133. MkO. I mm. i toreft. 13. imHia 1909. ILn. leto. ,51j»*uS<> Narod" rtl|a i »tabi)*ni u ddM aeiiavljfnt isle lete.........K 24-- i&i tata.......... 12» ~ SdTiigr........., o— v aafavalttva atajaaiatu tala tata . . . .....K 22*— pol lata >••••«•»•• 11*— Satrt lata t •••»••• • , 5*» w . ,...... 1*00 Desiti ui tt traakirala. Vakaatal M aa vtaiaie. xr**niatv«i KnaHora nilce it 8, O. »datraata tara), **i*v«» at. S«. Izhaja vsak daa atačar laiaiaaM aadalja in praznike. mi« valfajat aatafuilopiia patit vrata aa enkrat po 14 vin., aa dvi 12 vi*„ aa trikrat aH vacantpa 10 tam. N večjih Intercijah po dogoi Upravama« aa| aa eolfijaie aarečalae, raktaaucija, inaerati itd. ta »a aaadatatrafim atvari. številka ve&a II vinarjev. ■paitatta naročnine aa ne ozira. Mr+dna tl*k*r«a" t*l*te* at. M. »Slovenski Narod" valja po pošti: Avttro-Ogrsko: za Nemčijo: celo leto pol leta četrt leta K 25-— . 13*-. 0-50 . 2-30 celo leto.........K 28-— za Ameriko in vse druge dežele i celo leto.........K 30.— Vprašanjem gleda lnaeratov na) aa piiloii za odgovor dopisnica ali znamka. Upiavniitvo i Knaflove ulica 5 (spodaj, dvorišče levo), telefon it. 85. Volitve u Trstu. - Sijajni volilni uspehi Jlouencev! »Živel slovenski Trst!« Ta vsklik se je razlegal v nedeljo veder iz tisocev grl zavedne slovensko mase, ponosno korakajoče po širnih ulicah tržaškega mesta in pevajoč narodne pesmice. »Živelo zavedno tržaško Slovenstvo!« kličemo v tem trenutka tudi mi. Tržaško slovensko ljudstvo je odgovorilo minule nedelj*' svojim brezvestnim sramotilceni in zatiralcem z glasovnico v roki. in odgovorilo tako, da tem poslednjim šumi po ušesih in možganih. Lahko rečemo, da ta dan ostane nepozaben v zgodovini razvoja tržaških Slovencev. Naši vrli bojevniki oh Adriji so v nedeljo zdrobili verigo,- ki jih je vklepala in štrli spone, v katere jih je bil vkoval brezvestni in brezsrčni »hišnim Resultal nedeljskih volitev je nepričakovan, je v čast, ponos in veliko moralno zadoščenje njim. ki so ta uspeh izvojevali, kakor tudi vsej ostali Sloveniji. Kakor smo že poročali med včerajšnjimi brzojavkami, s<> izvoljeni \>i štirje slovenski poslanci okolice z velikimi večinami, med tem k<> ><> mestni Slovenci prišli v treh mestnih volilnih okrajih v <>/j<» volitev in sicer v tretjem in četrtem z italijansko Liberalno stranko, a v šestem okraja s socijaldemokrati. V prvem, drugem in petem okraju so pa številni slovenski glasovi provzroeili < >/j<> volitev med kamoristi in socijaldemokrati. Na prvi vol it vi so torej izvoljeli; samo štirje slovenski poslanci, a nasprotnik nobeden! Vsled sijajne zmage v okolici in radi nepričakovane moralne zmage v mestu, vlada v slovenskem tabora veliko navdušenje in radost, /hira se staro in mlado, Miška si roke, prepe- ii se objema. A moralno poraženi nasprotnik ki je še pred nekoliko dnevi pisal, da smo se tudi Slovenci predrzni!] postaviti kandidate v četrti mestni volilni skupini, in s tem provocirati »cittadine«, se skuša sicer pred javnostjo tolažili, a v resnici pa skrivaje zdihnje in — plaka Vemo, da um je hudo. da to boli, oh, saj je bolelo tudi siroto — Slo- ; 18. marca ls'*7 tedaj, ko je hil od brezobzirnega sovraga na nesramen način oropan edinega svojega zastopnika! Tedaj -o tudi Slovenci plakali in vrlin tega še pognani v več mesečne temne ječe! — Ali — Bog: ne plačuje vsake sobote!! Nedeljske volitve četrte volilne skupine so dokazale, kako številno moč imajo tržaški Slovenci, so dokazale število, s katerim se ho moralo v bodoče računati, število, ki imponira prijateljem in neprijateljem. — Slovenska lista Trsta in okolice je i/šla iz volil ine borbe s sedeintisoč dvesto veljavnimi glasi, med tem ko je dobila socijaldemokratična lista z okolico vred 6800 in ona liberalne stranke 6100 glasov. - Mazzinijanci, Depangher in Nemci so dobili tako minimalno številee glasov, da niso vredni niti, da se jih omeni. — Slovenska stranka je torej izšla iz nedeljske volilne bitke kot najmočnejša na tržaškem ozemlju! Pri ožjih volitvah seveda Slovenci niti ne računajo na kako pomoč oziroma podporo te ali one stranke. Proti nam bo vse. kar leze in gre. Postali smo jim nevarni, prestopili smo že trdnjavsko obzidje, zato se nas boje, sovraštvo do nas jih združuje v skupen nastop proti nam. Y očigled temu se takorekoč na kako eventualno zmago pri ožji volitvi niti ne računa. Ali tržaški Slovenci so že dosegli svojo sijajno moralno zmago s tem, da so pognali to in ono stranko v OŽJO volitev, so dokazali, da je o^easu nostra« ne da vec utajiti. Volilno gibanje je po nedeljskem izidu v najnervoznejšeni teku. — Vse tri vpoštevane stranke: Slovenci, socijalisti in Italijani — sklicujejo shode in zaupna posvetovanja. — Vsa javnost z napetostjo pričakuje nadaljni razvoj t«' volilu«1 borbe. V četrtek voli tretji volilni razred. — Slovenci so postavili v vseh šestih mestnih okrajih svoji1 kandidate. _ Poslanska zbornica. Prvo čitanje finančnih predlog. Dunaj, 14. junija. Današnja seja se je pričela šele ob 1 /4 na 4. popoldne. Predsednik je naznanil, da zahteva goriško sodišče izročitev poslanca dr. Gregorčiča. Poljedelski minister dr. Bral' je odgovoril na in- terpelacijo poslanca Kirchina\erja glede lova v reviru nadvojvode Frana Ferdinanda v Hiitenbergu na Koroškem. Na to je zbornica nadaljevala prvo čitanje finančnih predlog. Prvi je govorilVseiiemee Kraus. Češki klerikalec dr. Hruban je izjavil, da so Cehi pripravljeni dati državi, kar je njenega, zahtevajo pa, da da država kronovinam, zlasti deželam češke krone, kar jim gre. Krščanski socialec Bmlig se je izrekel proti zvišanju davka na pivo in žganje in proti zvišanju osebnih in blagovnih tarifov na železnicah. Zahteval je, da se naj uvedo taki davki, ki bodo v prvi vrsti zadeli bogatejše sloje. Ma-loruski poslanec dr. Levickij je na-glašal, da predloženi finančni načrt ne odgovarja zahtevani, ter napovedal, da bodo Malorusi glasovali proti vladnim finančnim predlogam. Nemški liberalci Urban je med drugim nasvetoval uvedbo monopola na žganje. K predmetu so Še govorili poslanci Diamant. G labinski, (iross. Žitnik, pl. Stranskv in Oboe, na kar je predsednik sejo zaključil. Prihodnja seja bo jutri ob K), dopoldne. Proračunska razprava. D u n a j , 14. junija. Načelniki klubov so v svoji današnji seji določili za proračunsko debato, ki se prične jutri, deset dni. Razprava se ima končati v 10 sejah, ki bodo >ku-paj trajale 7<) ur. Posamni govorniki ne smejo dalje govoriti kakor i) minut. V celem se ima vršiti pet debat in sicer ena generalna debata in štiri Sumarne. V prvi debati bo zbornica razpravljala o točki »ministrski svet«, v drugi debati o točkah »notranje, pravosodno, naučno in domobransko ministrstvo«, v tretji debati o točki »železniško ministrstvo in ministrstvo javnih del«, v četrti debati pa o finančnem zakonu in o finančnem ministrstvu. (Ilasovanje o proračunu se ima vršiti po dnevi. Vprašanje italijanskega vseučilišča. D u n a j , 14. junija. Italijanski poslanci se pogajajo Z drugimi strankami, da bi jih pridobili /a ustanovitev italijanske pravne fakultete v Trstu. Kakor zatrjujejo, so pridobili zase vse velike stranke razen »Slovanske enote«. V proračunskem odseku in v zbornici bodo bajt1 glasovali za ustanovitev italijanske pravne fakultete v Trstu nemške svobodomiselne stranke, socialni demokrat je. Malorusi, /ionisti, nekaj divjakov in večina krščanskih soeialeev. »Poljski klub« še o svojem stališču napram temu vprašanju ni sklepal, vendar pa je več poljskih poslancev izjavilo, da se bodo ahsontirali. ako bi klub zavzel stališče proti italijanski pravni fakulteti v Trstu. V/pri-čo teh dejstev so italijanski poslanci prepričani, da bo zbornica sprejela n j i li predlog, da se določi Trst kot sedež italijanske pravne fakultete. Ogrska kriza, Hudi m pest a, 14. junija. Položaj s»- j<* tako poostril, da niora končna odločitev o krizi pasti v najkrajšem Času. Splošno s<- sodi, da ho vladai- sprejel demisijo VFekerlejeve-ga ministrstva in da bo poklical na krmilo iz\ eiiparlanientarno ministrstvo, v katerega bodo vstopili izključno politiki, ki stoje na programu iz 1. 1S07. Kdo bo stopil na čelo lega kabineta, še ni znano. Kot prvega, ki pride v poŠte V, imenujejo grofa Kliuen - Hedervarvja, .Mnogo šans imata tudi bivša ministra Lu-kacs in Hieronvmi. Novi kabinet bo imel nalogo stopiti v boj z neodvisno stranko in izvesti nove volitve. Iz Srbije. Turško - srbska zveza V B e 1 g r a d . 14. junija. V diplomatskih krogih zatrjujejo, da se ima v kratkem skleniti zveza med Turčijo in Srbijo. Turški poslanik Frail paša je dobil od svoje vlade brzojavne instrukcije, da sklene alianso s Srbijo. Pogajanja o tem vprašanju so dozorela že v tolike*, da se lahko trdi, da je srbsko - turška zveza ir<>-tova stvar. Nov srbsko - avstrijski konflikt. Bel grad, 14. junija. Listi javljajo, da so ogrski orožniki streljali pri Mitrovici na srbski (»tok Buko-vic. Delavci, ki so bili zaposleni na otoku, so ostali nepoškodovani, ranjen pa je bil srbski finančni stražnik, ki je imel službo na otoku. Listi zahtevajo, naj uvede vlada najstrožjo preiskavo ter terja od Avstro-Ogr-ske zadoščenje. Zopet zarota v Črni gori? Kotor, 14. junija. Iz trne gore javljajo, tla je sodišče odredilo več aretacij po raznih kinjili. Veliko senzacijo je napravila aretacija bivšega vojaškega poveljnika Vukiničn, ki je haje delal propagando /a to. da hi se s knezom Nikito postopalo po inlado- turškem zgledu. Doslej je bilo areto-vanih *J1> oseb, ki so ohdolžene, da so se udeležile zarote proti knezu \i-kiti. LISTEK. Pred sto leti. NIL Šolstvo na Slovenskem je bilo - asa avstrijskega vladanja v primeri s šolstvom v drugih deželah Z*I<> zanemarjeno in nikakor ni odgovarjalo potrebam. O kakih višjih šolah seveda se govora ni bilo. Za šolstvo so Francozi v kratkih Mili svojega vladanja več storili ka-W Avstrija v vseh stoletjih, kar je P°»l>odarila na Kranjskem, da, Fran-so dali našemu narodu tudi to, Besar nam Avstrija še danes, sto let 1*» francoski okupaciji, po sto letih ^nega napredovanja trdovratno od-^ka. in potem se dobe ljudje, ki se *** čudijo, ker se slovenski narod s N<«'in. polnim vroče hvaležnosti, 8|HJininja francoskih časov! Maršal Marniont je posvetil šol-ptvu največjo skrb in kar se je sto-Wo, se je storilo na njegovo inicija-pvo. Uredbo vsega šolstva v Iliriji izročil nekdanjemu menihu Rafali Zelliju. Ta je bil rodom iz Vi-M»a na Italijanskem. Ko so bili v JfJ,,ni razpoščeni samostani, je prišel ^lli v Avstrijo in postal profesor *a gimnaziji v Zadru. Leta 1806. so Dalmacijo dobili Francozi in maršal Marniont, poveljnik v Dalmaciji, si je izbral Zelliju, da ga je poučeval v različnih znanostih. Ko je Marniont postal generalni guverner v Iliriji, je poklical Zel lija v Ljubljano in ga nastavil kot generalnega inšpektorja vsega ilirskega šolstva. Omenjeno hodi. da sta tako Zelli kakor Marniont znala precej dobro hrvaški, nemški pa skoro prav nič. I reorganizacija ali točneje rečeno organizacija šolstva, ki sta jo izvedla Marmont in Zelli, slonela je na dveh poglavitnih načelih: da mora biti šolstvo posvetnega značaja in da mora biti zasnovano na narodni podlagi. Ni dvoma, da bi bila Marniont in Zelli prav rada v vseli naših šolah uvedla samo slovenski in francoski učni jezik, če bi bili Slovenci tedaj sploh zmožni in zreli za to. A ni bilo literature, ni bilo sposobnih ljudi, ni bil niti jezik za to še dozorel. Toda kar je bilo mogoče, to sta storila. Preuredim šolstva je zadela na velik odpor prav zaradi veljave, ki jo je francoska vlada dala slovenskemu jeziku. Ravnatelj ljubljanske norma!ke (nižje gimnazije) Eg;gen-berger je celo odstopil, raje je pustil službo, kakor da bi se bil uklonil odredbi, da mora biti slovenščina učni jezik. Za ljudsko šolstvo je vlada določila, da mora biti deška ljudska šola v vsaki občini in da mora biti jezik prebivalstva v teh šolah učni jezik. V glavnem kraju vsakega okraja je bilo določeno, da se ustanovi enaka šola za dekleta. Ljubljanska glavna ljudska šola je imela dva razreda. Nemško se ni smelo poučevati; pouk je moral biti slovenski. Učenci, kateri so z dobrim uspehom dovršili to šolo, so lahko x>i*cstopiIi na gimnazijo, ki je štela tri razrede. Za tiste učence glavne ljudske šole, ki se niso hoteli posvetiti studiranju, je bil ustanovljen še tretji razred. Na željo ljubljanskih nem-škutarskih špisarjev je maršal Marniont pač naposled dovolil, da se poučuje tudi nemščina, a samo s pobojem, da se enako poučuje tudi francoščina. Po odstopu ravnatelja Eggenbergerja je prevzel Vodnik tudi ravnateljstvi) te šole in sicer brezplačno. Za one, ki so se posvetili obrt-niji, je vlada Ustanovila v Ljubljani in v Zadru dve šoli za umetnost in obrt. Gimnazij je bilo projektiranih 25 in sicer naj bi se bile ustanovile med drugimi v Ljubljani, v Kranju, v Novem mestu, v Postojni, v Idriji, v Beljaku, v Gorici in v Trstu. Nad gimnazijami so bili liceji, urejeni po francoskem vzgledu. Določeno je bilo, da se ustanove v Ljubljani, v Trstu, v Gorici, v Be- ljaku, v Kopi u, na Reki, v Karlovcu, v Zadru in v Duhrovniku. Liceja v Ljubljani in v Zadru sta dobila značaj in organizacijo visokih šol. Tu naj bi absolventje drugih licejev nadaljevali svoje študije i u zadobili akadeiniene časti. Ofici-cijelno ime teh dveh visokih šol je bilo »Centralna šola«, a bili sta urejeni kot vseučilišči in se je na njih lahko študiralo teologijo, filozofijo, pravoslovje in tehniške znanosti. Pri univerzi je morala biti knjižnica, bo-taniški vrt, kemični in fizikalni kabinet. Vsled pomanjkanja denarja in učnih moči se ta velikanski načrt pač ni mogel popolnoma izvršiti, a deloma se je izvršil. Ljubljana je dobila gimnazijo in njen ravnatelj je bil Valentin Vodnik, ki je bil ob enem nadzornik ljudskih šol in ravnatelj šole za umetnost in obrt. Otvoritev univerze se je z veliko slovesnostjo vršila dne 15. novembra 1810. Navzočni so bili pri otvoritvi maršal Marniont in vsi višji vojaški, civilni in duhovski dostojanstveniki. Za vseučiliškega regenta je bil imenovan kanonik Jožef Valand, ki je umrl kot nadškof v Gorici, in za kan-celarja slovenski pisatelj Matevž Ravnikar, ki je umrl ko* škof v Trstu. Izrecno bodi povdarjeno, da je bilo profesorjem na voljo dano, če hočejo slovanski predavati« Seveda je bilo francoski vladi na tem ležeče, da se bodoča inteligenca nauči francoskega jezika. Poskrbela je za pouk v francoščini in določila, da se štipendije podeljujejo samo dijakom, ki se uče francoskega jezika. V zvezi i oni verao je dal maršal Marniont ustanoviti sedanji botani-ški vrt na Dolenjski cesti. Prvi vodja tega vrta je bil pozneje zelo znameniti prirodoslovce, profesor ljubljanske univerze, Fran Hladnik. Cerkev, ki je imela prej vse šolstvo v rokah, je izgubila po novi organizaciji ves vpliv. Odstavljeni so bili tudi duhovski nadzorniki iu katehetje. Duhovščina ni bila s tem kar nič zadovoljna, razen izobraženih duhovnikov, ki so bili nastavljeni kot profesorji na gimnaziji in univerzi. Očitna tendenca Marmontove šolske organizacije je bila povzdigniti slovensko narodno kulturo in ustvariti šolstvo, v katerem naj bi se mladina vzgajala v slovenskem jeziku. Pospeševal je seveda znanje francoščine, a nemščini je od ločno nasprotoval. Zal, da takrat Slovenci še niso bili dovolj zreli in so se vsled tega naši predniki le v mali meri mogli posluževati kar jim je ponujal cesarjev namestnik maršalMarmont. Bjaaaajaaaaaaj Turčija pred vojno? Solun, 14. junija. Turčija bo, Čim umaknejo velesile svoje posadke s Krete, proglasila avtonomijo otoka ter imenovala v sporazumu s prebivalstvom posebnega guvernerja. V slučaju, tla bi se hotela Grška vmešati, bo turska armada takoj vdrla v Tesalijo, turško brodovje }>a Im> napadlo grško ter ga skušalo z enim samim udarcem uničiti. Turška vlada je prepričana, da bo mogoče grško armado poraziti še preje in lož je kakor L 1897. Carigrad. 14. junija. (Jrška vojna uprava je koncentrirala na turški meji v Tesal rji 30.000 mož. K a n e a , 14. junija. Kretska vlada je naročila za domačo milico več tisoč najmodernejših pušk. Prva pošiljatev 5000 pušk je včeraj dospela v Kanejo. Solun, 14. junija. Po poročilih iz Djakove je general Data vid paša proti upornim Albancem prodrl do Ašiše. Pri Malisi je prišlo do krvave bitke, v kateri so Albanci podlegli. Džavit paša jih je zasledoval do Šišme. M»ctei}ilDinišlii" proces u Zagrebu. V soboto je sodišče zaslišalo štiri priče. Kancelist G j UTO H e n č a k je pripovedoval, da je slišal govoriti, da nameravajo pravoslavni z dinamitom razstreliti katoliško cerkev in da so delovali na to. da vprizore vstajo za slučaj, ako pride do vojne med Avstro - Ogrsko in Srbijo. Kje in od koga je vse to slišal, priča ni mogel povedati. Priča Pavel Loli č ni izpovedal ničesar bistvenega. O obtožencu dr. G j uricu se je izrazil, da je storil mnogo dobrega za narod brez razlike vere. Zdravil je brezplačno ljudi in jim celo (Tajal brezplačno zdravila, ako so bili revni. Svedok Luka V o j k o v i č . Katolik, je izpovedal, da Srb i niso klicali »Živila Srbija«, marveč »Živila Srbadija« in »Živili Srhi veseli svatovi.« Srhski župnik Lukič je dal na nekem shodu razobesiti hrvatsko in srbsko zastavo. Drugi dan je župnik poučeval svoje župljane, da je hrvatska zastava deželna zastava, a pod srbsko zastavo pa so se doselili v Hrvatsko Srhi. Priča Luka Skender ni vedel ničesar ohtežilnega povedati o dr. Gjuriču. nasprotno, zatrjeval je. da je Gjurič izredno dober človek, ki rad pomaga vsakomur bodisi Srbu ali Hrvatu. Ker ga je zagovornik dr. Španič opozoril, tla je priča Klemen zatrjeval, da mu je on Skender pripovedoval, da je obtoženec dr. Gjurič- v Malih Zdencih nazdravil kralju Petru, je z vso odločnostjo izjavil, da on tega nikdar ni trdil. Ker je eden izmed poklicanih svedokov umrl. drugi pa odšel na Nemško, je sodišče dalo preči tat i zapisnike, ki jih je s tema pričama napravil preiskovalni sodnik. Pri včerajšnji razpravi so lule zaslišane priče iz Gjulovca. Xa obtožni klopi so sedeli župnik Platon Solarič. občinski tajnik Cudič in zdravnik dr. ofiokovič. Priča Jos. Ta ner ni vedel drugega povedati, kakor to. da v Oju-lovcu do h 1907. ni, nihče vedel za srbstvo. da je šele po tem času narod jel peti srbske pesmi in govoriti, da mora ta zemlja pripasti Srbiji. Na vprašanje zagovornika dr. Gra-hovca. kakšne narodnosti so bili ljudje, ki so 1. 1907. na opekarni V Gjulovcu sneli srbsko zastavo, je priča priznal, da so to bili sami Nemci. Nadalje je povedal, da je podpisal vlogo proti srbski Šoli, njegov oče pa je podpisal prošnjo za ustanovitev madžarske šole v GjulovCU. Žid Muki P r e u n d je izpovedal, da je slišal pripovedovati, da govore Srhi. kako bodo iztirali Žide. Madžare in Hrvate, na kar bo zopel zemlja postala srbska, ni pa slišal, da bi ta zemlja morala pripasti Srbiji. Dnevne vesti V Ljubljani, 15. junija. 4- Samonemške hišne tablice. Komaj je upravno sodišče ]>otrdilo samosloveuske ulične napise, je že gospa Kreuter-Galle na svoji hiši dala nabiti samonemško hišno tablico, kakršno je imel gospod Ferdinand Staudacher v Nunskih ulicah že dlje časa. Ker pa to ni samo izzivajoča demonstracija, nego tudi po zakonu nedopustna svojevoljnost, je danes mestni magistrat tej predrznosti naredil konec. Magistratna komisija^ je danes šiloma odstranla samonemško tablico naše Line, dočim je bil Staudacher pametnejši in je tablico sam odstranil. -h Za učiteljske plače naj pri speva deželi država s 50^' ! Tako gla-seeo se resolucijo z obširnim utemeljevanjem je na predlog g. Koša spreiel občinski odbor trboveljski v sobotni seji ter jo odposlal na predsedstvo državnega zbora. Pozivamo še druge občine, šolske svete, učiteljska društva etc, da odpošljejo nemudoma enake sklepe — lahko tudi brez sej oziroma občnih zborov. — Goriški deželni zbor bo raz-puščen v najkrajšem času. O tem ni sedaj nobenega dvoma več. Volitve hodo najkasneje meseca septembra. -f »Banca popolare goriziana«. Tržaška »Banca conmierciale« se je odločila definitivno šele v zadnjem času izvesti likvidacijo goriške -Banca popolare«. Glasilo laških-gnriških bankeroterjev, zloglasni Corriere«, pozdravlja z veseljem ta ukrep tržaške »Banca commereiale«, ki si napravi filialko ne le v Gorici, marveč tudi v Tržiču in v Pulju, kljub temu, da mu je znano, da tiči za to banko nemški kapital ter pomagajo tako goriški Velelahi utrjevati nemško moč o primorskih deželah. Da se je pa »Banea commereiale triestine« sploh odločila za izvedbi* likvidacije navedenega goriškega zavoda, do tega jo je privedlo to, kar je povedal v soboto laški list »11 Po-polo«, glasilo furlanskega državnega poslanca dr. Faiduttija. »II Popolo« pravi, da se je določilo v ministrskem svetu v četrtek 3. t. m. goriški »Banca popolare«, ki je v likvidaciji, denarne pomoči l milijon kron. — Tako podpira avstrijska vlada goriške iredentovce, tako je priskočila na pomoč ljudem, ki so z brezvestno Špekulacijo in nemarnostjo spravili zavod v likvidacijo. Drugodi bi tekle v takem slučaju hitro kazenske preiskave, ali za Lahe velja druga ju-siica. teseše podpre, kadar hi jih bilo treba eksemplarično prijeti. Ni dvoma pa, da bo ta stvar Lahe v Gorici drago stala ter si hodo še lase ruvali čez leta, kako so pomagali z likvidacijo banke »popolare« utrjevati nemško moč na Primorskem. -J- Aretacija, ki je v zvezi z devfradacijami pri »Kanca popolare goriziana«. V Gorici so aretirali laškega trgovca Viljema Conforti, ki je na sumu. da je dobival od Izidorja Colle, bivšega ravnatelja pri »Banca popolare goriziana«. večje zneske denarja, vsega skupaj baje do enega milijona kron, s katerim si je napravil lesna skladišča v Beljaku in Špi-talu na Koroškem. Nato so aretirali tudi Confortijevo ženo v Beljaku ter jo prepeljali v goriške zai>ore. Pri pregledavanju knjig »Banca popolare so našli, kakor se ta govorica v Gorici vzbuja, svoto 400.000 kn>n povsem nepokrito ne s kako garancijo, ne s kakim podpisom; nič se ne ve. kaj in kako je s tem denarjem. — Odvetniška zbornica kranjska je imela dne 1:2. junija svoj redni občni zbor. ki je bil številno obiskan. V svojem nagovoru se je predsednik zbornice g. dr. Majaron s toplimi besedami spominjal med letom umrlega tovariša dr. Albina Kupusa, odvetnika v Ljubljani ter omenjal tudi razne, odvetniškega stanu se tieoee nove zakone in naredbe; osobito novo odvetniško tarifo. Nato se je prestopilo k rešitvi dnevnega reda. Po predsednika podano poročilo o poslovanju odboru v preteklem letu se je soglasno in brez debate odobrilo in ravno tako računski sklep za preteklo upravno dobo in proračun za bodoče upravno leto. Letni zbornični prispevek je ostal isti kot preteklo upravno dobo. »Zalogi za podporo obolelim odvetnikom . ki jo upravlja zbornični odbor, se je iz zborničnih sredstev naklonila dotacija 350 K ter odobrila po odboru neki odvetnikovi soprogi iz te zaloge podeljena denarna podpora. V zbornični odbor sta bila kot odbornika zopet izvoljena zbornična člana gg. dr. Ivan Tavčar in dr. Fran Te-kavčič, kot namestnik pa g. dr. Božidar Vodušek. Pri volitvah v disciplinarni svet sta bila pa kot člana izvoljena gg. dr. Valentin Štempihar in dr Karel Triller, kot namestnika pa gg. dr. Jakob Schegula in dr. Alojzij Kokalj (nov). Pri slučajnostih se je pa vnela daljša debata o vlogi odvetniških kandidatov in o enaki vlogi odvetniških uradnikov za izpremenibo uradnih ur, ki naj bi se za enkrat za mesece junij, julij in avgust ali vsaj za dobo sodnih počitnic tako preuredile, da bi zdržema trajale od S. do 2. ure, popoldanska služba pa odpadla. Glasovanje o zaprošeni izprenieinbi uradnih ur se je odložilo, ker se je 7»ovdarjala potreba, da je treba to vprašanje še poprej vsestransko proučiti. Na to je predsednik zaključil občni zbor. — Poročil se je včeraj gospod Hanuš K r o f t a , blagajnik ljubljanske Kreditne banke, z gdč. Minko j e 1 a e i n o v o , hčerko narodnega trgovca g. Jelačina v Ljubljani. — Čestitamo! — Krasen poročni dar. Trgovec g. Iv. Jelačin je o poroki svoje hčerke Minke z g. H. Krofto poklonil »Družbi sv. Cirila in Metoda« 200 K z željo, da se vpiše gospa Minka Krof tova med družbene pokroviteljice. Živela narodna požrtvovalnost! — Veselica »Napredno političnega in izobraževalnega društva aa Koliaejski okraj se v nedeljo 13. junija na vrtu restavracije »Novi Svet« vsled slabega vremena ni mogla vršiti. Vrši se v nedeljo, dne 20. junija z istim sporedom in sodelovanjem Slov. Filharmonije in petjem l>evskega društva »Ljubljanski Zvon«. Predprodajo vstopnic so prevzeli gospa Šešarek v Šelenbur-govih ulicah, trgovina M. Lozar na Mestnem trgu in g. brivec Sikutrič v Kolizeji. — Velika pevska slavnost v Ljubljani. Le še komaj nekoliko dni in napočili bodo slavnostni dnevi 251etniee društva »Slavec«. Slavnostni dnevi, ko sprejme naše stolno mesto Ljubljana v svoje okrilje tako mnogobrojno število slovanskih pevcev, kakor jih dosedaj še ni imelo priliko pozdraviti. Dospela pa bodo tudi druga narodna društva in korporacije, da prisostvujejo tej veliki narodni slavnosti. Upravni odbor »Slovenske sokolske zveze« je opozoril vsa v zvezi stoječa Sokolska društva, da se udeleže v čim večjem številu te slavnosti. Iz Zagreba poroča odličen rodoljub, da vlada tamkaj tako intenzivno zanimanje za »Slavčevo« 251etnico, da pride samo iz Zagreba okoli 100 pevcev, a iz ostalih hrvatskih pokrajin pa gotovo še najmanj 100 pevcev, ker se po vsej Hrvaški dela veliko propagando za najohilnejšo udeležbo, osobito še i ozirom nato, ker se ima na tej slavnosti postaviti temelj »Zvezi slovanskih pevskih društev«, katera ideja je nam slovanskim pevcem tako vzvišena, mila in draga. Na novo so prijavila svojo udeležbo: 59. Merkur«, pjevački zbor trgovskega društva v Zagrebu po veliki deputaciji; (>0. »Sloga«, hrvat, pjevačko društvo v Zagrebu, korporativno: 61. »Ciril in Metodova podružnica« iz Škofljice, po deputaciji; 62. »Pjevački zbor crkve sv. Trojice« iz Karlovca, po številni deputaciji: (1)1. »Prešern«, bralno in pevsko društvo iz Bolj unca, po deputaciji; 64. »Trst«, pevsko in glasbeno društvo iz Trsta, po veliki deputaciji. — Na slavnostnem koncertu in komerzu imajo pevska društva sledeči nastop: L Nastop vseh čeških, hrvatskih in slovenskih pevskih društev v velikem skupnem zboru »Slavnostne himne«. 2. Skupen nastop vseh hrvatskih pevskih društev. 3. Nastop pevskega društva »Slavec«. 4. Nastopi posameznih čeških pevskih društev. 5. Nastopi posameznih hrvatskih pevskih društev. 0. Skupen nastop v »Zvezi slovenskih pevskih društev« stoječih pev. zborov. 7. Nastopi posameznih slovenskih pevskih društev. Vstopnice za koncert in sicer sedeži po 5, 4, 3 in 2 kroni ie dobiti v predprodaj i g. Šešarkove v Selenhurgovih ulicah, ter opozarjamo vse ljubitelje tako izrednega glasbenega užitka, da si jih ze naprej oskrbe, kajti vsled tesnega prostora v dvorani, kjer bode postavljen izredno velik pevski oder, bodo kmalu pošle. — Zopet nov ustanovnik. Slov. del. pevskemu društvu »Slavec« je pristopil kot ustanovnik s svoto 40 kron gospod Ant. Maver, depoziier mengeškega piva in lastnik hotela »Vega« v Šiški. Istotako je pristopil k društvu tudi č. g. Ivan Vrhovnik, župnik trnovske fare v Ljubljani. — Vpisovanje za sprejemne izpite v I. letnik e. kr. ženskega učiteljišča v Ljubljani se vrši v ponedeljek, dne 5. julija ob osmih, v L letnik c. kr. moškega učiteljišča pa v soboto, dne 10. julija ob osmih. — Zabavni večer vajenske skupine »NDO.«. Na splošno željo občinstva ponovi vajenska skupina v četrtek 17. t. m. ob 8. uri v areni »Narodnega doma« svoj zabavni večer, katerega je priredila prvič v nedeljo. Spored ostane nespremenjen, mladi diletantje obetajo nuditi še večji užitek kot prvič in zato opravičeno pričakujemo obilne udeležbe. Posebna vabila za ta večer se ne bodo razpošiljala, pač pa pričakujemo udeležbo vseh tistih, ki so dobili vabilo za prvi večer, a se ga vsled slabega vremena niso mogli udeležiti. Upamo pa tudi, da se udeleži tega večera tudi naše slov. ženstvo in naša slav. slovenska društva. — Bodrimo moralno in gmotno krepko mladeniško skupino v prekoristnem izobraževalnem delu. V četrtek zvečer toraj v »Nar. dom«! Na svidenje! — Čisti hohodek vrtne veselice obeh Št. Peterskih podružnic »Ciril in Metodove družbe«, ki se je vršila na vrtu hotela »Ilirije«, Soaid^OS K 70 vinarjev. *{ *Jtn --¥fft!vec Brr nastavljene!. Na- prošeni smo zabeležiti, da je gospod župan Ivan Hribar včeraj popoldne 1 »ozval k sebi predsednika društva' slovenskih trgovskih sotrudnikov za Kranjsko, s sedežem v Ljubljani, g. Alberta Morauca ter mu izjavil, da je dotični šef, ki je izdal svoja pravila, jih z včerajšnjim dnem razveljavil. Predsednik društva se je zahvalil g. županu za prijazno intervencijo. —: Umetniška razstava. Z ozirom na notico |jgd gorenjiin naslovom v včerajšnjem »SI. N.«, glasom katere se predsedništvo »Slovenske Matice«, dasi vabljeno, ni moglo udeležiti otvoritven/ umetniške razstave, ker mu ni bilo pravočasno do-stvaljeno vabilo, konštatuje tajništvo, da je c. kr. poštni urad ljubljanski dostavil dotično vabilo »Matični pisarni« šele 12. t. in. ob 4. popoldne, dočim se je vršila otvoritev razstave isti dan ob pol 5. jK>poldne, torej jedva pol ure kasneje. Vspričo te okolnosti je pač umljivo, da pisarna si. predsedstva ni ui0£ju rmivoća sno abvegjffii / f $ /[/ fUiin i IH i kgpefja. Trgovska irr^ibriiiiška zbornica v Krakovu naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani naslednje: »V zadnjem času se objavljajo večinoma v zunanjh listih naznanila iz Krakova o nakupih obuval po izredno nizki, ceni, Z vabljivimi napisi n. pr. »oka-zijski kup«, »razprodaja«, »4 pare čevljev za 5 rabljev« i. dr. se ponujajo čevlji po nenavadno nizkih cenah, daleko pod navadnimi tržnimi cenami. Oznanilo ima tudi pripomnjo, da se neugajajoče blago brez težav nazaj vzame in kupnina vrne. Kakor je krakovska trgovska zbornica imela priliko dognati, gre se v največ primerili za ničvredne predmete najslabše kakovosti. Obvezi za vrnitev kupnine tudi ni pripisovati nobenega pomena. V najboljšem primeru se denar vrne šele po dolgotrajni korespondenci ozir. po pretnji kazenske ovadbe. S takim, po vzgledu inozemstva urejenim postopanjem se brez-dvomno stavi v nevarnost dober glas vsega našega trgov stva. Trgovska zbornica smatra tedaj za svojo dolžnost, da svari občinstvo pred takimi naznanili.« t Fran Lavrenčič. Danes ponoči je v Gradcu po daljšem bolehanju umrl g. Fran L a v r e n č i č v starosti 66 let. Pokojnik je bil iz obče-spoštovane rodovine rodoljubnih notranjskih Lavreneičev, a dasi je živel nad 40 let v Gradcu, kjer je imel zakup užitnine in si je s svojo neumorno delavnostjo pridobil veliko imetje, je ostal vedno zvest svojemu narodu in je to vsikdar posvedočeval z dejanji. Bodi blagemu možu ohranjen ljub spomini Umrla je v Prevojah pri Lukovi ci gdč. Adela K u r n i k . hči nad-sprevodnika v p. Antona Kurnika iz Ljubljane, stara 18 let. N. v m. p.! Nesreča vsled neprevidnosti z dinamitom. Piše se nam: Neki mladi fant iz Brezovega pri Višnji gori, ki je delal pri graditvi nove ceste na Muljavi pri Zatičini, je prinesel pretečeno sredo zvečer domov dinamit in kapselne, in se je prihodnji dan na praznik Sv. rešnjega telesa igral z njimi, jih zažigai in hotel s tem vaščauom pokazati učinek dinamita. Pri tem se mu je en dinamiiui kapsel v roki vnel in mu roko grozno raztrgal. Fant trpi sedaj hude bolečine. Olajšal mu jih je nekoliko okrožni zdravnik dr. Repič. ki mu je rane izčištil in obvezal. Da se ni večja nesreča zgodila, je le slučaj. Dotični fant je pri razstreljevanju kamenja na Muljavi donašal dinamitne kapselne iz shrambe v žepih v poljubnem številu in jih je potem v pozabljivosti domov zanesel. Brezniiselna neprevidnost Tu zadene glavna krivda podjetnika Antona Zavodnika, ki ne pazi na dinamit in raznosila sploh pri delu. Do teh zelo nevarnih predmetov, ki jih ima Zavodnik spravljene v neki shrambi, ki bi bila pripravna k večjemu za krompir, pride lahko vsak delavec, in Zavodnikova kantinerka ima nadzorstvo čez to zalogo! Pred kakim mesecem je imel Zavodnik dinamit in kapselne, ki ga rabi pri svojem podjetju na Muljavi, spravljen v svoji kantinj pod pudemom. Kakšna nesreča bi se bila tu lahko zgodila vsled lahkomiselnosti in zanikarnosti Zavodnikove! Kdo hi nam bil škodo povrnili Morda Zavodnik? Njemu se drugega ne more zgoditi, kakor če se ga kaznuje z zaporom! Na pritožbo več posestnikov je orožništvo v Zatičini podalo tozadevno ovadbo na sodnijo, kjer se sedaj vrši preiskava. Ze \\ mesece izvršuje Zavodnik na ^Muljavi gostilniško obrt in žganjetoč popolnoma brez vsakega dovoljenja! Neverjetno ali resnica. Kje je pravica? Kje ste merodajni faktorji! Za čas gradbe omenjene ceste imamo v Zatičini 7 orožnikov, ali na Muljavi še vedno ni zaželjenega reda in varnost. Cigani nadlegujejo ljudi z beračenjem in pri tem kradejo kot srake. Priporočamo torej poklicanim faktorjem pozornosti na naš kraj malo več. Pri oddaji dela omenjene ceste so bili vsi merodajni možje, ki Zavodnika in njegov značaj poznajo, odločno zoper to, da se delo njemu odda, in se je vsled tega to delo oddalo nekemu strokovnjaku, ali dr. Lampe pri deželnem odboru je to prenaredil in naklonil Zavodniku iz hvaležnosti, da se je po vodom prevzeme tega dela prelevil v klerikalca. Častitamo klerikalnemu taboru za tak prirastek. No, izid tega podjetja ne obeta Zavodniku nič dobrega in bode moral iti nazadnje najbrž »v novomeške toplice« — za kar mu seveda ne moremo čestitati! Telovadno društvo »Sokol« v Radovljiei nevzdržno napreduje, dasi mu obetajo nekateri, ki pa morda v splošnem dobro mislijo in se le boje, da se ne bode »držal«. Sokolska ideja se je vkoreninila v mladih sr-eih in društvo ni bilo ustanovljeno že s kaljo pogina v sebi, kot društva, ki se običajno navajajo kot pretilni zgled občega propadanja mestnega društvenega življenja. Toliko omahljivemu v tolažbo, vrlini Sokolom pa v izpodbndo. da pod vodstvom svojih častnih in vrlo zaslužnih voditeljev zavedno delujejo in krepko stopajo od napredka do napredka. Društvo je dobilo pretečeni teden zopet nekaj novega telovadnega orodja, tako, da je telovadnica popolnoma opremljena. V izložbi g. .ios. Pogačnika, pa, na mestnem trgu, je razstavljen trak, katerega pripne kumica novemu društvenemu praporjn, ki g:i razvijejo vrli Sokoli slovesno dne 11. julija. Trak je popolnoma bel in ima napis »Radovljiškemu Sokolu«. »Kumica 1 1 7. 1909.« O slovesnem razvitju, ki obeta biti sokolski praznik za Gorenjsko, in O praporjn samem poročamo še svoječasno. Omeniti pa je treba v znak, kako gorke simpatije vživa Sokol v Radovljici še dejstvo, da pokrijejo stroške pra porja edino le prostovoljno nahrani prispevki. — Na zda?! Pri vojaškem naboru v Radovljici je bilo pretečeno soboto potrjenih izmed 28 fantov brezniške občine 17 nabornikov. - Iz ene hiše so vzeli dva. iz Valjavčcvc hiše v Snm-kuču pa kar vse tri sinove. Društvo »Pravnik« v Ljubljani je darovalo »klubu slov. napr. akad. v Celju 15 letnikov »Slov. Pravnika«. — Iskrena hvala! Prvo ljudsko knjižnico v Gaber-jih pri Olju je otvoril »klub slov. akad.« v Celju. Knjižnica, ki se nahaja v »Sokolskem domu« šteje 'J 10 trdo vezanih k^ijig. Vsakdo >i lahko za "2 vin. izposodi knjigo. Posluje se vsako nedeljo predpohlne. Poživljamo okoličane, da prav pridno sežejo po teh knjigah. Čitalnica v Hajhenburgu priredi v nedeljo, dne 20. t. m. pri (Jnsehuldu gledališko predstavo. Uprizori se igra »V Ljubljano jo dajmo.« »Moč uniforme« v Dornhergu. Tržaški gledališki umetniki prirede v nedeljo, dne 20. t. m. umetniški izlet v Dornberg, kjer bodo predstavljali -1. Štokovo operetno burke: »Moč uniforme« s pomočjo domačih diletantov. Režiser je gosp. pisatelj sam, kapelnik pa gosp. H. O. Vbgrič, skladatelj iz Trsta, ki je uglashil to igro. Nastopili hodo v glavnih ulo-gah: ga. Z. Štularjeva. g. Veble. . junija ob S. zvečer v Protivinerbierhalle, III. na ojrlu Strohg. in Redite Bali ng. z običajnim vsporedom. — Slovanski gostje dobrodošli! Za lesne trgovce. Dne 26u t. m. se vrši dražba za 47)00 hlodov (4000 bukove ih) v Čabru na Hrvaškem. Izklicna cena je 7)4.022 K 4 vin. Gostovanje članov ljubljanskega slov. deželnega gledišča se vrši, kakor je bilo že javljeno, ta teden pO Notranjskem in brv. Primorju, in sicer v četrtek 17. junija v starodavnem Ložu in v petek IS. junija v zavedni Ilirski Ristriei. V obeh krajih se ho predstavljala izborna francoska burka »Sladkosti rodbinskega življenja«, ki je izzvala še povsod cele salve smeha in je bih) ž njo slavno občinstvo nad vse zadovoljne. Začetek obakrat ob pol 8. /večer. Slav. občinstvo v Ložu in 11. Bistrici se uljudno vabi, da se kar v največjem številu udeleži omenjenih predstav, da se na ta način izrazi našim požrtvovalnim igralcem simpatije, ki jih zaslužujejo v polni meri. Omenjeno bodi, da posetije t<> pot prvikrat starodavni Lož. — V soboto 19. in v torek 22.. junija gostujejo v Opatiji v »Nar. domu« (Volo-ska), v nedeljo 20. in v ponedeljek 21. junija pa v Bakru, tudi v »NaX domu«. V obeh obmorsksih krajih 81 vršita »1. in 11. gledališki in pevakJ \ečer«, obakrat z novim sporedom. Zadnje letošnje gostovanje ekniev slov. gledališča se vrši v četrtek 1. julija v Trbovljah. Za brivec. V Domžalah smo i 111**7 li 7 in pol let brivca gosp. Ferka, k1 je pa moral vsled bolezni svnj»-il očeta nenadoma od|H>tovati. Zaslu/rk je tu dober in daleč okrog uobsa* konkurence. Več se poizve pri IfOSP« Janko Flerinu v Domžalah. Srebrna t a ha t i era se je aaell dne 25L maja t. 1. na i>otu s Kunia f Hrastnik. Tabatiera je z monogra-mom zaznamovana. Lastnik naj se obrne na gosp. Kubanvi, kontrolorja drž. ogrske želez, v Zagrebu, Trg dr. A. Starčeviča br. 3 II. nadstr. Italijani v Lescah. Prejeli srno naslednje pismo: Gospod urednik! V štev. 126 z dne 5. junija podtika mi nekdo, da sem jaz zakrivil, da se je na Gorenjskem ugnezdila židovska firma »Unione legnami iz Ferrare.« Temu pa ni tako! Resnici na ljubo sledeče sporočim in prosim, da to v Vašem eenj. listu objavite: Že leta 1907 kupila je dotična firma od Ivana Derniča iz Radovljice več tisoč kubičnih metrov hlodov. Leta 1908 prodala sta klerikalna posestnika ^lulej iz Lipniee in Megušar iz Krope čez 100 vagonov nažaganega lesa isti firmi. Letos je vzela ista firma v najem skoraj vse žage radovljiške okolice in sklenila kupčijske pogodbe e večino tukajšnjih dobaviteljev lesa. Poleg moje zaloge v Lescah, je prepustil tudi gosp. Ivan Legat isti firmi le prostor v najem, na katerem ima sedaj svojo zalogo in je gosp. Le-nat dal zastopniku te firme tudi stanovanje. Jaz sem bil pa primoran pri tej strašni konkurenci svojo trgovino v Lescah opustiti in mojo zalogo z blagom tej firmi prodati. — Na Bledu, dne 14. junija 1909. Z velespoštovanjem udani Tmberto G ran do. — Op. ured.: Gospa Ivana Legat v Lescah ni absolutno v nobeni zvezi ne z dopisom »Birokratu c. kr. drž. železnic«, ne z dopisi ta »Židovska invazija« v štev. 120 »Slovenskega Naroda«. Istotako ni s tema dopisoma v nobeni zvezi njen soprog. Trboveljska občina je sklenila darovati družbi sv. Cirila in Metoda vsako leto 50 K namesto uporabljen ja narodnega kolka. Letna skupščina Ciril Metodove družbe za Istro se je vršila slovesno dne ti. t. m. v Kastvi. Skupščino, katero sta obiskala kot zagrebška gosta gg. dr. Ortner in Simunič je vodil predsednik S p inč j č. V otvoritvenem nagovoru je hvaležno omenil umrle člane in podpornike družbe. V znak sožalja je skupščina vstala. Nato je prešel v navdušenem govoru na koristi in potrebe Iružhe. sosebno ker v zadnjem času vsiljujejo po Istri Italijani svoje šole kot gobe po dežju, in tlačijo slovanske otroke v tuje potujčevalni ce in jim uglajajo pot odpadnikov. — Zato poživlja narod, da v svojo obrambo kolikor možno podpira moralno in financija ino prekoristno družbo, ki jim rešuje otroke bodoče narodne siižnjosti. — Po burnem odobravanju predsednikovega govora je poročal društveni tajnik, da vzdržuje družba 27 šol z 42 razredi, tri otroške vrtce, šivalni kurz za deklice in enega učitelja na šoli v Lovnom. Na svojih šolah ima 47 učitelj-inoči. Blagajnik j<- poročal denarnem prometu, katerega zaključek izkazuje letnih dohodkov »mi K v in stroškov <>7.423 K 50 v. Društveno premoženje znaša 244.626 K 85 v. katero pa je ponaj-več naloženo v šolskih stavbah in travah, in je razpoložljivo premoti je jako majhno. — Skupščina je prejela več brzojavnih pozdravov in jili sklenila poslati posebnim svojim dobrotnikom kakor požrtvovalnim srednješolcem v Splitu in Dubrovniku, akademičnemu klubu v Zadrn in družbi C. M. zidarjev v Zagrebu. Po kratkem zahvalnem in ^spodbujevalnem govoru je zaključil predsednik skupščino. Dijaški tamburaški zbor v Gorici priredi v soboto 19. junija ob polu s. uri zvečer tamburaški koncert s •tjem na vrtu hotela -Dri zlatem jelenu«. V slučaju slabega vremena pa se vrši koncert v dvorani. — Vstop za osebo .">!) v. za družino 2 K. Zaprli so v petek popoldne v kavarni »Al Teatro« v Gorici trgovca z lesom D. Confortija iz Beljaka. Aretacija je v ožji zvezi - polomom laške banke »Popolare«. Občinske volitve na Lancovem l>ri Radovljici. V občinskem zastopa lancovške občine so bili prej sami Pristaši »S. L. S.« in v njem neomejeno gospodarili. Pri zadnjih volit- oa. ki so se vršile minoli torek, • je pokazalo s kako nevzdržno silo Prodira napredna svobodna misel v ^dno širše kroge ljudstva in jih šča spon temnega srednjeveške- lerikalizma. V novi odbor je pri- 10 naprednjakov in samo osem ^•Mopnikov »S. L. S.«, in bo zaklenilo v kratkem tudi njihovi, sicer Jako ponižni glavi, sedanjemu — žlU>anu. Vojnik pri Celju. V članku »Slo->e'i>kemu učiteljstvu v resno uvaže-v^nje« v št. 131 cenj. Vašega lista Pravi se glede moje osebe, »da sem "il več let zastopnik svojih učiteljici!] tovarišev v šolskih korporaci-ph, a potem me vlada nakrat ni več jjptrdila,« To je pomota! Jaz nisem N niti pri eni seji okr. šolsk. sveta [Hiskega kot od učiteljstva izvoljeni 'a'> navzoč. Resnica je ta-le: Ko me "čiteljstvo izvolilo za svojega za- stopnika, je takratni okrajni šolski svet celjski (sedeli so tedaj v njem sami naši najstrupenejši narodni nasprotniki : dr. Glantschnigg, dr. Schurbi, Zottl, nadzornik Ambro-schitz itd.) protestiral proti moji izvolitvi ter zagrozil v Gradec dežel, šolskemu svetu, da, če mene potrdi, odložijo vsi svoje mandate. Tak strah so imeli ti »mogočni nemški gospodje« pred ubogim slovenskim učiteljem! Da bi torej ne nastal tak konflikt, je dež. šol. svet vkljub moji dvakratni izvolitvi žrtvoval mene in me ni potrdil. Ko pa je prišel okr. zastoj) eeljski v slovenske roke, izvolil me je tal.1893 kot svojega zastopnika v okr. šol. svet, v katerem delujem še do danes. Vsikchir me veseli, če se obrne ta ali ona korporacija, ta aH oni tovariš v tej ali oni zadevi do mene. Od vseh oblastnij popolnoma neodvisen lahko delujem sedaj po svojih najboljših močeh in po svoji najboljši volji v korist in prospeh šolstva in svojih ljubih učiteljskih tovarišev. — A. B r e z o v n i k, učitelj v p. in ud okr. šol. sveta v Celju. Naša mornarica. Vojne ladje »Habshurg«, »Arpad«, »Babenberg«, »Cesar Karo) VI«., »Zenta«, »Meteor« in »Magnet« so priplule v Pulj, kjer ostanejo nekaj dni. XXXIX. državna loterija. Že 17. junija bo žrebanje 39. državne loterije za civilne dobrodelne namene. Vseh 18.399 dobitkov v skupnem znesku več nego pol milijona kron. med tem glavni dobitek 200.000 K se izplača v gotovini. Srečke po 4 K se dobivajo po trafikah, loterijah, menjalnicah itd. Mednarodna rokohorha v cirkusu Zavatta. 24dnevna tekmovalna borba za ljubljansko darilo 2000 K, kakršne borbe v tem obsegu in s tako odličnimi borilci v Ljubljani še ni bilo, se je zaključila pod vsestransko spretnim in požrtvovalnim vodstvom gosp. Pfefferja pri včerajšnji zaključni borbi. Prva sta nastopila Han sen in K i e d 1, katerega je vrgel Hansen po 17 minutnem borenju z vtisnjenjem mosta. Hansen, ki je bil cel čas borbe občinstvu jako priljubljen, je žel freneti-čenaplavz in pohvalo, posebno še, ko mu je izročil gosp. Pfeffer tretje darilo v znesku 300 K. — Nato je sledil povračilni hoj med Raj če viče m in G e r i g h o f o m. Gerighof je napadal sicer nekoliko dostojnejše kot zadnjič, dasi je imel med občinstvom nekoliko zagonetnih aplavderjev, vendar pa ni mogel popolnoma brzdati svoje sirove taktike, medtem, ko »e je boril Rajčevič že poznato fino, mirno in z občudovanja vredno eleganco. Premagal ga je v 20 minutah z bliskovito hitro izvršenim preobratom čez ramo. — Občinstvo ga je burno pozdravljalo, višek ovaeij pa je dosegel, ko mu je gosp. Pfeffer izročil prvo darilo 1200 K in lep h>-vorjev venec z belo zelenimi trakovi. Gerighof pa je dobil drugo darilo v znesku 500 K. S tem je bila končana ljubljanska tekma, ki je nudila, posebno prijateljem športa, dosti izrednega užitka. Večkratni ženin. Brezposelni kljnčarski pomočnik Jakob Kolnik iz Borovnice pri Mariboru, lep mlad dečko je imel posebno srečo z ženskami za časa svojega tnkajšnega bivanja. Znal m je vsako takoj pri dobiti ter je nič manj kakor petim obljubil zakon. Drva izvoljenka je bila neka delavka, katero je*tekom par let oslcparil za 7)00 K. Ko ji je denar posel, si je poleg nje znal pri dobiti <\v\\^o, tudi delavko v tobačni tovarni in ji izvabil pod pretvezo, da postane v kratkem njegova žena, čez 600 K. Da bi jo o ženitvi še bolj uveril jo je pred kratkim nagovoril, da mu je kupila novo moderno obleko in žepno uro s srebrno verižico. Ker pa je Kolnik prav razkošno živel in porabil veliko denarja, si je izbral poleg druge Še tretjo, in sicer neko trnovsko šiviljo, od katere je dobil 400 K. Da je imel poceni pijačo, si je izbral kot četrto neko natakarico, ki mu je dala srce in za po bo I j še k seveda pijačo in 70 K denarja. Peta žrtev pa je bila neka sobarica, od katere je pa izvabil pod pretvezo, da jo vzame 40 K. Ker pa ni nič tako skrito, da bi ne bilo očito, je tudi pri večkratnem ženinu prišlo na dan, da ima nič manj kakor šest nezakonskih otrok. Ko je policija po varanih nevestah zvedela o Kolnik ovih goljufijah, ga je aretovala in izročila sodišču. Tatinska ljubimca. Že delj časa v Ljubljani službujoča kuharica Marija Sikov c iz Loke pri Celju je imela ljubavne razmere z nekim tukajšnjim tapetniškim pomočnikom, katerega je podpirala ne le samo s perilom ampak tudi z denarjem. Ko je pred nekaj dnevi zapustila službo, je izročila hišniku velik zavitek s prošnjo, naj ga ji spravi. Njena gospodinja o tem obveščena, je zavitek odprla in dobila v njem par njenih nogavic, več rjuh in druzega perila. Šikovčovo je policija nato aretovala. Povodom preiskave so našli tndi pri ljubimčevih starših pod streho še veliko reči, ki jih je pokradla Ši-kovčeva v raznih službah. Ljubimec je, ker ni l>egosumen prost, njo pa so oddali deželnemu sodišču. Rokoborec. V soboto zvečer je prišel A. K. livar, v gostilno na Dunajski cesti št. 52, kjer je začel pripovedovati, da je rokoborec in da se bode boril z Rajčevičem. Ker so se mu zato navzoči gostje začeli smejati, ga je to tako ujezilo, da je zgrabil za stol, začel zbijati po gostilni, polomil več stolov, ubil več vrčkov in napravil gostilničarki precej škode. Gosti so se zbali razsrje-nega rokoborca in zbežali iz gostilne. Konec vsemu je napravil šele stražnik ko je odvedel domišljavca v zapor. Miea Kovačeva se je oglasila pred par dnevi v neki gostilni na Rimski cesti v osebah delavca Lovrenca Dolinarja in brezposelnega pomočnika Lovrenca Dermote iz Loke in neke ženske. Vsi trije so jedli in pili in napravili cehe za 4 K 2 vin. Natakarici so pripovedovali, da gredo v Vodmat, kjer delajo in da bodo gotovo plačali, ko pridejo nazaj. Ker jim tega ni verjela, je šla za njimi do Marijinega trga. Tu pa so se hoteli raziti. Ko je natakarica to opazila, je poklicala policijskega stražnika, kateri je Dermoto aretoval, druga dva sta pa srečno odnesla pete. Dermota je zelo nevaren tat. Bil je že devetkrat kaznovan in je sedel že dvakrat v prisilni delavnici. Izročili so ga sodišču. Javno nasilštvo. V nedeljo okoli 11. dopoldne, ko je nastala ploha, je vzel na Tržaški cesti kovaški pomočnik Ivan Rode iz Črnuč nekemu delavcu dežnik in udaril ž njim po železni ograji pri tobačni tovarni tako silno, da ga je popolnoma polomil. Ko je lastnik zahteval odškodnino, mu je Rode zagrozil z odprtim nožem. Delavec je s svojim tovarišem bežal na Bleivveisovo cesto, kjer jima je prišel nasproti policijski stražnik, ki je Rodeta takoj aretoval. Med potjo se je Rode v Nunskih ulicah vrgel na tla in tako suval okrog sebe, da je moral klicati stražnik pomoč in so ga s težka spravili v zapor. Ker je poškodoval tudi stražnika, in zakrivil s tem javno nasilstvo, so ga izročili sodišču. Delavski* gibanje. Iz južnega kolodvora se je včeraj odpeljalo v Ameriko 185 Macedoncev in 2 Slovenca; 14 Hrvatov se je odpeljalo v Bregom*. Izgubljeno in najdeno. Prodajalka Marija Vidmarjeva je izguhi-la 1 1 .j metra svilnatega blaga, Ana Vertolueijeva je izgubila denarnico s približno 9 K 50 v. Knjigovodjeva soproga Panika Adamičeva je izgubila 4 zlate prstane vredne tiO K. Gimnazijec Maks Juvanc je našel zlato žensko uro in kratko verižico. Na južnem kolodvoru je bilo izgubljeno, oziroma najdeno: steklenica vina, palica z rumenim držalom, star dežnik, rjav dežni plašč, ženski dežnik in dežnik s steklenim držalom. Delavka Marija .Inkopinova je izgubila črno denarnico z manjšo svoto denarja. Strežnica Antonija Jerasova je našla očala- r G osna Ana Maverjeva je ifffstaskat lo ovratnikov*. — Nadzornikova hči Marta Maverjeva je izgubila zlato kratko verižico z obeskom v obliki štiripe-resne deteljice. — Služkinja Marija Škrabova je izgubila srebrno uro. Vdova Ivanka Cadarjeva je izgubila črno denarnico z manjšo vsoto denarja. Posestnica Katarina Grudnova je našla baržunasto pompadu-ro z večjo vsoto denarja in nekaj računov. Uradne vesti. Dražba zemljišča vlož. št. 144 k. o. IVedtrg, ki je bila določena in objavljena za 17. junija pri okr. sodišču v Radovljici, se ne bo vršila. — J a v n a dražba hiše št. 57 na Gorjušah z enim travnikom in enim pašnikom se vrši dne 12. julija ob 9. dopoldne pri okr. sodišču v Radovljici. Določena vrednost znaša 091 K 04 v, najmanjši ponudek pa 401 K 10 v. Prostovoljna sodna dražba nepremičnim po v Ljubljani umrlem g. Jer. Žitniku se vrši na prošnjo dedičev dne 28. junija 1909 ob 9. uri dopoldne pri okrajnem sodišču v Ljubljani (soba 36). Prodajala se bode hiša z dvoriščem št. 14 na Bregu. Izklicna cena je 35.050 K. Drobne novice. *Enooki. Na Bavarskem je ro-ila neka kmetica otroka, ki je imel amo eno velikansko oko in sicer redi čela, kot ciklopje v starih pripovedkah. Očesne*jamice pa so bile spodaj malo razvite in popolnoma pokrite s kožico. Otrok je kmalo po rojstvu umrl in ga hranijo sedaj v monakovskem muzeju. _ + Anarhisti na Francoskem. V Parizu so zasledili dovršeno organ i -zovano anarhistično zvezo. Več udeležencev so zaprli, pri nekem 251et-nem steklarju so dobili popolno delavnico za izdelovanje dinamitnih bomb. * Ubegle kaznenee iz Črnovic so ' so do 12. t. m. brezuspešno zasledovali. V soboto pa so ujeli enega v Idcestie, dva pa, in sicer med njima tudi onega, ki je bil na smrt obsojen, na Ruskem. * Potop podmorske ladje. V Sebastopolu je zadela podmorska ladja »Kanibala« radi nenadnega obrata oklopnice »Rotislav« v njen zadnji del in se vsled dobljenih poškodb v kratkem potopila. Rešil se je poveljnik, ki je bil na krovu, 17 mornarjev in šef oddelka pomorskih ladij, kapitan Bjelikov, pa so potonili. Rožne stran * Ledeni kozarci. Kot zanimivo novost so uvedli po holandskih okrajih inžener Hrizerjevo iznajdbo, namreč ledene kozarce, ki izvrstno služijo občinstvu v poletni vročini. Kozarec je 13 cm visok, 3 cm debel, 100 gr težak ter drži en četrt litra. Pijača ostane lahko j>ol ure v kozarcu prodno se začne ta topiti. Umetnemu ledu, iz katerega je napravljen kozarec, so primešani razni sadni sokovi, tako da se j>opije lahko sproti s pijačo tudi kozarec, če se počaka, tla se začne topiti. * Kruto preganjanje slovaškega časopisja. Dne 19. majnika je bil obsojen J. Kustra, sotrudnik »Slovanskega Tvžđennika« na tri mesece ječe in 1200 K globe zaradi članka »Cigana«. V tem članku je namreč Kustra dejal, da nimajo Slovaki in nemadžarske narodnosti niti toliko pravice na Ogrskem kakor cigani. Porotniki so uvideli v tem izreku ščuvanje proti/Madžarom in pripo-znali krivdo. * Grobovi ubožcev v Rimu. Rimski žiTpan je Trostavil na onem delu mestnega pokopališča, ki je določen za reveže, med revnimi, zapuščenimi grobovi lep mramornat spomenik, katerega bodo krasili vsak teden s svežim cvetjem in sicer na mestne stroške. Na stebru se blešči sledeči napis: »Nad svojimi otroki, ki počivajo tukaj, po svojem trudapolnem življenju, pozabljeni in brez imena, čuva mesto, ki procvita vsled pridnosti njihovih rok, s sočutno ljubeznijo in krasi puste gomile z vedno ^zelenimi venci.« j i-t#iM e-**-* č^r^ 1912? — Armate la marina! (Oborožite mornarico.) — Tako je naslovljena knjižica, katero je izdal pred kratkem neki neznanec, baje bivši laški admiral in svoječasno vnanji minister in mornarični višji poveljnik. V njej trdi, da se vname v 3 letih sigurno vojska in sicer med Avstrijo in Italijo, in napada grozovito trozvezo. Priporoča Italiji, da zgradi v tem času najmanj 4 bojne ladje I. vrste, 4 oklopne križarke, 4 navadne križarke in 18 torpedovk. S tem bi nadkriljevali več kot za ]x>lo-vieo avstrijkso brodovje in ostali na morju gospodarji. — Nemško in laško trozvezi prijazno časopisje se grozovito zaletava in blati neznanega pisatelja, laška vlada pa, ki bj bila vTTrvT vrsti poklicana zajeziti tako razburjenje, dvoumno molči. * Prosto pristanišče v Solunu. V •Solunu nameravajo sedanje, malo pomanjkljivo pristanišče, spremeniti v prosto pristanišče, je izdatno povečati, zvezati z železnicami in napraviti poleg osrednjo postajo in skladišče vseh železniških prog. Ta načrt podpirajo na vse mogoče načine Srbi, ki nameravajo v povzdigo svojega izvoza vporabiti Solun kot glavno izlozišče in skladišče svojih izvoznih predmetov. Želeti bi bilo, da se ta namera, ki bo povzdignila trgovino dežele same in blagodejno vplivala na ves jugoslovanski trg, v kratkem tudi uresničila. r "~ * Češki delavci v železniških de Mavnieah pri Sv. Hipolitu so vprizo riii skupno velike demonstracije pro ti vodstvu, ker opažajo v zadnjen času pri samovoljnem odstavljanju čeških in vsprejemanju samo nemških delavcev, da se hoče Cehe popolnoma izpodriniti. IJvedli so proti njim preiskavo in obesili vse, seveda zadostno povečano, na veliki zvon; toda to bo brezuspešno, ker so se češki djelavci pri demonstraciji vobče, dostojno in lepo vedli. •, .» f Telefonsko n brzojavni porotna. Ožje volitve v Trstu. Trst, 15. junija. Suoči je imel odbor političnega društva »Edinost« sejo, v kateri je razpravljal o jutrišnjih ožjih volitvah. Sklepi v tej seji niso znani, takisto tudi ni znano, da li se je med Slovenci in socialisti dosegel volilni kompromis. Vodstvo političnega društva je izdalo oklic, v katerem poživlja volilce: 1. naj v IV. okraju, kjer je ožja volitev med slovenskimi kandidati dr. Rvbafem, Kravosom in Muho ter med laškimi liberalci, volijo slovenske kandidate; 2. naj v III. volilnem okraju, kier je ožja volitev med Slovencem dr. Gre- gorinom in socialistom Perezom na eni strani ter dvema irredentistoma na drugi strani, volijo dr. Gregor i in Perezaj 3. naj v vi. volilnem okraju, kjer je ožja volitev med 4 Slovenci in 4 socialisti, oddado prazne glasovnice, ker je zmaga socialistov itak zagotovljena in 4. naj v vseh drugih okrajih vi, II. in V., kjer je ožja volitev med socialisti i u i iredentisti, glasujejo kot en muz za sociarnodeinokratske kandidate. Trst, 15. junija. Po mestu kroži vest, da se je sklenil med Slovenci i n socialisti glede jutrišnjih < >ž jih vrrtiTev kompromis. Ako je la vesT resnična, ictzvolitev Slovenca dr. Gregor i na zagotovljena, slovenskih kandidatov dr. Rvbara, Kravosa in Muhe v IV. okraju pa verjetna. ^ ■ Poslanska zbornica. Dunaj, 15. junija. V današnji seji je poslanska zbornica končala prvo čitanje finančnih predlog. Predloge izrode odseku, obstoječem iz 52 članov, ki bodo izvoljeni v jutrišnji seji. Nato je utemeljeval poslanec Kalina svoj nujni predlog, naj vlada predloži parlamentu v pretres načrt bosanske ustave, predao ga vroči cesarju v sankcijo. >ft»ja se traja. Ko konca zoortllFa' Tazpra-vo o Kalinovem nujnem predlogu, prične takoj s proračunsko debato. Nemci za italijansko vseučilišče v Trstu, r Dunaj, 15. junija. Nemško-naci-onalna zveza je imela danes sejo, na kateri je razpravljala <> vprašanju, kje se naj ustanovi italijansko vseučilišče. Večina članov se je izrekla za Trst kot sedež bodočega italijanskega vseučilišča. Definitivno se o stvari še ni sklepalo, marveč se bo debata nadaljevala še v jutrišnji seji. »Poljski klub« in »Slovanska enota«. Dunaj, 15. junija. »Poljaki klub« ima danes zvečer sejo. V političnih krogih zatrjujejo, da bo klub pozval na odgovor poslanca Stapin-skega, ker je y zadnjem času sajrno*-lastno^ koristiriral s »Slovansko enoTo«. »Slovanska enota« in vlada. Dunaj, 15. junija. »Slovanska enota« je sklenila da vladi edino pri preračunu ne bo delala nobenih Ovir, sicer pa da bo nastopala proti vladi t vso odločnostjo in neizprosnostjo. Dvorni svetnik Del les. Dunaj, 15. junija. »\Viener Zei-tung« priobčuje imenovanje dvornega svetnika v trgovinskem ministrstvu Del lesa za predsednika pomorske oblasti v Trstu. Poslanec Wastian. Dunaj, 15. junija. Novoizvoljeni poslanec \Vastian, ki je bil v Gradcu izvoljen namesto odstopivšega bivšega železniškega ministra Derschatte, je danes prišel prvič v zbornico ter bil zaprisežen. Politična obravnava. Celovec, 15. junija.^Fu se je danes začela porotna obravnava proti goriškemu »Corrieru«, ki ga toži goriški klerikalni poslanec Gaser. Razume se, da je bilo tukajšnje sodišče delegirano. »Corriere« je tožitelju očital, da je pri zadnjih deželnozbor-skih volitvah uničil več glasov, ki so bili oddani za prof. Berbuča". Kot priče so pozvani dež. poslanec Andrej Gabršček, državni poslanec dr. Gregorčič in več drugih goriških politikov. Stavka tramvajskih uslužbencev. Petrograd, 15. junija. Uslužbenci električne železnice so stopili v stavko. Vodstvo železnice je odpustilo 3000 sprevodnikov iz službe. Pogajanja med Turčijo in Grčijo. Pariz, 15. junija. »Temps« javlja, da se vrše tajna pogajanja med Turčijo n Grško glede odstopa Krete. Grška baje ponuja za Kreto 15 milijonov, Turčija pa zahteva 35 milijonov. Napoved novih potresov. Rim, 15. junija. Ravnatelj sei-smografa A Ihan i napoveduje, da se bodo na južnem Francoskem ponovili potresni sunki, ki pa bodo veliko .^ilnajši, kakor prvi. ..Anglija o kretskem vprašanju. London, 15. junija. Angleška vlada ne bo odpoklieala svojega vojaštva s Krete. Tudi Rusija se še ni odločila, da-li bi naj umaknila svojo posadko ali ne. Slovenci! kupujte vžigalice v korist družbi sv. Cirila in Metoda! Napredna gospodinja dandanes ne more izhajati v svojem gospodinjstvu brez Pekatet! 20O6—i Svila za neveste od 1 K 35 vin. meter naprej v vseh barvah. Franko in it* omriirjeno se posuja na dom. Bogata izbira vzorcev se posije S prvo poŠto Tovarna zm »vil« Hmi« ■raerc, r.iirlrti. 3 131 6 Izvid g drja A Lobmaver;*, ravnatelja kralj, porodniškega ucdišča, kralj, deželnega zdravstvenega svetnika, vseučiliškega dccerta v Zagrebu. Gdu. J. Serravallo v Trstu. Z veseljem Vam lahko potrdim, da sem Serravallovo kina vino s železom rabil s prav dobrim uspehom pri slabokrvnih, bledicoih, slabotnih nosečih in prebolebb. To vino pospešuje tok in ga radi uživajo. Prof. dr. A Lobmaver. Jo je v življenju slabo urejeno, da celo pod cvetočimi rožami preže na nas nevarnosti, ki lahko postanejo usodepolne. Poletna prehlajenja so take nevarnosti, le žal, da jih smatramo za premalo resne, posledice pa ne izostajajo nikoli Najpripravnejšo in najprijetnejšo pot za odpravljenje pa nam nudi raba Fayevih pristnih sodenskih m d ninski h pasti I j, ki se dobe, šfcatljica po K 1 25 v vsaki lekarni, drogeriji in trgovini z rudninskimi vodami. — Generalno zastopstvo za Avstro-Ogrsko: W. Th Guntzert na Dunaju IV 4, Grosse Neugasse 17. Žitne cene v Budimpešti. 14 junija 1909 • t Pšenica za oktober 10oQ Pšenica za april 191H Rž za okt. 19C9 Koruza za julij Koruza za ma] '9 0 Oves za okt lbOJ Effht t Trdno. za 60 kg K 13 6« za 50 kg K 13 < 8 za 50 kg K 10 40 za 50 kg K 7 76 za 51" kg K 7 14 za 60 kg K 7 81 ffeteorolosicim porom, Viima n»d morjem SOe-S. Srednji zračni tlvk 736-0 m». junija i Cas aput-▼aajs Stanje baroma tr* v mM SO S. * Vetrovi Nebo 14 9. av.j 739 6 111 brezvetr. del obl. 15. 7. zj. 740*5 j 80 megla ■ 2. pop. ;7č9 2 218 sr. svzhod del. obl. Srednii včerajšnja temperatura 13 0C-noru 17 6 Padavina * 7& urah 20mm. t Žalosti globoko potrta javljam v svojem in v imenu svojih petero otrok vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest da je včeraj umrl naš iskreno ljubljeni oče odnosno soprog, gospod Rudolf Znvršnlk nadučltelj v Preddvoru. Pogreb rajnika bode v sredo 16. t. m. ob "0. uri dopoldan na pokopališče v Preddvoru. Nepozabnega i riporočam v blag spomin in montev. 2292 Preddvor, dne 15. junija 1909. Žalujoča soproga Tužnim srcem naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je gospodična Marjeta Soherl moja zvesta služkinja 14. junija ob polu 11: uri ponoči v 47. letu svoje starosti po kratki, mučni bolezni, previđena s sv. zakramenti za umirajoče, mirno zaspala v Gospodu 2390 Pogreb predrage pokojnice bo v sredo, dne 16. t. m., ob;4. uri pop., iz hiše žalosti, Sv Petra c. 5, na pokopališče k Sv. Križu Sv maše zadumice se bodo darovale v župni cerkvi Marijinega Oznanjenja. Blago, predrago pokoinico priporočamo v molitev in blag spomin. Ljubljana, 15. junija ]909. jtiarija vdova Potočnik. Trgovski pomočnik mešane stroke kontoristinja, blagajničarka M sprofmo pod ugodnimi pogoji. Ponudb« pod „Bodoftnoet" na uprav. nSl. Naroda*. 2286-1 23 let star, vojaščine prost spreten gorski vodnik z dobrimi spričevali. — Ima precej šolske izobrazbe, zmožen obeh deželnih jezikov, vajen kupčije, kmetskega dela in gostilniške obrti. Nastopi takoj Blagohotne ponudbe pod „Osrakl vodnik B.", poste rtstaate, L|abl|aaa, glavna poeta._2265 2 Spretno* zitnesljiuo moč v podružnico 1 ■•iailai blegoz*. Vstop takoj. Plača po dogovorn. Reflektiram le na prve moči. 2249-4 Naslov v upravništvo „ Slovenskega Naroda". Stanovanje z 2 sobama, kuhinjo in pritiklinami so lšćo za takol aH za L juli. Ponudbe pod „zaatopnik" na uprav „Siov. Naroda". 2285—1 ^BSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSBSSSSSBBSSBK Štand bi Stanke! dražbe sv. orni In Metodo) Za šport iaproaet. Zaloga koles pneh, (Styria), globus, Regent in drugih specialnih znamk ter posameznih delov. 3zposojevanje koles prejem koles za emajliranje, poniklanje ter popravila 20 solidno in ceno. 1590 Karel Čamernik Ejnbljana, Dunajska cesta št. 9. ** XV*. XV*. .••v*. XV*. .** Potrti najglobje žalosti javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je v življenja maju zamrla naša iskreno ljubljena, nepozabna hčerka in sestrica Adela Kurnik v cvetoči dobi 18 let po dolgi, mučni bolezni in prejemu sv zakramentov za umirajoče Zemski osianki ljubljene pokojnice se bodo iz Prevoje pri Lukovici v sredo, dne 16 t. m., ob 5. uri pop. prenesli na pokopališče podružne cerkve v Skocijanu. Nepozabno, prerano zamrlo pokojnico pripore čamo pobožnemu spominu. Prevoje, dne 15. junija 1909. Anton Komik, žel. nadsprevodnik v pok, oče 2287 Franc in Anton Kurnik, brata Brez vsakega posebaega obvestila. ■•*V*.$ mocezni našit tez- potze&cind z,a hi vi (je in ftiojače. TOtidne c:uj, 1961 Vinska trgovina ALOJZIJA ZAJCA z 2 v Spodnji Šišfci 2209 4 se priporoča slavnemu občinstvu in opozarja na svojo veliko zalogo zajamčeno pristnih raznih vin po znižanih ceaah, liter od 20 vinarjev naprej. i C. kr. avstrijske jfjf državne železnice. Izvleček iz voznega reda 2282—1 ^elfaven «»«1 Odhod lz LJubljane (Int. tel.) 7-03 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, juž žel., Gorico, drž. žel., Trst, c. kr. drž. žel., Beljak (čez Podrožico), Celovec. 7a28 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Stražo-Toplice, Kočevje. ©•26 dopoldne. Osebni vlak v smeri. Jesenice, Beljak, (čez Podrožico), Celovec, Prago, Draždane, Berlin 11-40 dopoldne. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel, Gorico, drž. žel., Trst. c. kr. drž žel., Beljak, (čez Podrožico), Celovec. •32 popoldne. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje. 3*28 popoldne. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel., Gorico, drž. žel, Trst, c kr. drž. žel., Beljak, (čez Podrožico), Celovec. 6-23 zvečer. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, (čez Podrožico), Celovec, Prago, Draždane, Berlin 7'40 zvečer. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje. O ponoči. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel., Gorico, drž. žel., Trst, c. ar. drž. žel.. Beljak, juž. žel., (čez Podrožico) Prago, Draždane, Berlin. 0*42 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Gorica, drž. žel, Trst, c. kr. dri. žel , (od 30. maja le ob nedeljah in praznikih na progi Ljubljana juž. žel.-Trbiž, od 1. julija na progi Ljubljana juž. žel, — Jesenice vsak dan). Odhod Iz LJubljane (državna železnica): 7*28 zjutraj: Osebni vlak v Kamnik. 2-OB popoldne: Osebni vlak v Kamnik. 7MO zvečer: Osebni vlak v Kamnik. t. ma|« a909. 10*50 ponoči: Osebni vlak v Kamnik. (Le ob nedeljah in praznikih). Prihod v Ljubljano U u ine železnice); 7- 12 zjutraj: Osebni vlak iz Berlina, Draždan, Prage, Beljaka, juž. žel, Trb.ža, Jesenic, Gorice, Trsta, Tržiča. 8'52 zjutraj: Osebni vlak iz Kočevja, Strafe-Toplic, Rudolfovega, Grosuplja. H-23 dojolflne: Osebni vlak iz Berlina, Draždan, Prage, Celovca, Beliaka, juž žtU čez Podrožico in Trbiž. Gorice, dež. žel., Jesenic, Tržiča 2'58 popoldne: Osebni vlak iz Kočevja, Straže-Toplic, Rudolfovega, Grosuplia. 4*15 popoldne: Osebni vlak iz Beljaka, jul žel., Trbiža, Celovca, Beljaka, (Čez Podrožico), Gorice, drž. žel, Trsta c kr. drž. žel., Jesenic, Tržiča. 6*40 zvečer: Osebni vlak iz Berlina, Draždan, Prage, Celovca, Beljaka, ^čez Podrožico), Jesenic. 8- 42 zvečer: Osebni vlak iz Beljaka juf. žel., Trbiža, Celovca, Beljaka (čez Podrožico), Trsta, c. kr. drž. žel., Gorice, dri žel., Jesenic, Tržiča. 9- 07 zvečer: Osebni vlak iz Kočevja, Straže-Toplic, Rudolfovega, Grosuplja. 11*08 ponoči: Osebni vlak iz Trbiža, Celovca. Beljaka (čez Podrožico), Trsta, c. kr. drl. žel, Gorice, drž. žel.. Jesenic. Prihod v Ljubljano (državne železnice): 6*46 zjutraj: Osebni vlak iz Kamnika. 10- 59 dopoldne: Osebni vlak iz Kamnika. 6*lO zvečer: Osebni vlak iz Kamnika 9*55 zvečer: Osebni vlak iz Kamnika. (Le ob nedeljah in pra;nikih\ Časi prihoda in odhoda so navedeni v srednje evropejskem času. G. kr. državeno-žlezniško ravnateljstvo v Trstu Sprejema »avarovanja iUvtlksgs življenja po naJrasDovntaeJlih aombtaaatiaa pod tako aaeeatml pogoji, ae aeeeaa draga savarovalaJea. Zlasti Je egoaae aavareveaje aa eotivetfe ta ssut s ■umjiajočtei m vslaoilL Vsak Alan mm se preteka rftes ea divMete«. t* 12-67 ee . . v z njo m no zavarovalna banka v Pragi. - ■ - -floadl: 41,9*6.041-01 K. Izplačane odškodnine In kepltallje 97,814.430-97 K. Po volikoati draga vzajemna Mvarovalnica naše države ■ rsjMausnl elovi ie »o v banane) kili lili Zavaraj« poslopja te premičnin« proti polarnim škodam po najnižji* een*o Škod« ««n1nJo takoj te o«tkmlantn«J*-Ušiva najboUSi slov««, koder p«slZi«* DovoUaJ« is čistega eobifika iadstv« podpor« v aaroaae te •adaokerista« Izdajatelj in odgoTorni nrednlk Basto P u s t o s 1 e m i e k. I^tulna in tlak »Narodne tlakarne«.