15. februar 2002 številka 2 letnik XXXIII iasopis občine 10GAJEC novice ■ ■ ■ ■ Spoštovane občanke, spoštovani občani! Začetki Logaških novic segajo v leto 1954, ko so pričele izhajati kot glasilo KLI Logatec. V njih so se objavljale novice iz območja sedanje občine, namenjene tako zaposlenim kot tudi občanom. Seznanjale so jih o novostih, uspehih v poslovanju in o spremembah delavske zakonodaje. Izhajale so do leta 1956, nato je bil premor do leta 1970, ko so ponovno izhajale kot glasilo KLI Logatec do leta 1974, nato pa do leta 1990 kot glasilo OK SZDL. Leta 1995 je Občinski svet občine Logatec sprejel ustanovitveni akt časopisa Logaške novice, ki bi naj izhajal periodično in bil obenem tudi uradno glasilo občine, na podlagi javnega razpisa pa jih je leta 1999 uspešno prevzelo podjetje Mali, d.o.o. in jih preoblikovalo iz glasila v pravi časopis. Tako kot že nekajkrat do sedaj smo se znašli pred odločitvijo, kaj in kako s časopisom. Mnogi med vami so me spraševali ali se časopis ne bo več izdajal ali ga ukinjamo in kaj mislimo narediti. Naj odgovorim, da bo Občina Logatec časopis izdajala še naprej, da pa skušamo najti za nas cenejšo obliko. Razmišljamo, da morajo biti Logaške novice zastonj za vsa gospodinjstva, čeprav jih boste zaradi tega dobili manjkrat na leto. Vnaprej se vam opravičujem, če bo od marca do junija »informativna suša«, obljubljam pa, da bodo Logaške novice ostale informativno glasilo občine in vseh občanov. ■ Vaš župan, Janez Nagode ■■■■■■■■ Medobčinsko srečanje odraslih pevskih zborov Pevci (v zboru pojemo člani MePZ Pevskega društva Logatec in MePZ Ivan Cankar z Vrhnike) pod vodstvom zborovodje Lovra Groma smo na medobčinskem srečanju odraslih pevskih zborov 24. novembra 2001 v Šeškovem domu v Kočevju, med desetimi zbori, na vabilo Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Kočevje, zapeli Ave verum (Charles Gounod), Bratci veseli (1'bald Vrabec), Tebe pojem (S. Mokrokranjec). 2. decembra 2001, v cerkvi sv. Mihaela v Rovtah, in 13. januarja letos, v cerkvi sv. Jurija v Šenčurju pri Kranju, s sopranistko Jerso Rudolf, pa smo na vabilo Mešanega pevskega zbora Pevskega društva Logatec izvedli koncertni program in peli latinsko mašo Missa brevis St. Joannis de Dee (Joseph llaydn). Koneetni program smo na povabilo Mešanega pevskega zbora Ivan Cankar z Vrhnike ponovili 5. januarja letos, v cerkvi sv. Marjete v Borovnici, s sopranistko Špelo 1'etkovšek, na orgle pa je igral Kdo Popit. Marinka PetkovSek Pravilno rešena gesla i/, prejšnje križanke so: Gostilna Turk, Ilotedršica. Izžrebani nagrajenci so: 1. nagrada - dve večerji in pijača: Marko Logar, Rovte 85, Rovle; 2. nagrada - dve večerji in pijača: Stane Korenč, Gorenjska cesta 16, Logatec; 3. nagrada - dve večerji in pijača: Karmen Lukančič, Pavšičeva 24, Logatec. Nagrade podarja Gostilna Turk, Janez Zelene, s.p., Hote- dršica 28, Ilotedršica in jih lahko dvignete na uredništvu Logaških novic, Cevica 4, Logatec. 10. obletnica Knjižnice na Vrhu Svetih Treh Kraljev V petek, 12. januarja letos, smo na Vrhu praznovali 10. obletnico delovanja Krajevne knjižnice Vrh, ki je enota Knjižnice Logatec. Ob tej priložnosti so priredili kulturno prireditev, na kateri nas je obiskala pisateljica Dušica Kunaver, ki je zbrala veliko šeg, navad, pregovorov, pesmi... v zbirki z naslovom »Pod lipo domačo«. Njene knjige si lahko izposodijo tudi v knjižnici na Vrhu. Praznovanje so popestrili otroci Osnovne šole Vrh s svojim kulturnim programom. S predstavitvami kratkih zgodb so predstavili delo naše gostje. Program so popestrile ljudske pesmi, ki so jih zapeli otroci. Ker pa je ljudsko petje pri srcu tudi starejšim, so tudi oni priskočili na pomoč. Bolj ko smo se približevali koncu programa, vedno več obiskovalcev je pelo, tako da je na koncu pela kar cela dvorana. Po koncu programa je sledil še kratek pogovor z našo gostjo o njenem ustvarjanju. Nazadnje smo še malo poklepetali ob kozarčku dobrega vinca in ob dobri domači potici. Praznovanje 10. obletnice je bilo zelo zanimivo in veliko starejših krajanov se je ob tem verjetno spomnilo starih časov, ko se je še pelo in pripovedovalo pravljice ob toplih pečeh. Danes pa namesto tega prižgemo televizorje. Prav naša gostja Dušica Kunaver si prizadeva, da bi duh preteklih časov še bival med nami. Anita Oblak, 8. razred OŠRovte Obvestilo naročnikom Logaških novic Na uredništvo Logaških novic in Notranjskih novic nas je pokli- calo že veliko bivših naročnikov Logaških novic z istim vprašanjem: kako je z naročanjem na Notranjske novice. Pojasnilo: Naročili ste se na šest številk Logaških novic, ki ste jih tudi že prejeli (julij-december). Če se želite naročiti na Notranjske novice, morate izpolniti novo naročilnico za Notranjske novice, saj le-te izhajajo neodvisno od Logaških in s temi niso nikakor povezane. Uredništvo Podelili Prešernove nagrade 6. februarja je bila v Narodnem domu v Dolnjem Logatcu osrednja občinska proslava, v režiji Marcela Štefančiča, kjer so bili predstavljeni najboljši prispevki literarnega natečaja z naslovom »Po besednih poteh« in na kateri so podelili februarska priznanja za življenjsko delo in izjemne dosežke na področju kulture. Priznanje za življenjsko delo so prejeli: Matija Logar ter Anton in Jože Maček, priznanje za izjemne dosežke pa vera Tratnik in Marjan Grdadolnik. Matija Logar iz Hotedršice je bil dolgo časa član logaškega Pihalnega orkestra, igral je klarinet, vodil je Pevsko društvo, uspešno je vodil tudi tamburaški zbor in nekaj časa še ženski zbor, ki ga je za nekaj let združil v mešani pevski zbor. Še vedno vodi Moški pevski zbor. V Hotedršici je ena izmed osrednjih osebnosti pri razvoju kulture v kraju. Anton Maček iz Logatca je sodeloval je pri mnogih ansamblih, najdlje pa pri logaškem pihalnem orkestru, ki ga je nekaj časa tudi vodil, v na novo ustanovljeni Glasbeni šoli 1973. leta je bil prvi učitelj trobente. Jože Maček iz Logatca je že pri petnajstih letih, potem ko je sodeloval v cerkvenem mladinskem zboru, pel med med pevci moškega zbora. V Pihalnem orkestru Logatec že 42 let neprekinjeno vztraja kot basist. Bil je med ustanovitelji Logaškega okteta, cerkveni pevski zbor pa vodi še zdaj. Vera Tratnik iz Logatca je prejela priznanje za izjemne dosežke z Mažoretno skupino DMG Logatec. Letos mineva že 30 let, od kar je začela vaditi in nastopati v mažoretni skupini. Štiri leta kasneje je prevzela vodstvo mažoret in jih od uspeha do uspeha, doma in v tujini. Z mažoretami se je udeležila številnih mednarodnih srečanj in tekmovanj, kjer so osvojile izvrstne rezultate. Za izjemne dosežke je nagrado prejel tudi Marjan Grdadolnik iz Logatca dirigent MePZ Adoramus in Pihalnega orkestra Logatec. Adoramus, ki letos praznuje 15-letnico, je bil na mednarodnem tekmovanju v Pragi proglašen za najboljši zbor, prejel je nagrado za umetniški vtis, za najboljšo izvedbo obvezne skladbe, razglašen je bil za najboljšega dirigenta; tudi Pihalni orkester Logatec je popeljal v mednarodni vrh. Je tudi dirigent Adoramusovega podmladka ter Simfoničnega orkestra Glasbene šole Logatec. 4 Za prihodnost se ni bati Občina Logatec se razprostira na 173 km2 površine, na katerih je raztresenih več krajev, naselij in zaselkov, ki so združeni v osem krajevnih skupnosti: Naklo, Tabor, Rovte, Hotedršica, Laze-Jakovica, Trate, Vrh Sv. Treh Kraljev in Log-Zaplana. Klimatske razmere v občini so ugodne: megle je bistveno manj kot v Ljubljani in zrak je čist. Da je logaška občina prijazna in prijetna, dokazuje tudi število prebivalstva: občanov je že več kot 11.000, število pa še narašča. In ne le zaradi naravnega prirastka (letno se v logaški občini rodi od 13 5 do 150 otrok; največji prirastek, tudi v slovenskem merilu, imajo v Rovtah), pač pa se v občino priseljuje vedno več ljudi, ki jih poleg prijetnega okolja in klime privablja tudi bližina Ljubljane. Z večanjem števila prebivalstva pa se že pojavljajo tudi pomisleki o tem, da Logatec, središče občine, postaja spalno naselje. Župan Janez Nagode pravi, da je vse odvisno od ponudbe. Če bo kraj tako priseljencem kot tudi staroselcem znal ponuditi dovolj, bodo doma ljudje tudi nakupovali, koristili razne storitve in preživljali prosti čas. Zaradi bližine Ljubljane pa Logatec postaja zanimiv tudi za nekatere gospodarstvenike, nenazadnje v Zapolju, ob cesti proti Ljubljani, raste že druga industrijsko-obrtna cona. Pa se Logatčani kaj radi pohvalijo z neokrnjeno naravo, ki ponuja ogromno možnosti za rekreacijo: dolgi sprehodi po gozdovih, pohod-ništvo, kolesarjenje, jamarstvo, tek na smučeh ... Možnosti so za rekreativni turizem, pa tudi turizem na kmetijah. Župan Nagode meni, da je turizem ena od prihodnosti, "veja, s katero bodo dobro gospodarili tisti, ki bodo na tem področju prvi. A turizem smo tudi ljudje, tisti pa, ki se z njim ukvarjajo, se premalo zavedajo, kako to izkoristiti". Ostaja na realnih tleh, ko pravi, da velikih turističnih zamahov v Logatcu ne gre pričakovati, lahko pa bi izkoristili tiste možnosti, ki se ponujajo že skorajda same po sebi. S prihajanjem gospodarskih dejavnosti in priseljevanjem ljudi bo logaška občina marsikaj tudi pridobila: župan Nagode še največ možnosti za razvoj vidi v Logatcu, ki je središče občine, nekaj možnosti tudi v Rovtah in morda Hotedršici, ostale krajevne skupnosti pa bodo ohranile kmetijski značaj. Pa ne, da bi bilo v tem kaj slabega: industrija je morda že res pokazatelj razvoja, a ljudem, ki morajo živeti z njo, prav gotovo pomeni tudi obremenitev. In ravno zato postajajo območja, kjer je narava še (kolikor toliko) nedolžna, tako iskana. Petra Trček Foto: A. Mali in P. Trčck Industrijsko obrtna cona Logatec se razprostira za KLI-jem že dobrih deset let in se počasi polni. Drugo cono v Zapolju gradijo znani investitorji. Prve obrtne cone, ki za KLI-jem stoji že več kot deset let, so se ljudje že dobro navadili, na gradbišče druge sedaj še marsikdo, ki se pelje proti Ljubljani, pogleda z negodovanjem. Ljudje smo nezaupljivi in pred tolikimi leti so namrščeni pogledi zrli v gradbišče v gmajni za KLI-jem, kjer ima danes svoje prostore že precej obrtnikov in podjetnikov, logaških in tujih. Tako Janez Nagode, župan občine Logatec, kot tudi Berto Menard, predsednik Območne obrtne zbornice Logatec, v obeh obrtnih conah vidita velike možnosti za zaposlovanje, oba pa opozarjata, da mora biti Občina previdna pri izbiri investitorjev, saj ne želita, da bi v kraj prišla ekološko oporečna industrija, Vedno več investicij Naselitev novih dejavnosti v obrtnih conah prav gotovo pomeni večjo možnost zaposlovanja v sami logaški občini, od koder se zdaj veliko ljudi vozi na delo: V Ljubljano, Postojno, na Vrhniko in drugam. Gospodarstvo občine temelji na dveh velikih podjetjih, že prej veliko in vedno več pa je majhnih podjetij in samostojnih podjetnikov, ki trenutno zaposlujejo okrog 1000 ljudi. Predvsem je, že tradicionalno, razvita lesnopredelovalna in kovin ska dejavnost ter avtoprevozništvo. Berto Menard: "Logatec ima lepo perspektivo, kar se tiče podjetništva, obrtništva in industrije, zagotovo tudi zaradi dobre prometne povezave z glavnim mestom in pristaniščem Koper. Sem optimist in menim, da bosta obrtni coni Logatcu prinesli blaginjo." Sicer je, tako župan Janez Nagode, brezposelnost v naši občini majhna (6,4 %), v okolici Logatca ima manjšo le še Idrija: "Vedno večji del prebivalstva je zaposlen, k čemur pripomore tudi dejstvo, da se občina širi, raste in je vedno več investicij." Osebni dohodki v občini v primerjavi z Ljubljano niso ravno najvišji, a se letno iz naslova dohodnine v občinskem proračunu zbere kar zaje- ten kupček denarja: okrog 400 milijonov tolarjev. Celoten občinski proračun je težak okoli milijarde in 500 milijonov. In kot vsak proračun je tudi tega težko razdeliti tako, da bi bili zadovoljni prav vsi porabniki. Vsak občan bi želel, da bi se v občini naredilo tisto, kar najbolj pogreša, pa naj bo to večnamenska športna dvorana. Narodni dom, vodovod ali otroško igrišče. Vse naenkrat pač ne gre, je pa občina v zadnjih letih uresničila kar nekaj velikih projektov, ki so izboljšali kakovostno raven življenja. Obnovili so osnovno šolo v Dolnjem Logatcu, do 3. gradbene faze so preuredili staro sodnijo v Gornjem Logatcu, obnovili del cestnega omrežja v Rovtah, zgradili nov vrtec, skupaj z državo tudi Dom za starejše in obnovili del Tržaške ceste; za OŠ 8 talcev iz dneva v dan raste večnamenska športna dvorana; projekti za rekonstrukcijo OŠ Tabor so v potrditvi na Ministrstvu; izdelali so dali projekte za vodovodno in kanalizacijsko omrežje ... Izgradnja in obnova zastarele komunalne infrastrukture bo prav gotovo predmet vlaganj še lep čas: zamenjujejo salonitne vodovodne cevi in gradijo nova omrežja v naseljih, ki so brez vodovoda, širijo kanalizacijo ... Območje Žibrš pa za naselje Logatec zagotavlja dovolj pitne vode; drugje po občini (Log-Zaplana in še kje) ljudi občasno zmoti motna in rjavkasta voda. Težave tu in tam Ker število prebivalcev v občini Logatec vsako leto narašča (priselje- vanje se bo verjetno še povečalo, ko bosta sprejeta Zazidalna načrta Grapočnik in Kalcc), se srečujejo tudi z drugimi težavami. Šole in vrtci ne morejo sprejeti toliko otrok, uvajanje sistema devetletnega izobraževanja zahteva nove prostore; zidovi Zdravstvenega doma postajajo pretesni ... Trenutno v Zdravstvenem domu gradijo prizidek, v katerem bodo uredili dve otroški ambulanti, dosti več možnosti za prostorsko širitev pa nimajo, zato razmišljajo, na kakšen način in kje bi pridobili še kakšen prostor. Kadrovsko so dobro zasedeni (42 zaposlenih in 6 pogodbenih delavcev, od tega sedem zdravnikov), pravi direktorica Zl) Logatec, dr. Katarina Turk a imajo prav vsi polne roke dela. Z novimi preventivnimi programi, s kalnimi si cer država želi zmanjšati število obiskov v ambulanti in ljudi privadili na bolj zdrav način življenja, bo dela se več, rezultati bodo vidni šele čez 10, 15 let. Dr. Turkova meni, da se (tudi) Logatčani ne gibljejo dovolj in ne živijo dovolj zdravo: še posebno tisti srednjih ki, pri katerih je nevarnost srčno-žilnih bolezni najvišja. Logaške novice šele poleti Logaški občinski svetniki so na seji v začetku februarja sprejeli sklep, v katerem so Občinsko upravo zadolžili, da pripravi natančen koncept izdajanja Logaških novic ga finančno ovrednoti. Kar se tiče financ, je Franc Godina, LDS opozoril, da predvidenih 4 in pol mio sit za izdajanje ne bo dovolj. Župan mu je zagotovil, da so kalkulirali in da bodo s temi številkami prišli do konca leta. Mimogrede: še pred odpovedjo pogodbe je bilo v predlogu proračuna za izdajanje Logaških novic namenjenih 2 250 000 sit, ko pa je Občina dobila glasilo "nazaj", je številka takoj poskočila za polovico, na 4 in pol milijone tolarjev. Logaški župan Janez Nagode v tej številki tudi obvešča, da lahko pričakujemo novo številko Logaških novic, ki jo bo izdala Občina, šele junija. V začetku februarja so občinski svetniki na redni seji obravnavali tudi nadaljnje izhajanje občinskega glasila Logaške novice. Dosedanji izdajatelj je namreč 24. decembra lani obvestil logaškega župana, da odpoveduje pogodbo o izdajanju časopisa, ter da bo - v skladu s trimesečnim odpovednim rokom iz Pogodbe - izdal še tri brezplačne številke Logaških novic (januar, februar in marec 2002). Občinski svetniki so na seji konec decembra sicer še sprejeli sklep, da naj naročnina na Logaške novice ostane nespremenjena, a to po odpovedi izdajatelja očitno ni prišlo več v poslov. Na januarski seji je direktorica Občinske uprave Alenka Gorza Jereb občinskim svetnikom predstavila način izdajanja občinskega glasila po nekaterih drugih občinah v Sloveniji, ki imajo približno isto število prebivalcev kol logaška. Tako nekatere (Slovenske Konjice, Kočevje.,.) občinskega glasila nimajo, v drugih pa ga izdajajo, a spet na različne načine. Na Vrhniki, denimo, imajo občinsko glasilo Naš časopis, ki ga podpirajo tri občine: izhaja mesečno, imajo zaposlenega urednika, Stroški izdajanja (naklada je 9100 izvodov) pa znesejo letno 24 milijonov sit. Razmišljanja občinskih svetnikov so bila različna, vsi pa so si bili edini, da Logaške novice morajo oslati glasilo Občine Logatec. Matjaž Kele, SDS je dejal, da morajo še naprej ostali kvalitetne, kol so bik' do sedaj, saj so pokazatelj kulture na našem območju: "Ne vem, zakaj kar naenkrat iščemo drugačne možnosti. Zakaj ne poskusimo s koncesijo, da bi ostale na Istem nivoju kvalitete, vsekakor pa jih ne sine delali le eu človek, pač pa strokovna ekipa. Izhajati morajo enkrat mesečno in jih morajo dobili vsi brezplačno." Kele je občinskemu svetu ludi predlagal, da se kar najhitreje ponudi koncesijo, za lo pa zadolži občinsko upravo, na naslednji seji OS pa bi svetniki ze morali dobiti v razpravo možnosti nadaljnega izdajanja. Tudi Boris Hodnik, LDS je menil, da se morajo svetniki čimprej odločili kako m kolikokrat bo Občina še izdajala svoje 15. februar 2002 politika I gospodarstvo l^ai/u novice 3 Društvo kmečkih in podeželskih žena Logatec -načrti za leto 2002 V Društvu kmečkih in podeželskih žena Logatec že kar neka) let združujemo redni letni občni zbor s prednovoletnim srečanjem članic društva. Tokrat smo se zbrale v petek, 7. decembra 2001, v gostilni Turk. Lepo urejena in prostorna gostilna je še poudarila predpraznično vzdušje. Občni zbor ni bil le pust, običajen sestanek, pač pa smo ga popestrili s kulturno zabavnim programom in še čem. Uvodoma so se predstavile tri mlade glasbenice: Nataša je zaigrala na violino, Mirjam in Anja pa sta zapeli. Formalni dnevni red občnega zbora smo izpeljali v sproščeni obliki. Predstavili smo poročilo o delu v letu 2001. Ocenili smo, da je bilo delo društva v preteklem letu uspešno in pestro. Posebnih pripomb na delo društva ni bilo, le običajni spomladanski izlet so nekatere pogrešale. V program za leto 2002 smo poleg omenjenega izleta (v mesecu aprilu) vključile še predavanje o negi kože, obisk gledališča (v februarju), kopanje v toplicah (zadnja sobota v januarju), pohode po okoliških hribih (obveščanje prek članic upravnega odbora in prek oglasnih desk), sodelovanje na Gregorjevem sejmu, skupno strokovno ekskurzijo (z društvi iz drugih občin, v avgustu) in še kaj, za kar se nam bodo porodile ideje med letom. Že v vabilu smo članicam društva obljubili nekaj presenečenj. Eno takih je bil nastop Moškega pevskega zbora Hotedršica. Zapeli so nam nekaj pesmi in poželi navdušen aplavz. Prav tako so bile prisotne navdušene nad skečem z aktualno kmetijsko problematiko, ki sta ga pripravili Francka in Neža iz Kulturno turističnega društva Hotedršica. Nazadnje je še Peter raztegnil meh svoje harmonike in marsikoga so zasrbele pete. Vodstvo društva se je s skromnimi darilci spomnilo tudi vseh članic, ki so v letu 2001 praznovale okroglo obletnico, tistih, ki so praznovale v decembru, pa še najstarejše in najmlajše udeleženke občnega zbora. Če omenimo, da je najstarejša štela 74 let, najmlajša pa 25 let, ugotovimo, da smo zelo pisana druščina saj so v aktivnosti našega društva vključene tako kmetice, kot tudi druge žene s podeželja, ki jim je tak način življenja in dela pri srcu. Ob slovesu smo si zaželele vesele praznike in snidenje ob letu osorej. Mojca Dolenc Obnovitvena dela na osnovni šoli v Lazah Končno je Krajevna skupnost dobila denar za obnovo dotrajanih sanitarij v prostorih podružnične osnovne šole v Lazah. Obnovitvena dela so pri kraju in ostaja le še vprašanje: kdo bo sanitarije vzdrževal. /KaO/ Laške noči Vas Laze je v začetku lanskega novembra razsvetlila svetloba luči javne razsvetljave, na potrebnost katere so tako dolgo opozarjali. Projekt postavitve luči je potekal v okviru programa CRPOV. Vaščani so zadovoljni in upajo, da bodo imeli srečo tudi z ostalimi projekti, ki naj bi jih izvedli v okviru omenjenega programa. ZAHVALA OŠ 8 talcev se iskreno zahvaljuje VSKM podjetjem, institucijam, krajanom občine Logatec in okolice ter staršem, ki so s svojimi prispevki prostovoljno pomagali pri organizaciji NOVOLETNE TOMBOLE. S prodanimi karticami smo pridobili sredstva za nakup atlasov in slovarjev za angleški jezik (na predlog Sveta staršev, da bi učence razbremenili težkih torb) Iskrena HVAIA vsem sodelujočim. OŠ 8 talcev Logatec IZPOSTAVA LOGATEC * KMETIJSKA GOZDARSKA ZBORNICA SLOVENIJE KMETIJSKO GOZDARSKI ZAVOD LJUBLJANA Enota za kmetijsko svetovanje Logatec Vodja enote - kmetijski svetovalec: ROMAN RUPNIK, ■ inž. kmetijstva ■ a A. IZOBRAŽEVANJE IVA PODROČJU OSNOVNE KMETIJSKE DEJAVNOSTI za leto 2002 PREDAVANJA V LOGATCU Konec februarja * R. Rupnik, inž. kmetijstva, J. Koprivnikar, dr. vet. med., J.Slatnar, u.d.L: ■ Slovenski Kmetijski Okoljski Program (splošno) - Sonaravna reja domačih J živali • 14. marec ob 10. uri « Dr. Jože Verbič: S katerimi problemi se srečujemo pri krmljenju krav z ■ velikim genetskim potencialom za prirejo mleka « Sredina marca jj I. Bantan, u.d.L: Dobra kmetijska praksa pri gnojenju \ Predvidoma marca ■ Prof. dr. Emil Erjavec: Prihodnost slovenskega kmetijstva, funkcioniranje EU • (kaj se obeta našemu kmetu, kako bo s kvotami za mleko...) April ■ Vse o mleku \ TEČAJI IN DEMONSTRACIJSKI PRIKAZI Marca v Logatcu Matjaž Maležič, inž. sadjarstva: Obrezovanje sadnega drevja Aprila v Logatcu ; Tečaj varstva pri delu j Predvidoma aprila ali maja po krajevnih skupnostih (6 ali 7 l lokacij) * R. Rupnik, inž. kmet.: Prikaz izpolnjevanja obrazcev za subvencije 2002 ■ (inštruktaže) • PRIREDITVE April Strokovna ekskurzija po Sloveniji za kmete ■ Spomladi ; Občni zbor Govedorejskega društva Logatec ; Jeseni : Strokovna ekskurzija - ogled sejma v tujini ■ Preko celega leta Redna srečanja govedorejcev (tri srečanja: Hotedršica, Žibrše..) Predvidevamo še dodatne izobraževalne aktivnosti, ki bodo '. znane kasneje. • Svetovalka za kmečko družino in dopolnilne dejavnosti: MOJCA DOLENC, : inž. kmetijstva ■ B. IZOBRAŽEVANJE NA PODROČJU DELA S KMEČKO DRUŽINO IN PRI RAZVOJU DOPOLNILNE DEJAVNOSTI PREDAVANJA Februar Majda L. Lončarič: Ko postajamo par... DEMONSTRACIJSKI PRIKAZI IN TEČAJI Marca v Grčarevcu in v Rovtah H Robert Merzel: Tematski kuharski tečaj i PRIREDITVE II Februar Ogled gledališke predstave 9- marca " Sodelovanje na Gregorjevem sejmu v Logatcu S April H Strokovna ekskurzija po Sloveniji za kmečke žene H Avgust g Strokovna ekskurzija po Sloveniji - dopolnilna dejavnost g 23- junij Sodelovanje na Kresni nedelji v Hotedršici NOVOST V LJUBLJANI!!! ZARISova VIŠJA STROKOVNA ŠOLA za izobraževalne programe za odrasle: GRADBENIŠTVO, GOSTINSTVO IN TURIZEM ZARIS, Zavod za razvoj, izobraževanje in svetovanje, ki ima svoj sedež v Ljubljani na Podjunski 13, ima poleg srednješolskih programov za odrasle verificirano in vpisano v razvid izvajalcev javno veljavnih programov, ki ga vodi Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport, tudi Višjo strokovno šolo za programe gostinstvo, turizem in gradbeništvo, v katero bomo v letošnjem študijskem letu 2002/2003 prvič vpisovali v t. i. izredni študij za pridobitev višje strokovne izobrazbe organizatorka/organizator poslovanja v gostinstvu ali turizmu in inženirka/inženir gradbeništva. Naši diplomati se bodo usposobili za opravljanje raličnih del in nalog s področja vodenja in organizacije v turističnih in gostinskih podjetjih, agencijah, javnih službah ipd., kot tudi za raznovrstna dela s področja gradbenih del, proizvodnje gradbenih materialov, projektiranje in inženiringa ter različnih nalog, ki sodijo na področje upravnih organov (npr.: v agencijah za prodajo nepremičnin, za dela inštruktorja v gradbeništvu, komercialista v trgovini in svetovalca za investicije). Študij traja dve leti od oktobra 2002 do decembra 2004 in je v celoti prilagojen časovnim in drugim potrebam ter obveznostim, ki jih imamo odrasli. Tako bodo vsa predavanja in vaje potekale v Ljubljani dvakrat na teden v popoldanskem času, po potrebi pa tudi ob sobotah dopoldne, v sodobno opremljenih predavalnicah in specializiranih učilnicah CDI Univerzum, podjetij GIZRMK d. d., SGP TEHNIK, M-hotel d. d. in Iskra Invest d. d. Programe bodo izvajali mednarodno priznani predavatelji in strokovnjaki, ki imajo bogate izkušnje iz prakse. Za vse predmete so naši predavatelji pripravili sodobna učna gradiva, ki vsebujejo aktualne vsebine za potrebe našega časa za najnovejšimi dosežki stroke. Poleg dobrih možnosti, ki bodo podlaga za učinkovit prehod in nadaljevanje študija na univerzitetni ravni, bo zagotovljen tudi nemoten dostop do gradiv iz specializiranih knjižnic, ki bo poleg že pripravljenih učnih gradiv lahko koristen dodatek pri študiju. Poleg informacij, ki jih dobite na sedežu podjetja (tel.: 01 5008 680 ali 041 365 891; faks: 01 5008 686 in elektronski naslov: info afna=znak zaris.si), kjer za dobro informiranost vseh, ki jih zanima kateri koli od treh višješolskih strokovnih programov, skrbimo: mag. Marjan Velej, direktor in Meta Vedenik-Kolenc, namestnica direktorja in v.d. ravnateljica Višje strokovne šole s sodelavci, bo organiziran tudi INFORMATIVNI DAN in sicer: v petek, 15. februarja 2002, ob 17. uri in soboto, 16. februarja 2002, ob 9. uri v predavalnici Gradbenega centra Slovenije, Dimičeva nI. 9 (poleg GZS). Veselimo se srečanja z vami! ZARISOVCI 28. julij Organizacija kmečkih iger v Rovtah Zaris ® zavod za razvoj, izobraževanje in svetovanje 31 višja strokovna šola za programe: ► gradbeništvo ► gostinstvo ► turizem za odrasle ► trajanje 2 leti ► aktualna znanja za prakso ► kvalitetni predavatelji ► odraslim prirejena učna gradiva ► sodelovanje s stroko informacije: ZoriS' Podjunska 13, 1000 Ljubljana J www.zaris.si tel: 01/500 86 80 fax: 01/500 86 86 e-mail: info@zaris.si 4 lopašie novice osnovnošolci iz Hotedršice 15. februar 2002 S čim so se igrale prababice osnovnošolcev iz Hotedršice Kot vsak otrok se je tudi moja prababica rada igrala. Čeprav v času njenega otroštva za igranje ni bilo veliko časa, saj je morala iti že zgodaj služit. Njena najdragocenejša spremljevalka je bila majhna punčka iz cunj, katero ji je sešila njena mama. Največkrat so bile njene igrače razni plodovi, kot so lešniki, želodi in storži. Iz njih si je naredila ogrlico, ali pa jih je zlagala na vse mogoče načine. Kadar pa se je zbrala večja družba otrok, so se radi skrivali na kozolcu in skakali po senu. Lovili so se po pašnikih in se obmetavali s storži. Iz blata so delali potičke in kroglice. Zelo rada se je gugala na vrvi ali pa kar na vozu za seno. Čeprav so bile igrače zelo skromni, so se znali lepo igrati in se zabavati. Matej Brus, 3- razred V šoli smo se pogovarjali o življenju v starih časih. Odšla sem k prababici in jo spraševala, kako je ona preživela otroštvo. Pripovedovala mi je, da ni imela igrač, le majhno punčko, ki ji jo je naredila njena mama. Zelo jo je imela rada, saj je bila njena najlepša igrača. Pri desetih letih pa se je naučila tudi kvačkati in to še danes rada počne. Ugotovila sem, da se da tudi s preprostimi igračami lepo igrati. Suzana Švigelj, 3- razred Povprašala sem ata in mamo o tem, kako so živeli nekoč. Njihovo življenje se je precej razlikovalo od našega. Mama mi je pripovedovala, da se je najraje igrala »fžkalco«, »volkalco« in človek ne jezi se. Ata pa se je najraje igral lovca. Imel je puško iz leskove palice. Čez zimo pa mu je dedek naredil pravo leseno puško. Spomladi pa je šel lahko z njim v gozd na lov. S tem pripovedovanjem o igračah sem ugotovila, da so kljub revščini imeli zanimive igrače in so se z njimi lepo igrali. Adrijana Dolenc. 3- razred Vsi otroci se radi igramo in tudi moja mama se je. Najraje se je igrala s punčko iz cunj, ki ji jo je naredila njena mami. Zvečer pa so se najraje igrali »fžkalco.«, »volkalco« in domine. Ko pa so igre dokončali, so vse deklice vzele svoje punčke in odšle spat. Pozimi so se najraje sankali, toda moja mama se je poskusila tudi smučati. Ko pa je prišla pomlad, so se igrali v pesku z leseno žlico in samokolnico. Čeprav so bile njihove igrače skromne, so v igri uživali. Gregor Grom, 3- razred Moja stara mama Viktorija je svoje otroštvo preživljala med drugo svetovno vojno in po njej. Njena prva igrača je bila punčka iz cunj. Oči je imela narejene iz gumbov, lase pa iz volne. Imela je tudi veliko oblekic. V stari kmečki hiši so se velikokrat šli tudi »volkalico«. Igrali pa so se tudi »mačjo zibelko«. Poleti, ko so bila jabolka še majhna, so jih trgali in z njimi balinali. Balinali pa so tudi z divjini kostanjem. Med drugim so tudi fučkali s kovanci, igrali tombolo, na učiteljišču pa so igrali »fžkalco« in igrico »gospod Kapucinar«. Sami so izdelovali piščali iz divjega korenja in leske. Zraven pa so peli različne pesmi. Ena izmed njih je bila: DA BI PELA, DA BI SE SNELA, DA BI TE SLIŠAL SVETCA VIDA ZVON. Čeprav so bili otroci v tistem času revni, so se igrali lepe in zanimive igre. Domen llrus, 3- razred Nepozabni izlet in prva vožnja z vlakom Pred dvainpetdesetimi leti je moja stara mama hodila v tretji razred osnovne šole v Codoviču. Učiteljice so jim že med letom povedale, da pojdejo na končni izlet v Zagreb v živalski vrt. Vsi so celo leto nestrpno čakali ta veliki dan. Izleta se je udeležilo 30 učencev in med njimi je bila tudi moja stara mama. V Logatec, na železniško postajo, so se peljali po makadamski cesti z lojtrnim vozom. Vožnja z vozom ji je bila kljub tresenju prijetna in dokaj hitro so prispeli na železniško postajo. Kmalu je prisopihala jeklena zver - vlak - in niso se mogli načuditi kako dolg je bil, kako velik, kako hiter...Ko so vstopili, so se vrata za njimi zaprla kar sama od sebe. Nato je vlak speljal. Vse se jim je zdelo ogromno in tuje. Nekateri fantje so se hoteli nagniti skozi okno, vendar jim učiteljice tega niso dovolile. V Zagrebu so se namestili v hotelu. V vsaki sobi so spali trije. Stara mama se ni mogla načuditi, ker je imel vsak svojo posteljo, saj je bila navajena, da so vsi spali ob peči. Prvič je bila od doma brez mame. Drugi dan so si ogledali živalski vrt. To je bilo zanjo nepopisno doživetje. Prvič je videla leve, tigre, slone, pume, papige, kamele, krokodile... Sploh ni vedela, če vidi prav. Drugi dan so se vračali domov. Na železniški postaji v Logatcu jih je že čakal voz s konji. Na koncu Kale pa se je pokvarilo eno od koles. Do večera so popravljali to presneto kolo. Na poti v Godovič so nekateri jokali, drugi se smejali, tretji peli... Pozno ponoči so se vrnili domov. Vsi so bili veseli, da so imeli tako imeniten šolski izlet. Tega izleta ni nihče nikoli pozabil. Domen Brus, 3 razred Hotedršica nekoč Spomini mojega starega očeta segajo v leta po drugi svetovni vojni. V tistih letih je bila ustanovljena Kmetijska obdelovalna zadruga. Dela so potekala ročno s pomočjo vprežne živine. Pridelovali so v glavnem žitarice in krompir. Redili so govedo in prašiče. V tej zadrugi so bili zaposleni v glavnem domačini. Po nekaj letih se to ni več obneslo in zadrugo so ukinili. Delavci so se zaposlili v drugih panogah. Po vojni je delovalo tudi Kulturno društvo. Uprizarjali so igre in prirejali veselice. Najbolj obiskana veselica je bila na Antonovo nedeljo. Takrat so prihajali v Hotedršico od vsepovsod, saj je sveti Anton zavetnik živine. V letih po vojni ni bilo zaposlitve. Ljudje so se preživljali le s kmetijstvom. Ženske so v tistih časih prale perilo v potoku ali pri studencu. Kolesa so bila prava redkost, da ne govorimo o avtomobilih. Ljudje so hodili v Logatec največ peš, kasneje z avtobusi. V trgovini so bila živila na karte. Kmetice so nosile svoje pridelke prodajat na tržnico v Ljubljano. V glavnem so prodajale maslo in jajca. Življenje je bilo težko in skromno, a ljudje so se med seboj bolje razumeli in si pomagali. Matej Brus, 3- razred Učenci prvega razreda so povprašali svoje stare starše o njihovnih spominih na dogodke iz otroštva Bila je huda zima. V tistih časih niso cest ne plužili ne solili. Zato so se otroci lahko sankali kar po cesti. Mama Viktorija je bila stara pet let. Živela je v Šibalku. Skupaj so se sankali majhni in veliki otroci. Ko so se vračali domov, so na cesto polivali vodo, da bi se naredil led. Naslednje jutro je bila cesta ledena. Mama Viktorija je imela najmanjše sani. V tistih časih sani niso kupili v trgovini. Viktoriji jih je iz desk zbil brat Franc. Njene sani so bile najmanjše. Drugi otroci so imeli večje sani. Nekoč so iz sani sestavili vlak. Ker je bila Viktorija najmlajša, je bila na koncu vlaka. Spustili so se z veliko hitrostjo. Ker je bila Viktorija lahka, jo je v ovinku zaneslo v škarpo. Udarila se je v glavo in dobila veliko buško. Vsi so jo tolažili. Hana Brus, l. razred Ko sem jaz hodila v šolo, ni bilo elektrike. Luči smo imeli na petrolej. Vozili se nismo z avtomobili, ampak z vozom, ki so ga vlekli konji. Glavna hrana je bila krompir, zelje, mleko in polenta. Igrali smo se s punčkami, ki so bile narejene iz blaga. Smučali smo se z lesenimi smučmi ali z vrečo napolnjeno s senom. Hodili smo več kilometrov daleč do šole. Vsak dan smo tudi morali gnati živino na pašo. Darja 'irereu, I. razred Moja stara starša sta živela v času vojne. Bila sta majhna, a se nista imela s kom igrati. Takrat ni bilo ne denarja, ne raznih igrač. Mama je hodila v šolo. Potem pa je doma pomagala mami. Delati je morala razne stvari: prati na potoku, kositi, sušiti seno ter hoditi v dnino k večjim kmetom. Ata je kot osemletni deček hodil v gozd furat s stricem. Šolo je obiskoval v llotedršici. Drugače je hodil tudi v dnino. Tam je pomagal kosili, orali in furat. Potem pa se je izučil za mizarja. Takrat ni bilo ne hrane, ne obleke zato je bilo otrokom težko. Vedno so bili lačni in bosi, vendar so delali, kar so jim naročili starši. Saša Nagode, 1. razred Ko je bila babica majhna, niso imeli toliko obutve in oblek kot danes. Nosili so kar doma sešite in pletene obleke. Pozimi so nosili čevlje, ki jih je naredil vaški čevljar. Poleti pa so bili kar bosi. Ker je bilo v družini več otrok, so si obleke menjali. Domen Moroz, /. razred Moja stara mama Cilka se spominja vojne. Stara je bila sedem let. Pogorela jim je hiša. Otroci so se skrili pri sosedu. Plazili so se po tleh. zaradi streljanja med vojaki. Krogle so jim letele nad glavo. Bilo jih je zelo strah. Hiša je cela zgorela. lina Moroz, / razred Včasih niso imeli vode. Tudi hrane ni bilo. Jedli So, kar so pri doma. Največkrat zelje in repo. Perilo so prali v potoku. Najprej so perilo prevreli v posodi na štedilniku, nato so ga izprali v potoku. Likali so z likalnikom na žerjavico. Bilo je težko Življenje. Danes je veliko lažje, imamo elektriko in vodo v hiši. Nina Kržišnik, I. razred Ko je bila moja stara mama majhna, ljudje niso imeli dosti denarja. V trgovini so imeli le malo stvari. Pogosto niso imeli kruha, zalo so jedli žgance in krompir. julija Petrič, i. razred Ko je moja stara mama hodila v šolo, niso imeli delovnih zvezkov. Ni bilo športnih dni m ludi malice v šoli niso imeli. Pisali so s peresi, ki so jih pomakali v črnilo. Na koncu šolskega leta so imeli samo en kratek izlet. Pouk so imeli tudi ob sobotah, Auja Dolenc l. razred Pastirica Moji stari mami je bilo osem let, ko je že morala pasti ovce. Ovce je pasla skupaj s sosedovo Francko. Na paši sta si čas krajšali s punčkami, narejenimi iz starih cunj. Pogosto sta bili tako zatopljeni v igro, da sta kar pozabili na ovce. Zgodilo se je, da so ovce ušle v Žibrše h kmetu »Bescu«. Bližala se je že noč, toda ovc nista našli. Prijokali sta domov. Tudi starši so bili žalostni, saj so se ravno takrat v okolici Hotedršice klatili volkovi. Bali so se, da bodo volkovi raztrgali in požrli ovce. Drugo jutro pa se je pri njih oglasil kmet, h kateremu so se zatekle ovce. Šli so jih iskat in jih srečno prignali domov. Od takrat naprej sta s Francko bolj skrbno pazili na ovce. Adrijana Dolenc, 3- razred Moja babica je morala že kot osemletna deklica iti za pastirico. Šla je na večjo kmetijo, ki je bila na samotnem kraju. Krav se je zelo bala, a jih je morala vseeno gnati na pašo. Pasla je na velikem travniku daleč stran od hiše. Imela je veliko domotožje, zato je na paši pogosto jokala. Ker pa se je gospodarjevemu sinu smilila, ji je naredil leskovo piščalko. Rekel ji je, naj raje piska, kakor joka. Ona je piskala in piskala in čisto pozabila na krave. Prišla je gospodarica in rekla, naj žene živino domov. A živine ni bilo nikjer. Gospodarica je bila zelo huda. Močno jo je okregala. Vsa preplašena in objokana je odšla iskat krave. Našla jih je na sosedovi njivi. Za kazen je morala tisti dan iti v šolo brez kosila. Za pastirčke so bili to kar hudi časi. Bili so še majhni otroci, ki so morali zelo zgodaj spoznati delo in bridkosti življenja. Matej Brus, 3- razred Babica pripoveduje Moja babica je bila doma iz majhne kmetije. Ker niso imeli dovolj za preživetje, so morali hoditi služit na večje kmetije. Takrat, ko je bila babica še majhna niso hodili v šolo tako, kot danes. Doma niso imeli sena za živino, zato jo je morala peljati na pašo, namesto, da bi šla v šolo. Mamica ji je dala košček kruha in malo mleka, da je lažje prestala lakoto. S seboj je vzela knjigo, da se je učila, ko je pasla krave in ovce. Nekega dne, ko je pasla, ji je ovca skotila jagenjčka. Zavila ga je v star jopič in ga grela, dokler ni odpeljala živine domov. Ko je bila večja, jo je mama poslala služit k stricu. Pri stricu je pasla ovce in krave ter pomagala pri kmečkih opravilih. Spala je kar na seniku. Za plačilo pa je dobila hrano. Ko je bila babica dovolj stara, se je zaposlila v eni izmed prvih tovarn v Logatcu. Tako je babica služila svoj kruh. Beti Moroz, 3. razred Babica zelo rada pripoveduje zgodbe iz njene mladosti. Najraje poslušam tole, ko opisuje nesrečo, ki se je pripetila pri delu. Na veliki kmetiji v Rovtah, kjer je živela moja babica, je nekega dne dekla kosila radič za prašiče. Čez nekaj časa jo je hlapec poklical, naj mu pride pomagat. Dekla je pustila koso in odšla k hlapcu. Moja babica je videla koso, jo prijela in zamahnila. V tistem hipu pa je pred koso pritekel njen brat. Babica ga je s koso porezala po nogi. V tistem hipu je pritekla dekla in zagledala ranjenega otroka. Moja babica se je tako prestrašila, da se je skrila v kozolec. Ko se je zvečerilo, so jo začeli vsi iskati. Ko ni bilo nikogar v bližini, je stekla v sobo in se skrila pod posteljo. Poklicala je svojo mamico in jo prosila, naj ne pove očetu. Vendar mu je mama vseeno povedala, toda prosila ga je, naj je ne kaznuje. Oče jo je okregal in ji prepovedal prijemati koso. Gregor Grom, 3- razred NOVOSTI IZ KNJIŽNICE LOGATEC STROKOVNE KNJIGE GODEK, G.: Romantični no 1001 način PHILLIPS, M.: Čustveno odličnost GOVVIN, M: Kdo si?: 101 način, koko vidimo sebe ZALOKAR DIVJAK, L laz in ti ZUKAV, G.: Domovanje duše BR15T0N,),: Spomin in učenje NASTAIAN1E strokovnih in znanstvenih besedil RUSSI Zogožen, I.: Živeti s staranjem in smrtjo KUHAR, A.: Pokristjanjevanje Slovencev in nemškc-slovanska etnična mejo v vzhodnih Alpah CARU, A: Zakon o izvrševanju kazenskih sankcij BUCALO, B.: Ku-Klux Klan /novo na pohodu SOLŽENICYN, A. L: Rusijo v ro/siilo LUKAS, E.: Tudi tvoje trpljenje ima smisel NIISCH, C: Dr. Mamo! TOURLES, S. L.: Ncgujmo telo naravno! MEDVED, D.: Donavo BENESCH, K.: Uganke preteklosti P0HLY, M.: Osamo bin Luden in mednarodni terorizem THOORENS, L: Burno življenje Marca Polo USODA slovenskih demokratičnih izobražencev VANDENBERG,P.: Nofretete 7ALAR, D: Marijine družbe na Slovenskem MLINARIC J.: Kortuzija Bistra GRŽAN, K.. Na pragu večnosti KNUSTEN: L: Vzpon in propad svetovnih redov IAIII, P:: Denar, moj prijatelj lABERLJ.: Policijska pooblastila MCINTIRI, R.: Najstniki in storši GONICK.L.: Seks v stripu DONGEN-MLLMAN,).: Preživeli rako v otroštvu PRAKSA ekološke živinoreje VELIKI srednješolski priročnik LEPOSLOVJE ZA ODRASLE PIZZONI J.: Prgišče življenja AMERIŠKA lirama dvajsetega stoletja CANETTI, E.: Rešeni jezik FRITZ-Kunc, M.: Kuni grejo ptice umret GROOM, W.: Foiresl Gump JAKLUC, F.: Zadnju na grmadi MEYRINK, G.: Angel / zahodnega okna MILLER, W. M,: Sveti Eeibov/itz in Ženska-divji konj MODERNA francoska poezijo RUSTIA, B.: Drobne /godbe z biserom SLANA, D.: Smešnica dneva CIMERMAN, L: Uganke vuščonke BACH, R.: Most piek večnosti BACH, R.: Polel v globine KNJIGE ZA MLADINO STOKES, G.: Brez stresa je učenje lažje SIFAR, J.: /godbe /a laike in prste CHUD0ŽI10V, P.: Preveč angelov GLUVIĆ G.: Fantje, žoga, punce VI LIKI pravljičarji in njihovo najlepše pravljice LLIWEILYN, G.: Zakaj nuj posojam ll.EWEI.LYN, (i: Zokoj nuj pomagam 15. februar 2002 osnovnošolci lomile novice 5 Krajevna knjižnica Vrh 10 let Na prireditvi ob 10. obletnici krajevne knjižnice Vrh, ki je bila 12. januarja, so tistim, ki so tako ali drugače sodelovali v knjižnici podelili knjige: • Marko Žust, dejaven v kulturnem društvu in v krajevni skupnosti, glavni pobudnik za nastanek knjižnice; • Mojca Treven, takrat še Mivšek, ki je bila "srce" prve knjižnice; • Evlalija Čelik, ki je priskočila na pomoč, ko se je gospa Mojca odselila (na prireditvi je manjkala); • Jasmina Buh, ki je prevzela skrb za knjižnico po odhodu gospe Evlalije in vodi knjižnico še danes; • Jože Štritof, ki je dal pobudo, da bi bila knjižnica odprta tudi dopoldne, ko otroci končajo pouk (na prireditvi je manjkal); • Mihaela Gostiša, ki je pred kratkim začela poučevati na Vrhu in omogoča, da so knjige dostopne tudi po pouku; • Barbara Soko, ki je z veliko skrbnostjo in prizadevnostjo s pomočjo mladih sooblikovala otroški program in otrokom približala knjige naše gostje, Dušice Kunaver. Na prireditvi so se zahvalili tudi Franciju Jerebu, ki vsa leta zavzeto sodeluje v kulturnem društvu in je tudi najbolj stalna oseba, ki sodeluje s knjižnico. Prve odločitve o nastanku nove knjižnice pa so sprejemali skupaj z Marjanom Geohe-Hijcm in Špelo Petkov-šek, ki je kasneje sodelovala tudi pri računalniški obdelavi knjižničnega gradiva. Ivica Merlak pa je zadnji mesec prihajala na Vrh in prizadevno pomagala urejati knjižnico, hkrati pa se je z velikim veseljem pripravljala na pogovor z gospo Dušico, ob tem pa je prebrala vse njene knjige. Na prireditvi ob 10. obletnici vrhovske knjižnice so se zahvalili tudi županu, na koncu pa dejali, da si nagrado zaslužijo tudi najzvestejši bralci. Med rednimi obiskovalci je mnogo mladih, toda tisti, ki vztrajajo vseh 10 let, so: Majda Božnar, Rezka Kogovšek in Slavica Guzelj. Direktorica Knjižnice Logatec, Alenka Furlan je ob 10. obletnici Krajevne knjižnice Vrh pozdravila vse goste in povedala, da je 7. decembra 2001 je minilo točno 10 let, odkar je začela delali krajevna knjižnice Vrh, zaradi številnih prireditev v decembru pa so se odločili, da bodo praznovali raje v januarju. Ko so pred 10-imi leti prejeli prošnjo, da bi na Vrhu odprli knjižnico, so najprej pomislili, da jena Vrhu premalo prebivalcev, da so hiše so raztresene, in da se to ne bi obneslo. Toda domačini so vztrajali, najbolj zavzet je bil Marko Žust. Prebivalcev res ni veliko, toda radi bi imeli nekaj knjig, saj je Logatec, zlasti za starejše, precej odmaknjen. Kako ustvarjalno je njihovo kulturno društvo, pa se ve daleč naokoli, saj vsako leto uprizorijo novo igro s katero gostujejo tudi v Logatcu. Prepričali so jih, preskrbeli majhen prostor in povedali, da je Mojca Mivšek pripravljena izposojati knjige. Knjižnica Logatec je dobila leta 1987 nove prostore in kmalu zatem je zaprla enoto v Gornjem Logatcu (1989), ki ni imela več pravih pogojev za delovanje. V njej je bilo 1000 novih knjig list logaške knjižnice, ki so jih ponovno vpisali in prenesli na Vrh. Dogovorili so se, da bodo tam ostale trajno, občasno pa bodo knjiž- nici na vrhu kupili tudi nekaj novih knjig. V glavnem pa je bilo dogovorjeno, da jim bodo posojali kolekcije novejših knjig iz Logatca in jih vsakih nekaj mesecih menjali. V minulih letih se je zaradi preselitev menjalo nekaj sodelavcev, kar je občasno povzročalo tudi nekaj težav. Prva leta je bila knjižnica odprta tudi ob nedeljah po maši, in ob petkih, ko je bila odprta trgovina ali je deloval pevski zbor. Urnik knjižnice se je prilagajal temu. Kasneje, ko sta v šoli poučevala gospa Evlalija Čelik in za njo gospod Jože Štritof, pa je bila knjižnica odprta tudi en dan v tednu po pouku, To odgovornost je sedaj prevzela nova učiteljica Mihaela Gostiša. Kljub temu, da na Vrhu Sv. Treh Kraljev živi le 250 prebivalcev, župnija z okoliškimi zaselki pa naj bi štela 370 prebivalcev, je knjižnico letno obiskalo v povprečju 600 obiskovalcev, ki so si letno izposodili okrog 1500 knjig, kar potrjuje, da so se v logaški knjižnici odločili pravilno, ko smo odprli knjižnico. V desetih letih so Vrhovci knjižnico obiskali 5639 krat in si izposodili I4.464knjig, nekatere knjige pa so učiteljice uporabile tudi za popestritev pouka. In kako v bodoče? V minulem letu so vse gradivo računalniško obdelali, da bodo imeli točnejši pregled nad gradivom, knjižnico so bolj strokovno uredili in priskrbeli novo korito za slikanice ter se odločili za posojanje videokaset iz Logatca. Vse gradivo si uporabniki lahko izposodijo brezplačno. Želja Alenke Furlan in sodelavcev je, da bi še okrepili sodelovanje in večkrat priskrbeli novejše knjige, ob tem pa upoštevali tudi želje bralcev. Ljubezenska zgodba Na vrtu, kjer je polno rastlin, sta rastla tudi malina in rdeči ribez. Rastla sta skupaj tako, da sta se dotikala. Počasi sta se razvijala v lepo grmičevje in pognala prve popke. Čutila sta drug drugega in se prepletala s seboj. Ko so se popki razcveteli v cvetove, sta se ogledovala. Ob pogledu sta si bila takoj všeč in se zaljubila. Njuna ljubezen je bila zelo velika. Skupaj sta srkala vodo, se veselila sonca in se pozibavala v vetru. Čebelice so brenčale po cvetovih in jih oprašile. Malina in rdeči ribez sta se počasi starala. V jeseni sta imela na sebi sadežev, da sta jih komaj držala. Njuni stebli stase lomili pod veliko težo in le ljubezen jima je dala moči, dasta vzdržala. Nekega dne pa so prišli otroci in obrali maline in rdeči ribez. Še zadnjič sta se pogovarjala med seboj, se božala in se zahvaljevala za lepe dni, ki sta jih preživela skupaj. Maruša Pišljar, 2. razred POŠ Rovtarske Žibrše To smo mi Imam sošolko z imenom Janja, ki uči se branja, V drugi razredpa hodi Maruša, ki se z mano v teku skuša. mateja je moja prijateljica, verjetno bo nekoč pisateljica. Danijel prav rad se smeje tudi, če spotakne se ob veje. Da bi razred bil popoln, učiteljica Ana vodi naš šolski čoln. Janez Brenčič, 1. razred, POŠ Rovtarske Žibrše To smo mi Živel je lep palček, kije radplesal valček. Imel je mlado gospodinjico in čarobno skrinjico. Na vrtu sta sadila rožice, ki sta jih gojila za ubožice. Če pa teh ni b 'lo, sta imela še čisto vodo. Mateja Gladek, 2. razred POŠ Rovtarske Žibrše Če bi vse ure nehale delati, bi kar naenkrat postali svobodni, nič več ne bi bili nerodni. Nikamor ne bi hiteli in lepo bi se imeti. janež Brenčič, 1. razred POŠ Rovtarske Žibrše Otroški parlament V začetku januarja so po vseh osnovnih šolah v naši občini potekali šolski otroški parlamenti. Glavna tema je bila »Moj prosti čas«. Učenci smo povedali svoje predloge, izluščili najpomembnejše in lete predstavili na občinskem parlamentu, ki smo ga 16. januarja 2002 organizirali na OŠ Rovte. Na občinskem parlamentu so predstavniki OŠ Tabor, OŠ 8 Talcev in OŠ Rovte najprej podali poročila, povedali želje, ki se pojavljajo v zvezi s prostim časom, oz. predloge, kako jih uresničiti. Omenili smo naslednje želje: v Logatcu si učenci želijo »skate park«, drsališče, bazen, poligone za rolanje, fitness center, smučišče z vlečnico, disko učenci iz OŠ Rovte pa boljših avtobusnih povezav (Rovte -Logatec), še posebno ob sobotah in nedeljah in med počitnicami, ter večjo telovadnico, saj se v trenutni ne moremo ukvarjati z nekaterimi športi (npr. košarka in nogomet). Za temo naslednjega parlamenta smo predlagali: Kaj nam ljubezen pomeni? Ob koncu smo se pogovarjali o neodgovornem ravnanju gospoda župna, laneza Nagodeta. ki se že več let ni oglasil na občinskem parlamentu. Sklenili smo, da se pri njem oglasimo s pisno besedo. V petek, dva dni pozneje, sva Romana Modrijan in Mateja Založnik iz OŠ Rovte, šli naprej, na regionalni parlament v Postojno, kjer sva zastopali Logaško občino. Tam sva predstavili probleme, ki smo jih obravnavali na občinskem parlamentu. Izbrali smo štiri učence: Anja Obreza iz OŠ Notranjski odred Cerknica, Sandi Vrhar iz OŠ Heroja Janeza Hribarja Stari Trg pri Ložu in Mateja Založnik ter Romana Modrijan iz OŠ Rovte, ki smo 21. januarja 2002 na 12. nacionalnem parlamentu zastopali Notranjsko regijo. Letošnji nacionalni parlament je organizirala Zveza Prijateljev Mladine Slovenije. Tam so bili poleg nas, poslancev iz regij celotne Slovenije, prisotni tudi ministri in ministrice.Ti so nam že na začetku obljubili, da bodo našim željam prisluhnili in jih poskusili čim več ur- esničiti. Nato se je začela razprava. Bilo je podanih mnogo predlogov: zgradijo naj se športna središča, kjer bi lahko kakovostno pre- življali svoj prosti čas, izbol- jšajo javni prevozi (vlaki, avtobusi), zaradi preko- mernega uživanja alkohola in drog smo predlagali več zabav »Z glavo na zabavo«... Izvolili smo še predstavnika, ki bo našo državo zastopal na svetovnem parlamentu v Skandinaviji, predstavnike regij, ki bodo nadzirali izvrševanje sklepov parlamenta, ter izbrali temo za otroški parlament prihodnjega šolskega leta - Zlorabe, nasilje in nestrpnost med in nad otroci in mladostniki. Za vse nas je bila to prijetna izkušnja. Romana Modrijan in Mateja Založnik, 8.a OŠ Rovte, nov. krožek s m b :i Rotos d.o.o. Idrija Proizvodnja strojne opreme 5280 Idrija, Vojkova 4 RAZPISUJE SI m m ■ ■ ■ PROSTA DELOVNA MESTA 1. OPERATER CNC STROJA Pogoji: V. stopnja izobrazbe, prednost imajo kandidati strojne in elektro smeri ustrezne delovne izkušnje odslužen vojaški rok zaposlitev za določen čas, z možnostjo kasnejše stalne zaposlitve 1 delovno mesto n 2. VARILEC (TIG POSTOPEK) 1 delovno mesto Pogoji: III, ali IV. stopnja izobrazbe, prednost imajo varilci ali ključavničarji z znanjem varjenja ustrezne delovne izkušnje odslužen vojaški rok zaposlitev za določen čas, z možnostjo kasnejše stalne zaposlitve Pisne prijave pričakujemo v 8 dneh po objavi z ustreznimi dokazili v kadrovski službi družbe na naslovu: Rotos d.o.o. Idrija, Vojkova 4, 5280 Idrija w™ ^ *aw utttti mtott tftitt ttltttf wh ^tttt M| NtHtt iHBl VStUt HM ffiSSt HS98I OMI —— H IM M HBB Ml Mi SBB Mi SHM MM HMI mmm Wmw.------* -------- Vmw Mmm m^K Ca«E Mm MM H fli ...na travniku 15. januarja je v Modri dvorani Knjižnice Logatec razstavljal likovni ustvarjalec Jur Samec, sicer študent Višje strokovne šole slikarstva v Ljubljani in štipendist Mola. Razstavo je naslovil"... na travniku". Razstava je njegova prva samostojna, do sedaj je s svojimi slikami sodeloval na različnih festivalih in skupinskih razstavah po Sloveniji in Evropi. Na otvoritvi se je avtor Jur Samec, rojen v Ljubljani, predstavil kar sam. Pravi, da si je že od nekdaj želel postati slikar in ko je po končani srednji šoli prebral v neki knjigi, da je v življenju potrebno poslušati tiste želje, ki jih ima človek kot otrok, kajti tiste so najčistejše, se je lotil slikanja. V življenju ga zanimajo tudi druga področja: prostor, botanika, mehanika, film, glasba in drugo - vse, iz česar lahko črpa snov za likovno izražanje. Je kot človek, ki si kot otrok želi vse poizkusiti in preizkusiti tudi sam. Je človek, ki je željan znanja odkar je spoznal, za kaj in za koga se uči. Poleg likovnega izražanja pa se ukvarja in ima za seboj kar nekaj kulturnih projektov, pri kakterih je sodeloval kot vodja ali kot udeleženec. Največkrat pa sodeluje kar v obeh funkcijah. Jur Samec si samega sebe predstavlja kot element v prostoru v odnosu z ostalimi elementi. Pravi, da je ves prostor sestavljen iz odvisnosti in vplivanja različnih elementov med seboj. Seveda ti elementi vplivajo med seboj na različne načine po vsebini, po obliki, po naravi. Tudi prostorov, v katerih funkcioniramo, je več. Jur pravi, da pri projektih uporablja podoben način vzpostav- ljanja odnosov med elementi oziroma ljudmi kot pri sestavljanju elementov v slikah ali kateremukoli drugemu delu. Gre za vzpostavitev finkcionalnega odnosa med prvim in drugim delom. Bolj kot je uspešna vzpostavitev odnosa, bolj uspešen je projekt, slika, rast rože ali izdelek. Seveda pa je vse odvisno iz osnove, iz katere začenjamo. Ponavadi je ta osnova abeceda. Abeced in jezikov pa je več in tudi različni so. Z jezikom Jur Samec ne misli le jezika, kot ga poznamo iz šolskih klopi, iz predmeta slovenščina ali angleščina. Gre za jezike, kot so likovni, matematični, kemijski, računalniški, tržni... Ko združimo vse te jezike, pričnemo dobivati nek prostor, v katerem se informacije iz različnih virov zlivajo v neko skupno celoto - ambient. Takšne narave je bila tudi njegova postavitev razstave v logaški knjižnici. Pri razstavi ni šlo le za študije in slike, ampak tudi za instalacije, ki so bile postavljene tako, da so obiskovalca s pomočjo asociacij-skega toka popeljale do danega rezultata, ki izhaja iz osnove, trave, jase ali travnika. Zakaj ravno travnik? Ker je nekaj najbolj nedolžnega in trpežnega. Raste pokončno, je uporen in prožen ter hkrati mehak in voljan. Kadar travo pokosijo, zrate ponovno - še močnejša, kot je bila. Seveda pa tudi za travo pride čas počitka in ponovnega rojstva. Če se uležemo v travo in jo pogledamo od blizu, pridemo v čudoviti svet prepletov in medprostorov, lomov in prelomov, pri vsem pa ne vemo več čisto natančno, kaj je spredaj in kaj zadaj. Gre za migotanje, je pojasniljur Samec. In kaj povzroči to migotanje, ta kvazi kaos? Medprostor: v likovnem jeziku mu pravijo tudi negativni prostor. Z drugo besedo: prazen prostor, zrak. Prostor, ki nam ga orisuje nek element. Prostor, zaradi katerega ta element lahko ločimo od drugega. in kaj je pomembno pri vzpostavljanju odnosov med ljudmi, ki so kot elementi?", se je na otvoritvi spraševal likovni ustvarjalec Jur i Samec. "Prav ta medprostor, prazen prostor, ki dela premore med eno izrečeno besedo in drugo, ki nam da čas za premislek, da ne izgovorimo ali naredimo nekaj, za kar nam je kasneje žal. Vzemite si čas, sedite ali ležite med v travo, ter razmislite, kako je življenje lepo. Kako bi bilo prazno brez kaosa. Kaos ne obstaja, je samo bolj zapleten red." Povzeto po otvoritvenem got oni Jura Samcu NAPOVEDNIK DOGODKOV 23. 2. ob 9-uri Pomladna delavnica za mažoretne skupine V Prešernovi dvorani Narodnega doma Logatec 25.2. ob 16.30 Delavnica Če reazbijem mamino najvazo Vodi: Janja Slabe V POŠ Hotedršica 27. 2. ob 18. uri 2. območno srečanje literatov V Narodnem domu v Logatcu 2. 3. ob 20. uri Jubilejni koncert ob 15-letnici delovanja MePZ Adoramus V Narodnem domu v Logatcu KINO SPORED Narodni dom Logatec 17.2. ob 17.00 Operacija Mečarica, am. film Svvordfish Rečija: Dominic Sena Igrajo: John Travolta, Hugh Jackman, Halle Berrv 23. 2. ob 17.00 Gospodar prstanov -Bratovščina prstana, am. film Lord of Rings - The Fellovvship of The Ring Režija: Peter Jackson Igrajo: Elijah Wood, Viggo Mortensen, LivTvler, Kate Iilanchett /V programu lahko pride do spremembe. Prosimo za razumevanje./ Prostovoljci med šolarji Ob zaključku Mednarodnega leta prostovoljcev, za kar so leto 2001 razglasili Združeni narodi, so 30. novembra lani učenci in mentorici Osnovne šole Tabor, ki sodelujejo v interesni dejavnosti Prostovoljno socialno delo, ter fotograf Roman Mihevc v Domu za starejše v Grapočniku razstavili fotografije, ki prikazujejo prve korake prostovoljnega dela učencev v domovih za ostarele v Gornjem in Dolnjem Logatcu. Leta 1999, v Mednarodnem letu starejših, sta na OŠ Tabor mentorici Silva Kranjc-Debevec in Irena Sivec-Maglica pričeli s projektom Prostovoljno socialno delo in mladi, ki je že naslednje leto, zaradi dobrega odziva učencev, prerasel v interesno dejavnost. Namen: sprejemati drugačnost ljudi okrog nas, medsebojno sodelovati in pomagati tistim, ki pomoč potrebujejo. Lansko leto je bilo že tretje, ko so mladi prostovoljci obiskovali starejše ljudi v logaških domovih za ostarele, se z njimi družili in jim pomagali. Je pa bilo leto 2001 tudi mednarodno leto prostovoljcev, s čimer so Združeni narodi države povsod po svetu vzpodbudili k raznovrstnim aktivnostim, s katerimi lahko posamezniki prispevajo k uveljavljanju kakovostnejšega prostovoljnega dela in ki bi dale nesebičnim prostovoljcem tudi ustrezno priznanje za njihovo dobroto. /T. P./ Božično novoletni koncert v Hotedršici Moški pevski zbor iz Hotedršice je v soboto 29. decembra lani v Prosvetnem domu v Hotedršici va.ščanoni in ostalim gostom pripravil, lahko bi rekli že tradicionalni, t.i. Božično novoletni koncert. Letos so za popestritev dogodka medse povabili kar domače Turistično društvo. V prijetno ogreti dvorani so se lahko dodatno ogreli tudi poslušalci. Moški pevski zbor pod vodstvom Matija Logarja je med svoj repertoar uvrstil nekaj zahtevnih pesmi. Čeprav se je zaradi božičnega in novoletnega vzdušja poslušalcem zdel program koncerta na trenutke že kar preveč raznolik, so ga pevci znova in znova postavili v pravi časovni okvir. Darja Merlak, ki zna s svojo vedrost jo poslušalce razvneli, je povezovala program večera. Člani Turističnega društva Hotedršica pa so za vse navzoče pripravili nekaj recitacij, skeča in tako na poseben način pripomogli k pestrejšemu dogajanju v dvorani. Zdi se mi prav, da tovrstne aktivnosti ne bi zamrle. Prav po krajevnih skupnostih se zdi pomembno, da za kulturno podobo kraja skrbijo društva sama. Poleg vsega pa ne smemo pozabiti, da smo obiskovalci teh prireditev tisti, ki s svojim obiskom damo prireditvi pravo podobo in društvom vzpodbude za njihovo nadaljnje delo. .V. Nagode Kapelica sredi Hotedršice Prav sredi Hotedršice, nasproti Lebanovi domačiji, stoji ob cesti, ki pelje proti Idriji, kar mogočna kapelica. Ljudje jo različno poimenujejo: eni ji pravijo Slanova oziroma Pr Slan, drugi Habjanova ali Pr' Habjan. Obojno ime se je prepletalo zato, ker je kapelica sezidana tako rekoč na mejniku, ki razločuje posest sosedov Slanovih - Trpinovih in Habjanovih - Petkovškovih. Na vsak način gre za domačijsko kapelico. O njeni postavitvi se slišita dve zgodbi: po pripovedi Habjanovih naj bi kapelico 1905. leta postavili skupaj oboji sosedje, in naj bi stala na posesti obeh sosedov. Po pripovedi Slanovih pa naj bi kapelico postavil omenjenega leta Franc Trpin (stari ata sedanjega gospodarja Maksimiljana) v zahvalo Bogu, ki da je po priprošnji Device Marije izkazal milost njegovi sestri Urški, da se je zaobljubila nunam. Urška je tudi kupila kip Marijinega Brezmadežnega spočetja, ki ji je kapelica posvečena. - Sprva je kapelica stala ob hruški, v katero je pogosto treskalo. Zato naj bi Habjan predlagal sosedu Slanu, da bi kapelico premaknila do "tirmana" Habjanovih. Pri prestavitvi naj bi Habjanovi tudi oskrbeli ostrešje za kapelico in bi naj poslej veljalo, da je kapelica od obojih sosedov. Slanova / Habjanova kapelica (Folo: Fr. Bogataj) Po drugi svetovni vojni so nacionalizirali posest Petkov-škovih-Habjanovih, in misleč, da je kapelica Habjanova, so jo zaplenili in nacionalizirali. Skladno z izvirnimi revolucionarnimi domislicami so tedanji oblastniki nameravali spremeniti kapelico v trafiko. Tako se ni zgodilo, pač pa so jo kasneje izvzeli iz nacionalizacije. Sedanja kapelica (dimenzije: tloris 300x270 cm, višina do kapa 360 cm, do slemena SOO cm), ki jo oskrbujejo Slanovi, kaže značilnosti razkošnejših notranjskih vaških znamenj: na vrhu obojestransko ometanih in opleskanih zidov in sprednjih slopastih stebričev so bogato oblikovani sinisi. nad njimi pa dvokapna z opeko krila streha. Kovana železna vrata zapirajo obočni vstop (170x275 cm) v obokano notranjščino, v katero prihaja svetloba tudi skoz dvoje stranskih zamreženih oken. Na oltarni niši stoji 135 cm visok kip Brezmadežnega spočetja. Kapelico, ki vabi k prenovi, so leta 1983 obnovili Trpinovi, blagoslovil pa jo je zdaj že pokojni frančiškan p. Tadej Trpin. - Podobno kot Logarjevo in Koševsko so nekdaj tudi to kapelico uporabljali pri procesijah za eno od evangelijskih postaj. Marcel Štefančič Logaške novice, glasilo Občine Logatec Ustanovitelj: Občina Logatec Izdajatelj: Mali d.0.0., Založniško in trgovsko podjetje, Logatec - Grafična priprava in tisk: Mali d.o.o., Logatec Glavna in odgovorna urednica: Petra Trček - Naslov uredništva: Mali d.0.0., Čevica 4, Logatec - Rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridružujemo si pravico do krajšanja prispevkov. -Naklada: 4000 izvodov Glasilo prejmejo vsa gospodinjstva v občini Logatec brezplačno, 15. februar 2002 Loooški oktet v Moskvi CogasL novice 7 Lansko leto je Logaški oktet slavil 30. obletnico delovanja Logaški oktet pel moskovskemu občinstvu Pred enaintridesetimi leti je Logaški oktet zapel prvič pred domačim občinstvom, ki mu je ostalo zvesto vsa ta leta. Snemal je plošče, kasete, radijske in televizijske oddaje, gostoval po domovini in tujini, pel rojakom, tudi onkraj luže, v Argentini. Svojo 30-letno umetniško pot so Cveto, Andrej, Peter, Janez, Lovro, Franci, Marko in Tone nadaljevali v Moskvi, kamor sta jih povabila Ruski fond kulture in Veleposlaništvo Republike Slovenije. Fotografije s svojega obiska v Moskvi je Logaški oktet objavil na svojih spletnih straneh, s katerih tudi mi povzemamo fotografijo in gradivo za ta prispevek. 23. septembra lani so ob 21. uri zvečer pristali na letališku Šeremet-jevo-2 v Moskvi. Podali so se v neznan svet, v neznano mesto. S kombijem, ki so ga imeli na razpolago vse dni, so se prevažali po Moskvi, vozila sta jih voznika Vadim in Sergej. Nastanili so se v počitniškem domu Polet v Podmoskovju, kakih 30 kilometrov zunaj središča prestolnice Moskve. Vsak dan so se odpravili na prizorišča koncertov, sprejema ali pa so šli na ogled mesta. Predl200-glavo množico Stolnica pravoslavne cerkve, cerkev Kristusa Odrešenika je bila prizorišče trejega nastopa Logaškega okteta v Rusiji. Stavba je monumentalna, prvotno zgrajena leta 1839 v čast zmage nad Napoleonom 1812. Stalin jo je porušil 1931- leta in na njenem mestu '"vadil javno kopališče. Po razpadu Sovjetske zveze je Ruska Prvi uspeh v Rusiji Prvi uspeh so dosegli že na prvem nastopu v Ukrajinskem kulturnem centru. Slovencev je bilo med poslušalci sicer zelo malo, so pa zato v večjem številu prišli radovedni ruski poslušalci, ki so oktetu že naslednji dan po pristanku na letališču odobravajoče zaploskali. Celovečerni koncert je obsegal spored od renesanse do modernega slovenskega pevskega izraza in pesmi raznih narodov. Seveda ni manjkala niti ruska narodna Večerni zvon. Poseben aplavz pa je doživela pesem V noči brez nje Alda Kumarja. Spored Logaškega okteta je povezovala julija, mlada ukrajinskega igralka moskovskega gledališča. Koncert v Orožarni Drugi dan bivanja v Moskvi je Logaški oktet prepeval v prostorih Orožarne moskovskega Krcmlja. Okolje zgodovinskega prostora Orožarne je prispevalo svoje. Logaški oktet se je predstavil urbano, dovršeno in prepričljivo. Odobravanje izbirčnega občinstva, tudi po koncertu, je bilo iskreno. Koncert je bil - spet - uspešen. Vsakič boljši Kakovost petja in podajanja Logaškega okteta je bila na gostovanjih v Moskvi iz koncerta v koncert boljša. Sam vrh gostovanja v Rusiji je Logaški oktet dosegel na svojem četrtem nastopu v Rahmaninovski dvorani Moskovskega konzervatorija. Številno občinstvo je bilo nad koncertom zelo navdušeno in oktetu so deževala nova povabila. Celovečerni koncert je obsegal skladbe raznih narodov, spet je navdušil Večerni zvon in spet je moderni izraz prepričal. Vodopivčeve Žabe so bile navdušujoče regljajočc. Koncert je z izbranim komentarjem povezovala Lena, študentka glasbe. Občinstvu, med katerim je bilo mnogo Slovencev, ki žive in delajo v Moskvi, je Logaški oktet predstavil profesor Kalinin, profesor dirigiranja in dekan zborovskega oddelka Moskovskega konzervatorija. S ponosom pa je nastop Logaškega okteta uvedel veleposlanik Republike Slovenije, dr. Franci Demšar. pravoslavna cerkev s pomočjo donatorjev leta 2000 zgradila in dogradila ta hram. V stolnici je 26. septembra, ob zaključku festivala Luči Betlehema, pel tudi Logaški oktet. Oktet je pel pred 1200-glavo množico in to z velikim uspehom. Zadonela je slovenska renesansa in duhovna glasba. Polivale so kar deževale. Oktet je bil deležen posebne predstavitve in pozornosti, ki pa si ju je tudi in predvsem zaslužil. Pevci Logaškega okteta so na obisku v Moskvi prav gotovo uživali. Kako tudi ne bi. Ogledali so si lepo zgodovinsko mesto, ki jim bo ostalo v spominu, še bolj pa si bodo zapomnili uspehe in navdušenje, ki ga je njihovo petje izzvalo pri moskovskem občinstvo. Zato so si ob odhodu dejali: "Spet bomo prišli, če ne drugače, pa kot posamezniki." Ludvik Jančar Mladenič pri 90-ih "Le kaj bova napisala o meni," je bil zaskrbljen," pa saj me vsi poznajo." Že res, a se prav gotovo vsi strinjajo, da si njegova neizmerna življenjska energija in veselje do vsega mogočega zaslužita posebno pozornost. Z mirno vestjo lahko zatrdim, da je gospod Ludvik Jančar eden najbolj aktivnih občanov, in kot kaže, se tej vlogi še dolgo ne namerava izneveriti. Skorajda ni stvari, v kateri se še ni preizkusil - bil je telovadec, gasilec, lovec, planinec, balinar, ribič, šofer, inštruktor - in še bi lahko naštevali. Sam se je pošalil, da bi o njegovem življenju lahko napisala kar celo knjigo, a sem po pogovoru, ki je sledil, spoznala, da bi na papir zlite besede le stežka izrazile njegovo voljo in veselje do življenja, ki vejeta ne le iz njegovih besed, temveč se iskrita globoko v njegovih očeh. Po rodu sicer Jeseničana je pri 11-tih letih, ko mu je umrla mama, oče poslal v marijanišče v Ljubljano, kjer je hodil v šolo in molil 35-krat na dan. Po končani osnovni šoli je odšel na Štajersko in se izučil za trgovca. A kot Gorenjcu mu Štajerska ni preveč dišala, zato se je kaj kmalu odselili k sestri v Ljubljano in se zaposlil pri železnici. Vsak prosti trenutek je izkoristil za skok v telovadnico. In prav telovadba, za katero pravi, je bil "pripraven" že od malih nog, ga je pripeljala v Logatec. V Ljubljani je namreč spoznal Logatčana, Dalija Tolazzija, ki ga je zvabil med logaške Sokole. Družaben in poln idej je kmalu sklenil nova prijateljstva in med drugim spoznal tudi svojo bodočo ženo, Tešarjevo Majdo. "Potem pa, saj veste, kako je - ko te ženska omreži, ti ni več pomoči in tako sem pristal v Logatcu." "Družabno življenje je bilo včasih res enkratno. S Sokoli smo v Narodnem domu vsako leto organizirali prireditve, ki so bile tisti čas znane širom Jugoslavije. Posebna vlaka sta prav za to priložnost pripeljala celo iz Celovca in Zagreba," se rad spominja. Vendar pa v Logatcu ni samo telovadil - začel se je ukvarjati z avtoprevozništvom, na tastovo pobudo se je pridružil gasilcem, kjer je še danes aktiven, in, ker je bil tast predsednik lovske zveze, je avtomatično postal tudi lovec. "Ludvik, ti imašpiva do smrti v dobrem." Kasneje je iz tovornjaka presedlal na mestni avtobus. "To so bili prav luštni časi," pravi. "Ljubljana je bila takrat, okrog leta 1935. tako majhna, da sem poznal skoraj vse potnike. Z ljudmi, ki sem jih vsakodnevno srečeval na avtobusu, sem vzpostavil zelo pristne odnose. Ob slabem vremenu ali mrazu sem ženičkam, ki so se zjutraj odpravljale na tržnico, nemalokrat napravil uslugo - namesto da bi ustavil pri kavarni Evropa, kjer je bila končna postaja, sem jih zapeljal kar do tržnice. "Dekleta, zdaj pa dol," sem rekel, "nazaj boste pa že prišle." V zahvalo so mu nosile malico. Vzljubili pa so ga tudi drugi potniki - "Ludvik, nikoli ne vprašaj, koliko si dolžan - ti imaš piva do smrti v dobrem," mu je govorila natakarica pri Figovcu. "Vsak gaje biksalpo svoje." Ko se je v Logatcu ustanovila avtošola, so ga povabili k sodelovanju in postal je inštruktor. "Ravno zadnjič me je na cesti za rokav pocukal moški: "Ja Ludvik, se me ne spomnite," je vprašal, "ste že pozabili, kako sem ga biksal na vožnjah?" Ja, sem mu odgovoril, nekam znani se mi že zdite, a le kako naj bi si vas vse zapomnil -čez 1000 sem jih spravil do vozniškega izpita, vsak pa ga je biksal po svoje - eden na tem, drugi na drugem ovinku." "Vsakprosti trenutek sem izkoristil za skok v naravo." Gospod Ludvik je tudi velik ljubitelj narave. Kot lovec, ribič in planinec je vsak prosti trenutek še do pred kratkim izkoristil za skok v bližnji gozd ali za vzpenjanje na katerega izmed okoliških hribov. Pri svojih izletih v naravo pa je našel še eno strast - nabiranje zdravilnih zelišč, ki, kot pravi, preženejo marsikatero bolezen. "Tudi dr. Žuraju sem se ponudil, naj se, ko ga napade katera izmed bolezni, kar pri meni oglasi in ga bom jaz pozdravil." Brez narave si življenja ne predstavlja, a kaj ko nesreča nikoli ne počiva in je predlani med markiranjem notranjske planinske poti (vse od Pupisa čez Kališe pa do Pekla) padel v jamo in si zlomil nogo: "Imel sem pač smolo in z nogo imam še vedno precej težav". A ga tudi to ne ustavi in prepričana sem, da ga bo kljub poškodbi njegova neustavljiva volja kaj kmalu spet prignala na katerega izmed bližnjih vrhov. Še posebej pri srcu so mu tudi otroci, zato me je poprosil, naj nikar ne pozabim omeniti, da za osnovnošolce še vedno pripravlja na kolesarski izpit ter da ob začetku šolskega leta spremlja prvošolčke na njihovi poti v šolo. Ob koncu najinega pogovora sem ga povprašala po zdravilu, ki ga pri njegovih 90- tih letih še vedno ohranja tako vitalnega. Njegov odgovor je bil kratek in jedrnat - "garanje in še enkrat garanje." Jaz pa bi dodala še obilo dobre volje in entuziazem, ki mu ga lahko zavida marsikateri mladenič. Maša Zupančič Žan Kogovšek na motorju Tekmovalna sezona 2001 je bila za Žana Kogovška iz Logatca prvo leto aktivnega treninga in tekmovanj. Z nepolnimi sedmimi leti starosti pred to sezono je imel za seboj le nekaj treningov in tekmovanj, kjer je sam in njegovi starši uvidel, da ga navkjub nevarnostim motokrosa ter večnemu blatu in prahu ta šport neustavljivo privlači. Priprave na sezono so se začele takoj po končani sezoni 2000. Vse skupaj je bilo še težje, ker oče ni nikoli vozil motorja in niso imeli nobenih teoretičnih in praktičnih znanj motokrosa, motoroznanstva in vsega, kar se dogaja v tem in okoli tega športa. Zato so se povezali z Mirotom Kovičem iz Ljubljane, kateri je znan serviser in predelovalec motorjev, bolj znan kot Mikmehanik, ter preko zastopnika uvozili nov vrhunski 50ccm motor znamke Polini, poleg tega pa kupili še en ravno tak malo rabljen motor. Poleg tega pa še kombi, orodje, predelava spalnice za goste v hišno delavnico... in še preden so začeli, smo ugotovili, kako drag je dejansko ta šport. Na zemljišču, katerega imajo v bližini doma, so uredili manjšo progo za treninge in ob lepi zimi trenirali, kadarkoli je vreme dopuščalo. Cilji za sezono so bili optimistično zastavljeni, saj so računali ob srečnem razpletu okoliščin na eno zmago v sezoni. Sezono so začeli 17. februarja v Italiji, kjer je bila prva in druga dirka za avstrijski CUP KARNTEN, (KOROŠKI POKAL). Prvič je Žan tekmoval na progi za odrasle tekmovalce, prvič štartal na štartni rampi in prvič tekmoval v tujini. Prijavil se je v kategorijo 50ccm in še 65ccm, vendar kar z 50ccm motorjem. V dveh dneh je opravil čez 150 skokov in enkrat med dirko tudi padel. In cilj sezone je dosegel že na prvi dirki, kjer je zmagal! In kot pravi dirkači je prvič v življenju na zmagovalnih stopničkah tekmovalce in gledalce polival s šampanjcem! Zmagal je tudi drugi dan med 50ccm in kar je še večje presenečenje - po četrtem mestu prvega dne je z veliko sreče zmaga! drugi dan tudi med65ccm! Domov je prišel s štirimi pokali! S tem so dobili vsi polet in nove tekmovalne cilje. Celo sezono so vsaj dvakrat tedensko trenirali, ob sobotah in nedeljah pa tekmovali, večkrat tudi dopoldne v Avstriji, popoldne pa v Sloveniji. S treningi se je pridobivala moč in zanesljivost, s tekmami izkušnje. Proti koncu sezone so se povezali tudi z legendo slovenskega motokrosa, Marjanom Avbljem iz Vrhnike in z njegovo pomočjo popravljali tehniko vožnje. Letos se je Žan Kogovšek udeležil 40 dirk in dosegel sledeče rezultate ligaških tekmovanj: • zmagovalec Pomladanske lige Rakek 50ccm • zmagovalec Poletne lige Rakek 50ccm • zmagovalec avstrijskega Koroškega pokala 50ccm • zmagovalec Pokala West 50ccm • 2. mesto Jesenska liga Rakek 60ccm • 5. mesto avstrijskega Koroškega pokala 60ccm Na posamičnih dirkah pa je osvojil še: • 1. mesto Pokal McDonalds 50ccm • 3. mesto Austrija Junior Cup 50ccm • 5. mesto Pokal McDonalds 60ccm • 3. mesto Pokal West 60ccm • 6. mesto Liga Butaj nova 6()ccm • Pokal West, Koroški pokal in Poletno ligo Rakek je zmagal brez ene izgubljene vožnje! Od 50 letošnjih voženj s 50ccm motorjem Žan ni niti enkrat odstopil, 44-krat pa je prišel skozi cilj kot prvi. Do konca sezone je vozil brez kakršnekoli poškodbe. Na prihodnjo sezono se je pričel pripravljati že med to sezono, saj 65ccm motorji dosegajo večje hitrosti in večje pospeške. Prihodnjo sezono bo tekmoval z motorjem KTM. Prvi cilj bo tekmovanje za državno prvenstvo, kjer je njegov cilj uvrstitev med prve tri tekmovalce državnega prvenstva. Vsekakor si še posebej želi, da bodo motorji spet tako zanesljivi, da se bo sezona konča brez poškodb in da ga bo spremljala sreča. Pohod na Tišje (650 m) Dne 9. decembra lani smo se planinci Planinskega drušva Logatec udeležili 21. pohoda na Tišje. S pohodom smo obeležili spomin na 60 let bitke II. štajerskega bataljona naTisju, 24. decembra 1941. Vreme je bilo sončno, vetrovno in brez snega. Pohod smo začeli pri Plečnikovem spomeniku NOB v Litiji. Preko Rozmanovega trga in Ježe smo prispeli do zagorice, se povzpeli na sleme nadjablaniškim potokom, pri kapelici nad Bajernikom smo prečkali cesto Šmartno-Cerovica, se dvignili do Jelše, nato nad naselji Rodni vrh, Bič in Liberga prispeli na Tišje. Tu smo se okrepčali s toplim čajem in prisostvovali proslavi. S Tišja pa smo pri križu, ki stoji pri odcepu proti vasi, zavili desno proti Grmadi. Po dobrih stotih metrih, pri kmetiji Triglar, smo znova zavili desno in mimo kmetij Lauden in Puščar prispeli do Jeznega vrha. Tam stoji prva zasebna cerkvica na Slovenskem, ki jo je zgradil Vinko Zadražnik s pomočjo svojih bratov. Pogled z Jeznega vrha je segal od Gorjancev, Snežnika, Julijskih Alp s Triglavom, do Kamniških Alp. Z Jeznega vrha do Razbur smo hodili po asfaltu. Nato smo pot nadaljevali čez Višnji Grm do Vinogradov v Jagodniku in nato po štiri do peturni hoji prišli do zadružnega doma v Veliki Kostanjevici, kjer smo zaključili pohod. Od tam smo se s posebnim avtobusom odpeljali v Litijo, kjer smo imeli parkirana vozila, in se odpeljali domov. Zimski pohod na Javornik (1240 m) Tradicionalni spominski phod na Javornik je organiziralo Planinsko društvo Javornik - Črni vrh nad Idrijo v spomin na dogodek iz II. svetovne vojne, ko je 23. decembra leta 1943 pri Škvarču na Javorniku dalo svoja življenja 47 borcev III. bataljona Gradnikove brigade. Dne 23. decembra 2001 smo se planinci Planinskega društva Logatec ob 8. uri s posebnim avtobusom odpeljali iz Logatca do Črnega vrha nad Idrijo in dalje po asfaltni cesti Črni vrh-Ajdovščina. pri Kamplcu (včasih je bila tu gostilna) smo izstopili in se peš podali na dve uri oddaljen Javornik. Pot je vodila po stezi navzgor, do kmeta Štolca in naprej po kolovozu do Skokca. Od tu smo hodili skozi bukov gozd navzdol. Na ravni smo se srečali z markirano potjo, ki pelje iz Črnega vrha preko Šajsne ravni in po njej prišli na Javornik. Na vrhu Javornika je postavljen lesen razgledni stolp, od koder pa zaradi megle in mopčnega vetra ter sneženja nismo mogli uživati sicer obširnega razgleda, ki se ponuja ob sončnem vremenu. V Pirnatovi koči na Javorniku (1156 m) smo se okrepčali in uredili pohodniške obveznosti. Iz Javornika se nas je nekaj podalo po bližnjicah in nemarkiranih poteh in stezah preko smučišča na Javorniku. Prišli smo na markirano Logaško planinsko pot, ki pelje skozi Spodnji in Gornji Novi svet. Na kmetiji Jakoba Nagodeta, ki ima tudi žig KS Hotedršica, so nas postregli s toplim čajem. Po dveurni hoji nas je pri Planinskem domu Cajnar že čakal avtobus z ostalimi pohodniki, s katerim smo se odpeljali v Logatec. 20. jubilejni pohod na Kum (1219m) 2. januarja 2002 smo se planinci Planinskega društva Logatec udeležili 20. jubiljenega novoletnega pohoda na Kum. Ob 7. uri zjutraj smo z osebnimi avtomobili iz Logatca odpeljali do železniške postaje v Trbovljah. Od tam smo odšli čez Čebulovo dolino in po treh urah hoje prišli na Kum. Vreme je bilo sončno, na vrhu je močno pihalo, toda nagrajeni smo bili z lepim razgledom, Od vzhoda proti jugu smo videli Gore, Kopitnik, Velike Kozje, Lisco, Bohor, Medvednice, Gorjance, Kočevski Rog, Snežnik, Javornike, Nanos, v bližini pa dolino Sopote in proti Radečam s starim gradom nad Svibnim prostrano Dolenjsko gričevje; na zahodu so se na obzorju videlijulijci s Triglavom in pred njimi Polhograjsko hribovje in Škofjeloško pogorje; od zahoda proti severu so se videle Karavanke, Kamniške Alpe, ha severu pa veriga vrhov Posavskega hribovja med Savo in Savinjo od Čemšeniške planine prek Mrzlice do Gozdnika in Malica, zadaj pa Raduha, Golte, Smrekovec, Uršlja gora, Paški Kozjak, Pohorje, Konjiška gora in Boč. Ker je bilo pohodnikov veliko, smo se hitro preoblekli, popili čaj, evidentirali prihod in pomalicali, nato pa se po dveurni, delno poledeneli in zasneženi poti vrnili v Trbovlje in se srečno vrili domov. Pohod na Dražgoše Tudi letos smo se planinci Planinskega društva Logatec udeležili 2,3. spominskega pohoda po poti Cankarjevega bataljona. Na pohod so se odpravili 12. januarja letos. Ob 24. uri so pohod skupaj s več kot 550-imi pohodniki pričeli na Pasji ravni pri Črnem vrhu. Opremljeni z baterijami in derezami smo šli j>reko Sv. Petra hrib in Zminec v Poljansko dolino, Breznico, čez Sv. Tomaž v Praprotno v Selški dolini, skozi Ševlje v Zabrekve in po krajšili počitkih prišli v Dražgoše ob 11. uri. Po udeležbi na slavnostni proslavi smo se odpeljali domov z vozili, ki so nas prišla iskat v Dražgoše. Marinka PektOvSek Notranjski pokal V nedeljo, 20. januarja letos, je ŠD Kovk Rovte organiziralo tekmovanje v Notranjskem pokalu v slalomu. Tekmovanje se je odvijalo na smučišču Javornik pri Črnem vrhu. Tekmovanja se je udeležilo kar 144 tekmovalcev v kar 12. kategorijah, od najmlajših -predšolskih cicibank in cicibanov, do starejših - mladink in mladincev. Tekmovanja se je udeležilo 10 smučarskih klubov, prvič pa je sodelovala tudi ekipa iz sosednje Hrvaške, ekipa SK Kvarner Rijeka. Do sedaj se je Notranjski pokal odvijal večinoma v veleslalomu, sedaj pa smo se odločili, da po treh letih poskusimo tudi s slalomom, ki pa je tekmovalcem delal obilo preglavic, Predvsem je temu botrovala ledena proga, ki smo jo morali dan pred tekmo polivati z vodo, saj je bilo na tekmovališču zelo malo snega. Vendar je tekmovanje minilo brez problemov in poškodb, kar pa je pri tekmovanju najpomembnejše. Za dobro izvedbo gredo vse zahvale g. Robiju Trevnu, ki je kljub svoji poškodbi požrtvovalno sodeloval pri izvedbi tekmovanja. Marko Logar, ŠD Rovte Foto: Simon Grdadolnik Planinci poročajo Mednarodno leto gora 11. decembra prejšnjega leta je Generalna skupščina OZN v New Yorku uradno razglasila začetek Mednarodnega leta gora 2002 (MGL). Marsikaj se je zgodilo tudi že pred tem datumom. Številne države so ustanovile svoje komiteje za izvajanje dejavnosti... Kako širok spekter sodelujočih je pri tem našel svoj inetres oziroma v njem vidi svoje poslanstvo, lahko hitro razberemo, če se podamo na spletno stran MLG (http://mountains 2002 org. events/). Kje pa je pri tem Slovenija kot gorata dežela na južni strani Alp, kot mednarodno priznan narod gornikov, smo izvedeli že iz glavnih državnih medijev. Ker pa pri nas, v našem Planinskem društvu Logatec ni zaspano vzdušje, sem se ob tej priložnosti odločil, da predstavim eno izmed glavnih dejavnosti društva: delo Komisije za priprave ter izbedbe pohodov - vzponov, društvenih srečanj ter delavnih akcij od leta 1991 - 2001. Podatki so povzetek letnih programov planinskega društva. Ugotovitve, ki so najbolj opazne: • število društvenih akcij se je zmerno povečalo od 13 v let 1991 na 36 v letu 2001; • vodje, ki so prevzeli odgovornost za organizacijo ter izvedbo akcij, so v glavnem izkušeni planinci; najmanj, pet, jih je zastopalo društvene dejavnosti v letu 1995, kar deset pa v letu 1999; • trenutno imamo v društvu tri vodnike A kategorije ter gorskega vodnika, ki je tudi alpinist in gorski reševalec; kar nekaj je izkušenih članov, ki so praviloma člani Upravnega odbora in so vedno znova pripravljeni voditi lažje in težje vzpone ter pohode; • od skupno 277 načrtovanih akcij smo se 46 odpravili na ture, ki so višje od 2000 metrov; • kar 189 krat smo uživali razglede na višiah od 1000 do 2000 metrov; • 51 krat smo se s požrtvovalnim delom pridružili pri očiščealnih akcijah in kresovanjih. Najlepša pa so bila mnoga srečanja planincev ob različnih priložnostih. Vrhovi naših planin in gora so različno oddaljeni in različno težko dostopni, zato je za osvojitev le-teh potrebno več ali manj časa; • 189 vrhov smo osvojili v enem dnevi; • 32-krat smo se zamudili po dva dneva; • 7-krat smo za pot potrebovali tri dni; • 11 -krat je bilo treba na pot za štiri dni (peš iz Logatca na Triglav). Najbolj razveseljivo pa je, da se nam v obdobju 1991 - 2001 ni pripetila nobena nezgoda, ki bi vrgla senco na našo skupno prostovoljno delo. Jernej Rus