SLOVENSKA AKADEMIJA ZNANOSTI IN UMETNOSTI Razred za zgodovinske in družbene vede ZNANSTVENORAZISKOVALNI CENTER SAZU Inštitut za arheologijo ARHEOLOŠKI VESTNIK 75 2024 LJUBLJANA 2024 ARHEOLOŠKI VESTNIK ISSN 0570-8966 (tiskana izdaja / printed edition) ISSN 1581-1204 (e-izdaja / e-edition) Založnik / Publisher Založba ZRC Izdajatelja / Issued by Znanstvenoraziskovalni center SAZU, Inštitut za arheologijo, Slovenska akademija znanosti in umetnosti Zanje / Represented by Oto Luthar Glavna urednica / Editor-in-chief Zvezdana Modrijan Izvršna urednica / Managing editor Lucija Lavrenčič Uredniški odbor / Editorial board Jana Horvat, Boštjan Laharnar, Tina Milavec, Anja Ragolič, Benjamin Štular, Biba Teržan, Borut Toškan, Anton Velušček, Federico Bernardini, Marko Dizdar, Gerald Grabherr Lektorji / Language editors Terry T. Jackson, Špela Križ, Andreja Maver Prelom / DTP Tamara Korošec Računalniška grafika / Computer graphics Tamara Korošec, Drago Valoh Naslov uredništva / Address Arheološki vestnik, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, Inštitut za arheologijo, Novi trg 2, SI-1000 Ljubljana, Slovenija E-naslov / E-mail zvezdana.modrijan@zrc-sazu.si, lucija.lavrencic@zrc-sazu.si Spletni naslov / Website https://ojs.zrc-sazu.si/av Tisk / Printed by Present, d. o. o., Ljubljana Naklada / Printrun 370 izvodov / copies Ljubljana 2024. Redakcija številke je bila zaključena 14. 6. 2024. / Editing of the issue was completed on June 14, 2024. Revija je pod pogoji licence Creative Commons CC BY-SA 4.0 prosto dostopna tudi v elek- tronski obliki (pdf). / The journal is also freely available in electronic format (pdf) under the terms of the Creative Commons CC BY-SA 4.0 license. ©2024 avtorji / authors DOI: https://doi.org/10.3986/AV.75 Natisnjeno s podporo Javne agencije za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije in Narodnega muzeja Slovenije (program P6-0283). / Published with the financial support by the Slovenian Research and Innovation Agency and Narodni muzej Slovenije (programme P6-0283). Navodila avtorjem / Guidelines to the contributors: https://ojs.zrc-sazu.si/av/prispevki Vsebina / Contents Prazgodovinske dobe / Prehistory Matija TURK, Tilen PODOBNIK Leskovca I in II, plani najdišči kamnitih artefaktov na planini Leskovca v Krnskem pogorju ................. 7 Leskovca I and II, Stone Age open-air sites on the Leskovca alp in the Krn Mountains (Summary) ...................................................................................................................................................................... 26 Anton VELUŠČEK, Mojca HORJAK ŠUŠTARŠIČ Verd na Ljubljanskem barju, kolišče iz 5. tisočletja pr. Kr.: stratigrafija in arheološke najdbe ........... 39 Verd in the Ljubljansko barje, a pile-dwelling site from the 5th millennium BC: stratigraphy and finds (Translation) ............................................................................................................................................... 47 Anton VELUŠČEK Ornamentirano bronasto bodalo z Iga iz zgodnje bronaste dobe .................................................................. 53 A Bronze Ornamented Dagger from Ig from the Early Bronze Age (Translation) ................................... 75 Margarita GLEBA, Karina GRÖMER, Borut KRIŽ, Petra STIPANČIĆ, Hrvoje POTREBICA Dressing Situla people: prehistoric textile remains from the Dolenjski muzej Novo mesto .................... 91 Oblačila ljudi s situl: ostanki prazgodovinskega tekstila v Dolenjskem muzeju v Novem mestu (Povzetek) ......................................................................................................................................................................... 105 Gregor GRUDEN, Manca OMAHEN GRUŠKOVNJAK, Katarina ČUFAR, Matija ČREŠNAR Stavbne ostaline in druge naselbinske najdbe iz 8. st. pr. n. št. s savskega nabrežja v Kranju ter njihova dendrokronološka datacija .................................................................................................................... 109 Remains of buildings and other settlement finds from the 8th century BCfrom the Sava riverbank in Kranj and their dendrochronological dating (Summary) ....................................................... 137 Primož PAVLIN, Peter TURK, Rafko URANKAR, Draško JOSIPOVIČ Starejšeželeznodobni depo z Jelenovega klanca v Kranju .................................................................................. 151 The Early Iron Age hoard from Jelenov klanec in Kranj (Translation) ......................................................... 183 Rimska doba / Roman Period Katarina UDOVČ, Philip MASON Dolge njive - Draga: Roman Crucium? The Roman roadside settlement in Dolenjska (southeast Slovenia) ........................................................................................................................................................ 213 Dolge njive - Draga: rimski Crucium? Rimska naselbina na Dolenjskem (Povzetek) ............................ 236 Uroš BAVEC, Mitja GUŠTIN, Zvezdana MODRIJAN Zavetna zakopa v Pretoriju Latobikov (Trebnje) ............................................................................................... 245 Two tutelary hoard finds from Praetorium Latobicorum (Trebnje, Slovenia) (Summary) ................... 268 Pozna antika in zgodnji srednji vek / Late Antiquity and Early Middle ages Julia E. RABITSCH, Verena HEISTERS, Ulrike TÖCHTERLE Lighting devices from the so-called Episcopal Church from the Kirchbichl in Lavant (Lienz, Austria) ... 273 Svetila iz tako imenovane škofijske cerkve na Kirchbichlu nad Lavantom (Lienz, Avstrija) (Povzetek)......................................................................................................................................................................... 285 Slavko CIGLENEČKI Nova spoznanja o veliki semiurbani poznoantični utrjeni naselbini Sv. Pavel nad Vrtovinom .............. 287 New Insights into the Large, Semi-Urban Late Antique Fortified Settlement of Sv. Pavel above Vrtovin (Summary) .................................................................................................................................................................. 317 Tamara LESKOVAR, Timotej KNIFIC, Irena ZUPANIČ PAJNIČ, Doris POTOČNIK, Matija ČREŠNAR Potencial interdisciplinarnih raziskav človeških skeletnih posmrtnih ostankov: četverni grob s poznoantičnega grobišča Bled – Pristava .................................................................................. 323 The Potential of Interdisciplinary Research of Human Skeletal Remains: Quadruple Grave from the Late Antique Cemetery at Bled – Pristava (Summary) ................................ 348 Vesna TRATNIK Poznoantična višinska naselbina Zidani gaber nad Mihovim. Sondiranje leta 2017, arheološka interpretacija lidarskih podatkov in analiza drobnih najdb ...................................................... 355 The Late Antique hilltop settlement on Zidani gaber above Mihovo. Trial trenching in 2017, archaeological interpretation of the LiDAR-derived data and artefact analysis (Summary) ................ 389 Paleookolje / Palaeoenvironment Tjaša TOLAR, Dolores MATIKA Archaeobotanical analysis of the judgement samples from research of Stare gmajne, an Eneolithic pile-dwelling site: mosses, vessel contents and the analysis of the wooden artefacts .......... 411 Arheobotanični analiza po presoji odvzetih vzorcev z eneolitskega kolišča Stare gmajne: mah, polnila posod in leseni artefakti (Povzetek) ................................................................................................. 432 Gabrovčev dan 2022 Biba TERŽAN Bronasta doba v severovzhodni Sloveniji – v Prekmurju in na Štajerskem Uvodnik in kratek oris ................................................................................................................................................. 443 Bronze Age in north-eastern Slovenia – in the Prekmurje and Štajerska regions An introduction and brief outline (Translation) ................................................................................................. 455 Branko KERMAN Naselbine iz bronaste dobe v Prekmurju. Pregled stanja raziskav ................................................................. 463 Bronze Age settlements in Prekmurje. Overview of the state of research (Summary) ............................ 493 Gojko TICA, Teja SAGADIN, Blaž KUMER, Rok BREMEC, Primož PREDAN Žarno grobišče Sumerje pri Gornji Bistrici (Črenšovci, SV Slovenija) ....................................................... 501 Urnfield culture cemetery Sumerje near Gornja Bistrica (Črenšovci, North–Eastern Slovenia) (Translation) ................................................................................................................................................................... 515 Samo SANKOVIČ Grobišče iz mlajšega žarnogrobiščnega obdobja na Tišini v Prekmurju ...................................................... 525 Late Urnfield Culture burial ground at Tišina in Prekmurje (North–Eastern Slovenia) (Summary) .... 542 Bine KRAMBERGER Novosti o poselitvi Pohorskega Podravja v zgodnji in srednji bronasti dobi ter kronologija poselitve na najdišču Slivnica 1B pri Mariboru ........................................................................................................................... 551 New insight into the settlement of Pohorsko Podravje region in the Early and Middle Bronze Age and the chronology of Slivnica 1B near Maribor (Translation) ............................................................................................. 588 Gojko TICA, Primož PREDAN Žarna grobova kulture Somogyvár-Vinkovci z najdišča Slivnice 3B pri Mariboru .................................. 619 The Somogyvár-Vinkovci Culture Urn Graves from Slivnica 3B near Maribor (Translation) .............. 624 Christoph GUTJAHR, Maria WINDHOLZ-KONRAD Aktuelle Einblicke in die spätmittelbronze- bzw. frühurnenfelder- bis älterhallstattzeitliche Nekropole Kainach bei Wildon, Steiermark .......................................................................................................... 629 Trenutna spoznanja o srednje- oz. poznobronastodobnem in starejšehalštatskodobnem grobišču Kainach pri Wildonu (avstrijska Štajerska) (Povzetek) .................................................................. 664 Maja BRICELJ Bronastodobna najdišča v Zgornji Dravinjski in Savinjski dolini ter na Kozjanskem ............................ 679 Bronze age sites in the upper Dravinja Valley, Savinja Valley and in the Kozjansko region (Summary) ...................................................................................................................................................................... 710 In memoriam Matej Župančič (1943-2023) (Verena VIDRIH PERKO) .................................................................................. 723 Knjižni prikazi / Book reviews Anja Ragolič: Poetovio. Römische Grabdenkmäler. Situla 46. Inscriptiones Latinae Sloveniae (ILSl) 2/1, 2023 (Julijana VISOČNIK) ............................................................................................................................. 727 Ludwig Ohlenroth (†), Sebastian Schmid: Die italische Terra Sigillata mit Auflagenverzierung. Katalog der Applikenmotive. Münchner Beiträge zur Provinzialrömischen Archäologie. Ergänzungsbänd 3, 2024 (Tina BERDEN) .................................................................................................................................................................... 728 7Arheološki vestnik 75, 2024, 7–38; DOI: https://doi.org/10.3986/AV.75.01; CC BY-SA 4.0 Izvleček V Julijskih Alpah, v gorah Zgornjega Posočja, je bilo v zadnjih dveh desetletjih in pol odkritih več planih najdišč ka- mnitih artefaktov, pripisanih mezolitiku. V članku predstavljamo dve najdišči kamnitih artefaktov na planini Leskovca v Krnskem pogorju, med seboj oddaljeni 150 metrov: Leskovca I in II. Predstavljamo površinsko zbrane najdbe in rezul- tate arheološkega izkopavanja na Leskovci II. Zaradi odsotnosti organskih ostankov, ki bi jih lahko zanesljivo povezali s kamnitimi artefakti, je kulturno-kronološka opredelitev obeh najdišč možna le na podlagi tipo-tehnološke analize kamnitih artefaktov. Rezultat ni enoznačen, najdišči lahko pripadata končnemu paleolitiku (epigravetjenu) ali starejšemu mezolitiku (sovterjenu). Ključne besede: Julijske Alpe; Zgornje Posočje; planina Leskovca; plana gorska najdišča; kamniti artefakti; surovina; končni paleolitik; mezolitik Abstract In the last two and a half decades, several open-air sites with stone artefacts attributed to the Mesolithic period have been found in the Julian Alps, in the mountains above the Upper Soča Valley. This article also presents mountain sites from this region, located some 150 metres apart on the Leskovca alp in the Krn Mountains and named Leskovca I and II. It discusses the finds collected on the surface and the results of the archaeological excavation at Leskovca II. Due to the absence of organic remains reliably associated with stone artefacts, the cultural-chronological definition of the two sites only relies on the typological and technological analysis of the stone artefacts. The results show the sites belong to either the Late Upper Palaeolithic (Epigravettian) or the Early Mesolithic (Sauveterrian). Keywords: Julian Alps; Upper Soča Valley; Leskovca alp; open-air mountain sites; stone artefacts; raw material; Late Upper Palaeolithic; Mesolithic Arheološke raziskave v gorskem svetu Sloveni- je so v zadnjih dveh desetletjih in pol prinesle številna nova spoznanja o človekovem obiskovanju gora v arheoloških obdobjih (Cevc 2006; Ogrin et al. 2020; Turk 2022). V sredogorju Julijskih Alp v Zgornjem Posočju je bilo odkritih več planih najdišč kamnitih artefaktov. Leta 2001 je bilo na planini Kašina odkrito prvo najdišče kamnitih artefaktov v Krnskem pogorju (Jamnik, Bizjak 2003). Sledila so nova odkritja, za katera so zaslužni ljubiteljski iskalci. Večina tovrstnih najdišč, ki jih na splošno pripisujemo mezolitiku, se nahaja na območju nekdanjih ali še aktivnih pašnih planin na višinah med 900 in 1400 m. Ležijo na prisojnih in odprtih Leskovca I in II, plani najdišči kamnitih artefaktov na planini Leskovca v Krnskem pogorju Leskovca I and II, Stone Age open-air sites on the Leskovca alp in the Krn Mountains Matija TURK, Tilen PODOBNIK 8 Matija TURK, Tilen PODOBNIK legah v bližini vodnih virov (Jamnik 2015, 2020).1 Do odkritja kamenodobnih najdišč v Krnskem pogorju, so bile v Julijskih Alpah mezolitiku pri- pisane le najdbe iz Jame za Skalami (1550 m) nad Bohinjem (Dirjec, Šercelj, Turk 1989). Manjše arheološke raziskave na planih najdiščih kamnitih artefaktov v gorah Zgornjega Posočja so bile opravljene na planinah Kašina (najdišče Skrotna),2 Pretovč (najdišče Gorenji Pretovč), Zapleč, Zaprikraj, Leskovca (najdišče Leskovca II) ter na najdišču Čadrg–Laze II (724 m) pri vasi Čadrg nad Tolminom (Turk et al. 2005; Turk 2006; 2018; 2020; Turk, Tolar, Podobnik 2022; Mlinar, Turk 2016, 22–23) (sl. 1). 1 Jamnik (2015, 2020) v gorah Zgornjega Posočja navaja odkritja več kot 20 planih najdišč kamnitih artefaktov, ki jih večinoma pripisuje mezolitiku. Na to število moramo gledati z zadržkom, saj najdbe nekaj neznačilnih odbitkov, ki so lahko naravnega izvora, še ne pomenijo arheološkega najdišča. 2 Naj na tem mestu opozorimo, da leži najdišče Skrotna na ozemlju planine Kuhinja. Zaradi bližine stanov planine Kašina je bilo ob odkritju napačno pripisano slednji. V članku predstavljamo kamnite artefakte s planine Leskovca, odkrite na dveh različnih loka- cijah, ter rezultate arheološkega izkopavanja. Prvo najdišče kamnitih artefaktov na planini Leskov- ca, poimenovano Leskovca I, je leta 2012 odkril nadzornik Triglavskega narodnega parka Gorazd Kutin. Istega leta so pri ogledu tega najdišča G. Kutin, Pavel Jamnik in Janez Bizjak nedaleč stran odkrili novo najdišče, poimenovano Leskovca II (Bizjak, Jamnik 2013). Na slednjem smo izvedli manjše arheološko izkopavanje. GEOGRAFSKI IN ZGODOVINSKI ORIS PROSTORA Planina Leskovca leži pod prepadnimi pobočji Leskovškega vrha (Maselnika, 1903 m), jugovzhodno od Krna (2244 m), ki je najvišji vrh v Krnskem pogorju. Skupaj s planinami Zaslap, Slapnik, Kuhinja in Kašina tvori edinstveno, spomeniško zaščiteno kulturno krajino na južnem travnatem pobočju Krna na jugozahodnem robu Triglavskega narodnega parka (Koren 2006, 59) (sl. 2). Sl. 1: Zemljevid planih najdišč kamnitih artefaktov v gorah Zgornjega Posočja, omenjenih v članku. Označen je tudi Spodmol pri Bjarču v dolini Nadiže (Italija). Fig. 1: Map of the Stone Age open-air sites mentioned in the text, all in the mountains of the Upper Soča Valley. Also marked is the Riparo di Biarzo rock shelter in the Natisone Valley (Italy). 1 – Skrotna, 2 – Gorenji Pretovč, 3 – Zapleč in / and Zaprikraj, 4 – Leskovca I in / and II, 5 – Čadrg–Laze II, 6 – Spodmol pri Bjarču / Riparo di Biarzo 9Leskovca I in II, plani najdišči kamnitih artefaktov na planini Leskovca v Krnskem pogorju Južno pobočje Krna gradijo skladi svetlega dachsteinskega apnenca. V spodnjem delu ga pre- krivajo pobočni klastični in glacialni sedimenti. Pri izgradnji vodovoda čez planino Kuhinja smo lahko videli, da zaobljen pobočni grušč ponekod prekriva le 10 do 30 cm debela plast ruše s hu- musom, ponekod pa je med gruščem in humusom različno debela plast ilovice. Širše območje planine Leskovca gradijo zgornje kredne plasti apnencev in laporjev. V plasteh se izmenjujeta sivi in rdečkasti mikritni ter kalka- renitni apnenec in rdeči lapor. V mikritnem in kalkarenitnem apnencu se pojavljajo pole in gomolji roženca. Na širšem območju planine izdanja volčan- ski apnenec. V volčanskem apnencu se menjavajo breče in kalkarenit, vmes pa se pojavljajo plasti laporja in roženca (Buser 1986; 1987). Čez Zgornje Posočje poteka Idrijski prelom, čez Krnsko pogorje pa še Kneški in Ravenski prelom, ki vplivajo na potresno aktivnost območja. Zadnji rušilni potres, ki je območje prizadel leta 1998 in je imel epicenter prav v Krnskem pogorju, je v gorah sprožil več skalnih podorov, med drugim tudi nad planino Leskovca (Zupančič et al. 2001). Pastirski stanovi planine Leskovce stojijo na višini 1230 m. Pašniki pod njimi, po katerih je raztreseno podorno skalovje, ležijo sredi ledeniško preoblikovanega površja (sl. 3). Zbirališče ledu je bilo v krnici, kjer je danes Jezero v Lužnici (1801 m) in v krnici pod Velikim Stadorjem (1899 m) (Šifrer 1955, 287–289). Na pobočju pod planino sta lepo vidni bočni ledeniški moreni. V nekdan- jem ledeniškem koritu, ki se od pastirskih stanov spušča proti jugozahodu v smeri vasi Krn, ležita najdišči Leskovca I in II. Planinski svet na južni strani Krna skriva sledove človekove prisotnosti vsaj od mezolitika dalje.3 Na planini Zaslap je bil prepoznan velik kamniti krog, znan kot “megalitski krog pod Krnom”, ki pa arheološko ni raziskan in ovrednoten (Bizjak 2011). O velikem pomenu tega prostora v železni dobi priča odkritje na griču Gradec nad vasjo Krn, kjer je ljubiteljski iskalec Jože Golja z detektorjem kovin poleg ostalega izkopal ostanke figuralno okrašene situle. Pri kasnejših arheoloških raziska- vah pod vodstvom Tolminskega muzeja so odkrili nedotaknjen žgan grob bojevnika iz mlajše železne dobe in ostanke grobnih jam uničenih žganih grobov iz starejše železne dobe (Knific et al. 2021, 31–40). Celotno območje je močno prizadela prva 3 Kamniti artefakti, pripisani mezolitiku, so bili odkriti tudi pri Krnskem jezeru (1394 m) na severni strani Krna (Jamnik 2015, 190; Turk, Mlinar 2016). Sl. 2: Južna stran Krnskega pogorja s Krnom (2244 m) na sredini. S puščico je označena planina Leskovca. Fig. 2: The southern side of the Krn Mountains with Krn (2244 m) in the centre. The Leskovca alp is marked with an arrow. 10 Matija TURK, Tilen PODOBNIK svetovna vojna. Po vrhovih Krnskega pogorja je v letih 1915–1917 potekala soška fronta, ki je za seboj pustila številne sledove utrjevanja in bojevanja. NAJDIŠČE LESKOVCA I Najdišče Leskovca I (1145 m) leži na ravnem delu pod zahodno bočno (sredinsko ?) ledeniško moreno. V okolici večje skale, kjer se zadržuje ži- vina in so tla brez vegetacije, so ljubiteljski iskalci nabrali 82 kamnitih najdb (sl. 3) (Jamnik 2020, 34). V tabeli na sl. 4 podajamo pregled površinsko zbranih najdb.4 Najdbe smo razdelili na odpadne produkte in orodja. K slednjim prištevamo vse retuširane artefakte. Med površinskimi najdbami z Leskovce I pre- vladujejo razbitine in odbitki iz lokalnih rožencev rdečerjave barve, ki so deloma naravnega izvora. 4 V tabeli so vključene najdbe, ki nam jih je leta 2016 v pregled posodil P. Jamnik, praskalo, ki ga je leta 2015 našel Jani Kutin (slednjega hrani Tolminski muzej) in najdbe, ki smo jih nabrali pri pregledih najdišča. Najdbe, ki so jih ljubiteljski iskalci zbrali po letu 2016, niso vključene (cf. Jamnik 2015, 185; 2020, 34). Sl. 3: Planina Leskovca. Pogled na najdišče Leskovca I. V ozadju s puščico označeno najdišče Leskovca II. Fig. 3: The Leskovca alp. The Leskovca I site in the foreground and Leskovca II in the background, marked with an arrow. Odpadki / Waste Razbitina / Debris 52 Jedro / Core 1 Jedrni odbitek / Core rejuvenation flake 3 Odbitek / Flake 26 Klina/klinica / Blade/Bladelet 4 ∑ 86 Orodja / Tools Retuširan odbitek / Retouched flake 1 Orodje z izjedo / Notched tool 2 Praskalo / Endscraper 1 Klinica z uporabno retušo / Bladelet with use retouch 2 Mikrolit (nedoločen) / Microlith (indeterminate) 1 Neopredeljeno / Indeterminate 1 ∑ 8 Sl. 4: Leskovca I. Pregled najdb, zbranih pri površinskih pregledih. Fig. 4: Leskovca I. Overview of the finds collected during the surface surveys. 11Leskovca I in II, plani najdišči kamnitih artefaktov na planini Leskovca v Krnskem pogorju Makroskopsko ločimo med njimi dve osnovni vrsti rdečerjavega roženca. Prva vrsta je mat barve, lomi se v ravnih ploskvah in zato ni primerna za izdelovanje kamnitih orodij (sl. 5a). Razbitine in odbitki tega roženca ne kažejo znakov umetnega odbijanja ter obdelave in so naravnega izvora. Druga vrsta rdečerjavega roženca, ki se pojavlja v večih odtenkih, je sijoče barve (sl. 5b). Ta roženec je močno napokan, vendar lahko pri večjih kosih najdemo dovolj velik, kompakten del, uporaben za obdelavo. Temu rožencu makroskopsko ustrezajo nekateri nedvomni kamniti artefakti (sl. 5c). Na površju zbrani kamniti inventar vsebuje neizoblikovano jedro s sledovi odbijanja odbitkov (t. 1a: 1), zlomljeno klino (sl. 5c) in pet klinic,5 od katerih imata dve uporabno retušo (t. 1a: 3,4). Nobena izmed klinic ni ohranjena v celoti. Segment klinice (t. 1a: 2) ima večji del dorzalne površine pokrit s korteksom. Zastopana sta po en retuširan odbitek (t. 1a: 5) in dve orodji z izjedo. Orodje na masivnem odbitku ima izjedo izdelano z inverzno retušo (t. 1a: 6). Praskalo na odbitku iz svetlosive- ga roženca ima ohranjen korteks prodnika (t. 1a: 7). Odlomek mikrolita ni mogoče tipološko ožje določiti (t. 1a: 8), enako velja za odlomek orodja s strmo retušo. NAJDIŠČE LESKOVCA II Najdišče Leskovca II (1170 m) leži na robu ravnega dela pobočja 150 m vzhodno od najdišča Leskovca I (sl. 3). Po pripovedovanju enega izmed odkriteljev, G. Kutina, so večino najdb našli med skupino skal in 10 m oddaljenim robom platoja. Glede na površinske najdbe, ki smo jih našli med pregledi najdišča, ugotavljamo, da se najdišče od skupine skal širi proti jugu v dolžini do 13 m (sl. 6). Jamnik (2020, 34) navaja, da so na tej lokaciji pri pregledovanju razgaljenih travnih površin in pri mokrem sejanju s površja odvzete zemljine skupaj zbrali 543 kamnitih najdb. Med tipološko precej raznolikimi kamnitimi artefakti so bili tudi odlomki mikrolitskih armatur. Pregled teh najdb skupaj z najdbami, ki smo jih zbrali pri arheoloških površinskih pregledih, podajamo v tabeli na sl. 10.6 Med površinskimi najdbami na najdišču Leskovca II prevladujejo odbitki, luske in razbitine. Zlasti primerki iz lokalnega mat rdečerjavega roženca so brez značilnih znakov umetnega odbijanja in obdelave in jih moramo imeti za naravne produkte. Med jedri, ki nosijo sledove odbijanja podolgovatih odbitkov in klinic sta zastopani dve navzkrižni jedri (t. 1b: 1,2) in eno neizoblikovano jedro (t. 1b: 3). Dve jedri imata ohranjen korteks prodnika (t. 1b: 2,3). Med klinami in klinicami sta bolje ohranjeni 5 Med klinice uvrščamo kline, ki so ožje od 12 in krajše od 50 mm. 6 V tabeli so vključene najdbe, ki nam jih je leta 2016 v pregled posodil P. Jamnik in najdbe, ki smo jih nabrali med arheološkimi pregledi najdišča. Najdbe, ki so jih ljubiteljski iskalci zbrali po letu 2016, niso vključene (cf. Jamnik 2015, 185–187; 2020, 34). Jamnikova zbirka poleg površinskih najdb vključujejo tudi najdbe, ki jih je Jamnik našel pri mokrem sejanju s površja odvzete zemljine v teži 20 kg (Bizjak, Jamnik 2013). Sl. 5: Leskovca I. Rdečerjavi roženci: a – mat, b –sijoče barve, c –bazalni del kline iz rdečerjavega roženca sijoče barve. Fig. 5: Leskovca I. Reddish-brown cherts: a – dull colour, b – lustrous colour, c – basal fragment of a blade made of lustrous reddish-brown chert. 12 Matija TURK, Tilen PODOBNIK samo dve (t. 1b: 4), ostale so segmenti (t. 1b: 5,6; 2: 7–11). Dve klinici imata uporabno retušo (t. 2: 12,13). Retuširana klinica (t. 2: 14) ima retuširan koničast terminalni del in sicer na levem robu z direktno in na desnem robu z inverzno retušo. Med retuširanimi odbitki ima eden uporabno retušo (t. 2: 15). Dobro so zastopana orodja z izjedo (t. 2: 16–20). Zastopano je vbadalo ob poševni prečni retuši (t. 2: 21), prečno strgalce (t. 2: 22) in praskalo na odbitku (t. 2: 23). Mi- krolitske armature so večinoma odlomki, ki so tipološko ožje nedoločljivi (t. 2: 24–29). Artefakti so v nasprotju s tistimi z Leskovce I večinoma patinirani. Pri nekaterih artefaktih, ki so skoraj povsem belo patinirani, je na odlomih vidno, da je notranjost rdečerjave ali sive barve. Nekaj artefaktov ima močne termoklastične poškodbe (t. 2: 18,23). ARHEOLOŠKO IZKOPAVANJE NA NAJDIŠČU LESKOVCA II IN REZULTATI Po ogledu obeh najdišč in pregledu površin- skih najdb smo se odločili izvesti izkopavanje na najdišču Leskovca II. To najdišče je bilo glede na količino površinsko zbranih najdb obetavnejše od Leskovce I in hkrati prostorsko dobro zamejeno. Z izkopavanjem smo želeli ugotoviti stratigrafsko lego najdb, pridobiti diagnostične najdbe in organske ostanke, ki bi nam pomagali določiti kulturno- -kronološko pripadnost najdišča. Izkopavanje na najdišču Leskovca II smo v sodelovanju z Naro- dnim muzejem Slovenije in Tolminskim muzejem izvedli maja 2017 in avgusta 2020. Od skupine skal smo proti robu platoja v smeri proti jugozahodu zakoličili 8 m dolgo in 1 m široko izkopno polje, ki smo ga razdelili v kvadrate po 1×1 m (sl. 6). Površje na tem mestu od skal do roba platoja pada z 10 % naklonom. Maja 2017 smo izkopali 2 m² pri skali na začetku izkopnega polja (kvadrat 1 in 2) in 2 m² na njegovem koncu pri robu platoja (kvadrat 7 in 8). Vmesni del (kvadrati 3, 4, 5 in 6) smo izkopali avgusta 2020 (sl. 7a, b). Po odstranitvi ruše smo izkopavali stratigrafsko s strganjem. Približno polovico izkopane zemljine smo shranili v vreče in naknadno mokro presejali na sitih z mrežo velikosti 3 in 1 mm. Skupaj smo za mokro sejanje odvzeli 70 vreč sedimenta v skupni teži približno 1260 kg. Izkopavali smo do sterilnega morenskega grušča. Stratigrafija je sledeča (sl. 8, 9): SE 1: Ruša in humus. Debelina plasti 12 do 20 cm. Posamezni apnenčasti kamni in skale, redki naravni odlomki lokalnega mat rdečerjavega roženca. Prisotni kamniti artefakti. SE 2: Svetlo rjava ilovica z apnenčastimi kamni in skalami. Debelina plasti 2 do 48 cm. Vsebuje naravne odlomke lokalnega mat rdečerjavega roženca, posamezne kose prhkega peščenjaka in redke, razpršene drobce oglja. Iz te plasti izvira večina kamnitih artefaktov. SE 3: Morenski nanos (zaobljen apnenčast grušč, posamezni kosi zaobljenega prhkega peščenjaka, odlomki lokalnega mat rdečerjavegwa roženca) z apnenčastimi skalami in primesjo ilovice na vrhu. Plast je arheološko sterilna. Glavno arheološko plast predstavlja ilovnata plast SE 2. Plast leži na moreni, ki se je pojavila na različnih globinah, med 20 do 60 cm pod površjem. Površina morene je valovita (sl. 7b, 8), na njej so ležali večji kamni in skale (sl. 7a). V kvadratu 4 je v profilu ovalni ilovnat žep segal 30–40 cm globoko v moreno (sl. 7b). Polnilo žepa je tvoril homogen ilovnat sediment brez primesi grušča, kar kaže, da gre za naravni pojav. Pri vr- hu žepa je ležal večji odbitek v vertikalni legi (sl. 9). Na nekoliko plitvejši žep smo naleteli tudi v kvadratu 7 (sl. 8). 7 Če izvzamemo nekaj ostankov granat iz 1. svetovne vojne, predstavljajo arheološke najdbe samo kamniti artefakti. Ostankov ognjišč in drugih nedvomno antropogenih struktur nismo odkrili. Med semeni, pobranimi v mokro presejanem sedimentu, prevladujejo nezoglenela recentna 7 Na epigravetjenskih najdiščih Andalo in Viotte di Bondone v Trentinu, podobne žepe, ki se zajedajo v moreno, razlagajo kot ostanek poznoglacialnih tal. Nastanek žepov pripisujejo krioturbaciji (Cremaschi, Lanzinger 1984). Sl. 7: Leskovca II. Izkopavanje kvadratov 3–6: a – vrh kulturne ilovnate plasti (SE 2) po odstranitvi ruše in humusa; v kvadratu 5 in 6 spredaj skupina apnenčastih kamnov in skal. b – valovita površina sterilne morene (SE 3) po odstranitvi kulturne plasti; v kvadratu 4 zadaj je v obeh bočnih profilih v moreni viden žep ilovnate plasti (SE 2). Fig. 7: Leskovca II. Excavation of squares 3–6: a – top of the cultural clay layer (SE 2) after removing the topsoil, with a group of stones and rocks in squares 5 and 6. b – undulated surface of the sterile moraine (SE 3) after the removal of the cultural layer. In square 4 in the background, a pocket of the clay layer (SE 2) in the moraine is visible in both lateral profiles. 13Leskovca I in II, plani najdišči kamnitih artefaktov na planini Leskovca v Krnskem pogorju Sl. 6: Leskovca II. Zračni posnetek najdišča z označeno izkopano površino. S prekinjeno črto je označeno območje, kjer se na površju pojavljajo kamniti artefakti. Fig. 6: Leskovca II. Aerial view of the Leskovca II site with marked excavation area. The broken line marks the edge of the area where stone artefacts appear on the surface. 14 Matija TURK, Tilen PODOBNIK semena in plodovi naravnega okoljskega, travniš- ko-pašniškega rastja.8 Med prehransko pomemb- nimi rastlinskimi najdbami so zastopane koščice rumenega drena, šipka in vinske trte. Vse so ohranjene v nezoglenelem stanju in so glede na izgled recentne. V presejanem sedimentu je bilo odkritih tudi nekaj drobcev oglja. Oglje pripada tako iglavcem (smreka, bor in macesen) kot listav- cem (javor, leska in bukev) (Turk, Tolar, Podobnik 2022, 262). Radiokarbonska datacija izoliranega koščka oglja z dna plasti SE 2, ki je ležal 30 cm pod površjem, je pokazala nekalibrirano starost 1650 ± 30 BP (Poz–136337). Zbrani favnistični ostanki so bili odkriti pri pregledu presejanega sedimenta in večinoma pripadajo majhnim vretenčarjem.9 Ožje je bilo mogoče opredeliti posamezne najdbe glodavcev, predvsem voluharic (Arvicolinae) in miši (Apodemus, Mus). Najmanj z enim primerkom dolge kosti so v gradivu zastopane dvoživke (Amphibia) in z nekaj dermalnimi ploščami kače in/ali kuščarji. Starost teh favnističnih ostankov je brez radiokarbonskega datiranja nemogoče določiti, saj vse najdene vrste na tem območju v naravi živijo še danes. Menimo, da niso sočasni s kamnitimi artefakti. Nasprot- no bi nekaj taksonomsko nedoločljivih kostnih drobcev sesalcev, katerih velikost presega velikost zajca, lahko predstavljalo ostanek lovskega plena kamenodobnih lovcev. Kamniti artefakti Pri izkopavanju na najdišču Leskovca II leta 2017 in 2020 ter mokrem sejanju dela izkopanega sedimenta je bilo najdenih 4893 kamnitih artefaktov v teži 0,75 kg. To število vključuje tako retuširana orodja kot odpadne produkte (sl. 10). Najdena sta bila dva razbita prodnika iz lokalnega roženca, ki sta zaradi majhnih dimenzij neprimerna za obdelavo (ohranjena velikost je 0,6 in 1,7 cm). Menimo, da gre za naravno preoblikovana prodnika in ju ne obravnavamo kot artefakta. Kamniti artefakti so se nahajali že v humusni plasti SE 1, večina (83 %) pa jih izvira iz ilovnate plasti SE 2. V plasti SE 2 so zgoščeni v zgornji polovici, proti dnu plasti jih je vse manj. Nekateri odbitki so ležali v pokončni legi, kar kaže, da je bila plast podvržena postdepozitnim spremembam. Našli smo dva para prilegajočih se artefaktov, v obeh 8 Določila Tjaša Tolar, ZRC SAZU Inštitut za arheologijo. 9 Določil Borut Toškan, ZRC SAZU Inštitut za arheologijo. Sl. 8: Leskovca II. Čelni severovzhodni profil kvadrata 7 z označenimi plastmi. Fig. 8: Leskovca II. Front northeast profile in square 7 with marked layers. Sl. 9: Leskovca II. Levi rob ilovnatega žepa v južnem bočnem profilu kvadrata 4. S puščico je označen odbitek v vertikalni legi. Fig. 9: Leskovca II. Left edge of the clay pocket in the south profile of square 4. The arrow marks a flake in vertical position. 15Leskovca I in II, plani najdišči kamnitih artefaktov na planini Leskovca v Krnskem pogorju primerih so izvirali iz različnih plasti.10 Morenski nanos (SE 3) pod ilovnato plastjo je arheološko 10 Klinica s hrbtom in prečno retušo (t. 7: 110a, b) je sestavljena iz dveh delov, najdenih v različnih plasteh in kvadratih. Odlomek št. 110a je ležal v SE 2 v kvadratu 4, odlomek št. 110b pa v SE 1 v kvadratu 2. Drugi prilegajoči par tvorita odlomka kline iz kvadrata 2. Odlomek (t. 4: 24) izvira iz SE 1, odlomek (t. 5: 45) pa iz SE 2. sterilen. Največ najdb je bilo v kvadratu 3 in 4, kjer je bila kulturna plast najdebelejša. Najmanj najdb je bilo v kvadratu 8 na robu izkopnega polja. Med kamnitimi najdbami z najdišča Leskovca II, zbranimi pri izkopavanju, prevladujejo različne vrste odpadkov, med katerimi je največ lusk11 in 11 Med luske uvrščamo odbitke velikostnega razreda ≤ 3 mm. Najdene so bile izključno pri mokrem sejanju. Odpadki / Waste Površinsko nabiranje / Surface collecting Izkopavanje / Excavation Razbitina / Debris 57 101 Jedro / Core 3 5 Jedrni odbitek / Core rejuvenation flake 3 9 Odbitek / Flake 198 1520 Klina/klinica / Blade/Bladelet 18 204 Luska / Chip 195 2932 ∑ 474 4771 Orodja / Tools Retuširan odbitek / Retouched flake 4 10 Odbitek s strmo retušo / Abruptly retouched flake / 2 Odbitek s prečno retušo/ Truncated flake / 1 Orodje z izjedo / Notched tool 6 5 Strgalce / Scraper 1 / Praskalo / Endscraper 1 7 Vbadalo / Burin 1 3 Retuširana klina/klinica / Retouched blade/bladelet 3 12 Nazobčana klina/klinica / Denticulated blade/bladelet / 2 Klinica z izrobo / Shouldered bladelet 1 / Klinica s poševno prečno retušo / Obliquely truncated bladelet / 2 Klinica s hrbtom / Backed bladelet / 43 Atipična klinica s hrbtom / Atypical backed bladelet / 4 Klinica s hrbtom in prečno retušo / Backed and truncated bladelet / 2 Trikotnik / Triangle / 1 Konica / Point / 2 Mikrolit (nedoločen) / Microlith (indeterminate) 7 26 Neopredeljeno / Indeterminate 6 / ∑ 30 122 Sl. 10: Leskovca II. Pregled kamnitih artefaktov, zbranih pri površinskih pregledih in arheološkem izkopavanju. Fig. 10: Leskovca II. Overview of the stone artefacts collected during surface surveys and archaeological excavations. 16 Matija TURK, Tilen PODOBNIK odbitkov (t. 5: 55–57). Med odbitki prevladujejo manjši od 2 cm. Odbitkov, večjih od 2 cm je zgolj 3,7 %. Največji odbitek meri 6,7 cm (sl. 11). Jeder je pet: dve navzkrižni jedri (t. 3: 1,2), unipolarno jedro (t. 3: 3), jedro na odbitku (t. 3: 4) in mikro jedro (t. 3: 5). Jedra nimajo preparirane udarne ploskve. Tako na jedrih kot na jedrnih odbitkih (t. 3: 6,7) je vidna težnja po odbijanju podolgovatih odbitkov in klinic. Skupina neretuširanih klin in klinic šteje 204 kose. Klin je zgolj 21 (t. 3: 8–12; 4: 18,19, 22, 24–31). Med njimi prevladujejo bazalni in terminalni segmenti. Med klinicami (t. 3: 13; 4: 14–17,20,21,23,32–40) prevladujejo bazalni segmenti. Retuširanih klin je sedem, od tega štiri z upo- rabno retušo (t. 5: 41–44). Terminalni odlomek kline z inverzno retušo (t. 5: 45) se prilega nere- tuširanemu medialno-bazalnemu odlomku (t. 4: 24). Vse retuširane klinice imajo robno retušo (t. 5: 46–51). Nadalje sta zastopani po ena nazobčana klina in klinica (t. 5: 52) ter dve klinici s poševno prečno retušo (t. 5: 53,54). Terminalni odlomek Odbitki / Flakes Brez korteksa / Without cortex S korteksom / With cortex ∑ > 5 cm / 2 2 4 ≥ 5 cm 1 1 2 3 ≥ 4 cm 3 4 7 2 ≥ 3 cm 26 20 46 1 ≥ 2 cm 292 41 333 ∑ 322 68 390 Sl. 11: Leskovca II. Zastopanost neretuširanih odbitkov (s korteksom in brez), večjih od 1 cm po velikostnih razredih. Fig. 11: Leskovca II. Size classes of the non-retouched flakes (with and without cortex) longer than 1 cm. Sl. 12: Leskovca II. Glavne skupine zastopanega roženca glede na barvo in patiniranost: a – rožnato patiniran rdečerjav roženec, b – belo patiniran siv roženec, c – črn roženec, d – siv roženec. Fig. 12: Leskovca II. Main groups of cherts according to colour and patination: a – pink patinated reddish-brown chert, b – white patinated grey chert, c – black chert, d – grey chert. 17Leskovca I in II, plani najdišči kamnitih artefaktov na planini Leskovca v Krnskem pogorju klinice (t. 5: 54) ima poševni prečni rob retuširan z drobtinčasto retušo. Poleg retuširanih odbitkov (t. 5: 58,59), ki pred- stavljajo priložnostna orodja, je zastopan odbitek s poševno prečno retušo z izrazitimi termoklastičnimi poškodbami na obeh straneh (t. 5: 60). Plitva izjeda je izdelana na petih odbitkih (t. 6: 61–64). Med vbadali je zastopano diedrično vba- dalo (t. 6: 65) in dve ogelni vbadali (t. 6: 66,67). V skupini praskal ločimo praskala na odlomku kline (t. 6: 68,69) in praskala na odbitku (t. 6: 70–74). Praskalo (t. 6: 73) je izdelano na kortikalnem odbitku prodnika. Od skupaj 122 retuširanih orodij, pridobljenih pri arheološkem izkopavanju na najdišču Leskovca II (2,5 % celotnega zbranega kamnitega inven- tarja), je 77 mikrolitskih armatur (63 %). Večina mikrolitskih armatur, obdelanih s strmo retušo, je poškodovanih in polomljenih. Med tipološko določljivimi kosi prevladujejo klinice s hrbtom (t. 6: 75–83; 7: 84–108). Med njimi smo jih nekaj opredelili kot atipične. Razlogi za to so sledeči: polstrmo retuširan hrbet (t. 7: 105), hrbet, retuširan z alternirajočo strmo retušo (t. 7: 106), lateralni rob klinice ni v celoti strmo retuširan (t. 7: 107,108). Klinici s hrbtom in prečno retušo sta dve (t. 7: 109,110a,b –prilegajoča se odlomka) in trikotnik samo eden (t. 7: 111). Pri slednjem gre za medialni del enakokrakega trikotnika s polstrmo retuširano najdaljšo stranico. Poleg konice z robno strmo re- tušo (t. 7: 112) je zastopana še konica s hrbtom (t. 7: 113). Bazalne odlomke konic s hrbtom bi lahko predstavljali še trije odlomki (t. 7: 114–116), ki smo jih sicer uvrstili v kategorijo nedoločenih mikrolitov. Enako kot pri površinsko zbranih kamnitih arte- faktih, so tudi artefakti, pridobljeni pri arheološkem izkopavanju, večinoma patinirani.12 Kljub temu je bilo mogoče ugotoviti, da so izdelani pretežno iz rožencev različnih barvnih odtenkov in kakovosti, nekaj pa jih je tudi iz tufa in silificiranega apnenca.13 Zastopani so svetlo do temno sivi, črni in rjavkasti roženci. Artefakti z rožnato patinirano površino 12 Zaradi izpostavljenosti atmosferskim vplivom so kamniti artefakti na planih najdiščih pogosto patinirani. Patiniranost povzroča tudi lega v distričnih ilovnatih plasteh. Zanimivo je, da kamniti inventar z Gorenjega Pretovča (Turk et al. 2005), ki prav tako izvira iz ilovnate plasti, ni patiniran. Na Leskovci II bi bil lahko vzrok za patiniranost tudi izpostavljenost ognju, kar nakazujejo številne termoklastične poškodbe. 13 Za pomoč pri določanju surovine se zahvaljujemo Aleksandru Horvatu, ZRC SAZU Paleontološki inštitut Ivana Rakovca. so izdelani iz lokalnega svetlečega rdečerjavega roženca, kar je razvidno na mlajših odlomih (sl. 12). V skupini črnih rožencev je zastopan lidit. Nekaj odbitkov in drobnih razbitin pripada kame- ni streli (sl. 13). Prevladujoč prodniški korteks na kamnitih artefaktih kaže, da so kot surovino pretežno uporabljali rožence v obliki prodnikov. V vseh plasteh smo našli naravne odbitke in raz- bitine lokalnega roženca mat rdečerjave barve (sl. 5a), ki ga prazgodovinski lovci, z morda redkimi izjemami, niso uporabljali.14 ZAKLJUČEK IN DISKUSIJA Kamniti inventar z Leskovce II, pridobljen pri izkopavanju in mokrem sejanju približno polovice izkopanega sedimenta, šteje skupaj z najmanjšimi odbitki (luskami) skoraj 4900 kosov (sl. 10). To je daleč največja zbirka kamnitih artefaktov, pri- dobljenih na katerem od arheološko raziskanih kamenodobnih najdišč v gorah Zgornjega Posočja. Večina najdb, pridobljenih pri arheološkem iz- kopavanju na Leskovci II, kjer smo raziskali 8 m² površine, izvira iz zgornje polovice ilovnate plasti SE 2, nad katero leži plast humusa in ruše. Plasti SE 2 in SE 1, ki sta vsebovali kamnite artefakte, sta bili podvrženi postdepozicijskim procesom (krioturbaciji, bioturbaciji), kar je povzročilo, da se najdbe nahajajo na različnih globinah. Post- depozicijske premike najdb dokazujejo pokončno ležeči artefakti in prilegajoči se artefakti, odkriti v različnih plasteh (glej opombo 10). Značilnost artefaktov z Leskovce II so patini- ranost in termoklastične/krioklastične poškodbe. Nekatere krakelirane površine niso patinirane, 14 Tovrstni roženec, prisoten tudi na najdišču Leskovca I, smo na površju našli še na drugih planinah na južni strani Krna ter ob Krnskem jezeru na severni strani. Sl. 13: Leskovca II. Kamena strela. Fig. 13: Leskovca II. Rock crystal. 18 Matija TURK, Tilen PODOBNIK kar kaže, da je poškodba nastala kasneje, verjetno kot posledica zmrzali. V primeru termoklastičnih poškodb gre lahko za namerno ali slučajno izpo- stavljenost ognju. Razen posameznih izoliranih drobcev oglja, ki lahko izvirajo od naravnih požarov ali požigalništva, sledov kurjenja nismo odkrili. Da drobci oglja niso nujno sočasni s kamnitimi artefakti, kaže radiokarbonska datacija, ki datiran vzorec oglja postavlja v čas pozne antike. Med kamnitim inventarjem Leskovce II pre- vladujejo manjši odbitki in luske, ki so odpadni produkt pri izdelavi in popravilu orodij. Večina odbitkov je manjših od 2 cm (sl. 11). Med klinami in klinicami prevladujejo odlomki z ravnimi lo- mi. Domnevamo, da gre za umetno polomljene, segmentirane kline (t. 1b: 5,6; 2: 7–11; 4: 18–40). Mikrovbadala, ki bi kazala na uporabo tehnike lomljenja klin/klinic ob izjedi, niso zastopana. Manjkajo tudi kline/klinice z izjedo. Skupaj s površinskimi najdbami imamo na Leskovci II osem jeder (t. 1b: 1–3; 3: 1–5). Jedra nimajo obdelane, preparirane udarne površine. Nosijo sledove odbijanja podolgovatih odbitkov in klinic. Prevladujoč način odbijanja je bil direktno večsmerno odbijanje s togim in mehkim tolkačem. Posamezni tanki odbitki in klinice s kontrabulbusom na dorzalni strani kažejo na odbijanje s pomočjo vmesnika ali na luščenje s pritiskom (t. 2: 8; 5: 56). Artefakti s fasetiranim talonom so redki (t. 1b: 5,6; 2: 22; 3: 11; 4: 29,30,38; 5: 55–57; 7: 110b). Pri izkopavanju je bilo na Leskovci II najdenih 122 retuširanih orodij. Med njimi je 77 mikrolit- skih armatur (63 %), ki so skoraj vse polomljene. Mikrolitske armature so z redkimi izjemami izdelane na masivnejših, nepravilnih klinicah iz rožencev različne kvalitete. Tako kot večja retuširana orodja tudi mikrolitske armature ne kažejo skrbnejše izdelave. Med njimi prevladujejo klinice s hrbtom (t. 6: 75–83; 7: 84–105). Klinici s hrbtom in pre- čno retušo sta dve (t. 7: 109,110a,b). V celotnem kamnitem inventarju z Leskovce II imamo samo en geometrijski mikrolit: enakokraki trikotnik s polstrmo retuširano najdaljšo stranico, ki je na obeh koncih odlomljen (t. 7: 111). Podoben enakokraki trikotnik s polstrmo retuširano najdaljšo stranico je bil najden na najdišču Gorenji Pretovč (Turk et al. 2005, t. 2: 29), ki je na podlagi tipološke analize opredeljeno v sovterjen.15 Na Gorenjem Pretovču so poleg omenjenega trikotnika med mikroliti za- 15 V Zgornjem Posočju je v sovterjen opredeljeno še najdišče Čadrg-Laze II pri vasi Čadrg nad Tolminom (Mlinar, Turk 2016, 22–23). stopane klinice s hrbtom in prečno retušo, klinice s hrbtom in sovterjenske konice (Turk et al. 2005, 40–41). Edina celotno ohranjena konica s hrbtom z Leskovce II (t. 7: 113) je širša od sovterjenskih konic z dvojnim hrbtom z Gorenjega Pretovča. Tudi ostale mikrolitske armature z Leskovce II, med katerimi ni hipermikrolitskih primerkov, so na splošno masivnejše od tistih z Gorenjega Pretovča. Kamniti artefakti z Leskovce I in II so izdelani iz rožencev različnih vrst in kakovosti. Na Leskovci II je bilo najdenih 10 kosov (odbitkov in razbitin) kamene strele (sl. 13), ki je z dvema primerkoma zastopana tudi na Gorenjem Pretovču.16 Nekateri artefakti so izdelani iz lokalnih rožencev, zlasti iz roženca sijoče rdečerjave barve, ki ga najdemo v sekundarni legi na južnih pobočjih Krna. Ta vrsta roženca med kamnitimi artefakti na Gorenjem Pretovču, ki je od planine Leskovca oddaljen 2 uri hoda, ni zastopana. Tudi sicer je surovina z Gorenjega Pretovča nekoliko drugačna, predvsem pa artefakti niso patinirani. Na Leskovci II na arte- faktih, kjer je korteks ohranjen, prevladuje korteks prodnika, ki je prisoten tudi na dveh jedrih (t. 1b: 2,3). Artefakti s korteksom prodnika so večinoma iz kvalitetnejših sivih rožencev. Postavlja se vprašanje, ali so ljudje primerno velike prodnike kvalitetnega roženca lahko dobi- li na južnih pobočjih Krna, ali so jih prinesli iz oddaljenih nahajališč.17 Na planini Kuhinja se v ilovnati preperini nahajajo drobni prodniki roženca, ki so neprimerni za obdelavo. Večji kosi so redki in pogosto tektonsko napokani. Med pregledi južnih pobočij Krna smo našli le nekaj prodnikov roženca, po velikosti in kvaliteti primernih za obdelavo. Glede na trenutne rezultate terenskih pregledov ocenjujemo, da je na južnih pobočjih Krna težko najti prodnike roženca, po velikosti in kvaliteti primernih za izdelavo kamnitih orodij. Majhen delež odbitkov s korteksom (sl. 11), pri- marnih kortikalnih odbitkov in odsotnost testiranih prodnikov (predjeder) na Leskovci II nakazuje, da je bila začetna redukcija prodnikov roženca opravljena drugje. Zlasti kvalitetni sivi roženci z 16 Med slovenskimi pozno paleolitskimi in mezolit- skimi najdišči, je kamena strela zastopana še v Ciganski jami, Viktorjevemu spodmolu, Zalogu pri Verdu, na Vrbičevem hribcu, Bregu pri Škofljici in na Belškem polju (Turk 2022, 64). 17 Prodnike raznobarvnih rožencev smo v primarni legi opazili v konglomeratih na južnih pobočjih Malega Karmana (Monte Quarnan, 1372 m) v Italiji, 35 km zračne razdalje zahodno od Krna, kjer v sekundarni legi ležijo v zemlji po pobočju. 19Leskovca I in II, plani najdišči kamnitih artefaktov na planini Leskovca v Krnskem pogorju ohranjeno skorjo prodnika z Leskovce I in II bi lahko bili prinešeni od drugod. Med ogledom najdb iz Spodmola pri Bjarču (Riparo di Biarzo), ki leži v dolini Nadiže, smo imeli priložnost videti, da so med surovino v vseh arheoloških plasteh najbolje zastopani roženci različnih sivih odtenkov, med katerimi so dobro zastopani odbitki in jedra z ohranjeno prodniško skorjo. Prodniški roženec iz Spodmola pri Bjarču izvira iz rečnih nanosov Nadiže, ki teče tik pod njim (Guerreschi 1996, 133). Del surovine bi bil na Leskovco II lahko prinešen tudi v obliki polizdelkov. Polizdelke bi lahko predstavljale kline in klinice, ki so jih na najdišču segmentirali in segmente uporabili za izdelavo mikrolitskih armatur. Med segmenti klin/ klinic prevladujejo bazalni segmenti, ki so najmanj primerni za nadaljno obdelavo. Odsotnost trapezov in klinic z izjedo kaže, da je najdišče Leskovca II starejše od mlajšega mezolitika (kastelnovjena).18 Kljub velikemu številu armatur je med njimi samo en trikotnik (t. 7: 111) in dve klinici s hrbtom in prečno retušo (t. 7: 109,110a,b). V slovenskih epigravetjenskih najdiščih Podriso- vec, Poljšiška cerkev, Matjaževe kamre, Županov spodmol, Lukenjska jama, Babja jama in Betalov spodmol (Brodar 1995a; 1995b; Osole 1976a; 1976b; 1983; 1989; Bavdek, Josipovič 2017) trikotniki niso zastopani, prav tako ni tipičnih klinic s hrbtom in prečno retušo.19 Nekaj tovrstnih armatur, ki doži- vijo razcvet v mezolitiku, je zastopanih v Ciganski jami (Brodar 1991, t. 19: 19,20,24), ki jo je F. Osole (1979, 180) v svoji delitvi gravetjena Slovenije uvrstil v tardigravetjen. Nasprotno od slovenskih pozno glacialnih najdišč so trikotniki in klinice s hrbtom in prečno retušo zastopani v epigravetjenskih naj- diščih severovzhodne Italije (glej npr. Guerreschi 1975; Peresani 2009; Peresani et al. 2009), vključno z bližnjim Spodmolom pri Bjarču (Guerreschi 1996). 18 Trapezi na splošno veljajo za razpoznavni znak kastelnovjena, ki na severnojadranskem prostoru nastopi okoli 7000 cal. BC (Kozlowski 2009). Na gorskih planih najdiščih Zgornjega Posočja, z izjemo enega poškodo- vanega primerka, najdenega na Planici (1232 m) (glej Jamnik 2015, sl. 3), trapezi niso zastopani. Prav tako niso zastopane klinice z izjedami (tip Montbani). Neenakokrak trapez izdelan z mikrovbadalno tehniko je bil najden pri izkopavanju poznoantične višinske naselbine Tonovcev grad (412 m) pri Kobaridu (Turk 2011, sl. 6.1: 3). 19 Osole (1983, 20) v Lukenjski jami navaja dve klinici s hrbtom in prečno retušo. Prva ima naravni hrbet (t. 3: 7), druga pa ima za ta tip orodja neznačilno obliko in re- tušo (t. 3: 8). Edini primerek, ki še najbolj ustreza klinici s hrbtom in prečno retušo smo našli v Babji jami (Osole 1989, t. 4: 6). Oblike jeder, odbitkov, klin in klinic z Leskovce II kažejo pretežno na uporabo tehnike direktnega odbijanja. Jedra izkazujejo večsmerno direktno od- bijanje, usmerjeno v pridobivanje manjših odbitkov, podolgovatih odbitkov in nepravilnih klin/klinic, kar je značilnost sovterjena. Prizmatična jedra, pogosta v epigravetjenu, niso zastopana (Franco 2011, 45, 47). Kamniti inventar z Leskovce II predstavlja v tipološkem in tehnološkem smislu enoten skupek, ki najverjetneje pripada istemu tehnokompleksu. Ali gre za eno ali več kratkotrajnih poselitev v okviru istega kulturnega tehnokompleksa zaenkrat ni mogoče ugotoviti. Kamniti inventar z Leskovce I, čeprav številčno veliko bolj skromen, je tehnološko, tipološko in glede na zastopano surovino podoben inventarju z Leskovce II. Na podlagi trenutnega stanja se je težko odločiti, ali kamenodobni najdišči na planini Leskovca pripadata končnemu paleolitiku (epigravet- jenu) ali starejšemu mezolitiku (sovterjenu). Pri morebitnih nadaljnjih izkopavanjih, predvsem bi bilo izkopavanje smiselno nadaljevati na Leskovci II, gre upati na odkritje ostankov ognjišč, katerih radiokarbonsko datiranje bi pomagalo razrešiti kronološko dilemo. Tako najdišči Leskovca I in II kot ostala arheološ- ko raziskana gorska najdišča kamnitih artefaktov v Zgornjem Posočju (Turk et al. 2005; Turk 2006; 2020; Mlinar, Turk 2016) se dobro vklapljajo v skupino gorskih pozno paleolitskih in mezolit- skih najdišč alpskega loka, še posebej nam bližnje severovzhodne Italije (Broglio 1992; 2016; Broglio, Lanzinger 1996; 2000; Pessina, Bassetti 2006). Med več sto odkritimi pozno mlajšepaleolitskimi in mezolitskimi najdišči v italijanskih Dolomitih, kjer jih raziskujejo že dobrega pol stoletja (Broglio 1992; 2016), prevladujejo najdišča iz sovterjena. Sovterjenska najdišča običajno ležijo višje od epigravetjenskih in kastelnovjenskih najdišč, na višinah med 1900 in 2300 m. Kot je običajno za plana najdišča, ostanki favne večinoma niso ohran- jeni. Izjemi sta najdišči v zavetju velikih eratičnih blokov, Plan de Frea IV (1930 m) in Mondeval de Sora I (2150 m). Ostanki lovnih živali iz teh dveh najdišč, odkriti v sovterjenskih plasteh, so pripa- dali tako gozdnemu okolju kot odprtim gorskim travnikom. To kaže, da sta najdišči tedaj ležali na stiku dveh različnih ekosistemov, gozda in gorskih travnikov.20 Postavitev tabora v območju ekotona 20 Višina drevesne meje je bila v jugovzhodnih Alpah v interstadialu Bölling-Alleröd (14.289–12.840 cal BP), v katerega datira večina epigravetjenskih gorskih najdišč 20 Matija TURK, Tilen PODOBNIK je ljudem omogočalo večji in lažje dostopni nabor lovne favne (Cusinato et al. 2003, 135, 138). Obis- kovanje in bivanje v gorskem svetu je bilo povezano predvsem z lovom. Bilo je sezonsko pogojeno in je potekalo v kopnih, toplejših mesecih leta (Fontana 2011; Fontana et al. 2009). Čeprav na Leskovci II, kot tudi na ostalih arheološko raziskanih gorskih najdiščih v Krnskem pogorju ostankov favne, ki bi jo lahko prepričljivo povezali s prisotnostjo prazgodovinskih lovcev in nabiralcev nismo našli, je bil lov najverjetneje glavni razlog za obiskovanje gorskega sveta nad dolino Soče v končnem pleistocenu in zgodnjem holocenu. Litični inventar z Leskovce II, pri kate- rem med orodji prevladujejo mikrolitske armature, velika količina segmentiranih klinic, manjših odbitkov in lusk, kaže, da gre za prostor, kjer so prazgodovinski lovci popravljali in izdelovali svojo lovsko opremo.21 Na potencialen stik z dolino kaže prisotnost kvalitetnih sivih rožencev, ki bi lahko izvirali z obrežja reke Nadiže. Dolina Nadiže po našem mnenju predstavlja najverjetnejšo pot, po kateri bi lahko pozno paleolitski in mezolitski lovci in nabiralci iz območja severnega Jadrana oz. vzhodne Furlanije, kjer je dokumentiranih več mezolitskih najdišč (glej Pessina, Bassetti 2006, Fig. 1), prišli v Zgornje Posočje. Spodmol pri Bjarču v dolini Nadi- že je od planine Leskovca oddaljen 20 km zračne razdalje. Analiza ribjih ostankov iz epigravetjenske in sovterjenske plasti tega najdišča kaže, da je bil severovzhodne Italije, med 1500 in 1600 m. V preborealu in borealu (11.500– 9.000 cal BP) je drevesna meja presegla celo 2100 m (Cusinato, Bassetti 2005; Drescher-Schneider 2009). O višini gozdne/drevesne meje v Krnskem pogorju v tistem času nimamo podatkov. Pelodna analiza vrtine z Jezera na Planini pri Jezeru (1430 m) v osrednjih Julijskih Alpah je pokazala, da je bilo to območje na začetku holocena že poraščeno z gozdom (Caf et al. 2023). Na podlagi te ugotovitve sicer ne moremo trditi, da so najdišča v Krnskem pogorju, ki ležijo na nižjih višinah, prvotno stala v gozdu, saj se višina gozdne meje zaradi klimatskih in geografskih dejavnikov lokalno lahko močno razlikuje. 21 V Italijanskih Dolomitih so najdišča, ki ležijo v zavetju velikih skalnih blokov ali ob jezerih (npr. Plan de Frea IV, Mondeval de Sora I, Colbricon I) interpretirana kot bazni (rezidenčni) tabori. Odlikuje jih uravnoteženo razmerje med običajnimi orodji in mikrolitskimi armaturami. Številčnost in raznolikost orodij kaže na opravljanje različnih aktivnosti. Najdišča, ki ležijo na izpostavljenih in razglednih legah, kjer prevladujejo mikrolitske armature, so interpretirana kot lovske postojanke (Broglio, Lanzinger 2000, 278–279; Fontana et al. 2011, 74–75). Glede na prevlado mikrolitskih armatur in topografske značilnosti najdišča, bi Leskovca II lahko predstavljala lovsko postojanko. spodmol različno intenzivno poseljen v vseh letnih časih (Cassoli, Tagliacozzo 1996, 87), medtem ko analiza ostale favne kaže predvsem na zimsko in pomladno poselitev (Rowley–Conwy 1996, 79; Bertolini et al. 2016, 84). Spodmol pri Bjarču ima značilnosti baznega (rezidenčnega) tabora. Analiza sledov uporabe na kamnitih orodjih iz epigravetjenske plasti kaže, da je bila na najdišču glavna aktivnost obdelava lovskega plena (Ziggiotti 2007, 64–68). Prisotnost gamsa in kozoroga med ostanki lovskega plena nakazuje bližino odprtih alpskih pobočij, medtem ko prisotnost morskih polžkov, uporabljenih kot nakit, dokazuje stike z jadransko obalo (Bertolini et al. 2016). Glede na veliko mobilnost epigravetjenskih in mezolitskih skupnosti sklepamo, da bi Spodmol pri Bjarču lahko predstavljal izhodišče za sezonske lovske pohode v Krnsko pogorje.22 Izpostaviti pa moramo, da je med armaturami z najdišča Leskovca II in tistimi iz Spodmola pri Bjarču velika razlika. V Spodmolu pri Bjarču so tako v epigravetjenski kot sovterjenski plasti zastopani geometrijski mikroliti in hipermikrolitski izdelki skupaj z mikrovbadali, ki na Leskovci II, z izjemo enega enakokrakega trikotnika niso prisotni. Zahvala Zahvaljujemo se Pavlu Jamniku, ki nam je posodil v pregled in izris najdbe, ki jih je s kolegi zbral na najdišču Leskovca I in II, ter odkritelju Gorazdu Kutinu, ki nam je pokazal obe najdišči. Za ogled najdb iz Spodmola pri Bjarču v Furlanskem prirodoslovnem muzeju v Vidmu (Museo Friulano di Storia Naturale, Udine) se zahvalju- jemo Giuseppeju Musciu in Sari Roma. Zahvaljujemo se Mihu Mlinarju za ogled kamnitih najdb z gorskih najdišč Zgornjega Posočja, ki jih hrani Tolminski muzej ter Gi- ulianu Bastianiju za konstruktivne pripombe in nasvete. Nenazadnje gre zahvala Triglavskemu Narodnemu parku in Pašni skupnosti Leskovca, ki sta dovolila arheološko izkopavanje. 22 Z namenom odkritja mezolitskih najdišč v dolini Soče, sta ZRC SAZU Inštitut za arheologijo in Tolminski muzej leta 2005 izvedla sondiranja v jami Podnjačk, Spodmolu I in Spodmolu II pri Idrskem in v Spodmolu pri Kamnem. Rezultat je bil v vseh primerih negativen. 21Leskovca I in II, plani najdišči kamnitih artefaktov na planini Leskovca v Krnskem pogorju Leskovca I, površinske najdbe (t. 1a) 1. Neizoblikovano jedro. Korteks (nedoločen). Temno siv roženec. Dl. 1,9 cm, š. 2,3 cm, db. 1,4 cm, t. 6,1 g. 2. Klinica, terminalni segment. Korteks (nedoločen). Svetlo siv roženec. Dl. 1,7 cm, š. 1 cm, db. 0,3 cm, t. 0,5 g. 3. Klinica z uporabno retušo. Rdečerjav roženec. Dl. 2,1 cm, š. 0,9 cm, db. 0,3 cm, t. 0,6 g. 4. Klinica z uporabno retušo, terminalni del. Siv roženec. Dl. 1,2 cm, š. 0,8 cm, db. 2,8 cm, t. 0,3 g. 5. Retuširan odbitek. Rdečerjav roženec. Dl. 2,3 cm, š. 1,2 cm, db. 0,6 cm, t. 1,8 g. 6. Orodje z izjedo. Siv roženec. Dl. 4 cm, š. 2,7 cm, db. 0,9 cm, t. 6,9 g. 7. Praskalo na odbitku. Korteks prodnika. Svetlo siv roženec. Dl. 1,8 cm, š. 2,2 cm, db. 0,7 cm. 8. Odlomek mikrolita, nedoločen. Rdečerjav roženec. Dl. 0,8 cm, š. 0,5 cm, db. 0,2 cm, t. 0,2 g. Leskovca II, površinske najdbe1 (t. 1b, t. 2) 1. Navzkrižno jedro. Siv roženec. Dl. 3 cm, š. 3,5 cm, db. 2 cm, t. 20,6 g. 2. Navzkrižno jedro. Korteks prodnika. Belo patiniran roženec. Dl. 3,7 cm, š. 2,9 cm, db. 1,6 cm, t. 18,5 g. 3. Neizoblikovano jedro. Korteks prodnika. Belo patiniran roženec. Dl. 1,6 cm, š. 2,1 cm, db. 1,8 cm, t. 4,6 g. 4. Klinica. Rožnato patiniran roženec. Dl. 2,4 cm, š. 0,9 cm, db. 0,4 cm, t. 0,7 g. 5. Klina, bazalni segment. Korteks (nedoločen). Siv, pati- niran roženec. Dl. 1,4 cm, š. 2 cm, db. 0,6 cm, t. 1,2 g. 6. Klina, bazalni segment. Korteks prodnika. Siv roženec. Dl. 1,9 cm, š. 1,7 cm, db. 0,4 cm, t. 1,5 g. 7. Klina, bazalni segment. Siv roženec. Dl. 1,6 cm, š. 1,2 cm, db. 0,4 cm, t. 0,8 g. 8. Klinica, bazalni segment. Korteks prodnika. Siv roženec. Dl. 1,2 cm, š. 1,1 cm, db. 0,3 cm, t. 0,3 g. 9. Klinica, bazalni segment. Belo patiniran roženec. Dl. 1,4 cm, š. 0,9 cm, db. 0,3 cm, t. 0,3 g. 10. Klinica, bazalni segment. Korteks (nedoločen). Siv roženec. Dl. 1,1 cm, š. 1 cm, db. 0,4 cm, t. 0,8 g. 11. Klinica, bazalni segment. Korteks (nedoločen). Siv roženec. Dl. 1,2 cm, š. 0,6 cm, db. 0,2 cm, t. 0,2 g. 12. Klinica z uporabno retušo, bazalni del. Rožnato pati- niran roženec. Dl. 2,1 cm, š. 1 cm, db. 0,4 cm, t. 0,7 g. 13. Klinica z uporabno retušo, medialni del. Belo patiniran roženec. Dl. 0,7 cm, š. 0,3 cm, db. 0,1 cm, t. ˂ 0,1 g. 14. Retuširana klinica. Sivorjav roženec. Dl. 3,7 cm, š. 1 cm, db. 0,5 cm, t. 1,3 g. 15. Odbitek z uporabno retušo. Sivkast roženec. Dl. 2,3 cm, š. 2,4 cm, db. 0,5 cm, t. 2,7 g. 16. Orodje z izjedo. Rjavkast roženec. Dl. 2,4 cm, š. 1,9 cm, db. 0,6 cm, t. 2,2 g. 1 Poleg najdb s površja so vključene tudi najdbe, ki jih je P. Jamnik našel pri mokrem sejanju s površja odvzete zemljine. 17. Orodje z izjedo. Belo patiniran roženec. Dl. 2,3 cm, š. 1,7 cm, db. 0,7 cm, t. 2,6 g. 18. Orodje z izjedo. Siv, patiniran roženec. Dl. 1,9 cm, š. 1,3 cm, db. 0,4 cm, t. 0,7 g. 19. Orodje z izjedo. Patiniran roženec. Dl. 1,8 cm, š. 1 cm, db. 0,4 cm, t. 0,5 g. 20. Orodje z izjedo. Svetlo siv roženec. Dl. 1 cm, š. 1,2 cm, db. 0,4 cm, t. 0,5 g. 21. Vbadalo ob poševni prečni retuši. Belo patiniran roženec. Dl. 3,5 cm, š. 0,8 cm, db. 0,4 cm, t. 0,9 g. 22. Prečno strgalce. Rožnat roženec. Dl. 1,2 cm, š. 1,7 cm, db. 0,5 cm, t. 0,8 g. 23. Praskalo na odbitku. Belo patiniran roženec. Dl. 1,5 cm, š. 2,2 cm, db. 0,8 cm, t. 2,8 g. 24. Mikrolit, nedoločen. Svetlo siv roženec. Dl. 1,9 cm, š. 0,8 cm, db. 0,3 cm, t. 0,7 g. 25. Odlomek mikrolita, nedoločen. Svetel patiniran roženec. Dl. 0,9 cm, š. 0,7 cm, db. 0,3 cm, t. 0,1 g. 26. Odlomek mikrolita, nedoločen. Rjavkast roženec. Dl. 0,8 cm, š. 0,6 cm, db. 0,2 cm, t. 0,1 g. 27. Odlomek mikrolita, nedoločen. Siv roženec. Dl. 0,7 cm, š. 0,4 cm, db. 0,3 cm, t. 0,1 g. 28. Odlomek mikrolita, nedoločen. Patiniran roženec. Dl. 0,8 cm, š. 0,5 cm, db. 0,2 cm, t. 0,1 g. 29. Odlomek mikrolita, nedoločen. Siv roženec. Dl. 0,5 cm, š. 0,6 cm, db. 0,2 cm, t. 0,1 g. Leskovca II, izkopavanje (t. 3–7) 1. Navzkrižno jedro. Siv patiniran roženec. Dl. 2,2 cm, š. 2,2 cm, db. 1,4 cm, t. 6,6 g. Kv. 4, SE 2. Inv. št. TM 3835. 2. Navzkrižno jedro. Siv roženec. Dl. 2,8 cm, š. 2,9 cm, db. 1,6 cm, t. 9 g. Kv. 5, SE 2. Inv. št. TM 3836. 3. Unipolarno jedro. Rjav tuf. Dl. 2,8 cm, š. 2,2 cm, db. 1,2 cm, t. 9,2 g. Kv. 3, SE 2. Inv. št. TM 3837. 4. Jedro na odbitku. Belo patiniran roženec. Dl. 2,2 cm, š. 1,7 cm, db. 0,6 cm, t. 2 g. Kv. 4, SE 2. Inv. št. TM 3834. 5. Mikro jedro. Belo patiniran roženec. Dl. 0,6 cm, š. 0,8 cm, db. 0,3 cm, t. 0,14 g. Kv. 4, SE 2. Inv. št. TM 3838. 6. Jedrni odbitek. Korteks prodnika. Siv patiniran roženec. Dl. 3,3 cm, š. 1,9 cm, db. 0,8 cm, t. 4 g. Kv. 7, SE 2. Inv. št. TM 3839. 7. Jedrni odbitek. Belo patiniran roženec. Dl. 3,2 cm, š. 2,2 cm, db. 0,6 cm, t. 2,7 g. Kv. 7, SE 2. Inv. št. TM 3840. 8. Klina. Korteks prodnika. Siv patiniran roženec. Dl. 3,8 cm, š. 1,6 cm, db. 0,6 cm, t. 2,7 g. Kv. 8, SE 2. Inv. št. TM 3841. 9. Klina. Siv patiniran roženec. Dl. 2,9 cm, š. 1,5 cm, db. 0,4 cm, t. 1,6 g. Kv. 7, SE 2. Inv. št. TM 3842. 10. Klina. Siv roženec. Dl. 3,1 cm, š. 1,5 cm, db. 0,4 cm, t. 1,8 g. Kv. 4, SE 2. Inv. št. TM 3833. 11. Klina. Siv patiniran roženec. Dl. 3,5 cm, š. 1,9 cm, db. 0,9 cm, t. 6,2 g. Kv. 4, SE 2. Inv. št. TM 3843. 12. Klina. Sivorjav roženec. Dl. 3,1 cm, š. 1,7 cm, db. 0,5 cm, t. 2,2 g. Kv. 5, SE 2. Inv. št. TM 3844. KATALOG NAJDB Najdbe, pridobljene pri arheoloških raziskavah, hrani Tolminski muzej. Okrajšave: dl. = dolžina, db. = debelina, š. = širina, t. = teža, inv. št. TM = inventarna številka Tolminskega muzeja 22 Matija TURK, Tilen PODOBNIK 13. Klinica. Siv roženec. Dl. 2,9 cm, š. 1,2 cm, db. 0,3 cm, t. 0,84 g. Kv. 3, SE 2. Inv. št. TM 3845. 14. Klinica. Belo patiniran roženec. Dl. 1,3 cm, š. 0,7 cm, db. 0,3 cm, t. 0,21 g. Kv. 4, SE 2. Inv. št. TM 3846. 15. Klinica. Siv roženec. Dl. 1,4 cm, š. 0,8 cm, db. 0,2 cm, t. 0,23 g. Kv. 3, SE 2. Inv. št. TM 4358. 16. Klinica. Patiniran roženec. Dl. 1,5 cm, š. 0,5 cm, db. 0,2 cm, t. 0,11 g. Kv. 7, SE 2. Inv. št. TM 4359. 17. Klinica. Belo patiniran roženec. Dl. 1 cm, š. 0,5 cm, db. 0,2 cm, t. 0,09 g. Kv. 7, SE 2. Inv. št. TM 4360. 18. Klina, terminalni segment. Siv roženec. Dl. 1,1 cm, š. 1,7 cm, db. 0,5 cm, t. 0,76 g. Kv. 3, SE 2. Inv. št. TM 4361. 19. Klina, terminalni segment. Silificiran apnenec. Dl. 1,6 cm, š. 1,5 cm, db. 0,3 cm, t. 0,5 g. Kv. 4, SE 2. Inv. št. TM 4362. 20. Klinica, terminalni segment. Rjav roženec. Dl. 1,6 cm, š. 1,1 cm, db. 0,5 cm, t. 0,8 g. Kv. 3, SE 2. Inv. št. TM 4363. 21. Klinica, terminalni segment. Črn roženec (lidit). Dl. 1,1 cm, š. 0,7 cm, db. 0,3 cm, t. 0,21 g. Kv. 4, SE 2. Inv. št. TM 4364. 22. Klina, medialni segment. Belo patiniran roženec. Dl. 1,8 cm, š. 1,3 cm, db. 0,3 cm, t. 0,7 g. Kv. 4, SE 2. Inv. št. TM 4365. 23. Klinica, medialni segment. Patiniran roženec. Dl. 1,3 cm, š. 0,8 cm, db. 0,3 cm, t. 0,34 g. Kv. 4, SE 2. Inv. št. TM 4366. 24. Klina, bazalno-medialni del. Prilega se k št. 45. Siv patiniran roženec. Dl. 2,5 cm, š. 1,7 cm, db. 0,5 cm, t. 2,26 g. Kv 2, SE 1. Inv. št. TM 4367. 25. Klina, bazalni segment. Svetlo siv roženec. Dl. 1,6 cm, š. 1,2 cm, db. 0,3 cm, t. 0,73 g. Kv. 4, SE 2. Inv. št. TM 4368. 26. Klina, bazalni segment. Belo patiniran roženec. Dl. 2 cm, š. 1,8 cm, db. 0,5 cm, t. 1,6 g. Kv. 4, SE 2. Inv. št. TM 4369. 27. Klina, bazalni segment. Svetlo siv roženec. Dl. 1,2 cm, š. 1,5 cm, db. 0,3 cm, t. 0,45 g. Kv. 3, SE 2. Inv. št. TM 4370. 28. Klina, bazalni segment. Korteks prodnika. Siv roženec. Dl. 1,6 cm, š. 1,8 cm, db. 0,5 cm, t. 1,35 g. Kv. 4, SE 2. Inv. št. TM 4371. 29. Klina, bazalni segment. Korteks prodnika. Siv roženec. Dl. 1,3 cm, š. 2,1 cm, db. 0,4 cm, t. 1,1 g. Kv. 5, SE 2. Inv. št. TM 4372. 30. Klina, bazalni segment. Siv zrnat tuf. Dl. 1 cm, š. 2 cm, db. 0,7 cm, t. 1,4 g. Kv. 5, SE 2. Inv. št. TM 4373. 31. Klina, bazalni segment. Siv prosojen roženec. Dl. 1,5 cm, š. 1,4 cm, db. 0,5 cm, t. 1,13 g. Kv. 7, SE 2. Inv. št. TM 4374. 32. Klinica, bazalni segment. Belo patiniran roženec. Dl. 1,3 cm, š. 0,8 cm, db. 0,4 cm, t. 0,35 g. Kv. 4, SE 2. Inv. št. TM 4375. 33. Klinica, bazalni segment. Belo patiniran roženec. Dl. 1 cm, š. 1 cm, db. 0,2 cm, t. 0,22 g. Kv. 2, SE 1. Inv. št. TM 4376. 34. Klinica, bazalni segment. Korteks prodnika. Siv roženec. Dl. 0,8 cm, š. 0,8 cm, db. 0,2 cm, t. 0,17 g. Kv. 7, SE 2. Inv. št. TM 4377. 35. Klinica, bazalni segment. Siv patiniran roženec. Dl. 0,7 cm, š. 0,5 cm, db. 0,1 cm, t. 0,4 g. Kv. 7, SE 1/2. Inv. št. TM 4378. 36. Klinica, bazalni segment. Belo patiniran roženec. Dl. 0,7 cm, š. 0,7 cm, db. 0,2 cm, t. 0,6 g. Kv. 7, SE 1/2. Inv. št. TM 4379. 37. Klinica, bazalni segment. Siv roženec. Dl. 0,9 cm, š. 0,7 cm, db. 0,2 cm, t. 0,09 g. Kv. 2, SE 2. Inv. št. TM 4380. 38. Klinica, bazalni segment. Belo patiniran roženec. Dl. 0,6 cm, š. 1 cm, db. 0,2 cm, t. 0,12 g. Kv. 2, SE 1. Inv. št. TM 4381. 39. Klinica, bazalni segment. Siv roženec. Dl. 1,4 cm, š. 0,9 cm, db. 0,4 cm, t. 0,45 g. Kv. 5, SE 2. Inv. št. TM 4382. 40. Klinica, bazalni segment. Siv roženec. Dl. 0,8 cm, š. 0,8 cm, db. 0,2 cm, t. 0,15 g. Kv. 3, SE 2. Inv. št. TM 4383. 41. Klina z uporabno retušo. Sivorjav patiniran tuf. Dl. 3,5 cm, š. 1,2 cm, db. 0,7 cm, t. 2,24 g. Kv. 2, SE 2. Inv. št. TM 4384. 42. Klina z uporabno retušo, bazalni del. Belo patiniran roženec. Dl. 2,4 cm, š. 1,7 cm, db. 0,5 cm, t. 1,79 g. Kv. 7, SE 2. Inv. št. TM 4385. 43. Klina z uporabno retušo. Siv patiniran roženec. Dl. 3,5 cm, š. 1,6 cm, db. 0,6 cm, t. 2,61 g. Kv. 3, SE 2. Inv. št. TM 4386. 44. Klina z uporabno retušo. Korteks prodnika. Rjav ro- ženec. Dl. 4 cm, š. 1,2 cm, db. 0,5 cm, t. 1,79 g. Kv. 8, SE 2. Inv. št. TM 4387. 45. Retuširana klina, terminalni del. Prilega se k št. 24. Siv patiniran roženec. Dl. 1,5 cm, š. 1,6 cm, db. 0,6 cm, t. 1,44 g. Kv. 2, SE 2. Inv. št. TM 4388. 46. Retuširana klinica. Belo patiniran roženec. Dl. 1,7 cm, š. 0,9 cm, db. 0,2 cm, t. 0,23 g. Kv. 4, SE 2. Inv. št. TM 4389. 47. Retuširana klinica. Siv roženec. Dl. 1,7 cm, š. 0,8 cm, db. 0,3 cm, t. 0,32 g. Kv. 4, SE 2. Inv. št. TM 4390. 48. Retuširana klinica. Temno siv roženec. Dl. 1,4 cm, š. 0,5 cm, db. 0,2 cm, t. 0,15 g. Kv. 7, SE 2. Inv. št. TM 4391. 49. Retuširana klinica, bazalni del. Siv roženec. Dl. 1,2 cm, š. 1,2 cm, db. 0,2 cm, t. 0,27 g. Kv. 2, SE 2. Inv. št. TM 4392. 50. Retuširana klinica, bazalni del. Korteks prodnika. Siv roženec. Dl. 1,1 cm, š. 0,6 cm, db. 0,2 cm, t. 0,14 g. Kv. 4, SE 2. Inv. št. TM 4393. 51. Retuširana klinica, bazalni del. Siv roženec. Dl. 0,6 cm, š. 0,6 cm, db. 0,1 cm, t. 0,06 g. Kv. 5, SE 1/2. Inv. št. TM 4394. 52. Nazobčana klinica. Rdečerjav roženec. Dl. 1,7 cm, š. 1 cm, db. 0,5 cm, t. 0,72 g. Kv. 4, SE 1. Inv. št. TM 4395. 53. Klinica s poševno prečno retušo. Belo patiniran roženec. Dl. 3 cm, š. 1,2 cm, db. 0,4 cm, t. 1,1 g. Kv. 3, SE 2. Inv. št. TM 3832. 54. Klinica s poševno prečno retušo, terminalni del. Črn roženec (lidit). Dl. 0,8 cm, š. 0,7 cm, db. 0,1 cm, t. 0,06 g. Kv. 5, SE 2. Inv. št. TM 4396. 55. Odbitek. Siv patiniran roženec. Dl. 2,2 cm, š. 3 cm, db. 1 cm, t. 7,91 g. Kv. 6, SE 1. Inv. št. TM 4397. 56. Odbitek. Belo patiniran roženec. Dl. 1,7 cm, š. 1,6 cm, db. 0,3 cm, t. 0,3 g. Kv. 5, SE 1/2. Inv. št. TM 4398. 57. Odbitek. Siv roženec. Dl. 1,3 cm, š. 1,7 cm, db. 0,3 cm, t. 0,6 g. Kv. 5, SE 2. Inv. št. TM 4399. 58. Retuširan odbitek. Rjav roženec. Dl. 2,5 cm, š. 2,2 cm, db. 0,9 cm, t. 3,59 g. Kv. 5, SE 2. Inv. št. TM 4400. 59. Retuširan odbitek. Korteks prodnika. Rdečerjav roženec. Dl. 2,6 cm, š. 2 cm, db. 0,5 cm, t. 2,05 g. Kv. 4, SE 2. Inv. št. TM 4401. 60. Odbitek s poševno prečno retušo. Rožnato patiniran roženec. Dl. 2,4 cm, š. 1,6 cm, db. 0,7 cm, t. 2,17 g. Kv. 1, SE 2. Inv. št. TM 4402. 23Leskovca I in II, plani najdišči kamnitih artefaktov na planini Leskovca v Krnskem pogorju 61. Orodje z izjedo. Bazalni del kline. Rožnato patiniran roženec. Dl. 3 cm, š. 2 cm, db. 0,8 cm, t. 4,49 g. Kv. 8, SE 2. Inv. št. TM 4403. 62. Orodje z izjedo. Korteks (nedoločen). Siv patiniran roženec. Dl. 3,3 cm, š. 2,6 cm, db. 0,9 cm, t. 6,87 g. Kv. 8, SE 2. Inv. št. TM 4404. 63. Orodje z izjedo. Korteks (nedoločen). Rožnato patiniran roženec. Dl. 2,5 cm, š. 1 cm, db. 0,8 cm, t. 0,94 g. Kv. 7, SE 2. Inv. št. TM 4405. 64. Orodje z izjedo, terminalni del. Belo patiniran roženec. Dl. 1,2 cm, š. 0,9 cm, db. 0,3 cm, t. 0,3 g. Kv. 3, SE 2. Inv. št. TM 4406. 65. Diedrično vbadalo. Korteks prodnika. Belo patiniran roženec. Dl. 2,4 cm, š. 1,9 cm, db. 0,6 cm, t. 1,34 g. Kv. 2, SE 1. Inv. št. TM 4407. 66. Ogelno vbadalo. Korteks prodnika. Siv roženec. Dl. 2,6 cm, š. 2 cm, db. 0,8 cm, t. 3,08 g. Kv. 3, SE 1. Inv. št. TM 4408. 67. Ogelno vbadalo. Patiniran roženec. Dl. 4,1 cm, š. 2 cm, db. 0,5 cm, t. 4,02 g. Kv. 4, SE 2. Inv. št. TM 4409. 68. Praskalo na klini. Belo patiniran roženec. Dl. 2,8 cm, š. 1,6 cm, db. 0,5 cm, t. 2,7 g. Kv. 3, SE 2. Inv. št. TM 3831. 69. Praskalo na klini. Sivorjav roženec. Dl. 1,8 cm, š. 2,1 cm, db. 0,6 cm, t. 2,8 g. Kv. 3, SE 2. Inv. št. TM 3830. 70. Praskalo na odbitku. Temno siv roženec. Dl. 0,9 cm, š. 1,2 cm, db. 0,4 cm, t. 0,6 g. Kv. 4, SE 2. Inv. št. TM 3829. 71. Praskalo na odbitku. Črn roženec (lidit). Dl. 1,7 cm, š. 1,8 cm, db. 0,7 cm, t. 2,06 g. Kv. 2, SE 1/2. Inv. št. TM 4410. 72. Praskalo na odbitku. Svetlo siv roženec. Dl. 1,4 cm, š. 2,4 cm, db. 0,9 cm, t. 3,1 g. Kv. 7, SE 2. Inv. št. TM 4411. 73. Praskalo na odbitku. Korteks prodnika. Siv roženec. Dl. 1,7 cm, š. 1,5 cm, db. 0,5 cm, t. 1,76 g. Kv. 1, SE 1. Inv. št. TM 4412. 74. Praskalo na odbitku. Korteks prodnika. Belo patiniran roženec. Dl. 2 cm, š. 1,5 cm, db. 0,8 cm, t. 2,56 g. Kv. 7, SE 2. Inv. št. TM 4413. 75. Klinica s hrbtom. Siv roženec. Dl. 1,5 cm, š. 0,5 cm, db. 0,2 cm, t. 0,15 g. Kv. 6, SE 1/2. Inv. št. TM 3822. 76. Klinica s hrbtom. Belo patiniran roženec. Dl. 1,2 cm, š. 0,4 cm, db. 0,3 cm, t. 0,11 g. Kv. 6, SE 2. Inv. št. TM 3823. 77. Klinica s hrbtom. Siv patiniran tuf. Dl. 1,5 cm, š. 0,7 cm, db. 0,3 cm, t. 0,25 g. Kv. 5, SE 2. Inv. št. TM 4414. 78. Klinica s hrbtom. Belo patiniran roženec. Dl. 1,7 cm, š. 0,5 cm, db. 0,4 cm, t. 0,28 g. Kv. 5, SE 2. Inv. št. TM 3825. 79. Klinica s hrbtom. Siv roženec. Dl. 2,2 cm, š. 0,6 cm, db. 0,3 cm, t. 0,4 g. Kv. 4, SE 2. Inv. št. TM 3827. 80. Klinica s hrbtom. Siv roženec. Dl. 1,6 cm, š. 0,5 cm, db. 0,2 cm, t. 0,2 g. Kv. 5, SE 2. Inv. št. TM 3824. 81. Klinica s hrbtom. Sivozelen roženec. Dl. 1,7 cm, š. 0,6 cm, db. 0,3 cm, t. 0,3 g. Kv. 3, SE 2. Inv. št. TM 3826. 82. Klinica s hrbtom. Siv patiniran roženec. Dl. 1,4 cm, š. 0,5 cm, db. 0,3 cm, t. 0,16 g. Kv. ?, SE ? Inv. št. TM 4415. 83. Klinica s hrbtom. Rožnato patiniran roženec. Dl. 2,8 cm, š. 0,9 cm, db. 0,5 cm, t. 1,15 g. Kv. 3, SE 2. Inv. št. TM 4416. 84. Klinica s hrbtom, bazalni del. Belo patiniran roženec. Dl. 1,2 cm, š. 0,5 cm, db. 0,2 cm, t. 0,15 g. Kv. 4, SE 2. Inv. št. TM 4417. 85. Klinica s hrbtom, bazalni del. Belo patiniran roženec. Dl. 1,1 cm, š. 0,5 cm, db. 0,3 cm, t. 0,11 g. Kv. 4, SE 2. Inv. št. TM 4418. 86. Klinica s hrbtom. Svetlo siv roženec. Dl. 1,6 cm, š. 0,6 cm, db. 0,3 cm, t. 0,31 g. Kv. 3, SE 2. Inv. št. TM 4419. 87. Klinica s hrbtom, bazalni del. Patiniran tuf. Dl. 1,3 cm, š. 0,5 cm, db. 0,2 cm, t. 0,14 g. Kv. 6, SE 2. Inv. št. TM 4420. 88. Klinica s hrbtom. Belo patiniran roženec. Dl. 1,7 cm, š. 0,7 cm, db. 0,3 cm, t. 0,37 g. Kv. 6, SE 1. Inv. št. TM 4421. 89. Klinica s hrbtom, bazalni del. Siv patiniran roženec. Dl. 1,4 cm, š. 0,5 cm, db. 0,4 cm, t. 0,25 g. Kv. 1, SE 2. Inv. št. TM 4422. 90. Klinica s hrbtom. Siv roženec. Dl. 1,4 cm, š. 0,8 cm, db. 0,4 cm, t. 0,43 g. Kv. 7, SE 2. Inv. št. TM 4423. 91. Klinica s hrbtom. Siv roženec. Dl. 1,5 cm, š. 0,7 cm, db. 0,4 cm, t. 0,37 g. Kv. 8, SE 2. Inv. št. TM 4424. 92. Klinica s hrbtom. Siv patiniran roženec. Dl. 1,9 cm, š. 0,8 cm, db. 0,3 cm, t. 0,32 g. Kv. 2, SE 1. Inv. št. TM 4425. 93. Klinica s hrbtom. Belo patiniran roženec. Dl. 1,3 cm, š. 0,5 cm, db. 0,3 cm, t. 0,13 g. Kv. 1, SE 2. Inv. št. TM 4426. 94. Klinica s hrbtom. Belo patiniran roženec. Dl. 1,4 cm, š. 0,6 cm, db. 0,2 cm, t. 0,22 g. Kv. 7, SE 1. Inv. št. TM 4427. 95. Klinica s hrbtom, bazalni del. Črn roženec (lidit). Dl. 1 cm, š. 0,6 cm, db. 0,2 cm, t. 0,17 g. Kv. 3, SE 1. Inv. št. TM 4428. 96. Klinica s hrbtom, bazalni del. Siv patiniran roženec. Dl. 1,4 cm, š. 1 cm, db. 0,3 cm, t. 0,4 g. Kv. 3, SE 2. Inv. št. TM 4429. 97. Klinica s hrbtom, bazalni del. Belo patiniran roženec. Dl. 0,9 cm, š. 0,5 cm, db. 0,2 cm, t. 0,08 g. Kv. 5, SE 2. Inv. št. TM 4430. 98. Klinica s hrbtom, bazalni del. Patiniran roženec. Dl. 1,2 cm, š. 0,8 cm, db. 0,3 cm, t. 0,28 g. Kv. 6, SE 2. Inv. št. TM 4431. 99. Klinica s hrbtom, bazalni del. Siv patiniran roženec. Dl. 1 cm, š. 0,6 cm, db. 0,3 cm, t. 0,17 g. Kv. 4, SE 2. Inv. št. TM 4432. 100. Klinica s hrbtom, medialni del. Sivozelen roženec. Dl. 1,5 cm, š. 0,6 cm, db. 0,3 cm, t. 0,29 g. Kv. 7, SE 1. Inv. št. TM 4433. 101. Klinica s hrbtom, medialni del. Korteks prodnika. Siv roženec. Dl. 1 cm, š. 0,4 cm, db. 0,3 cm, t. 0,14 g. Kv. 7, SE 2. Inv. št. TM 4434. 102. Klinica s hrbtom, terminalni del. Siv patiniran tuf. Dl. 1,3 cm, š. 0,7 cm, db. 0,3 cm, t. 0,24 g. Kv. 4, SE 2. Inv. št. TM 4435. 103. Klinica s hrbtom. Siv patiniran roženec. Dl. 1,3 cm, š. 0,5 cm, db. 0,2 cm, t. 0,11 g. Kv. 2, SE 1. Inv. št. TM 4436. 104. Klinica s hrbtom, terminalni del. Siv roženec. Dl. 1,1 cm, š. 0,6 cm, db. 0,3 cm, t. 0,15 g. Kv. 4, SE 2. Inv. št. TM 4437. 105. Atipična klinica s hrbtom, terminalni del. Siv roženec. Dl. 0,8 cm, š. 0,5 cm, db. 0,2 cm, t. 0,07 g. Kv. 1, SE 2. Inv. št. TM 4438. 106. Atipična klinica s hrbtom. Siv roženec. Dl. 2 cm, š. 0,7 cm, db. 0,3 cm, t. 0,4 g. Kv. 8, SE 1. Inv. št. TM 4439. 107. Atipična klinica s hrbtom. Črn roženec (lidit). Dl. 1,5 cm, š. 0,6 cm, db. 0,3 cm, t. 0,26 g. Kv. 3, SE 2. Inv. št. TM 4440. 108. Atipična klinica s hrbtom. Črn roženec (lidit). Dl. 1,3 cm, š. 0,6 cm, db. 0,2 cm, t. 0,17 g. Kv. 6, SE 2. Inv. št. TM 4441. 24 Matija TURK, Tilen PODOBNIK 109. Klinica s hrbtom in prečno retušo. Siv patiniran roženec. Dl. 1,2 cm, š. 0,5 cm, db. 0,2 cm, t. 0,15 g. Kv. 7, SE 2. Inv. št. TM 4442. 110a. Klinica s hrbtom in prečno retušo, terminalni del. Prilega se k št. 110b. Rjavosiv roženec. Dl. 1,2 cm, š. 0,9 cm, db. 0,2 cm, t. 0,24 g. Kv. 4, SE 2. Inv. št. TM 4443. 110b. Klinica s hrbtom in prečno retušo, bazalni del. Rja- vosiv roženec. Prilega se k št. 110a. Dl. 1,2 cm, š. 0,8 cm, db. 0,2 cm, t. 0,22 g. Kv. 2, SE 1. Inv. št. TM 4444. 111. Enakokraki trikotnik, medialni del. Svetlo siv roženec. Dl. 1 cm, š. 0,4 cm, db. 0,2 cm, t. 0,07 g. Kv. 1, SE 2. Inv. št. TM 3821. 112. Konica. Siv patiniran roženec. Dl. 2,1 cm, š. 0,7 cm, db. 0,3 cm, t. 0,3 g. Kv. 5, SE 1. Inv. št. TM 4445. 113. Konica s hrbtom. Rožnato patiniran roženec. Dl. 2 cm, š. 0,7 cm, db. 0,4 cm, t. 0,43 g. Kv. 4, SE 2. Inv. št. TM 3828. 114. Odlomek mikrolita, nedoločen. Bazalni del. Rožnato patiniran roženec. Dl. 1,4 cm, š. 0,8 cm, db. 0,3 cm, t. 0,35 g. Kv. 3, SE 2. Inv. št. TM 4446. 115. Odlomek mikrolita, nedoločen. Bazalni del. Siv pati- niran roženec. Dl. 1,6 cm, š. 0,7 cm, db. 0,3 cm, t. 0,5g. Kv. 7, SE 2. Inv. št. TM 4447. 116. Odlomek mikrolita, nedoločen. Bazalni del. Rožnato patiniran roženec. Dl. 1,1 cm, š. 0,6 cm, db. 0,4 cm, t. 0,31 g. Kv. 8, SE 1. Inv. št. TM 4448. BAVDEK, A., D. JOSIPOVIČ 2017, Betalov spodmol. – Postojna. BERTOLINI et al. 2016 = M. Bertolini, E. Cristiani, M. Modolo, P. Visentini 2016, Late Epigravettian and Me- solithic foragers of the eastern Alpine region: Animal exploitation and ornamental strategies at Riparo Biarzo (Northern Italy). – Quaternary International 423, 73–91. BIZJAK, J. 2011, Ostaline megalitske kulture v slovenskih Alpah ali odmevi megalitske kulture v slovenski krajini in v njenem kulturnem izročilu. – Celje. BIZJAK, J., P. JAMNIK 2013, Arheološke novice, Planina Leskovca pod Krnom. – Goriški letnik – Zbornik Gori- škega muzeja 35 (2011), 252. BRODAR, M. 1991, Paleolitik Ciganske jame pri Željnah (Die Höhle Ciganska jama bei Željne). – Arheološki vestnik 42, 23–64. BRODAR, M. 1995a, Mlajšepaleolitska postaja Podrisovec (Jungpaläolithischer Fundort Podrisovec). – Arheološki vestnik 46, 25–38. BRODAR, M. 1995b, Končni paleolitik iz Poljšiške cerkve pri Poljšici (Endpaläolithikum aus der Poljšiška cerkev bei Poljšica). – Arheološki vestnik 46, 9–24. BROGLIO, A. 1992, Le Mésolithique des Dolomites. – Preistoria Alpina 28, 311–316. BROGLIO, A. 2016, The discovery of the Mesolithic in the Adige Valley and the Dolomites (North-eastern Italy): A history of research. – Quaternary International 423, 5–8. BROGLIO, A., M. LANZINGER 1996, The Human popu- lation of the southern slopes of the Eastern Alps in the Würm Late Glacial and Early Postglacial. – Il Quaternario, Italian Journal of Quaternary Sciences 9/2, 499–508. BROGLIO, A., M. LANZINGER 2000, Mesolithic Hunting Strategies in the Dolomites. – Anthropologie et Préhi- stoire 111, 269–282. BUSER, S. 1986, Osnovna geološka karta SFRJ 1:100.000, Tolmač listov Tolmin in Videm (Udine): L 33–64, L 33–63. – Beograd. BUSER, S. 1987, Osnovna geološka karta SFRJ 1:100.000, lista Tolmin in Videm (Udine). – Beograd. CAF et al. 2023 = N. Caf, P. Sabatier, A. Šmuc, N. Ogrinc, M. Dolenc, W. Rapuc, D. Potočnik, U. Von Grafenstein, M. Andrič 2023, Multy-proxy reconstruction of the Holocene vegetation and land use dynamics in the Ju- lian Alps, north-west Slovenia. – Journal of Quaternary Science 38/1, 107–122. CASSOLI, P. F., A. TAGLIACOZZO 1996, L‘ittiofauna dei livelli del Tardiglaciale e dell‘Olocene antico. – V: A. Guerreschi (ur.), Il sito preistorico del Riparo di Biarzo (Valle del Natisone, Friuli), 81–89. – Udine. CEVC, T. (ur.) 2006, Človek v Alpah, Desetletje (1996–2006) raziskav o navzočnosti človeka v slovenskih Alpah. – Ljubljana. CREMASCHI, M., M. LANZINGER 1984, La successione stratigrafica e le fasi pedogenetiche del sito epigravet- tiano di Andalo, i Loess tardiglaciali della Val d‘Adige. – Preistoria Alpina 19, 179–188. CUSINATO, A., M. BASSETTI 2005, Popolamento umano e paleoambiente tra la culminazione dell‘ultima gla- ciazione e l‘inizio dell‘Olocene in area trentina e zone limitrofe. – Studi trentini di scienze naturali – Acta geologica 82, 43–63. CUSINATO et al. 2003 = A. Cusinato, G. Dalmeri, F. Fontana, A. Guerreschi, M. Peresani 2003, Il versante meridionale delle Alpi durante il Tardiglaciale e l‘Olocene antico: mobilità, sfruttamento delle risorse e modalità insediative degli ultimi cacciatori-raccogliatori. – Pre- istoria Alpina 39, 129–142. DIRJEC, J., A. ŠERCELJ, I. TURK 1989, Stara Fužina – Jama za skalami. – Varstvo spomenikov. Poročila 31, 202–203. DRESCHER-SCHNEIDER, R. 2009, La storia forestale delle Alpi Sud-Orientali e del margine pedemontano durante gli ultimi 25 mila anni. – V: M. Peresani, C. Ravazzi (ur.), Le Foreste dei Cacciatori Paleolitici, 27–51 – Pordenone. FONTANA, F. 2011, De saison en saison: réévaulation du statut fonctionnel des habitats sauveterriens du secteur nord-oriental de la péninsule italienne et implications sur les dynamiques d‘occupation du territoire des groupes humains. – V: F. Bon, S. Costamagno, K. Gernigon, V. Lea, M. Olive, M. Otte, M. Vaginay, N. Valdeyron (ur.), Haltes de chasse en Préhistoire. Quelles réalités archéo- logiques? Actes du colloque international du 13 au 15 mai 2009, Université Toulouse II – Le Mirail, 297–312. FONTANA et al. 2009 = F. Fontana, L. Govoni, A. Guerre- schi, S. Padoanello, A. Siviero, U. Thun Hohenstein, S. Ziggiotti 2009, L‘occupazione sauveterriana di Mondeval 25Leskovca I in II, plani najdišči kamnitih artefaktov na planini Leskovca v Krnskem pogorju de Sora 1, settore I (San Vito di Cadore, Belluno) in bilcio tra accampamento residenziale e campo di caccia. – Preistoria Alpina 44, 205–225. FONTANA et al. 2011 = F. Fontana, A. Guerreschi, M. Peresani 2011, The Visible Landscape: inferring Mesoli- thic settlement dynamics from multifaceted evidence in the south-eastern Alps. – V: M. van Leusen et al. (ur.), Hidden Landscapes of Mediterranean Europe. Cultural and methodological biases in pre- and protohistoric lan- dscape studies. Proceedings of the international meeting Siena, Italy, May 25-27, 2007. – BAR International Series 2320, 71–81. FRANCO, C. 2011, La fine del Mesolitico in Italia. Identità culturale e distribuzione territoriale degli ultimi caccia- tori-raccogliatori. – Società per la preistoria e protostoria della regione Friuli-Venezia Giulia. Quaderno 13. GUERRESCHI, A. 1975, L‘Epigravettiano di Piancavallo (Pordenone). – Preistoria Alpina 11, 1–39. GUERRESCHI, A. (ur.) 1996, Il sito preistorico del Riparo di Biarzo (Valle del Natisone, Friuli). – Udine. JAMNIK, P. 2015, Višinska/gorska (mezolitska) najdišča kamenih industrij v Posočju. – Goriški letnik – Zbornik Goriškega muzeja 37–38 (2013–2014), 177–205. JAMNIK, P. 2020, Mezolitska najdišča v slovenskem alp- skem in predalpskem sredogorju. – V: M. Ogrin et al. (ur.) 2020, 26–41. JAMNIK, P., J. BIZJAK 2003, Kamenodobno najdišče na planini Kašina pod Krnom. – Triglavski razgledi, znanstveno-izob- raževalni časopis Triglavskega narodnega parka 10, 1–25. KNIFIC et al. 2021 = T. Knific, B. Laharnar, M. Mlinar, M. Turk 2021, V deželici Simona Rutarja. Arheologija podkrnskega prostora. – Tolmin. KOREN, D. 2006, Mlečne planine v Zgornjem Posočju. – Bled. KOZLOWSKI, S. K. 2009, Thinking Mesolithic. – Oxford. MLINAR, M., M. TURK 2016, Prapoti skozi praproti. Arhe- ološka topografija dolin Tolminke in Zadlaščice. – Tolmin. OGRIN, M. et al. (ur.) 2020 = M. Ogrin, J. Horvat, J. Bizjak, K. Langus 2020, Življenje v Alpah. Življenje v Alpah nekoč in danes – od prve obljudenosti visokogorskega sveta pred več tisoč leti do trajnostnega razvoja turizma danes. – Bohinjska Bistrica. OSOLE, F. 1976a, Matjaževe kamre, paleolitsko jamsko najdbišče (Matjaževe kamre, eine Paläolithische Höh- lenfundstelle). – Arheološki vestnik 27, 13–41. OSOLE, F. 1976b, Paleolitik iz Županovega spodmola pri Sajevčah (Das Palaeolithikum aus Županov spodmol bei Sajevče). – Poročilo o raziskovanju paleolita, neolita in eneolita v Sloveniji 5, 7–28. OSOLE, F. 1979, Gravettienski kulturni kompleks u Sloveniji. – V: A. Benac (ur.), Praistorija jugoslavenskih zemalja 1, 177–192. – Sarajevo. OSOLE, F. 1983, Epigravettien Lukenjske jame pri Prečni (Das Epigravettien aus der Höhle Lukenjska jama bei Prečna). – Poročilo o raziskovanju paleolita, neolita in eneolita v Sloveniji 11, 7–32. OSOLE, F. 1989, Paleolitska zapuščina v Babji jami (Die Paläolithische Hinterlassenschaft in der Höhle Babja jama). – Poročilo o raziskovanju paleolita, neolita in eneolita v Sloveniji 17, 25–41. PERESANI, M., C. RAVAZZI (ur.) 2009, Le foreste dei Cacciatori Paleolitici. – Pordenone. PESSINA, A., M. BASSETTI 2006, Contatti tra i due versanti delle Alpi nel corso del Mesolitico in Friuli. Le indicazioni fornite dalle materie prime. – Atti della XXXIX riunione scientifica. Materie prime e scambi nella preisoria Italiana 1, 381–385. PERESANI, M. 2009, Le frequentazioni del Cansiglio nel quadro del popolamento preistorico delle Alpi Italiane Orientali. – V: M. Peresani, C. Ravazzi (ur.) 2009, 121–144. PERESANI et al. 2009 = M. Peresani, P. Astuti, G. Di Anastasio, E. Di Taranto, E. Fuin, I. Masin, R. Miolo, G. Testori 2009, I campi epigravettiani del Palughetto. – V: M. Peresani, C. Ravazzi (ur.) 2009, 145–197. ROWLEY–CONWY, P. 1996, Resti faunistici del Tardig- laciale e dell‘Olocene. – V: A. Guerreschi (ur.), Il sito preistorico del Riparo di Biarzo (Valle del Natisone, Friuli), 61–80. – Udine. ŠIFRER, M. 1955, Dolina Tolminke in Zalašce v pleistocenu. – Geografski zbornik 3, 253–298. TURK, M. 2006, Mezolitski lovci pod Krnom (Mesolithische Jäger am Fusse des Krn). – V: T. Cevc (ur.): Človek v Alpah, Desetletje (1996–2006) raziskav o navzočnosti človeka v slovenskih Alpah, 71–81. – Ljubljana. TURK, M. 2011, Kamniti artefakti s Tonovcevega gradu. – V: T. Milavec, Z. Modrijan (ur.), Poznoantična utrjena naselbina Tonovcev grad pri Kobaridu. Najdbe. – Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 24, 269–271. https:// doi.org/10.3986/9789612545871 TURK, M. 2018, Arheološke novice, Planina Leskovca (najdišče Leskovca II). – Goriški letnik – Zbornik Go- riškega muzeja 42 (2018), 325–328. TURK, M. 2020, Preliminarni rezultati arheološkega izkopavanja na planem kamenodobnem najdišču na planini Leskovca v Zgornjem Posočju. – V: M. Ogrin et al. (ur.) 2020, 42–52. TURK, M. 2022, Mezolitik Slovenije / The Mesolithic in Slovenia. – Prilozi Instituta za arheologiju u Zagrebu 39/1, 39–80. TURK, M., M. MLINAR 2016, Arheološke novice, Krnsko jezero. – Goriški letnik – Zbornik Goriškega muzeja 39–40 (2015–2016), 295. TURK et al. 2022 = M. Turk, T. Tolar, T. Podobnik 2022, Arheološke novice, Planina Leskovca (najdišče Les- kovca II). – Goriški letnik – Zbornik Goriškega muzeja 46, 259–264. TURK et al. 2005 = M. Turk, M. Mlinar, J. Turk, J. Bizjak, P. Jamnik 2005, Plano mezolitsko najdišče na planini Pretovč / Mesolithic open air site on Pretovč alp. – Ar- heološki vestnik 56, 37–47. ZUPANČIČ et al. 2001 = P. Zupančič, I. Cecić, A. Gosar, L. Placer, M. Poljak, M. Živčić 2001, The earthquake of 12 April 1998 in the Krn Mountains (Upper Soča valley, Slovenia) and its seismotectonic characteristics. – Geologija 44/1, 169–192. ZIGGIOTTI, S. 2007, Il Riparo di Biarzo (S. Pietro al Natisone, Udine). Contributo alla ricostruzione della funzione dell‘insediamento attraverso lo studio delle tracce d‘uso. – Gortania 29, 51–70. 26 Matija TURK, Tilen PODOBNIK In the last two and a half decades, archaeologi- cal research in the mountainous region of Slovenia has brought many new insights into the human frequentation of the mountains through archaeo- logical periods (Cevc 2006; Ogrin et al. 2020; Turk 2022). The Julian Alps above the Upper Soča Valley revealed several open-air sites with stone artefacts, generally assigned to the Mesolithic period. They lie in the area of former or current alps at altitudes between 900 and 1400 m a.s.l., in sunny and open locations near water sources. The sites that witnessed small-scale archaeologi- cal excavations are located on the alps of Kašina (Skrotna), Pretovč (Gorenji Pretovč), Zapleč, Za- prikraj, Leskovca (Leskovca II), as well as at the Čadrg–Laze II site (724 m a.s.l.) near the village Čadrg above Tolmin (Turk et al. 2005; Turk 2006; 2018; 2020; Turk, Tolar, Podobnik 2022; Mlinar, Turk 2016, 22–23) (Fig. 1). This article presents the stone artefacts from the Leskovca alp, found at two different sites, and the results of the archaeological excava- tions. The first site is named Leskovca I and was discovered by Gorazd Kutin in 2012. In the same year, while visiting this site, G. Kutin, Pavel Jamnik and Janez Bizjak discovered another site not far away, named Leskovca II (Bizjak, Jamnik 2013). We conducted a small-scale archaeological excavation at the latter. The Leskovca alp lies below the steep slopes of Leskovški vrh (Maselnik, 1903 m a.s.l.), southeast of Krn (2244 m a.s.l.) as the highest peak of the Krn Mountains (Fig. 2). It holds shepherds’ huts built at an altitude of 1230 m a.s.l. The pastures below, in an area of scattered collapsed rocks, lie in the middle of glacially modified terrain (Fig. 3). Ice collected in the cirque now holding Lake Lužnica (1801 m a.s.l.) and the cirque below Veliki Stador (1899 m a.s.l.) (Šifrer 1955, 287–289). Lat- eral moraines are clearly visible on the slope below the Leskovca alp. The Leskovca I and II sites are located in the former glacial trough, which slopes down from the shepherds huts to the southwest, in the direction of the village Krn. THE LESKOVCA I SITE The Leskovca I site (1145 m a.s.l.) is located on flat terrain below the western lateral moraine. Amateurs collected 82 lithic finds here (Fig. 3), near a large rock where cattle graze and where the ground is devoid of vegetation (Jamnik 2020, 34). The surface finds are listed in Fig. 4. We have divided the finds into waste products and tools; all retouched artefacts are considered among the latter. The surface finds from Leskovca I predominantly comprise debris and flakes from local reddish-brown cherts. Macroscopically, we can distinguish between two basic types of these cherts. The first type has a dull colour, it breaks so that it forms flat surfaces and is therefore not suitable for tool making (Fig. 5a). The debris and flakes of this chert show no signs of knapping and are of natural origin. Another type, which occurs in several reddish-brown shades, is lustrous (Fig. 5b). This chert is highly fractured, though large pieces do have a part that is compact enough for working. Some stone artefacts correspond macroscopically to this type (Fig. 5c). The lithic assemblage collected on the surface also contains an unformed core with traces of flake removal (Pl. 1a: 1), a broken blade (Fig. 5c) and five bladelets, two of which show signs of use (Pl. 1a: 3,4). None of the bladelets have been preserved complete. The segment of the bladelet in Pl. 1a: 2 has most of the dorsal surface covered with the cortex. The assemblage further includes one retouched flake (Pl. 1a: 5) and two notched tools. A tool on a massive flake has a notch made with inverse retouch (Pl. 1a: 6). An endscraper on a flake of light grey chert has surviving cobble cortex (Pl. 1a: 7). A microlith fragment cannot be typologically determined more precisely (Pl. 1a: 8), neither can the fragment of a tool with abrupt retouch. THE LESKOVCA II SITE This site lies at 1170 m a.s.l., 150 m east of Les- kovca I, on the edge of a flat part of the slope (Fig. 3). Amateurs collected most of their finds between Leskovca I and II, Stone Age open-air sites on the Leskovca alp in the Krn Mountains Summary 27Leskovca I and II, Stone Age open-air sites on the Leskovca alp in the Krn Mountains a group of rocks and the edge of the plateau 10 m away. The surface finds collected during the later archaeological surveys indicate the site extends from the group of rocks up to 13 m to the south (see the broken line on Fig. 6). Jamnik (2020, 34) states that 543 lithic finds were collected at the site by examining the surface and wet sieving topsoil samples. The typologically very diverse stone artefacts include fragments of microlithic armatures. An overview of these finds is given in Fig. 10 alongside the finds collected during the archaeological surface surveys. Flakes, chips and debris dominate among the surface finds from Leskovca II. The specimens of local dull reddish-brown chert in particular show no characteristic signs of knapping and working, and should be considered of natural origin. The cores bearing traces of removing elongated flakes and bladelets include two with crossed blank re- movals (Pl. 1b: 1,2) and one unformed core (Pl. 1b: 3). Two cores have a preserved cobble cortex (Pl. 1b: 2,3). Of the blades and bladelets, only two are better preserved (Pl. 1b: 4), the rest are segments (Pl. 1b: 5,6; 2: 7–11). Two bladelets have use retouch (Pl. 2: 12,13). A retouched bladelet (Pl. 2: 14) has a pointed terminal part retouched with direct retouch on one edge and inverse retouch on the other. Among the retouched flakes, one has use retouch (Pl. 2: 15). Notched tools are well- represented (Pl. 2: 16–20), while there are single specimens of a burin on oblique retouched trunca- tion (Pl. 2: 21), a small transverse scraper (Pl. 2: 22) and an endscraper on a flake (Pl. 2: 23). The microlithic armatures are mostly fragments that cannot be typologically identified (Pl. 2: 24–29). Unlike those from Leskovca I, these artefacts are mostly patinated. Some artefacts nearly completely covered with white patina have fractures that show a reddish-brown or grey interior. Some artefacts show severe thermoclastic damage (Pl. 2: 18,23). ARCHAEOLOGICAL EXCAVATION AT THE LESKOVCA II SITE AND ITS RESULTS After having visited both sites and examined the surface finds, we decided to conduct excava- tions at Leskovca II. This site was more promising than Leskovca I, because it yielded more surface finds and was spatially well delimited. From a group of rocks towards the edge of the plateau in the southwest, we determined an 8 m long and 1 m wide excavation area divided into squares of 1×1 m (Fig. 6). In 2017, we excavated 2 m² at the north-eastern end of the excavation area (squares 1 and 2) and 2 m² near the edge of the plateau (squares 7 and 8). The middle part (squares 3–6) was excavated in 2020 (Fig. 7a, b). About half of the excavated sediment was stored in bags and then wet-sieved on sieves with a mesh size of 3 and 1 mm. In total, roughly 1260 kg of sediment was wet sieved. We excavated down to the sterile moraine gravel and identified three layers (Fig. 8, 9): SE 1 (topsoil), SE 2 (light brown clay with differently sized limestone pieces), SE 3 (archaeologically sterile moraine deposit). The clay layer of SE 2 was the cultural layer. It covered the moraine and appeared at different depths, between 20 and 60 cm below the surface. The surface of the moraine is undulated (Fig. 7b, 8), with large stones and rocks on top (Fig. 7a). In square 4, there was an oval clay pocket extend- ing 30–40 cm deep into the moraine (Fig. 7b). The fill of the pocket consisted of homogeneous clayey sediment without the admixture of gravel, indicating that it was a natural feature. Found at the top of the pocket was a large flake in vertical position (Fig. 9). A slightly shallower pocket was unearthed in square 7 (Fig. 8). Similar pockets in moraine deposits were excavated at the Epi- gravettian sites of Andalo and Viotte di Bondone in Trentino (Italy), where they are interpreted as the remains of Late Glacial soils and the result of cryoturbation (Cremaschi, Lanzinger 1984). Apart from some shell splinters from the First World War, the only archaeological finds were stone artefacts, there were no hearths or other un- doubtedly anthropogenic remains. The wet-sieved sediment revealed seeds, of which uncharred recent seeds and fruits of meadow plants predominate, as well as some charcoal fragments belonging to both conifers (spruce, pine, and larch) and decidu- ous trees (maple, hazel, and beech) (Turk, Tolar, Podobnik 2022, 262). Radiocarbon dating of an isolated charcoal fragment from the bottom of SE 2, collected 30 cm below the surface, yielded an uncalibrated age of 1650 ± 30 BP (Poz–136337). Also collected in the wet-sieved sediment were faunal remains. They mainly belong to small verte- brates, of which single finds of rodents, especially voles (Arvicolinae) and mice (Apodemus, Mus) were identified. At least one long bone specimen belongs to amphibians (Amphibia), several dermal plates to snakes and/or lizards. It is impossible to determine the age of these remains without radio- 28 Matija TURK, Tilen PODOBNIK carbon dating, since all these species live in the area today. We presume, however, that they were not contemporaneous with the stone artefacts. Conversely, some taxonomically unidentifiable bone fragments of mammals exceeding the size of a rabbit could represent the prey remains of Stone Age hunters. Stone artefacts The 2017 and 2020 excavations at the Leskovca II site and the subsequent wet-sieving produced 4,893 stone artefacts weighing 0.75 kg. This number includes both retouched tools and waste products (Fig. 10). Stone artefacts already appeared in the topsoil (SE 1). Most artefacts (83%), however, came from SE 2, where they concentrated in the upper half and decreased towards the bottom. Some artefacts were in an upright position, indicating that the layer underwent post-depositional changes. These can also be surmised from two pairs of conjoin- ing artefacts recovered from different layers: a backed and truncated bladelet (Pl. 7: 110a,110b) and a blade (Pl. 4: 24; 5: 45). The moraine deposit (SE 3) below the clay layer was archaeologically sterile. Most finds were in squares 3 and 4, where the cultural layer was thickest. The fewest finds were in square 8, at the south-western edge of the excavation area. The stone finds from Leskovca II collected during excavation predominantly consist of various types of waste, mostly chips and flakes (Pl. 5: 55–57). Of the latter, only 3.7% are larger than 2 cm. The largest flake measures 6.7 cm (Fig. 11). Five cores were found, comprising two examples with crossed blank removals (Pl. 3: 1,2), a unipolar example (Pl. 3: 3), a core on a flake (Pl. 3: 4) and a microcore (Pl. 3: 5). Cores and core rejuvena- tion flakes (Pl. 3: 6,7) show a tendency to detach elongated flakes and bladelets. The group of unretouched blades and bladelets consists of 204 pieces. There are only 21 blades (Pl. 3: 8–12; 4: 18,19, 22, 24–31), mainly basal and terminal segments. Among the bladelets (Pl. 3: 13; 4: 14–17,20,21,23,32–40), basal segments predominate. There are seven retouched blades, four of them have use retouch (Pl. 5: 41–44). The terminal fragment of a blade with inverse retouch (Pl. 5: 45) conjoins an unretouched medial-basal frag- ment (Pl. 4: 24). All the retouched bladelets have marginal retouch (Pl. 5: 46–51). There is also a denticulated blade and a bladelet (Pl. 5: 52), as well as two obliquely truncated bladelets (Pl. 5: 53,54). The terminal fragment of the bladelet on Pl. 5: 54 has a nibbling retouch on the oblique transverse edge. There are retouched flakes (Pl. 5: 58,59) as well as a truncated flake with pronounced thermoclastic damage on both sides (Pl. 5: 60). Five flakes have a shallow notch (Pl. 6: 61–64). Burins comprise a dihedral (Pl. 6: 65) and two transverse examples (Pl. 6: 66,67). In the group of endscrapers, there are examples on a blade fragment (Pl. 6: 68,69) and those on a flake (Pl. 6: 70–74). Of the latter, one (Pl. 6: 73) is made on a primary cortical flake of a cobble. The total of 122 retouched tools found during the archaeological excavation at Leskovca II (2.5% of the collected lithic assemblage) include 77 microlithic armatures (63%). Most of the abruptly retouched microlithic armatures are damaged and broken. Among the typologically definable pieces, backed bladelets predominate (Pl. 6: 75–83; 7: 84–108); some of them are atypical (Pl. 7: 105–108). There are two backed and truncated bladelets (Pl. 7: 109,110a,b – conjoining fragments) and only one triangle (Pl. 7: 111). It is the medial part of an isosceles triangle with a semi-abruptly retouched longest side. In addition to a point with a marginal abrupt retouch (Pl. 7: 112), there is also a backed point (Pl. 7: 113). Three fragments (Pl. 7: 114–116) classified as indeterminate microliths may also be basal fragments of backed points. Like the stone artefacts collected from the surface, those recovered from archaeological ex- cavations are mostly patinated as well. Analysis showed the artefacts were mainly of cherts of different colours and quality, some also of tuff or silicified limestone. The cherts are light to dark grey, black and brownish, while recent breaks on the artefacts with a pink patinated surface show them to be made of local lustrous reddish-brown chert (Fig. 12). Lydite is represented in the group of black cherts. Some flakes and small debris are of rock crystal (Fig. 13). The predominant cobble cortex on the chert artefacts indicates that cobbles were the main source of raw material. In all layers, we found natural flakes and debris of local, dull reddish-brown chert (Fig. 5a), which was not used by prehistoric hunters, perhaps with few excep- tions. This type of chert, which was also recorded at Leskovca I, occurs widely on the southern slope of Krn, as well as at Lake Krn on the north side. 29Leskovca I and II, Stone Age open-air sites on the Leskovca alp in the Krn Mountains CONCLUSION AND DISCUSSION The lithic assemblage of Leskovca II obtained during the excavation and the wet sieving of about half of the excavated sediment consists of almost 4900 pieces that include smallest flakes (chips) (Fig. 10). Most finds excavated in an 8 m² large area come from the upper half of SE 2, which lies under the topsoil (SE 1). Both layers were subjected to postdepositional processes (cryoturbation, bio- turbation) that resulted in the finds ending up at different depths. The postdepositional movement of the finds is clear from their upright positions and from conjoining fragments recovered in dif- ferent layers. The artefacts from Leskovca II are characterised by patination and thermoclastic/cryoclastic damage. Some of the cracked surfaces are not patinated, suggesting that the damage occurred later, prob- ably due to frost action. The thermoclastic damage may be the result of intentional or accidental fire exposure. Aside from isolated charcoal fragments that could have resulted from natural or man- made fires, we found no evidence of burning. The radiocarbon date of a charcoal sample attributed to Late Antiquity shows that the charcoal frag- ments are not necessarily contemporaneous with the stone artefacts. The lithic assemblage of Leskovca II is domi- nated by small flakes and chips, which are a waste product of tool manufacture and repair. Most flakes are smaller than 2 cm (Fig. 11). Among the blades and bladelets, fragments with straight, transverse fractures predominate. We assume that these are artificially broken segmented blades (Pl. 1b: 5,6; 2: 7–11; 4: 18–40). Microburins, which would indicate a microburin breaking technique, are absent, as are notched blades/bladelets. The excavated and surface finds include eight cores (Pl. 1b: 1–3; 3: 1–5). None has a prepared striking platform. They bear traces of flaking elongated flakes and bladelets. The predominant production method was direct, multidirectional flaking using a hard and soft hammer. Single thin flakes and bladelets with a contrabulbus on the dorsal side indicate indirect flaking using a punch or pressure flaking (Pl. 2: 8; 5: 56). Artefacts with a faceted talon are rare (Pl. 1b: 5,6; 2: 22; 3: 11; 4: 29,30,38; 5: 55–57; 7: 110b). Excavations at Leskovca II unearthed 122 retouched tools. Among them there are 77 microlithic arma- tures (63%), almost all broken. With few exceptions, they are made on massive, irregular bladelets of chert of different quality, most of which are backed bladelets (Pl. 6: 75–83; 7: 84–105). There are two backed and truncated bladelets (Pl. 7: 109,110a,b). The whole lithic assemblage of Leskovca II includes a single geometric microlith: an isosceles triangle with a semi-abruptly retouched longest side, broken at both ends (Pl. 7: 111). A similar triangle was found at Gorenji Pretovč (Turk et al. 2005, Pl. 2: 29), typologically attributed to the Sauveterrian. The microliths from Gorenji Pretovč further comprise backed and truncated bladelets, backed bladelets and Sauveterrian points (Turk et al. 2005, 40–41). The only completely preserved backed point from Leskovca II (Pl. 7: 113) is wider than the double- backed Sauveterrian points from Gorenji Pretovč. The other microlithic armatures from Leskovca II, of which there are no hypermicrolithic specimens, are also generally more massive than those from Gorenji Pretovč. The stone artefacts from both sites, Leskovca I and II consist of cherts of different types and qual- ity. Some cherts are local, especially the lustrous reddish-brown chert that occurs in secondary position on the southern slopes of Krn. This chert is not represented in the lithic collection of Gore- nji Pretovč, located a two-hours-walk away from the Leskovca alp. The raw material from Gorenji Pretovč is somewhat different and the artefacts are not patinated. At Leskovca II, the artefacts with preserved cortex mostly show cobble cortex, which is also present on two cores (Pl. 1b: 2,3). Artefacts with cobble cortex are mostly made from grey cherts of a better quality. In addition to chert, Leskovca II revealed ten pieces of rock crystal, in the form of flakes and debris (Fig. 13). Two pieces of rock crystal were also found at Gorenji Pretovč. The question arises whether people could pro- cure sufficiently large chert cobbles of good quality on the southern slopes of Krn or whether they brought them from more distant deposits. At the Kuhinja alp, small chert cobbles could be found in the soil, but they are not suitable for working. Larger pieces are rare and often tectonically frac- tured. During the field surveys on the southern slopes of Krn, we found only a few chert cobbles of suitable size and quality. Based on the current evidence, it seems difficult to find usable chert cobbles for the production of stone tools on the southern slopes of Krn. The small proportion of flakes with cortex (Fig. 11), primary cortical flakes, and the absence of tested cobbles (precores) at Leskovca II suggest 30 Matija TURK, Tilen PODOBNIK that the initial reduction of the chert cobbles took place elsewhere. In particular, the high-quality grey cherts with preserved cobble cortex from Leskovca I and II may have been brought from elsewhere. Examining the finds from the Riparo di Biarzo rock shelter in the Natisone Valley (Italy), we found that cherts of various shades of grey are the commonest raw material in all archaeological layers. Very frequent among them are flakes and cores with preserved cobble cortex. The cobble chert from Riparo di Biarzo comes from the alluvial deposits of the Natisone River, which flows directly below the site (Guerreschi 1996, 133). Part of the raw material could also have been brought to Leskovca II in the form of semi-finished products. Examples of this could be the blades and bladelets that were segmented at the site. The segments of blades and bladelets used for the production of microlithic armatures predominantly comprise basal segments, which are least suitable for further processing. The absence of trapezes and notched blades shows that the Leskovca II site predates the Late Mesolithic (Castelnovian). The large number of armatures includes a single triangle (Pl. 7: 111) and two backed and truncated bladelets (Pl. 7: 109,110a,b). Neither triangles nor typical backed and truncated bladelets came to light at the Slove- nian Epigravettian open-air site at Podrisovec and the cave sites in Poljšiška cerkev, Matjaževe kamre, Županov spodmol, Lukenjska jama, Babja jama and Betalov spodmol (Brodar 1995a; 1995b; Osole 1976a; 1976b; 1983; 1989; Bavdek, Josipovič 2017). A few such armatures, widespread in the Mesolithic, were found in Ciganska jama (Brodar 1991, Pl. 19: 19,20,24), which Franc Osole (1979, 180) placed in the Tardigravettian in his classification of the Gravettian in Slovenia. In contrast to the Slovenian Late Glacial sites, triangles as well as backed and truncated bladelets are known in the Epigravettian sites of northeastern Italy (see e.g. Guerreschi 1975; Peresani 2009; Peresani et al. 2009), including nearby Riparo di Biarzo (Guerreschi 1996). The shapes of the cores, flakes, blades and bladelets from Leskovca II indicate the predominant use of the direct percussion flaking technique. The cores exhibit a multidirectional direct percussion aimed at obtaining smaller flakes, elongated flakes and irregular blades/bladelets, which is characteristic of the Sauveterrian. Prismatic cores, common in the Epigravettian, are not present (Franco 2011, 45, 47). In terms of typology and technology, the lithic assemblage from Leskovca II is uniform, most likely of the same technocomplex. It is unclear whether it is the result of one or more short-lived habitations within the same cultural technocomplex. The lithic assemblage of Leskovca I is numerically much more modest, but similar to the assemblage of Leskovca II in technology, typology and raw materials. The currently available evidence does not allow us to be certain whether these two Stone Age sites on the Leskovca alp belong to the Late Upper Paleolithic (Epigravettian) or the Early Mesolithic (Sauveterrian). The Leskovca I and II sites, as well as other archaeologically investigated sites with stone artefacts in the mountains above the Upper Soča Valley (Turk et al. 2005; Turk 2006; 2020; Mlinar, Turk 2016) fit well into the group of Late Upper Palaeolithic and Mesolithic mountain sites of the Alpine arc, especially of neighbouring northeastern Italy (Broglio 1992; 2016; Broglio, Lanzinger 1996; 2000; Pessina, Bassetti 2006). Although Leskovca II, similarly as other archaeologically investigated sites in the Krn Mountains, revealed no faunal remains reliably associated with prehistoric hunter- gatherers, hunting was most likely the main reason for frequenting the mountain areas above the Up- per Soča Valley in the Late Pleistocene and Early Holocene. The lithic assemblage from Leskovca II, dominated by microlithic armatures, a large number of segmented bladelets, small flakes and chips, shows this was a place where prehistoric hunters repaired and manufactured their equipment. The presence of high-quality grey cherts that could originate from the banks of the Natisone River indicate contacts with the lowland. In our opinion, the Natisone Valley represents the most probable route that the Late Upper Paleolithic and Mesolithic hunter-gatherers took to arrive in the Upper Soča Valley from the northern Adriatic region or eastern Friuli, where several Mesolithic sites have been documented (see Pessina, Bassetti 2006, Fig. 1). The Riparo di Biarzo rock shelter in the Natisone Valley, which has the characteristics of a base camp, is located 20 km from the Leskovca alp. Riparo di Biarzo could be seen as the start- ing point for seasonal hunting expeditions to the Krn Mountains. However, we should bear in mind that there is a considerable difference between the microlithic armatures of the Leskovca II site and those of Riparo di Biarzo. At the latter, geometric microliths, hypermicroliths and microburins are present in both the Epigravettian and Sauveterrian layers, while they are absent in Leskovca II except for an isosceles triangle. 31Leskovca I and II, Stone Age open-air sites on the Leskovca alp in the Krn Mountains Acknowledgements We thank Pavel Jamnik for lending us the finds that he and his colleagues collected at the Leskovca I and II sites. We are also grateful to Gorazd Kutin, who discovered first finds, for showing us the two sites. We extend our grati- tiude to Giuseppe Muscio and Sara Roma, who showed us the finds from Riparo di Biarzo in the Friulian Museum of Natural History (Museo Friulano di Storia Naturale) in Udine, Miha Mlinar for showing the stone finds from the mountain sites of the Upper Soča Valley, held in the Tolmin Museum, and Giuliano Bastiani for his construc- tive comments and advice. Aleksander Horvat from the Ivan Rakovec Institute of Palaeontology ZRC SAZU helped us in identifying the raw material. Last but not least, we thank the Triglav National Park and the Leskovca Pasture Community for the permission to conduct archaeological excavations. Slikovno gradivo: Sl. 6 (foto: Miha Skoberne). Illustrations: Fig. 6 (photo: Miha Skoberne). Članek je nastal v okviru raziskovalnega programa P6-0064 (ZRC SAZU Inštitut za arheologijo) in P6-0283 (Narodni muzej Slovenije), ki ju je sofinancirala Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije iz državnega proračuna. The authors acknowledge the financial support from the Slovenian Research and Innovation Agency research core funding No. P6-0064 (ZRC SAZU Institute of Archaeology) and P6-0283 (National Museum of Slovenia). Matija Turk Znanstvenoraziskovalni center SAZU Inštitut za arheologijo Novi trg 2 SI-1000 Ljubljana matija.turk@zrc-sazu.si Tilen Podobnik Znanstvenoraziskovalni center SAZU Inštitut za arheologijo Novi trg 2 SI-1000 Ljubljana tilen.podobnik@zrc-sazu 32 Matija TURK, Tilen PODOBNIK T. 1: Leskovca I in II, a – površinske najdbe z Leskovce I, b – površinske najdbe z Leskovce II. M. = 1:1. Pl. 1: Leskovca I and II, a – surface finds, Leskovca I, b – surface finds, Leskovca II. Scale 1:1. 33Leskovca I in II, plani najdišči kamnitih artefaktov na planini Leskovca v Krnskem pogorju T. 2: Leskovca II, površinske najdbe. M. = 1:1. Pl. 2: Leskovca II, surface finds. Scale 1:1. 34 Matija TURK, Tilen PODOBNIK T. 3: Leskovca II, najdbe z izkopavanj. M. = 1:1. Pl. 3: Leskovca II, finds from excavations. Scale 1:1. 35Leskovca I in II, plani najdišči kamnitih artefaktov na planini Leskovca v Krnskem pogorju T. 4: Leskovca II, najdbe z izkopavanj. M. = 1:1. Pl. 4: Leskovca II, finds from excavations. Scale 1:1. 36 Matija TURK, Tilen PODOBNIK T. 5: Leskovca II, najdbe z izkopavanj. M. = 1:1. Pl. 5: Leskovca II, finds from excavations. Scale 1:1. 37Leskovca I in II, plani najdišči kamnitih artefaktov na planini Leskovca v Krnskem pogorju T. 6: Leskovca II, najdbe z izkopavanj. M. = 1:1. Pl. 6: Leskovca II, finds from excavations. Scale 1:1. 38 Matija TURK, Tilen PODOBNIK T. 7: Leskovca II, najdbe z izkopavanj. M. = 1:1. Pl. 7: Leskovca II, finds from excavations. Scale 1:1. 39Arheološki vestnik 75, 2024, 39–52; DOI: https://doi.org/10.3986/AV.75.02; CC BY-SA 4.0 Izvleček V prispevku so predstavljeni stratigrafski podatki in analiza arheoloških najdb, predvsem keramike, s kolišča Verd, odkritega leta 2022 na zahodnem robu Ljubljanskega barja. Rezultate preučevanja stratigrafskih podatkov in arheoloških najdb je v povezavi z izsledki arheozooloških, arheobota- ničnih in dendrokronoloških analiz dodatno potrdilo radiokarbonsko datiranje, ki naselje okvirno postavlja v 47. stoletje pr. Kr., bržčas celo pred kolišče Resnikov prekop iz okolice Iga na drugem koncu bazena. Ključne besede: Ljubljansko barje; neolitik; 47. stoletje pr. Kr.; kolišče; startigrafija; tipološka analiza keramike Abstract The article discusses the archaeological site at Verd, at the western fringes of the Ljubljansko barje, where a pile- dwelling site was discovered in 2021. More precisely, it presents the stratigraphic evidence and the results of the artefact analysis, primarily pottery. The results considered here complement those of the archaeozoological, archaeobotanical, dendrochronological and radiocarbon analyses published earlier. The radiocarbon dating places the site roughly to the 47th century BC, suggest- ing it could even predate Resnikov prekop, a pile-dwelling site located near Ig, on the other side of the marshy basin of the Ljubljansko barje. Keywords: Ljubljansko barje; Neolithic; 47th century BC; pile-dwelling site; stratigraphy; pottery analysis Leta 2021 je ekipa podjetja Avgusta, raziskovalna in storitvena dejavnost, d. o. o., v nadaljevanju Avgusta, pod vodstvom Mojce Horjak Šuštaršič na skrajnem zahodnem robu mokrotnega dela Ljubljan- skega barja (sl. 1) odkrila najdišče z vertikalnimi koli, kamni, živalskimi kostmi in prazgodovinsko keramiko. Najdbe kažejo na ostanke prazgodovinske koliščarske naselbine. Ker je lega najdišča obetala zelo visoko starost,1 najmanj enako, če ne celo višjo od kolišča Hočevarica,2 hiter pregled najdb pa je domnevo podprl, je odkritje vzbudilo precejšnje zanimanje pri strokovni javnosti. 1 Prim. Velušček, Čufar 2008; Turk, Velušček 2013; Velušček et al. 2018. 2 Glej Velušček (ur.) 2004. Verd na Ljubljanskem barju, kolišče iz 5. tisočletja pr. Kr.: stratigrafija in arheološke najdbe Verd in the Ljubljansko barje, a pile-dwelling site from the 5th millennium BC: stratigraphy and finds Anton VELUŠČEK, Mojca HORJAK ŠUŠTARŠIČ 40 Anton VELUŠČEK, Mojca HORJAK ŠUŠTARŠIČ Na Ljubljanskem barju je v obdobju pred na- stopom najdišč kulture keramike z brazdastim vrezom, kot so Hočevarica, Črnelnik3 in Strojanova voda,4 neo-eneolitska poselitev vezana izključno na neolitska najdišča s keramičnimi najdbami, ki so blizu keramiki s kolišča Resnikov prekop5 pri Igu, okvirno datiranega v 46. stoletje pr. Kr. Najdišč s podobno keramiko je na Barju in v bližnji okolici več (sl. 1). Karel Dežman je omenjal vertikalne nosilne kole pri Zamedvedici, kar sicer ni bilo nikoli več potrjeno, a so pred desetletji – domnevno na istih parcelah – našli keramiko tipa Resnikov prekop, kremenove artefakte, živalske kosti in oglje.6 Znane so tudi najdbe resniške keramike z osamelcev oz. na robu vršaja.7 Pred 3 Velušček et al. 2018. 4 Velušček, Čufar 2008. 5 Velušček (ur.) 2006. 6 Turk, Vuga 1984. 7 Pod Gradiščem pri Bevkah (Bregant 1969), na vršaju pri Igu (Turk, Vuga 1982) in Breg pri Škofljici (Frelih 1986). Sl. 1: Ljubljansko barje z bližnjo okolico. Označena so bolje poznana najdišča z ostanki kolišč in najdišča z najdbami keramike tipa Resnikov prekop. Fig. 1: The Ljubljansko barje area with well-known sites of pile dwellings and pottery of the Resnikov prekop type. dobrim desetletjem je bilo odkrito plano naselje na suhem v vasi Jezero.8 Najdbe resniške starosti so bojda izpričane tudi iz jame Ihrovica nad Brezovico pri Borovnici,9 ki je v katastru jam zavedena pod imenom Vihrovica in št. 512.10 Po horizontu najdb tipa Resnikov prekop sledi obdobje od 800 do 900 let, ko z mokrotnega dela Barja doslej ni sledov o arheoloških najdiščih, kar kaže na dolgotrajni poselitveni hiatus.11 Prepričljivih razlogov zanj še ne znamo zadovoljivo pojasniti. Čeprav po drugi strani nekateri indici nakazujejo prisotnost človeka na Ljubljanskem barju tudi v tem vmesnem obdobju. Naj omenimo pelodne diagrame12 in predvsem nekatere radiokarbonske datacije z najdišč, bodisi savske skupine lengyelske kulture 8 Nadbath et al. 2011. 9 Gaspari 2014, 73. 10 Kataster jam 2005, kat. št. 512. 11 Npr. Velušček, Čufar 2014, 43. 12 Npr. Gardner 1999; Andrič et al. 2008, 161–162. 41Verd na Ljubljanskem barju, kolišče iz 5. tisočletja pr. Kr.: stratigrafija in arheološke najdbe iz okoli sredine 5. tisočletja13 bodisi iz 4. tisočletja, kot sta Strojanova voda14 in Maharski prekop.15 Ne glede na vse to še vedno velja, da značilno arheološ- kih materialnih dokazov, tj. artefaktov, ki bi kazali obstoj najdišč in prisotnost človeka na Barju v tem vmesnem obdobju, še ni. Tako z odkritjem najdiš- ča Verd z ostanki koliščarske naselbine ponovno odpiramo problematiko najzgodnejše koliščarske poselitve Ljubljanskega barja. V prispevku bodo predstavljeni rezultati inter- disciplinarnega raziskovanja najdišča Verd. Ker so bili izsledki arheozoološke, arheobotanične in dendrokronološke analize že objavljeni,16 se osredotočamo na analizo stratigrafskih podatkov ter arheoloških najdb. Tako bomo rezultate teh analiz konfrontirali z drugimi izsledki ter podali relativno in absolutno datacijo najdišča. 13 Mlekuž et al. 2013. 14 Tolar 2018. 15 Npr. Mlekuž et al. 2012. 16 Velušček et al. 2023. TERENSKI IZVID Sodelavci podjetja Avgusta so od 2. 8. 2021 do 22. 2. 2022 izvajali arheološki nadzor ob postavitvi podzemnega električnega voda na zahodnem robu Ljubljanskega barja. V dneh med 17. in 19. 11. 2021 so na območju parcel št. 1253 in 1252/2 k. o. Verd (sl. 2), ki ležita na mokrotnih tleh vzhodno od istoimenskega na- selja Verd, v izkopanem jarku naleteli na rumen- kast melj, ki je od severa prešel v sivkasto plast z organskimi ostanki. Ko se je v severozahodnem profilu v plasti pojavilo več majhnih kamnov, so postali še pozornejši in opozorili gradbince, da upočasnijo izkop. Na dnu izkopa, v globini 0,9 m, so opazili večja kamna z zgostitvijo prazgodovin- ske keramike, v zahodni steni pa vertikalna kola. Na podlagi zapažanj se je sklepalo, da gre za ostanke koliščarske naselbine. Pristojna konser- vatorka ZVKDS OE Ljubljana je odredila, da se v jarku kulturno plast zameji in pobere vzorce kolov za dendrokronološke analize ter vzorce sedimenta Sl. 2: Verd. Lega jarka, v katerem so bili odkriti ostanki prazgodovinske poselitve. Fig. 2: Verd. Location of the trench that revealed the remains of prehistoric habitation. (podlaga / basemap: Atlas okolja©GURS) 42 Anton VELUŠČEK, Mojca HORJAK ŠUŠTARŠIČ Sl. 3: Verd. Načrt raziskanega območja. Označeni so jarek, zbiralne enote SN 1–11, območje izkopa in pojavljanja kulturne plasti, lesene najdbe z zaporednimi številkami in neobdelana kamna. Fig. 3: Verd. Excavation plan with marked sectors (SN) 1–11, cultural layer and the locations of the successively numbered wooden finds and two unworked stones. (koordinatni sistem / coordinate system: D96/TM; podlaga / basemap: ©AVGUSTA) 43Verd na Ljubljanskem barju, kolišče iz 5. tisočletja pr. Kr.: stratigrafija in arheološke najdbe za arheobotanične in palinološke raziskave (sl. 3). Tako so gradbeni delavci upočasnjeno, toda še ved- no strojno odstranjevali zemeljne plasti, strokovna ekipa pa je sproti pobirala najdbe in živalske kosti ter čistila zahodno steno jarka, ki je bila na kon- cu ustrezno dokumentirana. Pobrani so bili tudi vzorci lesa in sedimenta za naravoslovne raziskave v arheologiji. Čiščenje zahodne stene za dokumentiranje profila je zajelo 25 dolžinskih metrov, razdeljenih na 5 zbiralnih enot (SN) po 5 m. Vsaka zbiralna enota SN je dobila številko, te so naraščale v smeri od jugo- vzhoda proti severozahodu (SN 1→5; sl. 3). Kulturna plast se je začela pojavljati v SN 4, in sicer kot zelo tanka ok. 0,1 m debela temno siva lisa glinastega melja z veliko organskimi ostanki. Sprva v njej še ni bilo najdb. Kmalu nato se je čiščenje zahodne stene podaljšalo še za 6 zbiralnih enot. Številke so naraščale v že omenjeni smeri od jugovzhoda proti severozahodu (SN 6→11; sl. 3). Fotografsko so bili dokumentirani 4 profili, označeni z arabskimi številkami od 9 do 12. Najkrajši je bil profil št. 9 v zbiralni enoti SN 11, v dolžino je meril 2 m. Profil št. 10 je bil dokumentiran v dolžini 25 m in je zajel zbiralne enote SN 1–5. Profila št. 11 in 12 sta bila združena v en profil, razdeljen na 5 zbiralnih enot SN 6–10 (glej sl. 3; 4). Značilen je profil št. 11–12 zahodne stene jarka, za katerega je v nadaljevanju podan podrobnejši opis stratigrafskih enot (sl. 4): SE 124: dno izkopa. Arheološko sterilna plast SE 124 se pojavlja v vseh petih zbiralnih enotah, izklini pa se na koncu zbiralne enote SN 10. Njena debelina je približno 0,11 m. SE 123: plast melja (98 %) sprijete konsistence temno olivne barve (5Y 3/2)17 in železovih oksidov (2 %). Pojavlja se v vseh petih zbiralnih enotah v globini 1,28 m. V njej ni bilo najdb. Debelina je približno 0,2 m. SE 118 (kulturna plast): plast, sestavljena iz glinastega melja (20 %) mazave konsistence in sive (2,5Y 4/1) barve, vsebuje ogromno organskih 17 Za določevanje barve je uporabljena Munsellova barvna lestvica. ostankov (≥ 75 %); v njej tudi apnenčasti kamni velikosti 5 × 7 × 10 cm (5 %), keramika, živalske kosti in lesene najdbe. Najti jo je v vseh petih zbiralnih enotah. Pojavi se v globini 0,85 m in je debela do 0,43 m. SE 112: plast gline (95 %), postopoma postane bolj meljasta, zbite konsistence sivorjave barve (7,5YR 5/1) in z organskimi ostanki (5 %). Ar- heološko sterilna plast SE 112 se pojavlja v vseh petih zbiralnih enotah v globini 0,45 m. Njena debelina je približno 0,4 m. SE 068=080: travna ruša brez najdb, debeline do pribl. 0,45 m. Pojavlja se v vseh petih zbiralnih enotah. NAJDBE IN ANALIZE Analize V okviru raziskav na najdišču Verd so bile doslej opravljene arheozoološke, arheobotanične, dendro- kronološke in radiokarbonske analize, pri čemer smo za natančnejšo določitev starosti uporabili metodo wiggle-matching,18 medtem ko palinološka analiza in analiza kamna (sl. 6) še potekata. Skupno je bilo pobranih in nato analiziranih 75 fragmentov prazgodovinske keramike, fragment glajenega kamna (t. 1: 16), med arhitekturnimi ostanki pa je treba omeniti več lesenih najdb oz. največkrat kolov (sl. 3) in bržčas tudi neobdelane kamne. Najdbe, ki so bile pobrane 17. 11. 2021, so bile najdene neposredno v plasti SE 118, z največjo zgostitvijo ob dveh večjih kamnih (glej sl. 3: SN 10). Dva dni pozneje, 19. 11. 2021, so bile najdbe pobrane ob strojnem izkopu, nekaj pa tudi iz od- lagališča zemlje. Daleč največ jih je bilo v zbiralni enoti SN 10 (sl. 3). Vse te najdbe kažejo na obstoj koliščarske na- selbine na mestu, kjer je bil izkopan jarek. Ker ta predstavlja bržčas samo ozek presek čez arheološko najdišče (sl. 2; 3), o tlorisih koliščarskih kolib še ni mogoče razpravljati. 18 Glej Velušček et al. 2023. Sl. 4: Verd. Profil št. 11–12 zahodne stene jarka, zbiralne enote SN 6–10. Fig. 4: Verd. Cross section 11–12 along the west trench wall, Sectors 6–10. 44 Anton VELUŠČEK, Mojca HORJAK ŠUŠTARŠIČ Najdbe Keramika Prevladuje keramika sivih do sivorjavih barvnih tonov. Najti je tudi temno sive fragmente (npr. t. 1: 1,14). Nekateri so na otip zelo trdi in ob udarcu dajo kovinski zven (npr. sl. 5; t. 1: 6,7), kar se si- cer pripisuje keramičnim najdbam z Resnikovega prekopa,19 najbolje poznanega najdišča savske skupine lengyelske kulture na Ljubljanskem barju.20 Na več fragmentih je opaziti, da so bili izposta- vljeni ognju (npr. t. 1: 2,15). Prelomi fragmentov so večinoma stari. Keramika z najdišča Verd je bila izdelana iz gline, v kateri je najti kremenčev pesek, sljudo in organske ostanke, lahko pa so v njej še apnenec in glinena jedra (sl. 5; t. 1: 7,8). Grob kremenčev pesek se zelo hitro prepozna na površini neornamentiranih in na otip zelo trdih fragmentov. Pri tem izstopa več fragmentov rjave oz. svetlo rjave do sivorjave barve (sl. 5; t. 1: 4,6–8,12). Analogije za tovrstno keramiko najdemo na primer na omenjenem Resnikovem prekopu, kjer so bili v lončarski masi tako kremenčev pesek kot tudi apnenec, sljuda in 19 Npr. Harej 1975, 147. 20 Npr. Tomaž, Velušček 2005; Velušček 2006. organske snovi.21 V Moverni vasi v Beli krajini v lončarski masi ni bilo apnenca, so pa glinena jedra. Ta najdemo v keramiki iz neolitskih poselitvenih faz, pri čemer se pogosteje pojavljajo v najstarejši fazi, pozneje so redka.22 Med razmeroma skromnim številom tipološko opredeljivih oblik je najti posode z lijakastim ustjem (t. 1: 4,6,7), ki spominjajo na lonce z Resnikovega prekopa.23 Pojavlja se tudi lonec s plastično aplikacijo – ali pa gre morda celo za vrč oz. amforo, ki ima na obodu ustja ornament odtisov, na vratu pa vrezani poševni črti (t. 1: 9). Zanj se prav tako najde dobra analogija na Resnikovem prekopu.24 Enako velja za fragment bikonične posode, ki ima z odtisi ornamentiran trebuh (t. 1: 11).25 Pri fragmentu navznoter zavihanega ustja (glej t. 1: 3) se sluti zgornji del posode – Josip Korošec jo je označil za lonec jajčasto ovalne oblike26 oz. gre za razvojno različico t. i. piriformne amfore, za katero sta značilna polkroglasto rame in odsotnost vratu.27 Na ustju lonca je najti ostanke črnega premaza (t. 1: 7),28 kar se enako pojavlja tudi na drugem koncu Barja, na keramiki z Resnikovega prekopa.29 21 Npr. Korošec 1964, 29–30; Harej 1975, 148, 165–167; Mlekuž et al. 2013, 134. 22 Tomaž 1997, 120, tab. 2 in 3. 23 Npr. Korošec 1964, t. 11: 2; 15: 1,2,3; Harej 1975, t. 1: 1,6; 2: 1,5; Velušček 2006, t. 16: 6–10. 24 Npr. Korošec 1964, t. 15: 3; Harej 1975, t. 1: 1,6; 2: 1; 6: 5; Velušček 2006, t. 16: 6; 17: 3. 25 Prim. Harej 1975, t. 5: 5; Velušček 2006, t. 7: 6,7; itd. 26 Korošec 1964, 31, t. 16: 2; prim. Harej 1975, t. 4: 1. 27 Npr. Bregant 1974, 37. 28 Prim. Tomaž, Velušček 2005, 89. 29 Npr. Korošec 1964, 29; Harej 1975, t. 2: 6; 4: 7; 5: 5; Tomaž 1999, 78. Sl. 5: Verd. Izbor fragmentov keramike iz SE 118, SN 10. Fig. 5: Verd. Select pottery sherds from Layer SU 118, Sector 10. Sl. 6: Verd. Kamen št. 2 iz SE 118, SN 10. Fig. 6: Verd. Stone No. 2 from Layer SU 118, Sector 10. 45Verd na Ljubljanskem barju, kolišče iz 5. tisočletja pr. Kr.: stratigrafija in arheološke najdbe Kamnite najdbe V izkopu je bil najden fragment glajenega kamna z lisasto površino sive do temno sive barve (t. 1: 16). V jarku, pribl. 0,9 m globoko, v vzhodnem delu zbiralne enote SN 10 sta bila odkrita nenavadna kamna (sl. 6). Označena sta bila kot kamen št. 1 (zahodnejši) velikosti 17 × 15 × 11 cm in kamen št. 2 (vzhodnejši) velikosti 20 × 13 × 10 cm. Raz- dalja med njima je bila 19 cm. Na obeh kamnih je vidno, da sta bila izpostavljena delovanju ognja. Po volumnu dajeta občutek, da sta zelo težka. DISKUSIJA IN ZAKLJUČEK Arheološke najdbe kažejo veliko podobnost med keramiko z Verda in Resnikovega prekopa, kar dovoljuje sklepati na sočasnost oz. na isti časovni/ kulturni horizont.30 Do nekoliko drugačnih oz. natančnejših ugotovitev pridemo na podlagi celot- nega sklopa interdisciplinarnih raziskav, od katerih v tem prispevku objavljamo, kot omenjeno, samo arheološki del, za preostale analize se sklicujemo na članek v reviji Les/Wood.31 Pokazalo se je, da moremo poselitev na najdišču Verd bržčas postaviti v čas pred koliščem Resnikov prekop. Morebitno višjo starost Verda nakazujejo radi- okarbonski datumi vzorcev, odvzetih iz vertikalnih kolov. Na Verdu je bil dvakrat datiran jesenov kol št. 11 (glej sl. 3). Iz vzorca pri strženu smo dobili datum 5905 ± 35 BP, iz vzorca pri skorji pa 5740 ± 35 BP. Na Resnikovem prekopu je bil datiran en vzorec iz jelševega kola št. 33, ki je imel samo 10 branik in je dal datum 5718 ± 23 BP.32 Da bi bilo kolišče Verd lahko nekoliko starejše kot Resnikov prekop, še bolj jasno kažejo kalibrirani datumi. Po postopku kalibracije smo namreč za Verd dobili datum 4674 ± 42 cal BC (2-sigma), za Resnikov prekop pa 4570 ± 105 cal BC (2-sigma).33 Pri tem opozarjamo, da so razlike delno posledica postopka, saj sta bili samo pri vzorcu s kolišča Verd lahko uporabljeni metoda wiggle-matching in sodobnejša kalibracijska krivulja IntCal20. Po drugi strani je videti, da predpostavko o morebitni nekoliko višji starosti kolišča Verd v primerjavi z Resnikovim prekopom podpirajo tudi rezultati analiz pelodnih diagramov iz vrtine Na 30 Prim. s Parzinger 1984. 31 Velušček et al. 2023. 32 Čufar, Korenčič 2006, 123–124, tab. 2. 33 Glej Velušček et al. 2023, preglednica 5. mahu in z najdišča Maharski prekop, lociranih rahlo severozahodno od Resnikovega prekopa na jugovzhodu Ljubljanskega barja. Iz njih je razviden opazen človekov vpliv na okolje v obdobju, ki se ga povezuje s poselitvijo na najdišču Resnikov prekop.34 Nasprotno pa arheobotanična analiza, kot omenjeno, umešča koliščarsko naselje Verd v bolj primarno okolje, v katerem je zaznati šibek antropogeni vpliv.35 Ali je tudi ta razlika samo navidezna in je prav tako posledica uporabe različnih raziskovalnih metod36 ali pa je dejanska, toda ne nujno izključno kronološko pogojena, bodo seveda pokazale prihodnje raziskave na tem za Ljubljansko barje in širše zelo pomembnem najdišču. Kljub majhnosti izkopnega polja in razmeroma skromnemu številu najdb se najdišče Verd na podlagi izsledkov predstavljenih analiz v tem in že objavljenem prispevku37 morda lahko označi celo za najstarejšo znano koliščarsko poselitveno točko na Ljubljanskem barju. Trenutno se ocenjuje, da je bil kol št. 11 posekan pred približno 6700 leti oz. da je koliščarsko naselje Verd živelo nekje med koncem 48. in drugo polovico 47. stoletja pr. Kr. Ugotovitev pa daje izjemen pomen terenski raziskavi na novoodkritem najdišču na skrajnem zahodnem robu Ljubljanskega barja. Zahvala Podjetju Avgusta se zahvaljujemo za povabilo k znan- stveni obdelavi gradiva. Prav tako gre zahvala fotografoma Gregorju Grudnu in Dragu Valohu ter oblikovalki slikovnega gradiva Tamari Korošec. 34 Andrič et al. 2008, 161–162, sl. 3; Andrič 2020, 433. 35 Velušček et al. 2023, 16, 17, 19. 36 Prim. Culiberg, Šercelj 1991, 253. 37 Glej Velušček et al. 2023. KATALOG Gradivo hrani Mestni muzej v Ljubljani. Tabla 1 1. Frag. ostenja; droben kremenčev pesek, koščki apnenca, sljuda in organske snovi; površina kompaktna; temno siva; lega: SN 9, SE 118. 2. Frag. dna; kosi apnenca, sljuda in organske snovi; površina rahlo porozna (izpostavljena ognju); siva; SN 9, SE 118. 3. Frag. ustja; apnenec, sljuda in organske snovi; površina rahlo porozna; rjava do temno siva; SN 10, SE 118. 4. Frag. ustja; grob kremenčev pesek in organske snovi; sivorjava; SN 10, SE 118. 46 Anton VELUŠČEK, Mojca HORJAK ŠUŠTARŠIČ 5. Frag. ustja; droben kremenčev pesek, sljuda in organske snovi; površina porozna in glajena; temno siva do siva; SN 10, SE 118. 6. Frag. ustja; grob kremenčev pesek, sljuda in organske snovi; sivorjava; SN 10, SE 118. 7. Frag. ustja; grob kremenčev pesek, apnenec, sljuda, koščki glinenih jeder in organske snovi; zunaj in znotraj rahlo glajena površina; na zunanji površini sledovi črnega premaza; sivorjava; SN 10, SE 118. 8. Frag. ustja; grob kremenčev pesek, sljuda, posamezni koščki glinenih jeder in organske snovi; sivorjava; SN 10, SE 118. 9. Frag. ustja z vratom; na obodu ustja majhni krožni odtisi; na vratu poševni vrezani liniji; nastavek za ročaj ali plastično apliko; droben kremenčev pesek, sljuda in organske snovi; površina rahlo porozna; siva, sivorjava; SN 10, SE 118. 10. Frag. ustja; apnenec, sljuda in organske snovi; zunaj rahlo glajena površina; siva; SN 10, SE 118. 11. Frag. ostenja; odtisi na največjem obodu; droben kre- menčev pesek, koščki apnenca, sljuda in organske snovi; površina rahlo porozna; temno siva; SN 10, SE 118. 12. Frag. ostenja z luknjo; grob kremenčev pesek, sljuda in organske snovi; površina hrapava; temno siva do siva in rjava; SN 10, SE 118. 13. Frag. dna; koščki apnenca, sljuda in organske snovi; površina rahlo porozna in glajena; temno siva in siva; SN 10, SE 118. 14. Frag. noge; koščki apnenca, sljuda in organske snovi; površina rahlo porozna in glajena; temno siva; SN 10, SE 118. 15. Frag. trakastega ročaja; droben kremenčev pesek, sljuda in organske snovi; površina rahlo porozna in rahlo glajena, a ni poravnana (izpostavljena ognju); siva; SN 10, SE 118. 16. Frag. glajenega kamna; površina lisasta; siva do temno siva; SN 10, SE 118. ANDRIČ, M. 2020, Maharski prekop, Stare gmajne and Blatna Brezovica settlements and the vegetation of Ljubljansko barje (Slovenia) in the 4th millennium cal BC. – Documenta Praehistorica 47, 420–445. ANDRIČ et al. 2008 = M. Andrič, B. Kroflič, M. J. Toman, N. Ogrinc, T. Dolenec, M. Dobnikar, B. Čermelj 2008, Late, Late Quaternary vegetation and hydrological chan- ge at Ljubljansko barje (Slovenia). – Palaeogeography, palaeoclimatology, palaeoecology 270/1–2, 150–165. BREGANT, T. 1969, Nekaj novih elementov alpskega faciesa lengyelske kulture pri Bevkah na Ljubljanskem barju (Einige neue Elemente der alpinen Fazies der Lengyelkultur bei Bevke auf dem Moor von Ljubljana). – Arheološki vestnik 20, 149–154. BREGANT, T. 1974, Elementi jadransko-mediteranske kulturne skupine v alpskem faciesu lengyelske kulture (Elemente der adriatisch-mediterranean Kulturgruppe in der alpinen Fazies der Lengyel-Kultur. – V: A. Jeloč- nik (ur.), Opuscula Iosepho Kastelic sexagenario dicata, Situla 14/15, 35–43. CULIBERG, M., A. ŠERCELJ 1991, Razlike v rezultatih raziskav makroskopskih rastlinskih ostankov s kolišč na Ljubljanskem barju in pelodnih analiz – dokaz človekovega vpliva na gozd (Die Unterschiede zwischen den Resultaten der Untersuchungen der makroskopischen Reste aus den Pfahlbauten und den Pollenanalysen – ein Beweis für den Einfluß des Menschen auf die Wälder). – Poročilo o raziskovanju paleolita, neolita in eneolita v Sloveniji 19, 249–256. ČUFAR, K., T. KORENČIČ 2006, Raziskave lesa z Resnikovega prekopa in radiokarbonsko datiranje / Investigations of Wood from Resnikov Prekop and Radiocarbon Dating. – V: Velušček (ur.) 2006, 123–127. KATASTER JAM 2005, 512. Vihrovica. – eKataster jam. https://www.katasterjam.si/caves/details/512 FRELIH, M. 1986, Breg pri Škofljici – mezolitsko najdišče na Ljubljanskem barju (Breg bei Škofljica – mesolithischer Fundort am Ljubljansko barje). – Poročilo o raziskovanju paleolita, neolita in eneolita v Sloveniji 14, 21–57. GARDNER, A., 1999, The ecology of Neolithic environ- mental impacts – re-evaluation of existing theory using case studies from Hungary & Slovenia. – Documenta Praehistorica 26, 163–183. GASPARI, A. 2014, Prazgodovinska in rimska Emona. Vodnik skozi arheološko preteklost predhodnice Ljubljane / Prehistoric and Roman Emona, A Guide through the Archaeological Past of Ljubljana’s Predecessor. – Ljubljana. HAREJ, Z. 1975, Kolišče ob Resnikovem prekopu – II (Der Pfahlbau am Resnik Kanal – II). – Poročilo o raziskovanju neolita in eneolita v Sloveniji 4, 145–169. KOROŠEC, J. 1964, Kulturne ostaline na kolišču ob Resnikovem prekopu odkrite v letu 1962 (Die im J. 1962 entdeckten Kulturüberreste im Pfahlbau am Resnik-Kanal). – Poročilo o raziskovanju neolita in eneolita v Sloveniji 1, 25–46. MLEKUŽ et al. 2012 = D. Mlekuž, A. Žibrat Gašparič, M. Horvat, M. Budja 2012, Houses, pots and food: the pottery from Maharski prekop in context. – Documenta Praehistorica 39, 325–338. MLEKUŽ et al. 2013 = D. Mlekuž, N. Ogrinc, M. Horvat, A. Žibrat Gašparič, M. Gams Petrišič, M. Budja 2013, Pots and food: uses of pottery from Resnikov prekop. – Documenta Praehistorica 40, 131–146. NADBATH et al. 2011 = B. Nadbath, G. Rutar, A. Žorž 2011, Arheološka dediščina na območju župnije Pre- serje. – V: F. M. Dolinar (ur.), Župnija Preserje skozi čas, 21–47, Preserje. PARZINGER, H. 1984, Die Stellung der Uferrandsiedlungen bei Ljubljana im äneolitischen und frühbronzezeitlichen Kultursystem der mittleren Donauländer (Mesto kolišč Ljubljanskega barja v eneolitiku in zgodnji bronasti dobi srednjega Podonavja). – Arheološki vestnik 35, 13–75. TOLAR, T. 2018, Primerjava različnih metod vzorčenja in priprave arheobotaničnih vzorcev z eneolitskih kolišč Strojanova voda in Maharski prekop na Ljubljanskem barju / Comparison of different sampling and treatment methods in order to reconstruct plant economies at the Eneolithic pile-dwellings of Strojanova voda and Maharski prekop at Ljubljansko barje. – Arheološki vestnik 69, 461–498. 47Verd in the Ljubljansko barje, a pile-dwelling site from the 5th millennium BC: stratigraphy and finds The archaeological excavations that a team of the company Avgusta, raziskovalna in storitvena dejavnost, d. o. o. (hereinafter Avgusta), conducted in 2021 led to the discovery of a new archaeological site (Fig. 1) at the western fringes of the Ljubljansko barje wetland. Led by Mojca Horjak Šuštaršič, the team excavated a site with stilts, stones, animal bones and prehistoric pottery that constitute the remains of a prehistoric pile-dwelling settlement. The discovery raised considerable interest among the professional public as its location indicated a great age,1 at least as early or even earlier than 1 Cf. Velušček, Čufar 2008; Turk, Velušček 2013; Velušček et al. 2018. the pile-dwelling site at nearby Hočevarica.2 The preliminary examination of the recovered artefacts supported this assumption. The Neolithic and Eneolithic are the periods of important habitation remains in the Ljubljansko barje, with many pile-dwelling settlements. The Eneolithic, identified with the Furchenstich pottery culture, is represented by sites such as Hočevarica, Črnelnik3 and Strojanova voda.4 Preceding them, Neolithic habitation remains are scarcer, attrib- uted to the Sava group of the Lengyel culture, 2 See Velušček (ed.) 2004. 3 Velušček et al. 2018. 4 Velušček, Čufar 2008. Verd in the Ljubljansko barje, a pile-dwelling site from the 5th millennium BC: stratigraphy and finds Translation TOMAŽ, A. 1997, Tehnološka raziskava lončenine iz Mover- ne vasi v Beli krajini / Research into pottery technology from Moverna vas in the Bela krajina region. – Poročilo o raziskovanju paleolitika, neolitika in eneolitika 24, 113–142. TOMAŽ, A. 1999, Časovna in prostorska strukturiranost neolitskega lončarstva: Bela krajina, Ljubljansko barje, Dinarski kras. – Magistrsko delo / Master›s thesis, Oddelek za arheologijo, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani (neobjavljeno / unpublished). TOMAŽ, A., A. VELUŠČEK 2005, Resnikov prekop na Ljubljanskem barju 1962 in 2002 (Resnikov prekop in the Ljubljansko barje 1962 and 2002). – V: M. Guštin (ur.), Prvi poljedelci. Savska skupina lengyelske kulture / First farmers. The Sava group of the Lengyel culture, Annales Mediterranea, 87–99. TURK, I., D. VUGA 1982, Ig. – Varstvo spomenikov 24, 141. TURK, I., D. VUGA 1984, Zamedvedica pri Plešivici. Novo eneolitsko naselje na Ljubljanskem barju (Zamedvedica bei Plešivica. Eine neue äneolithische Ansiedlung auf dem Moor von Ljubljana (Laibacher Moor)). – Arheološki vestnik 35, 76–89. TURK, J., A. VELUŠČEK 2013, Multidisciplinary investiga- tions of the pile-dwellings at Ljubljansko barje (Slovenia). – Quaternary international 294, 183–189. VELUŠČEK, A. (ur.) 2004, Hočevarica. Eneolitsko kolišče na Ljubljanskem barju / Hočevarica. An eneolithic pile dwelling in the Ljubljansko barje. – Opera Instituti archaeologici Sloveniae 8. https://doi.org/10.3986/9789612545055 VELUŠČEK, A. (ur.) 2006, Resnikov prekop, najstarejša koliščarska naselbina na Ljubljanskem barju (Resni- kov prekop, the oldest pile-dwelling settlement in the Ljubljansko barje). – Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 10. https://doi.org/10.3986/9789612545154. VELUŠČEK, A. 2006, Resnikov prekop – sondiranje, arhe- ološke najdbe, kulturna opredelitev in časovna uvrstitev / Resnikov Prekop – Sample Trenching, Archaeological Finds, Cultural and Chronological Classification. – V: Velušček (ur.) 2006, 19–85. VELUŠČEK, A., K. ČUFAR 2008, Novoopredeljeni najdišči keramike z brazdastim vrezom na Ljubljanskem barju. / Newly determined sites with pottery with furrowed incisions from the Ljubljansko barje. – Arheološki vestnik 59, 31–48. VELUŠČEK, A., K. ČUFAR 2014, Kolišča na Ljubljanskem barju / Pile-dwellings at Ljubljansko barje. – V: S. Tecco Hvala (ur.), Studia Praehistorica in Honorem Janez Dular, Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 30, 39–64. https:// doi.org/10.3986/9789610503651 VELUŠČEK et al. 2018 = A. Velušček, B. Podpečan, T. Tolar, B. Toškan, J. Turk, M. Merela, K. Čufar 2018, Črnelnik in Devce, novoodkriti najdišči iz bakrene dobe na Ljubl- janskem barju / Črnelnik and Devce, newly discovered Copper Age sites at Ljubljansko barje. – Arheološki vestnik 69, 9–68. VELUŠČEK et al. 2023 = A. Velušček, M. Horjak Šuštaršič, T. Tolar, B. Toškan, M. Merela, K. Čufar 2023, Verd – novoodkrito kolišče iz 5. tisočletja pr. Kr. na Ljubljanskem barju / Verd – newly discovered pile-dwelling from the 5th millennium BC in Ljubljansko barje, Slovenia. – Les/ Wood 72/2, 17–36. https://doi.org/10.26614/les-wood.2023. v72n02a01 48 Anton VELUŠČEK, Mojca HORJAK ŠUŠTARŠIČ and exclusively associated with pottery similar to that recovered at Resnikov prekop5 near Ig, a pile-dwelling site dated to the 46th century BC . There are several sites with similar pottery in the Ljubljansko barje and the surrounding area (Fig. 1). Karel Dežman mentioned stilts at Zamedvedica, which have never been confirmed, though pottery of the Resnikov prekop type, flint artefacts, animal bones and charcoal are believed to have been found some decades ago, on the same plots of land.6 There are also known finds of same type from isolated hills, on the dryland edge or on the Iška alluvial fan.7 More than a decade ago, a dryland settlement was discovered in the village of Jezero.8 Finds from the same horizon have presumably been attested in the Ihrovica cave above Brezovica near Borov- nica,9 which is listed in the cave cadastre under the name Vihrovica, under No. 512.10 The horizon of the Resnikov prekop type finds is followed by a period of 800 to 900 years that thus far yielded no archaeological traces in the wetland of the Ljubljansko barje; this could indi- cate a long-lasting habitation hiatus,11 though the evidence currently at our disposal offers no con- vincing reasons for it. There is, however, indirect evidence that people were present here at this time. We should mention pollen diagrams12 and, even more importantly, several radiocarbon dates from the sites of the Sava group of the Lengyel culture from the mid-5th millennium BC13 or sites from the 4th millennium BC such as Strojanova voda14 and Maharski prekop.15 Having said this, we still lack archaeologically compelling evidence, i.e. artefacts. The discovery of the Verd site, with its remains of a pile-dwelling settlement, is thus taken as an opportunity to reopen the issue of the earliest pile-dwellers’ settlement of the Ljubljansko barje. The text below presents the results of the inter- disciplinary research of the Verd site, while the archaeozoological, archaeobotanical, dendrochro- 5 Velušček (ed.) 2006. 6 Turk, Vuga 1984. 7 Pod Gradiščem near Bevke (Bregant 1969), on the alluvial fan near Ig (Turk, Vuga 1982) and Breg pri Škofljici (Frelih 1986). 8 Nadbath et al. 2011. 9 Gaspari 2014, 73. 10 Kataster jam 2005, Cat. No. 512. 11 E.g. Velušček, Čufar 2014, 43. 12 E.g. Gardner 1999; Andrič et al. 2008, 161–162. 13 Mlekuž et al. 2013. 14 Tolar 2018. 15 E.g. Mlekuž et al. 2012. nological and radiocarbon analyses have already been published.16 The focus here is therefore on the stratigraphic evidence and the recovered ar- chaeological finds, as well as on comparing both series of results to provide a relative and absolute dating of the site. FIELDWORK RESULTS The Avgusta team conducted monitoring work at the western edge of the Ljubljansko barje between 2 August 2021 and 22 February 2022, during the installation of underground electricity cables. The work carried out between 17 and 19 No- vember 2021 involved Lot Nos. 1253 and 1252/2, Verd cadastral municipality (Fig. 2), located in the wetland east of the Verd village. There, the team came across yellowish silt that turned northwards into a greyish layer with organic remains. When several small stones were observed in the north- west wall of the excavation trench, the workers were instructed to proceed slower and with more caution. Larger stones and a concentration of prehistoric pottery came to light at the bottom of the trench, at a depth of 0.9 m, as well as two stilts in the west wall of the trench. The finds suggested the existence of a pile-dwelling settlement. On the instruction of the competent conservator of the Institute for the Protection of Cultural Heritage (ZVKDS OE Ljubljana), the cultural layer was traced across the excavation trench, the stilt remains sampled for dendrochro- nological analysis and sediment samples taken for archaeobotanical and palynological analyses (Fig. 3). The construction workers continued excavating using machines, but at a slower pace that allowed the archaeologists to collect the small finds and animal remains, but also clean the west wall of the trench that was appropriately documented. The west wall was initially documented in the length of 25 metres divided into five sectors (SN). Each was 5 m long and successively numbered, starting with 1 at the southeastern end and termi- nating with 5 in the northwest (Sectors 1→5; Fig. 3). The cultural layer was first recorded in Sector 4, as a roughly 0.1 m thick layer of dark grey clayey silt with a considerable amount of organic remains. It initially contained no artefacts. The cleaning of the west wall of the trench was then extended for 16 Velušček et al. 2023. 49Verd in the Ljubljansko barje, a pile-dwelling site from the 5th millennium BC: stratigraphy and finds further six sectors, which were numbered following the same principle (Sectors 6→11; Fig. 3). Four cross sections were photographically docu- mented, marked with Arab numerals from 9 to 12. The shortest was Cross Section 9 in Sector 11, measuring 2 m in length. Cross Section 10 was documented in the length of 25 m and covered Sectors 1–5. Cross Sections 11 and 12 were joined together and encompassed Sectors 6–10 (see Fig. 3; 4). Most revealing is Cross Section 11–12. Its stratigraphic sequence is detailed below (Fig. 4): SU 124: bottom layer of the excavation trench. Archaeologically sterile and present across all sec- tors, dipping further down in Sector 10. Measures 0.11 m in unearthed thickness. SU 123: layer of dark olive (5Y 3/2)17 compact silt (98%) and iron oxides (2%). Occurs in Sectors 6–11. Begins at a depth of 1.28 m and is roughly 0.2 m thick. Contained no artefacts. SU 118 (cultural layer): layer of grey (2,5Y 4/1) and greasy clayey silt (20%) with abundant organic remains (≥ 75%), some pieces of limestone measuring 5 × 7 × 10 cm (5%), as well as pottery, animal bones and wooden finds. Occurs across all five sectors. Begins at a depth of 0.85 m and is up to 0.43 m thick. SU 112: layer of clay (95%) that gradually turns into grey-brown (7,5YR 5/1) and very compact silt with organic remains (5%). Archaeologically sterile and occurs in all sectors. Begins at a depth of 0.45 m and is roughly 0.4 m thick. SU 068=080: topsoil with turf without small finds that occurs in all sectors. Up to 0.45 m deep. ARTEFACT AND OTHER ANALYSES Interdisciplinary analyses The archaeological remains from the Verd site have thus far been subject to archaeozoological, archaeobotanical, dendrochronological and radio- carbon analyses, the last using wiggle-matching to narrow down the dating,18 while palynological and stone analyses (Fig. 6) are still ongoing. The collected and analysed artefacts comprise a total of 75 sherds of prehistoric pottery, a frag- ment of a polished stone (Pl. 1: 16) and building 17 The Munsell Color Chart was used to identify the colours. 18 See Velušček et al. 2023. remains that include several wooden finds, mostly stilts (Fig. 3), and possibly unworked stones. The finds collected on 17 November 2021 were found in Layer SE 118, with greatest concentration at two large stones (see Fig. 3: SN 10). The finds gathered two days later, on 19 Novem- ber 2021, came to light during machine excavation and some also on the spoil heap. By far the greatest number came from SN 10 (Fig. 3). These artefacts show that the trench brought to light a pile-dwellings settlement. As it only revealed a very narrow stretch of the settlement (Fig. 2; 3), it is as yet not possible to discuss the plans of individual stilt houses. Analysis of finds Pottery It is predominantly grey to grey-brown in colour, some sherds are also dark grey (e.g. Pl. 1: 1,14). Several pieces are very hard to the touch and make a metallic sound when struck (e.g. Fig. 5; Pl. 1: 6,7); this is otherwise typical of the pottery from Resnikov prekop,19 the best-known site of the Sava group of the Lengyel culture in the Ljubljansko barje.20 Several sherds appear to have been exposed to fire (e.g. Pl. 1: 2,15). The fractures are predominantly old. The pottery from Verd is made of a fabric that contains quartz sand, mica and organic matter, sometimes also limestone fragments and clay pellets (Fig. 5; Pl. 1: 7,8). Large quartz sand particles are readily identifiable on the surface of undecorated sherds that are hard to the touch. Several fragments of brown or light brown to grayish brown colour stand out (Fig. 5; Pl. 1: 4,6–8,12). Parallels for the pottery from Verd can be found at the already mentioned site of Resnikov prekop, the fabric of which also contains quartz sand, as well as lime- stone, mica and organic matter.21 The fabric of the pottery from Moverna vas in the Bela krajina region contains no limestone fragments, but does include clay pellets; they were recorded in the pottery of the Neolithic habitation phases, most commonly in the earliest phase and rarely later.22 19 E.g. Harej 1975, 147. 20 E.g. Tomaž, Velušček 2005; Velušček 2006. 21 E.g. Korošec 1964, 29–30; Harej 1975, 148, 165–167; Mlekuž et al. 2013, 134. 22 Tomaž 1997, 120, Tab. 2 and 3. 50 Anton VELUŠČEK, Mojca HORJAK ŠUŠTARŠIČ The relatively few typologically identifiable pottery forms consist of vessels with a funnel- shaped rim (Pl. 1: 4,6,7), which have analogies in the jars from Resnikov prekop.23 Also found was a vessel, which may have been a jar, a jug or even an amphora, with applied decoration combined with a line of impressions on the rim and incised oblique lines on the neck (Pl. 1: 9). It also has a close parallel from Resnikov prekop.24 The same is true of the biconical vessels with a line of impres- sions decorating the belly (Pl. 1: 11).25 The sherd of an inturned rim (see Pl. 1: 3) suggests a form that Josip Korošec marked as an ovoid-oval jar,26 a variant of pear-shaped amphorae characterised by a hemispherical shoulder and absence of a neck.27 The rim sherd of another jar bears the remains of a black slip (Pl. 1: 7),28 which is a feature also known from the Resnikov prekop pottery, from the other side of the Ljubljansko barje.29 Stone finds The excavations at Verd brought to light a frag- ment of a polished stone with a mottled grey and dark grey surface (Pl. 1: 16). In addition, two unusual stones were found at a depth of roughly 0.90 m and 0.19 m apart, in the east part of SN 10 (Fig. 6). They were marked with Nos. 1 (western), measuring 17 × 15 × 11 cm, and 2 (eastern), measuring 20 × 13 × 10 cm. Both showed traced of being exposed to fire. They appear to be very heavy for their volume. DISCUSSION AND CONCLUSIONS The pottery recovered at Verd shows great similarities with that from Resnikov prekop, which indicates the sites were roughly contemporaneous, i.e. belonged to the same chronological/cultural 23 E.g. Korošec 1964, Pl. 11: 2; 15: 1,2,3; Harej 1975, Pl. 1: 1,6; 2: 1,5; Velušček 2006, Pl. 16: 6–10. 24 E.g. Korošec 1964, Pl. 15: 3; Harej 1975, Pl. 1: 1,6; 2: 1; 6: 5; Velušček 2006, Pl. 16: 6; 17: 3. 25 Cf. Harej 1975, Pl. 5: 5; Velušček 2006, Pl. 7: 6,7; and elsewhere. 26 Korošec 1964, 31, Pl. 16: 2; cf. Harej 1975, Pl. 4: 1. 27 E.g. Bregant 1974, 37. 28 Cf. Tomaž, Velušček 2005, 89. 29 E.g. Korošec 1964, 29; Harej 1975, Pl. 2: 6; 4: 7; 5: 5; Tomaž 1999, 78. horizon.30 Slightly different and more accurate conclusions can be drawn when taking into account the bulk of evidence provided by interdiscipli- nary analyses, of which the archaeological part is published here, while others are available in the paper in the Les/Wood journal.31 They show the habitation at the Verd site most likely predates the pile-dwelling site at Resnikov prekop. The greater age of the Verd site is indicated by the radiocarbon dates of the sampled stilts. Stilt 11, of ash wood, was sampled twice (see Fig. 3); the heartwood sample showed the age of 5905 ± 35 BP, the sample at the bark the age of 5740 ± 35 BP. One sample from Resnikov prekop, of Stilt 33 made of alder wood that only had ten tree rings, gave the date of 5718 ± 23 BP.32 A slightly earlier dating of the Verd site is sup- ported by the calibrated dates. The calibration process gave the date of 4674 ± 42 cal BC (2-sigma) for Verd and 4570 ± 105 cal BC (2-sigma) for Resnikov prekop.33 It should be noted that the difference is in part due to the process itself, as the wiggle-matching method and an improved, IntCal20 calibration curve were only used for the Verd samples. The assumption of a slightly higher age of the Verd pile-dwelling site compared to Resnikov prekop appears to be further supported by the pollen diagrams from the Na mahu 1 core and the Maharski prekop site, located just northwest of the Resnikov prekop site, in the southeastern Ljubljansko barje. They show a human imprint on the environment in the period associated with habitation at Resnikov Prekop,34 whereas evidence sets the pile-dwelling settlement at Verd in a more primary environment with only a minor anthro- pogenic impact.35 Whether this difference is also merely due to different research methods,36 or an actual difference, though not necessarily exclusively chronological, will be made clear through further research at Verd. Despite the small size of the excavation area and the relatively modest number of finds, the results of the analyzes presented in this and the previously published paper37 show that the Verd site may even 30 Cf. Parzinger 1984. 31 Velušček et al. 2023. 32 Čufar, Korenčič 2006, 123–124, Tab. 2. 33 See Velušček et al. 2023, Tab. 5. 34 Andrič et al. 2008, 161–162, Fig. 3; Andrič 2020, 433. 35 Velušček et al. 2023, 16, 17, 19. 36 Cf. Culiberg, Šercelj 1991, 253. 37 See Velušček et al. 2023. 51Verd in the Ljubljansko barje, a pile-dwelling site from the 5th millennium BC: stratigraphy and finds be described as the earliest known pile-dwelling settlement in the Ljubljansko barje. According to current estimates, the tree for Stilt 11 was felled some 6700 years ago, showing the settlement was inhabited between the late 48th and the first half of the 47th century BC. The finding underscores the exceptional importance of the archaeological research at the site newly discovered at the western edge of the Ljubljansko barje. Acknowledgements We would like to thank the Avgusta company for their invitation to jointly analyse the archaeological finds from the Verd site. We are also grateful to Gregor Gruden and Drago Valoh for the photographs, as well as Tamara Korošec for the illustrations. Translation: Andreja Maver Anton Velušček Znanstvenoraziskovalni center SAZU Inštitut za arheologijo Novi trg 2 SI-1000 Ljubljana anton.veluscek@zrc-sazu.si https://orcid.org/0009-0005-6740-9462 Mojca Horjak Šuštaršič Avgusta, raziskovalna in storit- vena dejavnost, d.o.o. Mestni trg 15 SI-5280 Idrija avgustadoo@gmail.com Slikovno gradivo: Sl. 1, 2 (Tamara Korošec, ZRC SAZU). – Sl. 3 (Gregor Gruden, Avgusta d.o.o.). – Sl. 4 (foto: Gregor Gruden, Avgusta d.o.o.). – Sl. 5 (foto: Drago Valoh, ZRC SAZU). – T. 1 (Tamara Korošec, ZRC SAZU). Illustrations: Fig. 1, 2 (Tamara Korošec, ZRC SAZU). – Fig. 3 (Gregor Gruden d.o.o.). – Fig. 4 (photo: Gregor Gruden d.o.o.). – Fig. 5 (photo: Drago Valoh, ZRC SAZU). – Pl. 1 (Tamara Korošec, ZRC SAZU). Članek je nastal v okviru programa (P6-0064), ki ga sofinancira Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije. The authors acknowledge the financial support from the Slovenian Research and Innovation Agency (research core funding No. P6-0064). 52 Anton VELUŠČEK, Mojca HORJAK ŠUŠTARŠIČ T. 1: Verd. 1–15 keramika; 16 kamen. M. = 1:3. Pl. 1: Verd. 1–15 pottery; 16 stone. Scale = 1:3. 53Arheološki vestnik 75, 2024, 53–90; DOI: https://doi.org/10.3986/AV.75.03; CC BY-SA 4.0 Izvleček V prispevku obravnavamo najdiščne okoliščine ornamentiranega bronastega bodala s polkrožno zaključeno ročajno ploščo z Iga in zgodnjebronastodobno keramiko z Ljubljanskega barja. Postavljamo tezo, da je nekje na območju eneo- litskih kolišč severno od Iga pričakovati tudi bronastodobno naselje in da bodalo lahko pripada temu naselju. Dejstvo, da je bilo bodalo najdeno na najdiščnem območju eneolitskega II. kolišča, je potemtakem zgolj posledica okoliščine, da se areala naselbin iz konca eneolitske in zgodnje bronaste dobe vsaj delno prekrivata. Pojasnitev, da bodalo najverjetneje ni ritualno odložena močvirska najdba, temveč je naselbinska najdba, odpira vprašanja o izvoru in pomenu več drugih arheoloških – predvsem kovinskih – najdb z Ljubljanskega barja. Ključne besede: Ljubljansko barje; zgodnja bronasta doba; ornamentirano bronasto bodalo s polkrožno zaključeno ročajno ploščo; naselbinska ali posamezna močvirska najdba Abstract The article discusses the site circumstances of the bronze ornamented dagger with a semicircular hilt plate from Ig and Early Bronze Age pottery from the Ljubljansko barje. A thesis is set that somewhere in the area of Eneolithic pile- -dwellings north of Ig, a Bronze Age settlement can be expected and that the dagger could belong to this settlement. The fact that the dagger was found at the site area of the Eneolithic Pile-dwelling II is hence solely the consequence of the circumstance that the areas of the settlements from the end of the Eneolithic and the Early Bronze Age at least partly overlap. The clarification that the dagger is most probably not a ritually deposited marsh find but rather a settlement find opens up questions regarding the provenience and the significance of several other archaeological, primarily metal finds from the Ljubljansko barje. Keywords: Ljubljansko barje; Early Bronze Age; bronze ornamented dagger with a semicircular hilt plate; settlement or stray marsh find Posebno pozornost zaslužijo odmevne prazgodo- vinske arheološke najdbe z Ljubljanskega barja, ki jih hranijo v zbirkah Narodnega muzeja Slovenije. Poleg npr. antropomorfne posode1 mednje gotovo sodi tudi ornamentirano bronasto bodalo trian- 1 Velušček 2007. gularne oblike oz. bodalo s polkrožno zaključeno ročajno ploščo.2 Od odkritja v letu 1876 bronasto bodalo spremlja pestro dogajanje. V barjanskem okolju pri vasi 2 Glej Ložar 1943, 71–75; Gabrovec 1971, 88; Vuga 1982, sl. 14; Pavlin 2007, 19; Šinkovec 1995, 99; 1996, 142. Ornamentirano bronasto bodalo z Iga iz zgodnje bronaste dobe A Bronze Ornamented Dagger from Ig from the Early Bronze Age Anton VELUŠČEK 54 Anton VELUŠČEK Studenec, današnjem naselju Ig, ga je našel Karel Dežman, ko je izkopaval ostanke prazgodovin- skih kolišč (sl. 1; 3). Že kmalu je dobilo prostor v znamenitih delih Roberta Munroja3 in Oscarja Monteliusa.4 Pisatelj in duhovnik Janez Jalen mu je zagotovil literarno nesmrtnost v priljubljeni trilogiji Bobri.5 Leta 1985 so bodalo ukradli iz muzeja, a ga je po 33 letih Interpol izsledil na dražbi v Angliji. Z obsežno dokumentacijo je bilo dokazano, da je last Narodnega muzeja Slovenije. Leta 2018 je bilo zato vrnjeno in je danes na stalni razstavi ponovno na ogled.6 3 The Lake-Dwellings of Europe iz leta 1890 (po Mon- telius 1900, 233). 4 Montelius 1900, 128–131, sl. 318; 1903, sl. 85. 5 “Jelen se ni obotavljal. Pri priči je vrgel stran bodalo. Zazvenel je bron na mostišče. Pritekla je Sinjeoka in je pobrala bratovo orožje. Ta hip se je pa Karpovo bodalo zasvetilo nad Ostrorogovo glavo. Jelen je neokretno Karpovo roko zagrabil s svojo okretno za zapestje. Bodalo mu je z drugo izvil iz pesti. Zalučal je smrtno nevarno rezilo daleč proč v jezero. … Naslednje dni je Neokretni Karp skrbno iskal na dnu jezera svoje bronasto bodalo. Najprej bolj naskrivaj, potem pa kar očitno. Ni ga našel. Nikoli več ne. In nihče drugi tudi ne. Morda je bilo prav tisto, ki je danes v ljubljanskem muzeju izmed vseh bodal, izkopanih pod nekdanjimi kolišči, najlepše. Morda” (Jalen 1964, 53–54). 6 P. Turk, M. Turk 2019, 177; P. Turk 2020, 104. Čeprav natančne okoliščine odkritja najdbe z Barja niso znane,7 se v strokovni literaturi o njih vendarle ugiba. Nekako sprejeta je teza, da je bodalo ležalo v barjanskem okolju nad koliščarsko kulturno plastjo, kar je pripeljalo do zaključka, da gre verjetno za posamezno močvirsko najdbo.8 Na podlagi te predpostavke so se nato pojavile različne razlage: da je predmet na prostor nekdanjega kolišča bodisi zašel povsem slučajno – je bil izgubljen9 – bodisi gre za najdbo, ki je rezultat premišljenih ritualnih praks v vodnem ali močvirskem okolju10 ali na mestu že več stoletij opuščenega naselja oz. kolišča.11 Po drugi strani so v manjšini avtorji, ki so do takšne pojasnitve skeptični in popolnoma ne izključujejo možnosti, da bi lahko šlo za najdbo, 7 Npr. Gabrovec 1971, 88. 8 Npr. Šinkovec 1995, 99; Gaspari 2002, 39; 2004, 41; P. Turk, M. Turk 2019, 177, 183; P. Turk 2020, 104. 9 Pavlin 2007; prim. Vuga 1982, 20; Šinkovec 1996, 125, 162. 10 Npr. Šinkovec 1996; Teržan 1996; Gaspari 2004, 41; Pavlin 2007, 19; P. Turk 2007, 215; P. Turk, M. Turk 2019, 183; prim. Gabrovec 1983, 40; Dular 1987, 84. 11 Npr. Vuga 1982, 20–21; Gaspari 2014, 74; P. Turk, M. Turk 2019, 172. Sl. 1: Ljubljansko barje – naselbine in domnevne naselbine, omenjene v besedilu. Fig. 1: The Ljubljansko barje – settlements and presumed settlements mentioned in the text. (podlaga / basemap: https://geohub.gov.si) 55Ornamentirano bronasto bodalo z Iga iz zgodnje bronaste dobe ki je bila – morda povsem naključno – odložena v naselju.12 Ker so torej okoliščine odkritja bronastega bodala z Iga13 zelo zamegljene, na tej podlagi pa se sklepa na status in iz njega na pomen, se zdi smotrno, da na novo, predvsem pa kritično ovrednotimo vire, ki posredno ali neposredno odstirajo tančico skrivnosti o času, mestu in širšem kontekstu od- kritja, ter ponudimo morebitne nove ugotovitve, kar je vsebina tega prispevka. BODALO Bodalo s polkrožno zaključeno ročajno ploščo z Iga v dolžino meri 20,6 cm (sl. 2). Najširše, 5,8 cm, je na ročajni plošči, ki je polkrožne oblike in ima šest zakovic. Na prehodu v rezilo rombičnega preseka se rahlo usloči. Z ročajne plošče se na rezilo nadaljuje ornament iz vrezanih črt, visečih trikotnikov in polkrogov. Po analizi kovine (SAM) je iz brona, v katerem prevladujeta baker z več kot 81 % in kositer z nekoliko manj kot 9 %. V analizirani zakovici je nekoliko manj kositra (–8 %).14 Stane Gabrovec15 bronasto najdbo datira na konec zgodnje bronaste dobe v stopnjo Bd A2, kar se bolj ali manj ujema z mnenjem drugih raziskovalcev.16 Nekoliko širšo datacijo v stopnji Bd A2 do B1 (17.–16. st. pr. Kr.) v strokovnih prispevkih predlaga Peter Turk.17 Bodalo je bilo odkrito leta 1876 na območju II. (Dežmanovega) kolišča (sl. 3). O tem priča opis v krajšem poročilu druge sezone raziskovanj, ki je trajala od julija do oktobra 187618: “Bronzeobjecte19 sind bisher sehr spärlich vorgekommen. In Ganzen 12 Korošec 1955, 266; Velušček 2008, 35; prim. Dular 1999, 84. 13 Enostavnejšo formulacijo “bodalo z Iga” uporabljamo po Gabrovcu (1971, 88) in drugih avtorjih (npr. Šinkovec 1996, 142; P. Turk, M. Turk 2019, 177), čeprav je bilo bodalo najdeno dejansko na barjanskem svetu severno od naselja Ig. 14 Šinkovec 1995, 99; P. Turk, M. Turk 2019, 177; P. Turk 2020, 104. 15 Gabrovec 1983, 31–32. 16 Npr. Hänsel 1968, 36, 43; Šinkovec 1995, 99; 1996, 142; Pavlin 2006; P. Turk 2007. 17 P. Turk, M. Turk 2019, 177; P. Turk 2020, 104. 18 Kos 1978, 53. 19 Iz celotnega Dežmanovega besedila je razvidno, da z izrazom “Bronzeobjecte” označi vse kovinske najdbe, tako bakrene kot bronaste, iz prvih dveh izkopavalnih let (Deschmann 1876, 474–475; prim. Deschmann 1875, 280; za komentar o poimenovanju kovine glej Korošec 1955, 257). wurden deren nur 12 Stück gefunden: … e) ein 20 Cm. Langer, mit beiderseitiger Ciselirung in Strichen, Paralellellinien und Halbkreisen schön verzierter Dolch mit 6 anstehenden Nieten zur Befestigung an die Handhabe, unstreitig das schönste Kunstobject der bisherigen Funde; ... ”20 Tako imenovano II. koliščarsko naselje je Dežman izkopaval leta 1876 in nato še v letu 1877 (sl. 3). Označil ga je za glavno kolišče (v izvirniku der Hauptpfahlbau).21 Pridevnik je dobilo bržčas zaradi bogatih najdb, pa tudi večjega števila kolov, ki so bili debelejši in postavljeni bolj na gosto. Nekateri avtorji menijo, da ni nikakršnih podatkov, povezanih z odkrivanjem ornamentiranega boda- la,22 oz. je bila najdba odkrita na naselbini 2, toda 20 Deschmann 1876, 474. 21 Deschmann 1878, 4; Leghissa 2021, 12. Za pomisleke o lokaciji glavnega kolišča glej Ložar 1942, 89. 22 Ložar 1943, 67; Gabrovec 1971, 88. Sl. 2: Bodalo z Iga (po Šinkovec 1995, t. 28: 193). Fig. 2: Dagger from Ig (after Šinkovec 1995, Pl. 28: 193). 56 Anton VELUŠČEK brez spremljajočega keramičnega gradiva.23 Drugi navajajo zelo pomembne stratigrafske podatke, ki pa se med seboj razlikujejo. Po eni razlagi naj bi bodalo ležalo brez drugih predmetov približno 1 m nad naselbinskimi najdbami.24 Po drugi razlagi,25 ki bodalo enako postavlja nad eneolitsko kulturno plast in za katero je takoj jasno, da gre zgolj za ugibanje, je njegova stratigrafska lega primerljiva z lego bronastega kratkega meča pol metra nad koliščarskimi naselbinskimi ostanki, datiranega najverjetneje na začetek kulture žarnih grobišč26 in odkritega leta 1875 na I. kolišču pri Igu (sl. 3).27 Eduard von Sacken, ki je jezičastoročajni meč objavil prvi,28 za kovinske najdbe s I. kolišča,29 med katerimi so poleg meča zanimivi še bakreno30 bodalo,31 cela bronasta igla s profilirano bikonič- no glavico (sl. 3)32 in odlomljena bronasta igla s trombastim zaključkom (sl. 3: 5),33 navaja, da skupaj z drugimi koliščarskimi ostanki izhajajo iz enotne plasti pod šoto in so tako pomembne za določitev starosti naselja.34 23 Gabrovec 1983, 31. 24 Šinkovec 1995, 99; Pavlin 2007, 19; prim. Gaspari 2004, 41. 25 Glej P. Turk, M. Turk 2019, 177, 183; P. Turk 2020, 104. 26 Za datacijo kratkega meča prim. Dular 1974, 15; Gab- rovec 1983, 46; Harding 1995, 30; Šinkovec 1995, 103–104; P. Turk 2007, 215; P. Turk, M. Turk 2019, 183, sl. 230. 27 Deschmann 1875, 280. 28 Sacken 1876, 29, t. 1: 21. 29 Kovinske predmete, najdene leta 1875 med izkopa- vanjem t. i. I. kolišča, navaja že Dežman: “ein gut erhaltenes dolchartiges Schwert in der bekannten Schilfform, ein roh gearbeitetes an der Rändern gehämmertes, wahrscheinlich durch Umguss von Bronce hervorgebrachtes Messer, eine ganze mit einem Knopf versehne, eine abgebrochene Haar- nadel …” (Deschmann 1875, 280). To nato povzemajo in dopolnjujejo drugi avtorji, npr. Sacken (1876, 28–29, t. 1: 21–23) in Vuga (1980a, 201, 206, sl. 1: 17; 2: 5), ki najdbe iz bronaste in železne dobe tudi prva objavita. 30 “… von kupferreicherer Legirung als die ersteren”(Sac- ken 1876, 29; prim. Korošec 1955, 257). 31 Sacken 1876, 29, t. 1: 23. Rajko Ložar (1943, 66–71) je to in primerljive najdbe označil za bodala, kar se je nato v modernejši literaturi nekako uveljavilo (npr. Korošec 1955, 257; Dimitrijević 1979, 321). Je pa tudi res, da se že od odkritja pojavljajo različne razlage, ki odvisno od interpretacije povsem spremenijo funkcijo in pomen najdbe (nekateri primeri: Deschmann 1875, 280: nož; Sacken 1876, 29: nož ali bodalo; Müllner 1879, 141: sulična konica; Ložar 1943, 66–71: bodalo; P. Turk, M. Turk 2019, 156, sl. 198: sulična konica ali bodalo). 32 Sacken 1876, 29, t. 1: 22. 33 Sacken 1876, 29; Vuga 1980a, 201, op. 6, sl. 2: 5. 34 Sacken 1876, 28. Alfons Müllner, na katerega se očitno sklicuje Turk,35 o najdbi kratkega meča navede podatek, da je ležal “einen halben Meter höher im Moore, als die Kupfer- und Knochengeräthe”.36 Zanimivo, da je podrobnejša pojasnitev okoliščin navedena samo za jezičastoročajni meč, saj Müllner37 na isti strani, kjer opisuje tako meč kot ornamentirano bodalo z ročajno ploščo, enakovrednega oz. primerljivega stratigrafskega podatka za bodalo ne navede. Zato je pomenljivo, da imenitna bronasta predmeta v besedilo uvede z besedami “Auch unser Pfahlbau lieferte bisher ein paar Fundstücke aus Bronze, zwar merkwürdigerweise sind beide Waffen”,38 katerih kro- nološki pomen postane jasnejši na ravni celotnega poglavja, kjer bronastih predmetov ne oddvoji od siceršnjih najdb s koliščarskega naselja.39 Podobno, toda kronološko in razvojno vendarle drugače razmišlja Dežman. Na podlagi najdb z istega območja raziskovanja, ki so iz različnih materialov, iz kamna, bakra in brona, ter zaradi velike količine kosti in kuhinjskih ostankov sklene, da je to dokaz o dolgem, večstoletnem trajanju kolišča.40 Artefakte, izdelane iz različnih surovin, razloži razvojno: na začetku je v rabi prevladoval kamen, v nadaljevanju se je pojavil baker,41 nato prideta bron in železo, a slednjega, kot poudari, na kolišču niso našli.42 Pomembno se zdi, da je Walter Šmid (tudi Schmid)43 izpostavil, kako na kovinskih najdbah s kolišč pri Studencu ni patine. Enako sta pred njim opazila že Sacken44 in Dežman.45 Medtem ko Sacken piše o predmetih in procesih, ki so se od- vijali “besonders unter Torf”,46 pa Šmid47 za ta pojav ponudi razlago – da je odsotnost patine posledica učinkovanja huminske kisline, ki jo najdemo še 35 P. Turk, M. Turk 2019; P. Turk 2020. 36 Müllner 1879, 147. 37 Müllner 1879, 147. 38 Müllner 1879, 147. 39 Glej Müllner 1879, 136–154. 40 Deschmann 1876, 484. 41 “In den meisten dieser Werkzeuge spricht sich der Uebergang aus der Stein- in die Bronzezeit aus, namentlich repräsentiren die Objecte a c d h [naštete so najdbe iz bakra; op. pisca] sozusagen die ersten Anfänge in der Bearbeitung des Metalls” (Deschmann 1876, 474). 42 Deschmann 1876, 474. 43 Šmid 1909, 118. 44 Sacken 1876, 29. 45 Deschmann 1876, 475; 1878, 7. 46 Sacken 1876, 29. 47 “An den Bronzeobjekten von Brunndorf hat sich keine Patina angelegt, da die im Moorboden vorhandene Humus- säure die Patinabildung verhindert hat” (Šmid 1909, 118). 57Ornamentirano bronasto bodalo z Iga iz zgodnje bronaste dobe posebno v šoti.48 Kar dovoljuje sklepati, da on vse koliščarske najdbe, tudi tiste iz bakra in brona, brez izjem zmotno postavlja v šotno plast.49 Ker pa vemo, da pri Igu ta stratigrafsko prekriva plast s koliščarskimi najdbami in je potemtakem kro- nološko mlajša,50 je morda v delno prilagojenem razumevanju stratigrafskih odnosov iskati izvor razmišljanja, da je bilo bodalo odkrito v šoti pribl. 1 m nad kulturno plastjo.51 48 Tancik 1965, 67; Kroflič 2007, 7; De Melo et al. 2016, 967–968. 49 Prim. Schmid 1910, 93a. 50 Npr. Ložar 1942, 86. 51 Npr. Šinkovec 1995, 99; Gaspari 2002, 39; Pavlin 2007, 19. Pramenasta keramika in bodalo V zadnjih letih se je povsem uveljavilo mnen- je, da je leta 1876 Dežman raziskoval prostor na barjanskem svetu severno od naselja Ig tudi na območju vzhodno od Partovskega jarka 1, kar je nedavno grafično lepo prikazala Elena Leghissa52 in kar prepoznavamo kot osrednji del lokacije II. kolišča (sl. 3). Še trdneje stoji teza, da večina najdb z območja II. kolišča sodi okvirno v sredino 3. tisočletja pr. Kr.53 Izjem, ki so po starosti znatno mlajše, je 52 Leghissa 2015, sl. 1; 2021, sl. 1; prim. Bregant 1964–1965, 180; Harej 1974, 76; Vuga 1982, 7; Velušček 1997, 20. 53 Glej Leghissa 2017a; 2017b; 2021. Sl. 3: Območje prvih treh Dežmanovih kolišč (prirejeno po Leghissa 2021, sl. 1). Fig. 3: The area of the first three of Dežman’s pile-dwelling settlements (after Leghissa 2021, Fig. 1). 58 Anton VELUŠČEK malo. Mednje54 poleg triangularnega bodala lahko prištejemo tudi fragmente keramike s t. i. prame- nastim okrasom,55 za katere je sicer veljalo, da so brez znanih najdiščnih kontekstov.56 Da to ne drži povsem, kažejo izsledki raziskave Elene Leghissa. Kot ugotavlja, moremo pripisati II. kolišču vso keramiko, ki so jo našli v letih 1876 in 1877 ter je ornamentirana z odtiskovanjem niti (v izvirniku schnurförmige Eindrücke),57 sem sodijo tudi trije fragmenti posod s pramenastim okrasom. Kot dodatni argument je na njih najti znak X – zanj se predvideva, da večinoma označuje posode, ki so bile najdene leta 1877 in bržčas izvirajo z II. kolišča.58 Tezo podpira manjši fragment keramike, na katerem je “s tehniko ovite niti” manj skrbno narejen motiv pasu (sl. 4),59 ki je bil pobran kot površinska najdba leta 1970 na območju II. kolišča ob Partovskem jarku 1 (sl. 3).60 Na arheološkem najdišču se ostanki keramike običajno štejejo za indikator obstoja bodisi naselbine61 bodisi grobišča (groba), ki ga sicer ni pričakovati v močvirju62 pribl. 450 m od roba trdinskega vršaja. Če upoštevamo razlage o pojavu keramičnih najdb na posameznih odsekih v Ljubljanici (sl. 1),63 tudi ne more biti daleč proč misel, da fragmente iz okolice Iga lahko obravnavamo kot posamezne močvirske najdbe in jih razložimo kot posledico 54 K njim ne prištevamo skodelic (Leghissa 2017b, t. 127: 1–3), ki se sicer pripisujejo vplivu unjetiške kulture (npr. Gabrovec 1983, 33–34, sl. 1: 7), ker so, kot je pokazala Elena Leghissa (2017a, 188–189), nedvomno precej starejše. 55 Npr. Korošec 1957, t. 1: 1–3; Korošec, Korošec 1969, t. 7: 10a,b; 54: 14; 55: 11; 56: 6; 118: 7; 119: 3; Gabrovec 1983, t. 1: 1–2; Dular 1999, sl. 2: 2–3; Leghissa 2017b, t. 43: 5; 128: 1–2; P. Turk, M. Turk 2019, sl. 215. 56 Npr. Gabrovec 1983, 24–25; Dular 1999, 93. 57 Po Leghissa 2021, 41; glej še Deschmann 1876, 478; 1878, 4. 58 Leghissa 2017a, 58–61, 78–79; 2017b, 43, 128, t. 43: 5; 128: 1,2; prim. Leghissa 2021, 41. 59 Iz risbe predmeta sklepamo, da je ornament narejen z vtiskovanjem navite vrvice (Harej 1974, t. 6: 8; prim. Črešnar 2010, sl. 2: D). Obenem opozarjamo, da je zelo vprašljiva orientacija risbe pribl. 3 cm velikega fragmenta, na kateri pas z odtisi poteka vodoravno, odtisi vrvice pa so usmerjeni na desno. 60 Harej 1974, 76, 89, t. 6: 8. 61 Prim. Gabrovec 1983, 24. 62 Na območju II. kolišča je zagotovo prišlo do suk- cesije jezerskega ekosistema, kjer je zaradi naplavljanja delcev in sedimentiranja dela lastne organske proizvodnje začelo rasti močvirje in šotno barje (glej npr. Kroflič 2007; Achino 2022, 8–12). 63 Glej npr. Gaspari 2012, 181–185, t. 1: 3–7; 2: 8,10–12; Erjavec, Gaspari 2012, 269–277, t. 1–3; Istenič 2019, 223–229. “drugačne, nevsakdanje dejavnosti bronastodob- nih ljudi na dolgo opuščenih krajih”.64 Ne smemo pozabiti, znani grob z Vrhnike (sl. 1), iz katerega je poznana tudi keramična posoda,65 naj bi bil pravzaprav depo oz. je malo verjetno, da gre za sočasno odložene najdbe.66 Zaradi tega so pri iskanju statusa bodala prav najdbe keramike s pramenastim okrasom zelo pomembne. Zdi se, da še niso povedale vsega, kar bi lahko. Zato jih je vredno natančneje preučiti. Med zadnjimi se je z njimi največ ukvarjala Elena Leghissa,67 ki je keramiko z Dežmanovih izkopavanj iz Narodnega muzeja Slovenije tudi prvič predstavila s kvalitetnimi risbami. Eksperi- mentalno je še pokazala, da naj bi bil pramenasti okras izdelan z vtiskovanjem sukane dvojne vrvice.68 Leghissa je uporabo ornamentalne tehnike vtis- kovanja dvojne sukane niti prepoznala na štirih fragmentih keramike.69 Za dvoročajno posodo,70 ki izvira s I. kolišča,71 je našla zelo prepričljive analogije v kulturi vrvičaste keramike,72 kar jo potemtakem izloča iz nadaljnje obravnave v okviru zgodnjebronastodobne problematike. Drugače je s preostalimi fragmenti, ki se sicer obravnavajo različno, vsi pa bržčas izhajajo z II. kolišča. Paola Korošec73 v sklopu keramike z “li- censko ornamentiko” navede tri fragmente z Iga, Gabrovec74 samo dva. Janez Dular75 meni, da so “Von der Litzenkeramik von Ljubljansko barje sind nur einige Stücke bekannt”, s tem, da z Ižanskega objavi ista fragmenta kot Gabrovec. Leghissa76 dva fragmenta uvršča v zgodnjo bronasto dobo. Za fragment, kot meni, dvoročajne kroglaste posode z lijakastim vratom77 pa najde analogije v eneolitski kulturi vrvičaste keramike. Tudi sicer v sklopu keramičnih najdb z II. kolišča 64 P. Turk, M. Turk 2019, 172. 65 Gabrovec 1983, t. 2: 1–4. 66 P. Turk 2007, 215–216; Škvor Jernejčič 2020, 479–480. 67 Leghissa 2015; 2017a; 2017b. 68 Leghissa 2015, 284–285; prim. Kruh 2019, 47–49. 69 Leghissa 2017a, 85; 2017b, t. 43: 5; 65: 1; 128: 1–2; prim. Korošec, Korošec 1969, t. 7: 10a,b; 54: 14; 55: 11; 56: 6. 70 Leghissa 2015, sl. 1: 10; Korošec, Korošec 1969, t. 7: 10a,b. 71 Sacken 1876, Taf. 2: 1; Leghissa 2017a, 125. 72 Leghissa 2017a, 125–128. 73 Korošec 1957, t. 1: 1–3. 74 Gabrovec 1983, t. 1: 1–2; prim. Korošec, Korošec 1969, t. 54: 14; 55: 11. 75 Dular 1999, 84, sl. 2: 2–3. 76 Leghissa 2017a, 86. 77 Leghissa 2017a, 86, 128–130; 2017b, t. 43: 5; glej še Gabrovec 1983, t. 1: 2; Dular 1999, sl. 2: 3. 59Ornamentirano bronasto bodalo z Iga iz zgodnje bronaste dobe prepozna elemente, ki se navezujejo na tradicijo kultur vrvičaste keramike in kroglastih amfor, toda samo v oblikah prej omenjenih posod ter v mestu okrasa na ramenskem delu, ne pa v izvedbi vrvičastega ornamenta, saj na tem kolišču izrazito prevladuje okras vtiskovanja niti, navite na ploščat predmet.78 Drugačnega mnenja je Ana Kruh. Za ornament na navedenem fragmentu meni, da je bil narejen z vtiskovanjem debelejše vrvice, pri njem so odtisi usmerjeni na levo, zato posodo uvršča v kulturo Kisapostag, v njen starejši regionalni horizont Nova tabla I.79 Dejansko je prisotnost najdb kulture Kisapos- tag na Ljubljanskem barju prvič izpostavljena pri Malem Otavniku (sl. 1).80 Medtem ko je najdišče Blatna Brezovica – Zornica (sl. 1) uvrščeno v njen starejši horizont,81 se za Mali Otavnik zaradi večjega števila najdb lahko predvideva intenzivnejša poseli- tev v mlajšem horizontu Nova tabla II.82 Še več, v sklopu mlajšega horizonta najdb z Malega Otavnika je najti ornament, narejen v maniri pramenaste keramike z vtiskovanjem dvojne sukane vrvice, na skodelah podobnih oblik, kot jih poznamo v kulturi Kisapostag,83 kar namiguje na uvajanje novosti v izdelavi ornamenta, ki nato postane značilen za pramenasto keramiko.84 Za zgodnje obdobje bronastodobne poselitve na Ljubljanskem barju je značilna tudi groba keramika z metličenim ali/in glavničenim85 ornamentom, ki ga je najti predvsem na loncih z lijakastim vratom. Naj na tem mestu navedemo samo tisto z najdišč Mali Otavnik86 in Blatna Brezovica – Zornica.87 78 Po Leghissa 2017a, 266–267; 2021, 42, 44. 79 Kruh 2019, 187. 80 Črešnar 2010. 81 Kruh 2019, 184–188. 82 Kruh 2019, 189–213. 83 Matija Črešnar (2010, 126) tri skodele imenuje trebušaste sklede ter je nasprotnega mnenja od Andreja Gasparija in Ane Kruh (glej Gaspari 2008, 62, t. 2: 3,4; 12: 1; Kruh 2019, 215, sl. 57). Po njegovo je okras izdelan v maniri kulture Kisapostag, medtem ko je oblika posodja iz kroga pramenaste keramike. 84 Kruh 2019, 215. 85 Ker je pri rabi izrazov metličenje in glavničenje (angl. brushing and combing) v literaturi najti veliko nedoslednosti, pogosto se ju zamenjuje, tudi sicer se obe metodi pojavljata na keramiki z istih najdišč (npr. Harej 1976, 95; 1981–1982, 44; 1986, 100; Kruh 2019, 159, 193, 195; Leghissa 2021, 41), ju v tem prispevku pomensko ne razlikujemo. 86 Gaspari 2008, npr. t. 4: 1–5; 5: 1–4,6–8; 6: 1–4; 7: 1–4. 87 Dirjec 1991, npr. t. 1: 1; 2: 1,2; 3: 1–4. Pred odkritjem Malega Otavnika leta 200688 sta bila najbolj znana kosa keramike s pramenastim okrasom fragment skodele z Iga89 in predvsem skodela iz Notranjih Goric (sl. 1).90 Zanju ni dvoma, da sodita v zgodnejši odsek bronaste dobe.91 Ana Kruh92 z zadržkom, zaradi slabše izpoved- nosti ohranjenega kosa, uvršča fragment z Iga k tipu skodel S1. Pripadnost tem skodelam je odločilo dejstvo, da sta na očitno lijakastem vratu93 dva pasova v obliki valovnice, narejena z vtiskovanjem sukane dvojne vrvice, kar je značilno za pramenasto keramiko, tako v izvedbi okrasa kot v motivu.94 Motiv valovnice oz. cikcaka95 se pogosto pojavlja na posodju iz Prekmurja, na Štajerskem, Dolenj- skem ter v severnem delu hrvaškega medrečja Save in Drave. Z njim se povezujejo posamezne enako okrašene keramične posode, odkrite na območju Transdanubije in Slavonije, kar lahko trdimo tudi za posodo z Iga. Ana Kruh96 uvršča skodelo iz Notranjih Goric k tipu S2, za katerega so značilne konične posode z lijakastim, navzven nagnjenim in lahko rahlo usločenim vratom ter ravno dno. Imajo trakast ročaj, ki povezuje rame s sredino vratu. Vrat posode je ornamentiran z najpogosteje tremi, lahko tudi štirimi vodoravnimi pasovi iz vzporednih odtisov vrvice. Enega ali več navpičnih pasov je pogosto najti tudi na ročaju. Posebnost skodele iz Notran- jih Goric je droben ročaj oz. vodoravno predrta bradavica na prehodu vratu v rame na skodeli, kar je opredeljeno kot značilen element skodel tipa S1. Skodele tipa S297 so znane z najdišč v Spodnji Avstriji in na Gradiščanskem ter v Slavoniji. Posamezne posode zasledimo še v Transdanubiji, v osrednji Bosni in tudi na Ljubljanskem barju. Najdbam z Ljubljanskega barja bližnje in po- membne analogije za pramenast okras je najti na najdišču Loke 2 pri Družinski vasi, kjer se pojavljata motiva tako valovnice kot tudi vzporednih pa- sov.98 Najdišče je zanimivo še po tem, da so med pramenasto keramiko najpogosteje zastopane prav 88 Gaspari 2008. 89 Npr. Dular 1999, sl. 2: 2. 90 Npr. Dular 1999, sl. 2: 1. 91 Npr. Gabrovec 1983, 26; Dular 1999, 93. 92 Kruh 2019, 38, sl. 16: 10. 93 Prim. risbi najdbe pri Dular 1999, sl. 2: 2, in Leghissa 2017b, t. 128: 1. 94 Kruh 2019, 49. 95 Po Kruh 2019, 49, 50. 96 Kruh 2019, 38. 97 Po Kruh 2019, 40, 42. 98 Glej Kruh 2019, sl. 32: 1–3,5–8. 60 Anton VELUŠČEK skodele tipa S1. Pojavljajo se v istih naselbinskih jamah, torej bržčas v sočasnih kontekstih, kjer med keramičnim gradivom največji delež pripada loncem z lijakastim vratom, površina teh posod pa je praviloma ornamentirana z glavničenjem. Čeprav Ana Kruh99 za pramenasto keramiko z najdišča Loke 2 največ analogij najde predvsem na severovzhodu Slovenije, ugotavlja, da se med območji vendarle kažejo razlike v vrsti grobe keramike, kar odpira vprašanje o morebitnih regionalnih razlikah v okviru kroga pramenaste keramike. Grobo keramiko z metličenim ali glavničenim ornamentom poznamo tudi z območja kolišč pri Igu100 in iz Notranjih Goric101 ter iz Ljubljanice okrog izliva Zornice (sl. 1), ki se obravnavajo kot posamezne vodne najdbe.102 Največ naj bi je izviralo z II. kolišča.103 Zorko Harej104 meni, da je med gradivom iz Partovskega kanala/jarka I (oz. z II. kolišča) “ta tehnika kar številna, zato je upoštevati možnost, da Dežman tovrstne keramike ni pobiral”. V okviru Dež- manovih izkopavanj je na navado odmetavanja manj kakovostne keramike, seveda po merilih poznega 19. st., opozorila Tatjana Bregant105 z odkritjem keramičnih najdb v drugotni legi, kar povzemajo in z novimi dognanji dopolnjujejo še drugi avtorji.106 Precej pogosto jo najdemo tudi na najdišču Parte (sl. 3),107 kjer pa se metličen ali glavničen ornament pojavlja na loncih z visokim valjastim vratom,108 kar jih oblikovno in kronološko postavlja ob bok loncem z barbotinom iz sredine 3. tisočletja.109 Povsem drugače je z manjšim loncem z lija- kastim vratom z območja II. kolišča. Ta je po celotni zunanji površini okrašen z metličenim ali glavničenim ornamentom v pasovih, ki so posebej izraziti na vratu.110 Zanj najdemo analogije v nekem drugem podobno okrašenem, toda večjem loncu, 99 Kruh 2019, 158–159, 210, 218, sl. 32: 1–3. 100 Npr. Harej 1974, t. 6: 7; 1978, t. 4: 10; 6: 1; 1981–1982, 44, t. 15: 8; 25: 2; 31: 3,4; 1987, t. 9: 2,5,6,8,9. 101 Npr. Korošec 1957, t. 6: 1,2. 102 Glej Dolenc 1982, t. 11: 206; Gaspari 2012, t. 1: 5. 103 Harej 1986, 62, op. 560; Leghissa 2021, 41. 104 Harej 1986, 62, 150, op. 560. 105 Bregant 1964–1965, 180–181. 106 Npr. Harej 1974, 76; 1976, 95; Leghissa 2017a, 56–57. 107 Prim. Harej 1981–1982, 44. 108 Npr. Harej 1978, t. 6: 1; 1987, t. 9: 2. 109 Prim. Parte: Harej 1981–1982, t. 29: 1; 1987, t. 11: 1; Založnica: Velušček, Čufar 2003, t. 1: 1; 6: 8; 12: 7. 110 Harej 1986, 62, t. 8: 2. domnevno prav tako z II. kolišča pri Igu,111 ter tudi na Malem Otavniku,112 v Ljubljanici v bližini izliva Zornice113 in v Lokah 2 pri Družinski vasi.114 Kot je bilo omenjeno, je keramiko z metličenim (ali glavničenim) okrasom najti tudi na kolišču v Notranjih Goricah,115 kjer so prva izkopavanja potekala v letih 1907 in 1908.116 Podobno kot v primeru nekaterih kolišč pri Igu117 je bilo območje najdišča obljudeno večkrat: prvič v 4. tisočletju pr. Kr.118 in drugič, kot kažejo redke keramične najdbe, najverjetneje še na začetku 2. tisočletja.119 Paola Korošec med bronastodobnimi keramičnimi najdbami iz Notranjih Goric vidi v obliki podob- nost med dvema loncema z lijakastim vratom in glavničenim okrasom120 ter skodelo s pramenas- tim okrasom.121 Harej122 meni, da gre pri loncih za eno posodo z najboljšimi analogijami v loncu z II. kolišča.123 Ana Kruh124 lonca iz Notranjih Goric uvršča v starejši regionalni horizont kulture Kisapostag. V Notranjih Goricah naj bi bilo metličene (ali glavničene) keramike malo.125 Horizontalno- stratigrafsko pa je vendarle zanimiv fragment z metličenim ornamentom, najden zunaj ožjega območja kolišča,126 kar morda kaže na le delno prekrivanje poselitvenih območij naselbin iz 4. in 2. tisočletja pr. Kr.127 Kot zanimivost, ob njem 111 Korošec, Korošec 1969, t. 65: 8, oz. Leghissa 2017b, t. 74: 1. Fragment lonca ima inv. št. B1778 in je brez drugih oznak, ki se sicer pojavljajo na več fragmentih z Dežmanovih izkopavanj pri Igu. Med njimi so fragmenti z inv. št. okrog št. B1778, vsi okrašeni z glavničenjem (glej Leghissa 2017b, t. 73: 1,2,5; 74: 2–6), kar kaže, da je tudi ta fragment bržčas z istega kolišča (prim. Leghissa 2017a, 58–61). 112 Npr. Gaspari 2008, t. 4: 6. 113 Gaspari 2012, sl. 9: 5; t. 1: 5. 114 Kruh 2019, sl. 32: 15. 115 Pred leti je bil k sklopu najdb iz 4. tisočletja pridružen tudi lonec z lijakastim vratom in glavničenim ornamentom (Velušček (ur.) 2004, 228; pri Harej 1976, t. 1: 4), ki ga moremo uvrstiti bržčas v zgodnjo bronasto dobo (prim. Gaspari 2008, t. 6: 1; 7: 4), kar zagovarja tudi Ana Kruh (2019, 184). 116 Schmid 1910. 117 Npr. Velušček, Čufar, Levanič 2000. 118 Npr. Parzinger 1984; Velušček (ur.) 2004, 225–228. 119 Npr. Gabrovec 1983, 26. 120 Korošec 1957, 16, t. 6: 1,2; Harej 1976, t. 1: 4. 121 Npr. Harej 1976, t. 1: 1. 122 Harej 1986, 100, op. 975, t. 15: 2. 123 Glej Harej 1986, t. 8: 2. 124 Kruh 2019, 184. 125 Harej 1976, 95. 126 Harej 1980, 85, 87–88, t. 1: 3. 127 Prim. Gabrovec 1983, 26. 61Ornamentirano bronasto bodalo z Iga iz zgodnje bronaste dobe je bila skodela s koničnim ročajem.128 Zanjo smo našli analogije po najdiščih od zgodnje do začetka srednje bronaste dobe v severni Italiji.129 Podobno meni Robert Erjavec za na prvi pogled primerljivo skodelo s trakastim ročajem iz Ljubljanice pri izlivu Borovniščice, ki jo tako datira v stopnjo Bronzo Antico 2–Bronzo Medio 1.130 Ana Kruh, kot omenjeno, je kulturo Kisapostag v Sloveniji razdelila na dva horizonta, Nova tabla I in II. Starejši horizont je trajal okvirno med 2200 in 2000 pr. Kr.,131 mlajši pa med pribl. 2000 in 1750 pr. Kr.132 Zgodnjebronastodobna najdišča, kot so Ig, kar je okrajšava za območje II. kolišča, Blatna Brezovica – Zornica, Mali Otavnik, Bevke – Zaloke (sl. 1) in Notranje Gorice, je uvrstila v horizont Nova tabla I.133 Za večino keramičnih najdb z Malega Otavnika pa je našla analogije v mlajšem horizontu Nova tabla II.134 V obeh horizontih so pogosti lonci z lijakastim vratom, ki jih na Barju poznamo z najdišč, kot so Blatna Brezovica – Zornica, Mali Otavnik in Notranje Gorice.135 V starejšem horizontu so lonci praviloma okrašeni z nepravilnim metličenjem, s tem da je pri nekaterih posodah metličena celotna zunanja površina.136 V okviru mlajšega horizonta je bil ornament na loncih z Malega Otavnika podoben, saj je večinsko izdelan tako, da se je potegovalo po površini posode z metlico ali glavniku podobnim orodjem v vse smeri.137 V najmanj enem primeru so vrezi v pasovih po celotni posodi, pri čemer je videti, da so na lijakastem vratu bolj urejeni oz. so postavljeni vertikalno.138 Za tovrsten okras je najti analogije na II. kolišču pri Igu,139 na posodi iz Ljubljanice140 in v Lokah 2.141 Pojavlja se tudi v Prekmurju, kjer so pasovi po celotni zunanji površini pri manjšem številu posod, so pa ti bolj 128 Harej 1980, 87–88, t. 1: 2. 129 Perini 1994, sl. 19; Bermond Montanari et al. 1996, 57–62, sl. 3: 21, 38. 130 Erjavec, Gaspari 2012, 274, t. 1: 4. 131 Kruh 2019, 187–188. 132 Kruh 2019, 211–213. 133 Kruh 2019, 184–188. 134 Kruh 2019, 194–195, 200–202. 135 Po Kruh 2019, 184, 194–196. 136 Kruh 2019, 184. 137 Po Kruh 2019, 195. 138 Gaspari 2008, t. 4: 6; glej še Kruh 2019, 195. 139 Glej Korošec, Korošec 1969, t. 65: 8, oz. Leghissa 2017b, t. 74: 1; Harej 1986, t. 8: 2. 140 Gaspari 2012, t. 1: 5. 141 Kruh 2019, sl. 32: 15. urejeni.142 Organiziran tovrstni okras najdemo tudi v Lokah 2.143 Ana Kruh144 poleg več variant loncev z lijakastim vratom v starejši horizont postavlja tudi polkroglaste globoke sklede, ki so lahko okrašene z vodoravnimi odtisi sukane vrvice pod ustjem. Poznamo jih z najdišča Blatna Brezovica – Zornica.145 Na njem je bila najdena tudi manjša skleda z analogijami v severovzhodni Sloveniji, ki pa je neokrašena.146 V starejši horizont prav tako uvršča posodo z II. kolišča pri Igu,147 ki naj bi bila okrašena z vtis- kovanjem debelejše vrvice pod ustjem, in bržčas tudi vrček z Malega Otavnika, na vratu okrašen z vtiskovanjem navite vrvice.148 Kot omenjeno, so po Ani Kruh149 najdbe mlaj- šega horizonta Nova tabla II poznane samo z Malega Otavnika. Lonce z lijakastim vratom smo že omenili. Sem spadajo tudi bikonične skodele z lijakastim vratom in vrvičastim okrasom,150 na katerih je prepoznati značilnosti dveh kulturnih skupin: Kisapostag v obliki in pramenasto keramiko v ornamentu.151 Prisotne so tudi polkroglaste ali konične sklede s kratkim lijakastim vratom.152 Ob tem posodju najdemo v Notranjih Goricah153 in na območju II. kolišča pri Igu154 tudi značilno pramenasto keramiko, ki je ne moremo uvrstiti v kulturo Kisapostag. Ker se po Ani Kruh155 pojavlja na najdiščih starejšega horizonta Nova tabla I, se postavlja vprašanje, kaj to pomeni? Če sledimo Matiji Črešnarju in Bibi Teržan,156 “je prehod med horizontom Kisapostag in tistim s pramenasto keramiko iskati proti koncu 19. stoletja pr. n. št. A hkrati se zastavlja vprašanje, kakšen je njun medsebojni odnos. Ali morda lahko pred- postavimo, da je keramika, okrašena s prameni, le odvod keramike mlajše stopnje Kisapostag, ki je okrašena s cikcakastimi prameni, valovnicami ter 142 Kruh 2019, 194–195, sl. 45; glej npr. Guštin et al. 2017, sl. G231, G395, G396, G417–G419, G422, G440, G441, G509. 143 Glej Kruh 2019, sl. 32: 13,14. 144 Kruh 2019, 186–187. 145 Glej Dirjec 1991, t. 5: 6,8,10. 146 Dirjec 1991, t. 5: 9. 147 Glej npr. Dular 1999, sl. 2: 3. 148 Gaspari 2008, 66, t. 2: 1; po Kruh 2019, 215. 149 Kruh 2019, 189. 150 Gaspari 2008, t. 2: 3,4; 12: 1. 151 Kruh 2019, 215. 152 Po Kruh 2019, 201, sl. 51; Gaspari 2008, t. 3: 3,4. 153 Schmid 1910, sl. 7. 154 Npr. Gabrovec 1983, t. 1: 1. 155 Glej Kruh 2019, 184. 156 Črešnar, Teržan 2014, 675. 62 Anton VELUŠČEK žigosanimi krožci? Konec pojavljanja keramike s pramenastim okrasom je po drugi strani iskati na koncu 17. stoletja pr. n. št.”. Ana Kruh157 uvršča najdbe z jugovzhodnoalp- skega prostora in zahodnega roba Panonske nižine, na predelu vzhodne Slovenije, severne Hrvaške in jugovzhodnega dela Avstrije, v prvo skupino oz. najstarejšo regionalno kulturno skupino ali krog pramenaste keramike. Vanjo bi pogojno158 lahko vključili tudi še prostor Ljubljanskega barja z enim, toda značilnim fragmentom skodele z Iga. Na podlagi trenutnega stanja raziskav datira pramenasto keramiko prve skupine v stopnjo Bd A2(b-c), pri čemer pušča odprto možnost njene dodatne tipološko-kronološke členitve. Absolut- no kronološko pa pojav pramenaste keramike na podlagi radiokarbonskih datacij z najdišč v Prekmurju postavlja v časovni razpon od 19. do sredine 17. st. pr. Kr., pri čemer je spodnja meja, kakor nakazuje datacija z najdišča Grofovsko 1, celo lahko pomaknjena v sredino 16. st. pr. Kr.159 Med fino keramiko najdemo kroglaste manjše in večje vrče z visokim lijakastim vratom, večje lonce in ovalne skodele z lijakastim vratom ter polkroglaste oz. konične sklede z ravnim robom ustja. Zanje je značilen okras več kot štirih nizov odtisov vrvice, pogosto sta zastopana motiv valov- nice in tudi plastični okras v obliki podolgovatih 157 Kruh 2019, 218. 158 Kruh 2019, 163. 159 Kruh 2019, 219; prim. Teržan, Črešnar, Mušič 2012, 22. ali okroglih bradavic na prehodu vratu v rame posode.160 Groba keramika je neokrašena, prevladujejo kroglasti lonci z lijakastimi vratovi in polkroglaste ali konične sklede. Odsotnost okrasa, kot kažejo najdbe iz Dolenjske, kjer so lonci ornamentirani z glavničenjem, je očitno regionalno pogojena.161 Ker je Ljubljansko barje geografsko bliže osrednji Dolenjski, lahko predvidevamo podoben razvoj tudi tu in je bržčas bil drugačen kot v Prekmurju. Za naš prostor je pomembna tudi druga skupina, 162 ki jo predstavljajo najdbe z najdišč južno od Donave v Spodnji Avstriji, na Gradiščanskem in v severozahodni Transdanubiji. Posamezne primerke posod najdemo še na Solnograškem, v Spodnji Avstriji ob spodnjem toku reke March onkraj Donave, na nižinskih predelih današnje jugozahodne Slovaške in v južni Transdanubiji ter morda tudi na najdiščih v vzhodni in osrednji Sloveniji, kot so Brinjeva gora pri Zrečah, Notranje Gorice na Ljubljanskem barju in Krtina pri Moravčah, ter celo na najdišču Pod pri Bugojnu v osrednji Bosni. V vzhodni Avstriji je po najdiščih druge skupine najti posode podobnih oblik, kot so značilne za prvo skupino. Primerjamo jih lahko s keramiko z območja Slovenije, Hrvaške in avstrijskega dela Štajerske.163 Posebnost druge skupine so večji vrči z nizkim lijakastim vratom.164 Od posodja prve skupine pa so razlike predvsem v ornamentu,165 kjer je značil- na prevlada vzorcev v obliki vodoravnih pasov na vratu, ter predvsem okras na ramenu. Pojavijo se tudi motivi, ki jih ni zaslediti na posodah, uvrščenih v prvo skupino, predvsem motiv vitic, ki se v raz- ličnih oblikovnih izpeljankah pojavlja kot okras na ramenu posod. Pogost je tudi vrvičast okras v kombinaciji s plastičnim, v obliki okroglih ali podolgovatih bradavic, na nekaterih posodah v obliki plastičnih reber. Izjemoma sicer zasledimo posode, okrašene z motivom valovnice. Velja tudi obrnjeno. Podoben motiv vodoravnih pramenov, kot ga poznamo s skodele iz Notranjih Goric,166 najdemo npr. na najdišču Loke 2 iz prve skupine, kjer se sicer pogosteje pojavlja motiv valovnice v kombinaciji z enim ali več vodoravnimi prameni.167 160 Po Kruh 2019, 162. 161 Glej Kruh 2019, 163–164. 162 Po Kruh 2019, 168. 163 Po Kruh 2019, 220. 164 Glej Kruh 2019, sl. 34. 165 Po Kruh 2019, 167–168. 166 Glej npr. Dular 1999, sl. 2: 1. 167 Kruh 2019, 159. Sl. 4: Fragment posode z vrvičastim ornamentom iz Par- tovskega jarka 1 oz. z II. kolišča (po Harej 1974, t. 6: 8). Fig. 4: Fragment of a vessel with corded ornament from Partovski jarek 1 or from the IInd pile-dwelling settlement (after Harej 1974, Pl. 6: 8). 63Ornamentirano bronasto bodalo z Iga iz zgodnje bronaste dobe Posebnost skodele z Barja je tudi droben ročaj oz. vodoravno predrta bradavica na prehodu vratu v rame, kar je opredeljeno kot značilnost na skodelah tipa S1 v prvi skupini.168 Ana Kruh169 drugo skupino postavlja v stopnjo Bd B1, z mogočim začetkom že v stopnji A2. Na podlagi analize, ki v veliki meri temelji na študiji Ane Kruh,170 lahko sklenemo, da imamo na Ljubljanskem barju pestro kronološko in kulturno/ slogovno mešanico zgodnjebronastodobnih do (zgodnjih) srednjebronastodobnih keramičnih najdb. Lijakasti lonci z metličenim ali glavničenim okrasom so kronološko manj občutljivi in se pojavljajo tako v sklopu kulture Kisapostag, v obeh njenih regionalnih variantah, kot tudi v sklopu pramenaste keramike, kot kažejo najdbe z najdišča Loke 2 pri Družinski vasi.171 Na Ljubljanskem bar- ju jih najdemo na najdiščih Mali Otavnik, Blatna Brezovica – Zornica, Bevke – Zaloke,172 v Ljubljanici blizu izliva Zornice, v Notranjih Goricah in na II. kolišču pri Igu. 168 Po Kruh 2019, 40. 169 Kruh 2019, 220. 170 Glej Kruh 2019. 171 Prim. Kruh 2019, 210. 172 Črešnar 2014, 429, sl. 23.4.5: 3. Konični lonci z lijakastim vratom so najpogos- tejši v mlajšem horizont Nova tabla II.173 Lonce z vrezi v pasovih najdemo na Malem Otavniku, v Ljubljanici pri izlivu Zornice, na II. kolišču pri Igu, v Lokah 2 in Prekmurju. Podobno je z vrvičastim okrasom. Po teoriji je keramika kulture Kisapostag ornamentirana z vtiskovanjem navite vrvice, medtem ko je bil pri pramenasti okras izdelan z vtiskovanjem dvojne sukane vrvice. Za pramenasto keramiko so značilne tudi plastične nalepke, ki se pogosto pojavljajo na ramenu oz. prehodu vratu v rame vrčkov in skodel.174 Na globokih skledah z najdišča Blatna Brezovica – Zornica se pod ustjem pojavlja or- nament, narejen z odtisom sukane niti,175 kar naj bi po analogijah za obliko posode lahko datirali v horizont Nova tabla I,176 kamor naj bi sodila tudi posoda z II. kolišča,177 ki pa je okrašena z odtisi debelejše vrvice,178 oz. po alternativni razlagi z odtisi dvojne sukane niti.179 Na območju II. kolišča je bil 173 Po Kruh 2019, 194. 174 Po Kruh 2019, 214. 175 Glej Dirjec 1991, t. 5: 6. 176 Po Kruh 2019, 186–187. 177 Npr. Dular 1999, sl. 2: 3. 178 Kruh 2019, 187. 179 Leghissa 2017b, t. 43: 5. Sl. 5: Najdbi: a – bronasto bodalo in b – sekira z robniki v naselbinskem kontekstu Fiavé 3 (po Perini 1987, sl. 1; 3). Fig. 5: Finds: a – bronze dagger and b – flanged axe in the Fiavé 3 settlement context (after Perini 1987, Fig. 1; 3). 64 Anton VELUŠČEK najden še en manjši fragment, prav tako ornamen- tiran z odtiskovanjem debelejše navite vrvice (sl. 4). Kronološki problem je ta, da je uporaba navite niti (tudi v obliki debelejše vrvice) dokumentirana tudi še v mlajšem horizontu Nova tabla II kulture Kisapostag, ki je vsaj delno sočasen z razvojem pramenaste keramike.180 Kaže, da ne moremo z zanesljivostjo razpravljati o kulturni pripadnosti, še posebno, če razpolagamo samo z majhnimi slabše določljivimi fragmenti. Drugače je z zelo značilnim pramenastim okrasom, izvedenim v tehniki dvojne sukane niti, kar je ključen razlikovalni element v primerjavi s kera- miko Kisapostag. Najden je na posodju z Malega Otavnika, kjer je iz oblike slutiti še navezanost na kulturo Kisapostag, in na II. kolišču ter v Notranjih Goricah, od koder pa oba primerka, kot omenjeno, nedvomno sodita k pramenasti keramiki. Če torej povzamemo, imamo na Ljubljanskem barju zastopane vse tri horizonte oz. kulturne pojave, ki jih predlaga Ana Kruh. V najstarejši horizont Nova tabla I nedvomno sodita najdišči Blatna Brezovica – Zornica in Bevke – Zaloke (Bd A1). Tozadevno je poselitev Malega Otavnika videti pestrejša. Za nekatere oblike posod so analogije v starejšem horizontu. Več najdb pa je iz mlajšega 180 Kruh 2019, 204, 219. horizonta Nova tabla II kulture Kisapostag (Bd A2).181 Delno sočasne – ali celo za spoznanje mlajše – so lahko najdbe kulture pramenaste keramike z II. kolišča (Bd A2(b-c)), medtem ko je bila poselitev v Notranjih Goricah bržčas najmlajša in jo lahko postavimo celo v stopnjo Bd B1. Na poselitev Barja ob koncu zgodnje in v za- četnem odseku srednje bronaste dobe naj bi po mnenju Janeza Dularja nakazovale tudi kovinske najdbe, kot so triangularno bodalo z Iga ter meča iz Lavrice in Ljubljanice (sl. 3; 6: 7,9).182 K njim je treba dodati še najdbe iz Ljubljanice, objavljene po letu 2000: kratek meč (sl. 6: 12),183 bodalo s trapezasto ročajno ploščo (sl. 6: 11),184 trije levo- 181 Po mnenju Andreja Gasparija (2008, 66) je na Malem Otavniku pričakovati tudi “naselbinsko fazo s konca zgodnje bronaste dobe ali srednje bronaste dobe, pri čemer oblike posod iz Bistre nakazujejo intenzivne stike z Jadransko obalo in njenim zaledjem”, a je iz nadaljevanja besedila videti, da je pravzaprav mišljen prehod iz srednje v mlajšo bronasto dobo. Na sliki 5 je ob legendi razporeditve najdb v prostoru za to naselbinsko fazo pripisano: “keramika / pottery (Bd C?)” (Gaspari 2008, 63, sl. 5). 182 Dular 1999, 93; za datacijo mečev glej Neumann 2009, 105–106. 183 Pavlin 2006, 75–77. 184 A. Gaspari, N. Trampuž Orel, P. Turk 2009, 204–205, sl. 14; P. Turk, M. Turk 2019, 186, sl. 234. Sl. 6: Najdišča posameznih vodnih in močvirskih arheoloških najdb z Ljubljanskega barja, omenjenih v besedilu. Fig. 6: Sites of individual water and marsh archaeological finds from the Ljubljansko barje mentioned in the text. (podlaga / basemap: https://geohub.gov.si/) 65Ornamentirano bronasto bodalo z Iga iz zgodnje bronaste dobe ročni jezičastoročajni srpi185 (sl. 6: 8,13,14) in sekira z robniki (sl. 6: 10).186 Ker so bili ti predmeti malo rabljeni,187 Primož Pavlin188 iz njihove lege in razprostranjenosti domneva, da so bili v reko odvrženi namensko, “kot priporočilo pred plovbo ali kot zahvala po srečnem pristanku”. Povsem drugače pa moremo ugibati o bodalu z ročajno ploščo z II. kolišča pri Igu, za katerega je videti, da je lahko sočasno z naselbino. Torej, pri bodalu verjetno ne gre za posamezno močvirsko najdbo,189 temveč za nekaj povsem drugega, to pa zahteva dodatno pojasnilo oz. utemeljitev. Posamezna ali naselbinska najdba, to je tu vprašanje190 Posamezna,191 posamična192 ali naključna193 najdba, ki je glede na lokacijo odkritja lahko vodna, močvirska, nižinska, višinska, gorska194 ali jam- ska,195 je po definiciji naključno odkrita arheološka najdba z malo ali brez povezanega arheološkega konteksta. V angleškem jeziku jo poznamo kot a stray find.196 Posamičnost in/ali pogosto okoliščine odkritja z odsotnim ali težko razložljivim prvotnim kontekstom jo ločijo od npr. naselbinske,197 grobne ali depojske najdbe. Kakor že omenjeno v uvodu, se v kategorijo “po- samezna najdba” uvršča tudi triangularno bodalo 185 Pavlin 2006, 69–75, sl. 2: 1–3; glej še Gaspari 2004, 41, sl. 6: 4. 186 Gaspari 2004, 41, sl. 6: 2; Pavlin 2006, sl. 1: 5. 187 Prim. z npr. Potočnik 1988–1989, 392. 188 Pavlin 2006, 79. 189 Npr. Vuga 1982; Šinkovec 1996; P. Turk, M. Turk 2019. 190 Parafraziran izrek “Biti, ne biti: to je tu vprašanje” iz Shakespearjeve tragedije Hamlet v prevodu Otona Žu- pančiča (Shakespeare 1973, 63). 191 Npr. Šinkovec 1996, 125. 192 Npr. Miškec 2009, 293; P. Turk 2007, 215; P. Turk, M. Turk 2019, 177, 183. 193 Npr. P. Turk, M. Turk 2019, 180. 194 Glej npr. Šinkovec 1995, 32, 33, 37, 43, 51. 195 Npr. Velušček 1998, 8–10; za strokovni izraz glej Čerče, Šinkovec 1995, 217–218. 196 A stray find: “An archaeological object found by chance and with little or no associated archaeological con- text” (https://www.oxfordreference.com; zadnji dostop 22. avgusta 2023). V angleškem jeziku se uporabljata še izraza an individual find in an isolated find (npr. Šinkovec 1995, 99; 1996, 125), iz katerih je razbrati večji poudarek na posamičnosti najdbe. 197 Z oznako “naselbinska najdba” zaobjemamo vsako arheološko najdbo, najdeno v naselbini, brez namere, da bi presojali o njeni vlogi in pomenu za tedanje prebivalce. z Iga,198 kar je seveda povsem na mestu, če najdbo izločimo od drugih predmetov z območja II. koliš- ča, kjer sicer izrazito prevladujejo najdbe iz okoli sredine 3. tisočletja. Kot smo pokazali, je med njimi več fragmentov keramike, ki jih lahko datiramo v 17. in morda celo 16. st. pr. Kr., torej v čas, ko je bilo bodalo izdelano, je bilo v rabi ter je bilo zelo verjetno tudi odloženo.199 Najdbe bronastodobne keramike vsekakor kažejo na zelo verjeten obstoj naselbine v času kulture pramenaste keramike,200 so namreč preštevilne in raznolike za kakšno drugačno smiselno razlago. Tako se zdi povsem mogoče, da je bilo bodalo odloženo oz. je bilo izgubljeno v še živem, bržčas koliščarskem naselju in tako v zvezi z njim ne razpravljamo o posamezni, v tem primeru o močvirski, temveč o naselbinski najdbi. Teza se zdi pomanjkljiva v tem, da je iz okvir- no obdobja Bd A–B v Sloveniji med bronastimi najdbami, kot so bodala, meči, helebarda, sekire, srpi in igle, skoraj polovica predmetov,201 tj. 10, iz povsem nepoznanih kontekstov,202 3 igle so najverjetneje iz grobov,203 10 je vodnih najdb,204 od tega jih je kar 7 z Ljubljanskega barja, kamor sodita tudi močvirska in še ena domnevno močvirska najdba.205 Posamezne vodne in močvirske najdbe se običajno interpretirajo kot ritualno odložene najdbe.206 198 Glej npr. Šinkovec 1995. 199 Prim. P. Turk, M. Turk 2019, 177. 200 Prim. P. Turk, M. Turk 2019, 177. 201 Za primerjavo, ki ne odraža realne slike, saj so ob- ravnavani samo meči, med katerimi so nekateri tipološko blizu bodalom in mečem z Ljubljanskega barja, je Daniel Neumann (2009, 100–106, 112–114) zbral 99 mečev iz družine Sauerbrunn-Boiu (Bd B1–C2). Kot je videti, jih 29 izhaja iz grobov, posameznih najdb je 55 (med njimi iz vodnega okolja kar 39, ena je lahko iz naselbine), 1 izvira iz naselbinske plasti, v 14 primerih izvor ni poznan. Vredno je opozoriti še na študijo Thomasa Urbana (1993, 53–148), v kateri je pokazal, da je v severni Italiji, v naselbinah iz srednje bronaste dobe, med kovinskimi najdbami najti največ igel, sledijo bodala, sekire in meči, s tem, da samo pri slednjih v naboru vseh najdb prevladujejo vodne najdbe. 202 Šinkovec 1995, t. 3: 17–21,23; 27: 180–182; 36: 253. 203 Gabrovec 1983, 44, t. 1: 10; P. Turk, M. Turk 2019, 180, sl. 228. 204 Šinkovec 1995, t. 3: 22; 28: 191,193; 29: 199,200; Gaspari 2004, t. 6: 2; Pavlin 2006, sl. 2: 1a,b–3a,b; 6; P. Turk 2007, sl. 9; P. Turk, M. Turk 2019, sl. 234; za datacijo rezila helebarde iz Save pri Tomačevem glej še npr. P. Turk 2007, 215; P. Turk, M. Turk 2019, 178. sl. 224. 205 Glej Šinkovec 1995, t. 28: 193; 29: 199. 206 Neumann 2009, 102; glej še npr. Teržan 1987, 76–77; Gaspari 2004, 41; P. Turk, A. Gaspari 2009; Pavlin 2012, 266; Škvor Jernejčič 2020, 480. 66 Anton VELUŠČEK Toda kovinske najdbe je bilo treba nekje izdela- ti. Se pravi končne izdelke, morda tiste, ki so se založili ali so bili zaradi kakršnegakoli drugega razloga opuščeni, bi teoretično lahko našli tudi v okviru naselja. Enako lahko predpostavimo za najdbe, ki so bile v naselje prinesene in so po spletu neznanih okoliščin tam ostale.207 Da se je vse to vendarle dogajalo, pričajo številne zgodnje-, predvsem pa srednjebronastodobne kovin- ske najdbe iz naselbin v severni Italiji (sl. 5a, b),208 kjer so te predmete bržčas tudi vlivali, kakor dokazujejo najdbe metalurških pripomočkov209 in razprostranjenost.210 Zgodnje bronaste najdbe v naseljih poznamo tudi v Sloveniji. Tako je bilo na kortinskem gradišču, ki po keramiki iz izkopavanj v letu 1973 sodi v bronasto dobo, najdeno bronasto bodalo z ročajno ploščo, datirano v Bd A.211 Leta 1870 so pri gradnji vojašnice v Mariboru odkrili sekiro z rahlo nakaza- nimi robniki trapezne oblike, prav tako datirano v stopnjo Bd A, pozneje pa sta bila v bližini najdena še “konica puščice”212 in vrč, okrašen z odtisi navite vrvice.213 Zbrane najdbe kažejo na nekakšen širši kontekst, morda tudi lahko na naselbino. Če torej na tem mestu vendarle ne štejemo bodala z območja II. kolišča pri Igu za naselbinsko najdbo, bronastih naselbinskih najdb iz obdobja Bd A–B z Ljubljanskega barja še ne poznamo, več pa jih je z eneolitskih kolišč, ki so veliko bolje in v širšem obsegu raziskana. Na širšem območju kolišča Hočevarica (sl. 1) iz ok. sredine 4. tisočletja pr. Kr. sta bili najdeni kar dve bakreni sekiri,214 ki sta bili za eneolitskega človeka gotovo dragocena predmeta, pozneje najbrž primerljivi bronastemu bodalu.215 Najdbi sicer izvirata iz reke Ljubljanice, a se skoraj ne dvomi, da sodita h koliščarskemu naselju.216 Enako velja 207 Prim. Hundt 1974, 173–174; Neumann 2009, 107–108. 208 Npr. Urban 1993, 53–139; De Marinis 1999, 25–85. 209 Glej npr. Perini 1987, 34–35; Cierny et al. 2001, 57–77. 210 Glej npr. za levoročne srpe (Pavlin 2006, 75, sl. 5) in za nekatere meče iz družine Sauerbrunn-Boiu (Neumann 2009, sl. 4). Lokalna proizvodnja se predpostavlja tudi za nekatere tipe sekir z robniki (npr. Perini 1987, 23) itd. 211 Šinkovec 1995, 94, t. 27: 180; prim. Sakara Sučević 2008, 443. 212 Pahič 1975, 304. 213 Pahič 1975, 304; Šinkovec 1995, 36–37, t. 2: 11; Črešnar 2010, 119, sl. 6: 11. 214 Velušček (ur.) 2004, 54, sl. 3.1.30; 3.1.35; 3.1.36. 215 Prim. z npr. P. Turk 2007, 215. 216 Prim. Gaspari 2004, 37–38; Trampuž Orel, Heath 2008, 26, 27, tab. 1, t. 1: 1,2; A. Gaspari, N. Trampuž Orel, P. Turk 2009, 204; P. Turk, M. Turk 2019, 152, sl. 193. za raznotere najdbe iz bakra, ki jih je v večjem številu našel Karel Dežman na območju kolišč pri Igu,217 pozneje pa tudi drugi izkopavalci.218 Med naselbinske najdbe uvrščamo tudi več bakrenih predmetov, ki izvirajo iz Ljubljanice, z odseka okrog kolišča na Špici.219 Obe koliščarski območji sodita v okvirno sredino 3. tisočletja. To še ni vse. S teh najdišč je k najdbam iz bakra treba prišteti metalurške pripomočke, ki dokazu- jejo, da kovinskih predmetov niso samo poznali, temveč so jih tudi vlivali. Dokazov o uporabi bakra in pomenu dejavnosti za koliščarje z območja Ljubljanskega barja je veli- ko. Kovinske najdbe, sledi bakra na brusu220 in/ali metalurške pripomočke poznamo kar na desetih najdiščih, kot so Hočevarica, Notranje Gorice, Stare gmajne, Maharski prekop, Blatna Brezovica, Založnica, območja prvih treh kolišč severno od Iga in Špica (sl. 1). Kaže, da je bilo Ljubljansko barje za časa kolišč 4. in 3. tisočletja upoštevanja vredno središče metalurške dejavnosti. Začetki dejavnosti sežejo v okvirno drugo četrtino 4. tisočletja pr. Kr., v obdobje kulture keramike z brazdastim vrezom, ki je poznana kot kultura, ki je v jugovzhodnoalpskem prostoru uveljavila uporabo bakra, metalurško dejavnost in najverjetneje tudi že izkoriščanje lokalnih virov.221 Najdbe, bodisi kovinski predmeti bodisi metalurški pripomočki, so bile doslej odkrite samo na kolišču Hočevari- ca.222 Od njegovega odkritja v devetdesetih letih prejšnjega stoletja do danes se je število večinoma dendrokronološko datiranih koliščarskih naselbin te kulture povečalo na pet, kar je za razmeroma majhno območje Ljubljanskega barja zelo veliko. Tako moremo k Hočevarici dodati še Trebež, Črnelnik, Gornje mostišče in Strojanovo vodo (sl. 1).223 Ne dvomimo, da z obsežnejšimi izkopavanji, ki še niso bila izvedena na nobenem izmed teh najdišč, na vsaj nekaterih od njih ne bi naleteli na predmete iz bakra in/ali metalurške pripomočke. Nadalje sta metalurška dejavnost oz. uporaba kovinskih predmetov izpričani na koliščih druge 217 Korošec, Korošec 1969, t. 105. 218 Harej 1981–1982, 46, t. 17: 6. 219 Npr. Ložar 1943, 64; Šinkovec 1995, t. 35: 237–252; A. Gaspari, N. Trampuž Orel, P. Turk 2009, 202–203. 220 Bernardini et al. 2009, 274. 221 Teržan 1983; Velušček, Greif 1998; Velušček (ur.) 2004; prim. Lippert 1992, 19–48; Samonig 2003, 78; Gleirscher 2007, 94–95; Trampuž Orel 2009, 59; Frank, Pernicka 2012. 222 Glej Velušček (ur.) 2004, sl. 3.1.30; 3.1.35; 3.1.36. 223 Out et al. 2023, Tab. 1; Velušček et al. 2023, 18. 67Ornamentirano bronasto bodalo z Iga iz zgodnje bronaste dobe polovice 4. tisočletja. Na Maharskem prekopu in Starih gmajnah so bili odkriti metalurški pripo- močki, sledovi stika s kovino pa so vidni na brusu iz Blatne Brezovice. Talilne posode poznamo tudi iz Notranjih Goric in jih bržčas prav tako moremo datirati v 4. tisočletje.224 Kolišča iz okvirno sredine 3. tisočletja pri Igu so kot pomemben metalurški center znana že skoraj poldrugo stoletje.225 Dandanes je treba k njim dodati še Založnico226 in Špico.227 O razmerah na prehodu iz tretjega v drugo in prvi polovici 2. tisočletja je manj uporabnih podatkov. Na bronasto bodalo so naleteli v ok- viru obsežnih izkopavanj primarno eneolitskega koliščarskega naselja pri Igu. Bodalu sorodne meče so našli bržčas nekje v močvirju pri Lav- rici in pri raziskovanju struge Ljubljanice južno od osamelca Blatna Brezovica (sl. 6: 7,9,12). Iz Ljubljanice so znani še bodalo s trapezasto ročajno ploščo, trije srpi in bronasta sekira z robniki (sl. 6: 8,10,11,13,14). Trenutno zanesljive so tri nasel- bine: Blatna Brezovica – Zornica, Bevke – Zaloke in Mali Otavnik. Najdbe keramike sicer kažejo, da jih lahko pričakujemo še na širšem območju kolišča iz 4. tisočletja v Notranjih Goricah, na širšem območju II. kolišča iz 3. tisočletja pri Igu in morda tudi nekje blizu izliva Zornice ali Bistre v Ljubljanico228 (sl. 1). Pri tem so še posebej zanimivi bodalo z Iga ter tipološko z njim povezani dolgo bodalo229 224 Velušček (ur.) 2004, 225, 301; Trampuž Orel 2009, 58. 225 Npr. Durman 1983. 226 Npr. Velušček, Greif 1998, 38; Velušček, Čufar 2003, 126, t. 4: 10; Velušček 2008, 38. 227 R. Klasinc, M. Ravnik, J. Kusetič, M. Jančar, S. Vuč- ković 2010, Poročilo o zaščitnih arheoloških izkopavanjih na najdišču Špica (neobjavljeno poročilo / unpublished report); Šinkovec 2012. 228 S tega območja v Ljubljanici izvira keramika z metličenim ali glavničenim okrasom (glej Dolenc 2012, t. 11: 206; Gaspari 2012, sl. 9: 5; t. 1: 5), bržčas tudi skodela s trapezasto oblikovanim ročajem in kolenčastim pregibom (Dolenc 1982, t. 11: 200; za datacijo in razprostranjenost glej P. Turk, V. Svetličič 2022, 53) in še dvoročajni skodeli/ vrča (Potočnik 1988–1989, 392, t. 23: 25,26) zgodnjebronas- todobne kulture Wieselburg-Gata, ki je okvirno datirana med 2100 in 1700/1600 pr. Kr. (Bd A1b–A2) (Gömöri, Melis, Kiss 2018, 5). Zanju najdemo skoraj identične analogije tudi na Krasu, v Furlaniji in Padski nižini, kjer jih enako povezujejo z omenjeno kulturo (glej npr. Bermond Montanari et al. 1996, 64, sl. 4: 25–27; Salzani, Martinelli, Bellintani 1996, 285, sl. 3: 5–8; Pizziolo, Visentini 2023, sl. 103; Montagnari Kokelj, Visentini 2023, sl. 116). 229 Po P. Turk, M. Turk 2019, 179. (označeno tudi za kratek meč230) in meči, o katerih Peter Turk231 poda naslednjo tezo: “Bodala in meči iz osrednje Slovenije so si med seboj podobni po okrasu in obliki ročajnih plošč in se hkrati po teh značilnostih razlikujejo od drugih. To bi dopuščalo domnevo o lokalnih metalurško-livarskih delavnicah.” Na morebitno lokalno proizvodnjo te vrste orožja nekje v jugovzhodnih ali vzhodnih Alpah namiguje tudi Pavlin.232 Dodajmo, da je bilo to- stran Alp in vzhodno od Furlanske nižine, na tleh sedanje Republike Slovenije odkritih 5 sorodnih bodal in/ali mečev, ki sodijo v skupino bodal in zgodnjih mečev s polkrožno zaključeno ročajno ploščo oz. s polnim ročajem. Štiri najdbe poznamo z Ljubljanskega barja, ena pa naj bi prvotno izha- jala iz vodnega zajetja pri gradu Jablje v Loki pri Mengšu, ki je od II. kolišča na Barju v zračni črti oddaljeno manj kot 20 km. Poraja se torej misel: če iščemo delavnico za ta bodala oz. meče233 nekje na območju Slovenije, potem je gotovo eden izmed najprepričljivejših kandidatov prav Ljubljansko barje z najmanj dvema naselbinama. Starejšo delavnico lahko pričakujemo v bronastodobnem naselju pri Igu, na širšem prostoru že davno opustelega kolišča iz ok. sredine 3. tisočletja, pozneje pa tudi v Notranjih Goricah, prav tako na širšem območju kolišča iz 4. tisočletja. Kot kažejo najdbe iz Ljubljanice, bi naselje iz tega časa lahko slutili tudi nekje v širši okolici sotočja z Zornico oz. Bistro, morda celo na Malem Otavniku.234 Tako tudi bodalo z Iga lahko pojasnimo kot proizvod delavnice z Barja, kar dodatno podpira meč, najden pri Lavrici manj kot 3 km proč (sl. 6: 7).235 SKLEPNA TEZA Pokazali smo, da lahko bodalo z Iga razložimo kot naselbinsko najdbo. Zavedamo se, da ob tem postavljamo pod vprašaj marsikateri artefakt in z njim povezane razlage o kultnih praksah, ki imajo najširšo podporo v strokovni javnosti in za katere je videti, da so tako rekoč že skoraj aksiom. S pri- čujočim prispevkom tem tezam ne nameravamo in ne moremo oporekati. Bomo pa v sklepni diskusiji 230 Pavlin 2006, 76; P. Turk 2007, 215. 231 P. Turk, M. Turk 2019, 177; prim. P. Turk 2007, 214–215. 232 Pavlin 2006, 77. 233 Za datacijo mečev tipa Sauerbrunn z Ljubljanskega barja glej Pavlin 2006, 75–77, in Neumann 2009, 100–106. 234 Prim. Gaspari 2008, 66. 235 Prim. Hundt 1974, 164–165. 68 Anton VELUŠČEK vseeno opozorili na še nekaj drugačnih izhodišč in si postavili vprašanja, ki se porajajo ob najdbi bodala z Iga. Izhodišče za najdbo so Dežmanova izkopavanja pri Studencu oz. danes Igu, ki so po zadnji oceni zajela precej več kot 12.000 m2 površine,236 kar se potem na Barju v vsaj približno primerljivem obsegu ni nikoli več ponovilo.237 Dežman je na tem območju našel veliko keramičnih, kovinskih in drugih najdb. Iz virov je razvidno, da so med najdbami, predvsem keramiko, že na terenu opravili izbor, kaj bodo pobirali in kaj bo zavrženo. Zanj so imeli za takratne čase prepričljivo opravičilo, saj je bilo število dobro ohranjenega in razkošno ornamentiranega posodja kar zavidljivo.238 Iz Dežmanovih zapiskov je razbrati, da so na koncu tretje sezone zastavili izkopavanje še na t. i. III. kolišču (sl. 3). V njegovi prisotnosti so naleteli na malo keramičnih najdb, te pa so bile bolj grobe in debelejših sten, kar je povsem odvrnilo financerje, zato si niso mogli več privoščiti niti testnega izkopa na kolišču Strojanova voda.239 Epizodo s III. koliščem navajamo zato, ker kaže, kako so se v letih med 1875 in 1877 lotevali ar- heoloških izkopavanj. Čeprav so po Dežmanovih besedah na terenu sledili vertikalnim kolom,240 so bile za nadaljevanje izkopa vendarle ključne arheološke najdbe. Pri Notranjih Goricah smo omenili, da je Harej našel keramiko z metličenim okrasom – poleg nje še morda sočasno skodelo – zunaj osrednjega območja kolišča iz 4. tisočletja. Opozorili smo, da slednje lahko kaže na le delno prekrivanje arealov naselbin iz različnih obdobij. Morda je nekaj podobnega iskati tudi na širšem območju II. kolišča pri Igu in morda Dežman na osrednji prostor naselja iz zgodnje bronaste dobe sploh ni posegel.241 236 Leghissa 2020, 20. 237 Na Ljubljanskem barju so se po obsegu druga največja izkopavanja kolišč dogajala v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, ko je Tatjana Bregant na Maharskem prekopu raziskala 1208 m2 površine (glej Bregant 1996, 27). 238 Prim. Deschmann 1876, 472. 239 Smole 1983, 155, 159; glej še Deschmann 1876, 471–472. 240 Deschmann 1876, 472; 1878, 4; glej še Ložar 1942, 89. 241 V katero smer bi se lahko širilo in kje bi lahko stal osrednji del bronastodobnega naselja, ni znano. Ugotovljeno je, da Dežman ni izkopal vseh lokacij na širšem območju razprostranjenosti t. i. prvih treh kolišč (Kos 1978, 58), ki so jih raziskovali pri Studencu (danes Ig) med letoma 1875 in 1877 (sl. 3) in kjer je najti kole in druge najdbe (Bregant 1964–1965, pril. 2). Zanimive so tudi kovinske najdbe, ki so mlajše od naselbin 3. tisočletja. V prvi vrsti je to bodalo, ki je dobilo status ritualno odložene najdbe “na mestu sicer starejšega koliščarskega selišča (morda namerno prav tam, kot žrtvovanje duhovom pred- nikov)”.242 Teza se zdi povsem mogoča, toda kot starejše selišče pride v poštev izključno naselbina iz 2. tisočletja, in ne II. kolišče, ki je bilo opuščeno najpozneje v 25. st. pr. Kr.243 Po zelo konservativni oceni je med eneolitskim koliščem in bodalom več kot 700 let časovne vrzeli.244 Upravičeno lahko dom- nevamo, da v času rabe bodala na tistem območju niso bili več vidni ostanki eneolitske poselitve. Če so jih še lahko videli, npr. kot danes gledamo kole Naj navedemo dva primera. Tako ni raziskal vmesnega prostora med I. in II. koliščem (glej sl. 3), kjer so bili pozneje pri različnih delih večkrat odkriti vertikalni koli, najdena je bila tudi koliščarska (eneolitska) keramika (za lego vmesnega območja z najdbami glej Vuga 1970, 142; 1977, 166; 1980b, 130; 1981b, 199, sl. 6; Harej 1974, 76, sl. 1; za keramiko glej Vuga 1981b, sl. 7; 1980b, 130). Prav tako ni raziskoval prostora severovzhodno od II. kolišča na območju okrog arheološko pozitivnih sond št. 25, 27 in 31, ki jih je zastavila Tatjana Bregant (1964–1965, pril. 2). Morda pa lahko iščemo osrednji del bronastodobne- ga naselja še bolj v smeri proti lokaciji III. kolišča, kjer so naleteli na grobo keramiko debelih sten in zanimivo stratigrafijo, ki je Dežmana spodbudila k razmišljanju, da: “Man wäre versucht, hier zwei über einander gestellte Pfahlbauten anzunehmen, eine ältere aus Rundhölzern der Pappel und eine jüngereaus Spaltklötzen der Eiche bestehend” (Deschmann 1878, 19). Domneva se prekriva z mnenjem Elene Leghissa (2017a, 275, op. 1219; 2021, 47, op. 149), ki pri dveh posodah iz struge Iščice na območju kolišča Parte-Iščica (sl. 3) vidi podobnost z zgodnjebronastodobno keramiko (glej Veluš- ček, Čufar, Levanič 2000, 85, t. 4: 8; 5: 1). Podobnost v obliki je nedvomna, okras – topi vrezi/ žlebovi v vseh smereh na prvi posodi, na drugi pa kombi- nacija barbotina z domnevno glavničenim okrasom – pa je nenavaden za regionalne skupine tako kulture Kisapostag kot tudi pramenaste keramike (prim. Kruh 2019). Kljub temu moremo pritrditi mnenju Elene Leghissa. Uporaba ornamentalne tehnike vsaj na prvi posodi in oblika obeh posod namreč spominjata na keramiko kulture Wiesel- burg-Gata (glej npr. Gömöri, Melis, Kiss 2018), katere prisotnost na Ljubljanskem barju smo že omenili. Vsekakor, na širšem območju III. kolišča je drugačno stratigrafijo v primerjavi s I. in II. koliščem veliko po- zneje s sondažnimi izkopi potrdila tudi Tatjana Bregant (1964–1965, 182–183). Enako ugotavlja Harej za najdišče Parte (za lego glej sl. 3), pri čemer označi plast, v kateri so vejice, lubje, koščki lesa in listje, ki leži nad kulturno plastjo, za naplavinsko (npr. Harej 1978, 62, sl: profili). 242 Vuga 1982, 20–21. 243 Glej npr. Leghissa 2021, 40–52. 244 Prim. P. Turk, M. Turk 2019, 177. 69Ornamentirano bronasto bodalo z Iga iz zgodnje bronaste dobe in prazgodovinske najdbe v Iščici (sl. 6),245 se more- mo vprašati, kako so si jih bronastodobni ljudje razlagali. Vedeti je treba, da so npr. na ostanke kolišč v Švici dokumentirano naleteli davno pred Ferdinandom Kellerjem, a je šele on v njih pre- poznal ostanke pradavnih človeških bivališč.246 Pri tem ne gre pozabiti, kako so si v preteklosti ljudje razlagali kamnita orodja. Zanje so bila nenavadno oblikovani kamni, ki jih je napravila strela. V njih nikakor niso videli tistega, kar so bili – namreč kamnite sekire oz. orodja.247 Torej se zdi obstoj naselja iz zgodnje bronaste dobe na širšem območju II. kolišča več kot verjeten,248 kar je morda upravičen razlog za izvajanje svojevrstnih ritualov v stoletju ali dveh, ki sta sledili,249 seveda pod pogojem, da je naselje starejše od bodala,250 kar pa je, kot smo pokazali, malo verjetno. Toda kljub temu se postavlja vprašanje, kako razložiti človeško spodnjo čeljustnico, od katere je bil datiran zob, iz 15. st. pr. Kr.,251 nekoliko mlajši jezičastoročajni meč, ki ga lahko postavimo v čas 13. in 12. st., iglo s profilirano bikonično glavico, ki jo moremo datirati v časovni razpon od sredine 11. do konca 10. st.,252 in še mlajšo odlomljeno bronasto iglo s trombastim zaključkom?253 Vse te najdbe so bile odkrite na območju I. kolišča (sl. 3). Müllner navaja, da je meč ležal pol metra nad koliščarsko kulturno plastjo. Za čeljustnico in igli nimamo primerljivega podatka. Še več, časovna distanca igle s profilirano bikonično glavico do I. kolišča254 že presega pol- drugo tisočletje. Še daljša vrzel je med eneolitskim naseljem in najmlajšo iglo, zato Davorin Vuga255 bržčas meni, da je bila najdena “verjetno v šoti nad koliščarsko plastjo”. Utemeljeno lahko sklepamo, da na prelomu tisočletij in v stoletjih, ki so sledila, na površju tudi ni bilo več videti ostankov naselja iz prve polovice 2. tisočletja. Narava, rast močvirja in barja, je gotovo vzela svoj davek.256 245 Npr. Velušček, Čufar, Levanič 2000; Velušček 2013, sl. 11; 2015, sl. 7; Leghissa 2020, 16. 246 Hafner et al. 2020, 1–2. 247 Npr. Šprajc 1982, 8; prim. P. Turk, M. Turk 2019, 163, sl. 207. 248 Prim. P. Turk, M. Turk 2019, 177. 249 Gaspari 2014, 74. 250 Prim. Kruh 2019, 184. 251 Leghissa 2017a, 238–239, 241, sl. 165. 252 Teržan 2002, 86–87. 253 Za datacijo igle glej Vuga 1980a, 201, op. 6; prim. Gaspari 2002, 39, op. 59 254 Za datacijo I. kolišča glej npr. Leghissa 2021, 41. 255 Vuga 1980a, 201. 256 Glej Pavšič 1989; Verbič, Horvat 2009. Torej se je treba vprašati, kako razložiti človeško spodnjo čeljustnico, nekoliko mlajši meč in še mlajši igli, ki so se znašli več kot 300 m proč od trdine v okolju, ki je po definiciji težko prehodno in človeku nevarno?257 Kako v takšnem okolju pojasniti verjetno še nič rabljeno žarnogrobiščno tulasto sekiro z odebeljenim ustjem in ušescem, najdeno v Mahu med Babno Gorico in Igom (sl. 6: 6)?258 Še bolj zagonetna je mezolitska harpuna, pobrana v Ljubljanici pod izlivom Iščice (sl. 6: 16).259 Raziskave so v prid tezi, da je bilo pred več kot 11.000 leti260 na tistem območju jezero.261 V stari strugi Borovniščice je bila tik pred njeno regulacijo odkrita sekira iz jelenovega roga (sl. 6: 15). Izvira najbrž iz obdobja, ko so bila na Ljubljanskem barju kolišča.262 Kako je najdba zašla v korito Borovniščice, ni znano. Prav tako ni znano, ali je bila pobrana v prvotni legi oz. kako je bilo z Borovniščico v času njene odložitve. Zapleteno vprašanje o po- menu najdbe odpira tudi levoročni srp iz srednje bronaste dobe, najden v Ljubljanici med Podpečjo in Lipami (sl. 6: 8).263 Ker ugotavljamo, da so se skozi tisočletja kolišča umikala skupaj z jezerom proti središču Ljubljanskega barja,264 je moralo biti v srednji bronasti dobi na mestu najdbe še jezero. Doslej najmlajše kolišče Blato je datirano okvirno na prehod iz srednje v mlajšo bronasto dobo (Bd C/D) in leži v primerjavi z najdiščem srpa precej bolj na obrobju bazena (prim. sl. 6: 8 in sl. 1).265 Za vse omenjene najdbe vsekakor smemo trditi, da so se po spletu neznanih okoliščin na Ljubljan- skem barju izgubile/odložile. Dokazujejo, kot je namignil Janez Dular,266 sklicujoč se samo na zgodnje bronastodobne kovinske najdbe, poselitev človeka na Barju in/ali v okolici v zgodnji in srednji bronasti dobi, temu pa dodajamo še v mezolitiku, v obdobju kolišč, za časa kulture žarnih grobišč in 257 Melik 1927, 5; Gaspari 2017, 396–397. 258 Glej Šinkovec 1995, 68, t. 18: 102. 259 Potočnik 1988–1989, t. 3: 22; I. Turk 2004, 15, sl. 2.2. Pri P. Turk, M. Turk 2019, 85, sl. 122 je izvor harpune napačno pripisan odseku Ljubljanice pri Blatni Brezovici. Podobno, harpuno v Iščico blizu sotočja z Ljubljanico narobe postavlja tudi Gaspari (2014, 69, sl. 60). Za pravilno lego najdišča te najdbe glej Potočnik 1988–1989, 391, sl. 1: 22, oz. sl. 6: 16. 260 Za radiokarbonsko datacijo harpune glej P. Turk, M. Turk 2019, 85; M. Turk 2022, 43. 261 Prim. Melik 1946; Verbič, Horvat 2009. 262 Vuga 1980b, 137, sl. 19: 18; 1981a, 198. 263 Pavlin 2006, 70, sl. 1: 3; 2: 3a,b. 264 Npr. Velušček, Čufar 2008; J. Turk, A. Velušček 2013. 265 Velušček, Toškan, Čufar 2011. 266 Dular 1999, 93; enako pred njim Gabrovec 1983, 40. 70 Anton VELUŠČEK na začetku železne dobe. Skratka, gre za dogajanje, ki ga težko argumentirano razložimo z ritualni- mi praksami. Kot alternativno razlago, da gre za naselbinsko najdbo, v tem prispevku predlagamo za ornamentirano bodalo z ročajno ploščo z Iga. ZAKLJUČEK V prispevku obravnavamo najdiščne okoliščine bronastega ornamentiranega bodala z Iga. Po anali- zah virov postavljamo tezo, da je bodalo sočasno z naseljem. Torej njegovo odkritje na najdiščnem območju eneolitskega II. kolišča ni slučajno, saj je bržčas prišlo do vsaj delnega prekrivanja area- lov naselbin iz konca eneolitske dobe in zgodnje bronaste dobe. Ker smo pokazali, da najverjetneje ne gre za ritualno odloženo najdbo, ta odpira vpra- šanja o izvoru in pomenu več drugih arheoloških, predvsem kovinskih najdb z Ljubljanskega barja. Zahvala Za številne nasvete in izražena mnenja, ki so koristno uporabljeni pri pisanju članka, se zahvaljujemo dr. Brini Škvor Jernejčič in dr. Primožu Pavlinu z Inštituta za arheolo- gijo na ZRC SAZU. Enako zahvalo smo dolžni tudi Tamari Korošec, ki je pripravila in oblikovala slikovno gradivo. ACHINO, K. F. 2022, Formation and deformation proces- ses. – V: K. F. Achino, A. Velušček, The lake-dwelling phenomenon, E-Monographiae Instituti Archaeologici Sloveniae 13, 5–73. https://doi.org/10.3986/9789610506560 BERMOND MONTANARI et al. 1996 = G. Bermond Montanari, A. Del Lucchese, P. Frontini, F. M. Gambari, G. Kaufmann, F. Marzatico, M. Montagnari Kokelj, F. Nicolis, G. Odetti, A. Pedrotti, L. Salzani 1996, Artico- lazioni culturali e cronologiche : L’Italia settentrionale. – V: D. Cocchi Genick (ur.), L’antica età del bronzo in Italia, Atti del Congresso di Viareggio, 9–12 Gennaio 1995, 57–78, Firenze. BERNARDINI et al. 2009 = F. Bernardini, E. Montagnari Kokelj, G. DeMarchi, A. Alberti 2009, Scambi e strategie di approvvigionamento nel Ljubljansko barje del IV millennio a.C. dedotti dallo studio archeometrico di manufatti in pietra / Izmenjava in oskrbovalne strategije na Ljubljanskem barju v 4. tisočletju pr. Kr. na podlagi arheometričnih raziskav kamnitih orodij. – V: A. Ve- lušček (ur.), Koliščarska naselbina Stare gmajne in njen čas. Ljubljansko barje v 2. polovici 4. tisočletja pr. Kr. / Stare gmajne pile-dwelling settlement and its era. The Ljubljansko barje in the 2nd half of the 4th millennium BC, Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 16, 251–279. https://doi.org/10.3986/9789612545611 BREGANT, T. 1964–1965, Sondažna raziskovanja v okolici Iga na Ljubljanskem barju (Sondages aux environs de Ig dans le marais de Ljubljana). – Arheološki vestnik 15–16, 179–209. BREGANT, T. 1996, Starejša, srednja in mlajša kamena doba ter bakrena doba / Early, Middle and Late Stone Ages, Copper Age. – V: B. Dirjec, N. Pirnat-Spahić, L. Plesničar-Gec, J. Rebolj, I. Sivec (ur.), Pozdravljeni prednamci. Ljubljana od prazgodovine do srednjega veka / Ancestral encounters. Ljubljana from prehistory to the middle ages, Katalog razstave / Exhibition catalogue, 18–45, Ljubljana. CIERNY et al. 2001 = J. Cierny, N. Degasperi, P. Fronti- ni, M. Prange 2001, Le attività metallurgiche. – V: P. Frontini (ur.), Castellaro del Vhò. Campagne di scavo 1996–1999 – scavi delle civiche raccolte archeologiche di Milano, 57–77, Como. ČERČE, P., I. ŠINKOVEC 1995, Katalog depojev pozne bronaste dobe / Catalogue of Hoards of the Urnfield Culture. – V: B. Teržan (ur.), Depojske in posamezne kovinske najdbe bakrene in bronaste dobe na Sloven- skem I / Hoards and Individual Metal Finds from the Eneolithic and Bronze Ages in Slovenia I, Katalogi in monografije 29, 129–413. ČREŠNAR, M. 2010, Poskus določitve kulturne skupine Kisapostag v vzhodni Sloveniji (Attempted definition of the Kisapostag culture of the Early Bronze Age in north-eastern Slovenia). – Zbornik soboškega muzeja 15, 107–134. ČREŠNAR, M. 2014, Bevke. – V: B. Teržan, M. Črešnar (ur.), Absolutno datiranje bronaste in železne dobe na Slovenskem / Absolute dating of the Bronze and Iron Ages in Slovenia, Katalogi in monografije 40, 427–436. ČREŠNAR, M., B. TERŽAN 2014, Absolutno datiranje bronaste dobe na Slovenskem / Absolute dating of the Bronze Age in Slovenia. – V: B. Teržan, M. Črešnar (ur.), Absolutno datiranje bronaste in železne dobe na Slovenskem / Absolute dating of the Bronze and Iron Ages in Slovenia, Katalogi in monografije 40, 661–702. DE MARINIS, R. 1999, Towards a Relative and Absolute Chronology of the Bronze Age in Northern Italy. – Notizie Archeologiche Bergomensi 7, 23–100. DE MELO et al. 2016 = B. A. de Melo, F. L. Motta, M. H. A. Santana 2016, Humic acids: Structural properties and multiple functionalities for novel technological developments. – Materials Science and Engineering C 62, 967–974. DESCHMANN, K. 1875, Die Pfahlbautenfunde auf dem Laibacher Moore. – Verhandlungen der Kaiserlich-König- lichen geologischen Reichsanstalt 15, 275–284. DESCHMANN, K. 1876, Bericht über die Pfahlbautenauf- deckungen im Laibacher Moore im Jahre 1876. – Sitzun- gsberichte der Kaiserlichen Akademie der Wissenschaften, Philosophisch-Historische Classe 84/3, 471–484. 71Ornamentirano bronasto bodalo z Iga iz zgodnje bronaste dobe DESCHMANN, K. 1878, Ueber die vorjährigen Funde im Laibacher Pfahlbau. – Separat-Abdruck aus Nr. 3. und 4., Band VIII, der Mittheilungen der Antropolgischen Gesellschaft in Wien. DIMITRIJEVIĆ, S. 1979, Vučedolska kultura i vučedolski kulturni kompleks. – V: N. Tasić (ur.), Eneolitsko doba, Praistorija jugoslavenskih zemalja 3, 267–341, Sarajevo. DIRJEC, B. 1991, Kolišče v bližini Zornice pri Blatni Brezovici (Pfahlbausiedlung in der Nähe der Zornica bei Blatna Brezovica). – Poročilo o raziskovanju paleolita, neolita in eneolita v Sloveniji 19, 193–206. DOLENC, A. 1982, Bevke, Kamin, 1979. – V: P. Petru (ur.), Podvodna pričevanja preteklosti. Novejše najdbe v Ljubljanici. Najdbe v Ljubljanici (pridobitve l. 1981), Podvodna arheologija v Sloveniji I, 22–24, Ljubljana. DULAR, A. 1987, Podatki o pomembnejših najdiščih / Information about More Significant Sites. – V: N. Trampuž Orel, B. Teržan, D. Svoljšak (ur.), Bronasta doba na Slovenskem. 18.–8. st. pr.n.š., Katalog razstave / Exhibition catalogue, 81–90, Ljubljana. DULAR, J. 1974, Bronasti jezičastoročajni meči iz Slovenije (Die bronzenen Griffzungenschwerter aus Slowenien). – Posavski muzej Brežice 1, 11–29. DULAR, J. 1999, Ältere, mittlere und jüngere Bronzezeit in Slowenien. Forschungsstand und Probleme / Starej- ša, srednja in mlajša bronasta doba v Sloveniji. Stanje raziskav in problemi. – Arheološki vestnik 50, 81–96. DURMAN, A. 1983, Metalurgija vučedolskog kulturnog kompleksa (Metallurgy of the Vučedol culture complex). – Opuscula Archaeologica 8. ERJAVEC, R., A. GASPARI 2012, Sledovi bronastodobnih nekropol v Kaminu pri Bevkah (Traces of Bronze Age cemeteries at Kamin near Bevke). – V: A. Gaspari, M. Erič (ur.) 2012, 269–282. FRANK, C., E. PERNICKA 2012, Copper artefacts of the Mondsee Group and their possible sources. – V: M. S. Midgley, J. Sanders (ur.), Lake Dwellings after Robert Munro, Proceedings from the Munro International Seminar: The Lake Dwellings of Europe 22nd and 23rd October 2010, University of Edinburgh, 113–138, Leiden. GABROVEC, S. 1971, Nekaj dragocenosti iz zbirk Naro- dnega muzeja. Bodalo z Iga. – Argo 10, 88. GABROVEC, S. 1983, Jugoistočnoalpska regija. – V: B. Čović (ur.), Bronzano doba, Praistorija jugoslavenskih zemalja 4, 19–96, Sarajevo. GASPARI, A. 2002, Človeško okostje z zadrtim bronastim kopjem iz Ljubljanice. – Arheo 22, 33–44. GASPARI, A. 2004, Bronzezeitliche Funde aus der Ljublja- nica : Opfer, Überreste von Bestattungen oder zufällige verluste? – Archäologisches Korrespondenzblatt 34, 37–50. GASPARI, A. 2008, Bronastodobno kolišče Mali Otavnik pri Bistri na Ljubljanskem barju / Bronze Age pile-dwel- ling site at Mali Otavnik near Bistra in the Ljubljansko barje. – Arheološki vestnik 59, 57–89. GASPARI, A. 2012, Arheološki pregledi Ljubljanice 1998–2005. Konceptno-metodološki razvoj, raziskovalna problematika in katalog izbora najdb (Archaeological surveys of the River Ljubljanica in the 1998–2005 period. Development of concepts and methodologies, problems in research and catalogue of select finds). – V: A. Gaspari, M. Erič (ur.) 2012, 177–224. GASPARI, A. 2014, Prazgodovinska in rimska Emona Vo- dnik skozi arheološko preteklost predhodnice Ljubljane / Prehistoric and Roman Emona. A Guide through the Archaeological Past of Ljubljana’s Predecessor. – Ljubljana. GASPARI, A. 2017, Reka Ljubljanica in fenomen vodnih najdb srednjeveških mečev iz obdobja od 11. do 15. stoletja (The River Ljubljanica and the phenomenon of medieval swords from the 11th to the 15th century in watery contexts). – Arheološki vestnik 68, 387–438. GASPARI, A., M. ERIČ (ur.) 2012, Potopljena preteklost. Arheologija vodnih okolij in raziskovanje podvodne kulturne dediščine v Sloveniji. – Radovljica. GASPARI, A., N. TRAMPUŽ OREL, P. TURK 2009, Ka- talog predmetov. Prazgodovina. – V: P. Turk, J. Istenič, T. Knific, T. Nabergoj (ur.), Ljubljanica – kulturna dediščina reke, Katalog razstave / Exhibition catalogue, 193–239, Ljubljana. GLEIRSCHER, P. 2007, Frühes Kupfer und früher Ku- pferbergbau im und um den Ostalpenraum. – V: M. Blečić, M. Črešnar, B. Hänsel, A. Hellmuth, E. Kaiser, C. Metzner-Nebelsick (ur.), Scripta praehistorica in honorem Biba Teržan, Situla 44, 93–110. GÖMÖRI, J., E. MELIS, V. KISS 2018, A cemetry of the Gáta-Wieselburg culture at the Nagycenk (Western Hungary). – Acta Archaeologica Academiae Scientiarum Hungaricae 69/1, 5–81. GUŠTIN et al. 2017 = M. Guštin, G. Tiefengraber, D. Pavlovič, M. Zorko 2017, Nova tabla pri Murski Soboti. Prazgodovina. – Arheologija na avtocestah Slovenije 52/1. HAFNER et al. 2020 = A. Hafner, M. Hinz, A. Mazurkevi- ch, E. Dolbunova, E. Pranckenaite 2020, Introduction: Neolithic and Bronze Age pile dwellings in Europe. An outstanding archaeological resource with a long research tradition and broad perspectives. – V: A. Hafner, E. Dolbunova, A. Mazurkevich, E. Pranckenaite, M. Hinz (ur.), Settling Waterscapes in Europe. The Archaeology of Neolithic & Bronze Age Pile-Dwellings, Open Series in Prehistoric Archaeology 1, 1–6. HÄNSEL, B. 1968, Beiträge zur Chronologie der mittleren Bronzezeit im Karpatenbecken. – Teil 1, Beiträge zur ur- und frühgeschichtlichen Archäologie des Mittel- meer-Kulturraumes, Universität Heidelberg. – Bonn. HARDING, A. 1995, Die Schwerter im ehemaligen Jugo- slawien. – Prähistorische Bronzefunde 4/14. HAREJ, Z. 1974, Poročilo o površinskih najdbah na koli- šču ob Partovskem kanalu I pri Igu (Bericht über die Oberflächenfunde beim Pfahlbau am Parte-Kanal I bei Ig). – Poročilo o raziskovanju neolita in eneolita v Sloveniji 3, 76–90. HAREJ, Z. 1976, Kolišče v Notranjih Goricah (Der Pfahlbau in Notranje Gorice). – Poročilo o raziskovanju paleolita, neolita in eneolita v Sloveniji 5, 85–117. HAREJ, Z. 1978, Kolišče v Partih pri Igu na Ljubljanskem barju (Der Pfahlbau in Parte bei Ig auf dem Moor von Ljubljana). – Poročilo o raziskovanju paleolita, neolita in eneolita v Sloveniji 6, 61–94. HAREJ, Z. 1980, Poročilo o zaščitnih izkopavanjih v Notranjih Goricah v letu 1979 (Bericht über die Schu- tzgrabungen in Notranje Gorice im Jahr 1979). – V: T. Bregant, M. Jerman, M. Slabe, D. Vuga (ur.), Arheološka zaščitna raziskovanja na Ljubljanskem barju v letu 1979 I, 77–105, Ljubljana. 72 Anton VELUŠČEK HAREJ, Z. 1981–1982, Kolišče v Partih pri Igu na Lju- bljanskem barju : raziskovanja 1978. in 1979. leta (Der Pfahlbau in Parte bei Ig auf dem Moor von Ljubljana : Forschungen in den Jahren 1978 und 1979). – Poročilo o raziskovanju paleolita, neolita in eneolita v Sloveniji 9–10, 31–99. HAREJ, Z. 1986, Kultura kolišč na Ljubljanskem barju (Die Kultur der Pfahlbautensiedlungen auf dem Moor von Ljubljana). – Ljubljana. HAREJ, Z. 1987, Kolišče v Partih pri Igu na Ljubljanskem barju : raziskovanja leta 1981 (Der Pfahlbau in Parti bei Ig auf dem Moor von Ljubljana : die Forschungen im Jahr 1981). – Poročilo o raziskovanju paleolita, neolita in eneolita v Sloveniji 15, 141–193. HUNDT, H. J. 1974, Donauländische Einflüsse in der frühen Bronzezeit Norditaliens. – Preistoria Alpina 10, 143–178. ISTENIČ, J. 2019, Roman military equipment from the river Ljubljanica. Typology, Chronology and Technology / Rimska vojaška oprema iz reke Ljubljanice. Arheološke in naravoslovne raziskave. – Katalogi in monografije 43. JALEN, J. 1964, Bobri. – Ponatis / Reprint, Ljubljana. KOROŠEC, J. 1955, Oris predzgodovine Ljubljane (Precis de la prehistoire de Ljubljana / Abriss der Vorgeschichte von Ljubljana). – V: I. Rakovec, S. Vilfan (ur.), Zgodo- vina Ljubljane. Prva knjiga: Geologija in arheologija, 243–329, Ljubljana. KOROŠEC, P. 1957, Keramika z licensko ornamentiko (Litzenkeramik) na Ljubljanskem barju (Litzenkeramik am Laibacher Moor : Ljubljana). – Arheološki vestnik 8, 9–25. KOROŠEC, P., J. KOROŠEC 1969, Najdbe s koliščarskih naselbin pri Igu na Ljubljanskem barju / Fundgut der Pfahlbausiedlungen bei Ig am Laibacher Moor. – Arhe- ološki katalogi Slovenije 3. KOS, J. 1978, Za stoletnico prvih arheoloških izkopavanj na Ljubljanskem barju (Zum 100. Jahrestag der ersten archäologischen Ausgrabungen der Pfahlbauten auf dem Moor von Ljubljana). – Poročilo o raziskovanju paleolita, neolita in eneolita v Sloveniji 6, 43–59. KROFLIČ, B. 2007, Kremenaste alge v usedlinah Lju- bljanskega barja (Diatoms in sediments of Ljubljansko barje). – Diplomska naloga / Diploma thesis, Oddelek za arheologijo, Filozofska fakultera Univerze v Ljubljani (neobjavljeno / unpublished). KRUH, A. 2019, Pramenasta keramika (Litzen pottery). – Doktorska disertacija / PhD thesis, Oddelek za arheologijo, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani (neobjavljeno / unpublished). LEGHISSA, E. 2015, Način okraševanja keramike ljubljan- ske kulture in pramenaste keramike – eksperimentalna arheologija / Decorating the pottery of the Ljubljana culture and the Litzen pottery – an experimental ar- chaeology case study. – Arheološki vestnik 66, 275–292. LEGHISSA, E. 2017a, Dežmanova kolišča pri Igu in njihovo mesto v pozni bakreni in zgodnji bronasti dobi 1. – Dok- torska disertacija / PhD thesis, Oddelek za arheologijo, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani (neobjavljeno / unpublished). LEGHISSA, E. 2017b, Dežmanova kolišča pri Igu in njihovo mesto v pozni bakreni in zgodnji bronasti dobi 2. – Dok- torska disertacija / PhD thesis, Oddelek za arheologijo, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani (neobjavljeno / unpublished). LEGHISSA, E. 2020, Izjemno odkritje, skrito globoko pod šoto. – V: A. Velušček (ur.), Dežela kolišč, 14–21, Ljubljana. LEGHISSA, E. 2021, Deschmann’s pile-dwelling sites near Ig and the cultural-chronological attribution of the Late Copper Age Ljubljana culture / Kulturna in časovna umestitevpoznobakrenodobne ljubljanske kulturena Dežmanovih koliščih pri Igu. – Arheološki vestnik 72, 7–51. LIPPERT, A. 1992, Der Götschenberg bei Bischofshofen. Eine ur- und frühgeschichtliche Höhensiedlung im Salzachpon- gau. – Mitteilungen der Prähistorischen Kommission der Österreichischen Akademie der Wissenschaften 27. LOŽAR, R. 1942, Stratigrafija in kronologija stavb na kolih pri Studencu (Stratigrafia e cronologia delle palafitte presso Studenec-Ig). – Glasnik muzejskega društva za Slovenijo 23, 85–94. LOŽAR, R. 1943, Šila in bodala iz stavb na kolih na Barju (Pfrieme und Dolche aus den Pfahlbauten). – Glasnik muzejskega društva za Slovenijo 24, 62–76. MELIK, A. 1927, Kolonizacija Ljubljanskega barja. – Ljubljana. MELIK, A. 1946, Ljubljansko mostiščarsko jezero in dedi- ščina po njem. – Dela I. razreda SAZU 5. – Ljubljana. MIŠKEC, A. 2009, The Augustan conquest of southeastern Alpine and western Pannonian areas: coins and hoards / Avgustejska zasedba jugovzhodnoalpskega prostora in zahodne Panonije: posamične in zakladne novčne najdbe. – Arheološki vestnik 60, 283–296. MONTAGNARI KOKELJ, M., P. VISENTINI 2023, Tracce del passato nelle grotte dal Carso triestino alle Prealpi friulane. – V: F. Cucchi, M. Montagnari Kokelj, G. Muscio, P. Visentini, L. Zini (ur.), Grotte preistoriche del Friuli Venezia Giulia, 89–127, Trieste. MONTELIUS, O. 1900, Die Chronologie der ältesten Bronzezeit in Nord-Deutschland und Skandinavien. – Braunschweig. MONTELIUS, O. 1903, Die älteren Kulturperioden im Orient und in Europa. Methode 1. – Stockholm. MÜLLNER, A. 1879, Emona. Archæologische Studien aus Krain. – Laibach. NEUMANN, D. 2009, Bemerkungen zu den Schwertern der Typenfamilie Sauerbrunn-Boiu-Keszthely. – V: J. M. Bagley, C. Eggl, D. Neumann, M. Schefzik (ur.), Alpen, Kult und Eisenzeit, Festschrift für Amei Lang zum 65. Geburtstag, Internationale Archäologie (Studia honoraria) 30, 97–114. OUT et al. 2023 = W. A. Out, K. Hänninen, M. Merela, A. Velušček, C. Vermeeren, K. Čufar 2023, Evidence of woodland management at the Eneolithic pile dwel- lings (3700–2400 BCE) in the Ljubljansko barje, Slo- venia? – Plants 12/291, 1–19. https://doi.org/10.3390/ plants12020291 PAHIČ, S. 1975, Maribor. – V: S. Gabrovec, S. Jesse, P. Petru, J. Šašel, F. Truhlar (ur.), Arheološka najdišča Slovenije, 304–305. – Ljubljana. PARZINGER, H. 1984, Die Stellung der Uferrandsiedlungen bei Ljubljana im äneolitischen und frühbronzezeitlichen Kultursystem der mittleren Donauländer (Mesto kolišč Ljubljanskega barja v eneolitiku in zgodnji bronasti dobi srednjega Podonavja). – Arheološki vestnik 35, 13–75. 73Ornamentirano bronasto bodalo z Iga iz zgodnje bronaste dobe PAVLIN, P. 2006, Srednjebronastodobni levoročni jeziča- storočajni srpi in meč iz Ljubljanice / Middle Bronze Age left-handed tanged sickles and a sword from the Ljubljanica River. – Arheološki vestnik 57, 69–83. PAVLIN, P. 2007, Bronasto bodalo z Iga / Bronze Age dagger from Ig. – V: P. Pavlin (ur.), Arheološke najdbe na znamkah Pošte Slovenije / Arcaheological finds on Pošta Slovenije stamps, 18–19, Maribor. PAVLIN, P. 2012, Neobjavljeni bronastodobni jezičastoro- čajni srpi iz Ljubljanice (Unpublished Bronze Age tanged sickles from the River Ljubljanica). – V: A. Gaspari, M. Erič (ur.) 2012, 259–268. PAVŠIČ, J. 1989, Ljubljansko barje v geoloških obdobjih (The Ljubljana Moor through geologic history). – Kulturni in naravni spomeniki Slovenije 169. – Ljubljana. PERINI, R. 1987, Scavi archeologici nella zona palafitticola di Fiavé-Carera. Parte II. Campagne 1969–1976. Resti della cultura materiale. Metallo – Osso – Litica – Legno. – Patrimonio storico e artistico del Trentino 9. PERINI, R. 1994, Scavi archeologichi nella zona palafitticola di Fiavé-Carera. Parte III. Campagne 1969–1976. Resti della cultura materiale. Ceramica. – Patrimonio storico e artistico del Trentino 10/1. PIZZIOLO, G., P. VISENTINI 2023, Le cavità del Friuli orientale frequentate in epoca preistorica e protostori- ca. – V: F. Cucchi, M. Montagnari Kokelj, G. Muscio, P. Visentini, L. Zini (ur.), Grotte preistoriche del Friuli Venezia Giulia, 106–109, Trieste. POTOČNIK, M. 1988–1989, Bakreno- in bronastodobne podvodne najdbe iz Bistre in Ljubljanice na Ljubljanskem barju (Die kupfer- und bronzezeitlichen Flussfunde aus dem Bach Bistra und dem Fluss Ljubljanica im Gebiet von Ljubljansko barje). – Arheološki vestnik 39–40, 387–400. SACKEN, Freiherr von E. 1876, Der Pfahlbau im Laibacher Moore. – Mittheilungen der K. K. Central-Commission zur Erforschung und Erhaltung der Kunst- und historischen Denkmale 2, Neue Folge, 24–34. SAKARA SUČEVIĆ, M. 2008, Tri prazgodovinske naselbine na slovenski obali. Revizija izkopanega gradiva s Sermina, Kaštelirja nad Kortami in iz Pirana (Three prehistoric settlements from the Slovenian coast. Revision of exca- vated material from Sermin, Kaštelir nad Kortami and Piran). – Annales 18/2, 439–454. SALZANI, L., N. MARTINELLI, P. BELLINTANI 1996, La palafitta di Canàr di S. Pietro Polesine (Rovigo). – V: D. Cocchi Genick (ur.), L’antica età del bronzo in Italia, Atti del Congresso di Viareggio, 9–12 Gennaio 1995, 281–290. – Firenze. SAMONIG, B. 2003, Studien zur Pfahlbauforschung in Österreich. Materialien II. Die Pfahlbaustation des Ke- utschacher Sees. – Mittheilungen der Prähistorischen Kommission 51. SCHMID, W. 1910, Archäologischer Bericht aus Krain. – Jahrbuch für Altertumskunde 4, 90a–110b. SHAKESPEARE, W. 1973, Hamlet. – Knjižnica Kondor 5 (prevod / translation O. Župančič). – Ljubljana. SMOLE, M. 1983, Dežmanovi zapisi o odkrivanju mostišč na Ljubljanskem barju. – Poročilo o raziskovanju paleolita, neolita in eneolita v Sloveniji 11, 143–170. ŠINKOVEC, I. 1995, Katalog posameznih kovinskih najdb bakrene in bronaste dobe / Catalogue of Individual Metal Finds from the Eneolithic and Bronze Ages. – V: B. Teržan (ur.), Depojske in posamezne kovinske najdbe bakrene in bronaste dobe na Slovenskem I / Hoards and Individual Metal Finds from the Eneolithic and Bronze Ages in Slovenia I, Katalogi in monografije 29, 29–127. ŠINKOVEC, I. 1996, Posamezne kovinske najdbe bakrene in bronaste dobe / Individual Metal Finds from the Eneolithic and Bronze Ages. – V: B. Teržan (ur.), Depoj- ske in posamezne kovinske najdbe bakrene in bronaste dobe na Slovenskem II / Hoards and Individual Metal Finds from the Eneolithic and Bronze Ages in Slovenia II, Katalogi in monografije 30, 125–163. ŠINKOVEC, I. 2012, Kolišče na Špici (Pile-dwelling site at Špica in Ljubljana). – V: A. Gaspari, M. Erič (ur.) 2012, 251–258. ŠKVOR JERNEJČIČ, B. 2020, The Earliest Cremation Burials in the South-Eastern Alpine Region from the Middle Bronze Age. Signs of Intercultural Connections with the Northern Carpathian Basin. – Praehistorische Zeitschrift 95/2, 447–490. ŠMID, W. 1909, Die Bronzezeit in Krain. – Carniola 2, 112–139. ŠPRAJC, I. 1982, O razmerju med arheologijo in etnologijo. – Knjižnica Glasnika Slovenskega etnološkega društva 5. TANCIK, R. 1965, Pedološke značilnosti Ljubljanskega barja (Pedological features of the Ljubljana moor). – Geologija 8, 58–79. TERŽAN, B. 1983, Das Pohorje – ein vorgeschichtliches Erzrevir? (Pohorje – prazgodovinski rudarski revir?). – Arheološki vestnik 34, 51–84. TERŽAN, B. 1987, Obredi in verovanje / Rituals and Religion. – V: N. Trampuž Orel, B. Teržan, D. Svoljšak (ur.), Bronasta doba na Slovenskem. 18.–8. st. pr.n.š., Katalog razstave / Exhibition catalogue, 65–78, Ljubljana. TERŽAN, B. 1996, Sklepna beseda / Conclusion. – V: B. Teržan (ur.), Depojske in posamezne kovinske najdbe bakrene in bronaste dobe na Slovenskem II / Hoards and Individual Metal Finds from the Eneolithic and Bronze Ages in Slovenia II, Katalogi in monografije 30, 243–258. TERŽAN, B. 2002, Kronološki oris / Chronological outline. – V: D. Svoljšak, A. Pogačnik, Tolmin, prazgodovinsko grobišče II – razprave / Tolmin, The prehistoric cemetry II – treaties, Katalogi in monografije 35, 85–102. TERŽAN, B., M. ČREŠNAR, B. MUŠIČ 2012, Pogledi v preteklost: Poštela – “staro mesto” na obronkih Pohorja in njegova okolica. O arheoloških raziskavah. – Dialogi 1–2, 17–58. TRAMPUŽ OREL, N. 2009, Najstarejši kovinski izdelki iz Ljubljanice – arheometalurški pregled. – V: P. Turk, J. Istenič, T. Knific, T. Nabergoj (ur.), Ljubljanica – kulturna dediščina reke, Katalog razstave / Exhibition catalogue, 58–61, Ljubljana. TRAMPUŽ OREL, N., D. J. HEATH 2008, Copper finds from the Ljubljansko barje (Ljubljana Moor) – a contribution to the study of prehistoric metallurgy / Bakrene najdbe z Ljubljanskega barja – prispevek k študijam prazgo- dovinske metalurgije. – Arheološki vestnik 59, 17–29. TURK, I. 2004, Kratka zgodovina raziskav mezolitika v Sloveniji / Brief History of Research of the Mesolithic in Slovenia. – V: I. Turk (ur.), Viktorjev spodmol in / and Mala Triglavca, Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 9, 15–20. https://doi.org/10.3986/9789610503293 74 Anton VELUŠČEK TURK, J., A. VELUŠČEK 2013, Multidisciplinary inve- stigations of the pile-dwellings at Ljubljansko barje (Slovenia). – Quaternary international 294, 183–189. TURK, M. 2022, Mezolitik Slovenije / The Mesolithic in Slovenia. – Prilozi instituta za arheologiju u Zagrebu 39/1, 39–80. TURK, P. 2007, Bronasti polnoročajni meč iz Jabelj v osrednji Sloveniji / A Bronze Solid-Hilted Sword from Jablje in Central Slovenia. – V: M. Blečić, M. Črešnar, B. Hänsel, A. Hellmuth, E. Kaiser, C. Metzner-Nebelsick (ur.), Scripta praehistorica in honorem Biba Teržan, Situla 44, 209–229. TURK, P. 2020, Muzejska pota koliščarskih najdb in odkritje prazgodovine v deželi Kranjski. – V: A. Velušček (ur.), Dežela kolišč, 100–105, Ljubljana. TURK, P., A. GASPARI 2009, Darovi bogovom. – V: P. Turk, J. Istenič, T. Knific, T. Nabergoj (ur.), Ljubljanica – kulturna dediščina reke, Katalog razstave / Exhibition catalogue, 62–67, Ljubljana. TURK, P., V. SVETLIČIČ 2022, 5.2.2 Bronasta doba. – V: T. Peter, V. Svetličič, D. Pavlovič, Dragomelj, Arheologija na avtocestah Slovenije 106, 49–113. TURK, P., M. TURK 2019, Najstarejše zgodbe s stičišča svetov. – Katalog razstave / Exhibition catalogue. – Ljubljana. URBAN, T. 1993, Studien zur mittleren Bronzezeit in Norditalien. Text. – Universitätsforschungen zur Prä- historischen Archäologie aus dem Seminar für Ur- und Frühgeschichte der Freien Universität Berlin 14/1. VELUŠČEK, A. 1997, Metodologija naselbinskih raziskovanj na barjanskih tleh 1. – Magistrsko delo / Master‘s thesis, Oddelek za arheologijo, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani (neobjavljeno / unpublished). VELUŠČEK, A. 1998, Presentazione del pugnale rinvenuto nella Grotta Andreolotti (6072 VG). – Progressione. Attività e riflessioni della Commissione Grotte „E. Bo- egan“ 39, 8–10. VELUŠČEK, A. 2007, Figuralna vaza s kolišča pri Igu, Ljubljansko barje, Slovenija (The figural vase from the pile-dwelling near Ig, Ljubljansko barje, Slovenia). – V: M. Blečić, M. Črešnar, B. Hänsel, A. Hellmuth, E. Kaiser, C. Metzner-Nebelsick (ur.), Scripta praehistorica in honorem Biba Teržan, Situla 44, 151–168. VELUŠČEK, A. 2008, Doneski k raziskovanju metalurške dejavnosti na Ljubljanskem barju / Contributions to research on metalworking in Ljubljansko barje. – Prilozi instituta za arheologiju u Zagrebu 25, 33–46. VELUŠČEK, A. 2013, Datiranje arheološkega najdišča Maharski prekop na Ljubljanskem barju / Dating of the archaeological site Maharski prekop at the Ljubljansko barje. – Arheološki vestnik 64, 367–396. VELUŠČEK, A. 2015, Lo stato attuale di conservazione delle palafitte nel Ljubljansko barje, Slovenia. – V: H. Brem (ur.), Monitoring et mesures de protection pour la sauvegarde des palafittes préhistoriques autour des Alpes, Archéologie & érosion 3, 191–197. VELUŠČEK, A. (ur.) 2004, Hočevarica.Eeneolitsko kolišče na Ljubljanskem barju / Hočevarica. An eneolithic pile dwelling in the Ljubljansko barje. – Opera Instituti archaeologici Sloveniae 8. https://doi.org/10.3986/9789612545055 VELUŠČEK, A., K. ČUFAR 2003, Založnica pri Kamniku pod Krimom na Ljubljanskem barju : naselbina kulture Somogyvár-Vinkovci / Založnica near Kamnik pod Krimom on the Ljubljansko barje (Ljubljana Moor) : a settlement of the Somogyvár-Vinkovci Culture. – Ar- heološki vestnik 54, 123–158. VELUŠČEK, A., K. ČUFAR 2008, Novoopredeljeni najdišči keramike z brazdastim vrezom na Ljubljanskem barju / Newly determined sites with pottery with furrowed incisions from the Ljubljansko barje. – Arheološki vestnik 59, 31–48. VELUŠČEK, A., K. ČUFAR, T. LEVANIČ 2000, Parte-Iščica, arheološke in dendrokronološke raziskave (Parte-Iščica, archaeological and dendrochronological investigations). – Arheološki vestnik 51, 83–107. VELUŠČEK, A., T. GREIF 1998, Talilnik in livarski kalup z Maharskega prekopa na Ljubljanskem barju (Crucible and casting mould from Maharski prekop on the Ljubl- jana moor). – Arheološki vestnik 49, 31–53. VELUŠČEK, A., B. TOŠKAN, K. ČUFAR 2011, Zaton kolišč na Ljubljanskem barju / The decline of pile-dwellings at Ljubljansko barje. – Arheološki vestnik 62, 51–82. VELUŠČEK et al. 2023 = A. Velušček, M. Horjak Šuštaršič, T. Tolar, B. Toškan, M. Merela, K. Čufar 2023, Verd – novoodkrito kolišče iz 5. tisočletja pr. Kr. na Ljubljanskem barju / Verd – newly discovered pile-dwelling from the 5th millennium BC in Ljubljansko barje, Slovenia. – Les/ Wood 72/2, 17–36. VERBIČ, T., A. HORVAT 2009, Geologija Ljubljanskega barja. – V: P. Turk, J. Istenič, T. Knific, T. Nabergoj (ur.), Ljubljanica – kulturna dediščina reke, Katalog razstave / Exhibition catalogue, 13–19. – Ljubljana. VUGA, D. 1970, Ig, Partovski graben. – Varstvo spome- nikov 15, 142. VUGA, D. 1977, Ig (Studenec). – Varstvo spomenikov 21, 165–166. VUGA, D. 1980a, Železnodobna najdišča Ljubljanskega barja (Iron Age Sites in the Ljubljansko barje (Marshland) Basin). – V: P. Petru, T. Knez (ur.), Zbornik posvečen Stanetu Gabrovcu ob šestdesetletnici, Situla 20/21, 199–210. VUGA, D. 1980b, Topografski izsledki na Ljubljanskem barju v letu 1979 (Topographische Ermittlungen auf dem Moor von Ljubljana im Jahr 1979). – V: T. Bregant, M. Jerman, M. Slabe, D. Vuga (ur.), Arheološka zaščit- na raziskovanja na Ljubljanskem barju v letu 1979 I, 129–137. – Ljubljana. VUGA, D. 1981a, Goričica pod Krimom. – Varstvo spome- nikov 23, 198. VUGA, D. 1981b, Iška Loka. – Varstvo spomenikov 23, 199–200. VUGA, D. 1982, Ljubljansko barje v arheoloških obdobjih. – Kulturni in naravni spomeniki Slovenije 118. 75A Bronze Ornamented Dagger from Ig from the Early Bronze Age A Bronze Ornamented Dagger from Ig from the Early Bronze Age Translation Significant prehistoric archaeological finds from the Ljubljansko barje kept in the collections of the National Museum of Slovenia merit special atten- tion. In addition to, e.g., the anthropomorphic vessel,1 the ornamented bronze triangular dagger or the dagger with a semicircular hilt plate certainly belongs among them.2 Since its discovery in 1876, the bronze dag- ger has been the subject of lively considerations. In the marshy environment near the village of Studenec (Ger. Brunndorf), the present-day settle- ment of Ig, it was found by Karel Dežman (Ger. Deschmann), when he excavated the remains of prehistoric pile-dwellings (Fig. 1; 3). It soon found its place in the famous works of Robert Munro3 and Oscar Montelius.4 A writer and priest Janez Jalen provided for its literary immortality in the popular trilogy Bobri (Beavers).5 In 1985, the dagger was stolen from the museum, but after 33 years Interpol tracked it down at an auction in England. The vast documentation proved that it belonged to the National Museum of Slovenia. In 2018, it was thus returned and is today again on display as part of the permanent exhibition.6 Even though the precise circumstances of the find from the Barje are not known,7 the expert papers still guess about them. The roughly adopted thesis says that the dagger was found lying in the marshy environment over the pile-dwelling cultural layer, which led to the conclusion that this is probably a stray marsh find.8 Based on this assumption, vari- ous interpretations emerged saying that either the item had strayed totally accidentally to the area of the former pile-dwelling settlement – was lost9 – or this is a find resulting from well-thought-out ritual 1 Velušček 2007. 2 See Ložar 1943, 71–75; Gabrovec 1971, 88; Vuga 1982, Fig. 14; Pavlin 2007, 19; Šinkovec 1995, 99; 1996, 142. 3 The Lake-Dwellings of Europe from 1890 (after Mon- telius 1900, 233). 4 Montelius 1900, 128–131, Fig. 318; 1903, Fig. 85. 5 Jalen 1964, 53–54. 6 P. Turk, M. Turk 2019, 177; P. Turk 2020, 104. 7 E.g. Gabrovec 1971, 88. 8 E.g. Šinkovec 1995, 99; Gaspari 2002, 39; 2004, 41; P. Turk, M. Turk 2019, 177, 183; P. Turk 2020, 104. 9 Pavlin 2007; cf. Vuga 1982; Šinkovec 1996, 125, 161–162. practices in the water or marshy environment,10 or in the spot of a several centuries abandoned settlement or pile-dwelling settlement.11 On the other hand, those authors who display scepticism towards such explanations and do not completely rule out the possibility that it could be a find which was – perchance completely ac- cidentally – deposited in a settlement are in the minority.12 Since the circumstances of the discovery of the bronze dagger from Ig13 are very blurred, yet conclusions are still drawn on this basis about the status and from it about the significance, it seems sensible to evaluate anew and, above all, critically those sources which directly or indirectly lift the veil of mystery about the time, place, and wider context of the discovery and present potential new findings, which is the content of this contribution. DAGGER The dagger with a semicircular hilt plate from Ig is 20.6 cm long (Fig. 2). It is the widest, 5.8 cm, at the hilt plate, which is semicircular in shape and has six rivets. It arches slightly at the transi- tion into the blade of rhombic cross-section. The ornament of incised lines, hanging triangles, and semicircles continues from the hilt plate to the blade. According to the metal analysis (SAM), it is made of bronze in which copper, with more than 81%, and tin, with slightly less than 9%, 10 E.g. Šinkovec 1996; Teržan 1996; Gaspari 2004, 41; Pavlin 2007, 19; P. Turk 2007, 215; P. Turk, M. Turk 2019, 183; cf. Gabrovec 1983, 40; Dular 1987, 84. 11 E.g. Vuga 1982, 20–21; Gaspari 2014, 74; P. Turk, M. Turk 2019, 172. 12 Korošec 1955, 266; Velušček 2008, 35; cf. Dular 1999, 84. 13 The simple formulation ‘a dagger from Ig’ is used according to Gabrovec (1971, 88) and other authors (e.g. Šinkovec 1996, 142; P. Turk, M. Turk 2019, 177), even though the dagger was actually found in the marshy land north of the settlement of Ig. 76 Anton VELUŠČEK prevail. Somewhat less tin (–8%) was found in the analysed rivet.14 Stane Gabrovec15 dates the bronze find to the end of the Early Bronze Age, into the BA A2 stage, which more or less matches the opinion of other researchers.16 A slightly wider dating from BA A2 to B1 stages (17th–16th century BC) is suggested in the expert articles by Peter Turk.17 The dagger was discovered in 1876 in the area of the IInd (Dežman’s) pile-dwelling (Fig. 3). A shorter report from the second excavation sea- son lasting from July to October 1876 testifies to this fact18: ‘Bronzeobjecte19 sind bisher sehr spärlich vorgekommen. In Ganzen wurden deren nur 12 Stück gefunden: … e) ein 20 Cm. Langer, mit beiderseitiger Ciselirung in Strichen, Paralel- lellinien und Halbkreisen schön verzierter Dolch mit 6 anstehenden Nieten zur Befestigung an die Handhabe, unstreitig das schönste Kunstobject der bisherigen Funde;...’.20 The so-called IInd pile-dwelling settlement was excavated by Dežman in 1876 and later again in 1877 (Fig. 3). He marked it as the main pile- dwelling (in the original der Hauptpfahlbau).21 It probably acquired its adjective due to rich finds and a larger number of stilts which were thicker and more densely set. Certain authors believe that there are no data connected to the discovery of the ornamented dagger,22 or that the find was discovered in settle- ment 2, but without the accompanying pottery material.23 Others cite very important stratigraphic data but which differ from one another. According to one interpretation, the dagger was supposedly found without other objects approximately 1m 14 Šinkovec 1995, 99; P. Turk, M. Turk 2019, 177; P. Turk 2020, 104. 15 Gabrovec 1983, 31–32. 16 E.g. Hänsel 1968, 36, 43; Šinkovec 1995, 99; 1996, 142; Pavlin 2006; P. Turk 2007. 17 P. Turk, M. Turk 2019, 177; P. Turk 2020, 104. 18 Kos 1978, 53. 19 It can be discerned from the entirety of Dežman’s text that his expression ‘Bronzeobjecte’ marks all metal finds, both copper and bronze, from the first two excava- tion years (Deschmann 1876, 474–475; cf. Deschmann 1875, 280; for the commentary about the denomination of the metal see Korošec 1955, 257). 20 Deschmann 1876, 474. 21 Deschmann 1878, 4; Leghissa 2021, 12. For remarks on the location of the main pile-dwelling see Ložar 1942, 89. 22 Ložar 1943, 67; Gabrovec 1971, 88. 23 Gabrovec 1983, 31. above settlement finds.24 According to another,25 which also places the dagger above the Eneolithic cultural layer and for which it is immediately clear that it is only conjecture, its stratigraphic position is comparable to the position of the bronze short sword half a metre above the pile-dwelling settle- ment remains, dated most probably to the beginning of the Urnfield culture,26 which was discovered in 1875 at the Ist pile-dwelling in Ig (Fig. 3).27 Eduard von Sacken, who was the first to publish the tanged sword,28 states for the metal finds from the Ist pile-dwelling,29 among which, in addition to the sword, the copper30 dagger,31 a whole bronze pin with a profiled biconical head (Fig. 3)32, and a fragmented bronze pin with a trumpet-shaped terminal (Fig. 3: 5)33, are also deemed interesting, that metal finds together with other pile-dwelling remains originate from a unified layer under the peat and are thus important for determining the age of the settlement.34 24 Šinkovec 1995, 99; Pavlin 2007, 19; cf. Gaspari 2004, 41. 25 See P. Turk, M. Turk 2019, 177, 183; P. Turk 2020, 104. 26 For the dating of the short sword cf. Dular 1974, 15; Gabrovec 1983, 46; Harding 1995, 30; Šinkovec 1995, 103–104; P. Turk 2007, 215; P. Turk, M. Turk 2019, 183, Fig. 230. 27 Deschmann 1875, 280. 28 Sacken 1876, 29, Pl. 1: 21. 29 Metal objects found in 1875 during the excavation of the so-called Ist pile-dwelling are listed by Dežman: ‘ein gut erhaltenes dolchartiges Schwert in der bekannten Schilf- form, ein roh gearbeitetes an der Rändern gehämmertes, wahrscheinlich durch Umguss von Bronce hervorgebrachtes Messer, eine ganze mit einem Knopf versehne, eine abgebro- chene Haarnadel…’ (Deschmann 1875, 280), which are later adopted and supplemented by other authors, e.g. Sacken 1876, 28–29, Pl. 1: 21–23 and Vuga 1980a, 201, 206, Fig. 1: 17; 2: 5, who are also the first to publish the finds from the Bronze and Iron Ages. 30 ‘… von kupferreicherer Legirung als die ersteren’ (Sacken 1876, 29; cf. Korošec 1955, 257). 31 Sacken 1876, 29, Pl. 1: 23. Rajko Ložar (1943, 66–71) rendered this and other comparable finds as daggers, which was then established in the modern sources (e.g. Korošec 1955, 257; Dimitrijević 1979, 321). However, it is true that ever since its discovery, different interpretations have occurred which, according to the interpretation, completely change the function and meaning of the find (a few examples: Deschmann 1875, 280: knife; Sacken 1876, 29: knife or dagger; Müllner 1879, 141: spear point; Ložar 1943, 66–71: dagger; P. Turk, M. Turk 2019, 156, Fig. 198: spear point or dagger). 32 Sacken 1876, 29, Pl. 1: 22. 33 Sacken 1876, 29; Vuga 1980a, 201, footnote 6, Fig. 2: 5. 34 Sacken 1876, 28. 77A Bronze Ornamented Dagger from Ig from the Early Bronze Age Alfons Müllner, to whom Turk apparently refers,35 cites the data about the find of a short sword that it was found ‘einen halben Meter höher im Moore, als die Kupfer- und Knochengeräthe’.36 It is interesting that a detailed clarification of the circumstances is presented solely for the tanged sword, since on the same page where he describes both the sword and the ornamented dagger with the hilt plate, Müllner37 does not provide the equivalent or comparable stratigraphic data for the dagger. Hence, it is interesting that he introduces the prominent bronze objects into the text with the following words: ‘Auch unser Pfahlbau lieferte bisher ein paar Fundstücke aus Bronze, zwar merk- würdigerweise sind beide Waffen’,38 the chronologi- cal significance of which becomes clearer on the level of the entire chapter, in which he does not distinguish the bronze items from general finds from the pile-dwelling settlement.39 Dežman thinks similarly, yet chronologically and developmentally differently. Based on the finds from the same research area which are made of differ- ent materials (stone, copper, and bronze) and due to a great number of bones and kitchen remains, he concludes that this is the proof of the several centuries long lifetime of the pile-dwelling.40 He explains artefacts made of different raw materials developmentally: in the beginning, the use of stone prevailed, then there was copper,41 followed by bronze and iron, and, as he emphasises, the latter was not found at the pile-dwelling.42 It appears important that Walter Šmid (also Schmid)43 highlighted that there is no patina on the metal finds from pile-dwellings near Studenec. Sacken44 and Dežman45 before him noticed the same. If Sacken writes about artefacts and pro- 35 P. Turk, M. Turk 2019; P. Turk 2020. 36 Müllner 1879, 147. 37 Müllner 1879, 147. 38 Müllner 1879, 147. 39 See Müllner 1879, 136–154. 40 Deschmann 1876, 484. 41 ‘In den meisten dieser Werkzeuge spricht sich der Uebergang aus der Stein- in die Bronzezeit aus, namentlich repräsentiren die Objecte a c d h (copper finds are enumer- ated; the author’s note) sozusagen die ersten Anfänge in der Bearbeitung des Metalls’ (Deschmann 1876, 474). 42 Deschmann 1876, 474. 43 Šmid 1909, 118. 44 Sacken 1876, 29. 45 Deschmann 1876, 475; 1878, 7. cesses unfolding ‘besonders unter Torf’,46 Šmid47 offers the explanation for this phenomenon that the absence of patina is the consequence of the effects of humic acid, which is found primarily in peat.48 This allows for the conclusion that he mistakenly places all pile-dwelling finds, includ- ing those made of copper and bronze, into the peat layer without exceptions.49 Since we know that near Ig the latter stratigraphically covers the layer with pile-dwelling finds and is therefore chronologically younger,50 the origin of thinking that the dagger was found in peat, approximately 1m above the cultural layer, could be sought in the partly adjusted understanding of stratigraphic relationships.51 Litzen pottery and dagger In recent years, the belief that in 1876 Dežman was researching the area in the marshy land north of the Ig settlement, including the area east of Partovski jarek 1, which was recently graphically nicely illustrated by Elena Leghissa52 and which is recognised as the central part of the location of the IInd pile-dwelling (Fig. 3), has become fully established. Even more solidly anchored is the thesis that the majority of finds from the area of the IInd pile-dwelling belong approximately to the mid- 3rd millennium BC.53 Exceptions, which are sig- nificantly younger, are few. Among them,54 in addition to the triangular dagger, we can include the pottery fragments with the so-called Litzen 46 Sacken 1876, 29. 47 ‘An den Bronzeobjekten von Brunndorf hat sich keine Patina angelegt, da die im Moorboden vorhandene Humussäure die Patinabildung verhindert hat’ (Šmid 1909, 118). 48 Tancik 1965, 67; Kroflič 2007, 7; De Melo et al. 2016, 967–968. 49 Cf. Schmid 1910, 93a. 50 E.g. Ložar 1942, 86. 51 E.g. Šinkovec 1995, 99; Gaspari 2002, 39; Pavlin 2007, 19. 52 Leghissa 2015, Fig. 1; 2021, Fig. 1; cf. Bregant 1964–1965, 180; Harej 1974, 76; Vuga 1982, 7; Velušček 1997, 20. 53 See Leghissa 2017a; 2017b; 2021. 54 These do not include cups (Leghissa 2017b, Pl. 127: 1–3), which are attributed to the influence of the Únětice culture (e.g. Gabrovec 1983, 33–34, Fig. 1: 7), since they are, as shown by Elena Leghissa (2017a, 188–189), un- doubtedly much older. 78 Anton VELUŠČEK decoration,55 the general consensus on which was that it lacked known findspot data.56 That this is not entirely true is revealed by the findings of the research performed by Elena Leghissa, who finds that all pottery found in 1876 and 1877 and ornamented with cord impressions (in the original schnurförmige Eindrücke)57 can be attributed to the IInd pile-dwelling, to which three fragments of vessels with Litzen decoration also belong. As an additional argument, they all display the mark X, which is presumed to mostly denote vessels found in 1877 and in all probability originating from the IInd pile-dwelling.58 The thesis is supported by a smaller pottery fragment on which a motif of a strap is less carefully made ‘with the technique of the wrapped-around cord’ (Fig. 4),59 which was collected as a surface find in 1970 in the area of the IInd pile-dwelling site along Partovski jarek 1 (Fig. 3).60 At an archaeological site, the presence of pot- tery is usually considered an indicator of the existence of either a settlement61 or a cemetery (grave), which generally cannot be expected on a marshland62 approx. 450 m from the edge of the dryland fan. If we also consider the explanations about the occurrence of pottery finds in indi- vidual sections of the Ljubljanica (Fig. 1),63 we cannot be far from the idea that fragments from the surroundings of Ig can be discussed as stray 55 E.g. Korošec 1957, Pl. 1: 1–3; Korošec, Korošec 1969, Pl. 7: 10a,b; 54: 14; 55: 11; 56: 6; 118: 7; 119: 3; Gabrovec 1983, Pl. 1: 1–2; Dular 1999, Fig. 2: 2–3; Leghissa 2017b, Pl. 43: 5; 128: 1–2; P. Turk, M. Turk 2019, Fig. 215. 56 E.g. Gabrovec 1983, 24–25; Dular 1999, 84. 57 After Leghissa 2021, 12; see also Deschmann 1876, 478; 1878, 4. 58 Leghissa 2017a, 58–61, 78–79; 2017b, 43, 128, Pl. 43: 5; 128: 1,2; cf. Leghissa 2021, 12. 59 From the drawing of the artefact, we conclude that the ornament is made by impressing a twisted cord (Harej 1974, Pl. 6: 8; cf. Črešnar 2010, Fig. 2: D). Simultaneously, we warn about the very questionable orientation of the drawing of the approx. 3 cm big fragment, on which the band with impressions runs horizontally, while the cord impressions are directed to the right. 60 Harej 1974, 76, 89, Pl. 6: 8. 61 Cf. Gabrovec 1983, 24. 62 In the area of the IInd pile-dwelling site there was definitely a succession of the lacustrine ecosystem, where, due to the deposition of particles and sedimentation of a part of its own organic production, the march and peat bog started growing (see e.g. Kroflič 2007; Achino 2022, 8–12). 63 See e.g. Gaspari 2012, 181–185, Pl. 1: 3–7; 2: 8,10–12; Erjavec, Gaspari 2012, 269–277, Pl. 1–3; Istenič 2019, 223–229. marsh finds and explained as the consequence of ‘a different, unusual activity of Bronze Age people at long-abandoned places’.64 We cannot forget that the well-known grave from Vrhnika (Fig. 1), from which pottery vessels are also known,65 is supposed to be a depot or it is unlikely that these are simultaneously deposited finds.66 Hence, when searching for the status of the dag- ger, it is the finds of pottery with Litzen decoration that are very important. It seems that they have not yet revealed everything they could. Thus, they are worthy of more detailed study. It is Leghissa67 who has been dealing with them the most of late, and it was she who presented the pottery from Dežman’s excavations from the National Museum of Slovenia for the first time with quality drawings. Furthermore, she showed experimentally that the Litzen decoration was supposed to be made with impressions of twisted double cord.68 Leghissa recognised the use of the ornamental technique of impressing double twisted cord on four pottery fragments.69 She found very convincing analogies for the bi-handled vessel70 originating from the Ist pile-dwelling site71 in the culture of Corded Ware pottery,72 which then excludes it from further discussion within the Early Bronze Age issue. The situation is different with the rest of the fragments, which are indeed discussed differently but they all most probably originate from the IInd pile-dwelling site. Paola Korošec73, within the cluster of pottery with ‘Litzen ornamentation’, mentions three fragments from Ig, and Gabrovec74 only two. Janez Dular75 believes that ‘Von der Litzenkeramik von Ljubljansko barje sind nur einige Stücke bekannt’, yet he publishes the same two fragments from the area of Ig as Gabrovec. 64 P. Turk, M. Turk 2019, 172. 65 Gabrovec 1983, Pl. 2: 1–4. 66 P. Turk 2007, 215–216; Škvor Jernejčič 2020, 479–480. 67 Leghissa 2015; 2017a; 2017b. 68 Leghissa 2015, 291; cf. Kruh 2019, 47–49. 69 Leghissa 2017a, 85; 2017b, Pl. 43: 5; 65: 1; 128: 1–2; cf. Korošec, Korošec 1969, Pl. 7: 10a,b; 54: 14; 55: 11; 56: 6. 70 Leghissa 2015, Fig. 1: 10; Korošec, Korošec 1969, Pl. 7: 10a,b. 71 Sacken 1876, Taf. 2: 1; Leghissa 2017a, 125. 72 Leghissa 2017a, 125–128. 73 Korošec 1957, Pl. 1: 1–3. 74 Gabrovec 1983, Pl. 1: 1–2; cf. Korošec, Korošec 1969, Pl. 54: 14; 55: 11. 75 Dular 1999, 84, Fig. 2: 2–3. 79A Bronze Ornamented Dagger from Ig from the Early Bronze Age Leghissa76 assigns two fragments into the Early Bronze Age. For the fragment she believes to be a two-handled globular vessel with a funnel-shaped neck,77 she finds analogies in the Eneolithic culture of Corded Ware pottery. In general, from the set of pottery finds from the IInd pile-dwelling site, she recognises elements connected to the tradition of the cultures of Corded Ware and Globular Amphora, but only in the forms of the above-mentioned vessels and in the position of the decoration on part of the shoulder, and not in the execution of the corded ornament, since the decoration of impressing cord coiled on a flat object distinctly prevails at this pile-dwelling site.78 Ana Kruh is of a different opinion. She believes that the ornament on the mentioned fragment was made by impressing a thicker cord, in which imprints are directed to the left, and that is why she assigns the vessel to the Kisapostag culture, in its earlier regional horizon of Nova tabla I.79 In fact, the presence of finds from the Kisapostag culture at the Ljubljansko barje is stressed for the first time at Mali Otavnik (Fig. 1).80 While the site of Blatna Brezovica-Zornica (Fig. 1) is assigned to its earlier horizon,81 Mali Otavnik, based on the larger number of finds, can assume a more intensive settlement in the later horizon of Nova tabla II.82 Furthermore, within the later horizon of finds from Mali Otavnik, an ornament made in the manner of Litzen pottery by imprinting a double coiled cord on dishes of similar forms as are known in the Kisapostag culture,83 which indicates the introduction of novelties in the making of the ornament which later becomes characteristic for the Litzen pottery.84 For the Ljubljansko barje, coarse pottery with brushed or/and combed85 ornament that can 76 Leghissa 2017a, 86. 77 Leghissa 2017a, 86, 128–130; 2017b, Pl. 43: 5; see also Gabrovec 1983, Pl. 1: 2; Dular 1999, Fig. 2: 3. 78 After Leghissa 2017a, 266–267; 2021, 15, 17. 79 Kruh 2019, 187. 80 Črešnar 2010. 81 Kruh 2019, 184–188. 82 Kruh 2019, 189–213. 83 Matija Črešnar (2010, 133) calls three bowls globular bowls and is of the opposite opinion from Andrej Gaspari and Ana Kruh (see Gaspari 2008, 62, Pl. 2: 3,4; 12: 1; Kruh 2019, 215, Fig. 57). In his opinion, the ornament is made in the Kisapostag culture manner, while the vessels shape is from the circle of the Litzen pottery. 84 Kruh 2019, 215. 85 Since there is much inconsistency in sources regard- ing the use of the terms brushing and combing, and since primarily be found on pots with a funnel-shaped neck is characteristic for the early period of the Bronze Age settlement. Here, we will only men- tion the pots from the sites of Mali Otavnik86 and Blatna Brezovica-Zornica.87 Prior to the discovery of Mali Otavnik in 2006,88 the most noted pieces of Litzen pottery were a bowl fragment from Ig89 and mainly a bowl from Notranje Gorice (Fig. 1).90 For them, there is no doubt that they belong to the earlier part of the Bronze Age.91 Ana Kruh92, hesitantly due to the poorer il- lustrativeness of the preserved piece, assigns the fragment from Ig to the S1 type of bowls. The fact that they belong to this type of bowls is the decisive fact that on the apparently funnel-shaped neck93 there are two bands in the shape of an un- dulating line made by imprinting a double coiled cord, which is typical for the Litzen pottery, both in the execution of the ornament and the motif.94 The motif of an undulating line or a zigzag95 fre- quently appears on the vessels from Prekmurje, in Styria, Dolenjska, and in the northern part of the Croatian territory between the Sava and the Drava. It is connected with individual identically ornamented pottery vessels discovered in the area of Transdanubia and Slavonija, of which the same can be said for the vessel from Ig. Ana Kruh96 assigns the bowl from Notranje Gorice to the S2 type, for which conical vessels with a funnel-shaped, everted, possibly slightly arched neck and a flat bottom are characteristic. Their typical feature is a band-shaped handle connecting the shoulder with the middle of the neck. The vessel’s neck is ornamented with, most frequently, three but possibly also four horizon- tal bands made of parallel cord imprints. One or they are often interchanged, while in general both methods appear on pottery from the same sites (e.g. Harej 1976, 95; 1981–1982, 44; 1986, 100; Kruh 2019, 159, 193, 195; Leghissa 2021, 12), they are not distinguished in meaning in this article. 86 Gaspari 2008, e.g. Pl. 4: 1–5; 5: 1–4,6–8; 6: 1–4; 7: 1–4. 87 Dirjec 1991, e.g. Pl. 1: 1; 2: 1,2; 3: 1–4. 88 Gaspari 2008. 89 E.g. Dular 1999, Fig. 2: 2. 90 E.g. Dular 1999, Fig. 2: 1. 91 E.g. Gabrovec 1983, 26; Dular 1999, 84. 92 Kruh 2019, 38, Fig. 16: 10. 93 Cf. drawings of the find in Dular 1999, Fig. 2: 2, and Leghissa 2017b, Pl. 128: 1. 94 Kruh 2019, 49. 95 After Kruh 2019, 49, 50. 96 Kruh 2019, 38. 80 Anton VELUŠČEK more vertical bands can frequently also be found on the handle. The peculiarity of the bowl from Notranje Gorice is a tiny handle or a horizontally perforated knob at the transition from the neck to the shoulder on the bowl, which is defined as a typical element of the S1 type of bowls. Bowls of S2 type97 are present at sites in Lower Austria, Burgenland, and Slavonija. Individual vessels are also found in Transdanubia, central Bosnia, and also at the Ljubljansko barje. Important and nearby analogies for the Litzen decoration in finds from the Ljubljansko barje are found at the site of Loke 2 near Družinska vas, where both the motif of the undulating line and of parallel bands appear.98 The site is also interesting due to the fact that among the Litzen pottery, the most frequently represented are bowls of S1 type. They appear in the same settlement pits, hence probably in simultaneous contexts where among pottery material the biggest share belongs to pots with a funnel-shaped neck, while the surface of these vessels is mainly ornamented with combing. Even though Ana Kruh99 finds the most analogies for the Litzen pottery from Loke 2 primarily in the north-east of Slovenia, she nevertheless finds that there are differences between the areas in the type of coarse pottery, which poses the question of the existence of regional differences within the circle of the Litzen pottery. Coarse pottery with the brushed or combed decoration is known also from the area of pile-dwelling sites near Ig100 and Notranje Gorice101 and from the Ljubljanica around the mouth of the Zornica (Fig. 1), which are discussed as stray water finds.102 Most of it supposedly originated from the IInd pile-dwelling site.103 Zorko Harej104 believes that among the material from Partovski kanal/jarek (Eng. ditch) I (or from the IInd pile-dwelling) ‘this technique is quite numerous and thus the possibility should be considered that Dežman did not collect this type of pottery’. Within Dežman’s excavations the habit of discarding pottery of lesser quality, naturally by the standards of the late 19th century, 97 After Kruh 2019, 40, 42. 98 See Kruh 2019, Fig. 32: 1–3,5–8. 99 Kruh 2019, 158–159, 210, 218, Fig. 32: 1–3. 100 E.g. Harej 1974, Pl. 6: 7; 1978, Pl. 4: 10; 6: 1; 1981–1982, 44, Pl. 15: 8; 25: 2; 31: 3,4; 1987, Pl. 9: 2,5,6,8,9. 101 E.g. Korošec 1957, Pl. 6: 1,2. 102 See Dolenc 1982, Pl. 11: 206; Gaspari 2012, Pl. 1: 5. 103 Harej 1986, 62, Fn. 560; Leghissa 2021, 12. 104 Harej 1986, 62, 150, Fn. 560. was brought to attention by Tatjana Bregant105 with the discovery of pottery finds in the secondary position, which is summarised and appended with new findings by other authors.106 It is fairly frequently also found at the Parte site (Fig. 3),107 but where the combed or brushed ornamentation appears on pots with a high cy- lindrical neck,108 which in form and chronology sets them along the pots with barbotine from the mid-3rd millennium.109 The situation is completely different with a smaller pot with a funnel-shaped neck from the area of the IInd pile-dwelling site, the entire surface of which is decorated with brushing or combed ornament in bands that are especially distinctive on the neck.110 Analogies for it can be found in another similarly decorated but bigger pot, sup- posedly also from the IInd pile-dwelling near Ig111 and also at Mali Otavnik,112 in the Ljubljanica near the mouth of the Zornica,113 and in Loke 2 near Družinska vas.114 As mentioned, the pottery with brushed (or combed) decoration can also be found at the pile-dwelling site at Notranje Gorice,115 where the first excavations were made in 1907 and 1908.116 Similarly as in the case of some pile-dwelling near Ig,117 the area of the site was populated more than once: for the first time in the 4th millennium BC118 105 Bregant 1964–1965, 180–181. 106 E.g. Harej 1974, 76; 1976, 95; Leghissa 2017a, 56–57. 107 Cf. Harej 1981–1982, 44. 108 E.g. Harej 1978, Pl. 6: 1; 1987, Pl. 9: 2. 109 Cf. Parte: Harej 1981–1982, Pl. 29: 1; 1987, Pl. 11: 1; Založnica: Velušček, Čufar 2003, Pl. 1: 1; 6: 8; 12: 7. 110 Harej 1986, 62, Pl. 8: 2. 111 Korošec, Korošec 1969, Pl. 65: 8, or Leghissa 2017b, Pl. 74: 1. The pot fragment carries inv. no. B1778 and lacks all other marks that generally appear on several fragments from Dežman’s excavations near Ig. Among them are fragments with inv. Nos. around B1778, which are all decorated by combing (see Leghissa 2017b, Pl. 73: 1,2,5; 74: 2–6), indicating that this fragment is also probably from the same pile-dwelling site (cf. Leghissa 2017a, 58–61). 112 E.g. Gaspari 2008, Pl. 4: 6. 113 Gaspari 2012, Fig. 9: 5; Pl. 1: 5. 114 Kruh 2019, Fig. 32: 15. 115 Years ago, the set of finds from the 4th millennium was joined by a pot with a funnel-shaped neck and combed decoration (Velušček (ed.) 2004, 228; in Harej 1976, Pl. 1: 4), which could probably be assigned to the Early Bronze Age (cf. Gaspari 2008, Pl. 6: 1; 7: 4), which is also defended by Ana Kruh (2019, 184). 116 Schmid 1910. 117 E.g. Velušček, Čufar, Levanič 2000. 118 E.g. Parzinger 1984; Velušček (ed.) 2004, 225–228. 81A Bronze Ornamented Dagger from Ig from the Early Bronze Age and for the second, as revealed by rare pottery finds, most probably at the beginning of the 2nd millennium BC.119 Among Bronze Age pottery finds from No- tranje Gorice, Paola Korošec sees similarity of form between two pots with a funnel-shaped neck and combed ornament120 and a bowl with Litzen decoration.121 Harej122 believes that these pots are one vessel with the best analogies in a pot from the IInd pile-dwelling.123 Ana Kruh124 assigns the two pots from Notranje Gorice into the earlier regional horizon of the Kisapostag culture. At Notranje Gorice, there is supposed to be little brushed (or combed) pottery.125 Neverthe- less, horizontally-stratigraphically the fragment with brushed ornament that was found outside the narrow area of the pile-dwelling site is still interesting,126 which could point to only partial overlapping of settlement areas of the 4th and 2nd millennium BC.127 As an intriguing fact, it was found alongside a cup with a conical handle.128 Its analogies were found along the sites from the Early to the beginning of the Middle Bronze Age in northern Italy.129 Robert Erjavec is of a similar opinion on, at first glance, a comparable cup with a band-shaped handle from the Ljubljanica at the mouth of the Borovniščica, which is thus dated to the Bronzo Antico 2–Bronzo Medio 1 stage.130 Ana Kruh, as mentioned before, divided the Kisapostag culture in Slovenia into two horizons: Nova tabla I and II. The earlier horizon lasted approximately from 2200 to 2000 BC,131 while the later one from approx. 2000 to 1750 BC.132 The Early Bronze Age sites, such as Ig, which is shorter for the area of the IInd pile-dwelling, Blatna Brezovica-Zornica, Mali Otavnik, Bevke-Zaloke (Fig. 1), and Notranje Gorice, she assigned into horizon Nova tabla I.133 However, she found analo- 119 E.g. Gabrovec 1983, 26. 120 Korošec 1957, 16, Pl. 6: 1,2; Harej 1976, Pl. 1: 4. 121 E.g. Harej 1976, Pl. 1: 1. 122 Harej 1986, 100, footnote 975, Pl. 15: 2. 123 See Harej 1986, Pl. 8: 2. 124 Kruh 2019, 184. 125 Harej 1976, 95. 126 Harej 1980, 85, 87–88, Pl. 1: 3. 127 Cf. Gabrovec 1983, 26. 128 Harej 1980, 87–88, Pl. 1: 2. 129 Perini 1994, Fig. 19; Bermond Montanari et al. 1996, 57–62, Fig. 3: 21,38. 130 Erjavec, Gaspari 2012, 274, Pl. 1: 4. 131 Kruh 2019, 187–188. 132 Kruh 2019, 211–213. 133 Kruh 2019, 184–188. gies for the majority of pottery finds from Mali Otavnik in the later horizon of Nova tabla II.134 In both horizons, pots with a funnel-shaped neck are frequent and at the Ljubljansko barje are known from the sites of Blatna Brezovica-Zornica, Mali Otavnik, and Notranje Gorice.135 In the earlier hori- zon, the pots are generally decorated with irregular brushing, in some vessels the entire exterior surface is brushed.136 Within the later horizon, the ornament on the pots from Mali Otavnik was similar, since it is mostly made in such a way that the surface of the vessel was pulled over in all directions with a brush or a tool similar to a comb.137 In at least one example, bands of incisions appear over the entire vessel, where it seems that they are more arranged or set vertically on the funnel-shaped neck.138 Analogies for such a decoration are found at the IInd pile-dwelling near Ig,139 on the vessel from the Ljubljanica140, and in Loke 2.141 It also appears in Prekmurje, where bands are made along the entire exterior surface in a smaller number of vessels, although they are more regular.142 Such organised decoration is also found in Loke 2.143 In addition to several variants of pots with a funnel-shaped neck, Ana Kruh144 also places into the earlier horizon semi-globular deep bowls which can be decorated with horizontal impressions of a coiled cord under the rim and are known from Blatna Brezovica-Zornica.145 A smaller undecorated bowl with analogies in northeastern Slovenia was also found at this site.146 She also assigns a vessel supposedly decorated by imprinting a thicker cord under the rim from the IInd pile-dwelling near Ig into the earlier horizon147 and probably also the small jug from Mali Otavnik the neck of which is decorated by impressing a coiled cord.148 134 Kruh 2019, 194–195, 200–202. 135 After Kruh 2019, 184, 194–196. 136 Kruh 2019, 184. 137 After Kruh 2019, 195. 138 Gaspari 2008, Pl. 4: 6; see also Kruh 2019, 195. 139 See Korošec, Korošec 1969, Pl. 65: 8, or Leghissa 2017b, Pl. 74: 1; Harej 1986, Pl. 8: 2. 140 Gaspari 2012, Pl. 1: 5. 141 Kruh 2019, Fig. 32: 15. 142 Kruh 2019, 194–195, Fig. 45; see e.g. Guštin et al. 2017, Fig. G231, G395, G396, G417–G419, G422, G440, G441, G509. 143 See Kruh 2019, Fig. 32: 13,14. 144 Kruh 2019, 186–187. 145 See Dirjec 1991, Pl. 5: 6,8,10. 146 Dirjec 1991, Pl. 5: 9. 147 See e.g. Dular 1999, Fig. 2: 3. 148 Gaspari 2008, 66, Pl. 2: 1; after Kruh 2019, 215. 82 Anton VELUŠČEK As mentioned, according to Ana Kruh149 the finds from the younger horizon of Nova tabla II are known only from Mali Otavnik. We have al- ready mentioned pots with a funnel-shaped neck. This horizon also includes biconical bowls with a funnel-shaped neck and cord ornament,150 on which characteristics of two cultural groups can be recognised: Kisapostag in shape and Litzen pottery in ornament.151 Semi-globular or conical bowls with a short funnel-shaped neck are also present.152 Along with these vessels, in Notranje Gorice153 and in the area of the IInd pile-dwelling near Ig154 we also find typical Litzen pottery that cannot be assigned to the Kisapostag culture. Since, accord- ing to Ana Kruh,155 it appears on the sites of the older horizon of Nova tabla I, the question of what that means remains. If we follow Matija Črešnar and Biba Teržan,156 ‘the transition from the Kisapostag to the Litzen pottery horizon should be sought towards the end of the 19th century BC. It should be also noted, however, that their interrelationship could not yet be clearly defined. It could be that the Litzen pottery has only been a derivation of the second phase of the Kisapostag horizon and its characteristic pottery decorated with zigzag and wavy stripes, as well as impressed circles. The end of the Litzen pottery may be sought around the end of the 17th century BC’. Kruh157 assigns finds from the south-eastern Alpine area and the western edge of the Pannonian Basin, in the area of eastern Slovenia, northern Croatia, and the south-eastern part of Austria, into the first group or the earliest regional cultural group or circle of Litzen pottery. It could conditionally158 also include the area of the Ljubljansko barje, with a single yet typical fragment of a bowl from Ig. Based on the current state of research, she dates the Litzen pottery of the first group to the BA A2(b-c) stage, whereas she leaves open the pos- sibility of its additional typological-chronological division. Based on radiocarbon dates from sites in Prekmurje, she sets the time span of the appearance 149 Kruh 2019, 189. 150 Gaspari 2008, Pl. 2: 3,4; 12: 1. 151 Kruh 2019, 215. 152 After Kruh 2019, 201, Fig. 51; Gaspari 2008, Pl. 3: 3,4. 153 Schmid 1910, Fig. 7. 154 E.g. Gabrovec 1983, Pl. 1: 1. 155 See 2019, 184. 156 Črešnar, Teržan 2014, 675. 157 Kruh 2019, 218. 158 Kruh 2019, 163. of the Litzen pottery, absolutely chronologically, from the 19th to the mid-17th century BC, with the bottom limit as indicated by the date from the site of Grofovsko 1 possibly moved to the mid-16th century BC.159 Fine pottery includes smaller and bigger globular jugs with high funnel-shaped neck, bigger pots and oval bowls with the funnel-shaped neck, and semi-globular or conical bowls with the flat rim. Typical for them is a decoration of more than four strings of cord impressions, frequently represented are also the motif of the undulating line and the applique decoration in the shape of oblong or round knobs on the transition from the neck to the shoulder of the vessel.160 Coarse pottery is undecorated, globular pots with funnel-shaped necks and semi-globular or conical bowls prevail. The absence of decora- tion, as indicated by finds from the Dolenjska region where pots are ornamented by combing, is apparently regionally conditioned.161 Since the Ljubljansko barje is geographically closer to central Dolenjska, we can assume a similar development also here and was most probably different from the one in Prekmurje. The second group162 is also important for our area and is represented by finds from sites south of the Danube in Lower Austria, Burgenland, and north-western Transdanubia. Individual examples of vessels are also found in Salzburg, in Lower Austria along the lower stream of the March River on the other side of the Danube, in flatland parts of present-day south-western Slovakia, and southern Transdanubia, and possibly also in eastern and central Slovenia, at the sites such as Brinjeva gora near Zreče, Notranje Gorice at the Ljubljansko barje, Krtina near Moravče, and even the site of Pod pri Bugojnu in central Bosnia. In eastern Austria, at the sites of the second group, vessels of similar shapes can be found which are typical for the first group. They can be compared to the pottery from the area of Slovenia, Croatia, and the Austrian part of Styria.163 A peculiarity of the second group are big- ger jugs with a low funnel-shaped neck.164 The distinction from the vessels of the first group is 159 Kruh 2019, 219; cf. Teržan, Črešnar, Mušič 2012, 22. 160 After Kruh 2019, 162. 161 See Kruh 2019, 163–164. 162 After Kruh 2019, 168. 163 After Kruh 2019, 220. 164 See Kruh 2019, Fig. 34. 83A Bronze Ornamented Dagger from Ig from the Early Bronze Age mostly in the ornament,165 where the prevalence of patterns in the shape of horizontal bands on the neck and, above all, decoration on the shoulder is characteristic. Motifs that cannot be found on vessels assigned to the first group also appear, especially the motif of tendrils appearing on the vessel shoulders as decoration in various formative derivatives. Corded decoration in combination with applique one, in the form of round or oblong knobs, on some vessels in the form of applique ribs also frequently appears. Exceptionally, vessels decorated with the wavy motif are also found. A similar motif of horizontal stripes that we know from the bowl from Notranje Gorice,166 can be found at e.g. the site of Loke 2 from the first group, where in general the wavy motif in combination with one or more horizontal stripes occurs more frequently.167 A peculiarity of the dish from Barje is a tiny handle or horizontally perforated knob at the transition from the neck to the shoulder, which is defined as characteristic of bowls of S1 type in the first group.168 Ana Kruh169 places the second group into the BA B1 stage, with a possible beginning in A2 stage. Based on the analysis, which to a great extent relies on the study by Ana Kruh,170 we can con- clude that at the Ljubljansko barje we have a varied chronological and cultural/stylistic mix of Early to (Early) Middle Bronze Age pottery finds. Funnel-shaped pots with combed or brushed decoration are chronologically less sensitive and appear both within the Kisapostag culture, in both its regional variants, and within the Litzen pottery as is revealed by the finds from the Loke 2 site near Družinska vas.171 At the Ljubljansko barje they are found at Mali Otavnik, Blatna Brezovica- Zornica, Bevke-Zaloke,172 in the Ljubljanica near the mouth of the Zornica, Notranje Gorice, and at the IInd pile-dwelling near Ig. Conical pots with a funnel-shaped neck are most frequent in the younger horizon of Nova tabla II.173 Pots with incisions in bands are found at Mali Otavnik, in the Ljubljanica near the mouth 165 After Kruh 2019, 167–168. 166 See e.g. Dular 1999, Fig. 2: 1. 167 Kruh 2019, 159. 168 After Kruh 2019, 40. 169 Kruh 2019, 220. 170 See Kruh 2019. 171 Cf. Kruh 2019, 210. 172 Črešnar 2014, 429, Fig. 23.4.5: 3. 173 After Kruh 2019, 194. of the Zornica, at the IInd pile-dwelling near Ig, in Loke 2, and Prekmurje. Similar is true for corded decoration. According to one theory, pottery of the Kisapostag culture is ornamented by impressing a whipped cord, while the Litzen decoration was made by impressing a double coiled cord. Plastic appliques are also char- acteristic for the Litzen pottery, often appearing on the shoulder or transition of the neck into the shoulder of jugs and bowls.174 On deep bowls from the Blatna Brezovica-Zornica site, an ornament under the rim made by impressing the coiled cord appears,175 which, according to the analogies for the form of the vessel, could be dated to the Nova tabla I horizon,176 to which the vessel from the IInd pile-dwelling is also supposed to belong,177 but which is decorated with impressions of a thicker cord,178 or, according to an alternative explanation, with impressions of a double coiled cord.179 In the area of the IInd pile-dwelling, another smaller fragment was found that was also ornamented by impressing a thicker whipped cord (Fig. 4). The chronological problem presented here is that the use of the whipped cord (including in the form of a thicker cord) is also documented in the younger horizon of Nova tabla II of the Kisapostag culture, which is at least partly contemporary with the development of the Litzen pottery.180 It appears that, especially if we are dealing only with small, poorly definable fragments, we cannot debate their cultural belonging with certainty. The situation is different with the very typical Litzen decoration made in the technique of the double coiled cord, which is the key distinguishing element versus the Kisapostag pottery. It can be found on the vessels from Mali Otavnik, where the form allows a presumption of the attachment to the Kisapostag culture, at the IInd pile-dwelling, and Notranje Gorice, but from where both examples, as mentioned above, undoubtedly belong to the Litzen pottery. To recap, at the Ljubljansko barje all three horizons or cultural phenomena suggested by Ana Kruh are represented. The sites of Blatna Brezovica-Zornica and Bevke-Zaloke (BA A1) undoubtedly belong to 174 After Kruh 2019, 214. 175 See Dirjec 1991, Pl. 5: 6. 176 After Kruh 2019, 186–187. 177 E.g. Dular 1999, Fig. 2: 3. 178 Kruh 2019, 187. 179 Leghissa 2017b, Pl. 43: 5. 180 Kruh 2019, 204, 219. 84 Anton VELUŠČEK the oldest horizon of Nova tabla I. In this respect, the population of Mali Otavnik seems more diverse. For some vessel forms, analogies can be found in the older horizon. More finds originate from the younger horizon of Nova tabla II of the Kisapostag culture (BA A2).181 Partly contemporary with or even slightly younger may be finds of the culture of Litzen pottery from the IInd pile-dwelling (BA A2(b-c)), while the population in Notranje Gorice was most probably the youngest and can be even set into the BA B1 stage. Janez Dular believes that population of the Ljubljansko barje at the end of the Early and in the starting portion of the Middle Bronze Age is also indicated by metal finds, such as the triangu- lar dagger from Ig and two swords from Lavrica and the Ljubljanica (Fig. 3; 6: 7,9).182 To these the finds from the Ljubljanica published after 2000 need to be added: a short sword (Fig. 6: 12),183 a dagger with a trapezoid handguard plate (Fig. 6: 11),184 three left-handed tanged sickles185 (Fig. 6: 8,13,14), and a flanged axe (Fig. 6: 10).186 Since all these objects were not used much,187 Primož Pavlin188 assumes from their position and dis- tribution that they were deliberately thrown into the river ‘either as a form of prayer before a trip or as an offering of thanks for a safe voyage’. A completely different conclusion can be deduced in the case of the dagger with a hilt plate from the IInd pile-dwelling near Ig, for which it seems that it could be simultaneous with the settlement. Hence, in the case of the dagger it is probably not a stray marsh find189 but something completely 181 In the opinion of Andrej Gaspari (2008, 75), at Mali Otavnik pričakovati tudi ‘a settlement phase from the end of the Early Bronze Age or the Middle Bronze Age, where vessel forms from Bistra indicate intensive connections with the Adriatic coast and its hinterland,’ can also be expected; however, from the continuation of the text it can be discerned that what it was actually meant was the transition from the Middle into the Later Bronze Age. On Figure 5, along the legend of the finds distribution for this settlement phase, it reads: ‘keramika / pottery (BA C?)’ (Gaspari 2008, 63, Fig. 5). 182 Dular 1999, 84; for the dating of the swords see Neumann 2009, 105–106. 183 Pavlin 2006, 82–83. 184 A. Gaspari, N. Trampuž Orel, P. Turk 2009, 204–205, Fig. 14; P. Turk, M. Turk 2019, 186, Fig. 234. 185 Pavlin 2006, 79–89, Fig. 2: 1–3; see also Gaspari 2004, 41, Fig. 6: 4. 186 Gaspari 2004, 41, Fig. 6: 2; Pavlin 2006, Fig. 1: 5. 187 Cf. with e.g. Potočnik 1988–1989, 392. 188 Pavlin 2006, 83. 189 E.g. Vuga 1982; Šinkovec 1996; P. Turk, M. Turk 2019. different, which requires additional clarification or argumentation. A stray, or a settlement find, that is the question190 A stray,191 individual,192 or chance193 find, which according to the location of the discovery can be water, marsh, lowland, highland, mountain,194 or cave,195 is by definition ‘an archaeological object found by chance and with little or no associated ar- chaeological context’.196 It differs from a settlement,197 grave, or depot find by its individuality and/or frequently the circumstances of the discovery with the absent or difficult to explain original context. As mentioned in the introduction, the category of ‘stray finds’ also includes the triangular dagger from Ig,198 which is absolutely justified if we exclude the find from the other artefacts from the area of the IInd pile-dwelling, in which in general finds from around the mid-3rd millennium explicitly prevail. As we have shown, they include several pottery fragments that can be dated to the 17th and possibly even 16th century BC, therefore in the time when the dagger was made, used, and most probably also deposited.199 Finds of Bronze Age pottery certainly indicate the very probable existence of a settlement in the time of the Litzen pottery culture,200 since they are too numerous and diverse for any other sensible explanation. Thus, it seems completely possible that the dagger was deposited or lost in the still alive probably pile- 190 A paraphrased phrase ‘To be, or not to be, this is the question’ from Shakespeare’s tragedy Hamlet in translation of Oton Župančič (Shakespeare 1973, 63). 191 E.g. Šinkovec 1996, 125. 192 E.g. Miškec 2009, 293; P. Turk, M. Turk 2019, 177, 183. 193 E.g. P. Turk 2007, 226; P. Turk, M. Turk 2019, 180. 194 See e.g. Šinkovec 1995, 32, 33, 37, 43, 51. 195 E.g. Velušček 1998, 8–10; for the technical term see Čerče, Šinkovec 1995, 217–218. 196 https://www.oxfordreference.com; last accessed on 22 August 2023. In English, expressions an individual find and an isolated find are also used (e.g. Šinkovec 1995, 99; 1996, 125), from which emphasis on the individuality of the find can be discerned. 197 The marking of a ‘settlement find’ encompasses every archaeological find found in a settlement, without the intention to judge about its role and significance for the inhabitants of the time. 198 See e.g. Šinkovec 1995. 199 Cf. P. Turk, M. Turk 2019, 177. 200 Cf. P. Turk, M. Turk 2019, 177. 85A Bronze Ornamented Dagger from Ig from the Early Bronze Age dwelling settlement and hence it is not discussed as a stray, here marsh, but rather a settlement find. The thesis appears insufficient in the fact that from the rough BA A–B period in Slovenia, among bronze finds such as daggers, swords, a halberd, axes, sickles, and pins almost half of the artefacts,201 i.e. ten, are from completely unknown contexts;202 three pins are most probably from graves,203 ten are water finds,204 of which no fewer than seven are from the Ljubljansko barje, where also a marsh and another supposedly marsh find belong.205 Individual water and marsh finds are usually interpreted as ritually deposited finds.206 Nevertheless, metal finds had to be manufac- tured somewhere. Final objects, possibly those which were misplaced or abandoned for some other reason, could also theoretically be found within the settlement. We can assume the same for finds that were brought to the settlement and, due to unknown circumstances, remained there.207 Numerous Early, and above all, Middle Bronze Age metal finds from the settlements in northern Italy (Fig. 5a, b) testify to the reality of these events,208 where these objects were most probably 201 For comparison, which does not present the realistic picture because only swords are discussed among which some are typologically close to daggers and swords from the Ljubljansko barje, Daniel Neumann (2009, 100–106, 112–114) collected 99 swords from the Sauerbrunn-Boiu family (BA B1–C2). As it appears, 29 of them originate from graves, 55 are stray finds (among them no less than 39 are from the water environment, one could be from a settlement), one originates from a settlement layer, and for 14 their origin is unknown. Also worth mentioning is the study of Thomas Urban (1993, 53–148), in which he showed that in northern Italy, in settlements from the Middle Bronze Age, the most pins are found among metal finds, which are followed by dag- gers, axes, and swords, keeping in mind that with the latter in the collection of all finds water finds prevail. 202 Šinkovec 1995, Pl. 3: 17–21,23; 27: 180–182; 36: 253. 203 Gabrovec 1983, 44, Pl. 1: 10; P. Turk, M. Turk 2019, 180, Fig. 228. 204 Šinkovec 1995, Pl. 3: 22; 28: 191,193; 29: 199,200; Gaspari 2004, Pl. 6: 2; Pavlin 2006, Fig. 2: 1a,b–3a,b; 6; P. Turk 2007, Fig. 9; P. Turk, M. Turk 2019, Fig. 234; for the dating of the halberd from the Sava near Tomačevo see also e.g. P. Turk 2007, 226; P. Turk, M. Turk 2019, 178, Fig. 224. 205 See Šinkovec 1995, Pl. 28: 193; 29: 199. 206 Neumann 2009, 102; see also e.g. Teržan 1987, 77; Gaspari 2004, 41; P. Turk, A. Gaspari 2009; Pavlin 2012, 266; Škvor Jernejčič 2020, 480. 207 Cf. Hundt 1974, 173–174; Neumann 2009, 107–108. 208 E.g. Urban 1993, 53–139; De Marinis 1999, 25–85. cast, as finds of metallurgic accessories209 and distribution210 prove. Early bronze finds in settlements are known also in Slovenia. At the Korte hillfort, which according to the pottery from the excavations in 1973 be- longs to the Bronze Age, we find a bronze dagger with a hilt plate dated to BA A.211 In 1870, while building a military post in Maribor, an axe with slightly emphasised flanges of trapezoidal form was discovered, which is also dated to the BA A stage. Later, an ‘arrowhead’212 and a jug decorated with impressions of whipped cord were found in the vicinity.213 The collected finds indicate a somewhat wider context, possibly also a settlement. If, however, at this point we do not consider the dagger from the area of the IInd pile-dwelling near Ig as a settlement find, for now we do not know of bronze settlement finds from the BA A–B stage from the Ljubljansko barje; there are more from Eneolithic pile-dwelling settlements which are researched much better and to a greater extent. In the wider area of the Hočevarica pile-dwelling settlement (Fig. 1) from approx. the mid-4th mil- lennium BC, two copper axes were found214 which for the Eneolithic man were undoubtedly precious objects, probably later comparable to a bronze dagger.215 These two finds originate from the Lju- bljanica River, yet there is practically no doubt that they belong to a pile-dwelling settlement.216 The same is true for different finds from copper found in a greater number by Karel Dežman in the area of pile-dwellings near Ig,217 and later also other excavators.218 Several copper objects originating from the Ljubljanica, from the part around the pile-dwelling at Špica,219 are also assigned among 209 See e.g. Perini 1987, 34–35; Cierny et al. 2001, 57–77. 210 See e.g. for left-handed sickles (Pavlin 2006, 82, Fig. 5) and for some swords from the Sauerbrunn-Boiu family (Neumann 2009, Fig. 4). Local production is presumed also for certain types of flanged axes (e.g. Perini 1987, 23), etc. 211 Šinkovec 1995, 93–94, Pl. 27: 180; cf. Sakara Sučević 2008, 443. 212 Pahič 1975, 304. 213 Pahič 1975, 304; Šinkovec 1995, 36, Pl. 2: 11; Črešnar 2010, 132, Fig. 6: 11. 214 Velušček (ed.) 2004, 54, Fig. 3.1.30; 3.1.35; 3.1.36. 215 Cf. with e.g. P. Turk 2007, 226. 216 Cf. Gaspari 2004, 37–38; Trampuž Orel, Heath 2008, 20, 22, Tab. 1, Pl. 1: 1,2; A. Gaspari, N. Trampuž Orel, P. Turk 2009, 204; P. Turk, M. Turk 2019, 152, Fig. 193. 217 Korošec, Korošec 1969, Pl. 105. 218 Harej 1981–1982, 46, Pl. 17: 6. 219 E.g. Ložar 1943, 64; Šinkovec 1995, Pl. 35: 237–252; A. Gaspari, N. Trampuž Orel, P. Turk 2009, 202–203. 86 Anton VELUŠČEK settlement finds. Both pile-dwelling areas belong roughly to the mid-3rd millennium. That is not all. From these sites, to the copper finds should be added metallurgic accessories which prove that they not only knew metal objects but also cast them. There is much proof about the use of copper and the importance of the activity for pile-dwellers from the area of the Ljubljansko barje. Metal finds, traces of copper on the whetstone,220 and/or metal- lurgic accessories are known from no fewer than ten sites, such as Hočevarica, Notranje Gorice, Stare gmajne, Maharski prekop, Blatna Brezovica, Založnica, areas of the first three pile-dwellings north of Ig, and Špica (Fig. 1). It appears that in the time of pile-dwellings of the 4th and 3rd mil- lennia, the Ljubljansko barje was a noteworthy centre of metallurgic activities. The beginnings of this activity reach back roughly to the 2nd quarter of the 4th millennium BC, into the period of the Furchenstich pottery culture, which is known as the culture that in the Eastern Alpine region asserted the use of copper, metallurgic activities, and most probably also ex- ploitation of local resources.221 Until today, finds, either metal objects or metallurgic accessories, have only been discovered at the pile-dwelling settlement of Hočevarica.222 Since its discovery in the 1990s until today, the number of mostly den- drochronologically dated pile-dwelling settlements of this culture has increased to five, which is a lot for a relatively small area of the Ljubljansko barje. Thus, to Hočevarica we can add Trebež, Črnelnik, Gornje mostišče, and Strojanova voda (Fig. 1).223 There is no doubt that without more extensive research, which has not yet been performed at any of these sites, at least at some of the artefacts made of copper and/or metallurgic accessories would not have been found. Furthermore, metallurgic activities or the use of metal objects are attested at pile-dwellings of the second half of the 4th millennium. At Maharski prekop and Stare gmajne, metallurgic accessories were discovered and visible traces of its contact 220 Bernardini et al. 2009, 274. 221 Teržan 1983; Velušček, Greif 1998; Velušček (ed.) 2004; cf. also Lippert 1992, 19–48; Samonig 2003, 78; Gleirscher 2007, 94–95; Trampuž Orel 2009, 59; Frank, Pernicka 2012. 222 See Velušček (ed.) 2004, Fig. 3.1.30; 3.1.35; 3.1.36. 223 Out et al. 2023, Tab. 1; Velušček et al. 2023, 31. with metal were found on the whetstone from Blatna Brezovica. Smelting vessels are known also from Notranje Gorice and can probably also be dated to the 4th millennium BC.224 Pile-dwellings from roughly the mid-3rd millen- nium near Ig have been known as an important metallurgic centre for almost a century and a half.225 Today, Založnica226 and Špica need to be added to these.227 There is less useful data about the situation at the transition from the 3rd into the 2nd and the 1st half of the 2nd millennium. A bronze dagger was stumbled upon within extensive excavations of the primarily Eneolithic pile-dwelling settlement near Ig. Swords similar to the dagger were most probably found somewhere in the marsh near Lavrica and during the research of the Ljubljanica riverbed, south of Blatna Brezovica (Fig. 6: 7,9,12). A dagger with trapezoid handle plate, three sickles, and a bronze flanged axe (Fig. 6: 8,10,11,13,14) are also known from the Ljubljanica. Currently reliable are three settlements: Blatna Brezovica-Zornica, Bevke-Zaloke, and Mali Otavnik. Pottery finds indicate that they can be expected also at the wider area of the pile-dwelling from the 4th millennium in Notranje Gorice, in the wider area of the IInd pile-dwelling from the 3rd millennium near Ig, and possibly also somewhere near the mouth of the Zornica or the Bistra to the Ljubljanica228 (Fig. 1). 224 Velušček (ed.) 2004, 225, 301; Trampuž Orel 2009, 58. 225 E.g. Durman 1983. 226 E.g. Velušček, Greif 1998, 38; Velušček, Čufar 2003, 137, Pl. 4: 10; Velušček 2008, 38. 227 R. Klasinc, M. Ravnik, J. Kusetič, M. Jančar, S. Vučković 2010, Poročilo o zaščitnih arheoloških izkopavan- jih na najdišču Špica (neobjavljeno poročilo / unpublished report); Šinkovec 2012. 228 From this area in the Ljubljanica, the pottery with the combed or brushed decoration originates (see Dolenc 2012, Pl. 11: 206; Gaspari 2012, Fig. 9: 5; Pl. 1: 5), most probably also the cup with a trapezoid-shaped handle and ‘ansa a gomito’ (Dolenc 1982, Pl. 11: 200; for dating and distribution see P. Turk, V. Svetličič 2022, 53), and two cups/jugs with two handles (Potočnik 1988–1989, 392, Pl. 23: 25,26) of the Early Bronze culture of Wieselburg-Gata, which is roughly dated between 2100 and 1700/1600 BC (BA A1b–A2) (Gömöri, Melis, Kiss 2018, 5). Almost identical analogies for them are found at Kras, in Friuli and the Po Plain, where they are also connected with the mentioned culture (see e.g. Bermond Montanari et al. 1996, 64, Fig. 4: 25–27; Salzani, Martinelli, Bellintani 1996, 285, Fig. 3: 5–8; Pizziolo, Visentini 2023, Fig. 103; Montagnari Kokelj, Visentini 2023, Fig. 116). 87A Bronze Ornamented Dagger from Ig from the Early Bronze Age Especially interesting are the dagger from Ig and a typologically connected long dagger229 (marked also as a short sword230) and swords, about which Peter Turk231 presents the following thesis: ‘The daggers and swords from central Slovenia share a similar decoration and shape of the handguard plates, in which they also differ from daggers and swords elsewhere. This may indicate the existence of local metallurgic-casting workshops.’ Pavlin232 also hints at the possible local pro- duction of this type of weapon somewhere in the South-eastern or Eastern Alps. We add the fact that on this side of the Alps and east of the Friuli plain, on the territory of the present-day Republic of Slovenia, five similar daggers and/or swords were found which belong to the group of daggers and early swords with semicircular hilt plate or full handle. Four finds are known from the Ljubljansko barje, while one is supposed to originate from a water reservoir near the castle of Jablje in Loka pri Mengšu, which is less than 20 km away as the crow flies from the IInd pile- dwelling at Barje. Hence, if we are looking for a workshop for these daggers or swords233 some- where on the territory of Slovenia, one of the most convincing candidates must be the Ljubljansko barje with at least two settlements. An earlier workshop can be expected in the Bronze Age settlement near Ig, in the wider area of an even longer abandoned pile-dwelling from the approx. mid-3rd millennium; and later also at Notranje Gorice, also in the wider area of a pile-dwelling from the 4th millennium. As revealed by the finds from the Ljubljanica, a settlement from this time could also be anticipated somewhere in the wider surroundings of the confluence of the Ljubljanica with the Zornica or Bistra, possibly even at Mali Otavnik.234 Thus, the dagger from Ig can also be explained as the product of a workshop in Barje, which is additionally supported by the sword found near Lavrica, less than 3 km away (Fig. 6: 7).235 229 After P. Turk, M. Turk 2019, 179. 230 Pavlin 2006, 82; P. Turk 2007, 215. 231 P. Turk, M. Turk 2019, 177; cf. P. Turk 2007, 214–215. 232 Pavlin 2006, 83. 233 For the dating of swords of the Sauerbrunn type from the Ljubljansko barje see Pavlin 2006, 82–83, and Neumann 2009, 100–106. 234 Cf. Gaspari 2008, 75. 235 Cf. Hundt 1974, 164–165. THE CONCLUDING THESIS We showed that the dagger from Ig can be explained as a settlement find. We realise that with this we are questioning many an artefact and explanations about cultural practices related to it, which have the widest support among the expert public and which appear almost to be axiomatic. This article does not intend and cannot refute these theses. However, the concluding discussion will nevertheless bring attention to a few different starting points and pose questions arising from the find of the dagger from Ig. The starting point for the find are Dežman’s excavations near Studenec or present-day Ig, which according to the last estimate encompassed a lot more than 12,000 m2,236 and that has never happened again at Barje in at least roughly com- parable scope.237 In this area, Dežman found a great number of pottery, metal, and other finds. Sources reveal that among the finds, primarily pottery, a selection was made of what they were going to collect and what to discard on the spot. For the time, they had a convincing excuse for this decision since the number of well-preserved and richly decorated vessels was enviable.238 It can be discerned from Dežman’s notes that at the end of season 3, they decided to excavate also at the so- called IIIrd pile-dwelling (Fig. 3). In his presence, they came across few pottery finds, which were coarser and of thicker walls, which completely deterred the financiers and they were unable to afford even the test dig at the Strojanova voda pile-dwelling.239 The episode with the IIIrd pile-dwelling is pre- sented here because it reveals how archaeological excavations were conducted between 1875 and 1877. Even though, according to Dežman, they followed vertical stilts in the field,240 archaeological finds were nevertheless key for the continuation of the dig. We mentioned that at Notranje Gorice Harej found pottery with brushed ornamentation – and in addition to this possibly also a simultaneous bowl – outside the central area of the pile-dwelling 236 Leghissa 2020, 20. 237 At the Ljubljansko barje, the second largest ex- cavations of pile-dwellings by scope were carried out in the 1970s, when Tatjana Bregant researched 1,208 m2 at Maharski prekop (see Bregant 1996, 27). 238 Cf. Deschmann 1876, 472. 239 Smole 1983, 155, 159; see also Deschmann 1876, 471–472. 240 Deschmann 1876, 472; 1878, 4; see also Ložar 1942, 89. 88 Anton VELUŠČEK from the 4th millennium. We warned that the latter can point to only a partial overlap of settlement areas from different periods. Possibly, something similar can be searched for also in the wider area of the IInd pile-dwelling at Ig and that Dežman possibly did not even reach into the central area of the settlement from the Early Bronze Age.241 241 It is not known which direction it could have spread into and where the central part of the Bronze Age settle- ment could have been. It was found that Dežman did not excavate all locations in the wider area of distribution of the so-called first three pile-dwellings (Kos 1978, 58), which were researched near Studenec (present-day Ig) between 1875 and 1877 (Fig. 3) and where stilts and other finds can be found (Bregant 1964–1965, Appendix 2). Here are two examples. He did not research the intermediate space between the Ist and the IInd pile-dwelling (see Fig. 3), where later, during various works, vertical stilts were discovered several times, and pile-dwelling (Eneolithic) pottery was also discovered (for the position of the intermediate area with finds see Vuga 1970, 142; 1977, 166; 1980b, 130; 1981b, 199, Fig. 6; Harej 1974, 76, Fig. 1; for pottery see Vuga 1981b, Fig. 7; 1980b, 130). He also did not research the space north-east of the IInd pile-dwelling in the area around archaeologically positive trenches nos. 25, 27, and 31, set by Bregant (1964–1965, Appendix 2). Perchance, the central part of the Bronze Age settle- ment can be sought even more in the direction towards the location of the IIIrd pile-dwelling, where they unearthed coarse pottery with thick walls and an interesting stratigra- phy, which led Dežman to think that: ‘Man wäre versucht, hier zwei über einander gestellte Pfahlbauten anzunehmen, eine ältere aus Rundhölzern der Pappel und eine jüngereaus Spaltklötzen der Eiche bestehend’ (Deschmann 1878, 19). The assumption overlaps with the opinion of Elena Leghissa (2017a, 275, footnote 1219; 2021, 23, footnote 149), who in two vessels from the riverbed of the Iščica in the area of the Parte-Iščica pile-dwelling settlement (Fig. 3) sees similarity with Early Bronze Age pottery (see Velušček, Čufar, Levanič 2000, 85, Pl. 4: 8; 5: 1). Similarity in form is undisputable, while the decora- tion – blunt incisions/grooves in all directions on the first vessel and the combination of barbotine with presumably brushed decoration on the other – is unusual for regional groups of both the Kisapostag culture and the Litzen pot- tery culture (cf. Kruh 2019). Nevertheless, we can agree with the opinion of Elena Leghissa. The use of ornamental technique, at least on the first vessel, and the shape of both vessels resemble the pottery of the Wieselburg-Gata culture (see e.g. Gömöri, Melis, Kiss 2018), the presence of which at the Ljubljansko barje has previously been mentioned. In the wider area of the IIIrd pile-dwelling settlement a different stratigraphy in comparison to the Ist and IInd pile-dwelling settlements was much later also confirmed by Tatjana Bregant with trench excavations (1964–1965, 182–183). The same is determined by Harej for the site of Parte (for the position see Fig. 3), where he designates the layer, which contains sprigs, bark, pieces of wood, and Also interesting are metal finds younger than settlements of the 3rd millennium. First and foremost, this is a dagger that acquired the sta- tus of the ritually deposited find ‘in the place of generally earlier pile-dwelling settlement (maybe intentionally right there, as an offering to the spirits of the ancestors)’.242 The thesis seems completely possible, but as an earlier pile-dwelling solely the settlement from the 2nd millennium and not the IInd pile-dwelling, which was abandoned in the 25th century BC at the latest, can be considered.243 According to a very conservative estimate, there is a more than 700-year time gap between the Eneolithic pile-dwelling and the dagger.244 We can justifiably assume that in the time of the dagger’s use, remains of the Eneolithic settle- ment were no longer visible in that area. If they could still see them, e.g. as we look at stilts and prehistoric finds in the Iščica river today (Fig. 6),245 we have to ask ourselves how Bronze Age people interpreted them. We have to keep in mind that, for example, remains of pile-dwellings in Switzerland were documented to be found long before Ferdinand Keller, yet it was only he who recognised in them the remains of ancient hu- man dwellings.246 Furthermore, we should not forget how people in the past interpreted stone tools. They perceived them as unusually shaped stones made by lightning. By no means did they see in them what they really were – stone axes or tools.247 Hence, the existence of a settlement from the Early Bronze Age in the wider area of the IInd pile-dwelling settlement appears to be more than probable,248 which could be a justified reason for the performance of peculiar rituals in the century or two that followed,249 naturally, under the condition that the settlement is older than the dagger,250 but which, as shown above, is not probable. Nevertheless, the question remains: leaves and is found over the cultural layer, as alluvial (e.g. Harej 1978, 62, Fig: profiles). 242 Vuga 1982, 20–21. 243 See e.g. Leghissa 2021, 12–30. 244 Cf. P. Turk, M. Turk 2019, 177. 245 E.g. Velušček, Čufar, Levanič 2000; Velušček 2013, Fig. 11; 2015, Fig. 7; Leghissa 2020, 16. 246 Hafner et al. 2020, 1–2. 247 E.g. Šprajc 1982, 8; cf. P. Turk, M. Turk 2019, 163, Fig. 207. 248 Cf. P. Turk, M. Turk 2019, 177. 249 Gaspari 2014, 74. 250 Cf. Kruh 2019, 184. 89A Bronze Ornamented Dagger from Ig from the Early Bronze Age how to explain the human lower jawbone, from which a tooth was dated, from the 15th century BC,251 a slightly later tanged sword that can be set in the time of the 13th and 12th centuries, the pin with a profiled biconical head that can be dated to the timespan between the mid-11th until the end of the 10th century,252 and a later fragmented bronze pin with a trumpet-shaped terminal?253 All these finds were discovered in the area of the Ist pile-dwelling settlement (Fig. 3). Müllner states that the sword was found half a metre above the pile-dwelling cultural layer. We do not have comparable data for the jawbone and both pins. Moreover, the difference in time between the pin with the profiled biconical head and the Ist pile-dwelling254 exceeds a millennium and a half. There is an even longer gap between the Eneolithic settlement and the youngest pin, therefore Davorin Vuga255 believes that it was found ‘probably in the peat above the pile-dwelling layer’. We can justifiably assume that at the break of the millennia and in the centuries that followed no remains of the settlement from the first half of the 2nd millennium were to be seen on the surface. Nature and growth of the marsh must have taken their toll.256 Now, the question needs to be posed of how to explain the human lower jawbone, a slightly later sword, and even younger pins which were located more than 300 m away from the dryland in the environment which, according to the definition, is hardly passable and dangerous to men.257 In such an environment, how can one explain the probably unused Urnfield socketed axe with an accentuated lip and an ear, which was found in Mah between Babna Gorica and Ig (Fig. 6: 6)?258 Even more puzzling is the Mesolithic harpoon collected in the Ljubljanica under the mouth of the Iščica (Fig. 6: 16).259 Research tends towards 251 Leghissa 2017a, 238–239, 241, Fig. 165. 252 Teržan 2002, 86–87. 253 For the dating of the pin see Vuga 1980a, 201, footnote 6; cf. Gaspari 2002, 39, footnote 59. 254 For the dating of the Ist pile-dwelling settlement see e.g. Leghissa 2021, 12. 255 Vuga 1980a, 201. 256 See Pavšič 1989; Verbič, Horvat 2009. 257 Melik 1927, 5; Gaspari 2017, 396–397. 258 See Šinkovec 1995, 68, Pl. 18: 102. 259 Potočnik 1988–1989, Pl. 3: 22; I. Turk 2004, 16, Fig. 2.2. In P. Turk, M. Turk 2019, 85, Fig. 122, the origin of the harpoon is mistakenly attributed to a section of the Ljubljanica near Blatna Brezovica. Similarly, the harpoon the thesis that more than 11,000 years ago260 there was a lake in this area.261 Just prior to the riverbed regulation, an axe made of deer antler (Fig. 6: 15) was discovered in the old riverbed of the Borovniščica. It probably originates from the period when pile-dwellings were alive at the Ljubljansko barje.262 It is not known how the find ended up in the riverbed of the Borovniščica. Whether it was collected from the original position or what the situation was with the Borovniščica at the time of its deposition are also unknown. A complicated question about the significance of the finds is also opened up by the left-handed sickle from the Middle Bronze Age, which was found in the Ljubljanica between Podpeč and Lipe (Fig. 6: 8).263 Since we find that through millennia, pile-dwelling settlements withdrew together with the lake towards the centre of the Ljubljansko barje,264 in the Middle Bronze Age the lake still had to be located in the place of the find. Blato, the youngest found pile-dwelling settlement to date, is dated roughly to the transition from the Middle to the Late Bronze Age (BA C/D) and is, in comparison to the findspot of the sickle, located much more towards the edge of the basin (cf. Fig. 6: 8 and 1).265 We can certainly claim for all mentioned finds that, according to the unknown turn of events, they were lost/deposited at the Ljubljansko barje. They prove, as hinted by Janez Dular266 referring only to the Early Bronze Age metal finds, the human settlement at Barje and/or in its surroundings in the Early and Middle Bronze Ages, and also in the Mesolithic, in the period of pile-dwellings, in the time of the Urnfield culture and in the beginning of the Iron Age. In short, these events are difficult to argumentatively explain by ritual practices. Hence, in this article an alternative explanation is suggested for the ornamented dagger with a hilt plate from Ig, i.e. that it is a settlement find. is erroneously placed into the Iščica near its confluence with the Ljubljanica by Gaspari (2014, 69, Fig. 60). For the correct position of the findspot of this find see Potočnik 1988–1989, 391, Fig. 1: 22, or Fig. 6: 16. 260 For the radiocarbon date of the harpoon see P. Turk, M. Turk 2019, 85; M. Turk 2022, 43. 261 Cf. Melik 1946; Verbič, Horvat 2009. 262 Vuga 1980b, 137, Fig. 19: 18; 1981a, 198. 263 Pavlin 2006, 80, Fig. 1: 3; 2: 3a,b. 264 E.g. Velušček, Čufar 2008; J. Turk, A. Velušček 2013. 265 Velušček, Toškan, Čufar 2011. 266 Dular 1999, 84; the same before him Gabrovec 1983, 40. 90 Anton VELUŠČEK Članek je bil napisan s finančno pomočjo raziskovalne agencije ARIS, v okviru programa P6-0064 Arheološke raziskave. The article was prepared with the financial support of the Slovenian Research and Innovation Agency ARIS, within the P6-0064 Arheološke raziskave research programme. Anton Velušček Znanstvenoraziskovalni center SAZU Inštitut za arheologijo Novi trg 2 SI-1000 Ljubljana anton.veluscek@zrc-sazu.si https://orcid.org/0009-0005-6740-9462 CONCLUSION The article discusses the findspot circumstances of the bronze ornamented dagger from Ig. Follow- ing analysis of the sources, we set the thesis that the dagger is simultaneous with the settlement. Hence, its discovery at the site area of the Eneolithic IInd pile-dwelling settlement is not coincidental, since at least partial overlap of the settlement ar- eas from the end of the Eneolithic and the Early Bronze Age most probably occurred. Since we have demonstrated that this is most probably not a ritually deposited find, it poses the questions of the provenience and significance of several other archaeological, primarily metal finds from the Ljubljansko barje. Acknowledgements We would like to thank Dr Brina Škvor Jernejčič and Dr Primož Pavlin from the Institute of Archaeology of the ZRC SAZU for the plethora of advice and opinions that have been put to good use in the writing of this article. The same gratitude goes to Tamara Korošec, who prepared and designed the images. Translation: Maja Sužnik 91Arheološki vestnik 75, 2024, 91–108; DOI: https://doi.org/10.3986/AV.75.04; CC BY-SA 4.0 Izvleček Prispevek obravnava ostanke železnodobnih tkanin iz 8. do 4. st. pr. n. št., ki jih hrani Dolenjski muzej v Novem mestu, z namenom prepoznati njihove surovine, tehnologije, funkcijo in družbeni pomen ter jih umestiti v širši evropski kontekst. Primarno identificirano tekstilno tkanje je volneni keper, ki je značilen za halštatsko kulturo in italsko tekstilno tradicijo. Analiza kakovosti volne kaže na lokalno surovino z različnimi metodami obdelave. V strukturnih značilnostih tekstila so ugotovljene določene diahrone spremembe, ki lahko kažejo na vplive iz drugih regij. Ključne besede: Slovenija; Dolenjska; železna doba; tekstil; identifikacija vlaken; kakovost volne; identiteta Abstract This contribution examines the Iron Age textiles (8th−4th century BCE) kept at the Dolenjski muzej in Novo mesto, Slovenia, with the aim of identifying their raw materials, technologies, functions and social significance and situating them in a wider European context. The primary textile weave identified is a wool twill, which is typical for the Hall- statt culture and Italic textile traditions. Wool quality analysis indicates a local raw material with different processing methods. Certain diachronic changes are identified in textile structural characteristics, which may be indicative of influences from other regions. Keywords: Slovenia; Dolenjska; Iron Age; textiles; fibre identification; wool quality; identity Textiles are a product whose design and use are subject to cultural patterning; as such, they can be used to establish the identity of an individual or a group with respect to other individuals or groups. Worn or displayed in an emblematic way, textiles can denote variations in age, sex, rank, status, ethnicity, or group affiliation, thereby creating and reinforcing cultural and social borders. However, despite their universally recognised value as fun- damental carriers of individual and group identity, textiles have rarely been used as archaeological indicators of cultural identity in Iron Age Central Europe – a lacuna ostensibly resulting from the generally unfavourable conditions for organic material preservation in the region. While organic preservation is relatively rare in the Central European regions, mineralised textile traces are not unusual, thanks to the frequent Dressing Situla people: prehistoric textile remains from the Dolenjski muzej Novo mesto Oblačila ljudi s situl: ostanki prazgodovinskih tkanin iz Dolenjskega muzeja v Novem mestu Margarita GLEBA, Karina GRÖMER, Borut KRIŽ, Petra STIPANČIĆ, Hrvoje POTREBICA 92 Margarita GLEBA, Karina GRÖMER, Borut KRIŽ, Petra STIPANČIĆ, Hrvoje POTREBICA deposition of metal grave goods in burials during the Iron Age. Such mineralised formations are created when metal (copper or iron) corrosion products form casts in or around fibres, thereby retaining their external morphology and size almost unaltered (Chen et al. 1998). Even when minute, these traces can provide a considerable amount of information about a textile’s raw material, structure, pattern, and function. The- se data enable reconstructing the stages of the chaîne opératoire (Grömer 2016, Fig. 15) behind the conscious choices intended to culminate in a specific outcome: textiles that are then used in the construction of particular identities and, hence, cultural boundaries, during different chronological periods. In other words, they enable us to define textile cultures (Gleba 2017a). This contribution presents the first analysis of the Iron Age textiles of the Dolenjska cultural group currently conserved at the Dolenjska Museum in Novo mesto, Slovenia. MATERIAL AND CONTEXT DESCRIPTION The textiles derive from burials of several cemeteries of the Dolenjska cultural group, one of the most important Iron Age cultural groups, which is a part of the Eastern Hallstatt Circle, located in south-eastern Slovenia (Fig. 1). The region is hilly and was densely populated with a series of fortified hilltop settlements and extensive barrow cemeteries (Teržan 2021). A single barrow could contain multiple graves and likely represented a family or a clan burial site. Earlier burials followed the preceding cremation rite, but inhumations soon predominated. Ivanec The prehistoric barrow cemetery Ivanec in Družinska vas belongs to a wider framework of the archaeological site of Vinji vrh, also known as ‘the Šmarjeta’. The burial site consisted of 44 barrows, ranging from 6 to 20 m in diameter. Several were excavated between 1879 and 2006, and some were destroyed. The excavated archaeological artefacts are kept at the Naturhistorisches Museum Wien in Vienna, in Narodni muzej Slovenije in Ljubljana, and in the Dolenjski muzej Novo mesto in Novo mesto. Barrow 30 (also known as ‘Kopina’) was oval in plan, 22 × 16 m in size, flattened by ploughing, but still measured 1.5 m in height. When it was excavated in 1990, it contained 10 male and female graves (6 inhumations and 4 cremations) dating from Ha C2 to Ha D2 (Guštin, Križ 2007). The analysed sample was found in Grave 30/4. Medvedjek The earthen burial mound 1, circular in plan, measuring 28 m in diameter and 2.5 m in height, was erected on the scrubby base of a small elevation. Adjacent to it was a small Noric-Pannonian barrow with a shaft entrance from the 1st century BCE. It was excavated in 1980 and 1981 and contained 42 poorly preserved inhumation graves with typical Ha D1 and Ha D2 grave goods and occasional osteological remains. Into the upraised barrow, as well as into the intermediate space between the two mounds, a further 6 cremation Late Iron Age graves and 17 Roman period graves were cut (Dular 2021, Cat. No. 110). The analysed samples were found in Grave 1/1. Novo mesto (Kandija, Kapiteljska njiva, Mestne njive) The town of Novo mesto lies in the central Dolenjska region, where the river Krka takes a large meander in its middle (Fig. 1), thus creating a peninsula that was controlled by a fortified prehistoric hillfort at its narrowest point. Many burial sites were found nearby, the largest being Kapiteljska njiva, Mestne njive, and Kandija, also known as Znančeve njive. Kandija The cemetery comprised at least five barrows from the Early Iron Age and a Late Iron Age flat cemetery. They were first excavated in 1939 (Ga- brovec 1960) and 1941 (Gabrovec 1968), then in the period from 1967 to 1970 (Knez 1986). Over a hundred Early Iron Age inhumation graves and over sixty Late Iron Age cremation graves were found. The barrows contained five extremely rich princely graves. Among the finds the finest are bronze cuirass, tripod, strainer, helmets, and situlae from the Early Iron Age. The analysed sample was found in Grave III/1. Kapiteljska njiva Kapiteljska njiva is a domed hill, located between the Novo mesto town core and the district of Bršljin, north of the historical traffic route that led into Novo mesto from the west, across the Marof hill. Today it is mostly fields and grasslands, with some terraces on the slopes that show no indication that they cover one of the largest prehistoric burial grounds in Central Europe. Until the beginning 93Dressing Situla people: prehistoric textile remains from the Dolenjski muzej Novo mesto of the 20th century, the imposing Early Iron Age barrows were clearly visible over the entire area. Later, the mounds were flattened due to intensified ploughing; today, they are no longer discernible. At the end of the 19th century, Professor Rudolf Hoernes from Graz and Jernej Pečnik, a well-known excavator for the museum in Vienna, started to dig into the still well-visible mounds. They excavated two Early Iron Age barrows and some Late Iron Age graves. Intensive archaeological excavations have been conducted since 1986, at first under the direction of Tone Knez and later Borut Križ, both archaeologists and curators of the Dolenjski muzej. By the end of 2018, 338 Late Bronze Age crema- tion graves in urns, 69 Early Iron Age barrows with 1162 inhumation graves spanning from Podzemelj phase to the end of Negova phase (extra two bar- rows dug in the 19th century), 711 flat cremation graves from the Middle La Tène period, and a single Early Medieval grave had been excavated (Križ 2019). The analysed samples were found in Graves LXVI/2, XIV/51, LXIX/1, VI/9, XIV/7 and XXVII/4. Mestne njive The cemetery of Mestne njive is located on a conical hill to the north of the medieval town centre and close to Kapiteljska njiva. The first graves were excavated on the site in 1954 by Vinko Šribar. Excavations were continued by Tone Knez and Borut Križ. A total of 560 Late Bronze Age cremation graves and three inhumation graves from the Early Iron Age have been excavated at the site to date (Križ, Jereb 2014). The analysed sample was found in Grave 329. Fig. 1: Early Iron Age settlement in Dolenjska. Sl. 1: Starejšeželeznodobna poselitev Dolenjske. 94 Margarita GLEBA, Karina GRÖMER, Borut KRIŽ, Petra STIPANČIĆ, Hrvoje POTREBICA METHODOLOGY The vast majority of Iron Age textiles in Slovenia survive in a mineralised state on iron or bronze artefacts included as grave goods in graves. Some- times referred to as ‘pseudomorphs’, mineralised textiles are created when a combination of chemical and physical conditions within a burial lead to the replacement of their organic components with inorganic ones, resulting in a positive or negative cast of the fabric and preserving its physical features, down to the fibre morphology, allowing both structural textile analysis and fibre identification. Textile structural analysis The purpose of structural textile analysis is to determine the culturally and chronologically relevant characteristics of the examined fabrics. The textile analysis includes the determination of structural parameters such as weave type (tabby, twill) and thread count per cm (which is indicative of textile quality); thread twist (z – clockwise; s – counter-clockwise, i – no discernible twist, * – spliced), diameter and angle; presence of edges and any other characteristic elements, such as pattern, sewing, etc. (Fig. 2, 3) (Emery 1966). The structural examination of textile fragments was carried out using autopic observation and digital microphotographs taken utilising a portable Dino-Lite digital microscope AM7115MZT at dif- ferent magnifications (20×, 50×, 230×). At least 10 thread diameter and angle measurements were taken whenever the size of the preserved textile fragment allowed. Most fragments were too small to allow more than 1−2 thread counts. Fibre identification and wool quality analysis The purpose of the fibre analysis is to identify first whether the fibres used to produce the textile yarns were of plant or animal origin and, if the fibres are sufficiently well preserved, to identify the species. Fibre characterisation furthermore helps to understand fibre processing and micro- scopic thread structure, enabling differentiation of different thread production methods, such as draft spinning and splicing. Fibre identification is essential to underpin the connections between technology and raw material and understanding wild and cultivated resource management. Fibre identification is usually carried out using microscopy and is based on comparison of the archaeological samples with a known reference. In mineralised textiles, fibres can be preserved either as negative casts (most common in contact with iron) or positive casts (more prevalent with bronze), although neither is exclusive. Since the samples are no longer transparent, the preferred method is Scanning Electron Microscopy, which enables the acquisition of a detailed sample surface image that allows the observation and identifica- tion of morphological characteristics of the fibre. Analyses of wool fibre quality are used to deter- mine the fleece type of prehistoric sheep, enabling comparisons with fleeces from modern sheep, particularly the so-called primitive or ‘unimproved’ sheep breeds, and leading to conclusions about ancient breeds (overview in Skals et al. 2018). A fleece consists of the outer coat containing coarse kemp (over 100 microns in diameter) and hair (over 60 microns in diameter), and the much finer underwool. Assessment of fibre quality is based on a technique used in the modern textile industry and consists of a diameter measurement of 100 fibres per thread or staple, and statistical analyses resulting in a distribution histogram. Fibre identification and analysis were carried out at the Department of Chemistry, University of Padua, using Coxem EM-30AX Plus Scanning Electron Microscope (SEM) in order to acquire more detailed surface information for fibre iden- tification. The following instrumental settings were used: analytical condition mode at 20.00 kV accelerating voltage and working distance of 10−13 mm. The samples were not coated. The fibre diameters were measured using ImageJ software from SEMicrographs obtained at 300× magnifica- tion. Statistical processing of the fibre diameter data was carried out in Microsoft Excel. CHRONOLOGY The analysed material spans the period from the 8th to the 4th century BCE. In the area of the Eastern Hallstatt Circle, there is a noticeable cul- tural shift that began during the second half of the 6th century BCE. The following period lasts until the establishment of fully developed La Tène communities in this area in the first half of the 3rd century BCE. It is marked by the transforma- 95Dressing Situla people: prehistoric textile remains from the Dolenjski muzej Novo mesto tion of the Hallstatt communities in new forms that significantly differ in different parts of the Carpathian Basin and Eastern Alpine area, largely depending on exposure to Scythian raids and La Tène influences, as well as regional cultural dynamics on the borders of the Hallstatt world. In this complex world of change, textiles can be seen as one of important identity markers in Iron Age communities. Results Textile traces were identified on 11 artefacts in 10 burials from 5 cemeteries, resulting in 12 fabrics (Fig. 4, 5). In one case, two textiles were found on the same artefact (Fig. 5: 7,8), while another two artefacts from the same burial had traces of dif- ferent fabrics (Fig. 5: 10,11). The identification of the type of weave and its technical characteristics Fig. 2: Technical details of a textile. Sl. 2: Shematski prikaz tkanine in poimenovanje njenih osnovnih gradnikov. Fig. 3: Structural parameters recorded during textile analysis. Sl. 3: Strukturni parametri tkanine, zabeleženi med analizo. 96 Margarita GLEBA, Karina GRÖMER, Borut KRIŽ, Petra STIPANČIĆ, Hrvoje POTREBICA is often tentative due to poor visibility of the arte- fact’s surface. A summary of the textile structural data is provided in Table 1. None of the fragments preserves selvedge, borders, sewing, or other structural elements that enable identifying warp and weft (hence defined as System 1 and System 2); therefore, the following discussion concerns the type of weave and thread characteristics of both thread systems. Textile weave Two types of weave were identified in the analysed material: tabby or plain weave and twill. A tabby is one the earliest loom-woven structures as it is the simplest textile binding attainable with two thread systems on a loom, with passive warp and active weft threads alternating one over one in each direction. Tabbies in the recorded material Fig. 4: Artefacts with textile traces from Novo mesto, Družinska vas and Medvedjek, examined in this study. Sl. 4: Predmeti s sledovi tkanin iz Novega mesta, Družinske vasi in z Medvedjeka, raziskani v projektu. 1 − Kapiteljska njiva, LXVI/2; 2 − Mestne njive, G 329; 3 − Kapiteljska njiva, XIV/51; 4 − Kapiteljska njiva, LXIX/1; 5 − Ivanec pri Družinski vasi, 30/4; 6 − Kapiteljska njiva, VI/9; 7 − Medvedjek, 1/1; 8 − Kapiteljska njiva, XIV/7; 9 − Kapiteljska njiva, XXVII/4; 10 − Kandija, III/1 97Dressing Situla people: prehistoric textile remains from the Dolenjski muzej Novo mesto Fig. 5: Micrographs of textile traces from Novo mesto, Družinska vas and Medvedjek. Sl. 5: Fotografije ostankov analiziranih tkanin iz Novega mesta, Družinske vasi in z Medvedjeka, posnete s SEM. 1 − Kapiteljska njiva, LXVI/2; 2 − Mestne njive, G 329; 3 − Kapiteljska njiva, XIV/51; 4 − Kapiteljska njiva, LXIX/1; 5 − Ivanec pri Družinski vasi, 30/4; 6 − Kapiteljska njiva, VI/9; 7 − Medvedjek 1/1 (coarse / grobo); 8 − Medvedjek 1/1 (fine / fino); 9 − Kapiteljska njiva, XIV/7; 10 − Kapiteljska njiva, XXVII/4 (axe / sekira); 11 − Kapiteljska njiva, XXVII/4 (spearhead / sulična ost); 12 − Kandija, III/1 can be divided into balanced and dominant vari- eties. Balanced tabbies have approximately equal numbers of threads per unit of length in warp and weft. Weft-dominant tabbies have more wefts than warp threads per unit of length, while warp-domi- nant tabbies have more warps than wefts per unit of length. In a twill, the horizontal weft threads pass over and under vertical warps in a regular staggered pattern (in a 2/2 twill case every two threads in each system), each row being stepped to one side of the row above, creating a diagonal effect. Two textiles (a spear in Grave XXVII/4 from Kapiteljska njiva; Fig. 5: 11 and a bronze fibula in Grave III/1 from Kandija; Fig. 5: 12) were identified as tabbies, probably weft-dominant, although no selvedges or borders survive to help with identi- fication of warp and weft. Their quality is similar, with 7−9/10−13 threads per cm. Both examples 98 Margarita GLEBA, Karina GRÖMER, Borut KRIŽ, Petra STIPANČIĆ, Hrvoje POTREBICA date to the end of the chronological period covered by the finds examined here, that is the shift to the La Tène period. The remaining ten textiles were identified as 2/2 twills, with one case possibly a chevron variant (fibula from Grave LXVI/2 from Kapiteljska njiva; Fig. 5: 1), in which the direction of twill diagonals changes at regular intervals creating a pattern. It is possible that other textiles were originally more complex twill variants, but the fragments are too small to allow their definitive identification. All textiles are relatively balanced and their quality ranges from 8−10 to 20−22 threads per cm, although they mostly group at the coarser or the finer end of the range (Fig. 6). Both coarse and fine twills span the entire chronological spectrum examined here. A cord and a thread are also documented on a fibula from Kapiteljska njiva (Grave XIV/51; Fig. 5: 3). They appear to have been used for the repair of the closing mechanism. Yarn structure Two types of thread structure were identified in the analysed material: single and plied (Tab. 1). The cord and tabby textile are plied: the cord on the boat fibula from Kapiteljska njiva XIV/51 is S2z, while the tabby on the iron spearhead from Kapiteljska njiva XXVII/4 (Fig. 5: 11) appears to be Z2-plied, although the twist direction of the single thread is not discernible. In all other cases, a single yarn was used; however, there is a variation in the twist direction, which may be chronologically significant. Textiles from the earlier 8th−6th centuries BCE contexts are either z/z, or spin- or shadow patterned in one or both directions, that is woven with alternating groups of z- and s-twisted yarn alternating in one or both systems. In most cases, the preservation does not enable the definitive count of the pattern but gro- ups, but in fibula from Grave LXVI/2 at Kapiteljska njiva (Fig. 5: 1), 4s,4z alternation is noted in one system and 6s,6z in the other. Textiles from the later 5th−4th century BCE contexts do not appear to have spin patterns, and four out of six are s/s. Thread diameters range from 0.2 to 0.8 mm (Fig. 7), with the thread from fibula in Grave XIV/51 at Kapiteljska njiva reaching 1 mm (Fig. 5: 1; 6). Both tabbies and twills have threads clustering around 0.5−0.7 mm, with only the twill from the ring from Grave XIV/7 at Kapiteljska njiva (Fig. 5: 9) having much finer threads of 0.2 mm. Fibre identification Sampling for fibre identification and analysis was possible in the case of 10 textiles, while for the remaining two (Kapiteljska njiva, Grave XIV/7 and Fig. 6: Scatter plot of thread counts of textiles from Novo mesto, Družinska vas and Medvedjek. Sl. 6: Gostota niti pri analiziranih tkaninah iz Novega mesta, Družinske vasi in z Medvedjeka. Fig. 7: Scatter plot of mean thread diameters of textiles from Novo mesto, Družinska vas and Medvedjek. Sl. 7: Povprečni premeri niti pri analiziranih tkaninah iz Novega mesta, Družinske vasi in z Medvedjeka. 99Dressing Situla people: prehistoric textile remains from the Dolenjski muzej Novo mesto Site, Grave, Fig. / Najdišče, grob, sl. Date / Datacija Burial / Pokop Sex / Spol Artefact / Predmet Weave / Tkanje System 1 thread count / gostota niti 1 System 2 thread count / gostota niti 2 System 1 twist / vitje 1 System 2 twist / vitje 2 System 1 diameter / premer 1 System 2 diameter / premer 2 Kapiteljska njiva LXVI/2 (4: 1; 5: 1) 8th c. BCE / 8. st. pr. n. št. I F Vače type 5a bronze and iron fibula / bro- nasta in železna vaška fibula (tip 5a) 2/2 twill (chevron?) / keper (ševron?) 16−18 18−20 4s, 4z 6s, 6z 0.3−0.4 0.3−0.5 Mestne njive G 329 (4: 2; 5: 2) 8th c. BCE / 8. st. pr. n. št. C F? Vače type 5a bronze and iron fibula / bro- nasta in železna vaška fibula (tip 5a) 2/2 twill / keper 10 8−10 s s,z 0.5 0.5−0.6 Kapiteljska njiva XIV/51 (4:3; 5: 3) 7th c. BCE / 7. st. pr. n. št. I F Bronze boat fibula / bronasta čolničasta fibula 2/2 twill / keper 8 10−12 z z 0.6 0.5−0.6 cord / vrvica S2z 0.8 (0.4) thread / nit z 0.8−1 Kapiteljska njiva LXIX/1 (4: 4; 5: 4) 7th c. BCE / 7. st. pr. n. št. I F Iron and bronze two- looped bow fibula / železna in bronasta dvozankasta narebrena ločna fibula 2/2 twill / keper 11 11 s,z s,z 0.4−0.6 0.6−0.7 Ivanec 30/4 (4: 5; 5: 5) Mid-6th c. BCE / sr. 6. st. pr. n. št. I F a piece of textile /košček tkanine 2/2 twill / keper 16−18 18−20 z 4z, 2s, 2z 0.3−0.4 0.3−0.4 Kapiteljska njiva VI/9 (4: 6; 5: 6) 5th c. BCE? / 5. st. pr, n. št. I M Iron and bronze belt hook / železen in bronast pasni jeziček 2/2 twill / keper 10 10 s s 0.4−0.6 0.4−0.6 Medvedjek 1/1 (4: 7; 5: 7, 8) 5th c. BCE / 5. st. pr, n. št. I M? Iron belt plate / železna pasna plošča 2/2 twill / keper 10 12 s s 0.5−0.8 0.4−0.7 2/2 twill / keper 14 14 s s 0.4−0.8 0.4−0.6 Kapiteljska njiva XIV/7 (4: 8; 5: 9) Late 5th−early 4th c. BCE / pozno 5.−zač. 4. st. pr. n. št. I M Iron ringlet / železen obroček 2/2 twill / keper 20 20−22 s s 0.2 0.2 Kapiteljska njiva XXVII/4 (4: 9; 5: 10, 11) Late 5th−early 4th c. BCE / pozno 5.−zač. 4. st. pr. n. št. I M Iron axe / železna sekira 2/2 twill / keper 9 9 z z 0.6−0.8 0.6−0.7 Iron spearhead / železna sulična ost tabby / platnena vezava 7 10 Z2? Z2? 0.6−0.7 0.5 Kandija III/1 (4: 10; 5: 12) Late 5th− early 4th c. BCE / pozno 5.− zač. 4. st. pr. n. št. I F Bronze crossbow fibula with reverted foot / bronasta samostrelna fibula z nazaj zavito nogo tabby / platnena vezava 9 13 z z 0.5−0.7 0.5−0.6 Tab. 1: Summary of textile technical data from Novo mesto, Družinska vas and Medvedjek. Abbreviations: I – inhuma- tion; C – cremation; F – female; M – male. Tab. 1: Povzetek tehničnih podatkov o analiziranih tkaninah iz Novega mesta, Družinske vasi in z Medvedjeka. Okrajšave: I − skeletni pokop, C − žgani pokop, F − ženska, M − moški. 100 Margarita GLEBA, Karina GRÖMER, Borut KRIŽ, Petra STIPANČIĆ, Hrvoje POTREBICA Mestne njive, G 329) it would have compromised the integrity of the artefact. Fibre casts were more or less well preserved, mostly as negative casts. In all cases except one, the raw material is of animal origin, sheep wool, as indicated by the characteristic cuticular scales (Fig. 8) and fibre quality analysis. The tabby from the fibula in Grave III/1 from Kandija (Fig. 5: 12) is instead made of plant bast fibre, possibly flax, as indicated by the polygonal cross sections of the fibres, the presence of nodes or dislocations (Fig. 9) and the average diameter of 15 micron (the range of 19 measured fibres is 10−19 micron). Wool quality analysis Wool fibre quality analysis was possible in the case of seven samples. In all cases, the analysis reflects the entire textile since it was not possible to investigate warp and weft separately. Apart from two samples, in all other cases, more than 100 fibre diameters were measured. The results are summarised in Table 2 and the histograms are presented in Figure 10. No significant differences are observed between chronologically earlier and later samples. The wool quality appears rather homogeneous between the samples. The average mode is 18 microns, the median 19.7 microns, the mean diameter is 22.5 microns and the overall range is 9−49 micron with only a few outliers above 50 micron and none above 88 micron. The histograms are all positively skewed. While this falls within Generalised Medium fleece type in Ryder’s clas- sification (Ryder 1969), different samples range between Categories A and CD in Rast-Eicher’s system (Rast-Eicher 2008). The results indicate a similar raw fleece in all cases but variable selection and processing of the raw material. Wool quality does not necessarily translate into textile quality, as demonstrated by the two textiles present on the belt plate from Medvedjek (Fig. 5: 7,8): here, the coarser twill is made with better-processed wool than the finer twill. Wool processing (likely combing) is furthermore indicated by the opposing direction of scales in adjacent fibres in several samples (Fig. 8). Contextual/functional analysis In six cases out of twelve, textile traces are present on fibulae, all of which were recovered from female burials and five of these are dated to the 8th−7th centuries BCE (Fig. 4, Tab. 1). In all likelihood, they are to be identified with the clothing of the deceased that was held together by the fibula. In all early specimens, textile traces are present on the iron pins of the fibulae, indicating that the latter were used to arrange and hold the garments on the bodies of the deceased. In the case of the fibula from Grave XIV/51 at Kapiteljska njiva (Fig. 5: 3), the pin clearly pierces the fabric. On the same artefact, cord and thread seem to have been used for repairing it: they are tied around the head of the fibula several times and then secured with multiple simple knots. In the case of the later Fig. 8: SEMicrograph of Grave XIV/51 from Kapiteljska njiva showing negative fibre casts with cuticular scale impressions; opposing direction of scales in adjacent casts indicates fibre processing. Sl. 8: Tkanina iz groba XIV/51 na Kapiteljski njivi z nega- tivnimi odlitki vlaken z odtisi kutikularnih lusk; nasprotna smer lusk v sosednjih odlitkih kaže na obdelavo vlaken. Posneto s SEM. Fig. 9: SEMicrograph of Grave III/1 from Kandija showing fibres with polygonal cross sections and nodes or dislocations. Sl. 9: Tkanina iz groba III/1 iz Kandije. Vidna so vlakna s poligonalnimi preseki in vozli ali dislokacijami. Posneto s SEM. 101Dressing Situla people: prehistoric textile remains from the Dolenjski muzej Novo mesto fibula from Kandija (Fig. 4: 10), textile traces are present on its external surface. The remaining traces are associated with male burials. The belt plate from Medvedjek preserved a coarser twill on one side and a finer twill on the other (Fig. 5: 7,8), indicating at least two differ- ent fabrics constituted the dress in this case, with the finer twill being on the interior of the plaque, that is closer to the body, if it was placed in the grave in the same position on the body as it would have been worn in when the owner was alive. The other four fabrics (found on the axe, spearhead, Fig. 10: Histograms of wool quality of textiles from Novo mesto and Medvedjek. Sl. 10: Kakovost volne v analiziranih tkaninah iz Novega mesta in z Medvedjeka. 102 Margarita GLEBA, Karina GRÖMER, Borut KRIŽ, Petra STIPANČIĆ, Hrvoje POTREBICA ringlet, and belt hook) are present on artefacts that constituted grave goods. They may have come in contact with these artefacts accidentally or were used to wrap them intentionally. DISCUSSION Wool twills constitute the most prevalent weave among the newly analysed textiles from the Do- lenjska Iron Age sites of Slovenia. Only two tabbies are present, and both are among the chronologi- cally latest finds examined. The threads are finely and regularly spun, with threads as fine as 0.2 mm in one case. In terms of weave quality, counted in threads per cm, the twills are quite balanced, with both thread systems having more or less the same thread counts, which range between 8 and 22 threads/cm. Several of the twills display a spin or shadow pattern. They are comparable in quality to twill textiles from other Slovenian Iron Age sites, such as Vače and Magdalenska gora (Bender Jørgensen 2005, 143−145, Fig. 7; Lau 2022). The general uniformity of wool fibre quality suggests that all of these textiles were made from similar wool of likely local origin. All the textile remains examined, with Kandija being the sole exception, are made of wool, which, given the current results of research into the Early Iron Age settlement in Dolenjska, is not surpris- ing, since flax grains (Linum usitatissinum) were found only at Cvinger above Dolenjske Toplice Sa m pl e / V zo re c D at e / D at ac ija N o. fi br es / Št . v la ke n M ed ia n / M ed ia na M od e / M od us M ea n / P ov pr eč je SD / St an da rd ni o dk lo n R an ge / V ar ia ci js ki ra zm ik R el . v ar ia b. ** / R el at iv na v ar ia bi ln os t * * Sk ew ne ss o f d is tr ib . * ** / si m et ri ja p or az de lit ve ** * Ry de r c la ss . / R ay de rj ev a ra zv rs tit ev R as t- Ei ch er cl as s. / R as t- Ei ch er je va ra zv rs tit ev Kapiteljska njiva LXVI/2 twill / keper 8th c. BCE / 8. st. pr. n. št. 105 19.3 19 20.9 6.67 8−41 0.32 0.72 GM A Kapiteljska njiva XIV/51 twill / keper 7th c. BCE / 7. st. pr. n. št. 173 21.2 17 24.3 9.69 11−59 0.4 0.96 GM AB Kapiteljska njiva LXIX/1 twill / keper 7th c. BCE / 7. st. pr. n. št. 69 18.9 19 21.3 6.7 12−45 0.31 1.07 GM A Medvedjek 1/1 coarse twill / grobi keper 5th c. BCE / 5. st. pr. n. št. 146 18.8 17 20.8 7.72 9−43, 61* 0.37 0.78 GM A Medvedjek 1/1 fine twill / fini keper 5th c. BCE / 5. st. pr. n. št. 117 20.2 17 24.5 11.34 11−49, 88* 0.46 1.14 HM−GM CD Kapiteljska njiva XXVII/4 tabby / platno Late 5th−early 4th c. BCE / pozno 5.−zač. 4. st. pr. n. št. 103 19.8 18 22.9 9.88 10−43, 61*, 71* 0.43 0.94 GM A Kapiteljska njiva XXVII/4 twill / keper Late 5th−early 4th c. BCE / pozno 5.−zač. 4. st. pr. n. št. 82 19.9 19 22.8 8.22 12−46 0.36 1.06 GM A * Diameter outside the main range (outliers) / Skrajne vrednosti. ** Relative variability (coefficient of variation) = standard deviation/mean / Relativna variabilnost (koeficient variacije) = standardni odklon/povprečje. *** Skewness of distribution (Pearson’s coefficient of skewness) = 3×(mean−median)/standard deviation / Asimetrija porazdelitve (Pearsonov koeficient asimetrije) = 3× (povprečje−mediana)/standardni odklon. Tab. 2: Wool fibre quality of the textiles from Novo mesto and Medvedjek. Tab. 2: Podatki o kakovosti volnenih vlaken pri analiziranih tkaninah iz Novega mesta in z Medvedjeka. 103Dressing Situla people: prehistoric textile remains from the Dolenjski muzej Novo mesto (Culiberg, Šercelj 1995, 170; Dular, Tecco Hvala 2012, Fig. 119), while the share of sheep and goat among farmed animals is almost 25% at all sites (Dular, Tecco Hvala 2012, Fig. 120). We have a good overview of textiles found in graves of the Hallstatt Culture: from Germany, we know of outstanding items deriving from aristo- cratic graves like Eberdingen-Hochdorf (Banck- Burgess 2012), Swiss and Austrian finds were also published in recent years (Rast-Eicher 2008; Grömer 2012). Additionally, there are catalogues of grave finds from the Eastern Hallstatt Culture (Bender Jørgensen 2005, 140−145). That allows us to understand which textile types and qualities were used in Central Europe during the Iron Age and how the finds from the Dolenjska region fit into this picture. Textile finds from continental Italy have been extensively investigated in recent years and point to the same textile culture (Gleba 2017a; 2017b). Generally, there are distinct differences between the twills in the East and the West of the Hallstatt Culture (Bender Jørgensen 2005, Fig. 1; Grömer 2012; Grömer et al. 2013). In the West, especially Southern Germany and Switzerland, fine twills were usually woven with plied yarn in one thread system (usually warp) and single yarn in the other. In the East (e.g., Eastern Austria, Hungary, and western Slovenia) and in Italy, a textile type with single yarn, twill and spin pattern is the most characteristic. As such, the twills from the Do- lenjska region are typical examples of the textile craft in the Eastern Hallstatt Circle and fit well in the broader, twill-based textile culture of Central Europe and Italy. The two later tabbies are likely weft-dominant and have 7−9/10−13 threads/cm. They compare well with La Tène period textiles from Austria and Slovakia (Grömer 2012; Belanova Štolcova 2012). Material culture and burial customs suggest that, starting in the second half of the 6th century BCE, local communities of Dolenjska and especially Novo mesto are subjected to a wide variety of external influences while keeping and emphasising continuity of settlement and burial ground. Textiles analysed in this paper suggest a similar trend. The later part of the Early Iron Age, compared to previous clas- sic Hallstatt features, shows a change in the twist direction and apparent lack of spin pattern. Both textiles identified as tabbies, also belong to this period. However, at the same time, wool quality appears rather homogeneous. It means that raw material was probably the same or similar, but its selection and processing were different up to the level of weaving. Some of these choices were certainly made to fit the intended purpose of the textile (belt, outer or inner garment, etc.), but others may carry a chronological value. Textiles from Novo mesto fit the model in which a strong and resilient local community transforms to adapt to influences from other regions, one of them being new textile production techniques. They resist profound and abrupt changes that affected the rest of the Eastern Hallstatt Circle coming from the east and at the same time adopt influences coming from the west where La Tène Culture is growing into new cultural and ‘industrial’ standard for craftspeople in Central Europe and beyond. Acknowledgments This research was carried out with the support of the Croatian Science Foundation project ‘Creation of Euro- pean Identities – Food, Textiles and Metals in the Iron Age Between Alps, Pannonia and Balkans’ (2021−2024, PI: HP). The project is currently being carried out as an integrated program of the collection and analyses of a rich body of textile finds from the sites in Slovenia, Croatia, Bosnia and Herzegovina, and Serbia from early and recent excavations. This contribution presents the first analysis of the Iron Age textiles currently conserved at the Dolenjski muzej in Novo mesto, Slovenia. MG – concept, textile and fibre analysis, comparative data from Croatia, Bosnia and Italy; KG – textile analysis, comparative data from Slovenia and Austria; BK and PS – contextual data; HP – contextual and chronological analysis. 104 Margarita GLEBA, Karina GRÖMER, Borut KRIŽ, Petra STIPANČIĆ, Hrvoje POTREBICA BANCK-BURGESS, J. 2012, Instruments of Power. Celtic Textiles. Mittel der Macht. Textilien bei den Kelten. − Stuttgart. BELANOVA ŠTOLCOVA, T. 2012, Slovak and Czech Re- publics. − In: M. Gleba, U. Mannering (eds.), Textiles and Textile Production in Europe from Prehistory to AD 400. − Ancient Textiles Series 11, 306–333. BENDER JØRGENSEN, L. 2005, Hallstatt and La Tène Textiles from the Archives of Central Europe. − In: P. Bichler et al. (eds.), “Hallstatt Textiles” Technical Analysis, Scientific Investigation and Experiment on Iron Age Textiles. − British Archaeological Reports Int. Series 1351, 133–150. CHEN, H.L., K.A. JAKES, D.W. FOREMAN 1998, Pres- ervation of Archaeological Textiles Through Fibre Mineralization. − Journal of Archaeological Science 25, 1015–1021. CULIBERG, M., A. ŠERCELJ 1995, Karpološke in antra- kotomske analize iz prazgodovinskih višinskih naselij na Dolenjskem (Karpologische und anthrakotomische Analysen aus den vorgeschichtlichen Höhensiedlungen in Dolenjsko). – Arheološki vestnik 46, 169−176. DULAR, J. 2021, Gradivo za topografijo Dolenjske, Po- savja in Bele krajine v železni dobi. − E-Monograp- hiae Instituti Archaeologici Sloveniae 10. https://doi. org/10.3986/9789610505105 DULAR, J., TECCO HVALA, S. 2012, South-eastern Slovenia in the Early Iron Age. Settlement – economy – society / Jugovzhodna Slovenija v starejši železni dobi. Poselitev – gospodarstvo – družba. – Opera Instituti archaeologici Sloveniae 12. https://doi.org/10.3986/9789612545239 EMERY, I. 1966, The Primary Structures of Fabrics. An Illustrated Classification. − Washington DC. GABROVEC, S. 1960, Grob z oklepom iz Novega mesta (Panzergrab von Novo mesto). − Situla 1, 27−79. GABROVEC, S. 1968, Grob s trinožnikom iz Novega mesta (Das Dreifussgrab aus Novo mesto. −Arheološki vestnik 19, 157−188. GLEBA, M. 2017a, Tracing textile cultures of Italy and Greece in the early first millennium BC. − Antiquity 144, 1205–22. https://doi.org/10.15184/aqy.2017.144 GLEBA, M. 2017b, Textiles in pre-Roman Italy: from quali- tative to quantitative approach. − Origini XL/1, 9–28. GRÖMER, K. 2012, Austria: Bronze and Iron Ages. − In: M. Gleba, U. Mannering (eds.), Textiles and Textile Pro- duction in Europe from Prehistory to AD 400. Ancient Textiles Series 11, 27–64. GRÖMER, K. 2016, The Art of Prehistoric Textile Making – The development of craft traditions and clothing in Central Europe. − Vienna. GRÖMER, K., A. KERN, H. RESCHREITER, H. RÖSEL- -MAUTENDORFER (eds.) 2013, Textiles from Hallstatt. Weaving Culture in Bronze and Iron Age Salt Mines. − Archaeolingua 29. GUŠTIN, M., B. KRIŽ 2007, Lady and her Attire. Reflecti- ons of Status and Cult in Grave 30/4 from Ivanec near Družinska vas. − Situla 44, 491−503. KNEZ, T. 1986, Novo mesto 1. Halštatski grobovi / Hall- stattzeitliche Gräber. − Carniola Archaeologica 1. KRIŽ, B. 2019, Novo mesto 8. Kapiteljska njiva. Način pokopa v starejši železni dobi dobi / Burial rite in the Early Iron Age. − Carniola Archaeologica 8. KRIŽ, B., M. JEREB 2014, Novo mesto. Mestne njive. − In: B. Teržan, M. Črešnar (eds.), Absolutno datiranje bro- naste in železne dobe na Slovenskem / Absolute Dating of the Bronze and Iron Ages in Slovenia. − Katalogi in monografije 40, 469−472. LAU, R. 2021, Mineralisierte Textilreste aus hallstattzeitli- chen Gräbern in Slowenien. − In: K. Grömer, A. Kern (eds.), Prähistorische Forschungen Online 11, 6−15. RAST-EICHER, A. 2008, Textilien, Wolle, Schafe der Eisen- zeit in der Schweiz. − Antiqua 44. RYDER, M.L. 1969, Changes in the fleece of sheep fol- lowingdomestication. − In: P.J. Ucko, G.W. Dimbleby (eds.), Thedomestication and exploitation of plants and animals, 495–521. – London. SKALS, I., M. GLEBA, M. TAUBE, U. MANNERING 2018, Wool textiles and archaeometry: testing reliability of archaeological wool fibre diameter measurements. − Danish Journal of Archaeology 7/2, 161–179. doi:10.10 80/21662282.2018.1495917 TERŽAN, B. 2021, Regional coherence and group identities in the Hallstatt culture in the south-eastern Alpine re- gion. − In: Brun, P., Chaume, B., Sacchetti, F. (eds), Vix et le phénomène princier, Actes du colloque de Châtillon- sur-Seine, 2016. − DAN@ 5, 163−178. 105Oblačila ljudi s situl: ostanki prazgodovinskih tkanin iz Dolenjskega muzeja v Novem mestu Preučevanje tkanin iz starejše železne dobe je usmerjeno na izjemne predmete iz bogatih grobov z najdišč v Nemčiji, kot je Eberdingen – Hoc- hdorf (Banck-Burgess 2012), po letu 2000 pa so bile objavljene tudi švicarske in avstrijske najdbe (Rast-Eicher 2008; Grömer 2012). Prav tako so na voljo katalogi grobnih najdb iz vzhodne halštatske kulture (Bender Jørgensen 2005, 140−145) in objave o najdbah tkanin iz celinske Italije (Gleba 2017a; 2017b), ki imajo enako tekstilno strukturo kot tukaj predstavljene najdbe z dolenjskih najdišč. S temi objavami se zaokroža védenje o vrstah in kakovosti tkanin, ki so jih izdelovali in uporabljali na območju srednje Evrope v železni dobi. Gradivo V raziskavo so zajeti predmeti z ohranjenimi ostanki tkanin iz posameznih grobov s Kapiteljske njive, Mestnih njiv in iz Kandije v Novem mestu ter gomile 30 z Ivanca pri Družinski vasi in gomile 1 na Medvedjeku (sl. 1; 4; 5; tab. 1), ki jih hrani Dolenjski muzej v Novem mestu. Metodologija Večina železnodobnih tkanin v Sloveniji se je ohranila kot mineraliziran ostanek na železnih ali bronastih predmetih v grobovih. Mineraliza- cija tekstila v grobu se zgodi zaradi kombinacije kemičnih in fizikalnih procesov, ki povzročijo zamenjavo organskih komponent z anorganskimi. Tako se ohranijo pozitiven ali negativen odtis tka- nine in njene fizikalne lastnosti, na podlagi česar je mogoče izvesti tako strukturno analizo tekstila kot identifikacijo vlaken. Strukturna analiza tkanin Namen strukturne analize tekstila je določiti kulturno in kronološko relevantne značilnosti analiziranih tkanin. Analiza vključuje določanje strukturnih parametrov, kot so vrsta tkalske vezave (platno, keper), gostota niti (pokazatelj kakovosti tekstila), smer sukanja niti (z – v smeri urnega ka- zalca, s – v nasprotni smeri urnega kazalca, i – ni opaznega sukanja, * – spajanje oz. podaljševanje), premer niti in druge posebnosti, denimo robovi, vzorci, šivi ipd. (sl. 2, 3) (Emery 1966). Analiza vlaken in kakovosti volne Z analizo vlaken, uporabljenih za izdelavo tekstilne preje, smo želeli ugotoviti, ali so bila rastlinskega ali živalskega izvora, ob morebitni dobri ohranjenosti pa tudi določiti uporabljeno rastlinsko ali živalsko vrsto. Opredelitev vlaken pomaga razumeti njihovo obdelavo in mikroskopsko strukturo niti, to pa omogoča razlikovanje med različnimi metodami izdelave niti, kot sta sukanje in podaljševanje niti. Identifikacija vlaken se običajno izvaja z mikro- skopiranjem in temelji na primerjavi arheoloških vzorcev z znano referenco. Pri mineraliziranih tkaninah se vlakna lahko ohranijo kot negativni (najpogosteje v stiku z železom) ali pozitivni odtisi (bolj razširjeno pri bronu). Analize kakovosti volnenih vlaken se uporabljajo za določanje tipa runa prazgodovinskih ovc, kar omogoča primerjavo s sodobnimi ovcami, zlasti tako imenovanimi primitivnimi ali neizboljšani- mi pasmami, in vodi do spoznanj o starodavnih pasmah (pregled v Skals et al. 2018). Runo je sestavljeno iz zunanje resaste dlake (premer več kot 100 mikronov) in nadlanke (premer več kot 60 mikronov) ter mnogo finejše podlanke. Ocena kakovosti vlaken temelji na tehniki iz sodobne tekstilne industrije – ta je sestavljena iz merjenja premera 100 vlaken na nit in statističnih analiz, katerih rezultat je porazdelitveni histogram. Kronologija Analizirano gradivo sega v čas od začetka starejše do začetka mlajše železne dobe (8.−4. st. pr. n. št.). V zapletenem svetu sprememb lahko tekstilije obravnavamo kot enega od pomembnih označevalcev identitete tedanjih skupnosti. Oblačila ljudi s situl: ostanki prazgodovinskih tkanin iz Dolenjskega muzeja v Novem mestu Povzetek 106 Margarita GLEBA, Karina GRÖMER, Borut KRIŽ, Petra STIPANČIĆ, Hrvoje POTREBICA Rezultati Raziskovali smo ostanke tkanin na 11 predme- tih iz desetih grobov s petih najdišč (tab. 1, sl. 4, 5). Posebnost je košček tkanine (sl. 5: 5) iz groba 30/4 v Družinski vasi, ki ni bil sprijet s kovinskim predmetom, kot je sicer običajno. V enem primeru (Medvedjek) sta bili na istem predmetu najdeni dve tkanini (sl. 5: 7,8), v drugem primeru (grob XXVII/4 s Kapiteljske njive) pa so bili na pred- metih iz istih grobov sledovi različnih tkanin (sl. 5: 10,11; tab. 1). Na niti enem fragmentu se niso ohranili robovi, šivi ali drugi strukturni elementi, ki bi omogočili določitev smeri osnovnih niti ali smeri votka (opredeljena kot nitni sistem 1 in nitni sistem 2), zato se razprava nanaša na vrsto tkalske vezave in lastnosti niti obeh sistemov. Tekstilno tkanje Na analiziranih ostankih smo prepoznali dve vrsti vezave, platneno (tabby, platno) in keprovo (twill, keper). Platnena vezava je ena najzgodnejših struktur, tkanih na statvah. Gre za najpreprostejšo tekstilno vezavo, ki jo je mogoče doseči z dvema sistemoma niti na statvah, s pasivno osnovno in aktivno votkovno nitjo, ki se izmenično križata. Platneno vezavo lahko v raziskanem gradivu raz- delimo na uravnoteženo in prevladujočo različico. Uravnotežena ima približno enako število osnov- nih in votkovnih niti na enoto dolžine. Različice s prevladujočim votkom imajo več votkovnih kot osnovnih niti na enoto dolžine, pri različicah s prevladujočo osnovo pa je razmerje obrnjeno. Pri keprovi vezavi potekajo vodoravne votkovne niti čez navpične osnovne niti in pod njimi v pravilnem zamaknjenem vzorcu (pri kepru 2/2 vsaki dve niti v obeh sistemih), pri čemer je vsaka vrsta zamaknjena za eno nit, kar ustvarja diagonalni videz. Dve tkanini (na sulični osti iz groba XXVII/4 s Kapiteljske njive, sl. 5: 11, in na bronasti fibuli iz groba III/1 iz Kandije, sl. 5: 12) sta bili prepoz- nani kot platno, verjetno s prevladujočim votkom, čeprav se robovi, ki bi nam pomagali prepoznati osnovo in votek, niso ohranili. Njihova kakovost je podobna. Gostota niti v nitnem sistemu 1 je na tkanini s Kapiteljske njive 7 niti na cm in na tkanini iz Kandije 9 niti na cm, gostota v sistemu 2 pa na prvi 10 niti na cm in na drugi 13 niti na cm. Oba ostanka tkanine segata v latensko obdobje. Preostalih deset tekstilij je bilo prepoznanih kot keper 2/2, pri eni gre verjetno za ševron (fibula iz groba LXVI/2 s Kapiteljske njive, sl. 5: 1). Pri tem se smer diagonalnega kepra spreminja v enakomernih intervalih in ustvarja vzorec (sl. 5: 4). Morda je šlo pri drugih tekstilnih izdelkih prvotno za bolj zapletene različice kepra, a so ohranjeni koščki premajhni, da bi omogočili dokončno identifikacijo. Vse tkanine so podobne kakovosti. Gostota tkanja se giblje od 8−10 do 20−22 niti na cm, čeprav se večinoma združujejo na bolj grobem ali finejšem razponu (sl. 6). Tako grobi kot fini kepri zajemajo celoten kronološki spekter, ki ga tukaj preučujemo. Vrvica in nit sta dokumentirani tudi na fibuli iz groba XIV/51 s Kapiteljske njive (sl. 5: 3). Zdi se, da sta bili uporabljeni za popravilo zapiralnega mehanizma. Struktura preje V analiziranem gradivu sta prepoznani dve vrsti preje: enojna in sukana iz več niti (Tab. 1). Vrvica in niti platna na čolničasti fibuli (Kapiteljska njiva XIV/51) so sukane, vrvica je S2z, medtem ko je platnena vezava na železni sulični osti iz groba XXVII/4 s Kapiteljske njive (sl. 5: 11) Z2, pri čemer smeri sukanja enojne niti ni mogoče določiti. V vseh drugih primerih je bila uporabljena enojna preja, vendar je zaznati razliko v smeri sukanja, kar je lahko kronološko pomembno. Premeri niti segajo od 0,2 do 0,7 mm, pri tka- nini na fibuli iz groba XIV/51 s Kapiteljske njive pa premer niti doseže 1 mm (sl. 5: 1; 6). Tako niti platnene kot tudi keprove vezave imajo premer med 0,5 in 0,7 mm, le niti kepra na obročku iz groba XIV/7 s Kapiteljske njive (sl. 5: 9) so veliko bolj fine (0,2 mm). Analiza vlaken Vzorčenje za analizo vlaken je bilo mogoče izvesti pri 10 tkaninah, pri preostalih dveh pa bi ogrozilo predmet. Odtisi vlaken so bili bolj ali manj dobro ohranjeni, večinoma kot negativi. Pri vseh primerih razen pri enem je surovina ovčja volna, na kar kažejo značilne kutikularne luske (sl. 8) in analiza kakovosti vlaken. Platno na fibuli iz groba III/1 iz Kandije (sl. 5: 12) je izdelano iz rastlinskih vlaken, morda lanu (sl. 9), njihov povprečni premer je 15 mikronov (razpon 19 izmerjenih vlaken je 10−19 mikronov). Analiza kakovosti volne Kakovost volnenih vlaken je bilo mogoče anali- zirati pri sedmih vzorcih. V vseh primerih odraža celotno tkanino, saj osnovnih in votkovnih niti ni bilo mogoče raziskati ločeno. Razen pri dveh vzor- cih je bilo v vseh preostalih primerih izmerjenih 107Oblačila ljudi s situl: ostanki prazgodovinskih tkanin iz Dolenjskega muzeja v Novem mestu več kot 100 premerov vlaken (tab. 2; sl. 10). Med kronološko zgodnejšimi in poznejšimi vzorci ni opaziti občutnejših razlik. Histogrami vseh vzorcev so pozitivno asimetrični. Kakovost volne se med vzorci zdi precej homogena (povprečni modus znaša 18 mikronov, mediana 19,7 mikrona, srednji premer je 22,5 mikrona, celoten razpon 9–49 mikronov z le nekaj odstopanji nad 50 mikronov in nobenim nad 88 mikronov). Vsi histogrami so pozitivno asimetrični. Rezultati kažejo na podobno surovo runo v vseh primerih, vendar spremenljivo izbiro in predelavo suro- vine. Kakovost volne ne pomeni nujno kakovosti tkanine, kar dokazujeta tkanini na pasni sponi z Medvedjeka (bolj grob keper je izdelan iz bolje obdelane volne; sl. 5: 7,8). Na predelavo volne (verjetno česanje) kaže tudi nasprotna smer lusk v sosednjih vlaknih pri več vzorcih (sl. 7). Kontekstualna in funkcionalna analiza V šestih primerih od dvanajstih so sledi tkanin ohranjene na fibulah (vse iz ženskih grobov, pet jih je iz 8.–6. st. pr. n. št.). Sledi smo našli na železnih iglah fibul, kar kaže, da so te služile za spenjanje oblačil. Pri fibuli iz groba XIV/51 s Kapiteljske njive (sl. 5: 3) igla nedvomno prebada blago. Zdi se, da sta bili na istem predmetu vrvica in nit uporabl- jeni za popravilo (večkrat sta zavezani okoli glave fibule in nato pritrjeni z več preprostimi vozli). Pri poznejši fibuli iz Kandije (sl. 4: 10) so sledovi tkanine na njeni površini. Preostali primeri so povezani z moškimi pokopi. Na pasni sponi z Medvedjeka (sl. 5: 7,8) se je na eni strani ohranil bolj grob, na drugi strani pa bolj fin keper, kar kaže na vsaj dve različni tkanini, pri čemer je bolj fin keper na notranji strani spone, tj. ob telesu. Preostale štiri tkanine so bile najdene na predmetih, ki so bili pokojniku pridani v grob. Morda so prišle v stik s predmeti po naključju ali pa so bili ti vanje zaviti. Sklep Na splošno so keper in njegove različice med najpogostejšimi vrstami vezave, vendar se kažejo očitne razlike med vzhodno in zahodno halštatsko kulturo (Bender Jørgensen 2005; Grömer 2012; Grömer et al. 2013). Na zahodu, zlasti v južni Nemčiji in Švici, so bili fini kepri običajno tkani iz sukane preje v enem sistemu (običajno osnova) in enojne preje v drugem. Na vzhodu, npr. v vzhodni Avstriji, na Madžarskem in v zahodni Sloveniji, pa je značilnejša uporaba keprove tkanine z enojno prejo in tehnike izmenično uporabljenih niti z različno smerjo sukanja. V tej luči so tkanine, najdene v zadnjih desetletjih v skeletnih grobovih v velikih zemljenih gomilah na Dolenjskem, odličen primer tekstilne umetnosti vzhodne halštatske kulture, izstopajo pa po svoji kakovosti. Vsi ostanki tkanin, z izjemo tistega iz Kandije, so volneni, kar ob trenutnih rezultatih raziskav starejšeželeznodobne poselitve na Dolenjskem niti ne preseneča, saj so zrna lanu doslej našli le na Cvingerju nad Dolenjskimi Toplicami (Culiberg, Šercelj 1995, 170; Dular, Tecco Hvala 2012, sl. 119), medtem ko je delež drobnice med rejnimi živalmi na vseh analiziranih najdiščih skoraj 25-odstoten (Dular, Tecco Hvala 2012, sl. 120). Nekateri opisani primerki spadajo med najka- kovostnejše doslej znane tkanine iz starejše železne dobe v srednji Evropi. Niti so fino in enakomerno predene, v enem primeru debele le 0,2 mm. Po kakovosti tkanja, šteto v nitih na cm, so razme- roma enakomerno tkane, oba sistema niti imata bolj ali manj enako število niti, to je 8–22 niti na cm. Več keprov prikazuje vzorec vrtenja ali sence. Zahvala Raziskava je bila izvedena s podporo projekta Hrva- ške znanstvene fundacije “Stvaranje europskih identi- teta – hrana, tekstil i metali u željeznom dobu između Alpa, Panonije i Balkana” (2021−2024, PI: HP). Projekt trenutno poteka kot celostni program zbiranja in analiz bogatega korpusa tekstilnih najdb z najdišč v Sloveniji, na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini ter Srbiji. Prispevek predstavlja prvo analizo železnodobnega tekstila, ki ga hrani Dolenjski muzej v Novem mestu. MG –zasnova, analiza tekstila in vlaken, primerjalni podatki iz Hrvaške, Bosne in Italije; KG – analiza tekstila, primerjalni podatki iz Slovenije in Avstrije; BK in PS – kontekstualni podatki; HP – kontekstualna in kronološka analiza. Prevod: Mateja Belak 108 Margarita GLEBA, Karina GRÖMER, Borut KRIŽ, Petra STIPANČIĆ, Hrvoje POTREBICA Margarita Gleba Department of Cultural Heritage University of Padua, Piazza Capitaniato 7 I-35139 Padova margarita.gleba@unipd.it https://orcid.org/0000-0001-7729-7795 Karina Grömer Museum of Natural History Burgring 7 A-1010 Vienna karina.groemer@nhm-wien.ac.at https://orcid.org/0000-0001-5711-8059 Borut Križ Dolenjski muzej Muzejska 7 SI-8000 Novo mesto borut.kriz@dolenjskimuzej.si Petra Stipančić Dolenjski muzej Muzejska 7 SI-8000 Novo mesto petra.stipancic@dolenjskimuzej.si Hrvoje Potrebica University of Zagreb Faculty of Humanities and Social Sciences Department of Archaeology I. Lucica 3 HR-10000 Zagreb hpotrebi@ffzg.hr https://orcid.org/0000-0002-5474-4254 109Arheološki vestnik 75, 2024, 109–150; DOI: https://doi.org/10.3986/AV.75.05; CC BY-SA 4.0 Kranj, osrednje naselje na Gorenjskem, je že od konca 19. st. znan po izjemnih arheoloških najdbah. Te sodijo predvsem v poznoantično in zgodnjesrednjeveško obdobje, medtem ko prazgodovinske najdbe ostajajo nekoliko v nji- hovi senci. Poznavanje prazgodovinskega Kranja otežujeta poškodovanost ostalin s poznejšimi posegi in gosta pozidanost starega mestnega jedra, v veliki meri pa tudi (ne)objavljenost rezultatov arheoloških raziskav. Stavbne ostaline in druge naselbinske najdbe iz 8. st. pr. n. št. s savskega nabrežja v Kranju ter njihova dendrokronološka datacija Remains of buildings and other settlement finds from the 8th century BC from the Sava riverbank in Kranj and their dendrochronological dating Gregor GRUDEN, Manca OMAHEN GRUŠKOVNJAK, Katarina ČUFAR, Matija ČREŠNAR Izvleček Na Savski cesti 10 v Kranju so arheološka izkopavanja leta 2010 razkrila tri gradbene faze prazgodovinske poselitve. Ob bogatih keramičnih najdbah so bili iz vsake faze ohranjeni tudi ostanki lesenih stavb. V štirih jamah za sohe, ki pripadajo dvema stavbama, so bili najdeni kosi lesenih brun, ki so omogočili dendrokronološke analize in radiokarbonsko datiranje. Osrednji del prispevka obsega tipološko študijo keramičnega posodja. Ta je na podlagi primerjav z najdbami z drugih najdišč pokazala, da ima območje ob Savski cesti, podobno kot druge lokacije v Kranju, največ vzporednic med gradi- vom iz časa stopenj Ljubljana II in IIIa oz. Ha B3 in Ha C0 (v srednjeevropskem smislu). Opredelitev je nadgrajena z absolutno datacijo ostankov brun. Ta kaže, da je stavba 1A iz prve faze nastala v prvi polovici 8. st. pr. n. št. in stavba 2 druge faze najverjetneje na začetku druge polovice 8. st. pr. n. št. Ključne besede: Gorenjska; Kranj; prazgodovinski naselbinski ostanki; keramika; lesene sohe; dendrokronologija Abstract The excavations on Savska cesta (street) 10 in Kranj in 2010 revealed three prehistoric occupation/building phases. In addition to rich ceramic finds, remains of wooden buildings were discovered in each of the phases. Pieces of wooden posts belonging to two buildings were recovered from four postholes, allowing their dendrochronological analysis and radiocarbon dating. The study of ceramics forms the central part of the article. Comparison with finds from other sites showed that the area next to Savska cesta, as well as other locations in Kranj, has most analogies from the Ljubljana phases II and IIIa or Ha B3 and Ha C0 phases (in Central-European sense). The analysis was backed up by the absolute dating of the wooden posts, suggesting that Building 1A of the first phase was constructed in the first half of the 8th cent. BC, while Building 2 of the second phase followed at the beginning of the second half of the 8th cent. BC. Keywords: Gorenjska region (Slovenia); Kranj; prehistoric settlement remains; pottery; wooden posts; dendrochronology 110 Gregor GRUDEN, Manca OMAHEN GRUŠKOVNJAK, Katarina ČUFAR, Matija ČREŠNAR K boljšemu poznavanju prazgodovinskega Kranja je pomembno prispeval pregled lokacij s prazgodovinskimi ostalinami, ki ga je pripravil Milan Sagadin (Sagadin 2023). K temu želimo dodati objavo rezultatov zaščitnih izkopavanj na Savski cesti 101 (sl. 1). Ta izkopavanja so izjem- na zaradi dobro ohranjenih ostalin stavb v treh gradbenih fazah prazgodovinske poselitve z veliko arheološkega gradiva in edinstvenim primerom štirih ohranjenih kosov lesenih soh2 oz. stebrov, ki so dopuščali kombinirane dendrokronološke in radiokarbonske analize. Območje raziskav leži na levem bregu Save, na obrečni terasi pod konglomeratnim kranj- skim pomolom. Prazgodovinske ostaline so bile odkrite na vrtu pred stanovanjsko hišo in 1 Izkopavanja na Savski cesti 10 (parc. št. 416 v k. o. Kranj) je v letu 2010 izvedla ekipa ZVKDS, CPA, pod vodstvom Judite Lux (Lux 2010). Rezultate izkopavanj in najdbe je v svoji diplomski nalogi obdelal prvi avtor prispevka (Gruden 2016). 2 Izraz soha uporabljamo kot poimenovanje za navpični leseni nosilni gradbeni element, v tem primeru učvrščen v jami za soho, ki je sicer lahko tudi prosto stoječ ali vezan v leseno ali leseno-kamnito konstrukcijo (za razlago glej Črešnar 2007a in 2007b). V danem primeru je ekvivalent stojki, kot jo razlaga Dular (2008). tik ob Savski cesti (Lux 2010,3 6–8; Gruden 2016, 18). Izkopno polje nepravilne oblike in velikosti pribl. 10 × 12 m je bilo razdeljeno na 10 kvadrantov (A–B/1–5). Zgornje plasti v skupni debelini 1 m (ruša in pod njo ležeče nasutje s skoraj izključno novoveškimi najdbami) so bile odstranjene strojno. Nižje ležeče prazgodovinske plasti so bile izkopane ročno po stratigrafski metodi do geološke osnove, ki so jo sestavljale plasti sprijete glinene mivke in gline.4 Nad geološko podlago so bile prepoznane tri grad- bene faze prazgodovinske poselitve (1–3), ki jim pripisujemo tudi ostanke lesenih stavb (sl. 2, 3).5 3 J. Lux 2010, Poročilo o izvedenih predhodnih ar- heoloških raziskavah na območju predvidene gradnje stanovanjskega objekta Zupanec v Kranju (neobjavljeno poročilo, hrani: ZVKDS, OE Kranj). 4 Geološka podlaga je bila pri raziskavah označena kot faza I, tri gradbene faze prazgodovinske poselitve so bile označene kot faze II–IV, moderna nasutja pa kot faza V. V prispevku bo govor le o prazgodovinskih gradbenih fazah. Za lažje razumevanje jih označujemo kot prva, druga in tretja gradbena faza. 5 Jame za navpične lesene stebre oz. sohe so označene s številkami, jame neznane namembnosti pa s črkami, kar je drugače od navedb v poročilu izkopavanj (Lux 2010, gl. op. 3) in v primarni objavi (Gerbec et al. 2014), zato je prispevku priložena korelacijska tabela (pril. 1). Pri plasteh Sl. 1: Kranj, Savska cesta 10. Lokacija najdišča na zahodni strani starega jedra Kranja, na levem bregu reke Save. Fig. 1: Kranj, Savska cesta (street) 10. The location of the site on the west side of the old town centre of Kranj, on the left bank of the Sava River. (podlaga / basemap: TTN5 ©GURS) 111Stavbne ostaline in druge naselbinske najdbe iz 8. st. pr. n. št. s savskega nabrežja v Kranju ... REZULTATI IZKOPAVANJ6 Prva gradbena faza (sl. 3a) Na zahodni polovici najdišča je nad geološko podlago ležala plast nasutja za izravnavo terena iz temno sivkasto rjave meljaste gline (SE 21). Na tem nivoju so bili prepoznani tlorisi stavb najstarejše gradbene faze. Na površini plasti (ne pa tudi v njenem volumnu) je bilo veliko najdb, predvsem v jugozahodnem delu (kv. B4). Ob južnem robu izkopa je bil in situ najden tudi cel lonec (t. 1: 12). Zgornja površina plasti je torej delovala kot hodna površina. Pod nasutjem SE 21 je bila v kv. B1–2 še ena podobna plast (SE 162), ki najverjetneje prav tako predstavlja nasutje oziroma (najstarejšo) izravnavo terena. Na zahodni polovici najdišča je nasutje SE 21 segalo še nad plast zelo temne rjave meljaste gline (SE 15). Tudi v njej so bile najdbe le v zgornjem delu, v spodnjem pa jih z izjemo ene kosti ni bilo. smo ohranili izvorne številke stratigrafskih enot, kot so bile določene med izkopavanji. 6 Rezultate izkopavanj in analize najdb povzemamo po omenjeni diplomski nalogi (Gruden 2016) in po prispevku Gerbec et al. (2014). Pri tem je pomembno opozoriti, da se razlaga arheoloških ostalin (natančneje, pripadnost nekaterih jam) nekoliko razlikuje od primarne razlage v poročilu izkopavanj (Lux 2010, gl. op. 3) in tudi od preli- minarne objave (Gerbec et al. 2014). Sklepamo, da je plast v osnovi naravnega nastanka, njen zgornji del pa je povezan s hodno površino stavb prve gradbene faze in je bil posledično tekom uporabe spremenjen. Vrh plasti (SE 15) je ležala bledo rumena zaplata meljastega peska z nekaj kamni in žganine (SE 79). Tik nad stikoma obeh plasti (SE 21 in 15) je bil pas z veliko zgostitvijo keramičnih najdb, ki ga lahko povežemo s prvo gradbeno fazo.7 To so bili odlomki skled (t. 3: 3,9; 7: 11,16,17), pitosov (t. 2: 6; 9: 1,2,3) in buče (t. 8: 7). Na nivoju plasti SE 21 in 15 so bili prepoznani tlorisi stavb 1A, 1B in 1C (sl. 3a). Tloris stavbe 1A so orisovale jame za sohe 1–7. Sohe so bile v večini primerov učvrščene s kamnitimi zagoz- dami, v jami 5 pa se je ohranil tudi kos lesenega bruna. Stavba 1A je bila blago trapezaste oblike8 s površino pribl. 10 m2. Dopuščamo možnost, da stavba ni bila odkrita v celoti in se iz izkopnega polja nadaljuje proti vzhodu. Najdbe prežganega stenskega ometa v plasti SE 15 nakazujejo, da so bile stene stavbe 1A verjetno iz prepleta, ometanega z glino, kar predvidevamo za vse odkrite stavbe. Tloris stavbe 1B so sestavljale jame za sohe 8–19, ki so bile v večini primerov učvrščene s kamnitimi 7 Najdbe so bile med izkopavanji pripisane zgoraj ležeči plasti (SE 39 – glej poglavje o drugi gradbeni fazi), ker so bile najdene med odstranjevanjem te plasti, čisto na njenem dnu. 8 Mere 2,4 m (severna stranica), 4,5 m (zahodna in vzhodna stranica), 2 m (južna stranica). Sl. 2: Kranj, Savska cesta 10. Matrika arheoloških plasti in drugih ostalin (glej tudi: sl. 3 in tab. 1). Fig. 2: Kranj, Savska cesta (street) 10. Matrix of archaeological layers and other features (see also: Fig. 3 and Tab. 1). 112 Gregor GRUDEN, Manca OMAHEN GRUŠKOVNJAK, Katarina ČUFAR, Matija ČREŠNAR Sl. 3: Kranj, Savska cesta 10. Tlorisi posameznih faz prazgodovinske poselitve in severni profil izkopa: a – faza 1; b – faza 2; c – faza 3; d – presek v A1 in B1 (po Gruden 2016, pril. 1, 3, 5, 7). Izhodiščna nadmorska višina = 357,76 m. Koordinatni sistem D48/GK. Fig. 3: Kranj, Savska cesta (street) 10. Plans of the individual phases of the prehistoric settlement and the northern profile of the excavation area: a – phase 1; b – phase 2; c – phase 3; d – profile in A1 and C1 (after Gruden 2016, App. 1, 3, 5, 7). Starting elevation = 357,76 m. Coordinate system D48/GK. 113Stavbne ostaline in druge naselbinske najdbe iz 8. st. pr. n. št. s savskega nabrežja v Kranju ... zagozdami. Stavba9 je zavzemala površino pribl. 21 m2. Jame sestavljajo tri med seboj vzporedne vrste v smeri vzhod–zahod in nakazujejo dvola- dijsko zasnovo oz. da je bila streha podprta s slemenskimi sohami. Stavbo 1C tvorijo jame za sohe 20–23. Te se- stavljajo dve med seboj pravokotni vrsti. Stavba se je nadaljevala južno in vzhodno pod rob izkopnega polja, njen celotni obris ni znan. V severozahodnem delu izkopnega polja je ležalo ognjišče 1 (SE 131) iz rdečkaste prežgane ilovice z nekaj prodniki na sredini, v njegovi bližini pa so bile tri manjše jame neznane namembnosti, jame A, B in C. Druga gradbena faza (sl. 3b) Nad plastmi prve gradbene faze je ležala plast nasutja za izravnavo terena iz temno sive meljaste gline (SE 39), na vzhodnem delu izkopnega polja pa tanka plast (SE 16) temno rumenkasto rjave, zelo zbite gline. Na površino teh plasti je bila postavljena ve- lika pravokotna stavba 2 (sl. 3b).10 Njen tloris je orisovalo osemnajst jam za sohe (št. 24–41). Tudi v tej stavbi so bili leseni stebri v jamah utrjeni s kamnitimi zagozdami. V jamah 30, 31 in 33 se je ohranil tudi les in tega smo vključili v dendrokro- nološke analize. Stavba je bila rahlo trapezaste oblike,11 njena površina pa je merila pribl. 55 m2. Približno na sredini stavbe so bili v ravni vrsti postavljeni jami za sohe (40 in 41) in kamnit podstavek (SE 33), kar razumemo kot ostanke vrste slemenskih soh. Po velikosti sodeč, so jame za sohe 24–25 in 38–39 podpirale zunanjo steno objekta, jama za soho 26 pa je bolj verjetno podpirala neke vrste nadstrešek ali predprostor. V tem predprostoru je bila okoli manjšega ognjišča 3 iz ožgane ilovice in nekaj prodniki ob robu (SE 40) z najdbami bogata plast (SE 20), v bližini pa vrsta kamnov (SE 87), ki bi lahko služili kot nizek temeljni suhozid. V 9 Dolžina 5,2 m, širina 4,3 m. 10 Zgornja površina debelejše plasti (SE 39) je bila v dokumentaciji (Lux 2011, 25, 44) opredeljena kot hodna površina stavbe, vendar pa med izkopavanji ni bila ugo- tovljena razlika v plasti znotraj in zunaj stavbe. Prav tako nista popolnoma jasna stratigrafski odnos in meja med obema plastema te faze (SE 39 in 16), ki naj bi potekala po vzhodnem delu notranjosti stavbe 2. 11 Mere 6 m (severna stranica), 8,4 m (vzhodna stranica), 7,3 m (južna stranica), 8 m (zahodna stranica). notranjosti stavbe je bilo večje ognjišče 2 (SE 19) s podlago iz prodnikov in zamazano z glino. Tretja gradbena faza (sl. 3c) V najmlajšo prazgodovinsko gradbeno fazo sodi plast najmlajšega prazgodovinskega nasutja za izravnavo terena iz temno rumenkasto rjavega glinenega melja (SE 3) z veliko količino prazgo- dovinske keramike. V vzhodni polovici izkopnega polja je bila poškodovana. Na površino plasti (SE 3) je bila postavljena stavba 3 (sl. 3c), od katere se je ohranilo 5 jam za sohe (št. 42–46), te so tvorile dve stranici in vogal med njima. Leseni stebri stavbe so bili v jamah utrjeni s kamnitimi zagozdami, ki so se ohranile bodisi kot kamnite obloge (npr. jama 43) bodisi v zasutjih jam. Pri dveh jamah (43 in 46) so bili kamni položeni tudi na dno in so verjetno služili kot podstavek oz. drenaža. Poleg stavbe 3 sta v to fazo opredeljeni tudi dve jami (D in E). NAJDBE Pri izkopavanjih je bila najdena velika količina keramičnih predmetov (4914), kosti (1839), kosov prežganega stenskega ometa (62), žal povsem brez odtisov konstrukcije, ter kamnitih predmetov (16), ki so kazali znake obdelave. V članku objavljamo izbor keramičnih najdb, omejen predvsem na večje dele posod ali njihove rekonstrukcije in na kronološko izpovedne najdbe.12 Izločene so bile skoraj vse najdbe iz recentnih plasti (SE 1 in 2), prav tako pa še niso bili obdelani živalski kostni ostanki. Osrednje mesto ima analiza keramičnih posod, a moramo vsaj omeniti tudi nekaj kamnitih najdb. Med njimi sta majhno nohtno praskalo in klina iz roženca, ki izvirata iz recentnih plasti (Gruden 2016, t. 1: 15; 2: 24). Iz plasti najmlajše prazgodo- vinske gradbene faze (SE 3) sta kamnito jedro iz 12 V diplomski nalogi je bilo obravnavanih 322 kera- mičnih posod, 12 keramičnih svitkov, 5 keramičnih uteži za statve, 3 keramična predilna vretenca, 1 keramičen ovalen predmet in 16 kamnitih predmetov (Gruden 2016). Za ta članek smo v vsaki plasti obdržali po enega predstavnika tipov posod in vrste okrasa, ki se je v njej pojavljal. Preostale posode istega tipa smo izločili, razen če so bile izjemno dobro ohranjene ali okrašene. 114 Gregor GRUDEN, Manca OMAHEN GRUŠKOVNJAK, Katarina ČUFAR, Matija ČREŠNAR predstavljala izziv za takratne prebivalce in je ne nazadnje tudi pripomogla k ohranitvi ostankov lesenih brun. Odlomki nekaterih rekonstruiranih posod izvirajo celo iz vseh treh prazgodovin- skih naselitvenih faz (glej t. 7: 15–18; 8; 9: 1–3). Razumljivo je bilo mogoče odlomke, najdene v plasti SE 20, sestaviti z odlomki iz plasti SE 39 iste gradbene faze (tj. 2. faza; t. 4: 17,18; 5: 1–3). Bolj pa je presenetljivo, da se da precej odlomkov iz plasti SE 15 (1. faza) sestaviti s tistimi iz SE 39 (2. faza; t. 8: 3,4; 7: 3,4,5,16,17), precej manj pa z odlomki iz plasti SE 21 (1. faza).15 Pričakovali bi namreč, da bi v večji meri lahko sestavili odlomke iz plasti, ki pripadajo isti gradbeni fazi. Pitosi16 Tip P1 Pitosi s stožčastim vratom in izvihanim lijakastim ustjem (t. 1: 1; 2: 4; 9: 1). Varianta P1a (t. 9: 1; z bradavicami) ima oster prehod vratu v ostenje ter bikoničen trup z zelo širokim dnom.17 Pri varianti P1b je prehod vratu v rame posode tekoč (t. 2: 4). Pitosi s stožčastim vratom in lijakasto izvihanim ustjem so bili najdeni tudi na drugih lokacijah v Kranju (Janežič 2021, 24, G59, G73, G197; Rozman 2004, 66, t. 1: 13; 5: 9; 7: 3; 11: 1) ter v Ljubljani na Tribuni (predvsem v III. gradbeni fazi, tj. Ha B2/B3; Vojaković 2013, 238, sl. 122: 1, t. 16: 12; 43: 2; 66: 13; 69: 9; 97: 9; 106: 8; 121: 13; 157: 10; 158: 13; 167: 5), v Kopitarjevi ulici (poselitvena faza 15 Gruden 2016, t. 20: 13. 16 Globoke posode večjih dimenzij, praviloma višje od 30 cm, ki so jih navadno uporabljali za shranjevanje (Dular 1982, 12, sl. 1: 1). 17 To ga ločuje od tovrstnih pitosov iz Ljubljane (Škvor Jernejčič 2014a, 16, sl. 4.2) in od loncev tipa 1 po Dularju (Dular 1982, 109, sl. 12: 8), ki imajo ožje dno. Sl. 4: Kranj, Savska cesta 10. Kamnite najdbe, morebitni ostanki izdelave kamnitih orodij, iz plasti SE 3. M. 1: 2. Fig. 4: Kranj, Savska cesta (street) 10. Stone finds, potential traces of the production of the stone tools from layer SU 3. Scale 1: 2. svetlo zelenega roženca (sl. 4: 5) in odbitek enake kamnine, morda odbit prav od tega jedra (sl. 4: 1), ter več odbitkov temno zelenega roženca (sl. 4: 2–4). To nakazuje, da je morda na tem mestu potekala tudi izdelava kamnitih orodij. Med ar- tefakte lahko štejemo še odbitek kvarcita (SE 39; Gruden 2016, t. 16: 10), morebiten del žrmelj iz kremenovega peščenjaka (SE 15; Gruden 2016, t. 19: 16) in brus iz litičnega peščenjaka (Gruden 2016, t. 26: 5). Med globokimi oblikami posodja so bili pitosi, lonci, buče in situlasta posodica, med plitvimi oblikami pa sklede, skodele in skodelice. Posa- mezne oblike so razdeljene na posamezne tipe in njihove variante.13 Med najdbami so tudi pekve in pokrovi ter drugi keramični predmeti, kot so predilna vretenca in tkalske uteži (sl. 5).14 Več delov posod je bilo sestavljenih iz odlom- kov, najdenih v različnih plasteh ali celo v plasteh različnih naselbinskih nivojev, zato njihove prvotne stratigrafske lege ni bilo mogoče ugotoviti. To je verjetno posledica intenzivne rabe prostora in grad- benih posegov, ki so spreminjali podobo območja tako pri vsakem planiranju za gradnjo stavb kot med njihovo uporabo. Razloga za večkratno nasi- pavanje tega prostora v razmeroma kratkem času sicer ne poznamo, a ga gre zelo verjetno iskati v veliki namočenosti tega območja, ki je brez dvoma 13 Tipologija je zasnovana na predlogah J. Dularja (1982), M. Horvat (1999) in B. Škvor Jernejčič (2014a). 14 Osnovne tipološke značilnosti keramičnih predmetov so opisane glede na kategorije in z izrazi, ki jih je pred- lagala M. Horvat (1999, 83–102, 170–209). V diplomski nalogi so obravnavani tudi deli ustij, okrašeni odlomki posod, ročaji, držaji in dna, ki jih na tem mestu ne bomo podrobneje predstavili. Zaradi slabe ohranjenosti smo v tipološki razdelitvi izpustili tudi odlomka dveh posod s stožčastim vratom in okrašene bikonične posode (Gruden 2016, 104–105, 117–127). 115Stavbne ostaline in druge naselbinske najdbe iz 8. st. pr. n. št. s savskega nabrežja v Kranju ... II na Kopitarjevi, tj. Ha B3/C1=Ha C0; Vojaković 2013, t. 205: 7) in na grobišču na dvorišču SAZU (od stopnje Ljubljana Ib oz. Ha B1-B2 naprej). To grobišče kaže, da so primerki s poudarjenim prehodom vratu v rame starejši. Kranjski pitos variante P1a tako lahko primerjamo z žarama iz grobov 83 in 174 na dvorišču SAZU v Ljubljani. Podobna je tudi žara iz groba 305, ki sodi v stopnjo Ljubljana Ib (Ha B1-B2; Puš 1971, 14, t. 4: 3; Puš 1982, t. 18: 1; Škvor Jernejčič 2014a, 16, t. 40: 1; 86: 1; 150: 1; Škvor Jernejčič 2014b, 370–372; Teržan, Črešnar 2014, 706). Sorodne posode s stožčastim vratom in izviha- nim ustjem se na štajerskih najdiščih pojavljajo od poznega žarnogrobiščnega obdobja (Ha B2/3) do Ha C2/D1 (Dular 2013, 37, 55, 187, sl. 9: L15, t. 65: 1). Najdemo jih v Rušah (Müller-Karpe 1959, t. 112: D6; 114: F2) in na Pobrežju (Pahič 1972, t. 7: 12), Pošteli (Teržan 1990, t. 53: 7), Hajndlu (Mele 2009, 190, t. 114: 2), Brinjevi gori (Teržan 1990, 37, 55, sl. 4: 1, 3; 11; Oman 1981, 150, t. 21: 16) ter na Grajskem griču v Gornji Radgoni (Dular 2013, 187, t. 65: 1). Bradavice na ramenih naj bi bile po mnenju Müller-Karpeja značilne za poznejši čas stopnje Ha B (Müller-Karpe 1959, 116–124; Črešnar 2006, op. 76). Tip P2 Pitosi z lijakasto izvihanim ustjem, usločenim vratom in poudarjenim prehodom iz vratu v za- obljene rame (t. 8: 8; 9: 2,5). Dular takšne pitose uvršča v tip 2 (Dular 1982, 107, sl. 11: 2). Dva pitosa imata na spodnjem delu trupa ohranjeno vodoravno gladko rebro, eden izmed njiju pa tudi okras vzporednih poševnih kanelur na notranjem robu ustja (t. 8 :8; 9: 2). V ta tip bi lahko uvrstili še nekaj fragmentov ustij (t. 1: 3; 2: 6). Ustja (verjetno) prav takšnih pitosov (tudi s poševnimi kanelurami na notranji strani) lahko najdemo pri farni cerkvi v Kranju (J. Horvat 1983, 146, t. 16: 9, 18; 17: 1, 5). Takšni pitosi so bili uporabljeni kot žare pri Vili Prah (Gabrovec 1960b, t. 1: 9; 3: 9; Škvor Jernejčič 2014a, 266, sl. 9.5; Škvor Jernejčič 2017, t. 3: 8; 4: 1). Zelo dobre primerjave lahko najdemo tudi v grobovih 79, 87, 140, 215 in 290 na grobišču na dvorišču SAZU v Ljubljani (Škvor Jernejčič 2014a, 28, 108, 225–266, sl. 4.16, 9.5, t. 37: 1; 42: 1–5; 72: 1–4; 109: 1–8; 110: 1; 143: 4–7; Puš 1971, 11–12, 124, t. 3: 1; 5: 2–7; 11: 11; 20: 7–10; 41: 1–8; Škvor Jernejčič 2014b, 378–380; Črešnar, Teržan 2014, 698–699, sl. 33). Na podlagi naštetih primerjav lahko ta tip pitosov s precej veliko gotovostjo opredelimo v čas stopenj Ljubljana II in IIIa oz. Ha B3–Ha C0. Tip P3 Pitos z izvihanim ustjem ter visokim in ozkim usločenim vratom, ki tekoče prehaja v rame (t. 8: 1). Soroden je tipu 3 ali 5 po Dularju (Dular 1982, 107–109, sl. 11: 3, sl. 12: 5) oz. bikonič- nim posodam z izvihanim ustjem in usločenim vratom z grobišča na dvorišču SAZU v Ljubljani, natančneje iz grobov 104, 139, 187, 200 in 238, datiranih v stopnjo Ljubljana II (Ha B3 oz. Ha Sl. 5: Kranj, Savska cesta 10. Vrste keramičnih posod in preostalih keramičnih najdb ter njihovo skupno število. Vključeni so tudi tipi posod, ki v tem prispevku niso obravnavani (po Gruden 2016, 87, sl. 73). Fig. 5: Kranj, Savska cesta (street) 10. Types of ceramic vessels and other ceramic finds and their total numbers. Also included are vessel types that are not in this article (after Gruden 2016, 87, fig. 73). 116 Gregor GRUDEN, Manca OMAHEN GRUŠKOVNJAK, Katarina ČUFAR, Matija ČREŠNAR C0;18 Škvor Jernejčič 2014a, 28–30, 136, t. 51: 7; 70: 7; 93: 5; 100: 5; 121: 3, 5; Puš 1971, t. 11: 1; 20: 4; 32: 4; 36: 2; 48: 1). Tip P4 Pitosi z izvihanim ustjem, kratkim usločenim vratom in tekočim prehodom iz vratu v rame ter vrečastim ali morda kroglastim oz. ovalnim trupom (t. 4: 8; 5: 12; 9: 3). Dular takšne pitose uvršča v tip 4 (Dular 1982, 107–108, sl. 11: 4). Sorodni pitosi so bili najdeni tudi na drugih lokacijah v Kranju (Janežič 2021, 24, G56; J. Horvat 1983, t. 5: 6), na Bledu (Gerbec 2009, 71, t. 25: 10; Gabrovec 1960a, 34, t. 15: 5; 17: 1), na grobišču na dvorišču SAZU, kjer so uvrščeni v stopnje Ljubljana II-III (od Ha B3 do Ha C1; večinoma okrašeni z rebri in bradavicami; prim. z grobovi 117, 123, 204 in 275; Škvor Jernejčič 2014a, 39–40, 169, sl. 4.30, t. 59: 1; 61: 4, 5; 102: 2; 134: 8–12; Puš 1971, t. 14: 9, 15: 10, 36: 7; Puš 1982, 117, t. 6: 1) ter v naselbini na Tribuni, kjer se pojavljajo v prvih štirih gradbenih fazah (od Ha A2 do Ha C1), prevladujejo pa v prvih treh (od Ha A2 do Ha B3; Vojaković 2013, 233, t. 2: 13; 11: 2; 16: 11; 27: 3; 35: 2; 37: 7; 50: 1; 66: 6; 78: 3,11; 92: 1; 93: 10; 107: 6,7; 133: 8). Lonci19 Tip L1 Valjasto ali vrečasto oblikovani lonci s po- končnim ustjem in brez vratu (t. 5: 4,5,6,7), ki so pogosto so okrašeni z vodoravnim razčlenjenim rebrom. Manjši primerek tega tipa (t. 5: 5) je neokrašen. Vsi lonci L1 izvirajo iz plasti tretje gradbene faze (SE 3). 18 Primerjavo stopnje Ljubljana II s stopnjama “Ha B3 oz. Ha C0” v srednjeevropskem smislu uporabljamo zaradi trenutne nejasnosti pri vzporejanju te stopnje tako s sosednjim dolenjskim prostorom kot tudi s srednjeev- ropsko kronologijo. Nedavno je bil namreč dan predlog za združevanje stopenj Ljubljana IIa in IIb (po Gabrov- cu) v stopnjo Ljubljana II ter njihovo vzporejanje na eni strani s stopnjo Ha B3 po srednjeevropski kronologiji in na drugi strani s stopnjo Podzemelj 1 starejše železne dobe na Dolenjskem (Škvor Jernejčič 2014a). Slednjo po trenutno veljavni kronologiji skupaj s stopnjo Podzemelj 2 primerjamo s stopnjo Ha C0 (Teržan 2010, 275–282, sl. 42; Grahek 2016, 220–231, 273–285, sl. 82). Obširnejši komentar trenutnega stanja nima mesta v tem prispevku, zato smo se odločili za to kompromisno rešitev. 19 Globoke keramične posode različnih oblik in veli- kosti, praviloma manjše od 30 cm (Dular 1982, 12, sl. 1: 2). Poznamo jih iz Kranja, iz naselbine in grobov (Rozman 2004, 66, t. 5: 1, 13; 9: 2; J. Horvat 1983, t. 1: 2; 2: 1, 2; 4: 2; 5: 13–16; 13: 12, 15; 15: 4, 11–17; Gabrovec 1960b, t. 3: 4; Škvor Jernejčič 2017, t. 4: 2), ter z Bleda (Gabrovec 1960a, 50–51, 60, t. 2: 5; 7: 2; 13: 8; 25: 2; Gerbec 2009, 60, t. 1: 4; 2: 1–2, 5; 14: 12; 27: 11–12; 30: 8). Primerjamo jih lahko z nekaterimi posodami brez vratu z vrečas- tim trupom z ljubljanskega grobišča na dvorišču SAZU, značilnimi predvsem za stopnji Ljubljana II in III (od Ha B3 do Ha C1; Škvor Jernejčič 2014a, 50, sl. 4.44: 8, 15–19; t. 132: 5; Puš 1982, t. 2: 8). Manjše lonce tipov L1 lahko primerjamo tudi z lonci tipa L1b z gradišča Cvinger nad Virom pri Stični, ki so najpogostejši v plasti k zidu I (od Ha B3/C1=Ha C0 do Ha C2). Sorodni so tudi lonci tipa L3a, ki so prav tako najpogostejši v isti plasti (Grahek 2013, 68, 70, 222). Primerljivi so lonci iz Ruš (Pahič 1957, t. 12: 1), z Brinjeve gore (Teržan 1990, 37, sl. 4: 4; Oman 1981, t. 1: 12; 3: 2; 25: 5; 27: 3; 32: 14; 36: 2), s Ptujskega gradu (Korošec 1951, sl. 82c, foto 166), iz Ormoža (Lamut 1988–89, 236–239, t. 1: 8; 4: 2; Teržan 1990, 119, sl. 26), iz Gornje Radgone (Horvat Šavel 1981, t. 6: 3) in s Poštele (Teržan 1990, t. 30: 14, 19). Torej jih poznamo tako v žarnogrobiščnih kontekstih kot v začetnih stopnjah halštatskega obdobja. Tip L2 Neokrašeni lonci z uvihanim ali navznoter nagnjenim ustjem in brez vratu. Varianta L2a so široki lonci valjaste oblike z zelo rahlo uvihanim ustjem, ki brez vratu prehaja v trup (t. 1: 13; 2: 11; 5: 10). Varianta L2b so lonci ovalne ali vrečaste oblike z navznoter nagnjenim ali uvihanim ustjem brez vratu (t. 2: 2,10; 4: 9; 5: 8,9). Poznamo jih z drugih lokacij v Kranju (Rozman 2004, 70, t. 1: 3; 2: 2; 5: 2; 13: 16, 17; 16: 10; J. Horvat 1983, 143, t. 3: 1; 6: 7; 12: 9, 10; 15: 2) in iz naselbine na Bledu (prim. tip L3 in 4; Gerbec 2009, 61–62, t. 6: 13; 7: 11; 14: 16–17; 16: 10, 12; 20: 1; 21: 3; 28: 1; 29: 19; 31: 7; 32: 8). Sorodni so žaram brez vratu z vrečastim trupom z grobišča na dvorišču SAZU v Ljubljani (Ljubljana II in III, tj. od Ha B3 do Ha C1; Škvor Jernejčič 2014a, 50–51, sl. 4.44: 10, 14) ter loncem tipa L4 iz naselbine na Tribuni (predvsem iz 3. gradbene faze, tj. Ha B2/B3; Vojaković 2013, 235, 282–283, t. 101: 6; 117: 9; 132: 5; 135: 6). Sorodni so loncem tipa L1a s Cvingerja nad Virom pri Stični (najpogostejši v plasti k zidu I, od Ha B3/C1 = Ha C0 do Ha C2; Grahek 2013, 68–69, 227). Najdemo jih še na Pošteli (Štajerska II) in na Miklavškem hribu 117Stavbne ostaline in druge naselbinske najdbe iz 8. st. pr. n. št. s savskega nabrežja v Kranju ... v Celju (Teržan 1990, 31, 35, 119, sl. 26, t. 30: 3; 50: 16; 74: 4). Tip L3 Lonci s kratkim izvihanim ustjem z ovalnim ali vrečastim trupom brez vratu. Prehod med ustjem in trupom je tekoč in zaobljen (t. 1: 12; 4: 17; 5: 1; 8: 2). En lonec je v zgornji polovici okrašen z vodoravnim gladkim rebrom (t. 8: 2). Poznamo jih tako z drugih lokacij v Kranju (Janežič 2021, 26–27, G227; Rozman 2004, 68, t. 13: 1, 14; 16: 9, 11; 17: 6; J. Horvat 1983, 143, t. 14: 10, 11) kot tudi iz naselbine in z grobišča na Bledu (Gerbec 2009, 65, t. 14: 14; 30: 7; Gabrovec 1960a, t. 13: 7). Lahko jih primerjamo z nekaterimi tulipanastimi lonci in lonci tipa L2a z ljubljanske Tribune (gradbena faza II, tj. Ha B1/B2; Vojaković 2013, 234, t. 9: 9; 13: 7; 15: 8; 27: 5; 35: 5,6; 45: 8; 57: 11,13,15; 74: 12, 13; 77: 7; 88: 5; 97: 14; 141: 8; 148: 14) ter z neokrašenimi lonci s kratkim izvihanim ustjem in ovalnim ali vrečastim trupom z grobišča na dvorišču SAZU, lonec z rebrom pa z vrečasto žaro z gladkim valovitim rebrom z istega najdišča (Škvor Jernejčič 2014a, 45–46, 50, 80, 196, 306, sl. 4.36, 4.37, t. 8: 13; 150: 7, 10; Puš 1982, t. 18: 5). Sorodne oblike najdemo še v Ormožu (Lamut 1988–89, 238–239, t. 1: 12; 7: 1; Teržan 1990, 45–46, 119, sl. 26), na Hajndlu (Mele 2009, 143, 148) in na grobišču v Rušah (Črešnar 2006, 145, t. 2: 2). Tip se očitno opira na žarnogrobiščno tradicijo. Tip L4 Lonci s kratkim izvihanim ustjem in kroglastim trupom brez vratu, prehod ustja v trup je tekoč (t. 2: 7; 4: 11). Takšni lonci so znani z drugih lokacij v Kranju (Rozman 2004, 69, t. 5: 11; 12: 20; J. Horvat 1983, 143, t. 3: 8; 13: 11, 12; 14: 5, 12) in iz naselbine na Bledu (Gerbec 2009, 67–69, t. 5: 6; 7: 10; 9: 11; 23: 6; 33: 1). Na grobišču na dvorišču SAZU sodijo v stopnjo Ljubljana Ib (Ha B1-B2; Škvor Jernejčič 2014a, 43–44, sl. 4.35), sorodni lonci pa se na Tribuni pojavljajo v vseh gradbenih fazah (od Ha A2 do Ha D2/3; Vojaković 2013, 233, t. 43: 9; 45: 6; 94: 7; 129: 6). Podobne lonce20 poznamo še z Brinjeve gore (Oman 1981, t. 28: 5; 36: 3), s Poštele (Teržan 1990, t. 21: 3; 22: 1; Dular 2013, 31), iz Ormoža (Dular, Tomanič Jevremov 2010, t. 17: 7; 44: 4; 77: 5; 80: 4; 96: 1; 110: 1) in Ruš (Pahič 1957, t. 14: 7; 15: 6, 7). Ta tip se torej pojavlja vse od žarnogrobiščnega do zgodnjehalštatskega obdobja. 20 Prim. še Dular 2013, 31, sl. 7: L3. Tip L5 Lonci z izvihanim ustjem in kratkim usločenim vratom, ki tekoče prehaja v steno posode. Trup je vrečast ali ovalen (sorodno tipu L3; t. 1: 4; 2: 9; 4: 10; 5: 11; 7: 3). Rob ustja je lahko okrašen z vzpo- rednimi vrezi ali odtisi prstov. Takšno okraševanje je značilno za kulturo žarnih grobišč, nadaljuje pa se tudi v železno dobo (J. Horvat 1983, 146). Podobni lonci so bili najdeni na več lokacijah v Kranju (Janežič 2021, 26, G75; Rozman 2004, t. 4: 8; 12: 12; J. Horvat 1983, 143, 146, op. 34–35, t. 3: 2; 5: 10; 14: 9, 14–16; 16: 1). Soroden okras lahko najdemo na grobišču na dvorišču SAZU v Ljubljani (Škvor Jernejčič 2014a, 47, sl. 4.37: 1,2, t. 34: 1; 56: 1; 70: 8; 95: 2; 100: 7; Puš 1971, 9, 24, 58, 59, t. 1: 2; 13: 4; 34: 7; 36: 1). Podobnih oblik (in tudi okrasa) so lonci tipa L2b na Tribuni, kjer se pojavljajo predvsem v prvih fazah naselbine (od Ha A2/B1 do Ha B2/B3; Vojaković 2013, 233–234; t. 6: 1; 22: 7; 47: 9; 95: 7; 105: 15; 109: 3; 118: 8; 120: 1; 132: 4; 133: 9; 144: 6; 152: 9; 170: 10; 176: 5; 182: 6). Primerjave lahko najdemo tudi na Cvingerju nad Virom pri Stični, predvsem v plasti k zidu I (od Ha B3/C1 = Ha C0 do Ha C2; Grahek 2013, 80, sl. 47: L31), na Brinjevi gori (Oman 1981, t. 10: 9; 28: 10) in na Pošteli (Teržan 1990, t. 6: 13; 29: 20). Tip L6 Dva odlomka (t. 1: 2)21 loncev z izvihanim ustjem in kratkim, precej usločenim vratom, ki tekoče pre- haja v ostenje posode. Oba izvirata iz plasti SE 15. Tip L7 Lonci z navzven nagnjenim ustjem in s klekom poudarjenim prehodom vratu v rame (t. 7: 8,14). Odlomek sorodnega lonca poznamo z najdišča pri farni cerkvi v Kranju (J. Horvat 1983, t. 5: 25). Pri- merjavo lahko najdemo še v večjih skledah z nizkim vratom in poudarjenimi rameni na grobišču SAZU v Ljubljani, značilnimi za stopnjo Ljubljana II (Ha B3 oz. Ha C0; Škvor Jernejčič 2014a, t. 35: 2; 93: 8; 99: 3; 114: 2; Puš 1971, 54–55, t. 1: 9; 32: 9; 35: 8; 43: 2). Tip L8 Lonci s široko izvihanim lijakastim ustjem in vratom, dva dovolj dobro ohranjena imata krog- lasto oblikovan zgornji del trupa (t. 2: 8).22 Vsi so bili najdeni v plasti druge gradbene faze (SE 39). Podobni so bili najdeni na lokaciji Pavšlarjeva hiša v Kranju (Rozman 2004, 66, t. 12: 11) in na 21 Tukaj objavljen le en odlomek. 22 Tukaj objavljen le en lonec. 118 Gregor GRUDEN, Manca OMAHEN GRUŠKOVNJAK, Katarina ČUFAR, Matija ČREŠNAR Cvingerju nad Virom pri Stični, kjer se pojavljajo v vseh naselbinskih plasteh (Grahek 2013, 78). Buče23 Bučam je skupno izvihano ustje (t. 5: 14; 8: 3,4,7). Vrat je pri dveh cilindrične oblike s po- udarjenim prehodom v kroglast trup (t. 5: 14; 8: 7). Preostali dve imata lijakasto izvihano ustje z usločenim vratom (t. 8: 3,4). Manjša buča (t. 8: 4) ima ravno dno z ostrim prehodom v ostenje, dve pa vbočeno z bolj zaobljenim prehodom v ostenje. Tri bolje ohranjene buče so okrašene s poševnimi kanelurami, fasetiranjem, bradavicami, šrafiranimi štirikotniki ali vrezanim cikcakom. Buče podobnih oblik so znane tudi z ljubljanskega grobišča na dvorišču SAZU (Škvor Jernejčič 2014a, 20, 225, sl. 4.9: 1, t. 34: 3; 36: 1, 5; 42: 4; 44: 8; 54: 3; 73: 5; 102: 4; 110: 1; 112: 2; 134: 9; Puš 1971, 10, 11, 15, 37, t. 1: 4; 2: 2,5; 5: 4; 6: 2,12; 12: 4; 21: 14; 42: 6; Črešnar, Teržan 2014, 698, sl. 33). Na podlagi primerjav lahko buče s Savske ceste 10 opredelimo v stopnji Ljubljana II in IIIa (Ha B3–Ha C0). Situlasta posodica Situlasta posodica (t. 3: 2) ima kratko izvihano ustje in poudarjene rame, ki zaobljeno prehajajo v rahlo vbočen spodnji del posode. Najdena je bila v plasti druge gradbene faze (SE 39). Primerljive so na Tribuni v Ljubljani označene kot sklede tipa S3b iz gradbene faze 3–4 (Ha B1/B2–Ha B2/B3; Vojaković 2013, 221, t. 103: 4). Sklede24 Na najdišču so bile odkrite zgolj sklede z uviha- nimi ustji. Tip S1 Konične sklede z rahlo izbočenim spodnjim delom. 23 Manjši lončki s kroglastim spodnjim delom, ravnim ali vbočenim dnom in zoženim vratom, ki se usločeno previje v izvihano ustje (Dular 1982, 111, sl. 13: 12). 24 Sklede so nizke posode z močno razširjenimi stenami, premer ustja je enak od 2,5- do 5-kratni višini posode. Dular kot sklede obravnava zgolj plitve posode s koničnim, navpičnim ali izvihanim ustjem, tiste z uvihanim ustjem pa poimenuje latvice (Dular 1982, 14; Horvat 1999, 85, 170). V varianto S1a (t. 1: 7,16; 3: 3,4,7,8,9; 4: 12; 5: 15; 7: 11,12,15,16,17; 8: 9,10; 9: 4,9) so uvrščene globoke konične sklede z uvihanim ustjem in rahlo izbočenim ostenjem. Prehod ustja v spodnji del posode je običajno zaobljen. Značilna sta nalepljen držaj v obliki bradavice, ta je v enem primeru predrta, ali jezičast ročaj. Dno je ravno ali rahlo vbočeno, z ostrim ali zaobljenim prehodom v ostenje. Med okrasom se pojavljajo kanelure, poševne kanelure na ustju, fasetiranje, cikcak vrezi, vrezi na robu ustja in psevdovrvičast okras. Ker se je oblika čez čas malo spreminjala,25 je za natančnejšo opredelitev pomemben prav okras. Podobne sklede, ki so lahko okrašene s po- ševnimi kanelurami na ustju, s fasetiranjem, s kombinacijo vodoravnih faset s snopi poševnih kanelur in s psevdovrvičastim okrasom, poznamo z drugih lokacij v Kranju (Janežič 2021, tipi 6.2, 8.1 in 8.2, 29–30, G4, G87, G121, G167, G182, G183, G195; Rozman 2004, t. 3: 1; 11: 3, 4, 7, 11; 18: 2, 12; 19: 1; J. Horvat 1983, 142, t. 3: 11, 12; 9: 1–21, 23–25; 10: 1–9, 20–29). Najdemo jih tudi v naselbini in na grobišču na Bledu, kjer se prav tako pojavljajo vodoravne fasete (Gerbec 2009, 51–54, t. 6: 2; 8: 4; 13: 9; 17: 19; 25: 15; Gabrovec 1960a, t. 21: 3). Na ljubljanski Tribuni so takšne sklede opredeljene kot tip S2b in se pojavljajo v vseh fazah naselbine, največ pa v prvih dveh (Ha A2/B1–HaB1/B2). Lahko imajo vodoravne ali bradavičaste držaje, poševne kanelure (IV. gradbena faza, tj. Ha B3/C1 = C0) ter vodoravne fasete in kanelure (Vojaković 2013, 219, 284, t. 57: 3; 112: 10; 150: 15; 179: 6; 179: 14; 185: 8). Pogoste so tudi na grobišču na dvorišču SAZU, kjer se sklede s fasetiranimi rameni pojavljajo v grobovih stopnje Ljubljana II–IIIa (Ha B3–Ha C0; Škvor Jernejčič 2014a, 75–76, 103, 225, 236, t. 114: 3; 120: 3; 129: 6; Puš 1971, t. 43: 5; 47: 5; 52: 11). Dular sklede s fasetiranim okrasom postavlja predvsem v stopnjo Ljubljana IIIa (Ha B3/C1=Ha C0; Dular 1982, 113, 115). Na Cvingerju nad Virom pri Stični so sklede z uvihanim ustjem našli v vseh plasteh, predvsem pa v plasteh k zidu I (od Ha B3/C1 = Ha C0 do Ha C2). Varianto S1a lahko primerjamo s tipi La2–4. Latvice z vodoravnimi fasetami so bile najdene predvsem v plasti k zidu I, vodoravno kanelirana skleda, sorodna kranjskim, pa v plasti k zidu II (Ha D1–Ha D2/3; Grahek 2013, 97–98, 104, sl. 55: La19b, La20, t. 51: 1; 75: 7; 77: 8). Tovrstne sklede s fasetiranim ustjem zasledimo tudi v grobovih 25 Pa še te spremembe niso kronološko indikativne (Škvor Jernejčič 2014a, 75). 119Stavbne ostaline in druge naselbinske najdbe iz 8. st. pr. n. št. s savskega nabrežja v Kranju ... stopnje Podzemelj in Stična 1 (od Ha C0 do Ha C1; Dular 1993, 105, t. 1: 7, 9; 2: 6; 3: 6; 4: 11; Dular 1982, 115; Teržan 1994, 122; Grahek 2013, 180). Sklede s poševno kaneliranimi ustji poznamo iz gomile s Hriba pri Metliki (Grahek 2004, 162, t. 9: 6) in s Kapiteljske njive v Novem mestu (Bricelj 2003, t. 17: 1), z Mestnih njiv v Novem mestu pa poznamo skledi z okrasom navpičnih in poševnih kanelur (Ha B3; Knez 1966, 77, t. 12: 2; 13: 6). Na Štajerskem so sklede z vodoravnimi kanelurami značilne le za starejšo železno dobo (Dular 2013, 57, sl. 18). Najdemo jih na Pošteli in v Ormožu (Dular 2013, 46, sl. 13: La 6; Teržan 1990, t. 50: 24; Lamut 1988–1989, t. 19: 10; 22: 18; 23: 3; 24: 5). Sklede s poševno kaneliranimi ustji s štajer- skih najdišč sodijo predvsem v 9. in 8. st. pr. n. št. (Dular 1993, 105). Poznamo jih iz Ormoža (Lamut 1988–89, t. 2: 4; 11: 2,8; 17: 1; 18: 3,5; Dular, Tomanič Jevremov 2010, t. 5: 5.; Tomanič Jevremov 1988–89, t. 11: 6; 21: 3; 24: 3), z Brinjeve gore iz plasti 4 (Oman 1981, t. 30: 2) in z drugih podravskih najdišč, kjer jih Biba Teržan datira v mlajšo stopnjo Ha B (Teržan 1990, 39–42, sl. 4: 8). En odlomek sklede z uvihanim, poševno kaneli- ranim ustjem ima tudi dvojni široko vrezan cikcak (t. 3: 7). Na najdiščih ruške skupine se tak okras navadno pojavlja v kombinaciji še z drugim okrasom, na ormoški naselbini pa poznamo skledo s trojnim cikcak vrezom (Lamut 1988–1989, t. 11: 15). Sklede s podobnim psevdovrvičastim okrasom kot kranjske so znane z Brinjeve gore (Oman 1981, t. 46: 8) in morda iz Ormoža (Lamut 1988–1989, t. 18: 11). V varianto S1b (t. 1: 14; 7: 6; 3: 11) so uvrščene neokrašene globoke konične sklede z uvihanim ustjem in klekom na prehodu med ustjem in spodnjim delom posode. Takšne sklede so bile najdene tudi na drugih lokacijah v Kranju, tako v naselbini kot grobovih (Rozman 2004, 74, t. 4: 2; 6: 5; 18: 4; J. Horvat 1983, t. 4: 3; 9: 13,14; 10: 10,19; Gabrovec 1960b, 17, t. 2: 26; 3: 6; Škvor Jernejčič 2017, t. 4: 4), ter v naselbini na Bledu (Gerbec 2009, 51–54, t. 6: 12; 12: 1; 13: 8; 29: 20). Na Tribuni v Ljubljani so zastopane le z redkimi primerki v vseh fazah (od Ha A2/B1 do Ha D2/3; Vojaković 2013, 219), na grobišču SAZU pa v grobovih z začetka stopnje Ljubljana II (Ha B3 oz. Ha C0; Škvor Jernejčič 2014a, 136, 164, t. 58: 3; 147: 9; 121: 4; Puš 1971, t. 48: 2; Puš 1982, 174, t. 14: 14). Sorodne so latvicam tipa La5 s Cvingerja nad Virom pri Stični, ki se najpogosteje pojavljajo v plasteh k zidu I (od Ha B3/C1 = Ha C0 do Ha C2; Grahek 2013, 98, sl. 53: La 5). V varianto S1c (t. 3: 12; 6: 1,2) so združene plitve konične sklede z uvihanim ustjem in zaobljenim prehodom v spodnji del. Dva primerka sta na ustju okrašena s poševnimi kanelurami. Takšne sklede poznamo tudi z drugih lokacij v Kranju. Nekatere so prav tako okrašene s poševnimi kanelurami (Janežič 2021, tip 5.2, 29, G213, G219; Rozman 2004, t. 6: 6; 17: 10; J. Horvat 1983, t. 10: 13,14,27; 11: 8–16). Poznamo jih tudi z Bleda (Gerbec 2009, t. 22: 1). Primerjamo jih lahko s tipom S1b z ljubljanske Tribune (Vojaković 2013, 218, 228, sl. 120: 3, 4) in s tipom La11 s Cvingerja nad Virom pri Stični, kjer se najpogosteje pojavljajo v plasteh k zidovoma I in II (od Ha B3/C1 = Ha C0 do Ha D2-3; Grahek 2013, 100, sl. 54: La11). Tip S2 Neokrašene plitve polkroglaste sklede s pokon- čnim ali blago uvihanim ustjem (t. 3: 10; 6: 3; 7: 1,9). Dva primerka imata na največjem obodu jezičast držaj, ena skleda pa držaj v obliki okrogle ploščate bradavice. Podobne sklede so bile odkrite tudi na drugih lokacijah v Kranju (Janežič 2021, tip 5.3 in 6.1, 29–30, G12, G90, G149, G151, G161, G176, G178, G212; Rozman 2004, 74, t. 2: 8; 5: 14,16; 11: 10; 14: 6; J. Horvat 1983, t. 9: 22; 10: 15). Večino lahko primerjamo s tipom S2a z ljubljanske Tribune, ki se pojavlja predvsem v prvih treh fazah (od Ha A2/ B1 do Ha B2/B3), pa tudi še pozneje (Vojaković 2013, 219), skledo s ploščato bradavico pa s tipom S1a z istega najdišča (Vojaković 2013, 218, t. 23: 8). Podobne sklede najdemo tudi na Pošteli (Rozman 2004, 74; Teržan 1990, 23, 33, 36, 77, 119, sl. 26, t. 6: 23; 13: 5; 65: 13; 66: 4,5,11). Na Cvingerju nad Virom pri Stični so bile tovrstne sklede najdene v vseh plasteh, največ pa v plasteh k zidu I in II (od Ha B3/C1 = Ha C0 do Ha D2–3; Grahek 2013, 98, sl. 53: La6). Skodele26 Tip Sk1 Skodeli (t. 3: 5,6) z uvihanim ustjem in konič- nim, rahlo izbočenim trupom. Ena ima ustje in rame okrašene s kombinacijo navpičnih in pošev- nih snopov kanelur, druga pa s poševnimi snopi 26 Keramične posode, ki imajo praviloma na eni strani pritrjen presegajoč ročaj (Dular 1982, 15). Premer ustja je od 1,5- do 2,5-krat večji od višine posode (Horvat 1999, 85, 170). 120 Gregor GRUDEN, Manca OMAHEN GRUŠKOVNJAK, Katarina ČUFAR, Matija ČREŠNAR kanelur. Najdeni sta bili v plasti druge gradbene faze (SE 39). Podobno skodelo poznamo z Bleda (Gerbec 2009, 51, t. 15: 14). Podobna, vendar z drugačnim okrasom, je bila najdena tudi na ljubljanski Tribuni (Vojaković 2013, 224, 228, sl. 120: 20, t. 185: 12). Znane so še iz Ruš in s Hajndla (Črešnar 2006, 119, sl. 24: Sk3; Mele 2009, 105, 110, sl. 56: tip 2.1, t. 80: 2; 109: 12; 113: 7). Tip Sk2 Skodela z rahlo izvihanim ustjem, kratkim cilin- dričnim vratom in jasno izraženimi zaobljenimi rameni (t. 3: 1). Podobna je skodelicam tipa Skd1, le da je večja. Izvira iz plasti druge gradbene faze (SE 39). Podobne posode najdemo v naselbini in na grobišču na Bledu (Gerbec 2009, 57–58, t. 15: 13; Gabrovec 1960a, t. 17: 1; 24: 5), na grobišču na dvorišču SAZU v Ljubljani (Škvor Jernejčič 2014a, 71, sl. 4.70: 3a–c, predvsem t. 127: 4; 39: 2; 96: 2) ter v tretji in četrti fazi na Tribuni (tipi Sk1b in Sk3b; od Ha B1/B2 do Ha B2/B3; Vojaković 2013, 222, 225, zlasti t. 132: 11; 164: 11). Primerjamo jo lahko z lonci tipa 2 po Dularju (Dular 1982, 111, sl. 13: 11). Skodelice27 Tip Skd1 Konične skodelice s pokončnim ali rahlo iz- vihanim ustjem, ki klekasto prehaja v poudarjene rame (t. 2: 1; 3: 13; 7: 7; 8: 5). Značilen je trakast presegajoč ročaj, ki se pripenja na ustju in ramenu. Na ramenu je lahko okras, npr. vrezana vodoravna črta z vzporednim cikcakom, ki sestavljata motiv visečih trikotnikov, in odtisi krožcev. Ena od njih ima na prehodu vratu v rame majhno luknjico (prim. z najdbo ob farni cerkvi v Kranju; J. Horvat 1983, t. 8: 1). Večina teh skodelic izvira iz plasti druge gradbene faze (SE 39), najdene pa so bile tudi v plasteh drugih dveh faz. Takšne skodelice so bile najdene v grobovih pri Vili Prah in na neznani lokaciji v Kranju (Gabrovec 1960b, t. 1: 4; 2: 18; 4: 2; Škvor Jernejčič 2017, t. 2: 22; 3: 10; 15: 3) ter na grobišču na Bledu (Gabrovec 1960a, t. 8: 1; 11: 2; 15: 10; 16: 1; 18: 3). Enake so manjšim primerkom skodel tipa 3 po Dularju in naj 27 Nizke posode z enim ročajem, ki imajo ravno dno ali nizko nogo in približno 1/8 do 1/4 litra prostornine (Horvat 1999, 88). bi posnemale kovinske posode tipa Stillfried-Hos- tomice, datirane v stopnji Ljubljana IIb in IIIa (Dular 1982, 62, 113, 115, sl. 13: 16; Gerbec et al. 2014, 326). Na ljubljanskem grobišču na dvorišču SAZU so skromno zastopane v stopnjah Ljubljana II in IV (Ha B3 oz. Ha C0 in Ha C2; Škvor Jernejčič 2014a, 60, 133, 150, 225, t. 134: 3; Puš 1971, t. 21: 15; 32: 8; 50: 2; Puš 1982, 177, t. 4: 2). Na Tribuni so sorodne posode uvrščene pod tip skodel Sk1, predvsem iz tretje gradbene faze naselbine. Med njimi je tudi taka, okrašena s krožci (Vojaković 2013, 222, t. 108: 9; 122: 13; 134: 5; 135: 3; 137: 2, 138: 5). Tip Skd2 Edina skodelica, uvrščena v ta tip, ima rahlo navzven nagnjeno ustje in žleb na prehodu ustja v rame, ki so kratke, zaobljene in okrašene z vtisnjenimi krogci (t. 1: 6). Najdena je bila v plasti najstarejše gradbene faze (SE 15). Tip Skd3 Tudi ta je zastopan samo z enim primerkom. Skodelica ima rahlo izvihano ustje in zaobljen prehod v krožno usločene rame (t. 5: 13). Na največjem obodu je pritrdišče za ročaj, ki pa se ni ohranil. Skodelica je bila najdena v plasti najmlajše gradbene faze (SE 3). Pekve28 Tip Pe1 Pekve polkroglaste oz. zvončaste oblike, ki imajo lahko na ostenju vodoravno gladko ali razčlenjeno rebro z odtisi prstov. V enem primeru je rebro na prehodu zgornjega dela v ostenje, v enem prime- ru pa je pekva okrašena z vodoravnim rebrom, razčlenjenim z navpičnimi vrezi (t. 1: 5,8; 2: 5; 3: 14,16,17,21; 4: 14; 5: 2; 6: 6,10,11; 7: 4,5,13,18; 8: 6). Pekve so pogosta naselbinska najdba. Polkrog- laste pekve so znane z drugih lokacij v Kranju (Janežič 2021, 32, G9, G32, G62; Rozman 2004, 76, t. 3: 3; 5: 4; J. Horvat 1983, 144, t. 2: 21; 22: 24; 23: 2,7,8,9,11,13). Najdemo jih tudi v naselbini na Bledu (Gerbec 2009, 76, T. 17: 17). Na Tribuni v Ljubljani se primerljive polkroglaste pekve, pogosto okrašene z vodoravnim rebrom, pojavljajo predvsem v prvih treh gradbenih fazah (tipi Pe2a, PP1, PP1b; od Ha A2/B1 do Ha B2/B3; Vojaković 2013, 244, 245). 28 Zvonasto oblikovani pokrovi z masivnim ročajem na vrhu, uporabljali so jih za peko na odprtih ognjiščih (Dular 1982, 15). 121Stavbne ostaline in druge naselbinske najdbe iz 8. st. pr. n. št. s savskega nabrežja v Kranju ... Tip Pe2 Pekve stožčaste oblike, ki so lahko okrašene z vodoravnim razčlenjenim rebrom in prstnimi odtisi na ostenju (t. 3: 15; 4: 15; 6: 4,5). Stožčaste pekve so znane z drugih lokacij v Kranju (Janežič 2021, 32, G81, G81, G118, G152; Rozman 2004, 76, 11: 2; 13: 8; 17: 11; J. Horvat 1983, 144, t. 5: 1,2; 22: 23; 23: 1,3–6,10,12). Najdene so bile tudi v naselbini na Bledu (Gerbec 2009, 76, T. 7: 6; 16: 13; 19: 12). Tudi stožčaste pekve, pogosto okrašene z rebri, se v naselbini na Tribuni v Ljubljani pojavljajo zlasti v prvih treh gradbenih fazah (Pe2b, PP2a, PP2b; od Ha A2/B1 do Ha B2/ B3; Vojaković 2013, 244, 245). Pekve so pogosto okrašene z gladkimi ali raz- členjenimi rebri (za Kranj npr. Horvat 1983, 23: 7–9, 11). Na Cvingerju nad Virom pri Stični take z razčlenjenim rebrom najdemo v plasteh k zidu I do vključno k zidu II (od Ha B3/C1 = Ha C0 do Ha D2–3), take z gladkim rebrom pa v plasteh k zidu I (od Ha B3/C1 = Ha C0 do Ha C2; Grahek 2013, 122, sl. 62: Pe5b, 6). Pekvam pripadajo tudi številni ročaji. Med njimi so taki s štirioglatim presekom (t. 6: 9), ovalnim presekom in polkrožnim presekom, ki so na spodnji strani polkrožno zaobljeni, na zgornji pa imajo tri plastično izoblikovana podolžna rebra (t. 3: 18; 6: 8). Trije ročaji imajo izrastke na prehodu v steno pekve (t. 8: 8,9; 3: 18). Ročaje z izrastki poznamo tudi z drugih lokacij v Kranju (na prim. Horvat 1983, T. 23: 15–18; 24: 1,2). Primerjavo za ročaj z rebrom, razčlenjenim z odtisom šila (t. 6: 8), lahko najdemo v naselbini v Stični (Grahek 2013, 122, sl. 62: Pe 7, t. 26: 3). Pokrovi29 Tip Po1 Polkroglasto oblikovan pokrov (t. 3: 20). Primerjavo lahko najdemo pri farni cerkvi v Kranju (J. Horvat 1983, 143, t. 6: 4). Primerjamo ga lahko tudi s pokrovi tipa Po1a s Cvingerja nad Virom pri Stični (Grahek 2013, 109, sl. 57: Po1a). Tip Po2 Stožčasto oblikovan pokrov (t. 4: 13; 6: 7). Primerjave so znane iz okolice farne cerkve v Kranju (J. Horvat 1983, 143, t. 6: 1) in iz naselbine 29 Pokrovi so različno oblikovani keramični izdelki z držajem, ki so jih uporabljali za pokrivanje posod (Dular 1982, 15). Od večine pekev se ločijo po manjšem premeru. na Cvingerju nad Virom pri Stični, kjer so bili takšni pokrovi (uvrščeni v tip Po1) najdeni v vseh plasteh, največ pa v plasti k zidu I (od Ha B3/C1 = Ha C0 do Ha C2; Grahek 2013, 109, sl. 57: Po1). Preostali keramični predmeti Poleg keramičnih posod so bile najdene še kera- mične piramidalne tkalske uteži (t. 4:7; 6: 18,19), stožčasta vretenca (t. 4: 6), predilni pripomoček (t. 1: 9), keramični svitki (t. 1: 11)30 in fragmentiran ovalen keramičen predmet (t. 6: 17). Pri utežeh naj omenimo še okrase. Ena je imela na stojni ploskvi vrezan motiv mreže, druga je bila na vrhu okrašena z vrezanim križem in tret- ja z odtisom prsta. Okras križa na utežeh lahko zasledimo tudi na Bledu (Gerbec 2009, 84, t. 9: 8; 35: 9), na grobišču na dvorišču SAZU v Ljubljani (poleg uteži s prstnim odtisom; Puš 1971, t. 45: 9–10; Škvor Jernejčič 2014a, t. 117: 3, 4) in na Cvingerju nad Virom pri Stični, kjer je bil tudi primer z odtisom prsta (Grahek 2013, 128–129, sl. 64: U, t. 58: 24; 55: 19). Kot predilni pripomoček je bil opredeljen podolgovat predmet s krožno zaobljenimi robovi in prevrtanima luknjicama. Verjetno je služil za prepletanje dveh niti, s čimer so prejo ojačali v močnejšo nit za močnejše tkanine (Krasnik 2009, 71). Primerjavo lahko vidimo v grobu 64 z grobišča na dvorišču SAZU v Ljubljani, kjer je opisan kot “dvojni vijček” (Škvor Jernejčič 2014a, 29, 78, t. 30: 2; Stare 1954, 71, t. 54: 4). Med najdbami je bil tudi odlomek ovalnega keramičnega predmeta z zaobljenim pravokotnim presekom, a nam namen njegove uporabe nam ni znan. Podoben predmet je na Tribuni v Ljubljani opredeljen kot drsnik, tj. pripomoček za drobljenje (Vojaković 2013, 242, t. 126: 7). Način okraševanja Od osnovnih tehnik izdelave okrasa31 se pojavl- jajo vrezovanje, vtiskovanje, lepljenje in modeli- ranje, vsaka z različnimi variantami, ter njihove 30 Na enem izmed njih se je ohranil odtis lista, nastal med sušenjem. 31 Načini okraševanja so bili razčlenjeni po M. Horvat 1999 in so v diplomski nalogi glede na motive in pojavnost detajlno razdeljeni na 33 načinov (Gruden 2016, 133–144), tukaj pa ugotovitve samo povzemamo. 122 Gregor GRUDEN, Manca OMAHEN GRUŠKOVNJAK, Katarina ČUFAR, Matija ČREŠNAR kombinacije (sl. 6). V nadaljevanju so razdeljeni po motivih. Pri pravem vrezu lahko razlikujemo med motivi kratkih vzporednih navpičnih (t. 3: 8; 5: 11) ali poševnih črt (t. 7: 3) na ustju. Z vrezi so lahko razčlenjena tudi rebra. Vrezi na ustju se pojavljajo v Kranju (Rozman 2004, 68, t. 17: 2; J. Horvat 1983, 146, t. 14: 15; 16: 1) in na Bledu (Gerbec 2009, t. 14: 15; 30: 10). Med okrasom najdemo tudi vodoraven in poševen vrezan cikcak (t. 7: 2; 8: 3,4), v enem primeru v kombinaciji s poševnimi kanelurami (t. 3: 7). Vrezan cikcakast ornament opazimo na posodah z grobišča na dvorišču SAZU (Puš 1971, t. 3: 8; 8: 9; 12: 4; 20: 9; Puš 1982, t. 12: 1) in iz naselbine na Tribuni v Ljubljani (Vojaković 2013, 222, 281, 283, t. 44: 5; 73: 6; 81: 9; 115: 6; 134: 5; 137: 5). Na Štajerskem je značilen za obdobje od pozne bronaste dobe do začetka halštatskega obdobja (Dular 2013, 50, sl. 14: O12). Najdemo ga na Brinjevi gori (Oman 1981, t. 27: 10,14; 34: 3; 43: 8,9,14; 45: 7; 46: 1,7; 52:3,4,14), v Rušah (Pahič, 1957, t. 2: 2; 7: 2), na Pobrežju (Pahič 1972, t. 1: 8; 4: 9; 13: 7), Pošteli (Teržan 1990, t. 1: 3; 41: 10) in v Ormožu (Lamut 1988–1989, t. 2: 3; Tomanič Jevremov 1988–1989, t. 9: 2,3; 14: 5; Dular, Tomanič Jevremov 2010, 80, t. 13: 4). Vrezan cikcak ob ravni črti, ki sestavlja trikotnike (t. 3: 13; 8: 4), se pojavlja tudi na drugih lokacijah v Kranju (inkrustiran; Janežič 2021, 40–41, G15), na Bledu (Gerbec 2009, t. 15: 13) in v grobu 140 na Kapiteljski njivi v Novem mestu (Križ, Jereb, Teržan 2014, 475, sl. 27.2.3: 9). Podoben je okras večjih šrafiranih trikotnikov (t. 9: 7), pogosto inkrustiranih. Najdemo ga na drugih najdiščih v Kranju (Janežič 2021, 39–40, G10, 77, 128; Rozman 2004, 76, t. 6: 15; 3: 7) ter na grobišču in v naselbini na Bledu (Gabrovec 1960a, t. 17: 1; 24: 5; 18: 5; Gerbec 2009, 88–89, t. 11: 17; 28: 12). Na grobišču na dvorišču SAZU v Ljubljani se pojavlja predvsem v stopnji Ljubljana II (Ha B3 oz. Ha C0), morda že Ljubljana Ib (Ha B2-Ha B3; Stare 1954, t. 28: 5, 49: 5; Puš 1971, t. 7: 8; 10: 5; 12: 4; 28: 10; Puš 1982, t. 15: 6; 24: 2; 33: 8–9; 34: 2; Gabrovec 1973, razpr. 1; Teržan 1990, 42), na Tribuni pa predvsem v III. in IV. fazi (Ha B2/B3 in Ha B3/C1 = Ha C0), pa tudi že v I. in II. fazi (Ha A2/B1 in Ha B1/B2; Vojaković 2013, 280–282, t. 33: 15; 59: 5,12; 124: 1; 140: 12; 164: 8–9). Najden je bil tudi na Ljubljanskem gradu (Vojaković 2013, t. 193: 15). Na Štajerskem se takšen okras pojavi že v stopnji Ha A1, značilen pa je za stopnji Ha B2 in B3 ter se uporablja vse do začetka halštatskega obdobja (Črešnar 2006, 141; Teržan 1990, 41–42, sl. 4: 18; 8: 13; 10: 22; Dular 2013, 50, 57, sl. 14: O14). Najdemo ga na Brinjevi gori (Oman 1981, t. 3: 13, 16; 35: 13), v Gornji Radgoni, na Rifniku (Teržan 1990, 41–42, sl. 4: 18; 8: 13,17; 10: 22), v Ormožu (Tomanič Jevremov 1988–1989, t. 14: 1; Dular, Tomanič Jevremov 2010, t. 42: 12; 46: 9; 92: 2), na grobišču v Rušah (Pahič, 1957, t. 2: 2; 8: 1) in na Pobrežju (Pahič 1972, t. 1: 8; 3: 6). Trikotniki so značilni za okraševanje posod v podonavsko-balkanskih skupinah zgodnje železne dobe (Teržan 1990, 42). Poleg trikotnikov se na Savski 10 pojavi tudi šrafiran štirikotnik (t. 8: 4). Sl. 6: Kranj, Savska cesta 10. Pojavnost variant osnovnih načinov okraševanja in njihovih kombinacij na keramičnih najdbah (po Gruden 2016, 133, sl. 85). Fig. 6: Kranj, Savska cesta (street) 10. Appearance of the variants of the basic ornamentation techniques and their com- binations on ceramic finds (after Gruden 2016, 133, fig. 85). 123Stavbne ostaline in druge naselbinske najdbe iz 8. st. pr. n. št. s savskega nabrežja v Kranju ... Od žlebljenega okrasa se na najdišču pojavlja motiv vodoravnih žlebov (t. 1: 18; 2: 8; 4: 5), kot ga poznamo z drugih lokacij v Kranju (Janežič 2021, G11, G103), iz Ormoža (Dular, Tomanič Jevremov 2010, t. 110: 7,8; 118: 7), s Pobrežja (Pahič 1972, t. 1: 9; 2: 6,7; 4: 3; 17: 12), iz Ruš (Müller-Karpe 1959, t. 108: L2; Pahič, 1957, t. 8: 2), z Brinjeve gore (Oman 1981, t. 35: 5; 49: 24) in s Poštele (Teržan 1990, t. 10: 4). V severovzhodni Sloveniji naj bi bil značilen za obdobje mlajše kulture žarnih grobišč (Dular 2013, 51, sl. 14: O16). Pogostejši način okraševanja na najdišču je kaneliranje. Pojavljajo se poševne kanelure na zunanji (t. 3: 5,6; 6: 2; 7: 12,16,17) in notranji strani (t. 8: 7; 9: 2) ustja. Zadnje poznamo z drugih lokacij v Kranju (J. Horvat 1983, 146, t. 16: 9, 18) in z grobišča na dvorišču SAZU v Ljubljani (Puš 1971, t. 3: 1; 5: 1; 17: 8). Široke vzporedne vodoravne kanelure (t. 6: 12) so na Štajerskem značilne za halštatsko obdobje (Dular 2013, 53, sl. 15: O27). Tako okrašene posode so bile naj- dene naprimer v Ormožu (Lamut 1988–1989, t. 27: 9; Dular, Tomanič Jevremov 2010, t. 98: 4) in na Pošteli (Teržan 1990, 33–34, t. 10: 13; 11: 5, 6; 15: 11). Zgolj na eni posodi se pojavijo snopi kratkih poševnih črt, izdelanih z glavničenjem (t. 1: 17). Od vtisnjenega okrasa se pojavljajo odtisi prstov. Lahko gre za odtis posameznega prsta (t. 5: 3; 6: 19), odtise, razporejene v raven pas (t. 4: 18), ali odtise na robu ustja (t. 1: 4). Na najdišču pri farni cerkvi v Kranju sta na isti posodi tako pas odtisov kot z odtisi razčlenjeno ustje (J. Horvat 1983, 146, t. 14: 9). Prstni odtisi na robu ustja se pojavljajo še na Bledu (Gerbec 2009, 90, t. 14: 13; 23: 4), na drugih lokacijah v Kranju (Rozman 2004, t. 17: 2), na ljubljanski Tribuni in grobišču na dvorišču SAZU (Vojaković 2013, 233–234; Stare 1954, t. 11: 6; 59: 3; Škvor Jernejčič 2014a, t. 5: 9) ter na Pošteli (Teržan 1990, t. 1: 7). Pojavljajo se tudi odtisi majhnih okroglih jamic v vodoravni vrsti (t. 1: 6; 2: 1), izdelani z orodjem s topo konico. Tak okras se na Štajerskem pojavlja vse od Ha A do Ha C1 (Dular 2013, 51, sl. 14: O17), npr. v Ormožu (Dular, Tomanič Jevremov 2010, t. 65: 6), na Brinjevi gori (Oman 1981, t. 11: 7; 15: 11; 27: 13; 34: 1) in na Pošteli (Teržan 1990, t. 11: 6; 6: 21). Najdemo tudi t. i. psevdovrvičast okras. Odtisi tvorijo okras ene ali več vodoravnih črt (t. 3: 23; 4: 16; 9: 9) ali pa snope vodoravnih in navpičnih resastih motivov (t. 3: 22). Obe vrsti sta lah- ko zapolnjeni z belo inkrustacijo (t. 8: 10 in 7: 10 – šrafirani trikotniki). Okras odtisov vrvice, »psevdovrvice« ali koleščka je razmeroma pogost tudi na drugih lokacijah v Kranju (Janežič 2021, 38, G6, G7, G25, G39, G61, G70, G102, G124, G129, G167, G193, G204, G216, G229; Rozman 2004, 69, 72, t. 9: 1;32 J. Horvat 1983, 149, t. 2: 3; 3: 13; 4: 18; 5: 25; 6: 2, 3; 7: 4–13; 9: 25; 11: 22; 16: 14–17). Jana Horvat ugotavlja, da je tovrsten okras v Kranju pogostejši kot na drugih najdiš- čih osrednje Slovenije in Kranj povezuje z ruško skupino (J. Horvat 1983, 149–150). Motiv vodo- ravnega traku in navpičnih snopov pod njim naj bi bil v Rušah značilen za Ha B2, vodoraven trak pod ustjem pa za Ha B3 (Müller-Karpe 1959, 122, t. 110: D2, E4; 109: A4, F1; J. Horvat 1983, 147). Motiv je pogost v Podravju od Ha B1 do Ha C0 = Ha B3/C1 (Dular 2013, 53, 58, sl. 15: O22–O25; Pahič 1972, t. 4: 10; 5: 7; 30: 10; Teržan 1990, t. 67: 8; Črešnar 2006, 133 (motiv XV), 140). Primere najdemo na grobišču na dvorišču SAZU v Ljubljani (Škvor Jernejčič 2014a, sl. 6.1, t. 64: 1) in na Bledu (Gabrovec 1960a, t. 17: 3; Gerbec 2009, 91–92, t. 7: 17; 16: 7; 20: 14; 22: 5). Med okrasom so pogosta nalepljena rebra. Ločimo gladka in razčlenjena. Med prvimi se pojavljajo vodoravna rebra (t. 1: 8; 3: 16; 6: 16; 7: 5; 8: 2,8; 9: 2), rebra v obliki črke U (t. 6: 14) in valovita rebra (t. 4: 3). Rebra so lahko razčlenjena z navpičnimi (t. 3: 16; 5: 6,7; 6: 11) ali poševnimi (t. 9: 8) vrezi ali pa z odtisi prstov (t. 1: 5,19; 2: 3,5,7; 3: 14,15,17; 4: 1,15; 5: 2,4; 6: 5,10; 7: 4,18; 8: 6) in lahko prehajajo v držaj (t. 2: 7). Rebra v obliki črke U so znana tudi z drugih lokacij v Kranju (Rozman 2004, 67, t. 19: 7; J. Horvat 1983, t. 19: 8, 9), sodeč po primerjavah, pa so bila v uporabi daljše časovno obdobje (Rozman 2004, 67). Razen nalepljenih reber najdemo še nalepljene bradavice, ki so lahko konične (t. 6: 15; 8: 4,7) ali razčlenjene (t. 9: 6). Od modeliranega okrasa se pojavlja vodoravno fasetiranje na zunanji (t. 4: 12; 7: 16) in notranji strani (t. 8: 7) ustja. Fasete na notranji strani ustja najdemo pri loncih in pitosih iz žarnogrobiščnega obdobja (Dular 1993, 105, t. 1: 10, 13). Najmlajše primerke poznamo z Borštka pri Metliki (Podze- melj 1, tj. Ha B3/C1=Ha C0; Dular 1979, t. 3: 1) in iz Ormoža, natančneje njegove II. stopnje (Ha B3/C1; Lamut 1988–89, t. 13: 6, 11). 32 Glej tudi motiv pri Rozman 2004, t. 7: 2, sicer izdelan z žlebovi. 124 Gregor GRUDEN, Manca OMAHEN GRUŠKOVNJAK, Katarina ČUFAR, Matija ČREŠNAR REZULTATI DENDROKRONOLOŠKIH ANALIZ OSTANKOV LESENIH NOSILNIH SOH IN NJIHOVA ABSOLUTNA DATACIJA V štirih jamah za sohe, ki pripadajo dvema stavbama, so se zaradi specifičnih razmer ohranili ostanki lesa.33 To so bile jama za soho 5 stavbe 1A iz prve gradbene faze ter jame za sohe 30, 31 in 33 stavbe 2 iz druge faze (sl. 3). Dendrokronološka analiza34 petih vzorcev lesa (sl. 7) je najprej vključevala opredelitev lesne vrste, v vseh primerih je šlo za hrast (Quercus sp.). Ker so vsi vzorci lesa imeli zadostno število branik, so bile opravljene tudi meritve širin branik in dendrokronološke analize. Na podlagi primerjave zaporedij širin branik lesa je bilo ugotovljeno, da vzorca 9 in 10, odkrita v jami za soho 33, pripadata istemu brunu (sl. 8). Iz dendrokronološke analize izhaja, da sta bili drevesi, iz katerih sta bili narejeni bruni vzorca 5 in 8, z veliko verjetnostjo posekani sočasno (sl. 8). Na periferiji vzorcev 5 in 8 manjka celotna beljava (15–30 branik) in najverjetneje tudi nekaj jedro- vine. Zato je razlika v datumu zadnjih branik 25 let najverjetneje posledica razkroja in obrabe lesa na zunanjem delu brun. Relativne starosti vzorca 11 glede na druge vzorce z dendrokronološko analizo nismo mogli ugotoviti, saj se zaporedje širin branik ne ujema z nobenim od zaporedij preostalih izmerjenih vzorcev (sl. 8). To nakazuje, da je bilo bruno vzorca 11 posekano v drugem obdobju. 33 Gre za vzorce lesa 5, 8, 9, 10 in 11 s terenskimi oznakami VZ005, VZ008, VZ009, VZ010 in VZ011. Številke smo ohranili zaradi sledljivosti v dokumentaciji in poročilu z izkopavanj ter v primarni objavi (Gerbec et al. 2014). 34 Analiza je bila opravljena na Oddelku za lesarstvo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Ker dendrokronologija ni mogla odgovoriti na vprašanja o relativnem in absolutnem datiranju raziskanih brun, smo vzorce poslali na radiokar- bonsko datiranje. Bruna oz. relativna zaporedja širin njihovih branik smo namreč želeli absolut- no datirati, pri tem pa osvetliti tudi odnose med posameznimi vzorci oz. fazami gradnje stavb. Ker iz dendrokronološke analize izhaja, da dva para vzorcev prepričljivo sodita v isti časovni okvir, smo lahko z radiokarbonsko datacijo enega vzor- ca iz vsakega para s pomočjo dendrokronologije datirali še druga vzorca iz obeh dendrokronološko sinhroniziranih parov. Tako je s pomočjo vzorca 5 datiran tudi vzorec 8, z vzorcem 9 pa vzorec 10. Za datacijo smo predvideli tudi vzorec 11, ki ni bil dendrokronološko sinhroniziran z nobenim drugim vzorcem. Za absolutno kronološko umestitev vsakega bruna smo na odrezku odvzeli dva manjša izseka lesa za radiokarbonsko datiranje.35 Natančno smo zabeležili, katere branike sta izseka vsebovala, in predvsem prešteli število branik med njima, ki pomenijo tudi časovno razliko (v letih) med vzorcema (tab. 1). Največ ohranjenih branik, 140, je imel vzorec 5. Izseka za radiokarbonsko datiranje sta vsebova- la po 5 branik, med njima (oz. med srednjima branikama vzorcev) pa je bilo 110 branik oz. let razlike. Pri vzorcu 9, ki je na mestu odvzema imel 121 branik, smo med odvzetima vzorcema, vsak izmed njiju je vseboval po 10 branik, našteli 111 branik. Najmanjši vzorec bruna, vzorec 11, je štel le 83 branik, njegova izseka sta imela 15 oz. 10 branik, med njima pa je bilo 71 branik (tab. 1). 35 Radiokarbonske analize vzorcev lesa so opravili v laboratoriju Beta Analytic Radiocarbon Dating Laboratory, Miami, Florida (ZDA). Sl. 7: Kranj, Savska cesta 10. Posnetki dendrokronološko raziskanih vzorcev lesa (prirejeno po Gerbec et al. 2014, sl. 18.4). Fig. 7: Kranj, Savska cesta (street) 10. Photographs of the dendrochronologically examined wood samples (adapted from Gerbec et al. 2014, fig. 18.4). 125Stavbne ostaline in druge naselbinske najdbe iz 8. st. pr. n. št. s savskega nabrežja v Kranju ... Sl. 8: Kranj, Savska cesta 10. Nedatirana zaporedja širin branik s sinhroniziranima paroma vzorcev 5 in 8 ter 9 in 10 (po Gerbec et al. 2014, sl. 18.5). Fig. 8: Kranj, Savska cesta (street) 10. Undated annual ring width sequences with cross-dated pairs of samples 5 and 8 as well as 9 and 10 (after Gerbec et al. 2014, fig. 18.5). Št. vzorca / Sample no. Terenska oznaka / Field no. Jama za soho (SE) / Posthole (SU) Stavba / Building Vzorec za radiokarbonsko datacijo / Radiocarbon -dating sample no. Razpon izseka / Range of wood cut-out Razlika med vzorcema (v letih)/ The difference between the two cut-out samples (in years) 5 VZ005 30 (SE 58) 2 KRA05A-01 14-18 110 5 VZ005 30 (SE 58) 2 KRA05A-02 123-127 9 VZ009 33 (SE 78) 2 KRA09A-01 1-10 111 9 VZ009 33 (SE 78) 2 KRA09A-02 112-121 11 VZ011 5 (SE 83) 1A KRA11A-01 1-15 71 11 VZ011 5 (SE 83) 1A KRA11A-02 74-83 Vzorec za radiokarbon- sko datacijo / Radiocar- bon-dating sample no. Laboratorijska koda / Laboratory code Konvencionalna radiokarbon- ska starost (BP) / Conventional Radiocarbon Age (BP) Kalibrirana starost (calBC)/ Calibrated Age (calBC) (OxCal, v.4.4.4., 95,4 %) Modelirana starost / Modelled Age (calBC) (OxCal, v.4.4.4.; 95,4 %, 68,3 %)* KRA05A-01 Beta-340311 2720 ± 30 918–810 894–827 (885–857) KRA05A-02 Beta-340312 2510 ± 30 786–541 784–717 (775–747) KRA09A-01 Beta-426113 2690 ± 30 902–803 891–811 (888–854) KRA09A-02 Beta-426114 2500 ±30 778–538 (94,7), 528–520 (0,7) 780–700 (777–743) KRA11A-01 Beta-426115 2680 ± 30 900–801 891–845 (882–860) KRA11A-02 Beta-426116 2620 ± 30 827–772 820–774 (811–789) Tab. 1: Kranj, Savska cesta 10. Seznam vzorcev lesa iz jam za sohe za radiokarbonsko datiranje z njihovimi osnovnimi podatki. Tab. 1: Kranj, Savska cesta (street) 10. The list of radiocarbon-dated wood samples from postholes with their basic information. Tab. 2: Kranj, Savska cesta 10. Rezultati radiokarbonskih analiz vzorcev lesa iz jam za sohe (glej tudi tab. 1, sl. 8). Tab. 2: Kranj, Savska cesta (street) 10. Results of radiocarbon analyses of the wood samples from the postholes (see also Tab. 1, Fig. 8). 126 Gregor GRUDEN, Manca OMAHEN GRUŠKOVNJAK, Katarina ČUFAR, Matija ČREŠNAR Radiokarbonskih datacij vzorcev, pri katerih smo izmerili medsebojno razliko v starosti, nismo obravnavali posamično. Pri njihovi kalibraciji smo tako uporabili metodo wiggle matching, ki na podlagi štetja branik upošteva podatek o razliki v starosti med vzorci v letih in tako izboljša prilagoditev kalib- racijski krivulji ter praviloma zoži razpon absolutnih datacij. Ker je zaželeno, da vsako datacijo preverimo oz. potrdimo z drugimi neodvisnimi pristopi, smo upoštevali tudi informacije o stratigrafskih odnosih med različnimi gradbenimi fazami in njim pripa- dajočih stavb. Vzorec 11 tako pripada stavbi 1A iz prve prazgodovinske gradbene faze, vzorca 5 in 9 pa stavbi 2 iz druge faze (tab. 2, sl. 8). Ob upoštevanju rezultatov arheoloških izkopavanj pripadajo torej analizirani vzorci lesa stavbama dveh zaporednih gradbenih faz. Pri tem ni izključeno, da je bilo katero od brun zamenjano oz. ponovno uporabljeno ob morebitni obnovi stavbe. Za vzorce 5, 8, 9 in 10 smo tako sklepali, da vsi pripadajo drugi gradbeni fazi. Že dendrokronološke analize so pokazale, da vzorca 9 in 10 pripadata istemu brunu, za vzorca 5 in 8 pa rezultat kaže na sočasno sečnjo. Radiokarbonska analiza je še poka- zala, da sta oba para vzorcev z veliko verjetnostjo sočasna, kar izhaja iz datacij vzorcev 5 in 9 (tab. 2, sl. 9). Radiokarbonske analize so torej potrdile ugotovitve arheoloških raziskav, da namreč vzorci vseh treh brun pripadajo isti gradbeni fazi oz. isti stavbi, ter omogočile datiranje vzorcev, za katere morda zaradi rastnih anomalij sočasnosti nismo potrdili z dendrokronološkimi kazalniki. Vzorec 11 je po arheoloških podatkih del stavbe 1A iz prve gradbene faze, njegova dendrokronološka analiza pa ni dopuščala sinhronizacije z drugimi vzorci. Za datacijo je v tem primeru torej ključen rezultat radiokarbonske analize (tab. 2, sl. 9). Ta kaže, da je bilo drevo posekano prej od preostalih, Sl. 9: Kranj, Savska cesta 10. Rezultati modeliranja radiokarbonskih datacij lesenih soh po uporabi metode wiggle matching in ob upoštevanju stratigrafskih podatkov oz. določenih faz prazgodovinske poselitve (OxCal v.4.4.4). Model vključuje tudi izračun najverjetnejšega obdobja poseka dreves. Fig. 9: Kranj, Savska cesta (street) 10. Results of modelled radiocarbon dates of wooden posts, after applying wiggle matching (OxCal v.4.4.4), also consider stratigraphic data and interpreted phases of occupation. The model includes the calculation of the most probable felling period of the trees. 127Stavbne ostaline in druge naselbinske najdbe iz 8. st. pr. n. št. s savskega nabrežja v Kranju ... hkrati pa potrjuje, da stavba 1A pripada starejši gradbeni fazi. Če združimo vse podatke, ti omogočajo še nekoliko natančnejšo datacijo postavitve obeh stavb oz. gradbenih faz, ki jima pripadata, kot je bilo mogoče po preliminarni fazi raziskav (Gerbec et al. 2014). Datirane zunanje branike vzorca 11 so nastale v obdobju 820–774 pr. n. št. (z verjetnostjo 95,4 % oz. 811–789 z verjetnostjo 68,3 %) (tab. 2, sl. 9). Pri tem upoštevamo še ocenjeno število branik, odstranjenih pri obdelavi bruna ali propad- lih zaradi dolgotrajne izpostavljenosti v prsti, in propadlo beljavo, kar skupaj znese 25 let ali več (Haneca, Čufar, Beeckman 2009; Čufar 2010). Ob upoštevanju tega, lahko zaključimo, da je bilo drevo najverjetneje posekano v prvi polovici 8. st. pr. n. št., to pa je tudi najverjetnejši čas postavitve stavbe 1A (sl. 9). Datirane zunanje branike vzorcev 5 in 9 so nastale v obdobju 784–717 oz. 780–700 pr. n. št. (z verjetnostjo 95,4 %; 775–747 oz. 777–743 z verjetnostjo 68,3 %) (tab. 2, sl. 9). Tudi v tem primeru moramo po enakem ključu upoštevati od- sotne zunanje branike, posek drevesa in postavitev stavbe 2 pa lahko tako datiramo v čas med sredino 8. in prvo četrtino 7. st. pr. n. št., z občutno večjo verjetnostjo v prvem delu razpona (sl. 9). ZAKLJUČEK Med izkopavanji na Savski cesti 10 v Kranju so bile odkrite tri prazgodovinske naselbinske oz. gradbene faze z več tlorisi stavb, ki smo jih opredelili glede na značilne razporeditve jam za nosilne stebre. Ti so bili v jamah pogosto utrjeni z zagozdami. Stene stavb so bile narejene iz pre- pleta, zamazanega z glino, kar lahko sklepamo po značilnih ostankih prežganega stenskega ometa. V najstarejšo fazo sodijo tlorisi treh stavb (1A–1C) in ognjišče (1), v drugo fazo večja pravokotna stavba s predprostorom in dvema ognjiščema (stavba 2) ter v najmlajšo fazo ostanki ene stavbe (stavba 3). Večina jam za sohe stavb je bila vkopana s plasti, ki med posameznimi fazami gradnje predstavljajo izravnave (SE 21, SE 16/39 in SE 3). Za vrhnje dele teh plasti domnevamo, da so bili hkrati tudi hodne površine stavb oz. gradbenih faz. To najbolj jasno kaže stavba 2, pri kateri je bila površina plasti, ki se razteza čez večino izkopnega polja na tem nivoju (SE 39), okoli ognjišča ožgana in dokumentirana kot SE 20. Ob tem pa odlomki posameznih kera- mičnih posod, najdenih v več plasteh, kažejo na intenzivno rabo prostora in premeščanje plasti z najdbami med posameznimi fazami gradnje oz. urejanja ali izravnave prostora. Tako lahko naj- verjetneje le najdbe, ki izvirajo iz vrhnjih delov plasti, povezujemo s stavbami, ki stojijo na njih, najdbe znotraj izravnalnih plasti pa so bolj verjetno povezane s predhodnimi gradbenimi fazami na tem prostoru ali pa celo širše, če je šlo za urejanje prostora na širšem območju naselbine.36 Prav to nam je v veliki meri onemogočalo, da bi razmeroma številno gradivo, odkrito na večjih delih izkopnega polja ter pripisano različnim plastem in gradbenim fazam, natančneje raziskovali tudi z vidika prostorske distribucije. Zastopanost tipov keramičnega posodja je skozi različne gradbene faze precej enotna in na podlagi primerjav sodi v isto časovno obdobje. Izjema so lonci tipa L1 in edina skodelica tipa Skd3, ki jih najdemo zgolj v tretji gradbeni fazi, ter lonci tipa L8 in edina majhna situlasta posodica, ki se pojavljajo zgolj v drugi gradbeni fazi. Najdbe, med katerimi prevladuje lončenina, so značilnih naselbinskih tipov, saj prevladujejo pitosi oz. shrambne posode, lonci, sklede z uvihanim ust- jem in pekve, finega posodja pa je manj. Najdene so bile tudi tkalske uteži in predilska vretenca ter kamnita orodja in ostanki njihove izdelave. Pričakovano najdemo posodju s Savske ceste 10 najboljše primerjave kar v isti naselbini, torej na drugih lokacijah v Kranju, kot so Pavšlarjeva hiša, okolica farne cerkve in grad Khislstein. Gradivo z najdišča Pavšlarjeva hiša je bilo datirano v čas Ha B3/C1 = Ha C0, z le redkimi mlajšimi kosi (Rozman 2004, 77–78), tisto iz okolice farne cerkve pa v stopnji Ljubljana IIb in IIIa po Gabrovcu (Ha B3 do Ha B3/C1=Ha C0; J. Horvat 1983, 154–155). Med tam odkritim gradivom, značilnim za mlajše obdobje kulture žarnih grobišč, kamor sodijo psevdovrvičast okras, fasetirane sklede z uvihanimi ustji in okras trikotnikov s podaljški,37 so bile tudi posode z dobrimi primerjavami z ljubljanskim grobiščem na dvorišču SAZU, kot so pitosi z okrasom poševnih kanelur na lijakasto izvihanem ustju. Kot značilen zgodnježeleznodobni element38 Horvat omenja 36 Primer sočasnega urejanja večjih površin je bil ugotovljen na Tribuni v Ljubljani, kjer se je v enem delu naselbine na prehodu med prvo in drugo fazo celostno spremenila usmeritev stavb (Vojaković 2023, 542). 37 Omenimo lahko še lonce L1, L4, in L5 ter sklede z okrasom poševnih kanelur ali vodoravnih faset. 38 Kot značilen železnodobni element na Savski cesti lahko omenimo še lonce tipa L7, skodelo z nizkim vratom in poudarjenim ramenom Sk2, skodelice Skd1, buče in pitose tipa P2. 128 Gregor GRUDEN, Manca OMAHEN GRUŠKOVNJAK, Katarina ČUFAR, Matija ČREŠNAR skledo z uvihanim ustjem in okrasom vodoravnih faset ter snopi poševnih kanelur na ustju (J. Horvat 1983, 148, t. 9: 24), kakršna je bila najdena tudi na Savski cesti (t. 7: 16). Primerjave najdemo tudi v grobovih pri Vili Prah, predvsem v pitosih tipa P2, ki so bili tam uporabljeni kot žare (Gabrovec 1960b, t. 1: 9; 3: 9; Škvor Jernejčič 2014a, 266, sl. 9.5; Škvor Jernejčič 2017, t. 3: 8; 4: 1). Pridatki iz grobov so značilni za stopnjo Podzemelj 2 (Ha B3/C1 = Ha C0; Gab- rovec 1964–1965, 32; Gabrovec 1966, 24, sl. 2–3; Gabrovec 1973, 348; Škvor Jernejčič 2017, 138). Dobre povezave vidimo v naselbini in na grobišču na Bledu. V naselbini Pod gradom so bile raziska- ne stavbne ostaline iz pozne bronaste dobe ter iz časa prehoda v starejše halštatsko obdobje in tudi iz mlajšega halštatskega obdobja (Gerbec 2009). Grobišče na blejski Pristavi pa Gabrovec datira na začetek starejše železne dobe (Gabrovec 1960a, 68). S časovno opredelitvijo najdb smo prišli tudi do ugotovitve, da so si gradbene faze na najdišču Savska cesta 10 sledile v razmeroma kratkem časovnem obdobju brez vmesne prekinitve. Na podlagi primerjav se najdišče dobro vklaplja v okvir ljubljanske skupine (Gabrovec 1999, 178–180), v čas stopenj Ljubljana II in IIIa (od Ha B3 do Ha B3/C1 = Ha C0). Zaradi opravljenih kombiniranih dendrokro- noloških in radiokarbonskih analiz lahko obe zgodnejši gradbeni fazi tudi zelo dobro absolutno datiramo. Analizirani vzorec lesa stebra iz stavbe 1A (vz. 11) kaže, da je bilo drevo, iz katerega je bil izdelan, posekano v prvi polovici 8. st. pr. n. št. (sl. 8). Ker je bila stavba 1A postavljena na geološko podlago, ki je ni prekrivala kakšna starejša nasel- binska plast, poselitve tega prostora ne gre priča- kovati pred tem obdobjem. Prva gradbena faza je trajala vsaj do začetka druge polovice 8. st. pr. n. št. Takrat je bila namreč najverjetneje postavljena stavba 2 (sl. 8), ki pripada drugi gradbeni fazi na tem območju. Njeno trajanje je težko oceniti, a ob vseh odkritih arheoloških najdbah, upoštevajoč tudi redke najmlajše najdbe iz tretje gradbene faze, ni verjetno, da bi se poselitev tega območja nadaljevala globoko v 7. st. pr. n. št. Najdbe s Savske ceste 10 so pokazatelj, da se je prazgodovinska naselbina v Kranju proti koncu pozne bronaste dobe in na začetku železne dobe razprostirala ne le po vrhu skalnega pomola nad sotočjem Save in Kokre, ampak je segala vse do njegovega zahodnega roba oz. vse do levega brega reke Save. Dosedanje raziskave v nedavnem prispevku v celoti povzema M. Sagadin (2023; glej tudi tam citirano literaturo in neobjavljena terenska poročila). Kot zaključuje, je glavnina najdb datirana v čas Ha B3/C1 = Ha C0. Najdbe iz mlajših faz halštata (tudi stavbne ostaline, kot je razvidno iz prispevka) so sicer razporejene po celotnem območju naselbine, vendar so manj številne (Sagadin 2023, 438). Morda je za konec na mestu še kratek razmislek o pomenu in dometu tukaj predstavljenega najdišča, predvsem v luči povezave razmeroma številnih in značilnih keramičnih najdb ter absolutnih datacij. Ob tem gre brez dvoma za doslej najnatančnejše absolutne datacije katerekoli naselbinske situacije iz 8. st. pr. n. št. pri nas, saj so podprte s kombinacijo dendrokronoloških in radiokarbonskih analiz. Pri tem moramo vzeti v obzir tudi dognanja o sosledju plasti in razporeditvi najdb v njih. Ob upoštevanju vsega navedenega lahko po našem mnenju za najzgodnejše prazgodovinske plasti, torej tiste, ki jih uokvirjata postavitev stavb prve faze in stavbe druge faze, ter za v njih odkrito gradivo z absolutno datacijo ostankov lesenih stebrov določimo t. i. terminus post quem in terminus ante quem. Kot prve v ta nabor sodijo plasti, na katere so bile postavljene stavbe 1A, 1B in 1C (SE 15, SE 162 in SE 21), saj so najdbe, odkrite v zgornjih delih plasti SE 15 in SE 21, pokazatelj rabe prostora v času teh stavb. Med ostanke prve gradbene faze sodijo tudi jame A, B in C ter ognjišče 1 (t. 1: 1–20; 2: 1–5). Po opustitvi stavb te faze je bil prostor izravnan (SE 39, SE 16), tam pa je bila postavljena stavba 2. Odlomki keramike iz prve gradbene faze (SE 15 in SE 21) in druge izravnave terena pogosto pripadajo istim posodam (t. 7: 3–9), številne pa so sestavljene iz odlomkov iz vseh prazgodovinskih gradbenih faz (t. 7: 15–18; 8: 1–10; 9: 1–3). Ker pa je bila zgornja površina nasutja druge gradbene faze (SE 39) pozneje tudi hodna površina v času uporabe stavbe 2, menimo, da najdbe iz te plasti v veliki večini ne moremo šteti med najzgodnejše gradivo. Nasprotno pa lahko za posode, katerih odlomki so bili odkriti v plasteh in kontekstih prve faze, a nato tudi višjih plasteh, domnevamo, da izvirajo iz časa pred postavitvijo stavbe 2. Keramika prve faze, ki je torej zelo jasno relativno kronološko opredeljena, sodi po absolutnih datacijah v okvir prve polovice oz. še verjetneje sredine 8. st. pr. n. št. Ne gre namreč pričakovati, da bi precej velika količina keramike desetletja ležala na tleh in bila še vedno razmeroma dobro ohranjena. Če izhajamo iz primerjav keramičnega gradiva, to sodi v stopnji Ljubljana II in IIIa, njun skupni razpon pa 129Stavbne ostaline in druge naselbinske najdbe iz 8. st. pr. n. št. s savskega nabrežja v Kranju ... Zahvale Zahvala gre v prvi vrsti Juditi Lux z Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, vodji izkopavanj, ki je gradivo odstopila za obdelavo v sklopu diplomske naloge prvega avtorja (Gruden 2016). Za nasvete pri pripravi članka se zahvaljujemo Veroniki Pflaum (Gorenjski muzej Kranj) in Milanu Sagadinu (ZVKDS). Za nasvete pri modeliranju radiokarbonskih datacij se zahvaljujemo Kenu Massyju z Univerze Ludwiga Maximiliana v Münchnu. Raziskava je potekala v sklopu pedagoškega procesa na Oddelku za arheologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani pod mentorstvom Bibe Teržan in somentorstvom Matije Črešnarja. Tabla 1 Faza 1, SE 15 1. Odl. ustja pitosa. Pr. u. 26,7 cm; vel. odl. 4 × 4,5 cm; ohr. v. 4,5 cm. L. m.: ABC; finozrnata; redukcijsko žganje; trda (3); glajena; n. p. 10 YR 3/1 (sivo črna); z. p. 10 YR 6/3 (svetlo rjava). Predmet je prežgan. NA 0251; SE 15. 2. Odl. ustja lonca. Pr. u. 14,7 cm; ohr. v. 3,5 cm. L. m.: BCE; finozrnata; redukcijsko žganje; trda (3); glajena; n. p. 7.5 YR 7/4 (rdečkasta / rožnata); z. p. 10 YR 5/1 (siva). Predmet je ožgan. NA 0238/1; SE 15. 3. Odl. ustja pitosa. Pr. u. 21,3 cm; ohr. v. 3 cm. L. m.: ABCE; finozrnata; žganje neznano, predmet sekundarno prežgan; trda (4); glajena; 7.5 YR 7/2 (rdečkasto siva). Predmet je prežgan. NA 0239/3; SE 15. 4. Odl. okrašenega ustja lonca. Pr. u. 20,2 cm; vel. odl. 5,2 × 4,1 cm; ohr. v. 4,1 cm. L. m.: AC; finozrnata; redukcijsko žganje, v končni fazi oksidacijsko; trda (4); glajena; 10 YR 6/3 (svetlo rjava). Okras: odtisi prsta v liniji na robu ustja. NA 0252/1; SE 15. 5. Odl. okrašene pekve. Pr. u. 26,4 cm; ohr. v. 7,3 cm. L. m.: ABC; finozrnata; žganje neznano, predmet sekundarno prežgan; trda (3); glajena; n. p. 7.5 YR 6/6 (svetlo rdeča); z. p. 7.5 YR 6/2 (rdečkasto siva). Okras: vodoravno razčlenjeno rebro z odtisi prstov na ostenju. Predmet je prežgan. NA 0356; SE 15; št. odl.: 11. 6. Odl. okrašene skodelice. Vel. odl. 3 × 3,5 cm. L. m.: ACE; zelo fino zrnata; redukcijsko žganje; trda (4); polirana pred žganjem; 7.5 YR N4/ (siva). Okras: odtisi orodja s topo konico, motiv krožcev v vrsti na ramenih. NA 0239/1; SE 15. 7. Odl. ustja sklede. Vel. odl. 4 × 3,5 cm. L. m.: ACE; fi- nozrnata; redukcijsko žganje; trda (4); glajena; n. p. 7.5 YR N4/ (siva); z. p. 10 YR 6/1 (siva). NA 0239/2; SE 15. 8. Odl. okrašene pekve. Vel. odl. 3,7 × 3,1 cm. L. m.: ABCE; finozrnata; oksidacijsko žganje; trda (3); glajena; 5 YR 6/6 (svetlo rdeča). Okras: vodoravno gladko rebro na ostenju. NA 0158; SE 15. 9. “Dvojno vretence”. V. 1,8 cm; d. in š. 3,9 × 2,1 cm. L. m.: AC; finozrnata; oksidacijsko žganje; zelo trda (5); glajena; površine 10 YR 7/2 (svetlo siva). Teža 14 g. NA 0261; SE 015. 10. Odl. ostenja posode z držajem. Vel. odl. 9,4 × 6,8 cm. L. m.: ACE; finozrnata; redukcijsko žganje, v končni fazi oksidacijsko; zelo trda (5); notranja glajena, zunanja polirana; n. p. 5 YR 4/1 (siva); z. p. 5 YR 2.5/1 (rdeče- črna). Okras: nalepljen držaj na ostenju. Predmet je prežgan. NA 0248; SE 15. 11. Odl. svitka z odtisom lista. Pr. 8,2 cm; v. 3,6 cm. L. m.: ABCEG; finozrnata; žganje neznano, predmet sekundarno prežgan; trda (4); glajena; površine 10 YR 6/2 (svetlo rjava). Predmet je prežgan, odtis lista na površini. NA 0234; SE 15. KATALOG V katalogu so najdbe razporejene od najstarejše do najmlajše gradbene faze, znotraj faz pa po plasteh oz. kontekstih. Na koncu so najdbe, sestavljene iz odlomkov iz različnih faz. Vse predstavljene keramične posode in predmeti so bili izdelani prostoročno. Pri opisu trdote je poleg kategorije1 podana tudi stopnja po Mohsovi lestvici. Avtorici risb sta Teja Gerbec (t. 1: 9; 3: 1,2,4,7,18,22; 4: 6,8,9,12,18; 7: 3,4,9,11, 8: 4,7,10; 9: 2) in Anja Hellmuth Kram- berger (preostali predmeti). Najdbe so začasno shranjene v prostorih ZVKDS, OE Kranj. V trajno hrambo bodo predane Gorenjskemu muzeju. Okrajšave: d. = dolžina kv. = kvadrant l. m. = lončarska masa NA = oznaka najdbe n. p. = notranja površina ohr. = ohranjen/-a 1 Horvat 1999, 160. odl. = odlomek/odlomki pr. = premer pr. u. = premer ustja pr. d. = premer dna rek. = rekonstruiran/-a SE = stratigrafska enota š. = širina št. odl. = število odlomkov v. = višina vel. = velikost z. p. = zunanja površina A = kremen B = kalcijev karbonat C = sljuda D = organske snovi E = železovi oksidi F = glinena jedra G = zdrobljena keramika trenutno sega od sredine oz. druge polovice 9. st. do tretje četrtine 8. st. pr. n. št. (Teržan, Črešnar 2014, 706–713; Škvor Jernejčič, Vojaković 2023, 608–611). Absolutna datacija gradiva prve gradbene faze na Savski cesti 10 v Kranju torej ustreza najmlajšim delom skupnega časovnega razpona stopenj Ljubljana II in IIIa. Naslednji dve gradbeni fazi, pri katerih je med keramičnimi najdbami prepoznati malo novosti, kažeta na uporabo podobnega posodja tudi pozneje. 130 Gregor GRUDEN, Manca OMAHEN GRUŠKOVNJAK, Katarina ČUFAR, Matija ČREŠNAR Faza 1, SE 21 12. Lonec. Pr. u. 19,1 cm; pr. d. 11,1 cm; v. 17,8 cm. L. m.: AC; drobno zrnata; oksidacijsko žganje; trda (4); glajena; 5 YR 5/6 (rjava), lise 10 YR 5/3 (rjava). NA 0381; SE 21; št. odl.: 34. 13. Odl. ustja lonca. Pr. u. 20,3 cm; vel. odl. 5,4 × 4,7 cm; ohr. v. 4,7 cm. L. m.: ABCE; drobno zrnata; žganje ne- znano, predmet sekundarno prežgan; trda (3); glajena; 10 YR 6/3 (svetlo rjava), lise 5 YR 4/2 (temno rjava). Predmet je prežgan. NA 0365; SE 21; št. odl.: 2. 14. Odl. sklede. Pr. u. 18,2 cm; ohr. v. 8 cm. L. m.: ACE; finozrnata; redukcijsko žganje, v končni fazi oksida- cijsko; trda (3); glajena; 10 YR 4/1 (siva). NA 0362; SE 21; št. odl.: 6. 15. Odl. ustja posode. Vel. odl. 2,4 × 2,9 cm. L. m.: ACE; finozrnata; redukcijsko žganje; trda (4); polirana pred in po žganju; 7.5 YR N2/ (sivo črna). NA 0427/2; SE 21. 16. Odl. ustja sklede. Vel. odl. 2,8 × 1,7 cm. L. m.: BCE; finozrnata; redukcijsko žganje, v končni fazi oksidacij- sko; trda (3); glajena; 10 YR 4/1 (siva). NA 0409; SE 21. 17. Odl. okrašenega ostenja bikonične posode. Vel. odl. 6,3 × 4,7 cm. L. m.: ABCE; finozrnata; redukcijsko žganje, v končni fazi oksidacijsko; trda (3); glajena; n. p. 10 YR 3/1 (sivo črna); z. p. 7.5 YR 4/2 (temno rjava). Okras: poševne vzporedne črte, narejene s tehniko glavničenja na ramenih. NA 0385; SE 21. 18. Odl. okrašenega ostenja posode. Vel. odl. 6 × 5,3 cm; 2,3 × 2,1 cm. L. m.: ACE; finozrnata; oksidacijsko žganje; trda (3); glajena; 10 YR 4/2 (temno rjava). Okras: žlebljena vodoravna črta na ostenju. NA 0427/1; SE 21; št. odl.: 2. 19. Odl. okrašenega ostenja posode. Vel. odl. 4,7 × 3 cm. L. m.: ACE; finozrnata; oksidacijsko žganje; trda (3); glajena; n. p. 5 YR 3/1 (sivo črna); z. p. 5 YR 4/2 (tem- no rjava). Okras: vodoravno razčlenjeno rebro z odtisi prstov na ostenju. NA 0378; SE 21. 20. Odl. preluknjanega držaja posode. Vel. odl. 4,5 × 2,7 cm. L. m.: AC; finozrnata; redukcijsko žganje; trda (4); glajena; n. p. 10 YR 3/1 (sivočrna); z. p. 7.5 YR 6/6 (svetlo rdeča). Predmet je prežgan. NA 0392; SE 21. Tabla 2 Faza 1, SE 162 1. Odl. skodelice s presegajočim ročajem. Pr. u. 8,5 cm; vel. odl. 5,3 × 5 cm; ohr. v. 5 cm. L. m.: ABC; zelo fino zrnata; redukcijsko žganje; izredno trda (7); polirana pred in po žganju; 7.5 YR N3/ (sivo črna). Okras: odtisi orodja s topo konico, motiv krožcev v vrsti na ramenih. NA 0400; SE 162. Faza 1, jama B 2. Odl. ustja lonca. Pr. u. 7,3 cm; vel. odl. 4,5 × 3,9 cm; ohr. v. 3,9 cm. L. m.: AC; finozrnata; žganje neznano, predmet sekundarno prežgan; trda (3); glajena; n. p. 7.5 YR 6/4 (svetlo rjava); z. p. 10 YR 7/2 (svetlo siva). Predmet je prežgan. NA 0390; SE 163 (zasutje jame B). Faza 1, jama za soho 16 3. Odl. okrašenega ostenja posode. Vel. odl. 4,6 × 4,6 cm. L. m.: ACE; finozrnata; nepopolno oksidacijsko žganje; trda (3); glajena; 5 YR 5/6 (rjava). Okras: vodoravno razčlenjeno rebro z odtisi prstov na ostenju. NA 0321; SE 107 (zasutje jame za soho 16). Faza 1, jama za soho 1 4. Odl. pitosa. Vel. odl. 25,3 × 12,9 cm. L. m.: ABCE; finozrnata; redukcijsko žganje; trda (4); glajena; 10 YR 4/1 (siva). NA 0349; SE 133 (zasutje jame za soho 1); št. odl.: 3. Faza 1, ognjišče 1 in jama B 5. Odl. okrašene pekve. Pr. u. 33,6 cm; vel. odl. 10,5 × 9,7 cm; ohr. v. 9,7 cm. L. m.: ABCE; finozrnata; oksida- cijsko žganje; trda (4); glajena; 7.5 YR 7/4 (rdečkasta/ rožnata). Okras: vodoravno razčlenjeno rebro z odtisi prstov na ostenju. NA 0388; SE 131 (ognjišče 1), 163 (zasutje jame B); št. odl.: 6. Faza 2, SE 39 6. Ustje pitosa. Ohr. v. 3,8 cm. L. m.: ACE; finozrnata; žganje neznano, predmet sekundarno prežgan; trda (4); glajena; 7.5 YR N5/ (siva). Predmet je prežgan. NA 0292/2; SE 39; št. odl.: 5. 7. Odl. okrašenega lonca. Pr. u. 13,4 cm; ohr. v. 5,1 cm. L. m.: BCE; finozrnata; oksidacijsko žganje; trda (4); glajena; 10 YR 4/1 (siva). Okras: vodoravno razčlenjeno rebro z odtisi prstov na ramenu. NA 0280/3; SE 39; št. odl.: 6. 8. Odl. ostenja lonca. Vel. odl. 7,6 × 8,4 cm. L. m.: ACE; finozrnata; redukcijsko žganje; trda (4); glajena; 2.5 YR N3/ (sivo črna). Okras: žlebljena vodoravna linija na vratu. Predmet je prežgan. NA 0341/1; SE 39. 9. Odl. lonca. Pr. u. 11,1 cm; vel. odl. 4,1 × 4,5 cm; ohr. v. 4,5 cm. L. m.: ACE; finozrnata; žganje neznano, pred- met sekundarno prežgan; trda (3); glajena; 7.5 YR 6/6 (svetlo rdeča). Predmet je prežgan. NA 0254/1; SE 39. 10. Odl. ustja lonca. Pr. u. 10,4 cm; vel. odl. 4 × 3,7 cm; ohr. v. 3,7 cm. L. m.: ACE; finozrnata; oksidacijsko žganje; trda (3); glajena; n. p. 7.5 YR 6/6 (svetlo rdeča); z. p. 7.5 YR 5/4 (rjava). NA 0416/1; SE 39. 11. Odl. ustja lonca. Pr. u. 27,4 cm; vel. odl. 5,2 × 5,2 cm; ohr. v. 5,2 cm. L. m.: ABCE; finozrnata; nepopolno oksidacijsko žganje; trda (3); glajena; 10 YR 6/4 (svetlo rjava). NA 0416/2; SE 39. Tabla 3 Faza 2, SE 39 1. Odl. skodele. Pr. u. 18 cm; ohr. v. 4,2 cm. L. m.: AC; finozrnata; žganje neznano, predmet sekundarno prežgan; zelo trda (5); glajena; 7.5 YR 8/4 (rdečkasta/rožnata). Predmet je prežgan. NA 0269; SE 39; št. odl.: 2. 2. Odl. situlaste posodice. Pr. u. 8,8 cm; ohr. v. 4,9 cm. L. m.: ABC; finozrnata; redukcijsko žganje; zelo trda (6); glajena; 10 YR 5/1 (siva). NA 0334; SE 39. 3. Odl. okrašene sklede z držajem. Pr. u. 18,2 cm; vel. odl. 11,6 × 3,9 cm; ohr. v. 3,9 cm. L. m.: ACE; finozrnata; žganje neznano, predmet sekundarno prežgan; trda (3); glajena; 10 YR 5/1 (siva). Okras: poševne kanelure na zunanji strani ustja. Predmet je prežgan. NA 0332/9; SE 39; št. odl.: 2. 4. Odl. okrašene sklede. Pr. u. 14,8 cm; ohr. v. 5,8 cm. La- stnosti nedoločene. Okras: poševne kanelure na zunanji strani ustja. NA 0188/2; SE 39; št. odl.: 4. 5. Odl. okrašene skodele s presegajočim ročajem. Pr. u. 16,3 cm; pr. d. 7,1 cm; ohr. v. 9,1 cm; rek. v. 9,7 cm. L. m.: BC; finozrnata; redukcijsko žganje; trda (3); polirana pred in po žganju; 7.5 YR N3/ (sivočrna). Okras: snopi 131Stavbne ostaline in druge naselbinske najdbe iz 8. st. pr. n. št. s savskega nabrežja v Kranju ... poševnih kanelur na zunanji strani ustja. NA 0403; SE 39; št. odl.: 44. 6. Odl. okrašene skodele. Pr. u. 17,5 cm; pr. d. 5 cm; v. 10 cm. L. m.: ACE; finozrnata; redukcijsko žganje; trda (4); glajena; 10 YR 5/1 (siva). Okras: snopi poševnih kanelur na zunanji strani ustja. Predmet je prežgan. NA 0269/2; SE 39; št. odl.: 15. 7. Odl. okrašenega ustja sklede. Vel. odl. 2,2 × 2,7 cm. L. m.: BCE; finozrnata; žganje neznano, predmet se- kundarno prežgan; zelo trda (6); glajena; 7.5 YR 8/4 (rdečkasta/rožnata). Okras: poševne kanelure in dve vrezani cikcak črti na zunanji strani ustja. Predmet je prežgan. NA 0340; SE 39. 8. Odl. ustja sklede. Vel. odl. 2,1 × 2,5 cm. L. m.: BCE; finozrnata; redukcijsko žganje; trda (3); glajena; 5 YR 4/1 (siva). Okras: navpični vrezi na robu ustja. NA 0307/1; SE 39. 9. Odl. sklede z držajem. Pr. u. 18,3 cm; ohr. v. 4,9 cm. L. m.: ACEG; finozrnata; redukcijsko žganje, v končni fazi oksidacijsko; trda (3); glajena; 7.5 YR 7/6 (svetlo rdeča). NA 0333/3; SE 39; št. odl.: 6. 10. Odl. ustja sklede z držajem. Vel. odl. 3,7 × 2,8 cm. L. m.: BCE; finozrnata; redukcijsko žganje, v končni fazi oksidacijsko; trda (3); glajena; 7.5 YR 6/4 (svetlo rjava). NA 0417; SE 39. 11. Odl. sklede. Pr. u. 18,2 cm; ohr. v. 4,2 cm. L. m.: BC; finozrnata; redukcijsko žganje, v končni fazi oksida- cijsko; trda (3); glajena; 10 YR 6/4 (svetlo rjava). NA 0264; SE 39; št. odl.: 6. 12. Odl. sklede. Pr. u. 24,3 cm; ohr. v. 3,8 cm. L. m.: ABCE; finozrnata; redukcijsko žganje; trda (3); polirana pred in po žganju; 7.5 YR N2/ (sivočrna). NA 0194/1; SE 39; št. odl.: 2. 13. Odl. okrašene skodelice. Pr. u. 9,1 cm; ohr. v. 4,3 cm. L. m.: AC; zelo fino zrnata; redukcijsko žganje; trda (3); polirana pred in po žganju; 7.5 YR N3/ (sivočrna). Okras: vrezan okras visečih trikotnikov v vodoravni vrsti na ramenih. NA 0196/2; SE 39; št. odl.: 3. 14. Odl. okrašene pekve. Vel. odl. 6,1 × 3,2 cm; 3 × 2,6 cm. L. m.: ACE; finozrnata; redukcijsko žganje; trda (4); polirana pred in po žganju; 10 YR 3/1 (sivočrna). Okras: vodoravno razčlenjeno rebro z odtisi prstov na ostenju. NA 0255/4; SE 39; št. odl.: 2. 3: 15 5: 11. Odl. pekve. Vel. odl. 10,5 × 8,1 cm. Lastnosti nedoločene. Okras: vodoravno razčlenjeno rebro z odtisi prstov na ostenju. NA 0188/1; SE 39; št. odl.: 5. 16. Odl. okrašene pekve. Pr. u. 28,3 cm; vel. odl. 5,6 × 4,1 cm; ohr. v. 4,1 cm. L. m.: BCE; drobno zrnata; oksida- cijsko žganje; trda (4); glajena; n. p. 10 YR 4/1 (siva); z. p. 5 YR 5/4 (rjava). Okras: vodoravno gladko rebro na ostenju. NA 0308/1; SE 39. 17. Odl. okrašene pekve. Vel. odl. 5 × 4 cm. L. m.: ACE; finozrnata; oksidacijsko žganje; trda (3); glajena; n. p. 7.5 YR N3/ (sivočrna); z. p. 10 YR 6/1 (siva). Okras: vodoravno razčlenjeno rebro z odtisi prstov na ostenju. Predmet je prežgan. NA 0273; SE 39. 18. Odl. ročaja pekve. Vel. odl. 6,9 × 6,5 cm. L. m.: BC; drobno zrnata; nepopolno oksidacijsko žganje; zelo trda (5); glajena; n. p. 5 YR 3/2 (temno rjava); z. p. 2.5 YR 4/6 (rdeča), lise 5 YR 3/2 (temno rjava). NA 0302; SE 39. 19. Odl. pekve. Vel. odl. 3,7 × 2,4 cm. L. m.: ACE; finozr- nata; redukcijsko žganje; trda (4); glajena; n. p. 7.5 YR N2/ (sivočrna); z. p. 5 YR 5/4 (rjava). NA 0286/1; SE 39. 3: 20 5: 16. Odl. pokrova. Pr. u. 18,3 cm; ohr. v. 3,3 cm. L. m.: BCE; finozrnata; oksidacijsko žganje; trda (3); glajena; 5 YR 5/4 (rjava). NA 0242; SE 39; št. odl.: 2. 21. Odl. pekve . Pr. u. 22,3 cm; ohr. v. 6,8 cm. L. m.: BCE; drobno zrnata; žganje neznano, predmet sekundarno prežgan; zelo trda (5); glajena; 10 YR 6/4 (svetlo rjava). Predmet je prežgan. NA 0284/1; SE 39; št. odl.: 3. 22. Odl. okrašenega ostenja posode. Vel. odl. 4,8 × 3,6 cm. Lastnosti nedoločene. Okras: psevdovrvičast okras, motiv snopov vodoravnih in navpičnih črt na ostenju. NA 0313; SE 39; št. odl.: 2. 23. Odl. okrašenega ostenja posode. Vel. odl. 2,5 × 2,2 cm. L. m.: AC; finozrnata; redukcijsko žganje, v končni fazi oksidacijsko; trda (3); glajena; n. p. 2.5 YR 5/2 (rjava); z. p. 7.5 YR 6/4 (svetlo rjava). Okras: psevdovrvičast okras, vodoravna črta na največjem obodu posode. NA 0265/1; SE 39. Tabla 4 Faza 2, SE 39 1. Odl. okrašenega ostenja posode. Vel. odl. 15,4 × 10,4 cm. L. m.: ACE; finozrnata; redukcijsko žganje, v končni fazi oksidacijsko; trda (3); glajena; n. p. 5 YR 6/6 (svetlo rdeča); z. p. 7.5 YR 7/6 (svetlo rdeča). Okras: vodoravno razčlenjeno rebro z odtisi prstov in držajem na ostenju. Predmet je prežgan. NA 0335/1; SE 39. 2. Odl. okrašenega ostenja posode. Vel. odl. 4 × 5,1 cm. L. m.: ABCE; finozrnata; oksidacijsko žganje; trda (3); glajena; 10 YR 6/4 (svetlo rjava). Okras: vodoravno razčlenjeno rebro z navpičnimi vrezi na ostenju. NA 0272; SE 39. 3. Odl. okrašenega ostenja posode. Vel. odl. 4,6 × 5,5 cm. L. m.: BCE; finozrnata; oksidacijsko žganje; trda (3); glajena; 5 YR 4/2 (temno rjava). Okras: valovito gladko rebro na ostenju. NA 0326/1; SE 39; št. odl.: 2. 4. Odl. posode z nogo. Pr. d. 10,2 cm; ohr. v. 6,5 cm. L. m.: BCE; finozrnata; redukcijsko žganje; zelo trda (5); polirana pred in po žganju; n. p. 5 YR 2.5/1 (rdeče črna); z. p. 10 YR 6/3 (svetlo rjava). NA 0327/1; SE 39. 5. Odl. okrašenega ostenja posode. Vel. odl. 7,1 × 9,3 cm. L. m.: ABCE; finozrnata; redukcijsko žganje; trda (3); glajena; n. p. 5 YR 7/3 (rdečkasta/rožnata); z. p. 10 YR 7/3 (bledo rjava). Okras: 3 žlebljene vodoravne linije na ostenju. NA 0236; SE 39; št. odl.: 2. 6. Predilsko vretence. Pr. 4,7 cm; v. 3,1 cm. L. m.: ACE; finozrnata; oksidacijsko žganje, v končni fazi redukcij- sko; trda (4); glajena; površine 5 YR 4/1 (siva). Teža 66 g. NA 0287; SE 39. 7. Poškodovana okrašena tkalska utež. V. 7,6 cm; d. in š. 3,5 x 3,4 cm. L. m.: ACEG; finozrnata; žganje neznano, predmet sekundarno prežgan; trda (3); glajena; površine 10 YR 7/2 (svetlo siva). Okras: vrezan mrežast motiv na stojni ploskvi. Teža 59 g. Predmet je prežgan. NA 0270; SE 39; št. odl.: 2. Faza 2, jama za soho 34 8. Ustje pitosa. Pr. u. 23,4 cm; ohr. v. 7,2 cm. L. m.: ABC; drobno zrnata; žganje neznano, predmet sekundarno prežgan; trda (4); glajena; 5 YR 6/6 (svetlo rdeča). Predmet je prežgan. NA 0214; SE 062 (kamnita obloga jame za soho 34); št. odl.: 2. 132 Gregor GRUDEN, Manca OMAHEN GRUŠKOVNJAK, Katarina ČUFAR, Matija ČREŠNAR Faza 2, SE 20 9. Odl. lonca. Pr. u. 13,4 cm; ohr. v. 6,5 cm. L. m.: ACG; finozrnata; redukcijsko žganje; trda (4); glajena; 7.5 YR N6/ (siva), lise 10 YR 7/3 (bledo rjava). Predmet je prežgan. NA 0153/4; SE 20; št. odl.: 2. 10. Odl. lonca. Pr. u. 18,3 cm; ohr. v. 5,9 cm. L. m.: BCE; finozrnata; oksidacijsko žganje; trda (3); glajena; n. p. 10 YR 6/3 (svetlo rjava); z. p. 10 YR 4/1 (siva). NA 0157/6; SE 20; št. odl.: 4. 11. Odl. lonca. Vel. odl. 3,1 × 3,1 cm. L. m.: BCE; fino- zrnata; oksidacijsko žganje, v končni fazi redukcijsko; trda (4); glajena; n. p. 10 YR 6/3 (svetlo rjava); z. p. 10 YR 4/1 (siva). NA 0157/8; SE 20. 12. Odl. okrašene sklede. Pr. u. 23 cm; ohr. v. 6,4 cm. L. m.: ABC; finozrnata; redukcijsko žganje; trda (4); glajena; 10 YR 5/1 (siva). Okras: vodoravne fasete na zunanji strani ustja. Predmet je prežgan. NA 0157/2; SE 20; št. odl.: 5. 13. Odl. pokrova. Pr. u. 20,2 cm; ohr. v. 3,8 cm. L. m.: BC; finozrnata; oksidacijsko žganje; trda (3); glajena; 10 YR 6/2 (svetlo rjava). NA 0157/9; SE 20; št. odl.: 2. 14. Odl. pekve. Pr. u. 23,4 cm; ohr. v. 5,2 cm. L. m.: BCE; finozrnata; oksidacijsko žganje; trda (3); glajena; n. p. 5 YR 5/3 (rjava); z. p. 5 YR 4/2 (temno rjava). NA 0157/7; SE 20; št. odl.: 17. 15. Odl. okrašene pekve. Vel. odl. 8,4 × 6,8 cm; ohr. v. 6,8 cm. L. m.: BCE; finozrnata; oksidacijsko žganje; trda (3); glajena; n. p. 10 YR 5/3 (rjava); z. p. 5 YR 5/4 (rjava). Okras: vodoravno razčlenjeno rebro z odtisi prstov na ostenju. NA 0237/2; SE 20; št. odl.: 5. 16. Odl. okrašenega ustja posode. Vel. odl. 3,8 × 0,7 cm. L. m.: BCE; finozrnata; redukcijsko žganje; trda (3); polirana pred in po žganju; 7.5 YR N2/ (sivočrna). Okras: psevdovrvičast okras, 2 vzporedni vodoravni črti na notranji strani ustja. NA 0157/19; SE 20. Faza 2, SE 20, 39 17. Odl. lonca. Vel. odl. 4,1 × 3,5 cm; 6,5 × 5 cm. L. m.: BCEG; drobno zrnata; žganje neznano, predmet sekun- darno prežgan; trda (4); glajena; n. p. 10 YR 4/1 (siva); z. p. 10 YR 5/3 (rjava). Predmet je prežgan. NA 0157/5; SE 20, 39; št. odl.: 71. 18. Odl. okrašenega ostenja posode. Vel. odl. 4,8 × 4,3 cm. L. m.: BC; finozrnata; oksidacijsko žganje, v končni fazi redukcijsko; zelo trda (6); glajena; n. p. 7.5 YR N3/ (sivočrna); z. p. 5 YR 4/3 (rjava). Okras: odtisi prsta v liniji na ostenju. NA 0153/5; SE 20, 39; št. odl.: 2. Tabla 5 Faza 2, SE 20, 39 1. Odl. lonca. Pr. d. 14 cm; ohr. v. 21 cm. L. m.: AC; fino- zrnata; redukcijsko žganje, v končni fazi oksidacijsko; trda (4); glajena; n. p. 7.5 YR N2/ (sivočrna); z. p. 7.5 YR 5/4 (rjava). Lonec je ožgan. NA 0157/3; SE 20, 39; št. odl.: 16. 2. Odl. pekve. Pr. u. 22,3 cm; pr. vrha 10,7 cm; v. 9,6 cm. L. m.: AC; finozrnata; oksidacijsko žganje; trda (3); glajena; 10 YR 6/3 (svetlo rjava). Okras: vodoravno razčlenjeno rebro z odtisi prstov na ostenju. NA 0157/12; SE 20, 39; št. odl.: 10. 1 Loncu je pripadal še del dna (Gruden 2016, t. 11: 5). 3. Odl. dna posode. Pr. d. 7,4 cm; ohr. v. 3,9 cm. L. m.: ACE; finozrnata; redukcijsko žganje, v končni fazi oksidacijsko; trda (4); glajena; 7.5 YR 8/2 (rdečkasta/ ožnata), lise 5 YR 3/1 (rdeče-črna). Okras: odtis prsta na sredini dna. NA 0157/4; SE 20, 39; št. odl.: 5. Faza 3, SE 3 5: 4 1: 9. Odl. okrašenega lonca. Pr. u. 26,5 cm; vel. odl. 6,7 × 6,7 cm. L. m.: BCE; finozrnata; nepopolno oksidacij- sko žganje; trda (3); glajena; 10 YR 6/3 (svetlo rjava). Okras: vodoravno razčlenjeno rebro z odtisi prstov na ostenju. NA 0090/1; SE 3. 5. Odl. okrašenega lonca. Pr. u. 20,5 cm; vel. odl. 4,6 × 7 cm; ohr. v. 7 cm. L. m.: BCEG; drobno zrnata; nepopolno oksidacijsko žganje; trda (3); glajena; n. p. 10 YR 6/4 (svetlo rjava); z. p. 10 YR 5/2 (rjava). Okras: vodoravno razčlenjeno rebro z navpičnimi vrezi na ostenju. NA 0145/1; SE 3. 6. Odl. okrašenega lonca. Pr. u. 21,5 cm; vel. odl. 6,2 × 4,2 cm; ohr. v. 4,2 cm. L. m.: BCE; finozrnata; oksidacijsko žganje; trda (3); glajena; 10 YR 6/4 (svetlo rjava). Okras: vodoravno razčlenjeno rebro z navpičnimi vrezi na zunanjem robu ustja. NA 0026; SE 3. 7. Odl. ustja lonca. Pr. u. 12,1 cm; ohr. v. 4,5 cm. L. m.: BCE; finozrnata; redukcijsko žganje, v končni fazi oksidacijsko; trda (3); polirana pred žganjem; 10 YR 3/1 (sivočrna). NA 0092/5; SE 3. 8. Odl. ustja lonca. Pr. u. 20,2 cm; vel. odl. 4,2 × 4,4 cm; ohr. v. 4,4 cm. L. m.: BCE; finozrnata; redukcijsko žga- nje; trda (4); polirana pred in po žganju; 7.5 YR N2/ (sivočrna). NA 0089/1; SE 3. 9. Odl. lonca. Pr. u. 16,3 cm; ohr. v. 4,9 cm. L. m.: AC; finozrnata; oksidacijsko žganje; trda (3); glajena; 10 YR 6/2 (svetlo rjava). NA 0097/3; SE 3. 10. Odl. ustja lonca. Pr. u. 26,3 cm; vel. odl. 4,7 × 3,7 cm; ohr. v. 3,7 cm. L. m.: AC; finozrnata; redukcijsko žganje; trda (4); glajena; 7.5 YR N2/ (sivo črna). NA 0165; SE 3. 11. Odl. okrašenega ustja lonca. Pr. u. 16,9 cm; vel. odl. 4,0 × 2,5 cm; ohr. v. 2,5 cm. L. m.: BCE; finozrnata; nepopolno oksidacijsko žganje; trda (3); glajena; 10 YR 7/2 (svetlo siva). Okras: navpični vrezi na robu ustja. NA 0110/1; SE 3. 12. Odl. pitosa. Pr. u. 30,5 cm; ohr. v. 10 cm. L. m.: BCE; finozrnata; žganje neznano, predmet sekundarno prež- gan; trda (3); glajena; 5 YR 6/6 (svetlo rdeča). Predmet prežgan. NA 0126/1; SE 3; št. odl.: 4. 13. Odl. buče. Pr. u. 11,6 cm; ohr. v. 4,6 cm. L. m.: ACE; finozrnata; redukcijsko žganje, v končni fazi oksidacij- sko; trda (3); glajena; n. p. 10 YR 3/2 (rjava); z. p. 10 YR 5/1 (siva). NA 0097/1; SE 3. 14. Odl. skodelice. Pr. u. 9,5 cm; vel. odl. 4,9 × 3,7 cm; ohr. v. 3,7 cm. L. m.: BC; finozrnata; redukcijsko žganje; trda (4); glajena; 10 YR 4/1 (siva). NA 0143; SE 3. 15. Odl. ustja sklede. Pr. u. 17,1 cm; ohr. v. 3,6 cm. L. m.: BCE; finozrnata; oksidacijsko žganje; trda (3); glajena; 7.5 YR 7/4 (rdečkasta/rožnata). NA 0097/4; SE 3. Tabla 6 Faza 3, SE 3 1. Odl. sklede. Pr. u. 17,5 cm; ohr. v. 4 cm. L. m.: BC; zelo fino zrnata; redukcijsko žganje; trda (4); polirana pred 133Stavbne ostaline in druge naselbinske najdbe iz 8. st. pr. n. št. s savskega nabrežja v Kranju ... žganjem; n. p. 7.5 YR N3/ (sivočrna); z. p. 10 YR 6/2 (svetlo rjava). NA 0145/5; SE 3; št. odl.: 2. 2. Odl. okrašenega ustja sklede. Pr. u. 18,1 cm; vel. odl. 4,9 × 2,6 cm; ohr. v. 2,6 cm. L. m.: ACE; finozrnata; oksidacijsko žganje; trda (4); glajena; 10 YR 7/3 (bledo rjava). Okras: poševne kanelure na zunanji strani ustja. NA 0151; SE 3. 3. Odl. ustja sklede. Vel. odl. 2,2 × 1,7 cm. L. m.: AC; zelo fino zrnata; redukcijsko žganje; trda (4); polirana pred in po žganju; 7.5 YR N4/ (siva). NA 0147/1; SE 3. 4. Odl. spodnjega dela pokrova. Pr. u. 16,5 cm; ohr. v. 4,1 cm. L. m.: BCE; finozrnata; oksidacijsko žganje; trda (4); glajena; 10 YR 5/3 (rjava). NA 0408/1; SE 3. 5. Odl. spodnjega dela pekve. Pr. u. 32,2 cm; vel. odl. 5,2 × 4,2 cm; ohr. v. 4,2 cm. L. m.: AC; finozrnata; oksida- cijsko žganje; trda (4); glajena; n. p. 7.5 YR 6/6 (svetlo rdeča); z. p. 10 YR 7/3 (bledo rjava). NA 0145/4; SE 3. 6. Odl. spodnjega dela pekve. Pr. u. 28,3 cm; vel. odl. 6,9 × 5,4 cm; ohr. v. 5,4 cm. L. m.: ABCE; finozrnata; re- dukcijsko žganje, v končni fazi oksidacijsko; trda (3); glajena; 10 YR 6/3 (svetlo rjava). NA 0415; SE 3. 7. Odl. spodnjega dela okrašene pekve. Vel. odl. 5,8 × 4,5 cm. L. m.: BCE; finozrnata; redukcijsko žganje; trda (3); glajena; 10 YR 4/1 (siva). Okras: vodoravno razčlenjeno rebro z odtisi prstov na ostenju. NA 0097/2; SE 3. 8. Odl. okrašenega ročaja pekve. Vel. odl. 9,3 × 5,4 cm. L. m.: BCE; finozrnata; oksidacijsko žganje; trda (4); gla- jena; 10 YR 6/3 (svetlo rjava). NA 0124; SE 3; št. odl.: 3. 9. Odl. ročaja pekve. Vel. odl. 4,8 × 4,3 cm. L. m.: ACE; finozrnata; oksidacijsko žganje; trda (4); glajena; 10 YR 7/3 (bledo rjava). NA 0126/3; SE 3. 10. Odl. spodnjega dela okrašene pekve. Vel. odl. 3,7 × 3,8 cm. L. m.: BCE; drobno zrnata; stihijsko žganje; trda (3); glajena; 10 YR 6/2 (svetlo rjava). Okras: vodoravno razčlenjeno rebro z navpičnimi vrezi na ostenju. NA 0145/3; SE 3. 11. Odl. okrašenega ostenja pekve. Vel. odl. 5,8 × 5,5 cm. L. m.: ACE; finozrnata; redukcijsko žganje; trda (4); glajena; n. p. 5 YR 6/6 (svetlo rdeča); z. p. 5 YR 6/4 (svetlo rjava). Okras: vodoravno razčlenjeno rebro z odtisi prstov na ostenju. Predmet je prežgan. NA 0054; SE 3. 12. Odl. okrašenega ustja posode. Vel. odl. 2,9 × 2,8 cm. L. m.: BCE; finozrnata; oksidacijsko žganje; trda (4); glajena; 10 YR 7/4 (bledo rjava). Okras: 2 široki vodo- ravni kaneluri na zunanji strani ustja. NA 0083/3; SE 3. 13. Odl. ostenja posode. Vel. odl. 5,8 × 4,4 cm. L. m.: BCE; finozrnata; redukcijsko žganje; trda (3); polirana pred in po žganju; 7.5 YR N2/ (sivočrna). NA 0072, SE 3. 14. Odl. okrašenega ostenja posode. Vel. odl. 8,4 × 8,9 cm. L. m.: BCE; finozrnata; žganje neznano, predmet sekundarno prežgan; trda (4); glajena; n. p. 5 YR 4/1 (siva); z. p. 7.5 YR 5/6 (rjava). Okras: gladko rebro v obliki obrnjene črke U na ostenju. Predmet je prežgan. NA 0133; SE 3; št. odl.: 2. 15. Odl. okrašenega ostenja posode. Vel. odl. 8 × 7,2 cm. L. m.: BCE; finozrnata; oksidacijsko žganje; trda (3); glajena; 7.5 YR 7/4 (rdečkasta/rožnata). Okras: konična bradavica na ostenju. NA 0079; SE 3; št. odl.: 3. 16. Odl. okrašenega ostenja posode. Vel. odl. 8,3 × 9,8 cm. L. m.: ACEG; finozrnata; nepopolno oksidacijsko žganje; trda (3); glajena; 10 YR 5/2 (rjava). Okras: vodoravno gladko rebro na ostenju. NA 0160; SE 3; št. odl.: 3. 17. Odl. ovalnega keramičnega predmeta. 5,4 × 6,1 cm. L. m.: BC; drobno zrnata; redukcijsko žganje; trda (4); glajena; površine 10 YR 3/1 (sivočrna). NA 0067; SE 3; število odlomkov: 1. 18. Tkalska utež. V. 6,3 cm; d. in š. 4,9 × 4,4 cm. L. m.: ACEG; finozrnata; redukcijsko žganje, v končni fazi oksidacijsko; zelo trda (5); glajena; površine 10 YR 6/3 (svetlo rjava), lise 10 YR 3/1 (sivočrna). Okras: odtis prsta na zgornji ploskvi. Teža 150 g. NA 0056; SE 3. 19. Poškodovana tkalska utež. D. in š. 4,4 × 3,9 cm; ohr. v. 6,5 cm; rek. v. 6,9 cm. L. m.: ABCEG; finozrnata; redukcijsko žganje, v končni fazi oksidacijsko; trda (3); glajena; površine 7.5 YR 7/4 (rdečkasta/rožnata). Okras: vrezan motiv križa na zgornji ploskvi. Teža 59 g. NA 0119; SE 3. Tabla 7 Faza 3, jama D 1. Odl. sklede z držajem. Pr. u. 24,2 cm; ohr. v. 5,2 cm. L. m.: BCE; finozrnata; redukcijsko žganje; trda (3); glajena; 7.5 YR 7/4 (rdečkasta/rožnata). Predmet je prežgan. NA 0204; SE 069, 161 (zasutji jame D); št. odl.: 2. 2. Odl. okrašenega ostenja posode. Vel. odl. 3,7 × 3,2 cm. L. m.: ACE; finozrnata; redukcijsko žganje, v končni fazi oksidacijsko; trda (3); polirana pred žganjem; 7.5 YR N2/ (sivočrna). Okras: vrezan cikcak okras na ostenju. NA 0376; SE 053 (vkop jame D). Fazi 1 in 2 3. Okrašeno ustje lonca. Pr. u. 13,7 cm; vel. odl. 6 × 3,3 cm; ohr. v. 3,3 cm. L. m.: BC; finozrnata; žganje neznano, predmet sekundarno prežgan; zelo trda (5); glajena; 5 YR 6/4 (svetlo rjava). Okras: poševni vrezi na robu ustja. Predmet je prežgan. NA 0188/3; SE 39, 15; št. odl.: 2. 4. Odl. okrašene pekve. Vel. odl. 10,8 × 2,9 cm. L. m.: AC; finozrnata; žganje neznano, predmet sekundarno prežgan; zelo trda (6); glajena; 7.5 YR 6/4 (svetlo rjava). Okras: vodoravno razčlenjeno rebro z odtisi prstov na ostenju. Predmet je prežgan. NA 0244; SE 15, 39; št. odl.: 3. 5. Odl. okrašene pekve. Pr. u. 24,1 cm; vel. odl. 6 × 4,2 cm; ohr. v. 4,2 cm. L. m.: BCE; finozrnata; oksidacij- sko žganje; trda (3); glajena; 10 YR 6/3 (svetlo rjava). Okras: vodoravno gladko rebro na ostenju. NA 0278; SE 39, 15; št. odl.: 4. 6. Odl. ustja sklede. Vel. odl. 5,3 × 2,1 cm; 3 × 2,3 cm; ohr. v. 2,3 cm. L. m.: ACE; finozrnata; nepopolno oksidacijsko žganje; trda (3); glajena; 7.5 YR 6/6 (svetlo rdeča). NA 0237/5; SE 20, 15, 39; št. odl.: 3. 7. Odl. skodelice. Pr. u. 9 cm; ohr. v. 3,1 cm. L. m.: AC; zelo fino zrnata; redukcijsko žganje; izredno trda (7); polirana pred in po žganju; 7.5 YR N3/ (sivočrna). NA 0397; SE 131 (ognjišče 1), 39; št. odl.: 3. 8. Odl. ustja lonca. Vel. odl. 2,8 × 2,7 cm; ohr. v. 2,7 cm. L. m.: BCE; zelo fino zrnata; redukcijsko žganje; trda (4); glajena; 7.5 YR N4/ (siva). NA 0398; SE 21, 162; št. odl.: 2. 9. Odl. sklede z držajem. Pr. u. 21,8 cm; ohr. v. 6,3 cm. L. m.: BC; drobno zrnata; nepopolno oksidacijsko žganje; trda (4); glajena; 7.5 YR 7/4 (rdečkasta/rožnata). NA 0217; SE 39, 162, 131 (ognjišče 1); št. odl.: 8. 134 Gregor GRUDEN, Manca OMAHEN GRUŠKOVNJAK, Katarina ČUFAR, Matija ČREŠNAR Fazi 2 in 3 10. Skleda. Pr. u. 22,1 cm; pr. d. 9,7 cm; v. 8,7 cm. L. m.: ACE; finozrnata; redukcijsko žganje; trda (3); glajena; 7.5 YR N2/ (sivočrna). NA 0199; SE 3, 39; št. odl.: 10. 11. Odl. okrašenega ostenja posode. Vel. odl. 5 × 5 cm. L. m.: ABC; finozrnata; redukcijsko žganje, v končni fazi oksidacijsko; zelo trda (5); glajena; 5 YR 6/4 (svetlo rjava). Okras: psevdovrvičast okras, zapolnjen z inkrustacijo; motiv šrafiranih trikotnikov na ramenih. Predmet je prežgan. NA 0149; SE 3, 19 (ognjišče 2); št. odl.: 3. 12. Okrašena skleda s preluknjanim držajem. Pr. u. 17,8 cm; pr. d. 6,3 cm; v. 8,6 cm. L. m.: AC; finozrnata; redukcijsko žganje, v končni fazi oksidacijsko; zelo trda (6); glajena; n. p. 5 YR 5/1 (siva), lise 7.5 YR 6/4 (svetlo rjava); z. p. 5 YR 6/6 (svetlo rdeča). Okras: poševne kanelure na zunanji strani ustja. NA 0298; SE 39, 3, 19 (ognjišče 2), 46 (kamnita obloga jame za soho 38); št. odl.: 14. 13. Odl. pekve. Pr. u. 28,6 cm; ohr. v. 6,6 cm. L. m.: ABCE; finozrnata; oksidacijsko žganje; trda (3); glajena; 10 YR 4/1 (temno rjava), lise 5 YR 5/4 (rjava). Pekva je ožgana. NA 0157/16; SE 20, 3, 39; št. odl.: 30. Fazi 1 in 3 14. Ustje lonca. Pr. u. 20,3 cm; ohr. v. 2,7 cm. L. m.: ACE; finozrnata; redukcijsko žganje; zelo trda (5); polirana pred žganjem; 7.5 YR N4/ (siva). NA 0426; SE 21, 3; št. odl.: 2. Faze 1, 2 in 3 15. Odl. okrašene sklede z držajem. Pr. u. 20,2 cm; ohr. v. 7,8 cm. L. m.: ACE; finozrnata; redukcijsko žganje, v končni fazi oksidacijsko; trda (4); glajena; n. p. 2.5 YR 5/4 (rdeča); z. p. 10 YR 7/4 (bledo rjava). Okras: snopi poševnih kanelur in vodoravne fasete na zunanji strani ustja. NA 0183; SE 39, 3, 15; št. odl.: 29. 16. Odl. okrašene sklede z držajem. Pr. u. 21,1 cm; pr. d. 6,9 cm; v. 8,2 cm. L. m.: ACE; finozrnata; redukcijsko žganje, v končni fazi oksidacijsko; trda (4); glajena; 2.5 YR 5/4 (rdeča), lise 5 YR 7/6 (svetlo rdeča). Okras: snopi poševnih kanelur na zunanji strani ustja. NA 0293; SE 39, 3, 15; št. odl.: 26. 17. Odl. ustja sklede. Pr. u. 15,2 cm; ohr. v. 2,3 cm. L. m.: BCE; finozrnata; redukcijsko žganje, v končni fazi oksidacijsko; trda (3); glajena; 5 YR 5/1 (siva). NA 0402/2; SE 3, 39, 21. 18. Odl. okrašene pekve. Ohr. v. 5,1 cm. L. m.: BCE; fi- nozrnata; oksidacijsko žganje; trda (4); glajena; 2.5 YR 4/6 (rdeča). Okras: vodoravno razčlenjeno rebro z odtisi prstov na ostenju. NA 0380; SE 21, 3, 39; št. odl.: 9. Tabla 8 Faze 1, 2 in 3 1. Odl. pitosa. Pr. u. 20,1 cm; ohr. v. 13,2 cm. L. m.: BC; finozrnata; redukcijsko žganje; trda (4); polirana pred žganjem; 7.5 YR N3/ (sivočrna). NA 0129; SE 3, 39, 21; št. odl.: 33. 2. Okrašen lonec. Pr. u. 18,4 cm; pr. d. 12,2 cm; v. 22,7 cm. L. m.: ABCE; finozrnata; oksidacijsko žganje; trda (3); glajena; 5 YR 5/4 (rjava), lise z. p. 7.5 YR N2/ (sivočrna). Okras: vodoravno gladko rebro na ramenih. NA 0136; SE 3, 15, 39, 19 (ognjišče 2); št. odl.: 73. 3. Buča. Pr. u. 13,2 cm; pr. d. 7,9 cm; v. 17,9 cm. L. m.: AC; finozrnata; žganje: nepopolno oksidacijsko, v končni fazi redukcijsko; zelo trda (6); glajena; 7.5 YR N4/ (siva). Okras: vrezana vodoravna cikcak linija na prehodu vratu v rame. Predmet je prežgan. NA 0260; SE 15, 3, 39, 45 (kamnita obloga jame za kol 41); št. odl.: 26. 4. Buča. Pr. u. 8,4 cm; pr. d. 6,1 cm; v. 9,6 cm. L. m.: ACE; finozrnata; redukcijsko žganje, v končni fazi oksidacijsko; trda (4); glajena; 7.5 YR 6/6 (svetlo rdeča), lise z. p. 10 YR 5/1 (siva). Okras: vrezan motiv visečih trikotnikov ob vodoravni črti na prehodu vratu v rame, motiv vre- zanih trikotnikov ob navpičnih črtah na trupu, vrezan, navpično šrafiran štirikotnik in konična bradavica na največjem obodu posode. Predmet je prežgan. NA 0292/2; SE 39, 3, 15, 35 (zasutje jame za soho 41), 45 (kamnita obloga jame za soho 41); št. odl.: 22. 5. Odl. skodelice. Pr. u. 8 cm; ohr. v. 2,7 cm. L. m.: BC; zelo fino zrnata; redukcijsko žganje; izredno trda (8); polirana pred in po žganju; 7.5 YR N3/ (sivočrna). Okras: na prehodu v rame je luknjica. NA 0150; SE 3, 39, 98 (zasutje jame za soho 22); št. odl.: 3. 6. Odl. pekve. Pr. u. 28,5 cm; ohr. v. 5,4 cm. L. m.: BE; finozrnata; oksidacijsko žganje; trda (3); glajena; 5 YR 4/3 (rjava). Okras: vodoravno razčlenjeno rebro z odtisi prstov na ostenju. NA 0282; SE 39, 3, 15, 110 (zasutje jame za soho 9); št. odl.: 32. 7. Buča. Pr. u. 11,5 cm; pr. d. 6,6 cm; v. 14,3 cm. L. m.: BCE; zelo fino zrnata; redukcijsko žganje, v končni fazi oksidacijsko; zelo trda (6); glajena; n. p. 2.5 Y N3/ (sivočrna); z. p. 5 YR 7/4 (rdečkasta/rožnata). Okras: poševne kanelure na notranji strani ustja, fasete na notranji stani vratu, konična bradavica na trebuhu. NA 0330/3; SE 39, 3, 15, 20, 21, 45 (kamnita obloga jame za soho 41), 110 (zasutje jame za soho 9); št. odl.: 54. 8. Pitos. Pr. u. 20,7 cm; pr. d. 14 cm; v. 39,3 cm. L. m.: ACE; finozrnata; žganje: nepopolno oksidacijsko, v končni fazi redukcijsko; trda (4); notranja glajena, zunanja polirana; 7.5 YR N3/ (sivočrna). Okras: vodoravno gladko rebro na trebuhu. NA 0358; SE 21, 3, 39, 165 (zasutje jame C); št. odl.: 54. 9. Odl. sklede. Pr. u. 18,2 cm; ohr. v. 7,3 cm. L. m.: ACE; finozrnata; redukcijsko žganje, v končni fazi oksidacijsko; trda (4); glajena; 7.5 YR 7/4 (rdečkasta/rožnata). NA 0423/3; SE 21, 3, 39, 162, 131 (ognjišče 1); št. odl.: 30. 10. Odl. okrašene sklede. Pr. u. 20 cm; ohr. v. 7,2 cm. L. m.: AC; finozrnata; redukcijsko žganje, v končni fazi oksidacijsko; zelo trda (6); glajena; 7.5 YR 7/4 (rdečkasta/ ožnata), lise 7.5 YR N6/ (siva). Okras: psevdovrvičast okras, zapolnjen z inkrustacijo; vodoravna črta na ra- menih. Predmet je prežgan. NA 0157/1; SE 20, 39, 131 (ognjišče 1), 163 (zasutje jame B); št. odl.: 9. Tabla 9 Faze 1, 2 in 3 1. Pitos. Pr. u. 38,9 cm; pr. d. 18,5 cm; v. 45,2 cm. L. m.: ABCE; finozrnata; nepopolno oksidacijsko žganje; zelo trda (5); glajena; 7.5 YR 7/6 (svetlo rdeča), lise n. p. 7.5 YR N4/ (siva). Okras: nalepljen držaj na ramenih. Zgornji del pitosa je prežgan. NA 0237/1; SE 20, 3, 15, 39, 21, 35 (zasutje jame za soho 41); št. odl.: 62. 2. Pitos. Pr. u. 29,4 cm; pr. d. 14,8 cm; v. 42,7 cm. L. m.: BCEG ; finozrnata; oksidacijsko žganje; izredno trda 135Stavbne ostaline in druge naselbinske najdbe iz 8. st. pr. n. št. s savskega nabrežja v Kranju ... (8); glajena; 7.5 YR 7/4 (rdečkasta/rožnata), lise n. p. 7.5 YR 6/4 (svetlo rjava), lise z. p. ramen 7.5 YR 8/2 (bela), lise z. p. trebuha 10 YR 6/2 (svetlo rjava). Okras: poševne kanelure na notranji strani ustja, vodoravno gladko rebro na trebuhu. Pitos je delno prežgan. NA 0330/1; SE 39, 3, 15, 16, 21, 162, 19 (ognjišče 2), 131 (ognjišče 1), 144 (zasutje jame za soho 2), 157 (zasutje jame za soho 13), 165 (zasutje jame C), 172 (zasutje jame za soho 27); št. odl.: 153. 3. Pitos. Pr. u. 24,1 cm; pr. d. 12,6 cm; v. 33,6 cm. L. m.: ABCE; finozrnata; redukcijsko žganje, v končni fazi oksidacijsko; trda (4); glajena; n. p. 7.5 YR N3/ (sivo- črna); z. p. 7.5 YR 5/4 (rjava). NA 0292/1; SE 39, 3, 15, 21, 35 (zasutje jame za soho 41); št. odl.: 91. Fazi 2, 3 in moderne plasti 4. Skleda z držajem. Pr. u. 20,2 cm; pr. d. 9 cm; v. 10,2 cm. L. m.: ABCE; finozrnata; redukcijsko žganje; trda (3); glajena; 7.5 YR N2/ (sivočrna). NA 0058; SE 2, 3, 39; št. odl.: 54. Faze 1, 2, 3 in moderne plasti 5. Pitos. Pr. u. 28,5 cm; pr. d. 18,3 cm; v. 50,1 cm. L. m.: ABCE; finozrnata; žganje: nepopolno oksidacijsko, v končni fazi redukcijsko; trda (3); notranja glajena, zu- nanja polirana; n. p. 10 YR 5/2 (rjava); z. p. 7.5 YR N3/ (sivočrna), lise 7.5 YR 4/2 (temno rjava). NA 0176; SE 15, 2, 3, 39, 98 (zasutje jame za soho 22), 136 (kamnita obloga jame za soho 22); št. odl.: 75. Moderne plasti 6. Odl. okrašenega ostenja posode. Vel. odl. 4,3 × 3,1 cm. L. m.: BCE; finozrnata; redukcijsko žganje; trda (3); polirana pred žganjem; 10 YR 3/1 (sivočrna). Okras: razčlenjena bradavica na trebuhu. NA 0041/4; SE 2. 7. Odl. okrašenega ostenja posode. Vel. odl. 4,9 × 4,3 cm. L. m.: ACE; finozrnata; oksidacijsko žganje, v končni fazi redukcijsko; trda (4); polirana pred žganjem; 7.5 YR N3/ (sivočrna). Okras: vrezan motiv šrafiranih trikotnikov na vratu. NA 0032/1; SE 2. 8. Odl. okrašenega ostenja posode. Vel. odl. 4,6 × 3,3 cm. L. m.: AC; finozrnata; redukcijsko žganje; trda (3); gla- jena; n. p. 7.5 YR 5/4 (rjava); z. p. 10 YR 3/1 (sivočrna). Okras: vodoravno razčlenjeno rebro s poševnimi vrezi na ostenju. Predmet prežgan. NA 0041/3; SE 2. Brez podatka 9. Odl. okrašenega ustja sklede. Pr. u. 20,4 cm; vel. odl. 4,1 x 3,1 cm; ohr. v. 3,1 cm. L. m.: AC; finozrnata; redukcijsko žganje, v končni fazi oksidacijsko; trda (3); polirana pred žganjem; 7.5 YR 6/4 (svetlo rjava), lise 10 YR 5/1 (siva). Okras: psevdovrvičast okras, 2 vzporedni vodoravni črti na ramenih. Brez podatkov do 21. 7. 2010 (2); lega neznana. BRICELJ, M. 2003, Žarno grobišče s Kapiteljske njive v Novem mestu. – Diplomska naloga / Diploma thesis, Oddelek za arheologijo, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani (neobjavljeno / unpublished). ČREŠNAR, M. 2006, Novi žarni grobovi iz Ruš in pogrebni običaji v ruški žarnogrobiščni skupini (Die neuen Urnengräber aus Ruše und das Bestattungsritual in der Ruše-Gruppe der Urnenfelderkultur). – Arheološki vestnik 57, 97–162. ČREŠNAR, M. 2007a, Načini lesenih gradenj v času bronaste in starejše železne dobe v Sloveniji. – Arheo 24, 39–68. ČREŠNAR, M. 2007b, Wooden house construction types in Bronze Age and Early Iron Age Slovenia. – V: M. Blečić, M. Črešnar, B. Hänsel, A. Hellmuth, E. Kaiser, C. Metzner-Nebelsick (ur.), Scripta praehistorica in honorem Biba Teržan, Situla 44, 321–339. ČREŠNAR, M., B. TERŽAN 2014, Absolutno datiranje bronaste dobe na Slovenskem / Absolute Dating of the Bronze Age in Slovenia. – V: B. Teržan, M. Črešnar (ur.) 2014, 661–702. ČUFAR, K. 2010, Dendrokronološka metoda za datiranje lesa v Sloveniji. – Argo 53, 30–33. DULAR, J. 1978, Poskus kronološke razdelitve dobovskega žarnega grobišča (Versuch einer Einteilung des Ur- nenfeldes in Dobova). – Arheološki vestnik 29, 36–45. DULAR, J. 1979, Žarno grobišče na Borštku v Metliki (Das Urnenfeld auf Borštek in Metlika). – Arheološki vestnik 30, 65–100. DULAR, J. 1982, Halštatska keramika v Sloveniji (Die Grabkeramik der älteren Eisenzeit in Slowenien). – Dela 1. razreda SAZU 23. DULAR, J. 1993, Začetki železnodobne poselitve v osrednji Sloveniji. – Arheološki vestnik 44, 101–112. DULAR, J. 2008, Prazgodovinske lesne gradbene tehnike in njihova terminologija / Prehistoric Building Tech- niques and their Terminology. – Annales, Series historia et sociologia 18, 337–348. DULAR, J. 2013, Severovzhodna Slovenija v pozni bronasti dobi / Nordostslowenien in der späten Bronzezeit. – Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 27. https://doi. org/10.3986/9789612546038 DULAR, J., M. TOMANIČ JEVREMOV 2010, Ormož. Utrjeno naselje iz pozne bronaste in starejše železne dobe / Befestigte Siedlung aus der späten Bronze- und der älteren Eisenzeit. – Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 18. https://doi.org/10.3986/9789612545659 GABROVEC, S. 1960a, Prazgodovinski Bled (The prehistory of Bled). – Dela 1. razreda SAZU 12. GABROVEC, S. 1960b, Mesto Kranja v prazgodovini slo- venskega ozemlja. – V: J. Žontar (ur.), 900 let Kranja. Spominski zbornik, 11–30. – Kranj. GABROVEC, S. 1964-1965, Halštatska kultura v Sloveniji (Die Halstattkultur Sloweniens). – Arheološki vestnik 15–16, 21–63. GABROVEC, S. 1966, Zur Hallstattzeit in Slowenien. – Germania 44, 1–48. GABROVEC, S. 1973, Začetek halštatskega obdobja v Sloveniji (Der Beginn der Hallstattzeit in Slowenien). – Arheološki vestnik 24, 338–385. GABROVEC, S. 1999, 50 Jahre Archäologie der älteren Eisenzeit in Slowenien / 50 let arheologije starejše že- lezne dobe v Sloveniji. – Arheološki vestnik 50, 145–188. 136 Gregor GRUDEN, Manca OMAHEN GRUŠKOVNJAK, Katarina ČUFAR, Matija ČREŠNAR GERBEC, T. 2009, Prazgodovinska naselbina na Bledu, najdišče “pod gradom”. – Diplomska naloga, Oddelek za arheologijo, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani (neobjavljeno). GERBEC et al. 2014 = T. Gerbec, M. Črešnar, J. Lux, K. Čufar, G. Gruden 2014, 18. Kranj. – V: Teržan, Črešnar (ur.) 2014, 319–332. GRAHEK, L. 2004, Halštatska gomila na Hribu v Metliki (A Hallstatt tumulus at Hrib in Metlika). – Arheološki vestnik 55, 111–206. GRAHEK, L. 2013, Železnodobno gradišče Cvinger nad Virom pri Stični. Stratigrafija in tipološko-kronološka analiza naselbinske keramike (The Iron Age hillfort Cvinger above Vir near Stična. Stratigraphy and typo-chronological analysis of settlement ceramics). – E-monographiae Instituti Archaeologici Sloveniae 3/1, Ljubljana. http:// iza.zrc-sazu.si/pdf/e_monografije/Sticna_1.pdf GRAHEK, L. 2016, Stična. Železnodobna naselbinska keramika. / Stična. Iron Age Settlement pottery. – Ope- ra Instituti archaeologici Sloveniae 32. https://doi. org/10.3986/9789612549244 GRUDEN, G. 2016, Prazgodovinske naselbinske najdbe s Savske ceste 10 v Kranju. – Diplomska naloga / Diplo- ma thesis, Oddelek za arheologijo, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani (neobjavljeno / unpublished). GUŠTIN, M. 1979, Notranjska. K začetkom železne dobe na severnem Jadranu / Notranjska. Zu den Anfängen der Eisenzeit an der nördlichen Adria. – Katalogi in monografije 17. HANECA, K., K. ČUFAR, H. BEECKMAN 2009, Oaks, tree-rings and wooden cultural heritage: a review of the main characteristics and applications of oak den- drochronology in Europe. ‒ Journal of Archaeological Science 36/1, 1–11. HORVAT, J. 1983, Prazgodovinske naselbinske najdbe pri farni cerkvi v Kranju (Vorgeschichtliche Siedlungsfunde bei der Pfarrkirchein Kranj). – Arheološki vestnik 34/1, 140–218. HORVAT, M. 1999, Keramika. Tehnologija keramike, tipo- logija lončenine, keramični arhiv. – Razprave Filozofske fakultete. HORVAT ŠAVEL, I. 1981, Rezultati sondiranj prazgodo- vinskega naselja v Gornji Radgoni (Die Resultate der Sondierungen der vorgeschichtlichen Siedlung in Gornja Radgona). – Arheološki vestnik 32, 291–310. JANEŽIČ, P. 2021, Prazgodovinsko gradivo. – V: R. Urankar (ur.), Kranj, Kieselstein – severno dvorišče. Raziskave 2008-2009, Monografije CPA 13, 23–41. KNEZ, T. 1966, Žarno grobišče v Novem mestu (Das Ur- nengräberfeld in Novo mesto. Vorbericht der Grabung 1982). – Arheološki vestnik 17, 51–101. KOROŠEC, J. 1951, Predzgodovinska naselbina na Ptuj- skem gradu (A prehistoric settlement on the Castle hill of Ptuj). – Dela 1. razreda SAZU 6. KRASNIK, B. 2009, Tkanje, ostanki tkanin in oblačila starih Slovanov (The Weaving, Textile Finds and Clothing of the Ancient Slavs). – Arheo 26, 63–107. KRIŽ, B., M. JEREB, B. TERŽAN 2014, Novo mesto. Kapiteljska njiva. – V: B. Teržan, M. Črešnar (ur.) 2014, 473–484. LAMUT, B. 1988–89, Kronološka skica prazgodovinske naselbine v Ormožu (Chronologische Skizze der vorgeschichtlichen Siedlung in Ormož). – Arheološki vestnik 39–40, 235–276. MELE, M. 2009, Naselbini Hajndl in Ormož v pozni bronasti in zgodnji železni dobi. – Doktorska disertacija / PhD thesis, Oddelek za arheologijo, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani (neobjavljeno / unpublished). MÜLLER-KARPE, H. 1959, Beiträge zur Chronologie der Urnenfelderzeit nördlich und südlich der Alpen. – Römis- ch-germanische Forschungen 22. OMAN, D. 1981, Brinjeva gora 1953. Obdelava prazgodo- vinske keramike (Brinjeva gora near Slovenske Konjice, excavation 1953). – Arheološki vestnik 32, 144–216. PAHIČ, S. 1957, Drugo žarno grobišče v Rušah (Das zweite Urnenfeld in Ruše). – Razprave 1. razreda SAZU 4/3. PAHIČ, S. 1972, Pobrežje. – Katalogi in monografije 6. PUŠ, I. 1971, Žarnogrobiščna nekropola na dvorišču SAZU v Ljubljani. Izkopavanja v letih 1964–1965 (Nekropole der Urnenfelderkultur im Hof der Slowenischen Akademie der Wissenschaften und Künste in Ljubljana. Ausgrabungen in den Jahren 1964–1965). – Razprave 1. razreda SAZU 7/1. PUŠ, I. 1982, Prazgodovinsko žarno grobišče v Ljubljani (Das vorgeschichtliche Urnengräberfeld in Ljubljana). – Razprave 1. razreda SAZU 13/2. ROZMAN, B. 2004, Keramika iz prazgodovinske naselbine v Kranju (Pavšlarjeva hiša) (Pottery from the prehistoric settlement in Kranj (the Pavšlar house)). – Arheološki vestnik 55, 55–109. SAGADIN, M. 2023, Poselitev Kranja v starejši železni dobi – pregled raziskav (Settlement of Kranj in the Early Iron Age – an overview of research). – Arheološki vestnik 74, 429–441. STARÈ, F. 1954, Ilirske najdbe železne dobe v Ljubljani (Illyrische Funde aus der Eisenzeit in Ljubljana). – Dela 1. razreda SAZU 9. STARÈ, F. 1975, Dobova. – Posavski muzej Brežice 2. ŠKVOR JERNEJČIČ, B. 2014a, Žarna nekropola v Ljubljani in preobrazba Ljubljanske skupine na prehodu iz bronaste v železno dobo. – Doktorska disertacija / PhD thesis, Oddelek za arheologijo, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani (neobjavljeno / unpublished). ŠKVOR JERNEJČIČ, B. 2014b, 22.1 Dvorišče SAZU. – V: B. Teržan, M. Črešnar (ur.) 2014, 363–385. ŠKVOR JERNEJČIČ, B. 2017, Starejšeželeznodobne gomile na Gorenjskem. Žgani grobovi pri vili Prah in na Koroški cesti v Kranju / Early Iron Age tumuli in the Gorenjska region. Cremation burials at Vila Prah and Koroška cesta in Kranj. – Arheološki vestnik 68, 117–196. ŠKVOR JERNEJČIČ, B., P. VOJAKOVIĆ 2023, Grobišča iz starejše železne dobe v Ljubljani. Različni načini pokopa kot kazalci heterogenih prazgodovinskih družbenih identitet (Early Iron Age cemeteries in Ljubljana. Different burial rites as an indication of heterogeneous social identities in prehistory). – Arheološki vestnik 74, 591–632. TERŽAN, B. 1990, Starejša železna doba na Slovenskem Štajerskem / The Early Iron Age in Slovenian Styria. – Katalogi in monografije 25. TERŽAN, B. 1994, Sonde 9, 18 in 19 na prečnem nasi- pu gradišča. – V: S. Gabrovec, Stična I. Naselbinska izkopavanja / Siedlungsausgrabungen. – Katalogi in monografije 28, 120–137. TERŽAN, B., M. ČREŠNAR (ur.) 2014, Absolutno datiranje bronaste in železne dobe na Slovenskem / Absolute Dating of the Bronze and Iron Ages in Slovenia. – Katalogi in monografije 40, 703–724. 137Remains of buildings and other settlement finds from the 8th century BC from the Sava riverbank in Kranj ... TERŽAN, B., M. ČREŠNAR 2014, Poskus absolutnega datiranja starejše železne dobe na Slovenskem / Attempt at an Absolute Dating of the Early Iron Age in Slovenia. – V: B. Teržan, M. Črešnar (ur.) 2014, 703–724. TERŽAN, B., F. LO SCHIAVO, N. TRAMPUŽ-OREL 1984- 85, Most na Soči (S. Lucia) 2. Szombathyeva izkopavanja / Die Ausgrabunger von J. Szombathy. – Katalogi in monografije 23/1, 2. TOMANIČ JEVREMOV, M. 1988–1989, Žarno grobišče v Ormožu (Das Urnengraberfeld von Ormož). – Arheološki vestnik 39–40, 277–322. VOJAKOVIĆ, P. 2013, Prazgodovinska Emona. Novo od- krita protourbana naselbina na Prulah in njeno mesto v času in prostoru. – Doktorska disertacija / PhD thesis, Oddelek za arheologijo, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani (neobjavljeno / unpublished). VOJAKOVIĆ, P. 2023, Prazgodovinska Ljubljana: urbano trgovsko središče na stičišču poti (Prehistoric settlement in Ljubljana: an urban trading centre at the crossroads). – Arheološki vestnik 74, 531–590. In 2010, the remains of prehistoric buildings were excavated on the Sava riverbank below the conglomerate plateau on which Kranj is situated at the site of Savska cesta 10 (Fig. 1).1 Four pieces of wooden posts or pillars were also preserved (Fig. 7, 8, Tab. 1), which also allowed for dendrochro- nological analyses and radiocarbon dating. Three prehistoric building phases with several building layouts were discovered, which could be identified by the characteristic arrangements of postholes (Fig. 2, 3, App. 1). The latter were often reinforced with stone wedges. The walls of the buildings were made of wattle and daub, which can be inferred from the remains of burnt clay. The oldest phase comprised the ground plans of three buildings (1A–C) and a hearth, the second phase a larger rectangular building (building 2) with two hearths and the latest phase the remains of one building (building 3). It has been established that most of the postholes of the buildings were dug from the layers represent- ing the levelling during the different construction phases (SU 3, 21, and 39). It is assumed that the upper parts of these layers were also the walking 1 The excavations were carried out by a team of the ZVKDS, CPA, under the direction of Judita Lux, univ. dipl. archaeol. (Lux 2010). The results of the excavations and the finds were elaborated by the co-author of the pa- per in his diploma thesis (Gruden 2016). The article was supposed to be included in the Gabrovčev dan 2021 part of Arheološki vestnik 74 (2023), but for objective reasons it is published in this issue. surfaces of the buildings or the settlement levels. This can be seen most clearly at building 2, where the surface of the layer extending across most of the excavation area at this level (SU 39) was burnt around the hearth and is documented as SU 20. At the same time, the fragments of ceramic ves- sels found in several layers indicate intensive (re) use of the area and the relocation of the layers containing finds during the various construction phases or the arrangement/levelling of the area. It is, therefore, likely that only the finds from the upper parts of the layers can be associated with the buildings standing on them, while the finds within the layers are more likely to be associated with earlier phases of occupation of the area or even more widely, if it was a matter of arranging space in a larger settlement area.2 The finds, predominantly pottery (Fig. 5, 6), are of typical settlement types, with pithoi or storage vessels, pots, dishes with inturned rims and baking lids predominating, and fine ware less abundant. Loom weights and spindle whorls were also found, as well as stone tools and the remains of their manufacture (Fig. 4). As expected, the best comparisons with the pot- tery from Savska cesta 10 are found in the same settlement, i.e., in other places in Kranj, such as 2 An example of the simultaneous development of larger areas was found at the Tribuna site in Ljubljana, where the layout of one part of the settlement was completely changed between the first two phases of the settlement (Vojaković 2023, 542). Remains of buildings and other settlement finds from the 8th century BC from the Sava riverbank in Kranj and their dendrochronological dating Summary 138 Gregor GRUDEN, Manca OMAHEN GRUŠKOVNJAK, Katarina ČUFAR, Matija ČREŠNAR Pavšlar’s house, the area around the parish church, and Khislstein castle. The material from Pavšlar’s house was dated to Ha B3/C1 = Ha C0, with only a few younger pieces (Rozman 2004, 77–78). The material from the vicinity of the parish church was also dated to the Ljubljana IIb and IIIa periods, according to Gabrovec (Ha B3–Ha B3/C1 = Ha C0;3 J. Horvat 1983, 154–155). Among the material found there, which is typical of the younger period of the Urnfield culture, including pseudo-corded decoration, faceted dishes with inturned rims, and triangular decoration with extensions,4 vessels were also found which have good comparisons with the Ljubljana – Dvorišče SAZU burial site, such as pithoi with a decoration of slanted channels on a funnel-shaped mouth.5 Horvat mentions a dish with an inturned rim and decoration of horizon- tal facets and bundles of slanted channels on the rim as a typical element of the Early Iron Age (J. Horvat 1983, 148, Pl. 9: 24), as it was also found at Savska cesta (Pl. 7: 15). Based on the Certosa fibula found, Horvat assumed a continuous settle- ment of Kranj throughout the Hallstatt period (J. Horvat 1983, 155, Pl. 26: 17), but the finds from Khislstein Castle and Savska cesta 10 also suggest a contraction of settlement in Ha C1. A few finds from the courtyard of Khislstein Castle indicate the existence of a settlement before the Ha B period, but most of the material is also dated to the Ha B3/C1=Ha C0 period (Janežič 2015, 109). Comparisons with the finds from Savska cesta 10 can also be found in the graves at Villa Prah, 3 The synchronisation of the Ljubljana II phase with the phases ‘Ha B3 and/or Ha C0’ in the Central European sense is used due to the current ambiguity in comparing this phase both with the adjacent Dolenjska region and with the Central European chronology. Recently, a pro- posal was made to merge the Ljubljana IIa and IIb phases (according to Gabrovec) into the Ljubljana II phase and to synchronise it with the Ha B3 phase according to the Central European chronology on the one hand and with the Podzemelj 1 phase of the Early Iron Age in the Dolenjska region on the other (Škvor Jernejčič 2014a). According to the current chronology, however, the latter, together with the Podzemelj 2 phase, is synchronised with the Ha C0 phase (Teržan 2010, 275–282, Fig. 42; Grahek 2016, 220–231, 273–285, Fig. 82). A more detailed commentary on the current situation is not appropriate in this article, so we have opted for this compromise solution. 4 Other instances include pots of types L1, L4 and L5, and dishes with decoration of slanted channels or horizontal facets. 5 Other typical Iron Age features on the Savska cesta include pots of type L7, a low-necked bowl with a prominent shoulder Sk2, cups Skd1, globular jars and pithoi of type P2. especially in the pithoi of type P2, which were there used as urns (Gabrovec 1960b, Pl. 1: 9; 3: 9; Škvor Jernejčič 2014a, 266, Fig. 9.5; Škvor Jernejčič 2017, Pl. 3: 8; 4: 1). The grave goods are typical of the Podzemelj 2 phase (Ha B3/C1=Ha C0; Gabr- ovec 1964–1965, 32; Gabrovec 1966, 24, Fig. 2–3; Gabrovec 1973, 348; Škvor Jernejčič 2017, 138). Good comparisons can be seen at the settle- ment and burial site at Bled. At the Pod gradom settlement, the remains of buildings from the Late Bronze Age and the transition to the older Hall- statt period, as well as from the younger Hallstatt period, have been investigated (Gerbec 2009). In contrast, the burial site at the Pristava was dated by Gabrovec to the beginning of the Early Iron Age (Gabrovec 1960a, 68). There are also comparisons for several vessel types at the Ljubljana SAZU burial site. In particular, type P2 pithoi and globular jars have comparisons in well-dated graves from the burial site in the courtyard of the SAZU in Ljubljana, which belong to the Ljubljana II and IIIa stages (Ha B3–Ha B3/ C1=Ha C0; Škvor Jernejčič 2014a, 220–226). Fewer comparisons are found at the settlement at Tribuna in Ljubljana, where they mainly belong to the third phase of the settlement (Ha B2/B3; Vojaković 2013, 282–283), but a few can also be found in the fourth phase (Ha B3/C1 = Ha C0; Vojaković 2013, 283–284). The Kranj sites relate to north-eastern Slovenia or the Ruše Urnfield group primarily through pseudo-corded decoration, which, according to Horvat, appears at the latest in the Ljubljana IIIa period (Ha B3/C1 = Ha C0; J. Horvat 1983, 149–150), as well as through the motif of incised hatched triangles (Teržan 1990, 42). At the Dolenjska region site of Cvinger above Vir pri Stični, similarities can only be found for some widespread pottery types. Comparable ma- terial comes mainly from the layer connected to wall 1, which is dated to the Podzemelj 1–2 and Stična 1 periods (Ha B3/C1 = Ha C0 until Ha C2; Grahek 2013, 221–223). The representation of the pottery types is fairly uniform across the various building phases and, based on comparisons, belongs to the same period. The exceptions are the pots of type L1, the only cup of type Skd3, which appeared only in the third building phase, and the pots of type L8 and the single small situla-shaped vessel, which are only found in the second building phase. Finally, two fragments of vessels decorated with wide horizontal channels should be discussed. 139Remains of buildings and other settlement finds from the 8th century BC from the Sava riverbank in Kranj ... The exact context of the first is not known, while the second comes from layer SU 3 (Pl. 6: 12), the youngest prehistoric layer. According to comparisons with sites from Styria, it is thought to belong to the Ha B3/C1=C0–Ha D1 period (Dular 2013, 53). The dating of the finds also led us to the con- clusion that the building phases at Savska cesta 10 followed each other in a relatively short span, without any interruption in between. On the basis of comparisons, the site fits well within the Ljubljana Group (Gabrovec 1999, 178–180) in the Ljubljana II and IIIa periods (Ha B3 Ha B3/C1 = C0). Thanks to dendrochronological analyses and radiocarbon dating, the two earlier building phases can also be dated relatively well in absolute terms. The analysed wood sample of the pillar from building 1A (sample 11) shows that the tree from which it was made was felled in the first half of the 8th century BC (Fig. 9, Tab. 2). Since building 1A stood on a natural geological layer6 that was not overlain by an earlier settlement layer, it cannot be assumed that the area was settled before this time. The first settlement phase lasted at least until 6 Layer SU 15 (see Fig. 3). the beginning of the second half of the 8th century BC when building 2 (Fig. 9, Tab. 2) was probably erected, marking the beginning of the second phase of settlement in the area. Its duration is difficult to estimate, but in view of all the archaeological material uncovered, even taking into account the few youngest finds from the third building phase, it is unlikely that the settlement of the area lasted until well into the 7th century BC. The finds from Savska cesta 10 are an indication that the prehistoric settlement in Kranj towards the end of the Late Bronze Age and the beginning of the Iron Age extended not only along the top of the rock plateau above the confluence of the Sava and Kokra rivers but also down to the Sava riverbank. However, the settlement of this area was not long-lasting, as the absence of remains and finds from the Late Hallstatt period shows. Generally speaking, most finds from the prehistoric settlement at Kranj seem to belong to the Ha B3/C1 = C0 period. Finds and settlement remains from the later phases of the Hallstatt period are present throughout the settlement but are less extensive.7 7 Sagadin 2023, 438. Matija Črešnar Univerza v Ljubljani Filozofska fakulteta Oddelek za arheologijo Center za interdisciplinarne raziskavev arheologiji Aškerčeva 2 SI-1000 Ljubljana matija.cresnar@ff.uni-lj.si https://orcid.org/0000-0002-7856-6384 Raziskavo je v zadnjem obdobju pred objavo podpiral tudi raziskovalni program Arheologija (P6-0247), ki ga sofinancira Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije iz državnega proračuna. The research was also supported in the last pre-publication phase by the research programme Archaeology (P6-0247), which is co-financed by the Slovenian Research and Innovation Agency from the state budget. Gregor Gruden Avgusta, raziskovalna in storitvena dejavnost, d.o.o. Mestni trg 15 SI-5280 Idrija Manca Omahen Gruškovnjak Gorenjski muzej Tomšičeva ulica 42 SI-4000 Kranj manca.omahen@gorenjski-muzej.si Katarina Čufar Univerza v Ljubljani Biotehniška fakulteta Oddelek za lesarstvo Katedra za tehnologijo lesa Rožna dolina, Cesta VIII/34 SI-1000 Ljubljana katarina.cufar@bf.uni-lj.si https://orcid.org/0000-0002-7403-3994 140 Gregor GRUDEN, Manca OMAHEN GRUŠKOVNJAK, Katarina ČUFAR, Matija ČREŠNAR Poselitvena faza / Occupation phase Št. stavbe / Building no. Oznaka konteksta / Context nr. Stratigrafske enote / Stratigraphic units* 1 1A Jama za soho / Posthole 1 135/ 134, 133 Jama za soho / Posthole 2 146/ 145, 144 Jama za soho / Posthole 3 153/ 151 Jama za soho / Posthole 4 143/ 142, 141 Jama za soho / Posthole 5 83/ 81, 80, 82 Jama za soho / Posthole 6 155/ 154 Jama za soho / Posthole 7 140/ 138 1B Jama za soho / Posthole 8 103/ 119, 102 Jama za soho / Posthole 9 112/ 111, 110 Jama za soho / Posthole 10 130/ 129, 128 Jama za soho / Posthole 11 101/ 121, 100 Jama za soho / Posthole 12 115/ 114, 113 Jama za soho / Posthole 13 158/ 159, 157 Jama za soho / Posthole 14 150/ 149 Jama za soho / Posthole 15 148/ 147 Jama za soho / Posthole 16 109/ 108, 107 Jama za soho / Posthole 17 91/ 120, 90 Jama za soho / Posthole 18 127/ 125 Jama za soho / Posthole 19 124/ 122 1C Jama za soho / Posthole 20 89/ 88 Jama za soho / Posthole 21 184/ 175 Jama za soho / Posthole 22 99/ 136, 98 Jama za soho / Posthole 23 106/ 105, 104   Ognjišče / Fireplace 1 131 Jama / Pit A 183/ 181 Jama / Pit B 164/ 163 Jama / Pit C 166/ 165 141Stavbne ostaline in druge naselbinske najdbe iz 8. st. pr. n. št. s savskega nabrežja v Kranju ... Pril. 1: Kranj, Savska cesta 10. Pregledna tabela jam in drugih arheoloških struktur s pripadajočimi številkami strati- grafskih enot. * Prva številka predstavlja vkop, druga oblogo, tretja polnilo, krepko izpisana številka pa ostanke lesa. ** Več zaporednih zasutij. App. 1: Kranj, Savska cesta (street) 10. Table of pits and other archaeological features with associated stratigraphic unit numbers. *The first number represents the pit cut, the second number the pit fill, the third number the stone lining of the pit and the bolded number the remains of the wooden post. ** Multiple successive fills. Poselitvena faza / Occupation phase Št. stavbe / Building no. Oznaka konteksta / Context nr. Stratigrafske enote / Stratigraphic units* 2 2 Ognjišče / Fireplace 3 40 Ognjišče / Fireplace 2 19 Suhozid / Dry wall 87 Jama za soho / Posthole 24 94/ 93, 92 Jama za soho / Posthole 25 118/ 117, 116 Jama za soho / Posthole 26 171/ 170 Jama za soho / Posthole 27 174/ 173, 172 Jama za soho / Posthole 28 178/ 177, 176 Jama za soho / Posthole 29 68/ 67, 66 Jama za soho / Posthole 30 58/ 57, 56, 60 Jama za soho / Posthole 31 49/ 48, 47, 64 Jama za soho / Posthole 32 51/ 65, 50 Jama za soho / Posthole 33 78/ 77, 75, 76 Jama za soho / Posthole 34 63/ 62, 61 Jama za soho / Posthole 35 86/ 85, 84 Jama za soho / Posthole 36 23/ 22 Jama za soho / Posthole 37 73/ 72, 71 Jama za soho / Posthole 38 42/ 46, 41 Jama za soho / Posthole 39 97/ 96, 95 Jama za soho / Posthole 40 38/ 59, 37 Jama za soho / Posthole 41 36/ 45, 35 Kamnit podstavek za soho / Stone padding for post 33 3 3 Jama za soho / Posthole 42 18/ 17 Jama za soho / Posthole 43 7/ 6, 14 Jama za soho / Posthole 44 5/ 4 Jama za soho / Posthole 45 9/ 8 Jama za soho / Posthole 46 11/ 10   Jama / Pit D 53/ 52, 160, 69** Jama / Pit E 55/ 54 142 Gregor GRUDEN, Manca OMAHEN GRUŠKOVNJAK, Katarina ČUFAR, Matija ČREŠNAR T. 1: Kranj, Savska cesta 10. Faza 1. Keramika. M. = 1:3. Pl. 1: Kranj, Savska cesta (street) 10. Phase 1. Ceramics. Scale = 1:3. 143Stavbne ostaline in druge naselbinske najdbe iz 8. st. pr. n. št. s savskega nabrežja v Kranju ... T. 2: Kranj, Savska cesta 10. 1–5 faza 1; 6–11 faza 2. Keramika. M. = 1:3. Pl. 2: Kranj, Savska cesta (street) 10. 1–5 phase 1; 6–11 phase 2. Ceramics. Scale = 1:3. 144 Gregor GRUDEN, Manca OMAHEN GRUŠKOVNJAK, Katarina ČUFAR, Matija ČREŠNAR T. 3: Savska cesta 10. Faza 2. Keramika. M. = 1:3. Pl. 3: Savska cesta (street) 10. Phase 2. Ceramics. Scale = 1:3. 145Stavbne ostaline in druge naselbinske najdbe iz 8. st. pr. n. št. s savskega nabrežja v Kranju ... T. 4: Savska cesta 10. Faza 2. Keramika. M. = 1:3. Pl. 4: Savska cesta (street) 10. Phase 2. Ceramics. Scale = 1:3. 146 Gregor GRUDEN, Manca OMAHEN GRUŠKOVNJAK, Katarina ČUFAR, Matija ČREŠNAR T. 5: Savska cesta 10. 1–3 faza 2; 4–15 faza 3. Keramika. M. 1 = 1:4; 2–15 = 1:3. Pl. 5: Savska cesta (street) 10. 1–3 phase 2; 4–15 phase 3. Ceramics. Scale 1 = 1:4; 2–15 = 1:3. 147Stavbne ostaline in druge naselbinske najdbe iz 8. st. pr. n. št. s savskega nabrežja v Kranju ... T. 6: Savska cesta 10. Faza 3. Keramika. M. = 1:3. Pl. 6: Savska cesta (street) 10. Phase 3. Ceramics. Scale = 1:3. 148 Gregor GRUDEN, Manca OMAHEN GRUŠKOVNJAK, Katarina ČUFAR, Matija ČREŠNAR T. 7: Savska cesta 10. 1–2 faza 3; 3–9 fazi 1 in 2; 10–13 fazi 2 in 3; 14 fazi 1 in 3; 15–18 faze 1, 2 in 3. Keramika. M. = 1:3. Pl. 7: Savska cesta (street) 10. 1–2 phase 3; 3–9 phases 1, 2; 10–13 phases 2, 3; 14 phases 1, 3; 15–18 phases 1, 2, 3. Ceramics. Scale = 1:3. 149Stavbne ostaline in druge naselbinske najdbe iz 8. st. pr. n. št. s savskega nabrežja v Kranju ... T. 8: Savska cesta 10. Faze 1, 2 in 3. Keramika. M. 1–7,9,10 = 1:3; 8 = 1:6. Pl. 8: Savska cesta (street) 10. Phases 1, 2, 3. Ceramics. Scale 1–7,9,10 = 1:3; 8 = 1:6. 150 Gregor GRUDEN, Manca OMAHEN GRUŠKOVNJAK, Katarina ČUFAR, Matija ČREŠNAR T. 9: Savska cesta 10. 1–3 faze 1, 2 in 3; 4 fazi 2 in 3, moderne plasti; 5 faze 1, 2 in 3, moderne plasti; 6–8 moderne plasti; 9 brez podatka. Keramika. M. 4,6–9 = 1:3; 1–3,5 = 1:6. Pl. 9: Savska cesta (street) 10. 1–3 phases 1, 2, 3; 4 phases 2, 3, modern layers; 5 phases 1, 2, 3, modern layers; 6–8 modern layers; 9 no data. Ceramics. Scale 4,6–9 = 1:3; 1–3,5 = 1:6. 151Arheološki vestnik 75, 2024, 151–212; DOI: https://doi.org/10.3986/AV.75.06; CC BY-SA 4.0 Izvleček Poleti leta 1998 so pri urejanju parkirišča na Jelenovem klancu v Kranju izvedli zaščitna izkopavanja. V naravni niši pod konglomeratno steno so naleteli na depo, ki ga sestavlja več kot 400 bronastih predmetov – orožje, orodje, nakit, pločevina in ingoti ter železova žlindra in železova ruda. Predmeti v depoju so iz obdobja med 10. in 8. st. pr. n. št., ko so bili verjetno tudi odloženi. Kemična sestava predmetov, predvsem uhatih sekir, v leguri izkazuje razmeroma velike deleže svinca in v nekaj primerih tudi železa. V bližini depoja so v naselbinskih plasteh odkrili številne sočasne keramične najdbe in bronasti igli, nedaleč stran pa je bil tudi sočasen skeletni grob novorojenčka. Ključne besede: Gorenjska; Kranj; starejša železna doba; naselbina; depojska najdba; uhate sekire; skeletni grob; metalurgija Abstract In the summer of 1998, protective excavations were carried out during the construction of a car park on Jelenov klanec in Kranj. A hoard consisting of more than 400 bronze objects was discovered in a natural niche under a conglomerate wall: weapons, tools, jewellery, sheet metal and ingots as well as iron slag and iron ore. The objects in the hoard date from the 10th to 8th century BC, when they were probably also buried. The chemical composition of the objects from the hoard, especially the shaft-hole axes, shows relatively high proportions of lead and, in a few cases, iron in the alloy. Numerous contemporary pottery finds and two bronze pins were discovered in the settlement layers near the hoard, and the skeletal grave of a newborn was found not far away. Keywords: Gorenjska; Kranj; Early Iron Age; settlement; hoard; shaft-hole axes; skeletal grave; metallurgy Mestna občina Kranj je v drugem manda- tu župana Vitomirja Grosa (1994‒1998) začela dolgo pričakovano komunalno rekonstrukcijo starega mestnega jedra. Pred gradbenimi deli so po spomeniškovarstvenih smernicah in pogojih, izdal jih je Zavod za varstvo naravne in kultur- ne dediščine Kranj, potekala obsežna zaščitna arheološka izkopavanja. Na Maistrovem trgu jih je spomladi in poleti 1998 vodil Milan Sagadin. Zajela so severno mestno obzidje ter pred njim oba srednjeveška obrambna jarka in del notranjosti mesta do današnje Prešernove ulice. Del arheološke Starejšeželeznodobni depo z Jelenovega klanca v Kranju The Early Iron Age hoard from Jelenov klanec in Kranj Primož PAVLIN, Peter TURK, Rafko URANKAR, Draško JOSIPOVIČ 152 Primož PAVLIN, Peter TURK, Rafko URANKAR, Draško JOSIPOVIČ ekipe je svoja vozila med izkopavanji puščal na manjšem parkirišču na Jelenovem klancu, pred enim od vhodov v kranjske podzemne rove, pri garaži hiše na Ljubljanski cesti 3 (sl. 1). Srečno naključje je hotelo, da je Andrej Čučnik, član arhe- ološke ekipe na Maistrovem trgu, tam nekega dne našel odlomke prazgodovinske keramike in rimske žrmlje (catilus). Obvestil je vodstvo izkopavanj in to je del ekipe z Maistrovega trga premaknilo na Jelenov klanec. Dela so se začela sredi junija in so trajala do konca julija. Rezultati so presegli vsa pričakovanja. Izkopano je bilo veliko keramičnega posodja izjemne kakovosti in ohranjenosti. Prijet- no presenečenje je bila najdba dveh keramičnih figuric in dveh odlično ohranjenih bronastih igel. Še redkejša najdba pa je bilo okostje novorojenčka z delno pokrčenimi nogami in pogledom proti zahodu. Vrhunec je sledil 24. julija, ko je bil v niši pod konglomeratno steno, desno od vhoda v rove (sl. 2; 3), izkopan zaklad fragmentiranih bronastih Sl. 1: Kranj – Jelenov klanec. Lega depoja (podlaga: TTN 5©GURS). Fig. 1: Kranj – Jelenov klanec. Location of the hoard (basemap: TTN 5©GURS). Sl. 2: Kranj – Jelenov klanec. Območje izkopavanj leta 1998. Zgoraj levo srednjeveško obzidje, spodaj levo vhod v “kranjske rove”. Fig. 2: Kranj – Jelenov klanec. Excavation area in 1998. Above left medieval walls, below left entrance to the Kranj tunnels. Sl. 3: Kranj – Jelenov klanec. Vhod v nišo v konglome- ratni steni. Fig. 3: Kranj – Jelenov klanec. Entrance to a niche in the conglomerate wall. 153Starejšeželeznodobni depo z Jelenovega klanca v Kranju predmetov skupne teže več kot 18 kg (sl. 4). Dno niše je bilo dokaj ravno in je segalo dobre tri metre od zadnje stene niše proti zunanjosti (sl. 5‒7). Na dno (konglomeratna preperina in sterilna sivo rja- va zemlja) (sl. 6: 1,2) so se naložile štiri kulturne plasti z ogljem in keramiko (sl. 6: 3,4,5,8). Med plastmi 5, 6 in 8 je bila konglomeratna skala, ki se je odlomila s stropa (sl. 6: 7). Depo, ki je bil po besedah izkopavalcev pokrit s ploščatimi kamni, je bil vkopan v temno rjavo zemljo ‒ plast 5, tik ob zadnji steni (sl. 7). Razmeroma majhna površina (približno 10 m2), deloma zaščitena s previsom, je bila očitno namenjena vsaj občasnemu bivanju. SESTAVA DEPOJA V Gorenjskem muzeju je bil inventariziran 401 predmet (AK1/1‒AK1/401; sl. 4; t. 1‒16; 17: 1–23), dejansko pa jih je več, saj je brez inventarne številke še 26 odlomkov sekir in amorfnih koščkov bakrove zlitine, prilepljenih na inventarizirane kose. Teža 399 predmetov (2 sta pogrešana, a narisana – t. 1: 5; 5: 6) je 18.312 g, od tega ruda in žlindra (4 kosi ‒ t. 17: 20‒23) tehtata 204 g. Po namembnosti jih lah- ko razdelimo na orodje, orožje, nakit, pločevino, surovce, železovo žlindro in železovo rudo (tab. 1). Sl. 4: Kranj – Jelenov klanec. Depo. Fig. 4: Kranj – Jelenov klanec. The hoard. 154 Primož PAVLIN, Peter TURK, Rafko URANKAR, Draško JOSIPOVIČ Sl. 5: Kranj – Jelenov klanec. Tloris dna niše. Fig. 5: Kranj – Jelenov klanec. Ground plan of the floor of the niche. Sl. 6: Kranj – Jelenov klanec. Profil plasti v niši na y = 5 m. Fig. 6: Kranj – Jelenov klanec. Profile of the layers in the niche on y = 5 m. 155Starejšeželeznodobni depo z Jelenovega klanca v Kranju opaziti, da sta se površini s sledovi udarcev podali, videti je, kot da bi bil predmet pred sekanjem zmehčan s segrevanjem. Triindvajset odlomkov je delno staljenih (npr. t. 15: 18‒20; 22‒27), pri šestih koščkih pa gre za amorfno bakrovo zlitino, strjeno talino (t. 16: 54; 17: 1‒3,5,6). Prelomi vseh predmetov so obrabljeni, kar kaže na dolgotrajno uporabo oz. kroženje. Na površinah in prelomih večine odlomkov so rjavi madeži, ki so videti kot železova rja.1 1 Gl. poglavje Arheometrične analize predmetov iz depoja. Št. kosov / No. of objects % Bodalo / Dagger 1 0,25 Sulična ost / Spearhead 1 0,25 Sekire ‒ uhate / Shaft-hole axes 297 74,1 ‒ tulasta / Socketed axe 1 0,25 ‒ plavutasta / Winged axe 1 0,25 Srpi / Sickles 3 0,75 Vejniki / Billhooks 3 0,75 Zapestnica / Bracelet 1 0,25 Tanka pločevina / Thin sheet metal 1 0,25 Uliti pločevinast trakovi / Cast sheet metal strip 3 0,75 Debelejša ulita pločevina / Thick cast sheet 6 1,5 Nedoločljivi predmeti / Undeterminable objects 20 5 Delno staljeni predmeti / Partially molten objects 22 5,5 Talina ‒ zaobljeno / Rounded melt 6 1,5 Paličasti ingoti / Rod-shaped ingots 4 1 Surovci / Plano-convex ingots 27 6,7 Železova žlindra / Iron slag 2 0,5 Železova ruda limonit / Iron ore limonite 2 0,5 Tab. 1: Kranj – Jelenov klanec. Sestava depoja. Table 1: Kranj – Jelenov klanec. Composition of the hoard. Niti en predmet ni ohranjen v celoti. Na 185 predmetih (47 %) so vidni sledovi udarcev. Ti so bili izvedeni z različno širokimi in različno ostrimi oz. topimi orodji (sl. 8: 1‒5). Na surovcu (sl. 8: 6) je Tab. 2: Kranj – Jelenov klanec. Depo. Razvrstitev predmetov po teži; število predmetov in delež v odstotkih. Izločeni so predmeti, na katere je nalepljen odlomek drugega predmeta. Table 2: Kranj - Jelenov klanec. Hoard. Classification of objects by weight; number of objects and percentage. Objects with a fragment of another object glued to them are excluded. Sl. 7: Kranj – Jelenov klanec. Profil plasti v niši. Puščica označuje lego depoja. Fig. 7: Kranj – Jelenov klanec. Profile of the layers in the niche. The arrow indicates the position of the hoard. 156 Primož PAVLIN, Peter TURK, Rafko URANKAR, Draško JOSIPOVIČ Pri razvrstitvi predmetov po teži je bilo upoš- tevanih 372 kosov. Izločili smo železovo rudo oz. žlindro, predmete, na katere so nalepljeni odlomki drugih predmetov, in dva pogrešana odlomka, z neznano težo. Dobre tri četrtine (77 %) oz. 293 predmetov je lažjih od 50 g (tab. 2). Morda bi tu veljalo dodati: izjemno močno ra- zlomljeni predmeti s prevlado fragmentov, lažjih od 50 g, kažejo na načrtno lomljenje kot izraz želje po tem, da predmeta ne bi bilo več mogoče uporabiti in bi bila njegova vrednost omejena le na kovino.2 ANALIZA IZBRANIH PREDMETOV IZ DEPOJA Sekire Med odlomki sekir lahko prepoznamo tri vrste: uhate, tulaste in plavutaste sekire. Slednji dve vrsti sta zastopani le s po enim primerkom. Ohranjeni 2 Prim. Furlani 1996, 86. del tulaste sekire (t. 1: 9) ima na vrhu nakazana trnasta izrastka, po čemer je podoben italskim sekiram s tulom kvadratnega preseka tipa Ardea, različica C, ali sekiram s stranskima trnoma tipa San Francesco. Oba tipa sekir sta datirana v 8. st. pr. n. št.3 V Sloveniji so del ustja tula štirikotnega preseka našli še v prvem depoju z Gobavice.4 Odlomek plavutaste sekire (t. 1: 11) je za tipo- loško določitev premalo poveden, kar velja tudi za vse odlomke uhatih sekir, razen za sekiro, ki ji manjka le spodnji del rezila z ostrino (t. 1: 12). Po tipologiji Giana Luigija Carancinija sodi med uhate sekire z ovalnim ušesom tipa San Francesco. Znotraj tipa so večje sekire (pribl. 18 cm) zajete v različico A, manjše (pribl. 15 cm), kamor sodi tudi ta z Jelenovega klanca, pa v različico B. Datirane so v 10.‒9. st. pr. n. št.5 Preostali odlomki uhatih sekir pripadajo zgornjim, spodnjim ali stranskim delom nasadišč in rezil. 3 Carancini 1984, 172‒174, t. 138: 3976‒3979; 187‒188, t. 148: 4170‒4172; 149: 4173,4174,4176. 4 Pavlin, Turk 2014, t. 1: 3. 5 Carancini 1984, 210‒211. Sl. 8: Kranj – Jelenov klanec. Depo. Sledovi udarcev na sekirah. Fig. 8: Kranj – Jelenov klanec. Hoard. Traces of blows on axes. 157Starejšeželeznodobni depo z Jelenovega klanca v Kranju Med njimi velja omeniti odlomke s stopničastim prehodom ušesa v rezilo (t. 4: 1‒8) in odlomke nasadišč s prilitkom, tj. neodstranjenim ali delno odstranjenim ulivnim lijakom (t. 4: 9‒15). Uhate sekire s stopničastim prehodom v rezilo srečamo na ozemlju Slovenije v šempetrskem depoju6 in med najdbami iz hiše 15A z Mosta na Soči.7 Številnejši so odlomki nasadišč s prilitkom, ti so daljši ali krajši in se, glede na smer, pojavljajo v treh različicah: lahko izraščajo vodoravno, nav- pično ali poševno. V depoju z Jelenovega klanca najdemo sekire z vodoravnim (t. 4: 12) in poševnim prilitkom (t. 4: 9‒11,13,14). Sekire s prilitkom so znane z razmeroma številnih slovenskih najdišč. Tiste s poševnim prilitkom je Peter Turk poime- noval uhate sekire tipa Gorenje.8 Srečamo jih v depojih Sv. Jakob nad Debenjem9 in Gradišče pri Gornji Košani,10 v eponimnem depoju Gorenje pri Kranju,11 na tlaku stavbe 22 na Tribuni II12 ter kot posamezne najdbe z Ulake,13 Žerovniščka14 in Cvingerja nad Koriti.15 V depojih Šempeter,16 Dragomelj II17 in Gobavica pri Mengšu I18 so tako sekire s poševnim kot vodoravnim prilitkom, pri sekiri z Dolnjega Zemona pri Ilirski Bistrici pa je ta postavljen navpično.19 Primerjava za odlomljen prilitek (t. 4: 15) je v prvem depoju z Gobavice.20 Srpi Tri odlomke iz depoja lahko pripišemo srpom. Dva sta del rezila (t. 1: 4,5), tretji odlomek je s prehoda ročaja v rezilo jezičastoročajnega sr- pa (t. 1: 1). Prva dva odlomka sta za tipološko določitev neuporabna, v tretjem pa lahko pre- poznamo del srpa z dvema ročajnima rebroma, od katerih notranje zavije v široko rezilo in teče 6 Furlani 1995, t. 131: 12‒20; 132: 21‒23,25. 7 Svoljšak, Dular 2016, t. 40: 9. 8 Turk 2001, 159. 9 Nanut 2018, t. 3: 16. 10 Trampuž Orel, Heath 1998, sl. 4. 11 Turk 2001, sl. 1: levo. 12 Za podatke se zahvaljujemo P. Vojaković, Arhej, d. o. o. 13 Trampuž Orel, Heath 1998, sl. 4. 14 Laharnar 2009, t. 7: 25. 15 Trampuž Orel, Heath 1998, sl. 4. 16 Furlani 1995, poševni: t. 130: 8‒10; 131: 14,15; 132: 21; ravni: 131: 16,18,19. 17 Turk 2001, sl. 2: 1,2; Turk, Svetličič, Pavlovič 2022, G1303–G1305. 18 Pavlin, Turk 2014, t. 1: 6,7,9. 19 Šinkovec 1995, 33, št. 5, t. 1: 5. 20 Pavlin, Turk 2014, t. 7: 20. proti konici. Odprto ostaja vprašanje, ali je srp imel izrastek ali ne in ali je bil ročaj preluknjan ali nepreluknjan. Po tipologiji Primoža Pavlina bi v poštev prišla uvrstitev v eno od naslednjih različic: 2.E.1.h.7, 2.E.1.m.7, 2.E.1.l.7,21 2.e.0.h.7, 2.e.0.l.7, T2.2.e.0.m.7,22 2.E.1.H.h.7, 2.E.1.H.m.7, 2.E.1.H.l.7, T1.2.E.1.H.m.7, T1.2.E.1.H.l.7,23 2.e.0.H.h.7, 2.e.0.H.m.7, 2.e.0.H.l.7,24 Ns.2.E.1.m.1, Ns.2.E.1.l.1, Ns.T1.2.E.1.m.1, Ns.T1.2.E.1.l.1, Ns.2.E.1.m.2, Ns.2.E.1.l.2,25 Ns.2.E.1.H.m.1, Ns.2.E.1.H.l.1, Ns.T1.2.E.1.H.m.1, Ns.T1.2.E.1.H.l.1, Ns.2.E.1.H.l.cr3+3.1 in Ns.T1.2.E.1.H.m.cr3.1.26 Naštete različice z izrastkom se pojavljajo pred- vsem v kontekstih mlajše kulture žarnih grobišč, različice brez izrastka (Ns) pa izključno v Ha B. Vejniki Kot odlomke vejnikov smo opredelili predmeta s širokim in gladkim rezilom ter nesimetričnim presekom (t. 1: 2,3). Zelo verjetno je del vejnika tudi odlomek s podobnim presekom, na katerem je nalita amorfna kaplja bakrove zlitine (t. 1: 10). Izmed vejnikov, ki jih je zbrala Margarita Primas, odlomki z Jelenovega klanca najbolj ustrezajo glad- kim rezilom vejnikov iz Talatscha, Brentonica in Corcelettesa v Grandsonu ter enega z neznanega najdišča. Prvi je iz depoja, datiranega v 8. st. pr. n. št, druga dva sta posamezni najdbi, za tretjega okoliščine najdbe niso znane.27 DEPOJI Z UHATIMI SEKIRAMI V SLOVENIJI Z ozemlja Slovenije je za zdaj znanih devet depojev, v katerih prevladujejo uhate sekire in jih spremljajo še druge zvrsti predmetov (tab. 3). Po številu kategorij predmetov je našemu depoju najbližji drugi depo iz Dragomlja z enajstimi kategorijami. Sledijo prvi depo z Gobavice nad Mengšem z osmimi kategorijami, Dolenje Ravne pri Cerknem in Sv. Jakob nad Debenjem s po sed- mimi, depoja Šempeter pri Gorici in Gradišče pri 21 Pavlin 2023, 213‒214, karta 210. 22 Pavlin 2023, 221. 23 Pavlin 2023, 245‒250, karte 238‒241. 24 Pavlin 2023, 253‒254, karte 245‒247. 25 Pavlin 2023, 263‒265, karte 250‒253. 26 Pavlin 2023, 270‒275, karte 259‒262. 27 Primas 1986, 193‒194, op. 205, t. 121: 2052,2053,2058. 158 Primož PAVLIN, Peter TURK, Rafko URANKAR, Draško JOSIPOVIČ K at eg or ije p re dm et ov / O bj ec t c at eg or ie s Se ki ra ‒ uh at a / S ha ft- ho le a xe Za pe st ni ca / Br ac el et Pa lič as ti in go t / R od -s ha pe d in go t Se ki ra ‒ pl av ut as ta / W in ge d ax e Se ki ra ‒ tu la st a / S oc ke te d ax e Po ga ča o z. su ro ve c / C ak e Pr ili te k uh at e se ki re / Sh aft -h ol e ax e ru nn er D eb el ej ša u lit a pl oč ev in a / Th ic ke r b ro nz e sh ee t Ta lin a ‒ z ao bl je no / Ro un de d m el t Fi bu la / Fi bu la Ta nk a pl oč ev in a / Th in er b ro nz e sh ee t Bo da lo / D ag ge r Sr p / S ic kl e U lit p lo če vi na st tr ak / C as t s he et m et al st rip Su lič na o st / Sp ea rh ea d Ve jn ik / Bi llh oo k D el no st al je n pr ed m et / Pa rt ia lly m ol te n ob je ct Že le zo va žl in dr a /I ro n sla g Že le zo va ru da (l im on it) / Ir on o re (l im on ite ) N ed ol oč lji v pr ed m et / U nd et er m in ab le o bj ec t Št . k at eg or ij / N o. o f c at eg or ie s Kranj-Jelenov klanec + + + + + + + + + + + + + + + + + + + 19 Dragomelj II1 + + + + + + + + + + + 11 Gobavica I2 + + + + + + + + 8 Dolenje Ravne pri Cerknem3 + + + + + + + 7 Sv. Jakob nad Debenjem4 + + + + + + + 7 Šempeter5 + + + + + + 6 Gradišče pri Zgornji Košani6 + + + + + + 6 Gobavica II7 + + + + 4 Gorenje pri Kranju8 + + 2 V koliko depojih / In how many hoards 9 7 6 5 5 4 4 4 4 3 3 2 2 2 1 1 1 1 1 5 1 Turk 2001, sl. 2; Turk, Svetličič, Pavlovič 2022, 116-125, G1285‒G1464. 2 Pavlin, Turk 2014, 54‒58, t. 1‒6. 3 Nanut 2018, 149‒150, t. 1. 4 Nanut 2018, 150‒152, t. 2‒4: 1‒11. 5 Furlani 1995‒1996. 6 Trampuž Orel, Heath 1998, sl. 4; t. 1: zgoraj; Turk 2000, 68‒69. 7 Pavlin, Turk 2014, 58‒59, t. 7. 8 Turk 2001, sl. 1. Tab. 3: Zastopanost posameznih zvrsti predmetov v depojih z uhatimi sekirami z ozemlja Slovenije (Dragomelj II: Turk 2001, sl. 2; Turk, Svetličič, Pavlovič 2022, 116‒125, G1285‒G1464; Gobavica I: Pavlin, Turk 2014, 54‒58, t. 1‒6; Dolenje Ravne pri Cerknem: Nanut 2018, 149‒150, t. 1; Sv. Jakob nad Debenjem: Nanut 2018, 150‒152, t. 2‒4: 1‒11; Šempeter: Furlani 1995; 1996; Gradišče pri Zgornji Košani: Trampuž Orel, Heath 1998, sl. 4; t. 1: zgoraj; Turk 2000, 68‒69; Gobavica II: Pavlin, Turk 2014, 58‒59, t. 7; Gorenje pri Kranju: Turk 2001, sl. 1). Table 3: Representation of types of objects in hoards with shaft-hole axes from the territory of Slovenia (Dragomelj II: Turk 2001, Fig. 2; Turk, Svetličič, Pavlovič 2022, 116‒125, G1285‒G1464; Gobavica I: Pavlin, Turk 2014, 54‒58, Pl. 1‒6; Dolenje Ravne near Cerkno: Nanut 2018, 149‒150, Pl. 1; Sv. Jakob above Debenje: Nanut 2018, 150‒152, Pl. 2‒4: 1‒11; Šempeter: Furlani 1995; 1996; Gradišče near Zgornja Košana: Trampuž Orel, Heath 1998, Fig. 4; Pl. 1: above; Turk 2000, 68‒69; Gobavica II: Pavlin, Turk 2014, 58‒59, Pl. 7; Gorenje near Kranj: Turk 2001, Fig. 1). Tab. 4: Kranj – Jelenov klanec. Depo. Vsebnost bakra, kositra, svinca, arzena, niklja, antimona, kobalta, bizmuta, srebra, železa, mangana in cinka v izbranih predmetih. Table 4: Kranj – Jelenov klanec. Hoard. Content of copper, tin, lead, arsenic, nickel, antimony, cobalt, bismuth, silver, iron, manganese, and zinc in selected objects. 159Starejšeželeznodobni depo z Jelenovega klanca v Kranju Cu Sn Pb As Ni Sb Co Bi Ag Fe Mn Zn T. / Pl. Bodalo / Dagger 81,46 3,06 14,96 0,95 0,15 0,49 ÷ 0,03 0,06 0,53