovanja oddaljena približno dva kilometra. Tam so ga kriminalisti tudi našli in prijeti. Ulčnik se je do umora kar sedemkrat vpisal v policijsko statistiko, največkrat zaradi vlomov in tatvin. Policisti so ga večkrat ovaditi tudi zaradi ilegalne posesti orožja ter zaradi ogrožanja varnosti. Hude težave naj bi imel tudi zaradi jemanja mamil. Kot strela z jasnega pa je lani odjeknila vest, da naj bi bil Ulčnik povezan še z enim umorom. Natančno tri mesece pred tragedijo v Bistrici ob Sotli naj bi bil namreč v Bosni in Hercegovini. V Ljubuš-kem naj bi s strelom v glavo ubil tudi 38-letnega Milen-ka Penavo. Ulčnik je znan tudi po pobegu iz zaprtega oddelka Psihiatrične bolnišnice Polje, kjer je bil hospitaliziran in v priporu. V obsežni policijski akciji so ljudi opozarjali na nevarnost, prijeti pa so ga dan po pobegu v nekem gostinskem lokalu v okolici Zidanega Mosta. SIMONA ŠOLINIČ Tako so ž iveli nekoč Etno zbirka v bližini Radeč dragocen prispevek k spoznavanju naše preteklosti Kako je teklo življenje naših prednikov ter kakšna orodja in pripomočke so uporabljali pri vsakdanjih opravilih, bi že zdavnaj utonilo v pozabo, če ne bi bilo ljudi, kot so Ključevš-kovi s Počakovega pri Radečah. Ideja o etnografskem prikazu življenja na vasi je dolgo zorela na njihovi domačiji, rezultat zbirateljske vneme vseh družinskih članov pa je muzej, ki so ga odprli in javnosti predstavili v nedeljo. Adam Ključevšek je petindvajset let sistematično zbiral uporabne predmete in kmetijsko orodje iz različnih obdobij po vsej Sloveniji, pred dvema letoma pa je s pomočjo sinov v starem hlevu začel urejati etnološko zbirko. Razstavljenih je skoraj tisoč eksponatov, od pohištva, opreme, umetniško-religioznih okrasnih predmetov, starih ur in oljnih svetilk, ki so nekoč namesto žarnic pričarale pramene svetlobe v dolgih zimskih večerih, do bogate zbirke priročnega orodja. Iz prikazanih orodij za najrazličnejša dnevna in letna opravila je mogoče sklepati tudi o ^GCQdtMBD^ i IzLETHI^VA TmiòTIÓJA ASELNCUA IZLETI: GARDALAND 13..20..27. in 31.10. - zagotovljeni odhodi • BEOGRAD 27.-28.10-še nekaj prostih mest • GRADOVI JUŽNE ČEŠKE 27.-28.10. še nekaj prostih mest • ČUDOVITA BUDIMPEŠTA 27.-28.10. - še nekaj prostih mest • NAKUPOVANJE V ARIZONI (BiH) 24.11. BOŽIČNO-NOVOLETNI IZLETI: DUNAJ (1.,8,15. in 22.12.) • SALZBURG (8.in 15.12.) • MÜNCHEN (8. in 22.12.) • CHRISTKINDL- obiščite Božička (22.12.) PREDPRODAJA SMUČARSKIH VOZOVNIC ZA ROGLO, KRVAVEC. GOLTE IN CELJSKO KOČO. POPUSTI, PIACILO NA OBROKE!!!!! jmm&mvoSmsm&n umag m 4* 2 x PoiP, že 57 eur/os « KOSTANJEVI mm V LOVRANU htl Bristol vikend paket od 53 EUR/os VELIKI ALBANSKI KROG, 27-tO. EGIPT S KRIŽARJENJE PO NM, 20. 10. LONDON 26. in 27.10. JORDANIJA, SIRIJA, TUBtUA, 24.28.10. RIM, 26.10,1.11. DUBAI, 29.11. BARCELONA in «URNA OBAU, 28.10. MAROM, 26 10. ŠPANSKI KROS, 28. 10, KITAJSKA, 26. 10. SICILIJA, 27, in 30.10. TAJSKA m POČITNICE, 24. 10. - KAMMKUA, 26.10. NEW YORK m NIAGARA, 29.10. in 28.11. HURGAPA - rdeče z nami je sonce i morje365 dni v letu... , že od 299 € i IZŠEL JE ftSOV KATALOG - POKLIČITE 03/838 43 70,03/480 39 00,01/320 2700,05/67106 80 Adam Ključevšek je ponosen na vsak predmet, ki ga hrani v svoji zbirki. Z zbirateljstvom se ukvarja že več kot 25 let, pri tem pa so mu pomagali tudi drugi družinski člani. HI Vi samo uži vi Mi vaše počitnice jemljemo resno | ekonomski samostojnosti kmečkih družin, ki so bile sposobne same skrbeti za pridelavo hrane, izdelavo oblačil in obutve, pri težjih kmeč- »Pogled na našo zgodovino na domačiji Ključevško-vih je hvalevredno kulturno dejanje in dragocen prispevek k spoznavanju naše pre- kih opravilih pa je solidarno teklosti. Je tudi pomembna priskočila na pomoč soseska, iskrica in zaželena spodbu- da razvoju turizma na širšem radeškem območju. Naj postane prava učna pot naših šo-larjev, mladine in vseh, ki radi ubežimo mestnemu vrvežu,« se je zbirke skupaj s so-krajani veselil dr. sociologije in politik Emil Roje. BOJANA AVGUŠTINČIČ OD 21.9. NA NOVI LOKACIJI - TRG CELJSKIH KNEZOV 9, CÈLJEJ ZIMA 0?i!)8; Kranjska gora, app3 Potepuh, 27.12,-2.1.. najem, 4 Klaiokirohhelm, app 5 Reich!, 27.12.-2.1., najem, 7mi; JESENSKI ODDIH: I Portorož, h.Neptun, vikend paket od 102€* Koper, h.2usterna, 4 dni že od 160€* Moravske toplice, h.Ajda, 3 dni že od 151€* Terme Banovci, h.Zeleni gaj, 5 dni od 256€* Terme Lendava, h.Lipa,7 dni od 308€* Terme Tuhelj, vikend paket od 85€* Toplice Sv.MartIn, vikend paket že od 80€* Un h.Sol Koralj, 3 dni od 87€* Poreč, h.Parentlum, 3 dni od 87€* Pag, h "' ..... ............IZLETI:.Adventne skrivnosti v Sataburgi Chris i' Beami Trg Celjskih knezov 9, Celje, lei: 03/713 23 00,03/71313 01; ta 03/71313 08 m ; Tel.: 03 7345 166 AEROBIKA: 20.00 - ponedeljek PILATUS; 19.00 - ponedeljek, četrtek JÖ&Ä: 19.00 - torek TAl CHI: 19.00-sredo Ob nakupu mesečne vstopnice v oktobru nudimo I x prosi vstop v termalna bazene. Kmečka »hiša» je bila nekoč prostor, kjer so se največ zadrževali. Ob peči je bilo vedno živahno in tudi v nedeljo ni bilo nič drugače. Odprtje etnološke zbirke so obogatili s prikazom, kako so nekoč z žico opletli lončene posode, da niso prehitro razpokale. Naj kopališča tudi na Celjskem S podelitvijo priznanj v Rogaški Slatini se je zaključila akcija izbiranja naj kopališč. V akciji, ki je trajala od aprila do septembra, so prejeli 30 tisoč glasovnic poslušalcev oddaje Dobro jutro, Slovenija in obiskovalcev spletne strani www.dj.sloveni-ja.si Kopališča so razdelili v pet kategorij. Med prve tri v posamezni kategoriji so se uvrstila tudi nekatera kopališča s Celjskega. Med velikimi termalnimi kopališči so Terme Olimia z Aqualuno zasedle tretje mesto. Zdravilišče Laško je znova drugo med manjšimi in srednje velikimi termalnimi kopališči. Po letu premora se je na tretje mesto med bazeni uvrstilo celjsko letno kopališče. Organizatorji akcije od začetka oktobra že izbirajo najboljši Wellness center in najboljše golf igrišče, z začetkom zimske sezone pa se bo znova začela tradicionalna akcija izbiranja naj smučišča. AK - Št. 83-19. POSEBNA PONUDBA- program alternativnih počitnic j EGIPT 7 dni Termini za odhod 17. nov. 2007 z Letališča Jožeta Pučnika - 7 dni Nastanitev: COUNTRY CLUB 3* SHARM EL SHEIKH Cena: 472 € Obvezna doplačila: 95 € za vizum, letališke takse, transfer do hotela, doplačilo enoposteljna soba 100 €, doplačilo po želji 70 € ali inclusive. Možnost plačila na obroke. Cena vključuje 7-dnevne počitnice, letalski prevoz, polpenzion v hotelu in alternativni program, ki ga bosta izvajali astrologinji Gordana in Dolores. Možnost fakultativnih izletov v Kairo, ogled piramid, sfinge, grobnic in templjev v Luxorju, samostana sv. Katarine z gorečim grmom in Mojzesove gore, nacionalnega parka Tiran in koralnih grebenov, Petre v Jordaniji... Informacije glede alternativnega programa: 041 404 935, 041 519 265, www.dolores.si Organizator potovanja: ILIRIKA TURIZEM LJUBLJANA, www.lastminutecenter.si, št. 080 19-60. PRIJAVE NA 03 493-18-88, Cankarjeva 1, CELJE. Število prijav je omejeno, zato ponudba velja do zapolnitve mest! RTAZA 23 Big Brother s Teharij Joseph Paulic je kot veliki brat pomagal malemu Seanu in pri tem spoznal svojo ženo Joseph Paulic, doma s Teharij, že 45 let živi v ZDA. V industriji. V svojem življenju svoj rojstni kraj se vedno rad vrača in pri tem večkrat čez lužo je srečal in se spo- obišče tudi uredništvo Novega tednika. Vselej nam po- prijatelj il s številnimi svetov- streže z zanimivimi zgodbami iz svojega življenja čez no znanimi imeni. Med dru- lužo. gim se lahko pohvali, da poz- Tedaj še Jože Paulič se je kruhom. V Ameriki je nada- na hollywoodsko igralko v New York 30. avgusta leta ljeval šolanje in se kot obli- Brooke Shields, za katero prà- 1962 odpravil s trebuhom za kovalec zaposlil v kozmetični vi, da se je v zadnjem času nekoliko zredila, a je kljub temu izjemno simpatična. Josephu Paulicu kar ne zmanjka zanimivih zgodb, ki so se mu zgodile čez lužo, kjer živi s petnajst let mlajšo ženo ter 16- in 19-letnima sinovoma. Kot edini Slovenec doslej je že pred triindvajsetimi leti postal Big Brother. A ne »veliki brat« v smislu," kot ga poznamo pri nas. Njegov naziv nima nikakršne povezave z re-sničnostnim šovom, kjer je skupina ljudi več tednov noč in dan pod kamero. Njegova izkušnja z Big Brotherjem je veliko bolj plemenita in vredna posnemanja. Big Brother je v Ameriki neprofitna organizacija, obstaja že od leta 1915, ki pomaga otrokom med 6. in 18. letom pri TEDNA Dokaz, da je zima pred vrati Čeprav vremenoslovci za dneve vikenda grozijo s snežinkami, so dekleta, ki od šeste ure do devete zvečer popisujejo promet, zimo že pošteno okusila. Odeje, kape, šali, rokavice in termovke s čajem na takšnem delovnem mestu v tem dneh ne smejo manjkati. Foto: RP doseganju in uresničevanju njihovih potencialov. »V ZDA je veliko mater, ki živijo same z otroki. Vloga 'velikega brata' oziroma tako imenovanega mentorja pri tem pa je, da otrokom, če se znajdejo v težavah, s svojim dobrim zgledom in motivacijo pomagajo na raznih področjih,« pripoveduje Paulic, ki se je leta 1984 odločil, da bo tudi sam pomagal otrokom na tak način. A postati veliki brat ni enostavno. Kandidat mora izpolnjevati ogromno kriterijev in biti otroku zgled. Pomembno je tudi, da se z otrokom dobro ujameta. Paulicu so tako decembra 1984 dodelili tedaj desetletnega Sea-na Zannija, s katerim sta naslednja štiri leta vsako soboto preživela skupaj. »Imela sva se čudovito. Hodila sva plavat, čolnarit, jezdit, pozimi pa smučat in drsat. Zelo sva se navezala drug na drugega, a pravila so bila stroga in skupaj nisva smela preživeti več kot en dan v tednu,« se spominja veliki brat, ki mu bo ta izkušnja za vse življenje ostala v lepem spominu. Za vse mu je zagotovo hvaležen tudi Sean, ki je zdaj že odrasel moški. Joseph pa je z vlogo velikega brata pridobil še nekaj. Ko je nekoč dan preživljal s Seanom, ga je opazila mlada dama, misleč, da je Sean Josephov sin. Z Josephom sta se tako zapletla v pogovor, sledila so srečanja, čez približno eno leto pa je gospodična postala gospa Paulic. BOJANA AVGUŠTINČIČ Josephu Paulicu bo izkušnja Big Brotherja za vedno ostala v lepem spominu. .2607 MEN'S. . CHAMPIONS TROPHY CtLje,, Sioirtula/ Udeleženci: EHF PoM.jgnsgoualceu 500? Celie, Sloueni ja, 20.-21.10.200? m THW KIEL zmagovalec EHF Lige prvakov 2007 HSV HAMBURG zmagovalec EHF Pokala pokalnih zmagovalcev 2007 SC MAGDEBURG zmagovalec Pokala EHF 2007 RK CEUE PIVOVARNA LAŠKO udeleženec s posebnim povabilom EHF Tekmovalni spored: Sobota, 20. oktober 2007: 17.00 CPL : SC Magdeburg 19.00 THW Klel - HSV Hamburg Nedelja, 21. oktober 2007: 13.30 Tekma za tretje mesto 15.30 Finale Bssme Parada zvezd celjskega rokometa Praznovanje jubileja so v RK CPL, zaradi organizacije EHF Pokala zmagovalcev 2007 v dvorani Zlatorog, 20. in 21. oktobra, prestavili na letos. Eden viškov praznovanja bo tekma »Parada evropskih zvezd RK CPL«. Na ta način želi klub Svojim navijačem še enkrat predstaviti rokometné zvezde, ki so ati pa še nastopajo za RK Celje Pivovarna Laško ter se jim na ta način zahvaliti za pečat, ki so ga pustili v celjskem klubu. Seznam vabljenih je objavljen tudi na spletni strani tekmovanja www.ehfchampionstrophy-celje.si. Spored za četrtek, 18. oktober 2007; 16.30 Tekma navijačev 17.15 Tekma novinarjev Celja in Ljubljane 18.00 Tekma veteranov Cetja in Ljubljane 19.00 Tekma »Parada evropskih zvezd RKCPL« ROKOMETNI KLUB - Prodaja vstopnic: www.ehfchampionstrophy-celje.si,. www.e Organizator EHF Pokala zmagovalcev 2007, v sodelovanju z NT&RC, za vse obiskovalce . v soboto, 20. oktobra, in nedeljo, 21. oktobra, po odigranih tekmah, pred dvorano Zlatorog pripravlja pester zabavni program. ZABAVO Poleg ponudbe hrane in pijače, se vam bodo v Nedelja: Katrca Foxy Teens Tanja Žagar Manca Špik Saša Lendero Nuša_ Derenda Žana Brigita Šuler Werner Sobota: Anžej Oežan Kingston Select Pijamas Sexplosion Domen Kumer Rebeka Dremelj Turbo Angels 6Pack Čukur Nude Kempa^ i©witeiliiik ter v vseh MIK-ovih salonih (www.mik-ce.st) po Glsuni poKrouic.au Gostita! j pokala iti.com, www.rk-celje.si Navijači, ljubitelji rokometa in še posebej Rokometnega kluba Celje Pivovarna Laško opremite se v posebni prodajalni v dvorani Zlatorog v Celju, kjer vam ponujajo original drese, trenirke, majice, šale, žoge in ... Izredna ponudba izdelkov novega klubskega opremljevalca Kempa z oznakami RK CPL in brez. Prodajalna bo odprfe: sobota, 20.10. 07, od 12.00 do 21.00 nedelja, 2t. 10. 07, od 12.00 do 18.00 Prodajalna Zlatorog NT-RC d.o.o. 24 MO, Kl GA BERETE Hö¥i TEDENSKI SPORED RADIA CELJE 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 NZ melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.20 Aforizem, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 9.20 Otroški radio, 10.00 Novice, 10.15 Vaše skrite želje uresničita Novi tednik in Radio Celje - duet s Tanjo Žagar (pišite na NT&RC, Prešernova 19, Celje - za stalte želje), 11.00 Kulturni mozaik, 11.15 Maraton glasbenih želja, 12.00 Novice, 13.00 Ritmi, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 kviz Glasbeni trojček, 18.30 Na plesnem parketu, 19,00 Novice, 22.00 20 Vročih Radia Celje, 24.00 SNOP (Koroški radio) NEDELJA, 21. oktober 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 NZ melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.20 Aforizem, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom - Bojan Cvelfar, direktor Zgodovinskega arhiva Celje, 11.00 Kulturnimozaik, 11.05 Domače 4,12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, Po čestitkah in pozdravih - Nedeljski glasbeni veter, 20.00 Katrca, 24.00 SNOP (Radio Triglav Jesenice) PONEDELJEK, 22. oktober 5,00 Začetek jutranjega programa, 5.30 NZ melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.20 Aforizem, 6.30 Silvester v akciji, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Bingo jack -predstavitev skladb, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 11.00 Kulturni mozaik, 12.00 Novice, 13.00 Bingo jack - izbiramo skladbi tedna, 14.00 Regijske novice, 14.30 Poudarjeno, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.30100 medvedkov za 100 nasmehov - nagradna igra, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Znanci pred mikrofonom - Bojan Cvelfar, direktor Zgodovinskega arhiva Celje - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15--Vrtiljak polk in valčkov - Jože Galič, 30 let ansambla Slovenija, 24.00 SNOP (Radio Triglav Jesenice) TOREK. 23. oktober 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.20 Aforizem, 6.25 Asociacija, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Stetoskop, 10.00 Novice, 10.20 Odprti telefon, 11.00 Kulturni mozaik, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 14.00 Regijske novice, 14.15 Po kom se imenuje?, 14.30 Poudarjeno, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.15 Župan na zvezi, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Ni vse zafrkancija, je še znanje - kviz, 19.00 Novice, 19.30 Zadnji rok z Boštjanom Dermolom, 21.30 Radio Balkan, 23.00 Saute surmadi, 24.00 SNOP (Radio Kum Trbovlje) SREDA. 24. oktober 5.00 Začetek jutranjega programa - jutranja nostalgija, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.20 Aforizem, 6.45 Horoskop, 7.002. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Časovni stroj. 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 12.20 Portret tedna, 13.20 Mali O -pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 14.15 Zaključek nagradne igre Več veljaš, več veljaš ob 53. rojstnem dnevu Radia Celje, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Pop čvek - Eroika, Natalija Verboten, 19.00 Novice, 19.30 Mal drugač s 6Pack Čukurjem, 23.00 Dobra Godba, 24.00 SNOP (Radio Kum Trbovlje) ČETRTEK. 25. oktober 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30Narodnozabavna melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.20 Aforizem, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Bonbon za boljši bonton, 10.00 Novice, 10.15 Najbolj nore podjetniške ideje, 11.00 Kulturni mozaik, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.15 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jackpot, 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Visoki C s Katjo Žol-gar, 20.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 23.00 M.I.C. Club, 24.00 SNOP (Murski val) 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.20 Aforizem, 6.30 Silvester v akciji, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Do opoldneva po Slovensko (do 12..ure), 10.00 Novice, 11.00 Kulturm mozaik, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 14.00 Regijske novice, 14.10 Hit lista Radia Celje - s hiti prežeto popoldne (do 19.15), 14.30 Poudarjeno, 14.45 Petkova skrivanka, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki inodmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jackpot, 18.00 Festìvaljada, 19.00Novice, 19:i5 Vroče z Anžejem Dežanom, 23.00 YT Label, 24.00 SNOP (Murski val) VRTILJAK POLK IN VALČKOV Skupina Kingston je garancija za dobro zabavo. Dobimo se pred Zlatorogom! 1. MAMINE SOLZE-MODRO/ 2. KOSPETJEVEČER-P0DKRAJSK1 FANTJE 3. BLIZU SRCA -ŠMARSKIMU2KANTJE 4. JUTRI BOLJŠE BO-ZREŠKA POMLAD 5. PRISEGA-ISKRICE 1. SLAMNATI IZG0V0R1- VESEU GORENJCI (7) 2. NAMOJIPOTI-MEHINSMEH (3) 3. ČEŽPLDT-AJDA (1) 4. DINAR, TOLAR. EUR0- ANS. BRATOV GAŠPERIČ (2) 5. VRTNARSKAP0LKA-PREPIH (4) Marija Povh, Rađana vas 13,Zreče Majda Erncol. Pohorska 2, Celje Nagrajenca dvigneta kaseto na oglasnem oddelku Radia Celje. Lestvico Celjskih 5 lahko poslušate vsak ponedeljek ob 22.15 uri. lestvico Slovenskih 5 pa ob 23.15 uri. Za predloge z obeh lestvic lahko glasujete na dopisnicis položenim www.novftednik.com www.radiocelje.com Skupina Nude pozna pravi recept za žur. Enostavno morate biti zraven. Pripravite glasilke za prepevanje hitov! -- Št. 83 - 19. oktober 2007 - Sobota in nedelja bosta v Celju v znamenju pokala zmagovalcev. Kdo bo evropski superprvak, se bomo spraševali po tekmovalnem sporedu, ki ga bo na valovih Radia Celje spremljal reporter Dean Šuster. V uredništvu radia pa pripravljamo 53. zmago Radia Celje, ki bo hkrati rokometna zabava. Po odigranih tekmah bodo v soboto od 20.30 nastopih Anžej Dežan, Kingston, Select, Pi-jamas, Sexplosion, Domen Kumer, Rebeka Dremelj, Ttir-bo Angels, 6Pack Čukur, Nude in Merryland. V nedeljo se bo zabava začela po finalni tekmi ob 17.30 uri, nastopili pa bodo skupina Katrca, Foxy Teens, Tanja Žagar, Manca Špik, Saša Lendero, Nuša Derenda, Brigita Šuler, Werner in Žana. Vstopnine ne bo, v podjetju Mik pa vam za nedeljo obljubljajo tudi brezplačnega vola. 6Pack Čukur vas na frekvencah Radia Celje zabava vsako sredo v večernem programu, tokrat pa bo poskrbel za odlično zabavo pred dvorano Zlatorog Celje. Anžej Dežan, ki bo ta petek v oddaji Vroče gostil Tino Pulko, bo začel sobotno dogajanje pred dvorano Zlatorog Celje. Rebeka Dremelj si bo ob gradnji hiše vzela tudi čas za vse ljubitelje dobre zabave, rokometa in Radia Celje. TUJA LESTVICA 2. NEW DAY-THE SHAPESHIFTERS (4) 3. TAKING CHANCES -DION CEUNE (2) 4. HOWFAR WE'VE COME- MATCH B0XTWENTY (3) 5. HOLDON-KTTUNSTALL (5) 6. FOUNDATIONS-KATE NASH (6) 7. CLUMSY-FERGIE (3) RIK R0K & TONY GOLO ' (1) 9. NO ONE-AUCIA KEYS (1) 10. SHE'SSO LOVELY- SCOUTING FOR GIRLS (2) PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO: DOMAČA LESTVICA 1. OBIAKZADVA-TABU Z ZARADI UPANJA-NEISHA 3. VSE KAR IMAM-OMAR 4. ZAMUVIGAZMAN0-ZLATK0 5. HVAW-RATTLE SNAKE & 6. SLED-ABBEY'S ROAD 7. HUENE-TINKARA 8. MOJA-FLUFLU 9. ČAS JE - LEELDOJAMIAS 10.VAŽNDAZADANE- «Hfl f tv (tin 25 Petek, 19. oktober: Dovolj je samo majhna iskrica, da zagori požar, v pozitivno ali negativno smer. Zaradi viška energije lahko vi ali nasprotna stran reagirate popolnoma neprimerno. Luna ob 16.53 prestopa v Vodnarja. Poleg velikih strasti ne bo manjkalo sumničavosti in ljubosumja. Pomislite, če imate sploh kakšno realno osnovo za takšno razmišljanje. Če boste »napadeni«, lahko reagirate preveč silovito, zato se zavestno pripravite na umirjen ton pogovora. Višek energije sprostite na kakšen konstruktiven način, z rekreacijo ali delom. Sobota, 20. oktober: Dan bo zelo zanimiv, saj se bosta tepla dva popolnoma nasprotujoča aspekta planetov. Zaradi tega se lahko razpoloženje in situacije zelo spreminjajo. Tisto, kar vas lahko vrže iz tira, vas lahko malo kasneje celo zabava. Izredno pozitiven položaj planetov vam odpira nove razsežnosti in prinaša zelo lepo energijo. Lima v Vodnarju bo pospešila tok dogodkov in komunikacijo, da bo dan zelo zanimiv. Vendar bo Luna popoldne v negativnem aspektu s Plutonom, kar vam lahko povzroči padec elana. Tak kratek stik lahko pripelje do nezadovoljstva, nezbranosti in povečanega notranjega nemira. Izbirajte družbo, bodite le z ljudmi, ki vas razumejo in pomirjajo. Nedelja, 21. oktober: Mars v senzibilnem Raku bo zbudil romantična čustva. Ne glede na to, koliko dela imate in kako ste obremenjeni, pokažite s kakšno konkretno gesto naklonjenost ljubljeni osebi tedaj, ko to sploh ne bo pričakovala. Nekaj več stresa in nemira se sicer izkazuje okrog 16. ure, pazite na čustvenem in tudi finančnem področju. Mimogrede si lahko naredite minus v denarnici ah pri ljubljeni osebi. Previdno! Večer bo harmoničen in miren. Ponedeljek, 22. oktober: Za delo in opravke izkoristite čas do 11. ure, ko še ni prisoten negativen aspekt med Luno in Saturnom, kasneje se lahko pojavi prenapeta energija. Popoldne bo kot naročeno za klepet, ki vas bo sprostil. Kasnejši čas je odličen, da malo eksperimentirate po kuhinji in mogoče tudi kaj dobrega spečete ter povabite prijatelje. Zelo pomembno je, da ohranite intimo doma in vanj ne spuščate ljudi, ki znajo biti provokativni. Zaradi večernega neharmoničnega odnosa Lu- ne in Venere bi vam lahko kdo pokvaril sicer prijeten dan. Tudi sami ne zahajajte z besedami na spolzek teren, pazite na besede. Torek, 23. oktober: Ob 19.16 Sonce zapušča prijetno Tehtnico in vstopa v močnega Škorpijona. Saj smo tudi doslej vedeli, da smo že v jesenskem času, a bo to v prihodnjih dneh še toliko bolj očitno, tudi že s samim krajšanjem dneva in z manj prijetnih, toplih sončnih žarkov. Tildi narava bo pokazala v prihodnjem obdobju svoje zobe, žal velikokrat z uniče-valsko in silovito močjo. Psihološko se morate pripraviti na nov ciklus, ki bo od vas zahteval eno ali drugo, s kompromisi ne boste prišli dobro skozi. Pripravite se na hladnejše dni, preglejte omare in garderobo in se ta dan posvetite svojim domačim. Sreda, 24. oktober: Luna vstopa v Ovna zgodaj zjutraj. Pozornost bo usmerjena v urejanje zasebnih zadev, premoženjskih, pravnih in ostalih poslov, vezanih tudi na nepremičnine. Če razmišljate o kakšni tožbi, vezani na to področje, lahko to storite prav danes. Dan je primeren tudi za vse posle v zvezi z zavarovanji. Merkur vstopa v Tehtnico. Nekaj pozornosti namenite tudi starejši generaciji družinskih članov. Četrtek, 25. oktober: Dopoldne bo Venera v opoziciji z Uranom, kar zahteva od nas vedno prilagajanje okoliščinam. Potrpežljivost morate gojiti zelo zavestno, pazite tudi, da ne boste preveč ukazovalni in da vas ne bo ponos stal kakšne neprijetne lekcije. Dolžnost bo na: mreč nekako vladala nad čustvi, zato so lahko tudi odnosi bolj hladni. Ne iščite sočutja in pomoči, zanesite se samo nase. Težje boste tudi usklajevali poslovni in zasebni del življenja. Astrologici GORDANA in DOLORES ASTROLOGICA GORDANA gsm 041 404 935 090 14 24 43 napovedi, bioterapije, regresije www.gordana.si ASTROLOGICA DOLORES 090 43 61 090 14 28 27 gsm: 041 519 265 napovedi, primerjalna analiza uvww.radiocel|e.com Rokavi Bonnie Cashin Pisalo se je leto 1962. Politična kariera J. F. Ken-nedyja je blestela in nihče ni slutil, da se bo že čez leto tragično končala. Prva dama Amerike Jackie, ki še danes velja za eno najbolj karizmatičnih predsedniških soprog, je postajala vse bolj oboževana modna ikona. Modni oblikovalci so se dobesedno pulili za njeno pozornost, kajti vse, kar je oblekla, je postalo v hipu modni trend, ki ga je posnemalo na milijone žensk po svetu. Zaradi prevelikega odmerka uspavalnih tablet je umrla filmska diva, seksualni simbol 20. stoletja, Marilyn Monroe. To je bilo tudi leto, ko je znana oblikovalka filmskih kostumov v hollywoodskem studiu 20th Century Fox, Bonnie Cashin, kreirala plašč iz moherja, oblikovan v slogu japonskega gledališča noh. Poseben je bil ta plašč predvsem zaradi rokavov - širokih, segajočih le malo pod komolce. Drugačen, ker je šlo pač za zimsko oblačilo in so se ženske spraševale, kako jih bo njihova kratkost in širo-kost, ki- prav vabi zimski mraz, sploh grela. Pa je bil dvom odvečen, saj je gospa Bonnie poskrbela tudi za to navidezno pomanjkljivost. Dodala jim je iz enakega materiala brezrokavne obleke, pod te pa navlekla debele, rebrasto pletene puloverje. Z dolgimi rokavi, kajpada. In za preostale dvomljivke mod- Pripravila: VLASTA C AH ŽEROVNIK no zgodbo nadgradila še z dolgimi usnjenimi rokavicami, ki so segale do komolcev ah celo do polovice nadlahti. Zdaj gotovo veste, zakaj se letošnji plašči, ki zgolj malo spominjajo ah so domala avtentični prednikom iz 60. let, imenujejo Bonnie Cashin, kajne? Modni velikani, kot so Gucci, Lanvin, Dior in Donna Karan, idejo te izjemne modne inovatorke navdušeno vključujejo v svoje najnovejše jesensko-zimske kolekcije. Nič ne bomo dolgove- zili - toplo jih priporočamo tudi vam. Ja, tudi vam, ki imate morda kakšen kilogram preveč in predvsem preveč močne nadlahti. Takšen kroj plašča in predvsem rokavov bo namreč marsikatero pomanjkljivost na postavi skril, po zaslugi izvirnih detajlov, kot so pubi ovratnik, veliki gumbi ali zadrge, pa deloval mladostno in tren-dovsko. 26 »LISTE VII 1 I D« 11 RO+SO® SKALETOVA13,3000 CEUE Zaposlimo 1. sprejemnika vozil SKODA. Pogoj: poznavanje avtomobilskih rez. delov, najmanj V.stopnja izobrazbe 2. avtomehanika Pogoj: ustrezna izobrazba Prošnje pošljite na gornji naslov 8 dni po objavi Dobra prodaja novih avtomobilov V letošnjih devetih mesecih je bilo v Sloveniji prodanih malenkost več kot 50 tisoč novih avtomobilov, kar je bilo za štiri tisoč več kot v enakem lanskem obdobju. V tem času je najbolj opazno nazadovanje Renaulta, katerega prodaja se je zmanjšala za približno tri odstotke, njegov tržni delež pa je bil manjši od 20 odstotkov. Sledi nemški Volkswagen, katerega prodaja je ostala tako rekoč na lanski ravni, medtem ko sta plus v tem času zabeležila Opel in Citroen. Slovenski tržni prvak je še vedno renault elio (skupaj 4.732 vozil), pri čemer je omembe vredno, da je se elio storia (prejšnje izvedenka ) bolje prodaja kot novi dio I1T. Zelo dobro se še naprej prodajata peugeot 207 in fiat punto. Lancia ponuja muso V razredu manjših enoprostorskih vozil je lancia musa na slovenskem trgu tako rekoč nepoznan ali precej redek avtomobil. Drugače je v Italiji, torej domovini tovarne Lancia, kjer spada musa med razmeroma uspešne avtomobile. Sedaj na jesen se je tovarna odločila za rahlo pomladitev tega avtomobila. Ob nekaterih spremembah zunanjosti je morda še najpomembnejše to, da je prtljažnik večji za 75 litrov, medtem ko se je nakladalni prag v prtljažniku znižal za štiri centimetre; po novem meri musa v dolžino dobre štiri metre. Kot pravijo pri tovarni, bo mogoče v prihodnje izbirah med 80 kombinacijami, pri čemer gre verjetno za različne kombinacije barv, notranjosti, motorjev, menjalnikov, opreme ipd. Vsekakor bo nova musa, ki k nam pripelje čez nekaj mesecev, na voljo s tremi turbodizelskimi motorji iz znane serije JTD z močmi od najmanj 70 do največ 100 KM. Bencinska motorja bosta dva, razvijala pa bosta od 77 do 95 KM. Nissan pivo Sedaj tudi nissan pivo 2 Pred dvema letoma je Nissan na dovolj pomembnem tokijskem avtomobilskem salonu predstavil študijo avtomobila z imenom ali oznako pivo. Seveda Japonci ne vedo, kaj to beseda pomeni v slovenščini, zanesljivo pa drži, da avtomobil s to pijačo nima nobene povezave. Tik pred letošnjim tokijskim avtomobilskim salonom tovarna predstavlja pivo 2, se pravi nekoliko spremenjeno izvedenko že omenjene študije. Bistvo je bolj ali manj nespremenjeno: avto bodo poganjali štirje elektromotorji, ki so vgrajeni v vsako kolo (litij ionske baterije). Avto ne bo imel ali nima vzvratne prestave, kajti kabina se obrača za 360 stopinj. Poleg tega se vsaj štiri kolesa obrnejo za do 90 stopinj, kar bo vsekakor olajšalo recimo parkiranje in podobne vozniške operacije. Laguna tretje generacije Je nared Francoski Renault je doslej naredil 2,35 milijona lagun prve in druge generacije. Sredi oktobra pa bo tudi slovenskim kupcem naprodaj povsem nova laguna, torej tretja generacija. Ker so imeli S prejšnjo laguno kar nekaj težav, naj bi bil pri novem avtomobilu to zgolj slab spomin. Laguna naj bi se prebila med tri vodilne avtomobile srednjega razreda na evropskem trgu, kar bo zahtevna naloga. Tako kot se spodobi, je nova laguna daljša (469 centimetrov, kar je dimenzija za kombilimuzi-no, karavan, ki se imenuje grandtour, bo dobrih deset centimetrov daljši), je pa avto v povprečju kljub temu za najmanj 15 kilogramov lažji. nova laguna □□ na našem irgu tJKioora. skupaj sedem - trije bencinski in štirje turbodizli. Ben- Motorjev, ki bodo poganjali 103 do 170 KM (2,0 turbo), laguno tretje generacije, bo turbodizelski pa od 110 do naj- več 175 KM (2,0 dCi) : Prihod- Kot že zapisano, pride nova nje leto naj bi se v avtu začela laguna na slovenski trg sredi cinski agregati bodo imeli od vrteti še bencinski šestvaljnik prihodnjega meseca, pri čemer z gibno prostornino 3,5 litra naj bi bila najcenejša izvedenka in trilitrski turbodizel. (1,6) na voljo za 20.900 evrov. Nova ekipa Chryslerja Pred nedavnim je koncem DaimlerChrysler prodal ameriško tovarno Chrysler (in se bo zaradi tega verjetno imenoval zgolj Daimler AG) finančni skupini Cerberus. Ta je očitno vzela stvari v svoje roke in na čelo tovarne, ki ji gre dokaj slabo, že postavlja novo ekipo. Povsem na vrhu je Bob Nardelli, pridružil pa se mu je Jim Press, ki je bil pri ameriški podružnici japonske Toyote kar 37 let, skrbel pa bo razvoj servisne in produktne mreže. Iz Lexusa, ki je tako rekoč podružnica že omenjene Toyote, je še pred Pressom k Chrylserju odšla tudi Deborah Wahl. V novi službi se bo ukvarjala z marketingom. merilci pretoka zraka vw, audi, skoda-1,9 tdi AVrODElI RfGNEMERJ'5 t katalizator univerzalni \J LAMDA SONDE KOMPRESORJI KLIME TURBO KOMPRESORJI www.ovtodeilfegneiiief.ii SERV0 VOLANSKE ČRPALKE Mariborsko 86, Celje tel.: (03) 423-62-70 NOHCT sons Goberšek Milon P ŽCHTJUlt 03/746 11 M. ÌMWIW BWW fli 40 j VCUKA IZBIRA PNEVMATIK PO UGODNIH CCNAH JS—■ ZAPOSLITEV V SPARU? Dobro zarie! Ste natančni in zanesljivi? Želite vsak dan nove izzive? Si želite dela v prijetnem okolju, kjer vam ne bo nikoli dolgčas? Bi se radi pridružili mlademu in dinamičnemu kolektivu? Spoznajte nas in ugotovili boste, da je Spar res dobra izbira! Za naš novi hipermarket SPAR ŽALEC iščemo: - Namestnika poslovodje (m/ž) - Vodjo izmene (m/ž) Pričakujemo: - V. oz. IV. stopnjo izobrazbe - zaželene so delovne izkušnje na podobnih delovnih mestih - poznavanje trgovinskega poslovanja - izkušnje pri vodenju ljudi - organizacijske sposobnosti - samostojnost pri delu - Več prodajalcev (m/ž) Pričakujemo: - najmanj IV. stopnjo izobrazbe trgovske ali druge smeri - zaželene so delovne izkušnje na podobnih delovnih mestih - poznavanje dela v trgovini in na oddelkih - veselje do dela z ljudmi - komunikativnost - Več mesarjev -prodajalcev (m/ž) Pričakujemo: - najmanj IV. stopnjo izobrazbe trgovske, gostinske ali živilske smeri - poznavanje dela v trgovini - zaželene so delovne izkušnje na podobnih delovnih mestih - veselje do dela z ljudmi - Prevzemnika blaga (m/ž) Pričakujemo: - najmanj IV. stopnjo izobrazbe - zaželene so delovne izkušnje z delom v skladišču - dobro fizično kondicijo, motorične I spretnosti in natančnost Nudimo: - delo v sodobno opremljeni poslovalnici - prijetno in dinamično delovno okolje - zaposlitev za določen čas z možnostjo podaljšanja za nedoločen čas Prijave pošljite v 8 dneh po objavi, na naslov: Spar Slovenija d.o.o.. Kadrovska služba. Letališka 26, 1000 Ljubljana PRIDRUŽITE SE NAM! SLOVENIJA NOVI TEDNIK INFORMACIJE - MALI OGLASI NUDE, KINGSTON, 6 PACK ČUKUR, ANŽEJ DEŽAN, TURBO ANGELS, DOMEN KUMER.REBEKA DREMELJ. SEBASTIAN. SELECT PIJAMAS, SEXPLOSION KATRCA, FOXY TEENS, TANIA ŽAGAR, MANCA ŠPIK, SAŠA LENDERO, BRIGITA ŠULER, WERNER, NUŠA DERENDA, ŽANA ISRlÉ tlsil n. „TtuMUHrOKRlRlMftGOyRlCtU iSlilsss« OPEL ostro karavan 1,6 v, oprema club, centralno zaklepanje, vlečno kljuko, letnik 1998,168.000 km, dodatne zimske Telefon 041 535-244. 5353 GOLF II diesel, letnik 1990/91,5 vrat, prvi lastnik, prodom za 1.250 EUR. Telefon 041 951-527. 5385 RENAULT 5 campus, letnik 1990, v voznem stanju, prodam. Telefon 041 763-766. 5407 DAEWOO matiz, rdeče barve, letnik 1999, dam za L650 EUR. Telefon 031812- OSEBNI avto, od letnika 1995 naprej, v kakršnem koli stanju, kupim. Telefon 041 361-304. 5257 PRODAM TROSILEC Sip orion 25, dva pokončna valja, zelo malo rabljen, prodam za 2.950 EUR. Telefon 031 544-199. L494 KOSILNICO Gorenje Muta, v manjši okvari, prodam. Telefon 5772-960. HOVtraktor Limb 80 TIS LUXS, 80 konjskih moči, z vso osnovno in vso dodatno opremo, ugodno prodam. Telefon 031 673-673. Opeka, d. o. o., Suha pri Predajah 28,4000 Kranj. n NEPREMIČNINE »■PI TCL. 03 5451-006 l»9f www.pgp-nepremicnine.ci * ^ drus- MATERINSKI DOM Telefon 492-40-42 DRUŠTVO OZARA CELJE pomoč ljudem s težavami v duševnem zdravju:; Krekov trg 3, Celje, tel.: 03 492 57 50. ZAVOD VIR, DNEVNI CENTER ZA POMOČ ODVISNIM Telefon 490 00 24, 031288 827 Podjetje NT&RC, d.o.o. Direktor Srečko Šrot Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agen-cijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19,3000 Celje, telefon (03) 42 25190, fax: (03) 5441032, Novi tednikizhajavsaktorekin petek, cena torkovega izvoda je 0,81 EUR petkovega pa 1,25 EUR. Tajnica: Tea Podpečan Veler. Naročnine: Majda Klanšek. Mesečna naročnina je 7,50 EUR. Za tujino je letna naročnina 180 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in foto- grafij ne vračamo. Tisk: Delo, d.d.. Tiskarsko središče, RADIO CELJE Dunajska 5, direktor: Ivo OrnM. Novi tednik sodi med odgovorna urednica: Simona Brglez nrn 7vndp 7* katprp sp n ačine 8.5% davek na dodano .. 6. . . , ..____________° , a katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Tatjana Cvirn. Namestnica odg. ur.: Ivana Stamejčič. Urednica informativnega programa: Janja Intihar E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Milena Brečko-Poklič, Brane Jeranko, Špela Kuralt, Rozmari Petek, Urška Selišnik, Branko Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster, Saška Teržan Ocvirk Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Le-jič. Organizacijski vodja: Franček Pungerčič. Propaganda: Vojko Grabar, Zlatko Bobinac, Viktor Klenovšek, Alenka Zapušek, Marjan Brečko Telefon: (03)42 25 190 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekL pošti: agencija@nt-rc.si HOW TEDNIK BORILO 31 Nagradna križanka mm Nagradni razpis 1. nagrada: bon v vrednosti 20 evrov za nakup v trgovinah Modetexa Laško in triurna karta za kopanje v Termah Olimia 2. nagrada: dve karti za kopanje na Rogaški rivieri 3. - 5. nagrada: bon v vrednosti 8 evrov za nakup v lokalih Romana Brgleza z Vranskega Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve (geslo), ki jih bomo prejeli na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje do četrtka, 25. oktobra 2007. Danes objavljamo izid žrebanja križanke Novega tednika, ki je izšla 12. oktobra 2007. Rešitev nagradne križanke iz št. 81 Vodoravno: TKANINA, RINITIS, ILA, AVT, SETH, KAR, RUR, OKI, AP, SPOT, KRAJA, AARE, TOGA, LETAK, URAD, ALEN, ITON, KLIMA, FINALE, KEIRA, IT, INN, ANTUNAC, LIL, PTA, TADEJA, IKONA, GERARD, GP, TARI, IBIZA, PIO, INIGO, BOLA, VEST, ST, ENO, NK, DANTE, LESLIE, MANN, STOT, AKI, UE, TAP, ANALIST, EDAMEC, IVAN, PERIKA, NEDA Geslo: igralci v filmu Napumpana Izid žrebanja 1. nagrado - bon v vrednosti 20 evrov za nakup v trgovinah Modetexa Laško in triurno karto za kopanje v Termah Olimia, prejme: Pavla Mulec, Šešče 81, 3312 Prebold. [10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 Ime in priimek: Naslov: _ HOROSKOP Ona: Končno se vam bo zdelo, da res veste, kaj pričakujete od ljubezni v trenutnem življenju. Razčistili boste nesporazume iz preteklih časov, s tem pa si tudi pridobili marsikatero simpatijo iz kroga prijateljev. On: Ne boste mogli skriti ljubosumnosti, kar pa ne bo ravno po godu partnerki. Ne napihujte zadeve, če za to nimate tehtnega vzroka, saj si boste zelo otežili življenje, pa še partnerko lahko izgubite! Ona: Bolj kot boste premišljevali o nekom, bolj se vam bo dozdevalo, da vendarle to ni samo prijateljstvo, ampak je mogoče tudi začetek neke ljubezenske zveze, ki lahko pripelje do presenetljivega konca. On: Če boste neko preizkušnjo dobro prestali, se vam bo odprlo veliko vrat, ki so vam bila doslej zaprta. In to tako na poslovnem področju kot tudi v povsem zasebnih zadevah. Torej se vam res splača potru- L.I.^JBmI Ona: Z neverjetno trmoglavostjo boste dosegli tudi tisto, za kar so vam vsi pravili, da je nemogoče. Sicer je res, da se bodo pojavili problemi, vendar nič takšnega, kar vi ne bi znali obvladati. On: Le kje je vaše prepričanje v svoj prav? Dobili boste občutek, da v družbi niste več tako popularni kot ste bili navajeni v .preteklosti. Toda romantičen konec tedna vam bo vse to v veliki meri nadoknadil. Ona: Skrivoma se boste lotili pomembne poslovne zadeve in si tako pridobili kar precejšnjo prednost pred konkurenti, ki so vam že kar pošteno dihali za ovratnik. Ponovno boste korak pred ostalimi. On: Na vaše veliko veselje se bo začela znanka za vas zanimati bolj, kot velja le za prijateljsko raven. Končna odloätev bo povsem v vaših rokah, zato dobro premislUe, kako daleč ste ; pripravljeni spustiti. ,, _ STRELEC -é DVOJČKA ^ 2. nagrado - bon v vrednosti 16 evrov za nakup v lokalih Romana Brgleza z Vranskega, prejme: Kaja Pusar, Pod kostanji 4, 3000 Celje. 3.-5. nagrado - karto za kopanje na Rogaški rivieri, prejmejo: Jože Majer, Vrhovo 6, 1433 Radeče, Mihael Vodu-šek. Osredek 15, 3230 Šentjur in Ana Mravljak, Jerihova 8, 3320 Velenje. Vsem nagrajencem čestitamo. Nagrade bodo prejeli po pošti. Ona: Krepko si boste zavihati rokave in postorili vse tiste zadeve, ki ste jih že kar nekaj časa odlagali na stran. Pri tem vam bodo v veliki meri pomagali tudi prijatelji, za kar jim boste odkrito hvaležni. On: Prijeten pomenek v še prijetnejši družbi vam bo razkril drzne naklepe nekoga, ki ga prav radi vidite. Ne izmikajte se, saj boste preživeli čudovit konec tedna. Pojdite svoji sre-ä naproti! Ona: Posredovali boste pri prepiru prijateljev in jih s tem nekako obvarovali pred poslovnimi polomijami, ki se jim približujejo. Deležni boste njihove hvaležnosti, kar se bo poznalo zlasti pri vaših financah. On: Kot prerojeni se boste lotili novih nalog na delovnem mestu, kar bodo sodelavci znali pravilno ceniti. Prav lahko se vam zgodi, da se bo vse skupaj končalo na povsem nepričako- Ona: Maščevanje je sladko, a vam bo nakopalo tudi nekaj malega nevšečnosti, ki vam nikakor ne bodo po godu. Zato raje dvakrat premislite, preden se boste spet spustili v kaj tako zapletenega. On: Neumno bi bilo zvračati krivdo za nastalo situacijo na partnerko, saj tudi ona nima ne-skončnegapotrpljenja. Še preden se boste dodobra zavedli, se boste znašli pred njenim ultimatom, ki bo vse prej kot ugoden. DEVICA Ona: Odločili se boste za potezo, ki se vam sprva sicer ni zdela tako imenitna, a se vam bo ta odločitev bogato obrestovala. Ljubezenske težave bodo prešle same od sebe, prav imenitno se boste zabavali. On: Ne odlašajte več z odlo-ätvijo. Tisti, ki vas je povabil, ni imel v mislih nič slabega, zato se vam obeta prijeten konec tedna. Seveda je le od vas odvisno,-kako in kje se bo le-ta končal. Izbire je na pretek... Ona: Presneto presenečeni boste, saj takšne reakcije pač ne boste pričakovali. To vam bo dobra šola za prihodnost. Pravijo, da vsaka šola nekaj stane, kar velja tudi za vas. Prihodnjič bodite previdnejši! On: Prijateljica vam bo pripravila zmenek z neznanko, ki se ji sami niste upali približati. Ob pogovoru boste kaj hitro spoznali, da je tudi ona precej zainteresirana za isto, kar se plete u vašem srcu. KOZOROG Ona: Je že tako, da večino napak opazimo šele, ko je že prepozno in nimamo nobene možnosti, da bi kaj popravili. Pazite, da tudi tokrat ne bo nekaj podobnega, saj imate težav že tako ali tako več kot dovolj. On: Pokazala se bo vaša pregovorna prodornost f poslu, saj vam bo uspelo prepričati trmaste poslovne partnerje, da končno sprejmejo vaš predlog. Boste videli - to je le prva v vrsti zmag. VODNAR Ona: Ne smete se sprijazniti s porazom, boriti se morate naprej, saj še ni vse izgubljeno. Še zmeraj vas lahko presvetli. sijajna ideja in odpre povsem nove alternative, ki jih doslej niste niti opazili. Oru Zagrešili ste napako, a ste rojeni pod srečno zvezdo, tako da se vam ta spodrsljaj ne bo preveč poznal. Še več, na nek način vam bo celo koristil. Izkoristite ugodno obdobje, ki vam ponuja toliko lepega ... Ona: Nenadoma ne boste vedeli, kaj bi počeli z nakopičeno energijo, a vam bo partner priskočil na pomoč. Obeta se vam burno ljubezensko doživetje, ko boste počeli tudi stvari, ki so bile nekoč le pobožna želja. On: Potrebovati boste prijateljski nasvet in obilico pomoči. Edinó to vas še lahko reši popolne polomije, ki ste si jo zakuhali. Partnerka bo prišla na dan z zanimivim predlogom, ki bi se ga splačalo upoštevati! RUMENA STRAN Imaš Uenfl? Poješ ? Odlično štrikaš? Si nekaj posebnega? Potem je to TV01A PRILOŽNOST! Prijavi se na audicijo za neuueSjavijene talente in se UMELJAVI! Avdicija bo v Celju v Mladinskem centru, v petek, 26.10.2007 ob 19.uri. Del avdni , •• e o1 . > do « 'a bo v smislu POKAŽI KAJ ZNAŠ, kjer lahko počneš kar koli ti pads na pameti Velja le eno, bolj domiselno je boljše! WjWHk Podaria , Izbranci bodo prejeli VSO podporo K^fjjjjUg^S zmagovalcu j USpešnem uveljavljanju v slovenskem liTTlaf SkiTfi 8 medijskem prostoru! Tri lepotice (z leve}: Nataša Dobelšek, Nadja Aberšek in Maša Pfeifer Mišice v Šempetru Celjanka Maša Pfeifer, lanska mis interneta Hawaiian tropic, je pred kratkim pripravili prvi Hawaiian tropic night v Šempetru. Povabila je veliko medijskih osebnosti in zaradi dobrega odziva želi podobno prireditev pripravljati dvakrat letno. Foto: GK S kristali na Kitajsko Na letošnjem izbor najlepše na svetu, ki bo 1. decembra na Kitajskem, se bo na svoj način predstavila tudi Steklarna Rogaška. Aktualna mis Slovenije, Tadeja Ternar, se bo namreč milijonskemu občinstvu in vsem svetovnim medijem predstavila v unikatni, ročno poslikani večerni kreaciji s kristali in unikatnim nakitom v vrednosti več kot 30.000 evrov, izdelanim iz kristala Steklarne Rogaška. Navdih za obleko in nakit je oblikovalka Maja Ferme dobila v naravnih lepotah Slovenije, predvsem v bogastvu vodnih virov. Foto: MITJA BOŽIČ >Havajske« lepotice in znanci iz Big Brotherja: Nadja Aberšek, Alen, Admira Muratovič, Maša Pfeifer, Miha in Andrej Medeni srček Lepi, stari časi Celjanka Nataša Krajne, nekdanja mis Slovenije, se je med sprehodom po mestu ustavila ob stojnici z medenimi srčki. Takšne, opremljene z verzi ali lepo mislijo, so si nekoč poklanjali fantje in dekleta. Komu ga bo podarila Nataša, nam ni izdala. Foto: GK Fotografija štorskega župana Mirana Jurkoška je še iz časa, ko ni vedel za ve-, like obveznosti, ki jih je občini zapustil bivši župan Franc Jazbec in se je zagnano lotil novih naložb. Če nič drugega, mu v teh dneh ostaja fotografija iz lepih minulih časov ... Foto: GK PLESKARSTVO FASAOERSTVO MUGLER . Kosovelova 16 ) I 3000 CEUE «àìjtr-JiW GSM0416SI Ur Tel 03 490 a PRIJAVNICA TiKik te4Kk ...... tednik Ime in pmmek.......... Leto rojslva.................. Naslov.......................... E-mail.......................... Telefon........................ Kategorija, kjer želim n Podpis......................... Ptiatfrtco pošf na Tina Teom. Adamičevo ^, 1290G(osupie. lnfoimac|e na 031 302 933. Prfave sprejemamo do 23.10.2007. VS bodo nadafria nwodta prejel po elektronski pošti S podpisom ss strinjam s praviiNsgdggflania ki so obavljena na vvww.linatearn.si