Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld 40 kr. ž Naročnino in oznanila (in s era te) vsprejema uprimil&tvo In eksprdlvlju v ,,katol. Tiskarni'4 Kopitarjeve ulice St. 2. j . . . 19 .. V a^inistraciji prejeman velja: g Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Z* celo leto 12 irld., za pol le.a 6 gld., za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld. J v V J l°- V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Vredništvo je v SemeulSkih ulicah St. 2, I., 17. Posamne Številke po 7 kr. Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne Vredništva t e i e f o n - š t e v. 74. sir. V Ljubljani, v četrtek 22. septembra 1898. Letnilc .XXVI Katoliško-narodna stranka in vlada. »Vaterland« z dne 20. t. m. piše: »Vidi se, da je včerajšnji posvet zaupnikov desnice pri ministerskem predsedniku veljal poglavitno formalnim vprašanjem pri zopetncm sestanku državnega zbora. K tem formalnim vprašanjem spada tudi postopanje nasproti opoziciji, odnosno obstrukciji, v katerem oziru pa je naravno razgovor zamogel biti le akademičen. Da se je šlo poglavitno le za formalna vprašanja, sledi tudi iz okolnosti, da so sc k temu razgovoru povabili tudi vsi trije predsedniki. Tako celo predsednik d r. p 1. F u c h s ni prisostvoval konferenci kot designiran zastopnik katoliške ljudske stranke, temveč le kot predsednik. Isto velja od podpredsednika d r. Ferjančiča. ki je vrhu tega, kakor čujemo, sam izrecno izjavil, da se ne čut^ opravičenega, zastopati svoj klub, ker je v to v prvi vrsti poslanec Povše poklican. Ker se toraj meritorična politična pogajanja niso vršila in je dr. Ferjančič izrecno izjavil, da se le kot p o d p r e d s e d -n i k (zbornice) udeleži konference, zgubi pritožba ljubljanskega »Slovenca« mnogo na veljavi.« Ce ima ta oficijozen komunike namen, kato-liško-narodno stranko potolažiti, potem že naprej lahko rečemo, da svojega namena ne bode dosegel. Nas dr. Ferjančičeve izjave pri zadevni konferenci prav nič ne brigajo. Mi se držimo le tega, da je grol Thun p o p o 1 n o m a p r e z r 1 , povabiti h konferencam zaupnika slovenske delegacije posl. Povšeta. To dejstvo, za katero se v tej aferi jedino gre, potrjuje tudi »Vaterlandov« oficijozni komunike. O konsekvencah bodo sklepali danes katoliško - narodni poslanci v sporazumu z vodstvom stranke! Parlamentarna posvetovanja. Minoli so dnevi tihega tedna, dnevi velike žalosti, ki se je zgrnila kot svinčena teža nad cesarsko hišo in celo državo. Žalostni spomini na grozno nesrečo ostanejo z neminljivimi črkami zapisani v globini udanih src narodov avstrijskih, ki tvorijo živo trdnjavo vladarskemu prestolu. Vsled te obče žalosti prestanejo sicer vse jubi-lejske slavnosti, toda ravno sedaj je presvetli cesar oni tečaj, okoli katerega se vso suče, ono utočišče, koder naj se zbirajo vso sile in moči skupne države. Pod globokim vtisom zadnjih dogodkov se bode reševala notranja državna kriza, in zato utegne biti prihodnje zasedanje državnega zbora važnega pomena. Mnoga glasila desničarskih strank so minule dni izražala željo, naj bi ob-strukcijske stranko zvile in skrilo svojo boj no zastavo ter trpečemu vladarju no množile ooie8ti m skrbi. Toda li resni glasovi niso našli pravega odmeva, vse nemško radikalno časopisje odgovarja: nemštvo nad vse! Značilno je, da celo glasilo nemških liberalcev na Češkem odgovarja z zasmehom in besediči o nečuveni krivici nasproti nemškemu narodu. V levičarskih strankah prevladujejo radikalni življi, ki žive in se vzdržujejo le od prepira. Zato ne gojimo mnogo upanja, da bi opozicija za letos pokopala bojno kopje in da bi državni zbor rešil o pravem času najnujnejše stvari. Kakor kaže, se grof Thun tudi nič posebno ne trudi, da bi naredil spravo med desnico in levico, sporazumljenje rnej Čehi in Nemci. Kakor smo že omenjali, se je grof Thun itak upiral, da bi se sošel državni zbor. Toda zmagali so Ma-djari, oziroma baron Banffy s svojo zahtevo zaradi formalnosti, ker je bil obljubil v državnem zboru, da se nagodba sklene le parlamentarnim potom. Baron BanfTy hoče torej prosto roko in isto grof Thun. Ako pa se poleže obstrukcija, misli si vlada, dobro, potem naj dalje ropoče par Iamentarni mlin, sicer pa vladaj § 14. Za vlado najnujnejša stvar jo nagodba z Ogersko. Skleniti se mora ali z državnim zborom ali brez njega. Ker pa bi vlada vsaj na videz rada varovala ustavne pravice, zato je grol Thun minoli ponedeljek stopil v dotiko s predsedstvom državnega zbora in nekaterimi zastopniki desnice. Prišlo je v javnost le to, da je posvetovanje bilo le informativno brez vsacega obveznega značaja. Sicer pa dunajski listi objavljajo same kombinacije. Tako je »Reichs\vehr« objavila iz posebnega vira poročilo, kateremu povzamemo nastopno: Vsi so bili mnenja, da morajo takoj priti na dnevni red nagodbene predloge. Nekdo je opozarjal, da bode opozicija takoj pričela s tiho obstrukcijo. Drugi je priporočal, naj se jezikovni naredbi prekličeta (?) ali ustavita. Grof Thun pripomni, da bi to storil le v sporazumljenju z Mladočehi, ker sicer bi bil ta korak brez vspeha. Mladočehi omenjajo, da hočejo pospeševati jezikovni zakon, a dokler ni ta uveljavljen, tako dolgo ne dovolijo, da se naredbi prekličeta. Dr. pl. Fuchs živo obžaluje, da utegne prihodnje zasedanje biti zopet brezvspešno. Katoliška ljudska stranka bi rada vse storila ter zopet prevzela posredovalno vlogo, samo da se delo prične. — Po daljši debati je bil dr. pl. Fuchs naprošen, naj govori z levičarskimi voditelji glede parlamentarnega dola. Sprožila se jo tudi misel, naj grof Thun predloži načrt jezikovnega zakona, ki ga je izdelal sekcijski načelnik Stummer. Kaj pa misli opozicija storiti, še sedaj ni jasno. Ko bi tako dolgo mirovala, da bi se pričelo posvetovanje o jezikovnem zakonu, morda LISTEK. Nesrečni ženin. Angleški spisal Mark T w a i n. Zvedel sem to resnično dogodbo iz pisma mlade dame, katera živi v lepem mestu San Josc"; prav nič mi ni znana in podpisala se je priprosto : »Avrelija Marija«, kar je morebiti le njen psevdonim. Toda nič ne de; njeno mlado srce jc kruta usoda strla skoro popolnoma ; prijatelji in pretkani sovražniki so s svojimi prerazličnimi nasveti mlado damo tako zmešali, da prav nič ne vc, kaj naj stori, da se izmota iz silnih težav in neprilik. V tem obupnem položaju sc obrača do mene in me prosi za božjo voljo, naj ji kaj pametnega svetujem, in to tako ganljivo in zgovorno, da bi morala omečiti srce vsakega kipa. Poslušajte žalostno njeno povest: Pravi, da je spoznala, ko je bila stara šestnajst let, mladega moža Williamsona, ki je bil približno šest let starejši od nje, ter ga pričela strastno ljubiti. Mlada človeka sta se zaročila, in vsi prijatelji in sorodniki so bili zadovoljni. Nekaj časa so mislili, da bode njuno življenje srečnejše, kakor ni bil srečen še noben človek. Toda naposled se je sreča obrnila; mladi Williamson je zbolel na kozah, in sicer tako hudo, kakor si moremo le misliti; in ko je zopet ozdravel, jc bil njegov obraz poln jamic in lepota njegova je bila zgubljena za večno. Sprva je mislila Avrelija, da bi pozabila na Williamsona, toda smilil se ji je nesrečni ljubimec, in sklenila je, da počaka še nekoliko časa in se potem ž njim poroči. Tisti dan pred poroko je pa poskušal "VVilli-amson, kako sc vozi v zrakoplovu, in na svojo veliko nesrečo je padel iz njega in sicer ravno v neko mlako. Zlomil si je nogo in v bolnici so mu jo odrezali nad kolenom. Zopet je hotela Avrelija popustiti svojega zaročenca, toda vnovič je zmagala ljubezen, in dala je Williamsonu nekaj časa odloga, da se popravi. Toda zopet ga je zadela nesreča. Ko so na praznik dne 4. julija streljali s topiči, je zgubil pri ponesrečenem strelu desno roko in malo pozneje mu jo odtrgal stroj še drugo roko. Tolika nesreča je skoro zdrobila Avrelijino srce. Saj pa tudi ni mogla biti vesela, ko je morala gledati, kako daje njen ljubimec kos za kosom od sebe, kajti vedela je, ako se bodo v tem raz- merju zmanjševal, da ga mora naposled popolnoma zmanjkati, ln vendar ni vedela, kako bi ustavila ta nesrečni proces, in kakor je žai tistemu, ki pusti predolgo kako stvar v zastavnici, da jc že ne moro več nazaj vzeti, tako se je tudi ona kesala, zakaj ga ni precej vzela, predno se jc tako nesrečno skrčil. Toda bila je pogumnega srca in sklenila je, da počaka še nekaj časa, naj pride, kar hoče. Zopet se je bližal dan poroke, in zopet je bil "VVilliamson silno iznonajen ! Zbolel je in dobil ošpice ter v bolezni oslepil na obe očesi. Prijatelji in sorodniki, ki so bili mnenja, da so je pokazala Avrelija že doslej bolj požrtovalno, kakor bi mogel kdo od ženske pričakovati, so sedaj zahtevali, da mora Avrelija enkrat za vselej pustiti nesrečnega zaročenca. Toda Avrelija, ki je žc nekoliko omahovala, je rekla visokodušno, (kar se ji mora šteti v največjo čast !) da je vse dobro premislila in da ni mogla najti prav nobenega vzroka, zakaj bi bil Williamson grajo zaslužil. Dala mu je zopet odloga, in on si je zlomil drugo nogo! To je bil žalosten dan za ubogo deklico, ko je videla, da so zdravniki slovesno odnesli vrečo, bi potem vlada preklicala naredbi in kriza bi bila rešena. Razgovor je bil tudi o ogerski nagodbi. Vsi pa so bili prepričanja, da je skoro nemogoče letos dognati nagodbo parlamentarnim potom, tudi ko bi se polegla obstrukcija. Vlada bi morala zahtevati nov provizorij, kateremu bi državni zbor pritrdil, ko bi le obsegal nekaj ugodnejših pogojev za Avstrijo. — Tako imenovani list o zadnjih posvetovanjih. Jutri popoludne ob 1. uri se snide k posvetovanju izvrševalni odbor desnice in ob 5. uri parlamentarna komisija. Posvetovanje bode, kakor se poroča, meritorno. Naravno je, da bode vlada skušala pridobiti večino za ogersko nagodbo. —• Toda mi dvomimo, da bi bil na desnici sploh kateri klub, da bi bil sploh kateri poslanec, ki bi hotel in mogel glasovati samo zaradi ljubega miru za pretirane ogerske zahteve. Najmanj pa morejo to storiti slovenski in istersko-hrvatski poslanci, zastopniki onega prebivalstva, ki vedno zvesto služi državi, a ga prezirajo vsepovsodi ondi, koder išče svojih pravic. Najnovejši dogodki kažejo, da zastopnike našega naroda smatrajo od-ločivni krogi kot peto kolo pri vozu, češ, saj se ne morejo ganiti iz desnice na levo. Toda konec bodi tlaki, konec nehvaležnemu hlapčevanju, ki poraja nezadovoljnost, da, obupnost med našim narodom, osobito v obmejnih pokrajinah. Vemo in priznamo, da je v tem stadiju češko-nemško vprašanje oni tečaj, okolu katerega se suče vsa notranja politika. Toda narod slovenski in hrvatski v Istri more izkrvaveti, predno se napravi sprava med Cehi in Nemci. Naši zastopniki bodo gotovo vztrajali v boju za svoje pravice pri sedanjih svojih zaveznikih, toda odločno, glasno in jasno naj povedo, da smo i mi tukaj, da ginemo in propadamo v narodnem in gmotnem oziru. To morajo naglašati in zahtevati naši zastopniki pri prihodnjih posvetovanjih. Ako pa najdejo pri vladi in desnici gluha ušesa, potem za naše poslance ni več mesta na desnici. Politični pregled. V Ljubljani, 22. septembra. Badenijeva založnica. Znano je, da je naša poslanska zbornica 26. aprila letos deloma po krivdi slovanskih poslancev pritrdila predlogu levičarskih razgrajačev, da se bivši ministerski predsednik grof Badeni pozove na zatožno klop radi tega, ker je pozval policijo v zbornične prostore. Sklenilo se je takrat, da se izvoli poseben odsek, ki na; zadevo natančno preišče in poroča o tem zbornici. Splošno se je toraj trdilo, da ta sklep ni razveljavljen vsled zaključenja štirinajstega zasedanja državnega zbora. Zakon od odgovornosti ministrov določa namreč sledeče: Izvršitev omenjene zatožbe ne more ovirati niti od-goditev, niti zaključenje, da niti razpust državnega zbora. Vsakdo je torej menil, da se bo želja nemških levičarjev lahko izvedla, akoravno je končana dotična sesija poslanske zbornice. Toda t —i—— ——.s katero je že v poprejšnjih skušnjah tako dobro poznala, in ko ji je srce slutilo resnico, da odnašajo zopet kos njenega ženina, čutila je, da se krči njena ljubezen od dne do dne, vendar se je postavila napram sorodnikom še enkrat prav odločno po robu in obnovila zaroko. Malo pred določeno poroko se pripeti nova nesreča. Prihrumeli so Indijanci, in škalpirali so samo jednega moža. Ta mož je bil Williamson. Ravno je hitel veselega srca domu, ko je zgubil svoje lase za vselej, in tisto bridko uro je skoro proklinjal nepotrebno usmiljenje, ki mu je pustilo glavo na vratu. Sedaj je pa Avrelija v resni zadregi, kaj naj stori. Se vedno ljubi Williamsona, piše z resnično ženskim čustvom — še vedno ljubi to, kar mu je še preostalo — toda njeni sta-riši se ženitvi odločno upirajo, ker nima ničesa in niti delati ne more, in tudi ona dovolj nima, da bi oba lahko živela. »Kaj naj storim?« me po-prašuje bolestno in skrbljivo. Pa je res 1 vprašanje, ki obsega vso srečo mlade žene in skoro dve tretjini mladega moža, in čutim, da bi si naložil veliko odgovornost, če bi ji samo malo namignil in nič druzega. Ali bi se res več ne dalo napraviti z "VVilliamsonom ? Ako more Avrelija zmagati stroške, naj da svojemu zaročencu z lesenimi rokami in lesenimi nogami, s steklenimi temu ni tako. Sklep, ki ga je storila 26. aprila letos poslanska zbornica, ni namreč konečni sklep, kakoršnega omenja ravno navedena zakonska določba. Odsek se namreč še ni prav nič pečal s zadevo samo, ni pozval dotičnih prič, kakor tudi ne grofa Badenija na odgovor ter toraj tudi ni mogel staviti primernih nasvetov in poslanska zbornica ne o njih sklepati. Res je toraj z za-ključenjem drž. zbora zadeva odložena za vselej in nemški kričači* bodo znova vložili tak predlog v jedni prvih sej. Preskrbljeno je toraj zopet za novo, seveda »velezanimivo« gradivo in dolge razprave. Nemška obstrukcija v državnem zboru. Ni se motil včerajšnji ofieijozni »Fremdenblatt«, ko je v strahu pred obstrukcijo toliko pisal v od-vrnenje te nadloge in v svrho zboljšanja parlamentarnih razmer. Slutil je že naprej, da nemški kričaški elementi ne bodo mirovali, dokler jim vlada tega ne stori, kar storiti ne sme. Nemška ljudska stranka na Štajerskem je namreč minuli torek na nekem shodu vsprejela resolucijo, v kateri se izraža prepričanje, da treba nadaljevati boj proti vladi z vsemi mogočimi obstrukcijskimi sredstvi, dokler ostaneta v veljavi jezikovni naredbi. Obstrukcijonisti morajo rogoviliti posebno proti nagodbenim predlogam in ne sme nobeden levičarjev vdeleževati se soj nagodbenega odseka, da se na ta način onemogoči vsaka razprava o nagodbenem vprašanju. Jednako kot ta stranka so sklenilo tudi skoro vse ostale levičarske stranke. Umevno je, da taki sklepi provzročajo mnogo preglavice Thunovi vladi. V ogerski poslanski zbornici vladajo sedaj skoro jednake razmere, kakoišne so vladale v zadnjem zasedanju v avstrijski zbornici in ka-koršne bodo vladale najbrže tudi sedaj. Razloček je le ta, da ima ogerska vlada manj strahu pred raznimi iogovileži, ker se naslanja na močno in bolj zanesljivo večino, kakor pa naša avstrijska. Opozicijo v budimpeštanski zbornici vodi znani poslanec Eotvos, kateremu poleg drugih pomaga posebno državni poslanec Komjathy. Prvi rogovih nad Banffyjem, zakaj zbornici jasno in določno ne pojasni, v katerem štadiju se nahaja nagodbeno vprašanje, drugi pa je menil v zadnjih žalnih slovesnostih najti povoda za svoje izbruhe nad Banffyjevo vlado. Pritoževal se je poslanec Komjathy, da se je zadnje, dni vse premalo pokazal mažarski značaj Ogerske in so zunanji vladarji v svojih sožaljnih izjavah popolno prezrli samostojnost Mažarske. Tudi z naredbo, s katero seje ustanovil Elizabetin red, ta zagrizen Mažar ni popolno zadovoljen. Odgovarjal mu je ministerski predsednik baron Banffy, da v splošnem ni zasledil nič nepostavnega. Ako se je sem ter tje prezrla kaka malenkost, se je to zgodilo pod vtisom splošnega vznemirjenja, vendar pa zahteva čast in ugled Ogerske, da se ne peča s takimi malenkostmi. Večina je seveda pritrdila izvajanjem Banffyjevim in rogovilež se je zopet prav pošteno osmešil. Sploh pa bi morala biti vlada prav hva- očmi in lasuljo na glavi, naj mu da odloga devet deset dnij, ne več in ne manj, in ako si dotlej ne zlomi vrata, naj ga vzame in prenaša potem vse posledice. Zdi se mi, Avrelija, da Vam ne preti pri tem nobena nevarnost, kajti če ostane še dalje tako čudovito trmoglav in porabi priložnost, da si kaj polomi, bode pri prvem poskusu ž njim gotovo pri kraju, in Vi ste potem na dobrem, pa ste omoženi ali ne. Ako bodete orno-ženi, preidejo lesene noge in druge podobne njegove dragocenosti na vdovo. Sedaj torej vidite, da na noben način ničesa ne zgubite, razven pre-ljubljenega še preostalega kosa tako silno nesrečnega svojega moža, ki se je sicer pošteno trudil, da bi prav delal, a mu je nenavadni n«»-on njegov nasprotoval. Poskusite, Avrelija! Stvar sem pridno in dobro premislil, ; - to je jedini pomoček, ki Vam še preostaja. Dobro bi storil Williamson, da bi nHjj,;reje pri"el z vratom in si tega najprej zlomil; toda ker se mu je zdelo bolje, da uporabi drugo metodo in da dela kolikor mogoče dolgo tc .^navadne poskuse, 'rr» radi tega ne smemo grajati, če mu je to i Tda veselje napravljalo. Storiti moramo najboljše, kar so da v teh razmerah storiti, skušati morainc ' poslanika v London, na Dunaj pa gre dosedanji poslanik v W»shingtonu, .htles Cambon. Pariz, 22. septembra. Komisija, katero je Brissonova vlada poverila z novo revizijo Drevfusove afere, se je sošla včeraj popoludne k prvemu posvetu v pravosodnem ministerstvu. Zatrjuje se, da dogotovi komisija svoje delo že prihodnji ponedeljek in ga v torek naznani državnemu svetu. O delih, ki so predložena komisiji, vlada stroga tajnost. Novi Jork, 22. septembra. „Herald" objavlja brzojavko iz Panamo, v kateri se trdi, da so diplomatske razmere mej Kolumbijo in Italijo pretrgane. Kolumbija se ne mara več ravnati po obstoječih pogodbah ter je dostavila italijanskemu poslaniku vsa njegova pisma, konzulom in agentom pa odtegnila eksekvatur. Slovenskim trgovcem ln odjemaloem speoe rijskega ln kolonijalnega blaga, jestvin, južnega -adja, olju itd. se priporoča poštena domača tvrdka Frano Mirt v Trsta, katera jamči za dobroto svojega Idaga in je oddaje po najugodnejših cenah. Razpošilja tudi obširen vse nadrobno naštevajoč cenik. Da si Slovenci zagotovimo narodni obstanek, treba nam uvaževati na gospodarskem polju delujoče trgovine in obrtništva, mej katerimi jo tudi tvrdka Frano Mirt v Trsta. Meteorolog-ično porodilo. __Višina nad morjem 30ri'2 ui. Čas ona- . 8,anJ* _I_____|_ 2l| tt zvečer"] 737 0 12-7H~gi.1Iaii . n -717*___i rron o i u •» i _i 99 7. zjutraj H 2. popol 7373 7358 ft-mpera-! tura i Vetrovi po Celziju Neb« 8 3 230 I si. vzjvzh. I sr. jzab. jasno megla jasno 00 Srednia včerajšnja tfmper-itura 13 4 , za 0-7° pod normalom. J* inematograf v steklenem salonu kazine 663 2 (vhod skozi vrt) Danes in vsak tlan ob 5 , 6., 7., 8. in 9. zv. V soboto in nedeljo tudi ob 10 , II. in 12. uri dop. in ob 4. uri popoludne OTF" izredne predstave. " 4M Podobe so velike 30 □ metrov. Vstopnina 20 kr. Otroci in vojaki do narednika 10 kr. — Vsi sedeži so prosti. A' A"- A Ai • A • A v . A A' • Av Štajersko deželno kopeiišče Postaja Južne železnice Pollcane. Sezona od 1. maja do 1. oktobra. Pitno, kopalno, električno zdravljenje in z mlekom. Prospekte razpošilja ravnate/ jutvo. Svetovnoslovitl glavberjevo - solnato - klsli-kastl vrelci, priporočeni od prvih zdravnliklh avtoritet proti obolenjem prebavnih ln dihalnih organov, in sicer: Tempeljski vrelec, n8££0svežuj0^ Styria vrelce, prStJano Ur^S0- 2od' razpošilja vselej sve/.e napolnjeno deželna glavna zaloga v deželni hiši v Gradcu in kopeliščna oskrbništvo v Rogatec - Slatini. Deželna rogašj^ kisla voda se povsodi prodaja. $ Teodor Slabar\ja, X srebrar v Gorici, ulica Morelli 12, ^ priporoča prečastiti duhovščini in cerkvenim pred-^ stojnikoin svojo delavnico za izdelovanje ^ cerkvene posode in orodiu. S Staro blago popravi, pozlati in posrebri v ^ ognju po najnižji ceni. Da si morejo tudi bolj revne cerkve naročiti cerkvenega kovinskega blaga, olajšuje jim to s tem, da jim je pripravljen napravljati blago, katero se ^ izplačuje na obroke. Prečast. p. n. naročevalec si W obroke sam lahko določi 386 52—17 W Pošilja vsako blago poštnine prosto. „Pot lo sreDe pije 11 skoz želodec". Tako pravi star pregovor. Ni je pridne gospodinje in gospodarja, kateri bi ne sedel počivajo pri mizi vesele se dobrega kosila ali dobre večerje. A kaj pomaga riž na julu, če ni dober, ali piti kavo, ako je slaba itd. Časih pridejo gosti v hišo, ali se praznuje kaj druzega. Takrat je prva stvar za gospodinjo ali gospodarja, skrbeti za dobro urejeno mizo, sploh: za izvrstno postrežbo. Česa je pa tria, la se to (He? Treba je, da si vsaka hiša preskrbi dobre kave, riža olja, sira, čokolade itd. itd., da pri vsaki priliki ima takoj na razpolago, česar je za kuhinjo treba. Zatoraj priporočam najtopleje svojo slovensko tvrdko France Mirt y Trstu, zaloga kolonijalnega blaga, južnega sadja, olja in druzih jestvin, kot pošteno domačo trgovino, katera razpošilja postne zavitke (6 klg.), kakor tudi zaboje po železnici (najmanje 30 klg. raznega blaga) franko zaboja in vožnjine po najugodnejših cenah. Zagotavljam najpaznejo postrežbo. — Jako obširen oenik je na razpolago. 611 4-3 Fr. Mirt, trgovec. bliio Ljubljano ter ob Dunajski cesti pri Ježtol. Sezidana je lansko leto, ima jedno nadstropje in zraven vrt pa vodnjak. Davka prosta je 12 let. Natančneje se poizvč pri lastniku, Mala Vas it. 30 pri Ljubljani. 661 1—1 Koverte s tiruio vizitnice in trgovske račune priporoča Katol. tiskarna v Ljubljani. St. 10396. Razpis. 662 3-1 Podpisani deželni odbor razpisuje al! za sledeča zdravstvena okrožja: 1. Grosuplje z letno plačo 800 gld.; 2. Kočevska Reka z letno plačo 800 gld.; 3. Ljubljana II z letno plačo 600 gld.; 4. Velike Lašiče z letno plačo 700 gld, Prosilci za jedno teh služb pošljejo naj svoje prošnje podpisanemu deželnemu odboru do 18. oktobra 1898. L ter v njih dokažejo svojo starost, upravičenje do izvrševanja zdravniške prakse, avstrijsko državljanstvo, fizično sposobnost, neomadeževano življenje, dosedanje službovanje ter znanje slovenskega in nemškega jezika. Oziralo se pa bode le na take prosilce, kateri so najmanj dve leti službovali v kaki bolnici. Od dež. odbora kranjskega v Ljubljani, dno 18. septembra 1898. Št. 31384. Razglas. 657 3-2 Z ozirom na določbe § 6 reda za letne in tedenske sejme v deželnem stolnem mestu Ljubljani št. 8626 z dne 15. maja 1891 se s tem vnovič razglaša, da je ob tržnih dneh pridržan tržni promet do desetih dopoludne kupovanju na drobno (za domače potrebe) in da je do te ure torej na vsem mestnem ozemlji pod kaznijo prepovedano sleherno prekupovanje vsakdanjih živil, kakor zelenjadi, sadja, kuretnine, maščobe, jajc itd. izvzeto od te prepovedi je le žito, prašiči, drobnica in tržno blago, kakor: med, suhe češplje na vozeh itd. Vsak prestopek te prepovedi zasledoval in kaznoval se bode po določilih § 1!) tržnega reda prvi pot z globo od 1 do 10 gld.. drugi pot z globo od 1 do 10 gld. in z odvzetjem kupljenega blaga, tretji pot vrhu tega še z začasno izključitvijo od trga; eventualno stopi v vseh treh slučajih na mesto globe primerni zapor. (§ 70 obč. reda) Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane, dne 15. septembra 1898. * * * tt * Naznanjam uljudno, da sern dne 16. septembra 1.1. odprl ntarsK.u vwm> TI V 646 3-3 i9 a ii j it Anton Šlamberger, c. kr. notar. K K K K K K K K K K K K S K I > u n a i h k a borza. Dne 2 2. septembra. Skupni državni dolg v notah.....100 gld. Skupni državni dolg v srebru.....100 » Avstrijska zlata renta 4°/0......12 L » Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 kron . 101 » Ogerska zlata renta 4°/0.......119 > Ogerska kronska renta 4°/0, 200 .... 98 » Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . 904 » Kreditne delnice, 160 gld.......354 » London vista...........120 » Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. drž.velj. 58 » 20 mark........................11» "0 frankov (napoleondor)............9 , Italijanski bankovci........44 > C. kr. cekini......................4 , 85 kr. 60 » --» 05 » 65 » 10 » 10 . 87'/,» 76 » 53 V 15 » 68 » Dne 21. septembra. 4°/0 državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 164 gld. 50 kr. 5°/0 državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . 158 » 75 Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....194 » — 4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron 99 » 35 Tišine srečke 4%, 100 gld.......140 » — Dunavske vravnavne srečke 5°/0 .... 131 > — Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . . 109 > 50 Posojilo goriškega mesta.......112 • — 4°/„ kranjsko deželno posojilo.....98 » 50 Zastavna pisma av. osr.zem kred.banke 4°/0 98 » 30 Prijotitetne obvoznice državne železnice . . — > — » » južne železnice 3"/'„ . — > — » » južne železnice 5°/0 . 127 » 35 » » dolenjskih železnic 4°/„ 99 > 50 Kreditne srečke, 100 gld.......199 gld. 30 kr. 4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. 165 » — » Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. 19 » 25 » Rudolfove srečke, 10 gld.......27 » 25 » Salmove srečke, 40 gld........82 > — » St. Genois srečke, 40 gld.......80 » 20 » \Valdsteinove srečke, 20 gld......60 » — » Ljubljanske srečke.........23 » 50 » Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . 1^5 » — » Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. v. 3395 » — » Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . . 428 » 50 > Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 74 » 85 > Splošna avstrijska stavbinska družba . . 109 » 60 » Montanska družba avstr. plan.....166 » 25 » Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . 169 » — > Papirnih rubljev 100 ................127 » 37 > Nakup in prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promese za vsako žrebanje. K u 1 a n I n a izvršitev naročil na borzi. Menjarnična delniška družba „M E IS c U I., Wollzeile 10 in 13, Dunaj, I., Strobelgasse 2. Pojasnila v vseh gospodarskih in finančnih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh špekulacijskih vrednostnih papirjev in vestni sveti za dosego kolikor je mogoče visocega obreslovanja pri popolni varnosti naloženih fjlavnic. "3L5K