"nStnlna plačan* v fotuihL Leto XVI., št. 269 Ljubljana, sreda 20« novembra 193$ Cena t Din ^»d • luhivo. Mjubijiuui dnalijeva ulica X — leielou M. 0122. 8123. 3124. 312&, 8X2(1 .nscrauu KiaeitK.. Lijutujana, 8eien> Durgova ai a. — fei 2492. 'ouruznica Maribor. Uospoaica «i»rt •J. U. — leietoo St iaS& -ouruznica Jeije K.ocenova ^h«^ a, — reietoo st i9a tasetiil predsednika Narodne skupščine čiriča in mu izročil predlog proračuna državnih dohodkov in izdatkov c pripadajočim finančnim zakonom za leto 1936/1937. Takoj nato je minister Letica v ministrski sobi Narodne skupščine sprejel novinarje in jim dal o novem pnoračuuu izjavo. v kateri je med dragim rekel: Predlog proračuna za leto 193G 1937 določa 10.307,040.784 Din izdatko? in ravno toliko dohodkov. Novi proračun se v pogledu tehnične sestave razlikuje od dosedanjega. Po prejšnjih predpisih je bil proračun sestavljen po načelu pluralnega sistema, deleč se na proračun državne uprave Ln na proračun državnih gospodarskih podjetij. Zaradi tega je bil pregled proračuna težaven in nedostopen. Proračun pa mora biti pregleden, jasen in odkrit, kajitr samo tedaj je tudii iskren. Ti razlosi so bili mer od a ju i za to, da so bili letos izdani novi zakonski predpisi. s katerimi se uvaja nova tehnična sestava proračuna kr se no deli več na gospodarska podjetja in državno upravo, nego v enoten proračun izdatkov in dohodkov in daje skupen prikaz v nedelje vi "»loti. Predlog proračuna izgleda v primerjavi e sedaj veljavnim proračunom takole (vse v milijonih Din; v oklepajih razlike nasproti sedanjemu proračunu: vrhovna državna uprava 157.7 (+ 3.6), pokojnine in invalidnine 1100.7 ( ), državni dolgovi 767.9 (—152.7), ministrstvo pravde 349.5 (— 9-2), ministrstvo prosvete 833.1 (—17.5), je bil včeraj izročen Narodni skupščini ter 3 milijarde dohodkov in izdatkov zunanje ministrstvo 121.5 (—1.4), notranje ministrstvo 517.3 (—28.9), vojska in mornarica 2309.4 (-f 309.5), ministrstvo za zgradbe 154.6 (—13.1), ministrstvo za promet 2177.8 (+ 3.0), ministrstvo za pošto 362.3 (+ 30.4). m.nistrstvo za kmetijstvo 95.7 (—7-4), ministrstvo za traovmo 44.3 (—1.3), min. za gozdove in rudnike 266.1 (—24.2), ministrstvo zia soc. pol. 199.4 (—3.0), ministrstvo za tel. vzgojo 11-8 (—2.4), rezervni krediti 40.0 (—) ; skupaj 10.307 milijonov Din, to je za 57.2 milijona Din več, nego v sedanjem proračunu- Na prvi pogled se vidi slika nove tehnične sestave proračuna. Razlika, '"i se številčno kaže med sedanjim proračunom^ in pred-log.Jim novega proračuna v višina 57 milijonov poviška, ne da prave slike, ker ta d.ya proračuna nista sestavljena po istjh načelih in na isti osnovi. Treba je opozoriti na dejstva, katerih prejšnji proračune inso vpo-števali. Tičejo se onih kreditov, ki so se izkazovali in odobravali a finančnim zakonom, a niso bi;li V skupnem znesku : jdatkov. Ti izdatki niso bili kriti s proračunskimi dohodki. Zaradi tega je ostal proračun neuravnotežen. kajti posebni krediti, odobreni s finančnim zakonom, so predstavljali čisti proračunski deficit ter so povzročali velike finančne težave pri izvajanju proračuna. Skupna vsota odobrenih kreditov po proračunu m leto 1935/1936 je znašala 10.540 u talijo no v diinarjev. Tej vsoti je treba dodati še vse omenjene kredite, ki so bili odobreni s finančnim zaikmnom in ki predstavljajo okroa 430 milijonov. Na ta način dosega skupna vsota proračuna, ki je sedaj v veljavi 10.880 milijonov. Zato je novi proračun za 573 milijonov nižji od sedanjega. .Razlika na korist novega proračuna pa je še večja, ker so se morali vanj sprejeti novrf krediti, ki dosedaj niso obstojali, povečati po so se morali tudd nekateri sedanji Fantastičen pohod abesinskih armad Razvrščanje abesinskih bojnih trum se dovršuje z vso naglico — V nekaj tednih je pričakovati odločilnih spopadov Na obeh straneh priprave za velike akcije Addis Abeba, 19. novembra, d. Počasi, toda neprestano se razvija na frontah na severu in jugu razvrščanje ogromnih abesinskih čet, ki naj bi se uprle italijan. skemu prodiranju. Na severu je italijansko prodiranje že znatno zastalo. Da bj se zavarovali proti napadom z boka, so za. se°li italijanski askari vsa gorska pobočja ob karavanski cesti, ki vodi iz Makale pro. ti jugu in omogoča dostop v notranjost dežele Sedaj se vale v ogromni amfiteater južno od Makale. ki ga tvorijo gore, divje globeli in majhne planote in ki bo bržkone postal bojišče odločilnih bitk, prve abesinske čete z juga, ki jih je cesar mobiliziral takoj po vpadu Italijanov v Abesinijo. Abesinski vojni minister ras Mulugeta še vedno ni prispel v ta amfiteater. Traja. Io bo morda še dva tedna, preden bo kon. čan ta fantastični pohod abesinskih bojevnikov, ki morajo prehoditi za evropske razmere nepojmljive daljave po najtežav. nejšem terenu. TeQaj bo prišel trenutek, ko se bo spustil neguš v bitko, če ne bo hotel izgubiti svoje države, čimdalje pa se bo zavlekla bitka na severu, tem ugod. nejše bodo razmere za Abesince, kajti že v prihodnjih šestih ali osmih tednih se pričenja tamkaj tako zvano malo deževje. ki bo znatno poslabšalo za Italijane transportne možnosti. Prevoz z vozovi potem ne bo več mogoč in bo prenos po. trebščin mogoč samo še peš ali pa z mulami. Ras Nasibu se bo uprl Italijanom, ki jim poveljuje general Graziani, bržkone na gričih južno-vzhodno od Hararja. Ras Sejnin organizira odpor pri Aoibe Alagi Asmara, 19. novembra, o. Po poročilih izvidniških oddelkov nameravajo Abesinci z vsemi svojimi silami braniti postojanke na planinskem masivu Ambe Ala. gi Obrambo tega gorovja organizira ras Sejum. ki je dobil iz Addis Abebe ukaz, da mora ta masiv obraniti za vsako ceno. Okoli Makale in reke Takaže izvršu. jejo Italijani priprave za nadaljnjo ofenzivo in zbirajo velike količine vojnega materijala, zlasti municije in živeža. Dve italijanski koloni prodirata sedaj iz Makale in Hausiena, hoteč obkoliti čete rasa Sejuma. ko rekoč zasebnih oškodovancev. In zato bo pravična sodba francoskih porotnikov, čeprav nam nič na izgubi popraviti ne more, vendarle blažilna kapljica na bolečino. London, 19. novembra, o. Vsi poročevalci z bojišča v Abesiniji poročajo soglasno, da se pripravlja na severni abesinski fronti nova velika italijanska akcija v bližnjem času, ki se more razviti v splošno bitko med Italijani in Abesinci. Velike priprave se opažajo tndi na abesinski strani, kjer so baje odločeni spustiti se v bitko, da rešijo sedanji neznosni položaj na neverni fron^. Gverilsko vojskovanje, od katerega so abesinski poveljniki toliko pričakovali, se ni posebno obneslo, ker Italijani zelo skrbno očistijo vse zavzeto ozemlje ter onemogočijo abesinskim četnikom v zaledju vsako akcijo. Po vsem, kar se pripravlja na severni fronti, se more sklepati« da se približuje kriza, ki bo razčistila položaj. Od bitke, ki se približuje, bo odvisna usoda nadaljnjega prodiranja Italijanov, za Abesince pa bo pomenila propad vse severne fronte, če ne bodo uspeli. Kaotične razmere za abesinsko fronte London, 19. novembra, g. Posebni po-ročevalc »Daily Maila« javlja iz Addis Abebe senzacionalne vesti o kaotičnih razmerah za abesinsko severno fronto pri Desie. Zaradi koncentracije velikega števi. Ia čet so nastale silne težkoče v prehrani čete so pričele pleniti in je prišlo že ponovno do krvavih spopadov med raznimi abesinskimi oddelki. Vesti o nemogočih razmerah za severno abesinsko fronto, ki so jih naprej poveljniki čet tajili, povzročajo abesinski vladi velike skrbi. Cesar odpotoval na fronto Addis Abeba, 19. novembra, o. Cesar Haile Selassie je danes nenadoma odpotoval z letalom na fronto. Domnevajo, da je odšel v Desie, kjer se nahaja pi^stolooa-slednik. Nenadni negušev odhod na bojišče se smatra kot najboljše potrdilo vesti. «ia je položaj na severni fron^ za Abesince nevaren in (la bi lahko prišlo do splošnega poloma abesinske obrambe. Vojni poročevalc? odpotovali v Desie London, 19. novembra. AA. Reuter poroča: Ameriški, angleški in francoski časnikarji, ki se mude v abesinski prestolnici, so se danes odpeljali s tovornimi avtomobili v Desie. Džidžiga skoro porušena Džibuti. 19 novembra o. Po vesteh iz Hararja so italijanska letala danes ponovno bombardirala karavanski cesto ki vodi iz angleške Somalije v Džidžigo Od Sobote so italijanska letala bombardirala vsak dan Džidžigo, ki je 6koraj popolnoma Porušena. Prebivalstvo beži v angleško Somalijo. krediti. Med drugimi: so povišani fcrednti, ki so osnovani na pravnih obvezah državne blagajne za odplačilo dolgov, anuitet za javna dela, za likvidacijo agrarne reforme na vele posest vri h, za obresti in amortizacijo fundinga. za graditev železnic, krediti za transporte ministrstva vojske in mornarice, ki dosedaj sploh niso bili izkazani. Skupno znašajo ta povišanja okrog 190 milijonov dinarjev. Vpoštevajoč vse te obveznosti, ki j;!h mora državna blagajna dejansko izvršiti v teku leta, je predlog proračuna dejansko manjši za okrog 500 milijonov od sedaj veljavnega proračuna. Vsote, ki so se dosecrle z znižanjem uradniških plač. se niso uporabile za kritje drugih izdatkov, marveč so v-i ta le kot sredstvo za vzpostavitev proračunskega ravnotežja in za olajšanje davčnih bremen. Poleg tega smo si prizadevali izvršiti v vseh panogah državne uprave največjo štednjo. V novi proračun so vnešeni Iz finančnega zakona vsi dosedanji krediti za ministrstvo vojske in mornarice, ministrstvo pravde, prometno ministrstvo in poštno ministrstvo kar znaša skupaj okrog 350 milijonov. Zaradi tega prenosa kreditov iz finančnega zakona v proračun ministrstva vojske in mornarice izgleda navidezno, da se je proračun tega ministrstva povečal. Dejansko pa ni tako. Tudi proračun ministrstva za vojsko in mornarico je v resnici manjši nego je sedanji, če vpoštevamo vse te kredite iz finančnega zakona in vrednost vojaških transportov, ki dosedaj v proračunu sploh niso bili izkazani. Tako so na eni strani v računskem delu proračuna vpoštevane vse državne potrebe za prihodnje proračunsko leto, na drugi strani pa se vsi ti krediti krijejo iz državnih dohodkov. Na ta način je zagotovljeno ravnotežje, kar predstavlja v sedanjih resnih časih edino zanesljivo pot za ozdravljenje državnih financ. Samo na ta način je mogoče očuvati državne finance vseh potresov ki državno blagajno pred presenečenjem. Posebna karakteristika novega proračuna je tudi v tem, da smo se izognili vseh novih kreditov, ki imajo značaj izrednih ali investicijskih kreditov. Potrebe izrednega značaja, ki jih je nesporno mnogo ia med katerimi so tudi take, ki so nujne, bodo predmet posebnega proučevanja s ciljem, da se za take izredne izdatke iščei« in najdejo tudi izredna kritja. Državni dohodki Kar se Mče dohodkov, so predvideni vsi dohodki, ki so bili že v sedanjem proračunu. Novi dohodki se ne uvajajo. Zaradi že poprej izvršenega znižanja pri raznih davkih, so predvidene v novem proračunskem predlogu nižje vsote kakor pa v prejšnjem proračunu. Cel niz ukrepov, ki jih je vlada že izdala, najbolj dokazuje kako vpošteva vlada vse potrebe naroda in njegove upravičene želje. Ta velik napor je izvršen in doseženo je stvarno znižanje, ne da bi pri tem trpelo proračunsko ravnotežje. Zaradi spremenjenih prilik nismo vzeli v oceno dohodke in dosežene rezultate zadnjih dveh let, marveč smo primerjali predvidene zneske z ustvarjenimi dohodki v teku letošnjega proračunskega leta. Si ka dohodkov je v primeri s sedaj veljavnim proračunom naslednja (v milijomh Din; v oklepajih razlike nasproti sedanjemu proračunu): neposredni davki 1472 (—145), davek na posl. promet 660 (-f 170), vojnica in izredni davki 82 (—6), davčni zaostanki 85 (—), trošarine 835 (+ 27), takse 1039 (— 66), carine 700 (+ 50), ■viški monopolov 1956 (—), državna podjetja 10.307 (+ 136) Proračun je realen, vsi izdatki se krijejo z dohodki s katerimi se more računati. Proračun je uravnotežen 'n v vsakem pogledu popoln, ker vsebuje vse redne izdatke in redne dohodke. Prediog finančnega zakona ne vsebuje nobenih novih odredb, s katerimi bi se reševala večja vprašanja, ki zahtevajo večji študij in globlje proučevanje. V zakonu so odredbe, ki služijo za čimboljše izvajanje proračuna. Podrobnejša pojasnila bom dal ob priliki razprave v senatu in Narodni skupščini Maršal Badoglio sili k odločitvi De Bono žrtev svoje pretirane opreznosti — V pričakovanju korenite izpremembe italijanske vojne taktike Asmara, 19. novembra, o. V italijanskem glavnem stanu smatrajo zamenjavo generala de Bona z maršalom Badoglaom za zelo resno zadevo. Zatrjuje se, da ima vsa stvar veliko politično ozadje. Med italijanskima generail\ ;ku viodujo vojno akcijo v Abesinaji, je balo že delj časa veliko nesoglasje glede taktike in metod vojskovanja, Teko je na primer general Giraziani ostal zvest preizkušenim metodam kolonialnega vojevanja, česar se ne more trditi o generalih, ki vodijo akcijo na severni fronti, (irazaani je skušal z maibiji oddelka naglo prodirati ter zasesti strategično važne točke in še le nato pritegniti glavno armado. Na severni fronti pa so se navajale operacije z velikima vojaškimi oddelki, ne da bi bili pri tem dosegli kake vidnejše uspehe. Splošno prevladuje v italijanskih vojaških krogih prepričanje, da aamije pod poveljstvom generalov Maravig-ne, Santinija in Birollija niso izvršile tega, kar so od njih pričakovali. Sedaj je glavni cilj italijanske vojske doseči zvezo in združiti soinalsko in eribrejeko fronto v eno celoto- Kritiziran': generali na severni fronti se zagovarjajo, da je počasno napredovanje operacij na tem odseku fronte v prvi vrsti posledica pretirane opreznosti vrhovnega poveljnika de Bona, ki je vedno naglasa! da je treba napredovati skrajno oprezno in se izogibati vsakemu nepotrebnemu prelivanju krvi. To je :melo še drugo slabo stran. Čete na severni fronti dosedaj ©ploh niso prišle v prav© vojskovanje, zaradi česar je morala med vojaštvom silno padla. Imenovanje maršala Badoglia za vrhovnega poveljnika bo prineslo po pričakovanju italijanskih krogov v italijanskem glavnem stanu korenite izpremembe. Zatrjuje se, da bo skušal Badoglio či.m hitreje in čim globlje prodreti v Abesinijo. Da doseže ta svoj cilj, bo poslal v boj tudi vse razpoložljive italijanske čete in ne samo askare, kakor je delal dosedaj de Bono. Svoje načrte namerava izvesti kar najbolj naglo, ne ia bi štedil pri tem ljudi in municijo, ker se boji. da b; ca sicer prehitelo deževje, ki bo spremenilo celo pokrajino v močvirja in onemogočil) vsako napredovanje Italijanov. V ostalem r>a so tudi v italijanskem glavnem stanu mnenja, da hoče Italija z imenovanjem maršala Badoglia za vrhovnega poveljmiika zlasti Anglijo in Francijo opozoriti, da ne misli odnehati ter da se bo še le seda-i prav za prav pričela abesinska vojna, ki bo trajala vse tako dolgo dokler Italija ne doseže zažel jenih ciljev. De Bono se poslavlja Rim, 19. novembra. AA. Maršal de Bono se je že poslovil od oficirjev svojega generalnega štaba in z ostalimi svojimi sotrudniki, nakar je odpotoval iz Adigra. ta v Asmaro. Zapustil bo Eritrejo takoj po prihodu novega vrhovnega poveljnika maršala Badoglia in Se vrnil v Italijo Komunike št. 44 Kim. 19. Dovembra AA Agencija Ste fani ie objavila naslednji komunike št. 49 Oddelki eritrejske vojske so začeli nove akcijo v pokrajini Tembien. čete so prehodile vso pokrajino Geralto in zavzele 17. t.ni. opoldne Abaro ter tako nadalje- vaije čiščenje t vzhodnem T emblemi, V zvezi s to akcijo drugega, armajdnega zbora je legija črnih srajc zavzela čakamo (Oaccianio). letalstvo se je zlasti od-1 ikovaJo pri bombardiranju zbranih sovražnih čet južno ob Buje. Včeraj so se vojaškim oblastrom t Dam-kalij>u predali civilni in vojaški Poglavarji iz suiltanata Viia, ki obsega vse ozemlje od roba visoke planote jugozapadno Ma-kaile ob Giljetdjskem jezeru pa do itaJajan-sko-francoske meje pri Dadatu. Poglavarji so izrefcji svojo zvee>tobo Italijanom m tako iapolniTi pogodbo, sklenjeno z Italijo 1. januarja 1&34. Obenem so izjavili, da se žele boriti skupaj z italijanskimi četami proti abesinski vladi. Italijanski letalski podvigi na severu London, 19. novembra. AA. Reuter poroča iz Asnnare: Grof Cian© in oba Mus- soj:najeva sinova sta se udeležila bombardiranja v skupini 20 italijanskih letaL Letalo grofa Ciana so zadeli trije topovski streli in 3/6 strelov vr. strojnic in piušk. Najbolj je poškodovan rezervoar. Letalo je moglo pristati v Makali le po zaslugi hrabrega mehanika Daflmazia. čeprav Je biij sam ranjen, je s prsti mašil luknje, nastale na rezervoarju od strelov in končno srečno pristal v italijanskih linijah. Tudi dve drugi italijanski letali sta bifi zaderti in &ta morali pristati. Po dosedanjih vesteh je na abesinski strani našlo smrt zaradii bombardiranja okoli tisoč vojakov. Bruno Mussolini sestreljen? Pariz, 19. novembra, o. Včerajšnji italijanski letalski raid se more smatrati za največjo letalsko akcijo, kar jih bele. žijo kolonialne vojne. 20 bombarderskih letal je napadlo abesinske postojanke pri Amba Alagi in Antalu. Mussolinijev zet grof Ciano, se je le z največjo težavo rešil za italijansko fronto. Letalo, ki ga je po še nepotrjenih vesteh vodil Mussolinijev sin Bruno, pa je bilo tako poškodovano, da je takoj strmoglavilo na zemljo in se razbilo, nakar se je še vnelo. Usoda letalca- je neznana- Nevarne pasti za tanke London, 19. novembra, d. Kakor javlja posebni poročevalec *Daily Telegraphac iz Diredave, se Abesinci na področju Sasabane močno upirajo j>očasi prodirajočim italijanskim četam, zaradi česar morejo priti Italijani le jx>stopno naprej ali pa so sploh obtičali. Borba se približuje sedaj ozemlju, ki je posejano z malimi griči in gruščem in kjer bodo imeli velike težkoče tudi mali tanki za dva moža. ki so se doslei iz-horno obnedi Abeeinoi so jwd vodstvom evropskih mzerjeriev zgradili vse polno n^sti za tanke ki jih ie že mnoso jx>sta!o njihova žrtev Te pasti so izredno spretno maskirane, zaradi česar jih vodniki tankov po večini ne morejo pravočasno opazili« Zagovornik ntarsejških zločincev brisan iz spiska odvetnikov Dramatičen potek včerajšnje razprave pred poroto v Aix en Provence — Zaradi neprestanih Izpadov je sodišče izključilo zagovornika Desbonsa, odvetniška zbornica pa ga je brisala iz svojega članstva Aii en Provence, 1$. novembra, r. Za Porotno razpravo proti marsejstom zločincem vjada ogromno zanimanje v vsej francoski javnosti, zlasti pa v Aixu in seveda tudi v Marseilleu. Francoski časopisi poročajo o poteku razprave zelo obširno- Nekateri listi znova načenjajo vpia-šanje moralne odgovornosti, pn čemer Poudarjajo, da je bil zločin v enaki meri kakor proti življenju kralja Uedinitelja na" perjen proti njegovemu velikemu delu za konsolidacijo Jugoslavije in jugovzhodne Evrope splolh Listi izražajo tudi negodovanje zaradii nastopanja zagovornika Desbonsa, ki mu očitajo, da ni na svojem mestu, marveč da nastopa docela politično na način, ki ni na korist Francije. Predsednikov resume Na včerajšnji popoldanski razpravi je predsednik Delabroie najprej porotnikom reasuimnra.1 obtožnico- Opozoril je, da so bile povodom atentata štiri smrtne žrtve in da je balo devet ranjenih. Neposredni atentator je bil Veličko Kerin, ki je že mrtev im se bo v teku razprave pojavljal pod raanimi imeni: Suik, Kerin, Cerno-zemski itd. On ni bil član hrvaške teroristične organizacije, marveč pripadnik VMRO, rab ran pa je bHl za atentat, ker je hil izboran strelec. Predsednik je karakteriziral tuitfi prisotne tri obtožence, za Kvatemika in pa-vediča pa je rekel, da sta zaprta v Italiji. Opozoril je dalje, da je slasiilo teroriertov že 16. aprila 1934, torej pol leta pred umorom. objavilo smrtno obsodbo za kralja Aleksandra. O Perčeviču je predsednik rekel, da je bivši avstrijski podpolkovnut, da je' izdajal teroristični list >GriC* in da jc vršil inšpekcijo terorističnih taborišč. Končno je predsednik sporočili, da je po naročilu Nj. Vel- kraljice Marije njen zastopnik Paul Boncour izjavil, da ima pr>> no zaupanje v francosko justico in da za.to odstopa kot zasebna udeleženka Kraljičino pismo je državni tožilec p reč i ta, l sodnikom in porotnikom. Psihiatri o Miju Kralju Današnja razprava se je začela ob 9.15. Najprej je bil zaprisežen n anovo pritegnjeni prevalec dijak Milenko Hadžič. Nato je dal svoje izvedensko mnenje slavni psihiater dr. Maurice, ki je še z dvema drugima psihiatroma preiskal du. ševno stanje Kralja. Izvedensko mnenje pravi, da je Kralj kazal- znamenja duševnega razkroja, ko pa mu je bilo sporočeno, da med Francijo in Jugoslavijo obsto. ji pogodba o izročanju umobolnih, je začel kazati čedalje večje znake normalno, sti. Dr. Maurice smatra, da je bil Mio Kralj res v gotovi duševni zmedenosti, ki je izhajala iz razburjenja. Z novimi razburjenji pa se je njegova zmedenost iz. premenila zopet v normalnost. Profesor je mnenja, da ljudje emocionalne narave, kakršen j« Mio Kralj, ne bi mogli storiti nekaj pod tujim vplivom, ako niso za to iz dna svoje duše pripravljeni. Izkustvo ne pozna normalnega človeka, ki bi bil samo pod tujim vplivom streljal na nekoga- Po nekaterih formalnih pripombah odvetnika Desbonsa je bila razprava prekinjena. Ko se je nadaljevala, sta bila zaslišana še druga dva psihiatra prof. CorniL les in prof- Aisieres. Dala sta podobno poročilo kakor prof. Maurice. Incident zaradi pisma porotnikom Ko so izvedenska mnenja prevajali obtožencem v srbohrvaščino, je sluga prinesel v dvorano pismo, naslovljeno na poroto. Pismo so izročili predsedniku porote. Odvetnik Desbons je zahteval, da se vsebina pisma objavi. Toda predsednik porote in porotnik Peregrin sta izjavila, da porotniki ne bodo vzeli na znanje nobenega pisma, ki bi ga dobili med zasedanjem. Predsednik porote je zaradi tega pismo takoj uničil. Odvetnik Desbons je v ostrem in raz. burjenem tonu protestiral proti temu in zahteval prekinitev razprave, da vloži pismen protest. Pozornost je vzbudilo, da je odvetnik Desbons, ki je neprestano žalil sodišče, začel žaliti še poroto in razlagal. kaj porota sme in česa ne sme. Predsednik je razpravo prekinil in Desbons je predložil pismeno izjavo, v ka. teri je zahteval ugotovitev, da je porota po sodnem slugi dobila pismo, čigar vsebine zagovorniku niso sporočili. Državnj tožilec je zahteval od sodišča ugotovitev, da ni porota prav v ničemer izrazila svojega mnenja in je to tudi pokazala. Na to je zagovornik odgovoril, da ni zahteval takšne izjave, tesmveč samo ugotovitev, da dokumenta, ki ga je sluga uradno izročil poroti, nista videla ne pred. •ednik ne zagovornik. Otvoritveni popoldanski konflikt Tudi v teku nadaljnje dopoldanske razprave je Desbons povzročil še več incidentov. Zato se je popoldanska razprava ob 14.20 začela v ozračju, ki je bilo nad vse nervozno. Ni se še predsednik dobro usedel in odložil čepice, ko je zahteval zagovornik Desbons besedo, češ, da ima dopolnilne pridržke k dopoldanskemu incidentu s pismom. Na te besede je predsednik razburjeno vzkliknil: »Najprej boste poslušali sklep o vaših dopoldanskih pripombah.« Desbons je res utihnil in tajnik je prečrtal sklep sodišča, k' odklanja dopoldanske pripombe zagovornika kot neutemeljene. Predsednik je nato vrnil Desbonsu njegove dopolnilne pripombe, ki jih je vložil piše meno, toda odvetnik jih ni hotel sprejem ti, nakar jih je sluga izročil tajniku. Nato je predsednik odredil prehod k za* sliševanju Pospišila. Odvetnik Desbons mu je vpade I v besedo: »Ne! To se ne more zgoditi, dokler mi ne odgovorite na moje pripombe!« Spopad med zagovornikom in državnim tožilcem Med občinstvom se slišijo glasovi protesta in vzkliki. Desbons je srdit Državni tožilec s« razburjeno preseda, nato pa stopi proti Desbonsu: »Vem, kaj bi radi. »Manevrirati hočete in izigrati poroto« »Recite to poroti!« zavpije besno Desbons in zahteva, da zopet najprej odgovore na njegove pripombe in šele potem naj se začne zasliševanje Pospišila. Nastane prerekanje med državnim tožilcem in odvetnikom, ki končno vzklikne državnemu tožilcu: »Ne boste dobili glav obtožencev, ne vi, ne krvnik!« Predsednik podeli besedo državnemu tožilcu. ki izjavi, da ne more sprejeti kakšnih nadaljnjih dopolnilnih pripomb Desbonsa, ki jih ni niti videl. »A sodišče jih je vendarle sprejelo!« zavpije razkačeno Desbons. »Prvič v življenju« izjavi državni tožiš lcc, »vidim odvetnika, ki se tako vede pred porotnim sodiščem.« »Prepovem vam, da bi mi dajali nasvete,« zakliče Desbons ves razburjen. Državni tožilec ostro reagira in med drugim namigne, da je dopoldansko pismo poroti lahko poslal Desbons sam. Desbons skoči pokonci: »To je stvar, ki je ne prenesem. Ali naj mar še to doživim v letu 1935 v republiki?« Državni tožilec plane kvišku in zakliče: »Nemogoče je to zdržati. Zahtevam, da se Desbons črta iz odvetniškega stanu« »Evo, bo naj se imenuje pravica!« zavpije Desbons. Predsednik reče Desbonsu: »Dem vam besedo, da odgovorite državnemu tožilcu.« Desbons o sebi Desbons začne govoriti: »2e vdrugo se branim pred tem sodiščem, ko branim druge. Z menoj se ravna tako kakor z obtožencem- jaz tu vršim s^cno svojo dolžnost. 25 let sem že odvetnik, tu se pa ravna z menoj kakor s potepuhom. Doživljati moram najgrše napade (Slišijo se ugovori iz občinstva o katerih se ne ve, aH pcmenijo odobravanje aLi protest. Tudi iz novinarskih vrst so vstali protesti.) Jaz sem sin sodnika, poštenega in neodvisnega. Mogel bi bil napraviti veliko politično kariero in zaslužiti ter zapraviti velike denarje, toda izbral sem si poklic, kj ne bogati človeka. Očitajo mi knjige, ki sem jih napisal, in prepričanje, ki ga zastopam, toda jaz, ki sem bil generalni tajnik stranke, ki je dala Franciji tri predsednike vlade — kaj sem, kaj imam in kje sem?! Očitajo mi, moje zveze, a vendar sem bil vzlic družini brez družine. S-m v življenju brez svojih bliž- njih okoli sebe. toda od očeta sem podedoval čut pravice.« Zopet prekinjena razprava V tem hipu se dvigne v dvorani navzoči predsednik odvetniške zbomdce v Aixu Soulinot in zakliče: »Zaslepljen je od stvari. ki jo zagovarja. Še enkrat vas presim, bodite pri procesu obzirni z njim- Mučno mi je priznati, da je nrekoračil meje, toda prosim vas... Predsednik si posadi čepico na glavo To pomeni prekinitev razprave. Porotniki vstanejo. Ob 14.50 se sodišče umakne na posvetovanje na zahtevo državnega tožilca Rolla. Med občinstvom vlada nemir- Poslušalci govore o Desbonsu, ki se med tem razgo-varja s Pospišilom. Izključen! Ob 15.25 se razprava nadaljuje. Predsednik izjavi: »Preči tat i mi je tole razsodbo: Ker kljub opominom s strani porotnega sodišča tekom včerajšnje ara dne Desbons ni orenehal. da čedalje boilj ovi.ra razpravo in da prekinja njen redni polek s svojimi neprimernima napadi proti državnemu tožilcu, kakor proti porotnemu sodišču; ker je pri otvoritve zasedanja Desbons, medtem ko ie sodišče sklepalo o zaključkih, ki jh je Desbons na včerajšnji .seji med či-banjern prekinjal ,zahteval potrdilo o prejemu drugega zaključka, ga je predsednik sodišča opozoril, da mu bo dal besedo, čim bo sklep prečitan. Desbons je pa izročil delovodji drug sklep ki. ga ni prečital. n zahteval potrditev prejema. Predsednik je Potrdilo prejema vzel na znanje samo s pridržkom m izjavil, da ee bo po prečitanju sklepa pristopilo k proučitvi tega zaključka, ki ga sodiišče ni vzelo na z/nanje. Ko pa je bil sklep pnečMam. je zahteval predsednik od Desbonsa nai prečita svoj sklep. Ta pa je to »dklonil. rekoč da se je storila nepravilnost že v tem primeru. Predsednik je na to omenil, da je vzel potrdilo na znanje samo s pridržkom. n da se bo o njem razpravljalo. ko bo s-klep prečitan Predsednik je nato pozval delovodjo, naj prečita sklep. Med tem pa je delovodja omenil, da ti sklepi reiso podipisani. Natm je dal besedo državnemu tožilcu, ki je ugotovil, da so ti skleiv reprodukcija sklepov, o katerih se je razpravljalo im da je to obstrukcionisfični manever Nato je Desbons interveniral brez dovoljenja 6 surovimi besedami in dejal, da mu niočejo iovoliM. da bi delal take onombe. ker ima nred seboj svoi -iosrip V teku številnih dm^iVi .>?:tkov o nepristojnosti sodnii-kov je D*vboms tudi rekel: Vidiite. to je re-ouWik?-nsika oravica! Državni tožilec je tedai zahteval kazen njesovegr izbrisa iz odvofniiSkpcu rpria Dps-bons ?p na.ho dob51 hn«ozove poveljnika sodne straže, ki vzdržuje red v dvorani in mu naznani, kaj mu je storiti. Poveljnik sodne straže pristopi k Desbonsu. nakar um ta reče: »Razumel sem.« Zahteval je že- naj ga iz dvorane spremijo orožniki ker še vedno nosi odvetniški plašč. V spremstvu poveljnika straže zapusti sklonjene glave počasi dvorano pri malih vratih, ki so določena za občinstvo in novinarje. Več novinarjev hiti za njim. da sliši njegovo izjavo. V dvorani sami pa nastane tišina. Obtoženci odklanjajo drugega zagovornika Prevajalec Ilič čita prevod francoskega besedila sodnega bulletina. Prevajanje traja precej dolgo. V dvorani vlada med tem popolna tišina Predsednik sodišča pozove predsednika odvetniške zbornice Soulinota, naj obtožence brani. Soulinot izjavi, da se mora naj-prvo posvetovati s člani odvetniške zbornice, da vidi. ali je potreben drug odvetnik. V to svrho zahteva enodnevno prekinitev razprave. Predsednik vpraša vsakega obtoženca posebej, ali želi sprejeti za svojega odvetnika predsednika odvetniške zbornice Soulinota. Prvi odgovori Pospišil: »Od tega trenutka ne odgovarjam več na vprašanja«. Mio Kralj: »Moj branilec je Desbons, drugega ne morem sprejeti.« Rajič odgovori: »Moj odvetnik je Desbons. če njega nimam, ne morem odgovarjati.« Prevajalec prevede odgovore-Soulinot ponovno zahteva enodnevno pre-kintev razprave. Predsednik nato izjavi, da je razprava prekinjena. Razprava se bo nadaljevala danes dopoldne Po prekinitvi razprave 6e je vršila seja odvetniške zbornice, ki je sklenila č:tkati odvetnika De&bonsa rz sezonama članov odvetniške zbo-nnioe v Aixu. Zagovoraištvo obtožencev je prevzel sam predsednik zbornice v Aixu. Predsednik zbornice in uovi zagovornik obtožencev je takoj stopil v stok s predsednikom sodišča in se z njim d«, da se razprava ne bo prekinila, temveč da se bo jutri dopoldne ob devetih nadaljevala. Predsednik zbornice je izjavil, da zadositi pozna stvar to da se zato lahko jutri nadaljuje redna razprava. Slekel je haljo in se pozdravil z Madžarom. • • Alj en Provence, 19. novembra. AA. Pri odhodiu iz sodne palače je odvetnik Desbons sredi množice novinarjev snel svojo odvetniško haljo m jo poljubil. Nato je dial novinarjem izjave, v katerih je približ' no ponovil isto, kar je že prej rekel prei sodiščem Opazili ao. Ii se je posebno Pozdravil z zastopnikom madžarskih listo" Vyiipayem. Seja velikega fašističnega sveta Bim, 19. novembra, o. Seja velikega fašističnega sveta. ki se je pričela snoči ob 22., je trajala do 1. ponoči. Službeno poročilo, ki je^ bilo objavljano, javlja, da st> se je udeležili vsi Kani velikega fašističnega sveta razen maršala de Bona in bivšega ministra Bottaia, ki se mudita v vzhodni Afriki. Na sejj je Mussolini obširno poročal o vojaških in političnih zadevah. Govoril je nad dve un. Po njegovem govoru se je razvila razprava. ,v katero so posegli poleg drugih Granui. Federzoni. Marconi, Farinazzi, Balbo in Thaon de Revel. Veliki fašistični svet fe sklenil, da se bo ponovno sesta! 17 decembra ob 22. Kakor se drsznava. niso bili nPravdinih« informacijah je danes ta spor glavni predmet zanimanja dr. Mačka in njegovih sotrudnikov. Maikovci so dokaj iznenadeni zaradi odločnega nastopa Ljube Davidoviča proti dr. Dragoljubu Jovanoviču, ker so bili do. sedaj mišljenja, da so spori med zemljo-radniki in demokrati le podrejenega pomena in da jih bo mogoče urediti za zaprtimi vrati v vodstvu obeh prizadetih skupin. To iznenadenje je tem večje, ker mačkovci baje sploh ne morejo razumeti, kako je mogoča taka nedisciplina v vrstah srbijnnskih opozicijskih prijateljevi ko opozicija na Hrvatskem vendar vzdržuje med seboj neomejeno pokorščino dr. Mačku. Kot dokaz za to navajajo mačkovci hrvatske klerikalce, ki so se pred nedavnim časom spravili z vso energijo proti bivšim samostojnim demokratom v KDK ter* jih poskušali izriniti iz bližine dr. Mačka; ko pa je dr. Maček nastopil v zaščito svojih zaveznikov, so klerikalci zlezli pod klop ter umolknili. V zvezi s spori med srbijanskion delom združene opozicije se po »Pravdi« postavlja v zagrebških krogih KDK čisto resno vprašanje nadaljnjega obstoja združene opozicije. Za Pnkrat prevladuje še mišljenje. da je treba čakati na nadaljnji razvoj spora ter omogoJiti morebitno spravo. Ako pa s<» bo borba med Davidovičem in dr. Dr^goljubom Jov t.novičpm nadalje, vala v sedanjem pravcu, nj izključeno, da bo dr. Maček zahteval od Ljube Davidoviča in dr. Jovanoviča, naj uredita medsebojne odnošaje, ker bo drugače- šSa Kmetsko demokratska koalicija svojo pot, če se njeni srbijanski prijatelji pra. voča-sno ne sporazumejo med seboj, kakšna je ta »svoja pot« tega »Pravda« ne pove. Razdor v Je vtiče vem poslanskem klubu V Jevtičevem Jugoslovanskem poslanskem klubu se vrše zradnje dni velika previramja, ker so ee pojavila v vsej svoji ostrini raini latentna nasprostva med posameznimi skupinami te parlamentarne grupacije. Izkazalo se je že ponovno, da tvorijo Jevtičev klub skupine, ki imajo povsem različne poglede na politični položaj in na taktiko, ki naj bi jo vodii.l Jugoslovanski klub- Zaradi tega se je odločila skupiina posla>ncev, ki eo znani kot najbolj opozicionalno razpoloženi, da izstopi iz Jevtičevega kluba ter osnuje svoj posebni klub. To skupino vodita zmana poslanca Vasilije Trbič in Drogiša StojadJno-vič. ki je svo;eča^no zsfiovel po svoin kampanji proti pokoinpmu Pasiču. Raje se bo tej skupini priključila tudi grupa tako m-nih »jugofašstov« okoli dr. Janka Bariče-viča in Milana B'2niča. tako da bi štel novi klub kakih 10 do 12 poslancev. Pri žolčnih boleznih, regulira uporaba naravne FRANZ-JOSEFOVE grenčice — delovanja črevesja Kralj Jurij na poti v domovino Rim, 19. novembra w. V Brindiei je prispelo grško brod^vje, s katerim se bo kralj Jurij vrnil v domovino. Kralj ee bo vkrcal na križarko »Elilis«, ki bo odplula ie Brindisija v petek 22. t.m. Na povrajtkn se bo v soboto ustavit] na Krfu, v soboto bo prispe] v Patras, v nedeljo dopoldne pa bo slovesen sprejem v Atenah. Beran — novi predsednik čsL agrarne stranke Praga, 19. novembra. AA. Izvršilni odbor republikanske kmetijske stranke jeza predsefnika stranke soglasno iizvolil poslanca Rudolfa Berana To mesto je zavzemal poprej pokojni švehla. Beran je star 4-8 let. Biti je dolgo let generali mi tajnik stranke ter se že dolgo zelo aktivno udeležuje češkoslovaškega politične^ življenja. Vremenska napoved Zagrebška vremenska napoved za danes: Spremenljivo ob'ačno. od časa do časa ve. trovno. zmerno hladno. Dunajska vremenska napoved za sredoi Vedno večje poslabšanje od zapada. Maši krapi in ljudje Priprave za novinarski koncert Letos bomo praznovali 1. december na Taboru Pred 15 leti so se ljubljanski novinarji odločili za prikupno zamisel, ki se je kmalu čvrsto zakoreninila in je danes že kar tradicionalna: Državni praznik 1. decembra naj se v Ljubljani proslavlja z velikim novinarskim koncertom- Ta prireditev bodi elitna m ljudska obenem: naj združuje vse sloje in preko vseh političnih razlik uveljavi idejr> prvega decembra. Organizatorji novinarskih koncertov so kmalu našli pnmerno obliko in prvo^ecem-berska prireditev si je pridobila iziemen družabm ugled Med tem ko je koncertni del prireditve srečno združevfil umetniško podajanje z učinkovitim progi-or < m. je b i družabn; del vsa leta ena najpriierired;tvi ala:š va'o sfa-novsko toc;e!no delo. saj v en siri no vi na rji na plan ko« organiziran« družabna skupščina 'vimo ~r.kr.at apelira« na Liub1'ančane in ak^l;čape "fli ^bišreio koncert k: ie obener" "dinn p-vodcem-hrsk-' s'avnoctn^> prireditev Vs: sr vabi je. ni. nihče n- izključen Z-a tam an,,W sto-ii ves t?c.V 1c»r stoji cestni stan k: na w>b «voiih rK>priščib vs«l- rvo svoii vesti :p vednosti za pov7d;"o 'p napredek našega iavnega življenja Tudi ietos pri. h a i« ta anel tudi letos jp dano geslo: Prvi december na novinarskem koncertu! Ne dvomimo da bo uslišan tak^> od!;čpo kakor prejšnja leta ča«u in razmeram navkljub ! Vse za otroka! Ljubljana, 19. novembra Iz raznih šoj prejema mestni socialno politični urad poročila, da otroci lzosta-jajo iz šol zaradi pomanjkanja obleke in obutve, šolska vodstva opozarjajo tudi na dejstvo, da je velik del otrok zaradi pomanjkanja hrane tako oslabel, da bo postal sčasoma za učenje nesposoben. Ta de>stva so strašna, ko je vendar toLiko možnosti, da se to prepreči Vreme se rad« poslabša. Jesenski dež napravi ulice našega mesta še bolj puste. Celo oni, ki so dobro oblečeni in prehranjeni, ostane jo doma, ter ge boje prehlada in bolezni Vendar srečujemo na ulicah veliko otrok, ki so primorani, da zapuščajo 6Voje domove. Siabo 6o oblečeni in izpostavljeni vsem nevarnostim jesenskih prehladov. Protituberkulozna liga odnosno njen dispanzer v Ljubljani nas stalno opozarjata na hude posledice teh pojavov in statistika tuberkuloznih obolenj med revnimi otroki srahotno narašča. Ali res ni mogo- če, da bi v našem mestu našfi toliko družin, ki imajo svoje lastne otroke in ki bi imeli razumevanje za bedo teh pozabljenih in zapuščenih otrok? Treba je zasta viti vse sile, da vsaj čez zimo preskrbimo vse otroke, ki so preskrbe nujno potrebni. Mestna občina oskrbuje ▼ dnevnih zave" tiščiih nad 200 najpotrebnejših otrok s pre hrano. Vendar to ni dovolj. Treba je misliti še na ostale stotine otrok, katerim preti v tej zimi mraz in glad. Socialno Poetični urad nima dovolj sredstev, da. bi težKo nalogo rešil zadovoljivo. Zato se pripravlja na širokopotezno akcijo, ki mu bo omogočila, da to nalogo izvrši. Ljubljansko meščanstvo opozarjamo Se zdaj na ok]ic, ki bo izšel te dni v naših dnevnikih. Ta oklic ne sme o6tati brez odziva, ker je to naša kulituraa, socialna in državljanska dolžnost, da si ohranimo { zdrav narod in zdrav naraščaj. Vse za otroka! Frvi vojni ujetnik v Addis Abebi Z Reke je doma In pripoveduje o svoji dolgi poti ograjaki »Politiki« je njen paročeva-v Addis Abebi g. Dušan Timotijevič isal prvega ujetnika italijanske vojske, so ga privedli v abesinsko prestolnico. Lsmo je datirano od 4, t. m. A poroče. valeč naglaša, da se je že več dni prej 6:riia po mestu vest, da je na poti prvi vojni ujetnik. Vedeli so celo za njegovo ime: Sergo Clemente in da je doma z Reke. Poročevalec »Politike« je bil na tega ujetnika bolj radoveden, kakor njegovi poklicni tovariši od vseh strani sveta, ker je pač domneval, da bo srečal takega Klemenčiča. Naposled je prvi ujetnik prispel. NovL narjera so povedali, da je nastanjen v »Moderni garaži.« Poročevalec »Politike« je mislil, da je ta »moderna garaža« nekakšna bivša garaža, izpremenjena v za. por in da se bo tam razgovarjal s kakim m.adim človekom v italijanski uniformi in z verigami na rokah in nogah Poslop. je, v katero je prišel, pa je bila prava ga. raža. polna novih in starih avtomobilov in avtomobilskega materijala. a mlade, nič, kj mu je prišel naproti, je bil oblečen v mehaničarsko obleko m roke je imel umazane od olja Bil je videti nekoliko zbegan, zakaj istega dne ga je bilo obiskovalo že več novinarjev, ki so ga iz. praševali v vseh jpzikib sveta. Poročevalec »Politike« je začel francoski in dobil za odgovor, da s francoščino ne bo šlo. ker jo le za silo razume. Potem je poizkusil nemški, a je pristavil, da bi laJiko govorila tudi slovenski ali hrvatski. »Hrvatski ... vi govorite hrvatski ?« je zadovoljno vzkliknil Sergo Clemente. »Tako se bomo pa najbolje razumeli!« Sergo Clemente je namreč doma is okolice Opatije in njegov materni jezik je hrvatski. Prvi dan poročevalec in ujetnik nista dosti govorila. Novinar ga je samo vpra. šal kako se počuti kot ujetnik, in mlade, nič mu je pokazal svoje oljnate roke. »Delam kakor vidite«. Zanj je to velika sreča. Po poklicu je šofer in mehanik in je zelo zadovoljen, ker opravlja svoje delo, namesto da bi brez posla čepel v kakem zaporu. Popolnoma svoboden slceT ni. Iz »Moderne ga. raže«, v kateri tudi spi ne sme ven. Ni pa pod nadzorstvom stražnikov. Zaupali so ga ravnatelju garaže, ki je zanj odgovoren Ravnatelj je Grk. ki je dolgo živel v Opatiji in na Reki. Na svojega varovanca se popolnoma zanaša. »Poznam dobro te ljudi«, se je izrazil. »Sergo mi ne bo napravil nobenih neprijetnosti. sicer pa ne bo imel prilike, da bi se pritoževal nad našim ravnanjem in gotovo tudi mi ne nad njegovim. Saj je simpatičen mladenič«. Sergc je v resnici prikupen dečko. In takoj si je pridobil naklonjenost vseh. ki so ga videli Temu se ima najbrž tudi za. hvaliti, da je ostal živ ko so ga ujeli ter da je živ in zdrav prišel do Addis Abebe. Sam cesar ga je poslal na delo v garažo ln tam lepo ravnajo z njim vsi od ravna, telja do zadnjega uslužbenca. V poslopju garaže ima Sergo tudi svojo sobo. V tej sobi je blagajna, v katero zaklepajo dnevne dohodke. Vojni ujetnik Sergo je že prvi dan napredoval do ču_ vaja blagajne. Dali so mu čisto posteljo, mizo in stol. in ko ga je poročevalec »Politike« obiskal v tej sobi, je bila po poste L ji razgrnjena popolnoma nova bela srajca. ki mu jo je bil podaril ravnatelj gara. že, da bo lepše oblečen v nedeljo. Sergo je star 23 let. njegovi starši so še živi. K vojakom so ga poklicali 18. junija, 4. julija pa je bil že vkrcan z 850 delavci in 2.500 vojaki Po 10 dneh so jih izkrca, li v Somaliji Tam je kakih 8 tednov vršil šofersko službo Na abesinsko ozemlje je stopil prv i i 27 septembra. V mraku je zašel in četa Abesincev ga je zajela. Mladenič je padel v roke neke izvidnice in do prvega višjega abesinskega poveljstva je bila dolga pot. 12 dni so hodili po strašnem terenu Prvi abesinski vojaški dostojanstvenik, ki ga je videl. je bil fL ta ur ari Taden. Fitiurar, je general. Ta-den pa je njegovo ime. V taborišču je ujetnik po naporni poti počival, imel je dobro hrano, stražili so ga zelo skrbno. KINO UNION Telefon 22-21 Ob 16.. 19.15 in 21.15 uri ZADNJIC CIGAN BARON Zato rezervirajte vstopnice od 11 do 12.30 in od 15. ure dalje. potem so ga z novimi stražarji poslali naprej. V Alemu so ga privedli pred rasa Desto. Tudi tam se ni mogel pritožiti nad sprejemom. Njegovo uniformo, ki je bila že vsa blatna in raztrgana, so mu zamenjali z dobro novo obleko. Ko je že drugi dan počivaj, je prispel v Alem avion iz Addis Abebe. V Alemu je umrl belgijski inštruktor abesinskih vojakov, neki po. ročnik, in letalo je prispelo, da prenese njegovo truplo v prestolnico. S pristankom tega letala je bil menda tudi rešen problem. kako naj prvega vojnega ujetnika najhitrejše spravijo v prestolnico. Vkrca, li so ga v letalo in zvečer je bil že v prestolnici Tam so ga peljali na počitek v malo čedno sobico, dobil je dobro hrano in celo nekaj vina, drugi dan pa so ga odvedli naravnost k cesarju. »Kako si potoval? Ali si zdrav?« ga je vprašal cesar- »Hvala, veličanstvo, vse je dobro«, mu je odgovoril. »Kaj naj počnemo s teboj? Ali hočeš, da te na naše stroške vrnemo?« ga je vprašal cesar. Ko mu je ujetnik odgovoril, da se dobro počuti in da naj ukrenejo z njim po svoji voiji, je cesar dejal, da ga bo poslal na delo v garažo. Tako se je še isti dan zgodilo. Sergo se je sprijaznil z vsemi tovariši v garaži, zadovoljen je z delom, s sobo in hrano, v ravnatelju garaže je našel dobrega pokrovitelja in ko se je razgovar. jal s poročevalcem »Politike« mu je še z veseljem pripovedoval, da ga bo vzel ravnatelj garaže drugi dan s seboj na iz-prehod, da si bo ogledal mpsto. Samo to ga skrbi, na kak način bi starše obvestil, da je živ in zdrav. Ivan Gerlovič f V Kostanjevici na Dolenjskem bodo danes položili k večnemu počitku enega najuglednejših in najzaslužnejših ondotnih mož g Ivana Gerloviča. ki je v ponedeljek zjutraj umrl v lepi starosti 71 let. Pokojnik je bil po rodu iz župeče vasi pri Cerkljah, v Kostanjevici pa se je nastanil 1901 in se takoj z odličnimi zmožnostmi posveta javnemu delu. Deset let je bil tajnik občine, leta 1907. pa je pomagal ustanoviti obč:nsuc hranilnic*, ki ga je kmalu dvignila na odilično mesto. Poetad je njen ravnateli :n njemu raj a o v spoT.in se dvig« ponosna hranilnična hiša, v kateri je dovolj prostora za hranilnične lokale, za poštna urad, orožniško postajo in zasebna stanovanja. Vedno prvi v javnem deta je bfi g. Gertovič eden najdelavnejših ustanoviteljev Sokola, pni katerem je tudi 14 let vodil blagajno. Nadalje je vzorno deloval kot tajnik Narodne čitalnice, kot blagajnik Rdečega križa, kat član gasilskega društva in poročnik meščanske garde. Stal je tudi več let na čelu občine in se trudil za njo po vseh svojih sposobnostih. Dolgo se je ohranij čil in veder. Kostanjevica globoko obžaluje njegovo smrt in iskreno sočustvuje z vdovo in hčerko edinko gospo G-ajškovo. časten mu bodi spomin, uglednim družinam naše iskreno sožalje! Smrt zaslužnega Bosanca Sarajevo, 19. novembra. V Foči je umrl Hadži Huseinbeg ZulFi-karpašič. menda zadnji velikaš nekdanje Herceg-Bosne. Star je bil blizu 100 let in je zapustil številno potomstvo. Njegov rod spada med najstarejše bosanske rodove ter izviia od slavnega paše čengiča. Pokojni Hariži Huseinbeg je bil odločen nasprotnik Avstrije. Udeležil se je borb proti Avstriji ob okupaciji leta 1878. Boril se je kot poveljnik vojske plev al je ke-ga muftije. Udefežil se je tudi vstaje pro- ti Avstriji leta 18S2 kot zaveznik pokojnega vojvode Lazarja Sočice, ki je vodil Srbe. Ko So se časi umirili, je postal Hadži Huseinbeg župan Foče in 25 let avstrijske oblasti niso mogle preprečiti njegove izvolitve za župana. Ko so ob izbruhu svetovne vojne tudi v Foči kakor v drugih krajih zapirali in ubijali Srbe, se je župan Huseinbeg odločno postavil na stran preganjanih. Pri zlogiasnem okrajnem glavarju Schreiberju je ogorčeno protestiral proti nasilju nad srbskim prebivalstvom. Okrajni glavar ga je zavrnil: — Pazi, kaj govoriš in delaš, da ne pojdeš za njimi! Menil je Srbe, ki «o Jih baš ▼ tistih dmeh ustrelila v Foči. Vse grožnje pa odločnega župana niso mogle ustrašiti. Ves čas vojne in tudi pozneje je o®tal zvest prijatelj srbskega prebivalstva. V svojem življenju je imel srečo. Ože-njen je bil štirikrat, četrtič se je oženil pred 34 leti, ko je bil njegov sin iz prvega zakona star že blizu 60 l«t. Tudi v četrtem zakonu je imel sina. Zapustil je okoli 60 poitomcev, ki so razseljeni po Bosni in Hercegovini. Sandžaku in Turčiji. Bil je visoke močne posfcave, lepih potez, značilna osebnost ponosne Bosne. Veder )e ostal do svojih zadnjih <*ni. Do groba rra je spremljala velikanska množica i« Foče in okolice brez razlike vere in plemena. I KINO UNION Jutri težko pričakovana Frančiška Gaal kot PETER J Borba na sejmu Kočevje, 19. novembra Trd je danes boj za obstanek, posebno med obrtniki živilske stroke, kjer je zaradi nizkih cen in velike ponudb© blaga nastala huda konkurenca. Tudi pri nas konkurirata dva marljiva in delavna mesarja. Prvi mlad, delaven, močan, poln veselja za delo in zaslužek, drugi star, re-nomiran, v boju preizkušen. Oba huda, »ta se že dalj časa gledala po strani. Pa je bil sejem pri nas. Tudi naša mesarja sta šla na kupčijo. Nesreča je pa hotela. da sta oba želela kupiti isti par volov, ki jih je pripeljal okoličan v mesto. Stari je ponudil ceno, mladi tudi, seveda večjo. To je veterana sila razkačUo. Zabrusil je nasprotniku par prav mastnih, kar Bolnim ženam se izpraznijo čreva po uporabi naravne FRANZ-JOSEFOVE grenčice — nemoteno in lahko. Uialm Ijtfur pristen samo v tem zavitku je pa mladega tako dvignilo, da je staremu krepko ovil desnico okoli njegovega dostojnega života. Očividno pa staremu ta ljubeznivi manever ni bil po godu, zato se je tej preveliki ljubezni spretno izvil, skočil par korakov v stran ter z velikim zamahom mahnil z gorjačo mladega mesarja po glavi. Mladi je pa orjak, saj tehta preko 100 kg, zato je udarec, ki bi normalnega človeka omamil, kaj lahko prenesel. Samo malo krvavo je pogledal in že je držal starega visoko v zraku ter ga treščil pod najbližjo kravo. No. pa tudi stari ni odjenjal, že je skočil jiokonci in drugič nameril gorjačo, ki je to pot zadela mladega samo na roke. Seveda je ta še isti niah imel nasprotnika na tleh ter je malo pokleknil nanj. Logve, kako bi se bitka nadaljevala, da se ni prikazala orožniška patrulja. Kakor hitro sta jo od množice občudovana fcoril-ca zagledala, je tepež prenehal in moža sta se hitro odpravila vsak na svojo stran. KINO SLOGA DON JOSE MOJICA kot kozaški oficir v sijajnem filmu čarobnega petja in velenapete vsebine DONSKI KOZAK Danes ob 16., 19.15 in 21.15 uri. Karneval v Španiji Danes bomo gledaK v Elitnem kinu Matici spet film. ki bo za Ljubljano senzacija- — cKarneval v Španiji« z M&rleno Dietrichovo v glavni vlogi. Vsebina filma bo marsikomu znana, saj je povzeta po romanu »Žen«ka in možicelj«. ki ga je letos izdala založba »EvaJit« v prevodu d*. Pavla Karlina. Marlena Dietrichova in njena hčerka H«l-dede, od katere se nikoli ne loži Dietriehove ni treba posebej hvaliti, ker vsakdo ve, da je igralka, kakršnih premer re današnji film le mak). Njene umetnine »Sinji angek, »Maroko«, »X-29«, »Visoka pesem« in druge so si pridobile brez števila navdušenih otčudovalcev. Zdaj se jim bo pridružil še »španski karneval« v vešči režiji Josefa Sternberga. Film je seveda tudi razkošno opremljen in bo gotovo navdušil vsakogar z romantično zgodbo španske ljubezni. Iz Judenburga med slovenske rudarje V FohnsdorSu prebiva še okrog 200 slovenskih družin Judenburg se po vojni ni mnogo izpre-menil Se pravi: povečal se ni bogve kaj, navzlic znatni svoji industriji šteje še vedno le nekaj nad 6000 prebivalcev in pri tem bo menda tudi ostalo. Pač pa je povsod očitno prizadevanje, da si polepša lice Vobče lahko popotnik vsepovsod v Avstriji opazuje kako skrbi prebivalstvo, da bi kraji in domačije napravi^ na tujca čimboljši utis Oblastva kakor zasebniki se trudijo, da so ceste v čim lepšem redu in da hiše ne kažejo revščine, vrhu vsega pa je prebivalstvo vzgojeno za tujsiki pro. met v vsem svojem obnašanju in zadrža. nju Druga stvar so seveda — cene Zlasti nam Jugoslovanom prav nič ne škodi, če se gremo tu in tam čez mejo prepričat. kako se morajo drugod prebijati sko. zi življenje. Po svojj I©gi na gričevju nad Muro je Judenburg precej sličen Kranju ali Ra. dovljici. Prav za prav ima samo dve dolgi ulici: Burggasse in Herrengasse Kakor je nekoč pripovedovala porogljiva popev. ka Janezov tako tudi še danes v Judenburgu v Herrengassj hiša v Stuka dva stoji .. Se jp tam stara vojašnica v njej pre biva četa alpskih lovcev. Pohvalijo se z izvrstne oskrbo. V denarju pa zaslužijo dnevno 50 grošev ali 4 in pol dinarja. Da. lje gori, kjer je v vojni bila nadomestna kompanija. je zdaj meščanska šola, ali po avstrijsko: Hauptschule. Gostilne so v glavnem še tako kakor so bile. Kavarna Gruber na vogalu Glavnega trga. ki se nam je zdela včasd tako hudo gosposka, kjer so ob vod' in kuhani cikoriji s saharinom komaj oficirji in aspiranti našli prostora, je sicer tudi danes še zbirališče judenburške gospode, toda vsa ta gospoda le redko zapušča dom A kavarna Za. parka, kjer smo se nekoč največ zbirali enoletniki je danes Krautgartnerjeva in je preurejena Tara v zadnji sobi. kjer nam je nekoč veliki orkestrion nenaveli-čano odvijal melodije iz »Trubadurja«, so urejene 'ože za krak in za ljubavne sestanke: toda če pokukaš tja notri, ti udari nasproti hlad. praznota, rahel vonj po plesnobl . Trgovine Se postavlja jo s pre. cej lepimi Izložbami, nad eno najdeš celo napis v cirilici Toda cene te hitro prepričajo. da se ne izplača ničesar kupovati za tvegan prenos v Jugoslavijo. Kar je oblačilnih predmetov in manufakture vse preračunaš natanko na isto vrednost ka. kor pri nas. Stanovanja niso pretirano draga, v novih stanovanjskih hišah velja stanovanje dveh sob s kuhinjo 33 šilingov mesečno, večja stanovanja pa imajo samo boljši uradniki. Začetniška plača učitelja je 120 šilingov, a povprečne uradnL ške plače so od 180 do 350 S. In delavci? Dober kovinar zasluži v jeklarni 300 S na mesec odnosno po 75 grošev (6 din) na uro. Samci dobivajo hrano v abonmaju od 2 šilingov dalje, toda — — — Da, kar se živeža tiče, tu je Ahilova peta avstrijske republike. Ko smo sedeli pri skupnem kosilu — veljalo je 4 S ali 36 Din, kar je za avstrijske razmere poceni — je župan šaljivo ugotovil, da je vrli pekovski mojster Schenk, pobudnik vse svečanosti, nalašč za ta dan napekel tako drobno pecivo, da bi gostom iz Jugo. slavije namignil, kako je včasih treba v Avstriji stisniti pas... Bister delavec pa nam je pravil: — Ka.j vi v Jugoslaviji! Vi živite v paradižu saj nam povedo izletniki, ki gre. do k vara na morje. A pri nas! Delavci sploh ne jemo teletine. pred mesecem sem, pa po sreči kupil od znanca na kmetih mršavega petelina za 3 S- To smo ga --tai PRTnTC! KINO SIX)GA Pri godbe iz »Wienerwalda« Najboljši dunajski šlager sezone! UP" I , kuhali!... — Olje plačujejo po 25 Din, mast po 30 Din, moko blizu 8 Din, zato so žemlje po 90 par, govedina pa je po 18 do 20 Din. Tako se avstrijski nameščenec pri stanu primerni plači lahko si. cer dobro obleče in primerno stanuje, toda izven prehrane mu ostane malo denarja za zabavo in gostilno, kjer je vino po 3 in 4 šilinge, črna kava v kavarni pa po 7 Din. Zatorej se največ pije pivo, ki je iste cene — pa tudi iste dobrote! — kakor v Ljubljani. * 7 Dolfuasovega trga je proti Muri v velikem polkrogu speljana široka asfaltirana cesta. Na robu hriba blizu majhnega parka je imenitno preurejena nekdanja starinska hiša v današnji »Martini. hof«, kjer so takisto uradniška stanovanja. S ceste je vso pot kakor z galerije lep razgled po Murski dolini, po ravninah in gozdičih, kjer smo nekoč ekscerci. rali. premikali seno in slamo, rili z lopaticami v zemljo. Se vežbali v metanju granat in bili blaženi ob ljudomilem početju nas samih in naših prijaznih inštruktorjev. katerih blesteče besedišče vojaških izrazov in psovk žal ni ohranjeno v nobenem slovenskem ne nemškem slo. varju... čez Muro se vzpenja velikanski most, zgrajen je bil pred štirimi leti. dolg je 196 in pol metra, spet močan dokaz av- strijske podjetnosti. Dobro asfaltirana cesta vodi mimo jeklarne in delavske kolonije, za katero se še skrivajo revne stanovanjske barake. Cesta hiti pod železniško progo dalje v klanec in vrhu njega mimo starinske kapelice naravnost proti Brucku. Ob kapelici je krasen razgled nazaj na Judentrurg in na vso njegovo okolico: Na zasneženi Zirbitzkogel. kjer so podjetni Judenburžani uredili celo hotelsko kolonijo za turiste in letovi-ščarje, na Grossenberg in na Rinnkogel. Onkraj Mure na strmi skali gloda zob časa ruševine nekdanjega ponosnega gradu, a spodaj na ravnini, kjer smo nekoč ob zlatih jutrih hodili mimo na vežbe. se tiho bahavo postavlja baročni gradič grofov Lichtensteinov. V globoki debri šu. mi temna Mura, z njo teko po pobočjih Zeleni smrekovi gaji. vse naokrog po hribovju pa se ziato rumenijo mecesni Ravnina se širi proti Fohnsdorfu- Prazna so polja in travniki. Tudi tod so nas nekoč gonili in dresirali jutro za jutrom, tod vsepovsod smo pobiči, stari komaj osemnajst let. rokovali s težkimi puškami in so nam najlepša poletna jutra bila pusta in žalostna. Grem po samotni poti proti Fohnsdorfu. Sredi pokrajine raste fantastično iz tal razpadajoči srednjeveški grad Kuppelhof. imenovan tako menda zaradi čebulaste kupole. V ozadiu se dvigajo dimnikj in naprave rudnika, velik Domače vesti * Protestna zborovanja kmetov proti padanju cen. Iz Velenja nam poročajo: V nedeljo sta sklicali Kmetijska podružnica in Selekcijsko društvo v Velenju v društvenem domu v šmarnem pri Velenju protestno zborovanje zaradi stalnega padanja cen kmetijskim pridelkom. Zborovanje je vodil predsednik kmetijske podružnice g. Blatnik. Navzočim je govorilo več oseb, po večini posestnikov in kmetov. Zborovanja se je udeležilo približno 100 oseb. Določil se je odbor za sestavo resolucije, kamero nameravajo predložiti na pristojnih mestih. Siično zborovanje se je vršilo že tudi v Družmirju pri Šoštanju. Kakor vse kaže, se bo ta akcija razširila po vsej Šaleški in Mislinjski dolini * Gradnja ženske gimnazije v Nišu. Ze pred leti so v Nišu napravili načrt za gradnjo modernega poslopja za žensko gimnazijo. Niš že ima žensko gimnnazijo, a s<> njeni razredi nameščeni v poslopju moške gimnazije, kjer že itak vlada pomanjkanje primernih prostorov. Sedaj so za izvedbo načrta dobili potrebne kredite in domneva se, da bo veliko poslopje gotovo že do 1. avgusta 1936. Stroški so preračunani na 2 milijona dinarjev. * Predavanje »Narodne knjižnic« in čitalnice« v Zagrebu, Kraljice Marije ul. 3. V sredo 20. t. m. ob 20.30 bo predaval g. univ. prof. dr. Fran Kogoj o temi »Opekline« (s slikami. Vstop prost. * Otvorjen je telefonski promet med Jesenicami in Milstattom ter Kitzbiichlom. Dalje med Novim Sadom in St Poltnom ter Subotico, BadsGasteinom in Mallnitzom. Taksa znaša po 2.75 zl. fr. za Jesenice- Mil-statt, 3.45 za Jesenice Kitzibiichel, 6 za Novi Sad-St. Polten, 6.15 za Subotico-Bad-Gastein in SuboticaaMallnitz. Razgovori se bodo lahko pričeli 25. t m. * V Gradcu je umrl bivši upravitelj ve-ileposestva kneza Auersperga v Soteski na Dolenjskem inž. Pavel Zhuber pl. Okrog. Ob prevratu se je Zhuber preselil v Avstrijo, kjer je bil več let upravitelj vele-posestva g-rofa Lanckoronskega na Sem-meringu. Zadnja leta je preživel v pokoju r Gradcu. Svoje dni je bij Zhuber ena najvplivnejših osebnosti na Dolenjskem. * Klub pesimistov v Sarajevu. Ko so letos slavili spomin filozofa Schopenhauerja. sri je vzel življenje neki študent in tedaj so Sarajevčani doznali, da obstoja v mestu »klub pesimistov«, ki ga tvorijo mladi ljudje, prežeti od melanholije in tudi kruto razočarani in strti od današnje materialistične dobe. Nesrečnemu študentu je sledilo v smrt še nekaj mladih ljudi. Te dni se je obesil 201etni mladenič Luka Pekare. Tudi v njegovi zapuščini so našli razne knjige in zapiske, da se je bil že davno odločil za samomor, pa je razvidno iz njegove oporoke. Polovico hiše, ki jo je bil podedoval od svoje rajne matere, je zapustil uekemu dobrodelnemu društvu. * Nemaren vihar na morju. V splitskem pristanišču divja že od nedelje zelo močna >lebičada« (jugozapadni veter). Morje je bilo tako razburkano, da so valovi metali velike količine vode preko obale do najbližjih hiš. Lokalni promet je bil preprečen in so v ponedeljek zjutraj izostali štiri par-niki lokalnih prog. Od časa do časa je bil veter tako močan, da je dosegel nad 80 km brzine na uro. Neki parniki, ki so bili privezani ob VVilsonovi obali, so morali zaradi varnejšega usidranja odpluti v sredino luke. Zaradi hude plohe je bila v ponedeljek zjutraj poplavljena Marjanska obala in je voda vdrla tudi v mnoge hiše ter napravila precej škode. Kakih 3i>o m od pridana pa se je zvečer potopila jadrnica >Gospa od Karmena« iz Krila. Mornar Mijo Brakovič je pri tej nesreči izgubil življenje. Jadrnica je bila natovorjena s peskom in na njej so bili štirje mornarji. Lastnik jadrnice ima veliko škodo, ker ni bil zavarovan. Nesrečni mornar Brakovič, čigar trupla še niso našli, je prvič potoval na tej jadrnici. * Smrt pod plazom p^ka. Na nekem zemljišču pri Somboru ?ta delavca Josip Bozer in njegov sin odkopavala velike sklade peska. Na očeta, ki je stal v jarku, se je vsul velik plaz peska ter ga zadušil pred očmi sina. Sin je skušal očetu pomagati, a se je pesek vsipal tudi nanj in je bil tudi sam v veliki nevarnosti. Ko so prihiteli na pomoč drugi delavci, je bil oče že mrtev, sina pa so rešili v zadnjem hipu. * Huda prometna nesreča v Hercegovini. V vasi Žovniei 10 km od Mostarja se je prevrgel tovorni avtomobil, s katerim so se vozili člani mostarske Hrvatske glasbe, ki so bili namenjeni v Mamice. Vsi so padli iz avtomobila in 6 godbenikov se je poškodovalo. Nekateri so precej hudo poškodovani in odpeljali so jih takoj v sarajevsko bolnico. * Proces v Bihafn. kjer sodijo bivšemu policijskemu poveljniku Dušanu Čujiču, ki je zagrešil več zlorab in poneverb ter naročil umor trgovca Miloša Novakoviča iz Bosanskega Petrovca, še ni končan in vzbuja še vedno velikansko zanimanje vsega okoliša. Kakor znano, je bivši policijski poveljnik Cujič nagovarjal uglednega trgovca Novakoviča, da bi mu 3 svojim vplivom pomagal pri sleparijah. Novakovič je sleparsko pajdašijo odločno odklenil in ker je zagrozil z ovadbo, je Čujič svojemu pajdašu Džilasu, ki je služboval pri sreskem načel-stvu, naročil, naj Novakoviča ustreli. To se je tudi zgodilo. Na razpravi je prišlo na dan, da je čujič že prej nekega Novakovi-čevega uslužbenca nagovarjal, da bi ubil svojega gospodarja. Neke priče so izpovedale, da je ta uslužbenec govoril: Jaz poj-dem v Zenico (kaznilnico), Miloš (njegov gospodar) pa v žemljico. Razprava razkriva strašno oblastnost divjaškega človeka, ki se je preril do važne službe. Vsi, ki so se Cudiču zamerili, so bili v veliki nevarnosti, da jih bo osumničil kot protidržavne elemente. Mnogim se je to tudi zgodilo. V svoji oblastnosti se je Čujič obnašal kakor blaznež. Ko priče o tem pripovedujejo, dostavljajo. da je popolnoma zrel za norišnico. Cudičev zagovornik je take izjave izkoristil ter predlagal, naj se obtoženca pošlje na motrenje, čuiič je pa protestiral ter trdil, da je popolnoma normalen. MR. BAHOVEC Za oGnavijanfe krvi i« - čaj „Planinka( MR. BAHOVEC. Paket Din 20.— v lekarnah. Reg.S.Br. 14312/10. VII 1034. * Milijonska poneverba. V Novem Sadu vodijo preiskavo proti Milošu Stojauoviču, bivšemu uradniku okrožnega sodišča. Ugotovili so že, da je poneveril v 51 primerih blizu 900.000 Din. Sedaj Pa so odkrili, da si je pridržal tudi denar monopolskih kazni in tako poneveril še okrog 300.000 Din. Stojanoviča so poslali na motrenje v beograjsko bolnišnico za duševne bolezni, kjer so ugotovili, da sicer ni bil popolnoma normalen, a da j€ vendarle odgovoren za svoja dejanja. Ker so se preiskave zaradi poneverb znatno razširile, še ne bo tako hitro prišlo do razprave pred sodiščem. * Strašno maščevanje razbojnika. Po smrti zloglasnega hajduka Babejiča sta ostala v homolskem srezu samo še dva razbojnika: Babejičev pajdaš Draža Gligorijevič in neki Miljutin Bogosavljevič, ki se je Gligorijeviču pozneje pridružil. Varnostne oblasti so poizkusile že vse mogoče, da b» zajele nevarna hajduka. V zadnjem času sta bila razbojnika skrita nekje v gorah in samotne vasi so imele pred njima mir. Te dni pa je razbojnik Bogosavljevič pozno zvečer vdrl v svojo domačo vas, kjer je izvršil tri umore. Ustrelil je svojo ženo in svoja dva bratranca, da bi se maščeval, ker mu niso hoteli pomagati, ko se je skrival pred orožniki v okolici. Krvavo dejanje je izvršil baš na dan svoje slave. Zimski kapital Lutz Cenik: Tovarna Lutz peči, Ljubljana VII. * Lep šop gozdnih jagod je nabral v5e-raj v kočevskih gozdovih naš naročnik g. čerček Matija. Vsekakor zanimiva igra pri-rode, ki se je še tik pred nastopom zime zdramila, zacvetela in obrodila žlahtni sad. * Planinski Vestnik. predizadnja številka letošnjega letnika je izšla. Delavna planinska organizacija nudi v svojem glasilu zopet mnogo zanimivega im lepega Vinko Modec opisuje svoje težavne vzpone na Skuto s Podov. Anton Flegar je prispevaj za plezalce zanimivo črtico: Rjaveč. Antse nam razkazuje lepote Kram-žarjevega vrha na Pohorju. Koroški Slovenec je prispeval članek iz Korotana: Sv. Helena na Koroškem. Stanko Aleksič nas vodi v 6everno steno Cmira. Dušan S. Krivokapič nas seznanja z najpriljublje-nejšo izlet no točko Beograjčanov, Avaio-Jožef Zazula nadaljuje zanimivi zgodovinski pregledni spis: Planinci na najvišjih gorah naše zemlje. Naš kotiček prinaša prijazno črtico: V Solčavo na Vernih duš dan. Obzor in društvene vesti nudijo mnogo zanimivega za planince. Kot umetniški prilogi služita sliki Ivana Skerlepa: »Na-Tolstem vrhu nad Tržičemj in »Kamniška Bistrica — Skuta« prof. Janka Ravnika. Novi naročniki prejmejo takoj vse letos i-zišle številke. Naročila sprejema pisarna SRD v Ljubljani, Aleksandrova c. štev. 4. — I. naiLstropje. * Slovenski pravopis, ki sta ga priredila po pravopisnih in pravorečnih načelih Znanstvenega društva v Ljubljani A žerjav počiva na grozanski grmadi rudniških smeti. Otroci se love po močvirni trati in pozdravijo tujca, kakor jih zdaj učijo v šoli: »Oesterreich! ... Oester. reich!«... Viš, pa ne vem, kako bi odvrnil in jim rečom: »Auf Ewigkeit, Amen!« V Fohnsdorfu, kjer je pri rudniku in ne daleč odtod v tovarni pločevine v Wa. seudorfu zaposlenih 1800 -f 500 delavcev, prebiva okrog 200 slovenskih družin. Večji del so to sami starejši rudarji, njihovi otroci seveda že ne razumejo več slovenske besede. Kdor želiš pomenka z rojaki stopiš v prijazno hišo Ivana Ko. zoleta. ki biva v Fohnsdorfu že 33 let in si je gosposko uredil svojo vinarno, ki je vedno obiskana zaradi dobre postrežbe in razmeroma cenene pijače. Na izbiro ti je pridelek Slovenskih goric, nižeavstrijSko vino in okusni gradiščanski muškatelec >Rust«. Rudarji zaslužijo po 6 do 10 S na dan. Pa kakorkoli si ob tem ne morejo privoščiti obilja, jih vendar ne marnijo obupne razmere, kakršne vladajo pri rudnikih v domovini, ki jo pozabljajo. Veseli so. da so pri stalnem zaslužku in da ne praznujejo- O, Kozole še dobro pomni, kako se je časih tod služilo, saj je v Fohns. dorfu delalo nad 2600 rudarjev, mehanizacija obrata pa polagoma odžira kruh. Poleg rudarjev je v Fohnsdorfu tudi neikaj naših obrtnikov, so peki in krojači. Stanovanja v rudniških hišah so cenena in tako se da priličmo izhajati. Fotanatarf, ki je dolga in razmetana industrijska vas, kjer se med stare hiše s svetlimi tr. govskimi izložbami mešajo nove hišice rudarjev in upokojencev, ne nudi preveč zabave. Nad 300 radio.aparatov je samo v tem kraju in Slovenci srčno radi poslušajo ljubljansko petje. Pri pohodu socialistov in pri uporu nacistov, ki so zlasti tudi v Judenburgu in Fohnsdorfu močno vršali, niso bili naši rudarji posebno udeleženi in tudi danes so brez prave organizacije. Socialisti so zatrti, na klerikalno stran rudarji ne nagibajo. O politiki ne govorijo, češ: Vprašajte avstrijske delavce, kako sodijo o sedanjem zavezništvu avstrijske republike in o Nemčiji, pa vam bodo povedali! Prosim vas, čemu in kaj bi povpraševal! Po dolini je že legel mrak, ko se po. slovim, luna je vzšla kakor velikansko rešeto in fantastično se v njenem zelenem svitu odražajo pošastni obrisi rudnika. Iz Judenburga mi pripojo nasproti po trdi cesti fantje in dekleta. Veseli so življenja, Bog jim daj zdravja! V mesto se vzpnem od novega mostu po stopnjišču. Tiho je. Kje so pa Janezi? Crujmo! Kar naenkrat se utrga izpred gostilne »Schwerterbrau« pesem nekoga, ki se je i25gubil od črede in jo gre iskat: — Jaz pa ti pa židana ma.rela... Potem spet vse tiho je bilo. (Dalje) elitni kino matica TELEFON 21-24 DANES ob 4 7-15 in 9.15 uri VELIKA PREMIERA največjega filma MAR lene dietrich KARNEVAL V ŠPANIJI (ŽENA IN MOŽICELJ) Film ljubezni, napete vsebine, lepe godbe od Rimsky-Korsakova. FILM STRASTI, LJUBEZNI IN BOJA. Predprodaja od 11 do pol 13. ure. Rezervirajte vstopnice. PREMIERNI KENO^mH Breznik in Fran Ramovš, je izšeL Dob' se v knjigarni Tiskovne zadruge v Ljub-lani, Selenburgova ulica 3 in pri njeni podružnici v Mariboru, Aleksandrova cesta 13. Cena v platno vezani knjigi 60 Din ♦ Kdor želi brati res lepo knjigo, naj naroči Vo^sov roman »Dva človeka«, ki je izšel pred meseci v lepem slovenskem prevodu Za Miklavža, za b0žič aii za god je ta knjiga najprimernejši dar. Redke so Povesti, v katerih bi bila opisana traged"-ja dveh lju/bečih se src. ločenih po krutosti usode, s tako čustvenostjo in prisrčnostjo kakor v tem romanu. Ta roman se lahko bere p0 večkrat, a vedno z enakim užitkom Stane: na finem papirju tiskan m vezan moderno v platno 50 Din, enako vezan, a na cenejšem papirju tiskan 34 Din, broširan pa 24 Din. Naročila sprejema iz prijaznosti uredništvo »Domovine«, Knafljeva ulica 5, Ljubljana. Na vsako naročilo Pošlje založba položnico, m ko prejme denar, nemudoma odpošlje knjigo. K dir dobi pet naročnikov in seveda pošlje zanje denar, dobi knjigo zastonj. * Pol kilograma nepotrebnih odpadkov v dnevni hrani. Nedavno je bila v nekem zdravniškem strokovnem listu objavljena zanimiva razprava o prebavi. Naš organizem ne izkoristi vseh sestavin dnevne hrane. Mnogo sestavin ostane neprebavljenih in, ko razpadajo, nastanejo nevarna vrenja. Zelo važno je, da se ta balast, ki teži pri odraslih okrog pol kg, redno odstranjuje. Pri zaprtju črevesja in pri zaprekah prebave zdravniki in klinike največkrat uporabljajo priznane dražeje Artina. Zadostuje, če vzamemo zvečer dva taka dražeja, da dosežemo zjutraj normalno izpraznitev črevesja, ki ne povzroča prav nobenih bolečin. Kdor je samo enkrat poskusil Artin. ne bo nikdar več uporabljal drugih sredstev. Kdor Slatino Petanjsko pije, srce mu v prsih zdravo bije ! Iz Ljubljane u— Prisrčna slovesn«st v Učiteljski tiskarni. V torek se je ob 9. zbralo v stavnici Učiteljske tiskarne celotno osebje tega zavoda s člani upravnega odbora za-diruge, da čestita k srebrnemu jubileju požrtvovalnega in uspešnega dela svojemu ravnateuju g. Francetu štruklju, ki slavi istočasno petdesetletnico svojega tudi za narod zaslužnega življenja, in faktorju g. Mirku Koželju. Oba slavljenca je v imenu načelstva zadruge in vodstva tiskarne nagovoril predsednik g. Eugeibert Gangl, ki je poudaril zlasti ljubezen obeh do dela, omenil njuno mladost, delo brata štruklja v Sokolu in CMD ter brata Koželja pri pevcih, jima v imenu vseh zbranih presrčno čestital in v znak hvaležnosti izročil krasna darila s posvetilom Svojemu predsedniku zavoda se je v svojem imenu in v imenu sodelavca g. Koželja zahvalil ravnatelj g. štrukelj, ki je poudaril, da je Le v složnem sodelovanju, ki mora biti prešinjeno z ljubeznijo do dela in zvestobo do zavoda, mogoč tu d. napredek zavoda in s tem tudi izboljšanje delovnih pogojev. Svojo ljubezen do dela je dobil v Sokolu in bo tej šoli življenja ter zavodiu z vsemi svojimi silami zvest do skrajnih mej življenja. V imenu faktorjev je izrekel kratko čestitko jubilantoma g. Maks Dachs, v imenu ostalega osebja pa g. Hercog, nakar jima je izročil g- Dachs okusno izdelane in vezane spominske liste a podpisi vseh usluž-oencev zavoda. 7 PRIDE SENZACIJA ZA STARO 0 IN MLADO? u— Na zborovanju nameščencev gosti, teljske stroke je organizacija predložila svoje zahteve, kar se tiče plač natakarjem in ostalim sodelavcem v hotelski indu. stri ji. Stalni službeni prejemki naj bi bili razdeljeni v tri razrede in naj bi znašali po vrsti: za natakarja in natakarico 1.500, 1200, 800, za natakarskega vajenca prvo leto nič, v drugem 100, v tretjem 200 za vse tri kategorije enako, za blagajničar-ko 1.200, 1000, 800, za šefa kuhinje 3.500, 2-500, 2.000, za drugega kuharja 2.800, 2.000, 1.500 (za kuharske in slašiičarske vajence naj bi bili prejemki enaki kakor pri natakarskih), za glavno kuharico 3.000, 2.200, 1.500, za drugo kuharico 1.800, 1.400, 1000. za pomožno kuharico 800, 600, 500, za šefa.patiserja 2000, 1500, 1200, za drugega slaščičarja 1 600, 1.300, 1000, za restavracijsko delavko, perico in pomivalko 450 v vseh treh kategorijah, za kletarja 2.000 in 1.800, za točaje 800, 600, 450, za glavnega portirja 1000 pa še 5 procentov od 15 procentov dogovorjene napitnine, za nočnega portirja 1000 pa še 6 procentov, za slugo 700 in 2 procenta, za sobarko 700 in 3 procente, za pecivarico 700 Din. Poleg navedenih mesečnih prejemkov naj bi vsak name. PRIDE NAJVEČJA SENZACIJA DIVJI TOVOR ščenec dobival od podjetja še hrano in stanovanje če delodajalec teh dveh ugodnosti ne more nuditi, naj jim pripade za hrano odškodnina 400, za stanovanje pa 250 Din. V vseh obratih naj se napravijo pismene pogodbe. Dopusti naj se dajejo, kakor zahteva zakon, in naj se plačujejo brez vsakega odtegljaja. Upoštevajo naj se zavarovalni razredi OUZD, uvede pa naj se tudi zavarovanje za starost, smrt. onemoglost in nesreče. Organizacija za- hteva tudi, naj se sprejemi vajencev ukinejo za dobo treh let IYi novi uredbi o pokojninskem zavarovanju naj se vsi go-stiteijski uslužbenci uvTSte v starostno zavarovanje tako, da se vplačevanje v Pokojninski zavod razpodeli procentualno na službodajalca in uslužbenca. M Zvočni kino Ideal M Samo še danes ob 4-, 7., in 9.15 uri Renate Miiller v filmu Viktor In Viktorija Vstopnina 4.50, 6.50 in 10 Din. ki bi ga morala poznati vsalta mati! OVOMALTINE Ta izvrstni izdelek je znan-j stvena kombinacija najbolj j redilnih elementov: mleka, svežih jajc in slada, z do-j datkom kakao-a samo za- j radi arome. Ovomaltine zasi-gura otroku uspešen razvoj. id aitn , ' OVOMALT0 j j ; 0il5.1ll zraMiig! i ? Zavojček: mali 12.-, srednji 27.—, veliki Din 48.—. u— Novi grobovi. Danes ob 16. bodo spremili izpred mrtvašnice ljubljanske bolnišnice k Sv. Križu gospo Slavico D0-linškovo, Po rodu županovo. — Včeraj pa je od tam nastopil zadnjo Pot g. Franc Močnik, uslužbenec Nabavlja.]ne zadruge.— Pokoj/nima blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! h Ceija e_ Osebna est. Kapetan II. stopnje g. Vladimir Canjevac je premeščen iz Celja v Maribor. Kot odličen častnik, izobražen mož in ljubezniv družabnik si je pridobil v Celju splošne simpatije. Z velika vne* mo se je udejstvoval na športnem področju kot član odbora in dalje časa tudi kot načelnik nogometne sekcije SK Celja. G. kapetanu Cam.jevcu želimo na novem službenem mestu mnogo uspehov in zadovolj-stva. e— Redni članski sestanek JNS bo danes ob 20. v Celjskem domu. Članstvo je vabljeno, da se udeležuje teh rednih sestankov v čim večjem številu. e_ Znižcnje najemnin. Mestni svet je sklenil na zadnji seji, naj občina apelira na hišne posestnike, da bi primerno znižali najemnino. To je bile sklenjeno 8. t. m.. a do danes še nismo čitali o takem apelu. Ne glede na to sta znana celjska praka-jevalca gg. Viktor Zanv in Ludvik Junger prostovoljno ki znatno znižala najemnin« v svojih hišah. Najemniki pričakujejo, da bodo tudi ostali hišni posestniki sledili temu lepemu zgledu. e— Narastle vode so začele padati ▼ ponedeljek zveoLT. Savinja in njeni pritoki so so se v teku noči vrnili v svoje struge. Vode so zelo naglo upadale, ker omogoča regulirana struga Savinje v Tremerju že znatno boljši in hitreje odtok. e_ Zdravniška preiskava prodajalcev živil. Mestno poglavarstvo poziva vse delo« dajalce in delojemalce, zaposlene v trgovi« nah z živili, gostilnah, kavarnah, slaščičarnah, pekarnah, mesarijah, sploh v vseh obratovalnicah z živili zaposlene osebe, da se podvržejo najkasneje do 31. decembra zdravniški preiskavi ter priskrbe potrdilo o neoporečnem zdravstvenem stanju. Preiskave bodo v Zdravsvenem domu (proti-tuberkuloznem dispanzerju) vsak ponedeljek od 16. do 18., četrtek od 8. do 10. m vsako soboto od 9. do 10. e_ Umrla je v ponedeljek v Gosposki ulici 19 v visoki starosti 83 let g. Henrieta Mathesova, vdova po nekdanjem znanem celjskem hotelirju Frideriku Mathesu. Pogreb bo danes ob 16. n. mrtvašnice na mestnem pokopališču. Pa ima gospa Ivanko srečo? Tako mislite sosedi, ker ji vedno vse gladko poteče. Gospa Ivanka pa pojasni: Sreča je v delu in v pravilni izberi sredstev za gospodinjstvo. Tudi pri perilu. Terpentinovo milo Zlatorog, ki jaz z njim vedno perem, da vedno belo in duhteče perilo. To milo pere skrajno prizanesljivo in perilo traja dolgo let. Tako srečo si lahko vsak privošči. 1 • v'-. s-vS/V j.-..... ..v.; <•.. ... u— Ljudska univerza obvešča vse, ki se zanimajo aa francoski in ruski jezik, da se ta dva tečaja ne bosta vršila zarali nezadostnega števila pri javi jencev. Zato se vabijo vsi, ki so se že prijavili, da se zglase v pisarni Ljudske univerze ter se eventuelno prijavijo za kak drug tečaj ali pa zahtevajo znesek 10 Din nazaj. Prijave za italijanski jezik se bodo sprejemale še drevi ob pol 20. na državni trgovski šoli u— JNAK »Edinstvo«. Danes oh 20. bo kjubski rednr občni zbor v Kazini II.. K obilni udeležbi ste vabljeni vsi izvršni in redni člani. u_ Na XXII. rednem občnem zboru Akademskega kluba montanistov je bifl izvoljen naslednji odibor: predtsednik Leopold Bercc, po-dpredsednik Iv0 Koharič, I. tajnik Lojze Požun, K. tajnik Danilo Jelene, blagajnik Jože Duhovnik, gospodar Slavo SentjuTC, knjižničar Lojze Zore, arhivar Anton Koželj, referent za fer. prakse Oton Muiej. u— Španska romanca »Uspavanka«, ki jo bo predvajal ZKD v petek v Elitnem kinu Matici, je film, ki bi ga moral vsak videti. Glavno ulogovtem filmu ima slavna umetnica Dorothea Wieck. Film nam kaže samostansko življenje belih sester in je p°ln nežnih melodij ter prekrasnih starih cerkvenih pesmi. ii_ Danes Marlene Dietrich v filmu Karneval v Španiji« (Ženska in možicelp. la film bi si morali vsi ogledati, možje m žene. Delo nam kaže žensko naravo tolike moči, da se ji ne more upreti noben moški. u— »škandal pri Bartlettovih« (Vzorni soprog), izvrstno HoP^oodovo veseloigro ponove v Šentjakobskem gledališču v soboto 23. in v nedeljo 24. t. m. ob 20.15. lBraniborc, Maribor 200, Društvo veletrgovcev z vinom, Marubor, 200 Din, občinski odfbor Rdečega kruža, Beltinci 154 Din, *Nanos<, Maribor 100 Din, »Preporode, Pragersko 100 Din. a_ Maistrovi topoli. V regulacijskem načrtu Zrinjskega trga, o čemer smo včeraj poročali, je tudi zamisel treh toPotov, ki naj bi se nahajali ob fronti proti Mai-sitrovi ulici kot zaključek omenjene ulice, kjer je stanoval bjagopokojni veliki narodni general. Sredi treh topolov naj bš se po zasnmtku nahajaj vodnjak ali podoben monucmentalen objekt. a— Promenadno pot od državnega mosta do Mariborskega otoka kot nadaljeva nje že urejene Kejžarjeve promenadne poti na desnem dravskem bregu namerava zgraditi in urediti Olepševalno društvo za magdalensko predmestje. 0 zadevi se je razpravljalo tudi na nedavnem društvenem občnem zboru. a— O raznih gledaliških zadevah je rai-pravljal v ponedeljek zvečer na rotovžu mestni gledališki odsek Razprava je bila zgolj informativnega značaja in ee je vzelo na znanje poročilo upravnika gledališča dT. Brenčiča a— Zazidani cekini. pri posestniku Hedtlu v Spodnji Vižingi v Dravski dolini so prenavljala stanovanjsko hišo- Zidarji, ki s0 delali pri nekem oknu, so našli v steni zazidane stare avstrijske zlatnike. a— Novi pravilnik o bencinskih erpalkal se bo obravnaval na jutrišnji seji mestnega sveta. V smislu predloženega osnutki pridejo bencinske črpalke po 10 letih i last mestne občine. V teku 10 let gresta v mestno blagajno v svrhe cestnega lon-da 2% dohodkov, najmanj pa 500 dinar jev mesečno Tudi bo moral lastnik bencinske črpalke ob pričetku obratovanja položiti pri mestni blagajni 5000 dinarje* kavcije. V zvezi s postavitvijo bencinskil črpalk mujne potrebne preureditve kana lov. kablov itd. gredo na račun tvrdke. Ce se obrat bencinskih črpalk mora začasne zaradi kakarlnihkoli razlogov omejiti ali pa ustaviti, potem ne pripada tvrdki ni-kakšna odškodnina. Ce se izkaže potreba, lahko mestna občina kupi bencinske črpalke predčasno, to je ped potekom 10 let, pri čemer se vzame kot osnovna vrednost naprave vsota 30.0u0 dinarjev in se letna obraha računa ua 3000 dinarjev. Novi pravilnik o bencinski črpalki se je izdelal že pred pol teta in se bo njegova usoda odločila na jutrišnji seji mestnega sveta. a— Pocestne tzpremembe. Veleposestnik in trgovec Karej pugal je prodal odvetm-ku lir. Francu B ranita t ter ju hišo v Krekovi ulici 4 za 500.000 Din. Franc in Ana Pirchan sta kupila od Kuirta iai Pavla Scbiosserja iz Gradca hišo v Razlago vi ul. 25. za 600.000 Din. Helena Baje je kupila od upokojenega polkovnika Viktorja Kriet ana hišo v Magdaienski ulici £4 za 220.(XX) dsinarjev. Julija Mihelič in Ivana Hasler sta kupila od Viljemme Friediger tušo v Popovičevi 7. za 140.000 Din. Adam im Albina Crešnar sta prodala Mariji »a »»rtu Schlosserju hiš0 na Koroški cesti 41 za 330.000 Dim. Trg0vec Jakob Preac je prodal železniškemu uradniku Štefanu Ukčaiku uz Zidanega mosta hišo v Bet-nav-ski uilici 37 za 180.000 Din. Frančiška štaieker je prodala policijskemu stražniku Antonu Kunsitu hišo v Poljski ulici 12. za 85.000 Din. a— Obešenega s0 našli v Vlahovičevem hlevu 49 letnega delavca Ivana Pemeka, bivšega posestnika. Vzrok samomora nI znata. a— Ltmbuško razbojn ištvo. 2e včeraj smo poročali o drznem raabojništvu pri viničariji trgovca Greinerja v Limbutu, kjer so našli zvezanega, s potlačeno nogavico v ustih 11 letnega dijaka Schreija. Pri zasliševanju je deček vedel precej točno opisati neznanega, s črno k rini-:o markiran ga tolovaja, ki je imel na levi roki neko rano. Na podlagi dečkovih azpo-vedb ao studenški orožniki mogli ubrati pravo sled. Aretirali in za-siišaM so dva osumljenca. a— St« dejavc^v stavka. Rudarju; premogovnika Stanovko pri Poljčanah, okori •to po številu, so pričeli stavkati. Pogajanja že niso vedla do uspešnega zaključka. a— Petnajstfetni požigaiec. Pred velikim kazenskim senaom je bila včeraj dopoldne obravnava proti 15 letnemu hlapcu P., ki je letos 15. avgusta zažgai svojemu gospodarju Janezu Zrirni v Kuzmi poslopje. Pri razpravi je mladoletni obtoženec krivdo priiznal m navajal, da ga je gospodar večkrat zmerjal in da mu je zaradi tega zažgai gospodarsko poslopje. Fant Pojdie za kazen v poboljševalnico. Iz Ptuja j_ Pomanjkanje učnih moči na ptujski gimnaziji. Na ptujska g.mnaziji manjka zdiaj kar pet učnih moči in se mora pouk vršiti v skrčen um obsegu. Nekateri gg profesorji motajo poučevati tudn predmete, ki ne epadajo v njihovo stroko. O tem se bo razpravljalo tudi na občnem z bom »SoLa m dom« v nedeljo 24. t.m. ob pol 10. v risalinici gimnazije j— Vzrok smrtj starke. Poročali smo, da so našli delavci v ponedeljek zjutraj v nekem prepauu mrtv0 70 letno Uršo Zagorškovo iz Podvincev. Ugotovilo se je. da starka ni umrla nasilne simrti. Ker leži prepad blizu občinske ceste, sodijo, aa je starka ponoči zašla, padla v 6 m globoko jamo in si zlomila tilnik. j— Pogreša se 16 letni čevljarski vajenec Lah Franc iz Podvincev, ki se je učil obr-pri nekem čevljarskem mojstru v Ptu-Pred dobrim tednom se je lant zglasil ma ter izjavil staršem, da ne gre več mojstru, ker ga je zaradi nerednosti -.>štel. St-arii so ga seveda napotili nazaj k mojstru, deček pa se izrazil nasproti babici, da ga ne todo več videli. In je izginil. j— žrtev grozovite zmote. Poročali smo že kratko o najdbi trupla mladega moškega. 23 letini posestnikov sin Arnuš Jako'1 iz Lubstave se jk-..0cel„g.lasba. iim m m m od vojakov in je v nedeljo zvečer želel obiskati svojo iz voljen ko M. J., ki je v službi pri posestniku Drevenšku v Ljub-stavi. Komaj pa je prišel do hiše, ga je že nekdo od zadaj sunili z nožem v ievo stran glaive pod ušesom ter mu nož tako globoko zarinil, da «o mu izstopili možgani Napadatlec je takoj pobegnil in pu-»cil svojo žrtev ležati v mlaki krvi. ldalo pozneje so nesrečnega mladeniča uaš.i mrtvega. Pusitild so ga ležati do nadaljne odredbe &odne komisije. Kolikor se je pedtaj ugotovilo je osumljen umora neki S. vz Ljubstave, ki je umor že priznal, vendar se izgovarja, da ni imel namena ubiti Arnuša, marveč ga je zamenjal z nekim diragim. Ljubljanska mladina s pesmijo mmI naro- »15.. Preprosto podeželsko ljudstvo, daleč od mestnega vrveža- tuje mestu, kakor mesto t-uje njemu, svojemu redniku, živi danes bolj kukor kdajkoli poprej zapuščeno, svoje naturno življenje, ki sta ga kultura in civilizacija ošinila le v toliko, da orje z železnim plugom in da občuti vso težo gospodarske krize, mimo njega pa drve vlaki. iz katerih otčuduje meščan krasno obdelana polja, uživa to pesem in nič ne misli, koliko znoja, koliko žuljev je zabavala, da jo je slovenski ratar ustvaril in jo ohranja — leto za letom živo. To ljudstvo, uklenjeno v svoje vsakdanje skrbi, na košček prsti priklenjeno- plačujoč ta naš čas, ki daje velike in majhne ljudi, je pa od dne do dne manj povezano s svojim kulturnim središčem, z mestom, ki mu prav tako v gospodarskem pogledu more vsak dan manj nuditi. A dasi je danes obema težko, mestu in podeželju, je vendarle mesto poklicano, da se v stiski približa vasi. vsaj s tisto božjo človeško besedo. ki zbližuje ljudstva, premaguje vsako zlo in da človeku notranje odrešenje, aH mu pa da vsaj malo sproščenja, — kakršno je pač sredstvo. Tako so ljubljanski mali harmonikarji s svojim še manjšim in preprostim glasbilom nedavno dali res praznik Savinjčanom, zlasti mladini, preteklo nedeljo so pa poželi s svojim odličnim nastopom v Kranju in Stražišču pravo zmagoslavje, prav zaradi tega. ker sta jim slovenski ratar in ratarica, vsa podeželska mladina- dala čudovit dokaz, a prav tako nam starejšim, kako si želi naš preprosti kmetski človek dobro pripravljenih kulturnih prireditev, umetniškega doživljanja, in kako hvaležen zna biti tistim, ki se mu približajo in se ne strašijo truda zanj. Dopoldne ob U. je bil koncert v Kranju, v dvorani tfarodnegn doma. popoldne ob 16. pa v Stražišču. Ž ljubljanskimi ma- SEN: Ali Ti ni dobro, oče? ŠEPETALEC: (tiho) Kašljaj-te! Kašljajte! OČE: Ne morem, pravkar sem pojedel bonbon PROIZVOD: UNION, ZAGREB limi harmonikarji in violinisti je nastopilo s-kupaj s kranjskim mladinskim pevskim zborom na obeh koncertih nad 80 otrok, ki so dali- dasi v starosti od 5 do 12 let, iz svojih mladih src toliko, dn je celo izbirčni kranjski meščan ostrmel in izrazil ljubljanskim godcem kakor svojim pevčkom in pevčicam polno priznanje- ki sta ga izvajajoča mladina in njen učitelj, prof. Pavle Rančigaj v polni meri zaslužila. Saj nihče ni pričakoval, da more otrok s harmoniko, dasi orkestrskegamodela, dati toliko pozitivnega. Na višku pa je bil popoldanski koncert v delavsko kmečki vasi v Stražišču. Čeprav so se Kranjčani dopoldne v dokaj častnem številu odzvali mladini, je bila dvorana strjži-kega Sokola nabito polna delavcev, kmetov in tamošnje mladine, pa tudi Kranjčani 90 še prišli, | nekateri celo drugič z zamudniki na ta « koncert slovenske, hrvatske in srbske na- I rodne pesmi. Ljubljanskim dobro izvežta-nini godcem so harmonike, spremljane s petjem gorenjske mladine, pele kakor same od sebe, in solisti, najmlajši med godci: Franci, Milanček in Pavle, so bili prava šola vsem, kako mora harmonika peti. Ljudje so bili od presenečenja in navdušenja skoraj povsem iz sebe Prav tako toplo le resnejše je bil sprejet operni pevec g. Mirko Jelafin. ki je ta dan bil confe-rencier. Ob spremljavi harmonike je zapel »Gor čez izaro« in'Rože je na vrtu plela«. Za svoji res občuteno in z vsem pevskim znanjem zapeti pesmi je bil deležen viharnega priznanja. Tistim, ki hočejo med narod z umetnostjo, lep migljaj! Preprosti človek jih bo nemara še Ih»1j razumel, kakor marsikak meščan, ki hodi v opero zdehat. Ves program je obsegal 35 narodnih pesmi. Da sta ota koncerta v vsakem pogledu res lepo uspela, gre še zlasti zahvala gimnazijskemu direktorju in predsedniku Glasbene šole v Kranju dr. Simonu Dolarju ter vodji Glasbene šole Albinu Pa-kinu in njegovi soprogi, ki sta izvežbala kranjski mladinski pevski zbor. Naj bo Glasbena šola v Kranju vsem drugim podobnim Šolam v podeželju za zgied, da bodo svojemu okolišu nudile res najboljše vsaj s preprostimi sredstvi Oba koncerta sta se vršila v okrilju Pomladka rdečega križa kranjske gimnazije. darilvo Potreba stabilne kupne moči denarja Problem razmerja med dolžniki in upniki Za naše gospodarsko življenje zadnjih let je najbolj značilno dejstvo, da je naš nivo cen v trgovini na debelo padel za okrog 40%. Ta padec cen je izzval teža. ven problem razmerja med dolžniki in upniki, ki spravlja v nered vse naše gospodarstvo. Kmečki posestnik, pa tudi marsikateri lastnik hiše v mestu, ki se je zadolžil pred nastopom gospodarske krize, recimo za polovico tedanje vrednosti svojega posestva, je danes v obupnem položaju: če hoče vrniti svoj dolg s prodajo posestva ali hiše. mora ^koro ves izkupi. ček porabiti za povračilo nespremenjenega nominalnega zneska dolga, ker je pač vrednost njegovega posestva ali njegove hiše danes znatno manjša. Marši, kdo, ki prej ni lahkomiselno gospodaril je danes v nevarnosti, da zaradi tega izgubi vse svoje premoženje. Na drugi strani pa vidimo, da gredo spremenjene razmere v korist onemu, ki je pred leti prodal svoje posestvo ali hišo in je izkupiček varno in likvidno naložil, ker si danes lahko kupi enako posestvo ali enako hišo za polovični denarni znesek. Razmere so se torej v zadnjih letih spremenile tako. da se je okoristil oni, ki svojega denarja ni investiral v gospodarske posle, izgubil pa je oni ki se je zadolžil četudi le zaradi tega. da poveča ali zboljša svoj obrat. Težkoče pa ne ohstojajo danes samo pri vračanju dolga, temveč ernko tudi pri plačevanju obresti, če je kmet pred leti v ugodnejših razmerah porabil za obresti svojega dolga polovico izkupička od prodaje pridelkov, bi moral danes pri znatno nižjih cenah v ta namen porabiti ves izkupiček. Uvedba kmečke zaščite je sicer začasno obvarovala kmeta pred polomom. toda problem z uvedbo moratorija in tudi z delnim odpisom dolga na ško. do upnikov ali na breme države ni rešen in obstoja dalje, ne samo pri kmečkih dolgovih, temveč vobJe v odnošajih med dolžniki in upniki Spričo dejstva, da tvorijo denarni zavodi pretežni del upnikov je problem ureditve našega denarništva v najtesnejši zvezi z vprašanjem ureditve razmerja med dolžniki in upniki, ki ga je treba v celoti rešiti, tako da bo to razmerje zopet pravično za obe strani. Kakor so široki sloji prebivalstva med vojno in v času povojne inflacije živeli v prepričanju, da je bila takratna rastoča draginja le posledica slučajnih zunanjih okolnosti in ne posledica poslabšanja denarja, tako tudi danes naša javnost po. grešno tolmači pojave, ki so nastali v zvezi z velikimi perturbacijnmi v svetovnem gospodarstvu in vidi še danes v padcu cen le posledico slučajnih nenormalnih razmer, svetovne nadprodukcije ali pa nebrzdane konkurence; ne vidi pa, da ima danes denar večjo vrednost, skratka da gre za pojav, ki je enak deflaciji. Pod vti. som tradicionalnega nazora, da je stabilnost denarja zajamčena že s tem, če se drži nespremenjena pariteta nasproti zlatu. si pri nns, kakor v mnogih drugih državah, široka javnost zapira oči pred dej. stvom, da se je vrednost denarja, ki je ostal v enakem razmerju nasproti zlatu, dvignila na novo bazo in da ni mogoče misliti na povratek nekdanjih razmer, tudi če se gospodarski položaj normalizira. V Angliji in Ameriki so se že docela otresli starih nazorov, ki danes ne držijo več. Postavili so princip, da mora biti stabilnost valute zajamčena predvsem s pri. lično stabilnim nivojem cen. V domovini zlatega standarda, v Angliji se branijo preiti znova na zlati standard, češ da mo. ra biti prva skrb dobre valutne politike ohranitev stabilne kupne moči denarja, ki mora tudi pri dolgoročnih dolgovnih razmerjih obvarovati tako dolžnika kakor upnika pred eventualno škodo. Dejansko v zadnjih petih letih v nobeni drugi državi niso zabeležili tako stabilnega nivoja cen. kakor bnš v Angliji. Zato pa je tam tudi gospodarstvo najbolj napredovalo Pri tem igra važno vlogo dejstvo, da vsakdo Angliji zaupa v stabilnost kupne moči angleškega funta, kar mu daje tu. di pogum investirati denar v dolgoročne posle. Če bi hoteli težkoče. ki so nastale v dolgovnih razmerjih zaradi splošnega padca cen, vsaj deloma popraviti z oškodovanjem prizadetih, bi to zahtevalo od dTŽave tako velike denarne zneske, kakršnih nikdar ne zmoremo. 2e sama normalizacija denarnih zavodov bi zahtevala milijardne zneske. Sedanje težkoče pa bi same po sebi prenehale, če bi nam zopet uspelo dvigniti nivo cen na višino iz leta 1929 ali 1930 trk pred nasto-pom gospodarske krize. Da bi se nivo cen sčasoma sam dvignil na staro višino, na to ni misliti. Potrebni bi bili torej ukrepi, za umetno povišanje nivoja cen. Pri tem pa nastaja takoj nova ovira v zvezi z zunanjo trgovino, kajti interes vsega našega gospodarstva zahteva, da se nikakor ne sme poslabšati konkurenčna zmožnost našega blaga v inozemstvu, sicer pris demo z dežja pod kap. Zaželjeni cilj moremo doseči edino z znižanjem zunanje vrednosti dinarja, kajti le na ta način je možno zvišanje nivoja cen brez škode za interese našega izvoza. Praktično bi se morda izkazala potreba iti z dinarjem v enakem razmerju navzdol, kakor je šla An« glija s funtom. V tem primeru bi bilo sploh priporočljivo, navezati našo valuto na angleški funt in z njim držati stalno res lacijo. V zadnjem času se čujejo pogosto predlogi, da se naj pri nas poviša denarni obtok. Taka pot pa je zeJo nevarna, kajti povečanje obtoka za eno ali dve milijardi bi pomenila inflacijo, ki bi končno doved-la morda do istega cilja kaikor devalvacija, s to razliko, da bi tvegala veliko nevarnost kajti proces inflacije se ne da regulirati in ga ni mogoče ustaviti tam, kjer bi to hoteli. Vrhu tega bi spravila inflacija vse naše gospodarstvo v nered in nihče ne bi mogel vnaprej vedeti, kako bi se končala. Če bi pa po vnaprej določenem načrtu znižali zunanjo- vrednost dinarja, se nam ne bi bilo nič bati. kako se bo stvar iztekla in bi lahko vnaprej točno določili novo stabilizacijsko bazo. Primeri v dru* gih državah, kakor v Ameriki. Češkoslovaški in Belgiji, so nam pokazali, da se da taka devalvacija izvesti preko noči. Če pa bi se pozneje izkazalo, da je denarni ob* tok. po končanem dviganju cen premajhen, se da še vedno obtok postopno dvigniti v razmerju, kakor bi to zahtevala stvarna potreba denarnega prometa, gotovo pa nas devalvacija ne bi mogla spraviti v nevarnost, da bi irffubili oblast nad lastno va« luto. Razvoj dogodkov v državah zlatega blo* ka nam kaie, da bodo morda v d oglednem času tudi v teh državah po razvoju dogodkov prisiljeni napraviti isto. Francija je v zadnjih mesecih naložila svojemu prebivalstvu ogromne žrtve, da ohrani zlato pariteto svoje valute. Lavalova vlada je znižala državne izdatke, reducirala prejemke državnih nameščencev, na podlagi danega pooblaetila je izdala več sto uredb, ki imajo edini cilj, izvesti ponovno deflacijo cen. Navzlic novim gospodarskim težkočam, ki jih mora izzvati deflacija cen, je ta za stabilnost franka neobhodno potrebna, kajti navzlic zavidljivim zlatim rezervam je stabilnost francoskega franka odvisna zgolj od tega, ali bo mogoče francoski nivo cen znižati v taki meri, da bo ustrezal svetovnemu nivoju cen. Ogromne žrtve si s tem nalaga francoski narod, in to zgolj zaradi tega, da ohrani zilato pariteto. Kakor pa se zdi, pričenjajo Franoozi sami že dvomiti v uspeh te velikopotezne akcije. Zlato je zadnje tedne pričelo znova naglo odteka« ti iz Francije, pristaši devalvacije franka pa smatrajo, da je prišel trenotek za novo kampanjo. Znani francoski univerzitetni profesor Jeze je te dni v listu »Journal des Finances« razložil stališče devalvacioni-stov in njihov načrt Devalvacija franka naj bi se izvršila po belgijskem vzorcu na mah, in frcer tako, da bi se zlata vrednost fram« ka določila za 20% nržje. Zlata vaettma franka naj bi se mižala od 0.05895 na 0.04716 grama zlata Po tej relaciji naj bi Francoska banka takoj po izvršeni devalva* ciji pričela kupovati in prodajati zlato v poljubnih količinah. Valorizacija zlatih rezerv Francoske banke bi prinesla 15 milijard državi kot dobiček, javni dolg pa bi se, v zlatu računano, zmanjšal za 20%. kakor vsebina franka. Kakor znano se francoska vlada skupaj z novčanično banko odločno upira vsatki misli glede devalvacije. Vprašanje pa je. ali se bo mogla nadalje upirati temu koraku, če ponovna deflaemka akcii3. kakor doslej, tudi v bodoče ne bo uspela. Gospodarske vesti = Italija ne objavlja več izkazov « državnih financah in o novčanični banki. Iz Rima poročajo, da je italijanska vlada suspendirala objavljanje izkazov o državnih financah in o stanju Italijanske banke. Ta sklep italijanske vlade se opira na pooblastilo od 31- oktobra, po katerem sme vlada ustaviti objav.janje podatkov in dokumentov, ki bi lahko neugodno up.ivali na gospodarsko in finančno stanjc države. Zadnji izkaz, ki ga je objavila Italijanska banka, je bil od 20. oktobra. = Italijanske novčanice po 1000 in 500 Iur. Italijanska vla' u je 16. t.m. izdala uredbo, ki dovoljuje zameajav0 italijanski" novčanic po 1000 in po 500 lir, ki krožijo v tujini in se nahajajo v rokah bodlisi italijanskih, bodisi tujih ustanov m poeden-cev, ln sicer pod naslednjimi Pogoji: 1. da te novčanice prispo na ozemlje kraljevine Italije najdalje do 26. novembra s priporočenim pismom, naslovljenim na eno izmed naslednjih bank: Banco d'vtalia, Banco di Napoli, Banco di Sicilia, Banco Nacionale del Lavoro, lstituto di Sa'n Paoiio, Banco di Roma, Banca Comerciale I tali ana, Credito Itajiano. Novčanice je treba poslati na račun lstituto na z ion a, e f ase ista do i cambi con 1' estero. 2) Navedene novčanice se lahko polože do navedenega roka tudi pri italljanekem posla ništ.vu v Beogradu a]i pri kakem do-ugem italijanskem konzulatu v Jugoslaviji. Po 26. novembru 1935. italijanske diplomatske in konzularne oblasti v Jugoslaviji ne bodo več mogle sprejemati v gornjo svrho novčanic po 1000 un 500 lir. Novčanice, ki bi jih kdo skušal po tem roku prenesit v Italijo, bodo zaplenjene. Zneski depozitov, položenih neposredno po navedwfa bankah ali posredno po italijanskih diplomatskih in konzularnih obLastvib bodo kreditirani na posebnih računih brez obresti. Otvoritev teh računov v Italiji bo sporočena vsakemu vlagatelju po navedenih oblastvih Lastniki teh računov bodo te zneske lahko porabili v Italiji za nalož bo v nepremičnine, kakor tudi za plačil«, blaga ali uslug, vse to pa s predhodnim dovoljenjem glavne uprave za promet z de vizami. = Stanje kliringov. Po poročilu Narod, ne banke so 19. novembra iz nemškega kliringa izplačali kot zadnjo avizo št. 8.651 od 25. maja, iz italijanskega klirin. ga pa št. 75.689 od 5. avgusta t. 1. AUsgcst Model Standard Združena v enem aparata specijalni kamen u brušenje in jermen xa glajenje ostri avtomatično vse britvice. Ponikljan Crn • . ... Din 250.-. ... Din 190,- Allegro model Speclal t obliki za potovanje ra britvice z dvema reziloma. Ponikljan .... Din 11».- N0V0! Aflegro jermen za britve z eiastič-nm kamnom in specijalnim lennenom. Cena Din 95.- Dobiva m v vseh trgovin ah te stroke. Borze 19. novembra Na ljubljanski borzi so oficielni tečaji deviz ostali v glavnem nespremenjeni, le Trst je nekoliko popustil. V prvatnem kliringu notirajo avstrijski šilingi nespremenjeno 8.60—8.70. V zagrebškem privatnem kliringu je bil promet v avstrijskih šilingih po 8.62, v angleških funtih po 249, v grških bonih po 29 in v španskih pezc-tah po 6.15. Na zagrebškem efektnem tržišču je tendenca v vojni škodi mirna in je bil za kaso zabeležen tečaj 354—355Č0 brez zaključka (v Beogradu promet po 354). Tudi v osta. lih državnih predootah ni bilo prometa. Devize Ljubljana Amsterdam 2975.28 -29S9.88. Berlin 1756-08—-1769 93. Bruselj 739.18— 744.34 Curih 1424 22—1431.29, London 214 98—217.03, Nevvvork 4345.72—1382.04. Pariz 2S8.67-290.il, Praga 18105—182.16, Trst 354.24—357.33. Curih, Beograd 7. Pariz 20 27, London 15.13, Nevr-J'ork 307.625, Bruselj 51.95. Milan 2490. Madrid 42, Amsterdam 20x8.50, Berlin 123-66, Dunaj 56.60, Stockhoim 78. Oslo 76, Kobenhevn 6755, Praga 12 72. Varšava 57.80, Atene 2.90, Bukarešta 2.50-Efekti Zagreb. Državne vrednote: Vojna ško. da 354—355-50, za dec. 355 bi., 77c invest-78—79, 4% aera-rne 43—45, '% Bkrir 70— 72 50, 8% Blair SO bi.. 7% Drž. hip. banka 73—78. 6% begluške 61—61.50. PAB 226-230 Trboveljska 110 bi., šečerana Osijck 130* bi- V kratkem času izgine zobni kamen PROTI ZOBNEMU KAMNU Beograd Vojna škoda 354—355 (354), za dec. 354—354.50, (354—354.50), 1% invest 79—79-50, 4% agrarne 45—46, 6% begluške 64.35—64.50. za dec- (64), 1% Blair 69— 71 (70 50—71), 8% B air b0—81.50. Narodna banka 5^70—6.100 (6000), PAB 230— 231.50 (231). Blagovna tržišča 2ITO -t- Chicago, 19. novembra. Začetni tečaji: pšenica: za dec- 96.50. za maj 96.25, za julij 99.875; koruza: za dec. 59.875, za maj 59.625. za julij 60.75. -j- Winnipeg, 19. novembra- Začetni tečaji: pšenica za dec- 84.75. za maj 88.50. Novosadska b'agovna borza (IS. t m.) Tendenca neizpremenjena. Pšenica: baška 152-1 Tj, ladja Tisa ali Begej 160—'62. sremska in slavonska 153—156; banatska 152—155; Oves: baški. sremski, slavonski 130—132.50; Ječmen: Laški in sremski 64 kg 132.50—137.50. Koruza: baška in sremska 94—96. banatska 93—95; Moka: baška in banatska »Ogc in *Ogg« 232.50—252.50, -.2« 212.50—232.50. ,5z 192.50—212.50, '6-c 172.50—192.50- »71 157.50—162.50 »8< 105— 110.Fižol: baški in sremski 250—260. Otrobi; baški. sremski in banatski. v jatastih vrečah 83—S6; baški v jatastih vrečah, ladja 84—86. -1- Budimpeštanska terminska borza (19. t. m.). Tendenca nedoločena. Pšenica: za marc 18.32—18.33, za maj 18.50—18.52; koruza: za maj 15-76—15.78. Alpinistična šola „Skale" Veliko število planinskih nesreč, ki jim je najčešče vzrok alpinistična neizobraže-nost naših planincev, je dovedlo TK »Skalo«, da je začel preteklo zimo alpinistično šolo, ki naj uvaja obiskovalce gora v al-pinistiko in jih vzgaja v prave alpiniste. Isti nagibi vodijo »Skalo« tudi letos, ko namerava nadaljevati začeto delo in to tembolj, ker je številni obisk lanske alpinistične šole dokazal, da je to delo »Skale« potrebno in zaželeno. Obiskovalci bodo prejemali alpinistično znanje iz predavanj, ki se bodo vršila v zimskih mesecih v dvorani, ki bo namenom čim bolj ustrezala. Predavanja, ki jih todo spremljale skioptične slike, bodo seznanjala poslušalce z našimi gorami, izvedeli bodo nekaj zgodovine naše zemlje, o vremenu, o nevarnostih, ki pretijo planincu skoro na vsakem koraku, o živalstvu in rastlinstvu v naših Alpah, o higijeni alpinista, o prvi pomoči v nezgodah in o reševanju v gorah, o planinčevi opremi, o plezalni tehniki in še o marsičem, kar mora vsakega planinca zanimati. Vrsto predavanj bodo pomladi zaključile praktične plezalne vaje na Turncu ter t>o absolventom plezalnega tečaJa dal klub možnost, da izvršijo nekaj plezalnih tur v družbi naših najboljših plezalcev v naših gorah. Natančen program šole in kje in kdaj bodo predavanja, bo »Skala« še pravočasno javila. Prijave pa sprejema klub že sedaj in Jih je treba poslati na naslov: TK »Skala«, Ljubljana, Slomškova ul. 1, najkasneje do 15. decembra. Otroci gradijo železnico Prvo železnico, ki so jo zgradili otroci in je sposobna obratovanja, imajo v Tiflisu. Kakšnih 500 učencev tamkajšnjih šol jo je zgradilo v mestnem parku v prostem času, dovršili so jo pred kakšnimi tremi meseci in se je občinstvu tako priljubila, da se je ž njo vozilo doslej že preko 65.000 oseb. Proga ni haš dolga, znaša komaj 400 ni) a uspeh je otroke tako opogumil, da nameravajo dograditi Še 600 m. Na progi obratuje lokomotiva s tremi vagoni, pravkar so otroci dogradili le četrtega, a poleg obstoječih dveh ^postaj«, dovršujejo §e tretjo. daje pri majhnem stroška za tok tako , kakor žarnica ^^^^^ izvrstno svetlobo Tuntfi tuihci v dvcjnl vijacnicC *i$o1stcf na hegu v smrt Zadnji dnevi velikega ruskega pisatelja in misleca Danes pred pet in dvajsetimi leti je izdihnil na mali železniški postaji v Asta-povu največji roški mislec svoje dobe, Lev Nikolajevič Tolstoj. svečenikov. Tudi neka dama iz višje aristokracije si je prizadevala, da bi Tolste, ga pridobila za cerkev. Grofica Tolsta, ki je še vedno niso pustili k bolnikovi po. stedji, je bila strašno vznemirjena in je hlipala. Zvečer je sprejela guvernerja, škof Izidor je pozval Tolstega, naj se vrne v naročje pravoverne cerkve. Po napadu sla.bosti je dejal Tolstoj .svoji hčeri: »Svetujem vam vsem pomisliti, da je na svetu mnogo ljudi, vi pa vidite samo enega, mene .. .c je ležal ves dan Zvečer so ga odnesli v naročje zemlje. Nesli so krsto z njegovi, mi ostanki skozi vel;k sadovnja.k. Nad grobom se je sklanjalo staro drevo, na njem je bil obešen venec. Ta venec so obesili tja proti volji pokojnika, ki se je branil vsakršnega ponipa. Da bo banal. nost še bolj poudarjena, naj sledi naroči, lo za ta venec: »Postojni načelnik D D. Naumov v. V. Eljutinu. pomočniku postajenačelnika r Moskvi: Kupite in pošljite z vlakom št. 8 kovinski venec s porcelansikmi cvetkami, rabljev 50 do 60 « Tragedija na morju — Brod&lomci „SiIvarhaie!a", ki se je razbil ob filipinskem otoku Luzonu Lev Nikolajevič Tolstoj z Poročila o zadnjih dnervih L. N. Tolste, pa, o njegovi smrti in pogrebu obsegajo tisoč eno in osemdeset brzojavk, vseh »spisov, ki se tičejo teh dogodkov, pa je bilo gotovo še več. Med njimi so sporo, čila orožništva, policije, železniške oblasti, cerkve in tiska. Besede, ki jih vsebu. jejo ti dokumenti, so pretresljive v svoji kratkosti in ne potrebujejo nobenega pojasnila ali dodatka. Prvi brzojav se je glasil: Orožniški postaj evodja Puškov: >V vlaku št. 12 tukoj pogledati, če se vozi v njem pisatelj Lev Tolstoj. Ce se je vo. zil, ugotoviti, kje je izstopil. Brzojavite mi o tem«. Ta brzojavka ima datum 31. oktobra (pc. starem) 1910. Oddana je bila popoldne ob treh 20 minut, še isti dan ob 7. uri 43 minut je imel stotnik Savickij v rokah zaželjeni odgovor: »pisatelj grof Tolstoj je zbolel v vlaku št. 12- Postajni načelnik Osolin ga je sprejel v svoje stanovanje«. Družinske razmere Tolstega so bile znane ne samo v Rusiji. Večkrat je skušal zbežnti z doma, toda posrečilo se mu je to šele v dva in osemdesetem letu. Odpravil se je na pot s svojo hčerjo Aleksandro. drjem Makovickim in strojepisko. Med vožnjo je zbolel. Aleksandra Tolsta je to brzojavno sporočila najboljšemu prijatelju svojega očeta. V. G. čertkovu, ki mu je sporočila tudi naslov: postaja Astapovo. Brzojavka navaja, da ima Tolstoj 39.S temperature in pravi, da je spremstvo v strahu zaradi materinega prihoda. Kako je tisk tnko hitro i-zvedel za Tolstega beg in bolezen, še ni pojasnjeno. Dejstvo je. da so začeli listi že koj prvi dan oblegati postajnega načelnika Osolin a zaradi podrobnosti. On pa je odgovoril, da Tolstoj ne želi. da se piše o njem. Navzlic tej želji so se prijpedjaii v Astapovo kmalu roji novinarjev. Začeli so oblegati postajno poslopje. Prvo obvestilo svefcem Aleksandra je brsojavila sestri Tatjani 'n bratu S.-rgpju. da ju želi videti- To je bilo 2. novembra. Ponoči pu se je pripeljala v Asta.povo Tolstega žena z nekaterimi sinovi in zdravnikom. Stanovali so kar v vlaku, ki so ga porinili na stranski tir. Vrata poslopja, v katerem je ležal bolnik, so bila z j prta. Taman Torpedovka in ccla vrsta parnikov, ki so pr hiteli na p- moč, so m r-ili gledati brez moči nečloveški boj teh brodolomcev, ker je bi'o izključeno, do bi se jim v raz-divjanih valovih pribli/al5 ali da bi poslali do njih rešilne čolne. Y«;ak č- ln bi se roz bil brez milost; ob če-eh. Valovi so besneli neprestano preko nesrečn kov. ki &o se držali 7. vsemi napori skale in ki tri dni niso ničesar zaužili. Končno se ie morie toliko pomirilo, da so mogli rešilni čolni do njih. Mno'o oseb so med tem valovi odnesli v globino. Med t siimi ki jih pogrešajo, ie tudi kapitan p »nesrečenega parnika. O njem pravijo, da je razbito ladio ostrvil šele v zadnji minuli, da bi se rešil s p\avanjem- N'a hrbet si je bil privezal p-as nekega potnika "'eden je dosegel rešilno čer, pa je izginil v morju. Statistika in boksarski ma£ch Joe Louis proti Maksis Baeru Kakor naknadno poročajo, je zahtevalo za boksarski mateh. v katerem sta se Joe Louis in Maks Baer tepla za naslov svetovnega prvaka, 40 0 časnikariev iz vseh dežel sveta proste vstopnice. Na razpolago pa je bilo »samo« 450 takšnih vstopnic. K re-porterskim sedežem oh ringu so napeljali 150 posebnih telefonskih in brzojavnih vodov. Stadion ie zasedlo 95.000 gledalcev, ki so plačali. Med niimi je bilo 20.000 zamorcev in 15.000 žensk. Na tisoče ljudi z vstopni- cami pa ni prišlo do svojih proslorov, ker so drugi tisoči zastavljali vhode in ni mogla proti tem niti armada 3000 policistov opraviti ničesar. Petde=et posebnih vlakov je pripeljalo radovedneže v Ne\vyork in skoraj vse letalske proge, tudi tista iz Los Angelesa v NeuTorku. so bile razprodane. Za prenos borbe po radiu so ameriške družbe plačale 25.000- dolarjev, za filmanje pa 57.000 dolarjev. Film so še i«ti več^r prenesli na »Normandijo« in so ga že v ponedeljek predvajali v Gaumontovih kinematografih londonskega West-Enda Minister na bojišču Bivši italijanski finančni minister G u 1 d o J u n g na čelu svojega vojaškega oddelka v severni Abesiniji Jasna Poljana, kjer je pokopan Tolstoj v Italiji bodo spet lovili ptice pevke Z naredbo italijanske vlade so bile odpravljene vse lovske omejitve, ki so veija* le doslej. Tudi lov na ptice selivke, ki je bil svoj čas prepovedan, ker je ta lov zbujal odpor vsega civiliziranega sveta, Lo spet dovoljen. Po I stoletja že deluje CMD, darujmo še za pol stoletja! Maršal Badogfio v Eritreji Po neke sporočilu agencije Havae t severnega abeeinskega bojišča, pričakujejo« da dospe novi vrhovni poveljnik italijanske armade v Vzhodni Afriki, maršal doglo 26. ali 27. t m. v Eritrejo. Ista ledja, ki bo njega pripeljala, bo odpeljala dosedanjega vrhovnega poveljnika, raaršj-De Bona ▼ Italijo. Po tempu, b katerim «o koncentrirajo abesinske čete, računajo, da pride proti konca decembra do odkjfiln* bitke — če ne bodo diplomatska pogajanja prej uredila tega spora. Obleka ▼ barvi ženskih las Takšne obleke, ki so v barvi podobne svetkv-plavim do temnorjavim lasem, so nedavna prikazovale modelke v Michiganu Ako vas drgnenje in mencanje perila preveč utrudi, potem uporabljajte trenutek v Marše!!len pralni prašek, ki pere mesto vas. DOMAČ SLOVENSKI IZDELEK ! ANEKDOTA Vseučilišče v Kazani (Rusija"! je 1. 1847. izbrisalo iz svojih spiskov nekega nenavadno zanikarnega študenta. Pri odpustu mu je izdalo naslednje izpričevalo:* Splošna pravna zgodovina: napredek slab, marljivost nezadostna, kazensko pravo: napredek nezadosten, marljivost nezadostna, občna zgodovina: dijak vedno odsoten, izredno len, ruska zgodovina: dijak m nikoli pose-eal predavanj, zelo len. Ta vzorni diJak ni l»il nihče drugi kakor Lev Nikolajevič Tolstoj. VSAK DAN ENA Ogabni zarotnik Velieko Dimitrov Kerin je streljal na blagopokojnega kralja s stopnice avtomobila. Polkovnik PioDei (na konja) ga je po smrtonosnih strelih raz sekal s sabljo rOtresol sem se vseh skrbi. Zavarovan «em proti poplavam, potresom, komunizma in plflčevanu davkov. Kaj se mi še »are »Soditi I« (>Judnre-) Kulturni pregled Astapovo Ob 25letnici smrti Leva Tolstega 25!. oktobra po starem koledarju je dva-inosem desetletni Lev Tolstoj nenadno odpotoval z Jasne Poljane. Bila je pozna ruska jesen: mraz, leden veter, prvi sneg. Na skrivaj je zapusti] dom in svojce in nihče ni vedel, kam je krenil, izvzemši hčer Aleksandro in osebnega zdTavmka dr. Dušana Makovickega- Stari volkovi se umaknejo iz krdela, da poginejo na samem. Ali je tudi ta napadalec človeške vesti občutil v sebi podoben gon? Na poti, ki je imela biti poslednja, se je nedavno okrevanega starca polotila pljučnica. Izstopil je v Astapovem, majhni dotlej neznani postaji, ki je zdaj na mah zaslovela po vsem svetu. V preprosti sobi postajnega načelnika so mu pripravili posteljo. Njegovo umiranje med drugimi podrobno opisuje hčer Tatjana, eije spomini na očeta, izišli v pariški reviji »Euro-pe« 15. julija 1923, so znamenit dokument o Tolstem. O dneh, ld naj bi bili samotni — tako samotni, kakor je vsak človek v najusodnejših trrah svojega življenja, — a so po- stala ruska in celo svetovna senzacija, ima" mo dandanes knjig že za majhno biblioteko. 2-ivljenjepisce je posebno zanimal koč-'jiv odnos med umirajočim Tolstem in njegovo ženo Sofijo. Še enkrat sta trčila dva svetova, ki se neugnano borita v človeškem življenju: svet zemeljske koristi -n svet čiste duhovne misli. Svet konvencije in svet prevratnih nazorov- Ženska n asket Trčila sta ruska grofica in čisti evangeljski kristjan. Odnos Sofije do umirajočega moža. ki mu je bila celih osemin-štridieset let zakonska žena, je človeško pretresljiv. Neki slikar ga je opisa! v podobi umirajočega starca, ki ugleda na oknu fantomu podobno glavo svoje žene. Tatjana Tolsta priznava, da so moraili zagrniti okno: Tolstoj se je v blodnjah vročične V ni bal žene in je ni maral videti, v h presledkih pa se je spominjal s p •milovanjcm njene usode. »Bežati, be-. :i... in preganjala me bo-.-.« je mamil v delrriju. Malo pred smrtjo je dejal pričo Tatjane: »No, to je torej konec in . . ničev6!« Po novi injekciji kafre je zopet prišel k sebi in reke] jasno in razločno: »Svetujem vam, da se spomnite drugih reči; na svetu jc mnogo ljudi, drugačnih kakor kv Tolstoj, a vi se venomer bavite samo z Levom-« Njegove poslednje besede so bile namenjene sinu Sergeju: ^Sergej! Jaz ljubim resnico... zelo... ljubim resnico.« Besede Sergeju in človeštvu •.. Tako je umrl jasnopoljanski grof, ki jc pasta! iz velikega umetn.ka strasten ozna-njevalec nravnih vrednot človeškega življenja, zapozneli apostol prvotnega krščanstva, zanikovalec lepote in opojnosti, imetja in razkošja; mislec, ki je hotel z v aro in čustvom preroditi zbeganega človeka v dobi, ko je že ugašal svit titanizma 19. sto'etja in ko so spoznanj naveličani ljudje iskali pomirienia v preprostosti in ponižnosti. Umrl je eden izmed revolucionarjev, ki jih je v najvišji osebi Jezusa poveličeval Renan: revolucionarjev, ki bi hoteli brez krvi. s samo silo prepričanja, odrešiti človeštvo. Umrl je ne cela štiri leta pred svetovno vojno, sedem let pred rusko revolucijo. Obe sta uresničili mračne privide genialnega Rusa. ★ Napačno je, če delimo Leva Tolstega v dve polovici: tu pisatelj, tam mislec in moraiist. B I je človek iz enega kova. Ko se je zagrebe] v množico etičnih spoznanj je bil isti Tolstoj kakor ' tedaj, ko ie ustvarjal množico umetniških podob in enačajev- Vse. kar je počenjal, je inse'^ eno samo žarišče: njegovo močno osebnost, obdarjeno z večno nemirnim srcem in v i do vitim duševnim pogledom. Ni dveh Levov Tolstih So pa spisi, ki jih lahko razdelimo v dve skupini, katerih ena je rezultat takozvane kritične dobe v življenju Tolstega, dobe, ko je vztrajno iskal spora s svojo umetniško preteklostjo, zanikaval samega sebe in svoje delo in vendar pisal mojstrovine, kakor sta »Vstajenje« in »Hadžj Murat« Značilno je, da je danes najbolj zastarelo to. v čemer je videl Lev Tolstoj svoj največji donesek človeški kulturi: njegovo »filozofsko« delo. Zastarelo? Ideje, ki so potekle iz nepogasljive etične žeje, iz globokega stremljenja po boljšem človeku in človeštvu, lahko trajno spravi s sveta samo življenje, če jih uresniči. Uresničene ideje podlegajo tako zvanim zakonom materialnega sveta. Neuresničene se oblikujejo vedno znova in pojavljajo v raznih oblikah med ideali človeštva. »Tolstoj-stvo« je v današnjem svetu brezupno premagano, toda kdo more reči. da so uničene kali. iz katerih je vzklilo? Kakor pšenica iz faraonskih grobov, utegnejo po dolgih vekovih zopet pokazati voljo do rasti. To, kar je učil Tolstoj, so po svoje oznanjali mnogi pred njim, na pr. Ceh Petr Čhelčickij (1390—1460). Nenasproto-vanje zlu je moderna varianta evangelija; po 6vetovni vojni jo je posnel Indijec Ghandi in kdo ve, kje in kedaj se bo še pojavila enaka razpoioženost? Tolstega etika je večna, nje oblika in filozofska utemeljitev minljiva- Naiven je kdor misli, da pod nebom bodočih socialnih sistemov ne bo ljudi, ki bi hoteli klatiti zvezde z neba ali ustvarjati nove variante starih metafizičnih misli. Nekatere reči so globlje kakor sodi o njih praktični Horacij iz »Hamleta«. Ob petindvajsetletnici smrti »trinajstega apostola«, kakor ga je nekoč poveličevala čudaška občina »Tolstojcev«, nam iščejo misli samotni grob v gozdu pri Jasni Poljani. Tam naokrog so njegove breze, ki so zdaj še stresle zadnje listje, v bližini so polja, med njimi vasi. Vse je ostalo isto: življenjski ritem prirode, obzorje, šepet vetra. Toda človeške reči so drugačne: Jasna Poljana je sedaj muzej okoliški mužiki se najbrž pričkajo o kolhozih; če pride iz dvorca sin ali hčer nekdanjega grofa — oba že starca — se nihče ne priklanja do tal. Izpolnil se je del zasanjanega 6veta Levina in Nehljudova. Toda izpolnilo se je tudi to, česar Tolstoj ni hotel. Njegovo literarno delo živi- Epopeja napoleonskih vojn, slike iz življenja ruske družbe v »Ani Karenini«, v »Vstajenju« in drugod, problemi človeške strasti in vesti, ki še niso rešeni, prividi hrepenenja. ki ne bo utešeno. stotine različnih človeških likov, nešteti zapletijaji dobTega in zlega med njimi — To je svet Leva Tolstega. Ljubil je resnico in globoko poznal Človeka, prav zaradi tega ga je strastno — opisoval in hotel dokončno ubiti zver v njem. Ni mu uspelo, kakor ni uspelo niti Jezusu. Delo Tolstega pa bo nosilo v vekove vidni pečat umetnika-genija. In za njim bo stala neizpremenljiva, preprosta, čista, otožna ruska pri oda. In breze za samotno gomilo, ki je taka kakor grob mužikov, bodo še dalje šepetale v vetru: — Kanjčc i — ničev6 . Nastop ge Korene v „Aldf" PTi nedeljski ponovitvi »Aide« je naslovno vlogo pela kot debutantka naša rojakinja ga. Karena. Pred leti je študirala petje pri sedanjem ravnatelju konservato. rija g. Betettu, nato na njegov nasvet dve leti pri sloveči komorni pevk; Elisi Elizza na Dunaju. Po smrti učiteljice se je napotila v Berlin ter nadaljevala pevsko-teh* nične študije 4 leta pri enem izmed najznamenitejših pedagogov Nemčije, pri Konradu v. Zazwi!o\vskcm. Nastopila je tudi že nekajkrat na koncertnem odru v Berlinu z največjim uspehom. Ga. Karena bi morala koncem lanske sezone debutirati na našem odru v vlogi Margarete, a je nenadno obolela* V nedeljo je prejela "svoj odrski krst v »Aidi«. V resnici je skoraj težko reči, da je stala včeraj prvikrat v svojem življenju na gledališkem odru. saj ni bilo na nji opaziti nikake razburjenosti in nesigurnosti. In če je spočetka morda le bila, je izginila v poteku večera in pevka je dosegla v pevskem in igralskem pogledu vsestranski uspeh, ki se je stopnjeval od slike do slike. Presenetljivo odlična je njena pevsko-teh. nična izobrazba, ki se je zrcalila osobito v velikih dramatičnih momentih, kakoT tudi na najnežnejših mestih. Kot začetnica se je krefala smiselno in prožno: poleg tega pa je zelo ugodna in simpatična odrska prikazen. Njen glas je v srednji in nizki legi sicer izdaten, a s tenko meglico zastrt, v višini pa močno probojen, zveneč, četudi nekoliko ozek, morda celo malo re-zen. kakor mošt na vinski meji. .Ga. Karena je skoraj izginila v cvetju in darovih; skoraj ni mogla zadostikrat ustreči burni zahtevi občinstva in priti pred oder. K odločno pozitivnemu prvemu odrskemu uspehu ji smemo brez pridržka če. stitati! Egiptskega kralja je to pot pel g. Tone Petrovčič, ki se je na predvečer predstave vrnil z vokalnim kvintetom iz Češkoslovaške- Razumljiva utrujenost ga ni ovirala in podal je svojo vlogo njenemu igralskemu in pevskemu dostojanstvu kar najprimernejše. G. Marčec se je poslužil v svoji nastopni ljubezenski ariji svojemu glasovnemu obsegu primernejše lege ter je dosegel ob njenem sklepu prav demonstrativen uspeh. V nadaljnjem poteku večera pa se mi je zdel medlejši, nekoliko ohlapne jši kakor spočetka, kar je najbrž kriva prestana razburjenost. Predstave »Aide« postajajo čim dalje bolj zanimive. V vlogi Radamesa se nam obeta g. Franci, radi bi pa slišali tudi n. pr. g. Šimenca in morda g- Kunčevo. ki ju že dolgo časa ni bilo na našem odru. Up a-va bi morda s tem zadela velik dobitek, ker bi podžgal interes občinstva do »Aide« in gledališča sploh ter bi obenem ustregla njegovi tihi želji. —č Zapiskf Zadnja številka »Ljubljanskega Zvona« je vzbudila pozornost tudi na Češkoslovaškem. V »Lidovih Novinah« je poročal o nji dr. Rajmund Habžina, v »Češkem slo" vu« pa dr. Oton Berkopec. K. Stanislavskij, slavni ruski režiser, vodja »Hudožestvenega teatra« v Moskvi, pripravlja obsežno zgodovino svetovnega gledališča. Njegov spis bo obsegaj 7 debelih zvezkov. Dva zvezka sta odmerjena ruski gledališki zg> .levim. Poljske literarne nagrade. Velika nagrada mesta Varšave je bila te dni podeljena mladi pisateljici Poli Gojawieczyski za roman iz varšavskega življenja »Deklice iz Nowolipek.« Avtorica je že znana po romanu »Elizabetina dežela« in novelah »Vsakdanji dan.« Znanstveno nagrado je prejel profesor varšavske univerze J. Lu. kasievicz za svoje filozofsko delo. — Glasbeno nagrado so priznali znanemu skladatelju Szymanovskemu. 1 i k o vn o-u m et nos t no pa kiparju Alfonzu Karny. Prepovedane knjige v Nemčiji. Nemška cenzurna oblast je odredila, da se morajo iz javnih knjžinic izločiti spisi Emila Zolaja Anatola Francea, Blasca Ibaneza in Ječka Londona. Odlični založniki zapuščajo Nemčijo. Iz Nemčije se nreselijo na Dunaj založništva S. Fischer (Berliu), Ruthen in Lohning (Frankfurt), Jakob Hegner (Heflerau) in Piper in drug (Monakovo). Vzrok je značilen: oblastva današnjega nemškega režL ma vsiljujejo založnikom oficielne avtor je. ki jih morajo izdajati z velikimi stro ški in težko izgubo. Večine teh pisateljev nihče ne čita, ker množica hitlerjevskih pristašev sploh ne mara knjig, prijatelji knjig, pa nočejo kupovati manjvrednih proizvodov. Ob istem času pa cenzura za. branjuje kvalitetna dela slavnih pisate ljev. Če se omenjene založbe res presc lijo na Dunaj, postane avstrijska prestol, niča središče nemškega založništva- Moderna abesinska umetnost ;'e razstav 1 jena v galeriji Zak (trg Saint-Germam-des Pres) v Parizu- Najboljši sodobni abesinski slikar je Ato Balačo. Slike so po r.a činu starih cerkvenih ilustratorjev ra/de ljene v več slik. ki jih združuje v .-elito njih osnovni motiv ali vodilna osebnost Razstava vzbuja v Parizu ogromno zanimanje. ©rt Olimpijski drobiž Za poset olimpiade« zim>ke v Garmisch— Partenkirc-henu in letne v Berlinu, bo seveda Nemčija med raznimi drugimi ugodnostmi za tujce pripravila tudi še posebne vozne olajšave Za vse aktivne udeležence, vodje, trenerje, spremljevalce, člane olimpijskih odborov in državnih športnih zvez. novinarje in vse njihove svoce je določena polovična vozna cena od meje do Garmischa, Berlina ali Kiela (kjer bodo tekme v veslanju). Ta ugodnost bo veljala le s pogojeni, da se bo potnik izkazal z olimpijsko izkaznico, ki jih ho izdajal organizacijski odbor v Nemčiji sporazumno z olimpijskim odborom vsake države. Vozni listki lx>do v vsaki smeri vožnje veljavni štiri dni. vožnja se bo smela v vsaki smeri prekiniti enkrat. Obiskovalci olimpiade bodo imeli — če bodo potovali posamezno — vozni no znižano za 33% odstotka. Kazen tega se bodo lahko uporabljali nedeljski povratni vozni listki, ki bodo takrat veljavni od 1. do IS. februarja odn. od 30. julija do IS. avgusta. Te vozovnice bo treba dati v žigosanje pri prireditvah. Po sedemdnevnem bivanju v Nemčiji todo imeli tudi ti potniki večje olajšave. V številkah je slika za nas takšna: Po sedemdnevnem bivanju v Nemčiji bo stala vožnja za posameznika (v eni smeri) iz Ljubljane do Garmischa Din 537.— v II. razr.) odn. Din 315.— (v III. razredu); iz Ljubljane do Berlina na najcenejši progi (tudi v eni smeri) pa Din 841— (v II. razr.) odn. Din 52'2._ (v IU. razr.). Vsa cenejša in udobnejša bodo kaipa takozvana društvena potovanja, ki jih bo pri nas organiziral >Putnik« skupno z zastopnikom organizacijskega odbora za XI. olimpiado v Beogradu, kjer se dobiJo tudi vse podrobne informacije in pa — vstopnice, ki jih je treba zaradi omejenega števila naročiti čimprej. Da bodo imeli naši čitatelji vsaj nekaj podatkov o ceni vstopnic, naj navedemo: Za zftnsko olimpiado so prireditelji izdali tri vrste vstopnic, in sicer splošne vstopnice (od 200— do 80.— RM) za vse prireditve te olimpiade, daljje traJne vstopnice (od 110.— do 55.— RM) za vse športne prireditve na ledu na tej olimpiadi in posebne vstopnice za posamezne prireditve (po ceni od RM 2. —do 10.—). Prav tako todo tudi v Berlinu veljale tri vrste vstopnic, in sicer olimpijska izkaznica (po RM 1C0.— do 40.—) za vse prireditve v olimpijskem stadionu, dalje trajna vstopnica (po RM 40__in 20.—) za vse prireditve v posameznih športnih panogah (nogometu, lahki atletiki i. t. d.) in slednjič posebne vstopnice (po RM 1.— do 15.—) za posamezne prireditve. ★ Olimpijski stadion (ali državno športno igrišče, kakor ga imenujejo prireditelji) se približuje dograditvi. Dela so kljub ogromnemu obsegu razdeljena tako. da bo otvoritev že sredi prihodnje pomladi. V dnevih 23. in 24. maJa bodo imeli v novem stadionu prvo svečano prireditev, v glavnem zato, da bodo obiskovalci dobili pravo sliko o lej veličastni športni areni. ★ Španci se bodo na IV. zimski olimpiadi prvič udeležili olimpijskih tekem v zimskih športih. Za slart so pripravljeni štirje tekmovalci in dve zastopnici nežnega spola. Pravijo, da pride tudi vojaška patrulja. Udeležba vojaških smučarjev bo v Gar-miscliu izredno številna. Poleg Švedske. Norveške, Finske, ItaliJe, Španije, Bolgarije in Švice so zdaj prijavili nastop smučarjev-vojakov tudi Poljaki. Vojaške patrulje bodo >tekle« 25 km. ★ Latviicev pride na Bavarsko 24, iu sicer 13 igralcev hokeja, 3 drsalci, ena posnemal-ka Sonje Hennie ter 5 smučarjev z dvema funkcionarjema. Sicer pa ti zastopniki saveza ne todo prvič nastopili v olinipskih dresih; bili so že v Chamonixu in tudi St. Moritzu. * Bolgari bodo po izjavi glavnega tajnika olimpijskega odbora za berlinsko olimpiado segli precej globoko v žep. Bratje z vzhoda smatrajo, da bo v Berlinu najcenejša in tudi najboljša prilika za ogled take velike mednarodne prireditve. Bolgarija pa hoče tudi aktivno sodelovati v vseh panogah razen v bobu, kegljanju na ledu, kajakih in jadranju. Vsega bo bolgarska odprava štela 100 oseb. Velike lovorike jih ne čakajo nikjer, toda med jahači, strelci in rokoborci imaJo nekaj dobrih moči. • ★ Prvič na zimski' olimpiadi bo 1. 1936 gorel v Garmisch.Partenikirchenu olimpijski ogenj ves čas olimpiade od 6. do 16. februarja. Na griču poleg obeh skakalnic so zgradili 30 m visoko jekleno ogrodje, odkoder se bodo plameni olimpijskega ognja videli daleš naokoli. Tudi ta ogenj bodo — kakor pozneje v Berlinu — izdrževali s propanom, posebnim plinom, ki ga bodo iz majhne hišice pod napravo po ceveh dovajali v stolp. Ogenj bo gorel v veliki sko-deli vrh stolpa z rdečkastorumenim plamenom. V Garmischu so izvedeli, da krožijo po tujem govorice, da se tamkaj med olimpiado gledalci ne bodo mogli naužiti zimskega veselja. Na te vesti razglašajo priredi, tel ji, da je v Garmischu dovolj prilike za izvajanje vseh zimskih športov. Saj vodijo kar tri gorske železnice v najvišje gorske predele z najidealnejšimi smučališči, v bli. žnji in daljni okolici je kar 8 jezer ln kup En poizkus vas bo prepričal da je SAMORAD pralni prašek. to je izdelan na podlag? olivnega olja n a | b o 1 j S i J Poizkusite! Zahtevajte vedno SAMORAD pralni prašek. poškropljenih drsalnih ploskev, tako da se tudi prijateljem drsanja ni treba bati za stisko za prostor. * S prijavo Grkov se je število prijavljenih držav za XI. zimsko olimpiado zvišalo na 23. Udeležba Grčije je tem bolj značilna, če se pomisli, da bodo sedaj v družbi severnjakov na snegu in ledu startali tudi sinovi vročega juga in potomci prvih modernih olimpionikov, ki so jim bL li ti športi takrat še neznane stvari. Udeležba v Garmischu bo potem takem za 6 narodov številnejša kot 1. 1932 v Lake Placidu- * Olimpijskih pet krogov so zastopniki nemškega goFrak« ali >Od kr0jačka do ministra« se vprtzori v premrierski zasedbi danes za red Sreda. De-o je izredno zabavno in poslušalci so v napetem, veselem razpoloženju od prvega do posled-njega prizora. Kos življenja našega podeželskega človeka naon predstavlja ljiwiska igra »Vesela božja pote, ki se bo vprizorila are Ji prihodnjega tedna v drami. OPERA Začetek ob 20. Sreda, 20. novembra: Mam'zelle Nitouche. B. Četrtek, 21. novembra: Angelina. Red Četrtek. Petek. 22. novembra: Ob 15. Manon. Dijaška predstava po znatno znižanih cenah od 5 do 15 Din navzdol. Izven. AbonCnte reda B opozarjamo, da imajo za svoj abonma predatavo »Majmzelile Ni-touchej z gdeaio Igličevo v vlogi Denise. Ker je S■ Marčec zbolel, se je moraia Aida preložiti na prihodnji teden. Dijaška predstava v operi bo T petek 22. t. m. popohine ob 15. Poje se opera >Manon< z gotspo Gjungjenac v naslovni partiji. Vsi p.n. statisti in statlstke iz »Kralja Edipa« in »Aide« se naprošajo, da pridejo t petek 22. t.m. ob 20. v diramo k vaji ta »Veselo božjo Poft<. Šentjakobsko gledališče. Začetek ob 29.16 uri. Sobota. 23. t.m.: »Škandal pri Bartietito v:h< (Vzorni 6opro&). Nedelja. 24. t.m.: >S-kan4a.l pri Barttestto-vih.« (Vzorni soprog) Repertoar mariborskega gledališča Sreda, 20. nov. ob 20. uri: »Jenkova proslava«. Četrtek, 21. nov. ob 20. uri: »Beneška noč«. Red C. Znižane cene. RADIO Sreda, 20. novembra. Ljubljana 12; Odmevi iz daljnih dežel na ploščah. — 12.45: Vreme, poročila. — 13: Cas, spored, obvestila. — 13.15: Uverture na ploščah. — 14; Vreme, borza. — IS: Otroška ura: Ročna deda iz papirja (g. Zdravko Omerza"). _ 18.40: Po Wia-njem vzhodu (s. Nande Majnik). — 13: C as, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nac. isra: Lev Tolstoj ob 20 letnici smrti (dir. Dušan Stojanovič — iz Beograda). _ 20: Uvodna beseda. — 20-25'-Prenos koncerta z Dunaja. — 22: čais, vreme, jx>ročila, spored. — 22.15: Za ples tn kratek čas (prenoe ie nebotičnika). Četrtek. 21. novembra Ljtib!jana 12: Pesmi in plesi iz zvočnih filmov na ploščah. — 12.45: Vreme, poročila- — 13: Cas, spored. — 13.15: Radio orkester. — 14: Vreme, borza. — 18: Kmečki trio (gg. Gregorc, Stanko, Nachforg). — 18.40: Slovenščina za Slovence (dr. Ko-larič). — 19: Cas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nac. ura • Sokolsko predavanje iz Beograda. — 20: Operetna glasba — Radio orkester. — 21: Koncert pevskega zbora Glasbene Matice v počastitev sv. Cecilije. — 22: Cas, vreme, poročila, spored. — 22.15: Plesna glasba na ploščah. Beograd 17: Narodne pesmi. — 20: Srbska narodna glasba. — 22: Laihka in plesna muizika. — Zagreb 12.10: Plošče. — 17.15: Orkester. — 20: Prenos ia Beograda. — 2i2.1io: Narodne pesmi. — Praga 19.25: Prenos Musorgskijeve opere »Boris Godtonovc. — Varšava 20: Pester program — 21.35: Pesmi poljskih skladateljev. — 22: Simfoničen koncert. — Dunaj 12.00: Plošče. — 16j50: Moderna glasba. _ 19.20: Slavnostne ©kladbe za trompete in pozaiv. ne. — 20: Dramski večer. — 22.10: Lahka godba orkestTa. — 23.05: Nadaljevanje koncerta. — 24: Ples. — Berlin 19: fira-mei kvartet. — 20.15: Večer komorne glasbe. _ 21.15: Zvočna igra. — 22.30: Orkester in kvartet mandolin. — Miinchen 19: Komorna gLasba. — 20.15: Kakor v Berlinu. — 23: Orkestralen in pevski koncert. — Stuttgart 19: Lahka glasba. — 20.15: Prenos iz Berlina. _ 21.15: Dunajski valčki. _ 22.20: Orkester. — 24: Orkestralen koncert. — Rim 16.40: Mešan glasbeni program. — 20.50: Borodinova opena »Knez igor«. Vremensko poročilo Številke za označbo kraja pomenijo: 1. Cas opazovanja, 2, stanje barometra, 3. temperaturo, 4. relativno vlago v odstotkih, 5. smer in brzino vetra, oblačnost 0—10, 7. padavine v mm, 8. vrsto padavin. Temperatura: prve številke pomenijo najvišjo, druge najnižjo temperaturo. 19. novembra. Ljubljana 7. 762.6, 5.0, 97, O, 10,dež,10.1; Ljubljana, 14, 763.1, 7.6, 80. O, 4, —, —; Maribor 7. 761.5, 2.0, 90, NW2, 5, —, —; Zagreb 7. 7«2.5, 4.0. 90, N2, 5, dež 2.0; Beograd 7. 759.0, 7.0, 90, ESE2, 7, — _; Sarajevo 7. 757.4, 6.0. 90, O, 10. dež'6 0; Skoplje 7. 762.4, 1.0, 90, O, 10, dež' 1.0-Kumbor 7. 759.3, 10.0, 80, NE2, 5, dež 17; Split 7. 759.8, 8.0, 80, NE2, 10, dež 19.0; Rab 7. 760.2, 9.0, 70, ESE2, 6, dež, 7.0; Rog. Stotina 7. —, 1.0, 96, NI, 10. dež, 13. Temperature: Ljubljana 7.8 4 8; Man-bor 9.0, 1.0; Zagreb 9.0, 4.0; Beograd 9.0, 6.0; Sarajevo 13.0, 3.0; Skoplje 110 ')0; Kumbor —, 3.0; SpMt 16.0, 7.0; Rab 7.0; Rog. Slatina 50, 1,0l Zane Grey: 2 Teksaški jezdec Vse to se je Duanu po bliskovo izpremenilo v resničnost. Stopil je korak naprej, z orožjem pripravljenim, da bi prehitel Bainov gib. A Bain je ležal na hrbtu, samo prsi in oči so mu še utripale. Kako čudno! Kri mu je bila izginila iz obraza, in tudi spačen ni bil več! Peklenšček, ki je živel v Bainu, je pobegnil! Zdaj je bil trezen in pri zavesti. Izkušal je govoriti, pa je samo lepetal. Oči so beračile za trohico človeškega sočutja. Izpreminjale so se, se zavile in otrpnile ... E>uane je globoko zasopel in spravil samokres v tok. Čutil se je hladnega, mirnega, brez strahu. »Blaznež!« je zdajci srdito planilo iz njega. Neki cowboy, ki je bil očividno pravkar vstal izza igralne mize, se je sklonil k Bainu in mu raztrgal srajco. V roki je držal karto, pikov as; to je položil Bainu na prsi, in as je pokril obe drobni luknjici, natanko tam, kjer je bilo Bainovo srce. Duane se je obrnil in jadrno stekel proti domu. Le to je še slišal, kako je nekdo dejal: »Sodim, da je Cal izkupil, kar je zaslužil! Buck Duane je imel svoj prvi poboj! Kakršen oče. takšen sin!« Drugo poglavje Spet in spet se je pozneje vračala misel, ki mu ni dala miru: lahko bi si bil prihranil zavest, kako strašno je ubiti človeka. A ta mah še ni čutil ničesar. Rešil je bil občestvo pijanega, bahavega in prepirljivega cowboya. Ko je pa prišel do vrat domačega dvorišča in zagledal strica, ki je stal zraven obrzda-nega, osedlanega in natovorjenega konja — poljska steklenica, laso, vsaka reč je bila na svojem mestu — mu je presunilo dušo nekakšen udar. Posledice njegovega dejanja, ki nanje pravkar še niti mislil m, so mu jasno stopile pred oči! Pogled na konja in strica ga je spomnil, da bo poslej begunec brez doma. Brezumen srd ga je obšel. »Ta prekleti, blazni norec!« je jezno vzkliknil. »Srečanje z Bainom ni bilo velika reč, stric, da veš. Čevlje mi je oprašil, to je vse. In zato moram zdaj bežati!« »Fant, ali si ga po tem takem — ustrelil?« je hripavo vprašal stric. »Da. Pri njem sem stal — in videl, kako je umiral. Storil sem mu, kar je hotel on meni storiti!« »Saj sem vedel. Zdavnaj sem vedel, kaj bo. A zdaj nikar ne zapravljajva časa s tem, da bi tarnala nad prelito krvjo. Izginiti moraš iz mesta, izginiti iz okolice!« »Mati!« je zaklical Duane . »Ni je doma. Čakati ne moreš. Jaz ji povem — to, česar se je zmerom bala.« »Moj Bog, stric, kaj sem storil!« Široka ramena so mu drgetala. »Čuj, fant, in misli na to, kar ti pravim«, je resno odvrnil starec. »Nikoli ne pozabi. Grajati te ne more nihče. A veseli me. da ti gre do živega, ker vidim, da ti srce ne bo zakrknilo in okamenelo. Grajati te ni mogoče. To je Teksas. Sin si svojega očeta. In dandanašnji so divji časi! Zakon, ki ga zdaj prinašajo jezdni redarji, ne more čez noč predrugačiti življenja. Še tvoja mati, ki je dobra in pobožna žena, ima svoj delež pri tem, da si postal tak, kakršen si v tem trenutku. Bila je iz pionirjev — iz borbenih pionirjev te dežele. Tista leta divjega časa, preden si se ti rodil, so v njej razvila nagon, boriti se, rešiti si življenje in svoje otroke, in ta nagon je v tebi še živ. Mnogo let bo še trajalo, preden zamre v mladini, ki je rojena na Teksaškem.« »Morilec sem«, je rekel Duane in se zgrozil. »Ne, fant, nisi morilec. In tudi nikoli ne boš. A usoda je hotela, da postaneš človek brez miru, begun zunaj zakona, dokler ne pride čas, ko se boš smel mirno vrniti domov.« »Zunaj zakona?« »Tako sem dejal. Če bi imel kaj denarja in vpliva, bi se mogli spustiti v pravdo. Pa nimamo ne tega ne onega. In zdi se mi, da vešala in ječa niso pravi kraj za Buckleya Duana. Zateči se v divjino, in kamorkoli pojdeš in karkoli boš delal — bodi mož. Živi pošteno, če bo mogoče. Če boš moral živeti z drugimi izobčenci, ne izkušaj postati slab. Podobna usoda, kakor je tvoja, je marsikoga gr.ala za Rio. Ako prideš med te ljudi, se ogiblji prepira. So tudi izobčenci, ki niso slabi. Ne pij in ne igraj. Ne bom ti zabičeval, kako ti je ravnati, če pride kdaj do streljanja, kar se tako rado zgodi. Domov ne moreš. Če pride čas, ko bo ta reč pozabljena, ti pošljem glas v obmejno deželo. Prej ali slej te bo našel. To je vse. Bodi mož in zdrav ostani!« Duanu se je meglilo pred očmi in grlo mu je bilo kakor zadrgnjeno, ko je prijel strica za roko in se molče poslovil od njega. Nato se je skokoma pognal vrancu na hrbet in odjezdil iz mesta. Jahal je z vso hitrostjo, ki mu jo je dovoljevala skrb za konja, iu predirjal kakih petnajst ali osemnajst mifj. Nato je jel jahati počasneje, in njegove misli se niso več tako do zadnje ukvarjale s konjem. Minil je nekaj staj, in ljudje so ga videli. To mu ni bilo prijetno, in ubral je staro pot, ki je vodila čez polja. Pokrajina je bila ravna in revna; le kod pa kod je raslo po nekaj meskitovcev ali nopalovcev. Časih so v daljavi zamrleli nizki griči. Duane je mnogokrat lovil v teh krajih in je vedol, kje je bilo treba iskati paše in vode. Ko je prišel v višjo lego, se ni ustavil na prvem kraju, ki je bil pripraven za taborenje, ampak je jahal kar naprej. Dospel je ua greben nekega poholmja in zagledal pod seboj precejšen kos dežele. Bila je siva in enolična kakor vsa pokrajina, ki jo je bil prejezdil. Kar koprnel je, da bi videl širne šir-jave in spustil oči po tisti veliki divjini, ki je ležala nekje na jugozahodu. Solnce je šlo že za hribe, ko je sklenil prenočiti v primernem kraju, kamor je bil dospel. Odvedel je konja na vodo in si poiskal v ravni dolini mesto za taborenje. Srečaval je stara taborišča, ki se jih je dobro spominjal. A zdaj mu niso ugajala, in pomen izpremembe, ki se je bila izvršila v njem, mu ta mah ni bil na misli. Nazadnje je našel samoten prostor v zavetju gostih meskitovcev in hrastov, dovolj daleč od stare poti Snel je konju sedlo in prtljago. Ko je iskal med svojimi rečmi kopče, da mu konj ne bi ušel, je videl, da mu jo je bil stric pozabil priložiti; in zdajci se je spomnil, da pri tem konju še nikoli ni bil rabil take priprave. Odrezal je kos lasa in si pomogel z njim, in Duane ga je moral zgrda pognati na pašo. kakor je vedel in znal. Konj pa ni bil vajen ovire, Duane si je zakuril majhen ogenj, si skuhal večerjo in jedel. Po opravljenem delu je sedel in si natla-čil pipo. Mrak se je bil izpremenil v temo. Nekaj bledih zvezd je bilo pravkar zasijalo. Nad globokim, nepretrganim brenčanjem žuželk se je razlegala večerna pesem taščic. Zdaj je ptičje petje utihnilo, in tišina je postala občutnejša. Ko se je spustila noč in se je zazdel kraj še bolj samoten in zapuščen, je obšlo Duana čuvstvo olajšanja. Mahoma se je zavedel, da je nervozen tn da mu nekaj ne da zaspati. To ga je osupnilo in jel ja misliti nazaj, da bi obračunal s seboj o svojih nedavnih dejanjih in njihovih razlogih. Lzprememba. ki jo je bil povzročil en sam dan, gra je spravljala v začudenje. On. ki je bil zmerom tako prost, miren in srečen, posebno kadar je bil sam in sredi narave, je bil postal v nekaj urah neprost, resen in poln skrbi. Tihota, ki mu je bila prej tako sladka, mu jo bila zdaj samo sredstvo, da bi mogel bolje slišati preganjalce. CENE MALIM OGLASOM Po 50 par za besedo, Oin 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi ln ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo. Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek 7.a enkratno objavo oglasa Din 20.—,. Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.—. v - vi,;v »^^Jm^M^,m' Ponudbam na šitre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od Oglasnega oddelka »Jutra« l^S« T m t,-«. odgovor, priložite IMSl v znamkah Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.— Vsa naročila in vprašanja, tičoča se malih oglasov, je naslavljati na: Og^snt oddelek „Jutra", Ljubljana. Službo dobi BceUa 1 Dia davek 1 Oin. n šifro ali daianjt . a«lovo 5 Dia Najmanjši 'Dt>eli 17 Din. Mlad prikrojevalec i* moško perilo (posebno ovratnike) lobi mesto. Ponudbe »Januar« na ogl. odd. Jutra. 2S4S1-1 Vsak. iieseils 50 par; davek Diu, u dajanje uaslova 5 Oin, naimanjši tnesek 12 Oin Natakarica oil&cla, zmožna kavcije, želi ilužbe takoj ali L de-ctinbra. Ponudbe na ogl. {vid. Jutra pod »Dobra natakarica«. Službo d,'b: takoj pn gradbenem nnd;et.iu zanesljiv pošten in vesten delavec-fekae -!;ladi£čnik). Ponudbe na Iv-I. odd. Jutra pod šif-o »Stavba«. 2&I95-2 Mesarski pomočnik pr« za pol leta breiplačno t. jkf.eiral v večjo mesnico. Ponndbe ca ogl. ndd. Jutra pod »Tudi izven Ljubljane«. 33i!rt>-2 Frizerka vešča železne, vodne, trajni' ondnlncije in barvanja, i*če službe. Ponudbe na o"! odd. Jutra pod • Stališ. 2SKJ7-2 Radiotehnik dobro verz:ran s popravilih kakor tnd.i konstrck'-iji najmodernejših tirejemn:-k">v, išče primerno službo. Vešč nemškega, »lovenske-sr, in srbohrvaškega jezika. Cenj. pi,da 'n simpatična, lepe zunanjosti. iSče slu/bo v b.djši restavracija ali kavarni. Nastop tako). Naslov v podružnici Jutra v Celin. 35506-2 Mlado dekle ImfcelisMtno. ljubitelji«-« otr >k. teli priti k boljši rodbini kot vzgojiteljica :n varuhinja otrok. Ponndbe na podrntnlco Jutra Maribor pod »Dobra vzavva«. Absolvent trgovske akademije, t «M- niem nemščine italijanščine. francoščine :n ajiglo-ščine, išče mesto Prevzc me tndi InstrnkeJj«. Naslov t vseh poslovalnicah Jutra. 25511-2 B^rJ-o > Oin. lavek 1 L za Šifro ali daianie naslova 5 Din. Najo>ani4i toesek 17 "Io. Vajenko spretno ki ima veselje do šiVtnja. sprejme takoj milni salon Naslov v v-eh poslovalnicah Jutra. 25497-44 Beseda I Din. .lavek 3 Din. ta iifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din Akademik sprpime instrukcije ni^ješol-ca po zmerni ceni. Naslov v v^li posloval. Jutra. Osmošolec (realfan) sprejme instrukcije v vseh realčnih predmetih po nizki ceni. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 35499-4 Seseda 1 Din, davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Hubertu9 aeprem»«l>». moški ta lurnski 260.- Din. jtreek-' i tapue« 145. Dta. traneb soatk anpregoiran saict, 4S».- Dui. on m t>are» od Din 4S. aaj>rej. ioblte pri PRHSKERJU. 8v P* te« 14. 5 » Nov tricikelj močen, prodam aH zamenjam za kopalno banjo ali peč ali kakršenkoli trgovski inventar ali za špecerijsko blago. Naslov v v.*el! poslovalnicah Jutra. 26'64-6 Ročni voziček (čira.) po;x>!noma nov, ngodno naprodaj, letotrm rudi dve novi tehtnici ^'ena dec-imalkal. Naslov v vsth poslovalnicah Jutra. Ženski plašč lep črn. poceni prodam. — Ogleda se: Kapiteljska 7, pritličje. Železne peči dobro ohranjene, 5 komadov. proda ABC, Ljubljana Medvedova c. 8. tele-!on 2-1-4-1 [poleg ?oreoi. kolodvora). 35501-6 Seseda t Din davek 1 Din. za iifro ali dajanje naslova 5 Oin. Naimanjši mesek 17 Din. Kislo zelje, repo saj-mo prvovrstno po brezkonKurenčni ceni vsake amožlne dob2 vlja Homan LJubljana Sv. Petra c. SI. tel. 35—39. 24450 33 »etedk I Oin. Javek ? Oin. u iifro ali dajanje -asiova > Dia. Najmanjši tnesek 17 Din. Avto Peugeot 201 malo rabljen, 4 sedežen dobro ohranjen pripraven ki potnike, prodam Zamenjam ga tudi za blago, defcelne pridelke, ma-nufaktu.-o in špecerijsko blago, tivino. vino ter ostalo vsakovrstno blago. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pet geotc. 2615:! v 0 Oe.-eda t Din. davek * Din ta šifro ali dajanje »asiova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Perzijsko preprogo Jooro ohranjeno. Snpini Plačam »»>—HI00 D;u n Ponudbe pod šifro »Pref.ro ga-« na ogl. odd. Jutra. •25156-7 Kupim delikatesno stojalo in registrirno blagajno. Ponud-b. r.a ogl. odd. Jutra ood »Resen kupec«. 25483-7 Glasbila Seseda 1 Oin, davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši tnesek 17 Din- Kontrabas dobro ohranjen, kupimo. — Ponudbe na Sokolskn društvo Vič. 28186-26 Beseda 1 Din. davek J Dio, ta šifro ali dajanje aaslova 5 Din. Naimanjši tnesek 17 01» VJožnice vseb bank nakup, prodaja m -.aioga, vseb vrst posojila kulant-oo in zanesljivo »F1NAJJ C1ER« Zagreb. Preobražen- ska 2, telef Interurb. 14-09. ••• Naročila la dravsko banovino »prejema eastopnik Grašek Jože. Ljubljana. Gledališka ul. 4. telef.-Interurb. 33-(Vl. 2SO-16 Knjižico od Din -50.000 Mestne hranilnice Ptuj. prodam Mo-horko. Maribor Aleksan-irova ]'j.i. 20610-16 Y jnfrjem Kovačijo z orodjem dam v najem. Tesno pri Mariboru, Ptujska c. 56. 35470-17 Restavracijo v Ljubljani, najboljše vpeljano. i vs m inventarje.m. nzodno prod,iin Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod Slučaja« ^riiika«. iiiao 19 Lokal na sv. Petra c&stii št. :X>, kjer je te nad K) let vpeljana trgovin« i usujeiu, oduam. 1'oizve s« Sv. Petra cesta 29. 35606-19 Gostilno oddam na račun v bližini Ljubljano. Potrebna kavcija 4.O00 Din. Naslov v vseb poslovalnicah Jutra 85500-19 Beseda I Din. davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Posestvo z gostilno prodxm na prometni točki, iahko i-e parcelira, je llrVO kv. ui sveia. event, prodam tudi polovico is pekarno, ker na daleč ni nobene. Plačilo v hranilnih knjižicah. Naslov v v vseh poslovalnicah Jutra. 36515-20 Seseda t Din, 'lavek $ L za šifro ali daianje -a«io»a i Dio. Najm*n'il znesek 17 Din. Ročni kovčeg »e je izgubil ob selitvi ia Si očakov v Limbuš j vat-nint dokumenti v vrednosti Din 10(>0. Pošte® naj-litol' ga naj vrne prosi nagradi na posestvu pajt-.ei, LLmbuš. £2222223253 R»seila 1 Din. davek 3 Din. za šifro al) dajanje -asiova 5 Jin. Naimanjši tnesek 17 Din. Dvosob. stanovanje zaprto, j pritiklinami. v Langusovi uliei št. 5. tik ob tramvajski postaji, oddam po ugodni ceni za december. Ogled od 2. do 3. 335112-31 Dvosob. stanovanje komfortno, s kabinetom in pritiklinami, oddam s 1. januarjem. Naslov v trgovini JainnLk, Tyi'5fva 82. 35011-31 Stanovanje 3 sobe, kuhinja, kopalnica s pliiiom. soba za služkinjo, oddam za 1. januar. Kocenova ul. 9. istotam oddam tudi opremljeno ali prazno sobo. £>56:6-31 Trisobno stanovanje v i. nadstropju, na Trnovskem pristanu 40 zraven nove zapornice. oddam. Parketi. elektrika, seli dan sončno. Vselitev takoj ali 1. februaria. 25194-31 m HXL wm Beseda t Oin. davek 3 Din. za šifro ali daianje naslova b Dia. Naimanjši tnesik 17 Dia. Sobico s posebnim vhodom, oddam v oo»i stavbi. Ogleda se od 9. dopoldne do 3. popoldne. Naslov v vseh po->iovalnic«ti Jutra. 35502-33 Sončno sobo popolnoma ssparirano, oddam stalni osebi s 1. decembrom. Naslov v vseb poslovalnicah Jutra. 3f>4(» 23 2 opremljeni sobi oddam skupno ali posamezno stalnemu gospodu pole® Zvezde. Naslov v vseh poslovalnica1? Jutra. 25188-:» 322 S t RraB&iaWr Beseda I Din. davek 3 Din. šifro ali dajanje naslova 5 Dio. Najmanjši '.nesek 17 Din. Veliko prazno sobo v centru iščem. Ponudbe na ogl. odd Jutra ood » i'očeu plaonik 22«. 35-»! -2?.a Sobo iščeta dijaka. Ponndbe na ogl odd. Jutra pod »Ne daleč«. 2&f79-23a Opremljeno sobo s štedilnikom ali souporabo štedilnika, iščem. Po-nudbt na ogl. odd Jutra pod »Snažno in takoj«. 2£>172-33a Urafolog in hirosof N. Sadlncki v Mariboru. V sag kll}ent dobi »ismene nasvete, ki mu morejo koristiti skozi vse življenje. Obiske po hišah vršim po 7. url zvečer po dogovoru. Sprejema: Vsa-k dan od 9—:2 n 2—7. Naslov: Maribor. hotel »Pri zamorcu«, soba 26. 2.TG07-3H Kupulte domače blago! Komfortno stanovanje obstoječe iz treh sob, kabineta in pri-tiklin se odda s 1. februarjem na Miklošičevi cesti. Informacije se dobe v pisarni Delniške tiskarne d. d. v Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 16. Slivovka pristna Naravni destilat. — Zelo poceni na debelo in drobno pri A L K O " Gosposvetska c. 13 Dvorišče Kolizeja. »» Svetli premog 5600 kalorij; 1 tona, koksovec 385 Din, 50 kg v vrečah 22 Din; bukova drva, žagana 85 Din kub. meter, cepljena 95 Din; bukovo oglje 0.75 Din kg — dostavljeno na dom nudi A. P U T R I C H, Dolenjska cesta št. 6. vfed mestom ln deželo posreduje Jutrov mali oglasnik Pišite še danes! OSTANKI MAKI-BOKSKIH TEKSTILNIH TOVAJRN brez napak, pnstnobarvm. samo boljših kvalitet, v kosih, primernih za obleke, rjuhe, moško, žensko, namizno in posteljno perilo, v paketih, vsebujočih od 10 do 20 m razi. blaga Vsak paket samo Din 107.—. Za enkrat razpošiljam poštnine prosto po povzetju »Paket serija B/2« s vsebino mookega, ženskega namiznega, po-stelnega perila in rjuli ter »Paket serija D« z izključno toplim zimskim blagom. Neprimerno vzamem nazaj in zamenjam. Na zahtevo pcšljem tudi vzorce. Pišite takoj na »»Kosmoss« razpo-šiljalnico ostankov - Marib. Tekst. Tovarn ofARIBOR, Dvora«o-va cesta L uspehov na en oglas v »JUTRU« Qutmo zastopstvo za. J«goot«rB° KUjrer in ifcog. Zagrrih KLJUČ SVETS U V« J! Typa 944 A Din 120 — mesečno. Tvpa 944 A 2-}-l cevi»A radio prejemnik z vdelanim dinamičnim »vočnikom, skala z izpisanimi imeni postaj Cena .....Din 1995.— na obroke naplačilo Din 159.— in 18 obrokov po . Din 120.— H. SUTTNE1 PREJEMNIK PRVOVRSTNA IZDELAVA »NIZKE CENE DOLGOROČNO ODPLAČEVANJE % Zahtevajte brezplačno predvajanja pri zastopstvu Ljubljana, Celje, Aleksandrova 6 Aleksandrova 9 Mestni pogrebni zavoo Občina Ljubljana Globoko užaloščeni sporočamo, da je naša srčno-ljubljena soproga, mati, sestra, snaha in svakinja, gospa Slavica Dolinšek roj. Župan dne 18. t. m. mirno v Gospodu zaspala. Pogreb nepozabne bo v sredo, dne 20. novembra 1935 ob 4. uri pop. izpred mrtvaške vežo splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 19. novembra 1935. ŽALUJOČI OSTALI. ZAHVALA vsem, ki so osebno ali pismeno izrazih sočutje ob izgubi zlate hčerke, ljubljene sestrice TONČKE PEZDIRC vsem darovalcem Številnih vencev in cvetja, sokolskim društvom, ki so prihiteli s prapori, požarni brambi, godbi, mnogoštevilnemu spremstvu iz raznih krajev in jo zadnjikrat spremili, posuli njen grob s cvetjem, izrekamo prisrčno zahvalo. vuadec v Belikrajini, 17. novembra 1935. Neutolažljiva rodbina: PEZDIRC. U rejuje Davorin Ravljen, Izdaja ta konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar, — Za Narodno tiskarno d. d, kot tiskarnarja Prano Jezersek. — Inneratnl del Je odgovoren Alfljl fiflfC&k, »Jfd| Dobljaru