www.demokracija.si Št. 49, leto XII. 6. december 2007, 2,50 EUR KOLUMNA DR JANKO KOS PO BAVARSKO POGOVOR JOŽEF HORVAT KOT DA SO SE PRODALI Demokracija PODLUP ORgANffi Pivovarna Laško naj bi imela vse pripravljeno za prevzem družbe, izvedla pa naj bi ga prek povezanih družb. S tem želi svoje monopole še okrepiti Bo država to preprečila? #7% ^ INTERVJU Jože Tanko Tajkuni obvladujejo večino tiskanih medijev Dr. Bojan Žalec Kdo zagovarja krščansko etiko? 9771408049069 NAGRADNA IGRA Z Demokracijo do novega teh Demokracija Tednik Demokracija svojim novim naročnikom1 vsak mesec podarja 5 aparatov GSM Samsung SGH-M300. Vsi dosedanji naročniki2 tednika Demokracija pa sodelujete v žrebanju za 4 dodatne aparate GSM. Nagradna igra traja do 31. decembra 2007. Rezultati žrebanj bodo objavljeni na spletni strani www.demokracija.si (na spletni strani so objavljena tudi pravila nagradne igre), i ■ Priložena naročilnica z datumom po 1.9.2006. 2. Naročniki do 1.9.2006. Samsung SGH-M300: teža: 63 g velikost: 80x40x16,7 mm čas pripravljenosti: do 230 ur čas pogovora: do 250 minut barvni grafični zaslon (65.536 barv) GPR5 vgrajen digitalni fotoaparat prostoročno telefoniranje preko vgrajenega zvočnika MMS zvočna beležka (diktafon) vgrajen radio □ Naročam tednik Demokracija število izvodov: Naročnino želim plačevati: □ mesečno* □ 4 x letno □ 2 x letno □ 1 x letno (9% popusta) (10% popusta) (20% popusta) * Če želite uveljaviti 8 % mesečnega popusta pri naročnini, vas prosimo, da označite status, ki ga imate: □ upokojenec □ invalid □ brezposeln □ študent ali dijak Izpolnjeno naročilnico pošljite na naslov: Demokracija, p.p. 4315, 1000 Ljubljana ali na faks 01 230 06 61. Podpisani/a se zavezujem, da bom naročnik/ca in redni plačnik/ca vsaj eno leto od datuma naročila. Cena posameznega izvoda tednika Demokracija znaša 2,50 € (599,10 SIT). Obvestilo potrošnikom: Cene so preračunane po tečaju zamenjave: 1 EUR = 239,640 SIT. Nova obzorja d. o. o., Komenskega 11, Ljubljana Ime in priimek (ime podjetja): Datum rojstva (samo fizične osebe): Ulica: Kraj, poštna št.: Kontaktna oseba (samo pravne osebe): Datum naročila: Podpis in žig naročnika (samo pravne osebe): Davčni zavezanec: □ NE □ DA ID za DDV TRETJA STRAN Ustavljanje tajkunov Metod Berlec Premier Janez Janša je po izglasovani zaupnici v državnem zboru napovedal boj »proti tajkun-sko-političnim povezavam, ki s kriminalnimi dejanji še naprej razpredajo lovke po vsem nacionalnem tkivu in brezsramno bogatijo«. Prejšnjo sredo se je to odrazilo v sklepih vlade. Vlada je namreč sprejela predlog novele zakona o prevzemih, ki v postopku dajanja prevzemne ponudbe prepoveduje zastavo vrednostnih papirjev ciljne družbe za pridobitev bančnega poroštva. S tem želi preprečiti prevzeme, ki vodijo v izčrpavanje družb in zmanjšujejo njihovo konkurenčnost. Z enakim ciljem je vlada dopolnila tudi zakon o bančništvu, po katerem za zavarovanje posojila ne bo več mogoče uporabljati delnic ciljne družbe. V zadnji fazi privatizacije se je namreč ldjub določilom zdaj veljavnega zakona o prevzemnih in zakona o gospodarskih družbah v veliko primerih zgodilo, da je prevzemnik za najetje posojil zastavil delnice družbe, ki jo je kupoval. Novela zakona predvideva, da agencija za trg vrednostnih papirjev izda dovoljenje za prevzemno ponudbo, če ji prevzemnik dokaže, da plačilo vrednostnih papirjev, na katere se nanaša ponudba, ni zavarovano z zastavitvijo teh vrednostnih papirjev. Hkrati z zakonom o prevzemih se dopolnjuje tudi zakon o bančništvu, katerega cilj je zdaj veljavne določbe zakona dopolniti na način, da bo za posojilojemalce v določenih primerih oteženo pridobivanje posojil pri slovenskih bankah. V praksi to pomeni, da banke zastave delnic ciljne družbe ne bodo mogle upoštevati kot ustreznega zavarovanja posojila in bodo morale zaradi tega zagotoviti še druga zavarovanja, na primer zasebno premoženje posojilojemalca. S tem naj bi bil varnejši princip poslovanja bank, onemogočilo pa bi se tudi izčrpavanje družb. Oba zakonska predloga, ki ju je vlada poslala v državni zbor po skrajšanem postopku, naj bi zagotavljala večjo stabilnost finančnega sistema. Na dolgi rok pa naj bi se zagotovilo, da se s takšnimi posojili ne bi zmanjševala konkurenčnost gospodarskih družb in da bi se prihodnji dobički usmerili v razvoj, ne pa v poplačilo posojil. Vlada pa pripravlja tudi novelo zakona o gospodarskih družbah, ki naj bi dodatno pripomogla k preglednejši privatizaciji družb. Prejšnji teden je javnost s še enim pismom presenetil predsednik uprave Pivovarne Laško Boško Šrot. Potem ko je v prvem pismu napadel premierja Janeza Janšo, se je v drugem distanciral od predsednika SD Boruta Pahorja. »Ob vseh napadih na SD, njene člane, najboljša slovenska podjetja in ne nazadnje medije me tvoja zmernost preseneča. Od vodje opozicijske stranke, ki ima apetite po vodenju države, takšne pasivnosti nisem pričakoval,« je Šrot zapisal v pismu. Razočaran naj bi bil tudi nad zlorabo svojega zasebnega pogovora s Pahorjem, o katerem smo pisali na tem mestu v prejšnji številki in naj bi ga bil slednji izkoristil za svojo promocijo v medijih. Šrot je v pismu napovedal tudi izstop iz SD. Pahor se je na Šrotove obtožbe odzval defenzivno in zatrdil, da bo nadaljeval s svojo zmerno politiko. Predsednik vlade Janez Janša je v pogovoru za Večer to komentiral z besedami, da v spor med Boškom Šrotom in Borutom Pahorjem ne verjame. »Gre za igro, s katero želijo SD razbremeniti tajkunstva in neposrednih oziroma vidnih političnih povezav s kapitalom, ki obvladuje slovenski medijski prostor. Laž, ki sojo zapisali v svojo oceno stanja, češ da vlada kapitalsko obvladuje medije, seje po zadnji seji DZ vrnila kot bumerang. Sedaj skušajo popraviti vtis.« Nedvomno smo priče merjenju moči med politiko in kapitalom, predvsem vlado in nekaterimi tajkuni, med katerimi v zadnjem času izstopa Boško Šrot, ki želi s pomočjo svojega kapitalsko-medijske-ga omrežja še okrepiti svoje monopole v slovenski družbi. Ker vlada njegovim načrtom nasprotuje, premier Janša pa sporoča, da bodo »razgradili te monopole ne glede na odpore«, se čedalje manj razsodno zaganja vanjo, tudi prek medijev, katerih lastnik je. Mediji, ki mu niso poslušni, kot je recimo uredništvo revije Mag, pa poskuša s svoji »politkomi-sarji« prisiliti, da bi pisali po njegovem diktatu. Svoboda medijev je tako spet na preizkušnji, m Demokracija • 49/xii • 6. december 2007 Priče smo merjenju moči med vlado in nekaterimi tajkuni, med katerimi v zadnjem času izstopa Boško Šrot, ki želi s pomočjo svojega kapitalsko-medijskega omrežja še okrepiti svoje monopole v slovenski družbi. KAZALO UVODNE STRANI_ 9 Konec izčrpavanja 70 Pogledi: Dvoličnost 7 7 Kolumna: Po bavarsko POLITIKA_ 72 Med konstruktivnostjo in ofenzlvnostjo 75 Afera Sova - Rop se bliža koncu 7 6 Pogovor z Jožefom Horvatom 20 Kdo zagovarja krščansko etiko? SLOVENIJA_ 22 Hobotnica Pivovarne Laško 26 Iskrenje v Kliničnem centru 28 Celjski stanovanjski sklad 30 Hrvaške kaplje čez rob 32 Za večjo pozornost Porabju TUJINA_ 34 Putinova lutkovna predstava 36 Globus: Potomci Sibircev 37 Tuji tisk: Nesodobni glasbi INTERVJU_ 38 Jože Tanko DOMOZNANSTVO_ 42 Knjiga o ljubljanskih škofih 46 Osebnosti: Osvoboditelj Maribora 50 Naši kraji: Žužemberk 54 Gregor Čušin v Ljudomrzniku OGLEDALO_ 56 Film: V dolini smrti 58 Avtomobilizem: Mazda CX-7 revolution 60 Znanost: Namlznik ali prenosnik? 62 Šport: Vrag vzel šalo 64 Črna kronika: Gora ni nora... 66 Rumeno: Samska lepotica 68 TV Kuloar: Aii me imaš rad? 74 Odlikovani slovenski misijonar DEMOKRACIJA, p.p. 4315, Komenskega 11,1000 Ljubljana, SI Tel.: 01/2300 660 (uredništvo), urednlk@demokracija.si; 01/ 230 06 66 (tajništvo), tajnistvo@demokracija.si Faks: 01/230 06 61 Glavni in odgovorni urednik: Metod Beriec Tehnični urednik: Bojan Jovan Novinarji: Peter Avsenik, Gašper Blažič, Lucija Horvat, Petra Janša, Barbara Prevorčič, Vida Kocjan, Monika Maljevič, Ana Mullner, Bogdan Sajovic, Denis Vengust Kolumnisti: Esad Babačič, dr. Metod Benedik, dr. Andrej Capuder, mag. Klemen Jaklič, dr. Janez Jerovšek, dr. Janko Kos, dr. Matej Makarovič, dr. Hubert Požarnik, dr. Andrej Rahten, dr. Ljubo Sire, dr. Peter Starič Stalni zunanji sodelavci: Vera Ban, Peter Čolnar, Pavel Ferluga, Igor Gošte, Miran Mihelič, Marija Vodišek 4 Lektoriranje: Joža Gruden Prelom: Tone Tehovnik Realizacija: Nova orbita d.o.o. Fotografija: Gregor Pohleven (urednik), agencije, arhiv Demokracije Tisk: Ma-tisk d.o.o., Maribor Datum natisa: dan pred izidom Izhaja: vsak četrtek; Cena: 2,50 EUR Izdaja: Nova obzorja d.o.o. Direktor: Metod Beriec Naklada: 11.000 izvodov TRR: 24200-9004125033, Raiffelsen Krekova banka d. d., Maribor Poštnina plačana pri pošti 1102 Nenaročenih člankov in fotografij ne plačujemo in ne vračamo. »Demokracija« je zaščitena blagovna znamka, last podjelja Nova obzorja založništvo d.o.o. Vse pravice so pridržane. Ponatis celote ali posameznih delov je dovoljen le s pisno privolitvijo založnika Demokracije. Imetniki materialnih avtorskih pravic na avtorskih delih, objavljenih v Demokraciji, so podjetje Nova obzorja založništvo d.o.o. ali avtorji, ki imajo s podjetjem Nova obzorja založništvo d.o.o. sklenjene ustrezne avtorske pogodbe. Prepovedani so vsakršna reprodukcija, distribucija, predelava in dajanje avtorskih del ali njihovih delov na voljo javnosti v tržne namene brez sklenitve ustrezne pogodbe s podjetjem Nova obzorja založništvo d.o.o. Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Ur. I. RS, št. 89/98) sodi tednik Demokracija med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5 %. Naročniški oddelek: narocnine@demokracija.si; Naročniki prejmejo položnico s prvo revijo v mesecu. Odjave sprejemamo pisno do 15. v mesecu z veljavnostjo prvega v naslednjem mesecu. Letna naročnina za države članice Evropske zveze znaša 225,31 evrov, za druge pa 257,57 USD. Izid nekaterih rubrik je podprlo Ministrstvo Republike Slovenije za kulturo. Fotografija na naslovnici: F0T0 SPRING, fotomontaža Demokracija ■ 49/xii • 6. december 2007 Tretjega decembra je minilo tri leta, odkar je bila izvoljena sedanja vlada. S svojo tretjo obletnico je vlada vstopila v odločilno četrto četrtino svojega mandata, saj so v tem času zaradi bližine volitev razmere še posebej zaostrene. 15 Afera Rop se bliža koncu Po zatišju afera Rop končno začenja dobivati jasnejšo podobo. K temu so pripomogla predvsem pričanja pred parlamentarno komisijo, neobstoj dokazov za Ropove navedbe in tudi same izjave nekdanjega premierja Antona Ropa. 12 Med konstruktivnostjo in ofenzivnostjo 22 Hobotnica Pivovarne Laško Pivovarna Laško naj bi imela vse pripravljeno za prevzem družbe. Izvedla naj bi ga prek povezanih družb. Po informacijah iz istih virov naj bi imelo poslovodstvo pri eni od nemških bank urejene posojilne linije za prevzem. 38 Intervju: Jože Tanko Če nekdo meni, da sedanja vlada ne dela dobro in da zna to sam opraviti bolje, potem ima dolžnost, da sestavi novo koalicijo in dokaže, da zna vladati bolje. Te korajže predsednik SD Borut Pahor ni imel. Poišči primerno skodelico, lonček _ ali kozarec In ^ ga napolni °0 z vročo vodo. \ o Izberi enega od štirih okusov ^ I Barcaffe Cappuccina 1 L I in vsebino vrečkice stresi v vodo. Uživaj v čarobni aromi kremastem okusu. Ponovi večkrat na dan! Postavi na gramofon in (j poskrečaj ali pa preprosto ^—' zmešaj z žličko. Uživaj v čarobni aromi in kremastem okusu. Za lepši dan GLOSA/HUMOR Doktor Li Aleksander Škorc Prikorakal je brat in zamenjal brata. Na žalost zamenjanega ga ni zamenjal pravi brat. Vsega pa je kriv brat, tisti, ki je dal nazaj kure, s čimer je kapitalsko oslabil brata. Pojavil seje drugi brat, ki ima s pivom obloženega brata, in zgodilo seje. Kurjih obar naveličani ljudje so se odločili za pivo, in to zato, ker je brat (brez kur) razvnel strasti z vojno napovedjo sosedom. Razvneti ljudje pa si od nekdaj radi privoščijo kaj "konkretnega". Bratove nesreče je torej kriv brat (brez kur). Uh! Jajca. Rdeči dr. Li (ni Kitajec) je ugotovil, da je povečana rodnost del desne zarote in da se desničarji namerno pospešeno množijo, da bi rešili vlado. Da bi dokazal tezo, je poslal študente v porodnišnice, kjer sprašujejo matere o politični pripadnosti novorojenčkov. Navodila so jasna. Za desne se obkroži "desna", če katera noče odgovarjati, se prav tako obkroži "desna", ker odgovarjati noče zaradi sramu ob neuspešnosti njene (desne) vlade. Če pa katera trdi, da je leva, se spet obkroži "desna", ker gre za očiten poskus zavajanja. Celoten vrh SD nestrpno čaka izide, po katerih bodo dopolnili oceno stanja v državi. Naši šolarji so baje izumili novo zabavo, rezanje samih sebe. Zadeva se na silo nekam tlači, a se bo o tem nekoč gotovo še veliko razpravljalo. A bistva, kot vedno, ne bo nihče jasno povedal. Tega namreč, da otroci uničujejo sami sebe iz enega samega razloga. Čutijo, vedo in popolnoma jasno jim je, da jih nihče ne mara. Vse drugo je nakladanje v slogu dr. Lija. Sicer pa se zdi, kot da se končujejo 20. in začenjajo 30. leta prejšnjega stoletja. Neverjetne laži, zavajanja in podpihovanja begajo ljudi, ki bodo, ne da bi sploh vedeli, nazadnje pristali v rokah skrajnežev vseh barv. Potem bodo korakali. Frčalo bo kamenje in sledilo bo še eno obsežno, čudovito klanje. Vem, da se vam ne zdi tako, meni se pa le zdi, da iz daljave že prodirajo strašljivi zvoki koračnic in bojni prapori vseh barv (pri nas rdeči) že vihrajo nad obzorjem. Zna torej biti hudo, razen če Bog ne bo uslišal redkih molitev in preprečil morije. A povem vam, da Boga toliko poznam, da vem, kako bo, če bo to storil. Silne katastrofe vseh vrst bodo treskale po ubogih ljudeh, prav po vseh, rdečih, črnih, bogatih, revnih ... in to tako intenzivno, da za klanje preprosto ne bo časa. Recimo, da klanja ne bo, bo pa mrtvih zato nekoliko več. In tolažba? No, med prvimi bo "škripnil" dr. Li.Tudi to je nekaj. 6 H-umor »Demokracija je v začetku leta celo opremila naslovnico z ilustracijo predsednika uprave Dnevnika Branka Pavlina in mene v zaporniških oblekah in z vklenjenimi rokami ter se spraševala, ali naju čaka takšna prihodnost.« (Predsednik uprave DZS Bojan Petan je ob pogledu na eno od naslovnic Demokracije za hip pomislil, da je pisarno zamenjal za zaporniško celico.) »Ima ta vlada sploh še pilota oziroma je pilot čisto zdrav? Res meje zaskrbelo.« (Ekonomist Jože P. Damijan se zaradi ekonomske politike vlade počuti, da bo vsak hip strmoglavil z letalom.) »Recimo, da je to dobra smer v podporo demokraciji, upati je, da ne tisti, ki ima uredništvo na sedežu stranke.« (Urednik Dela Janez Markeš je z naklonjenostjo sprejel Janševe izjave po njegovem srečanju z novim predsednikom države, pri tem pa se mu je v grlu zataknila demokracija z veliko začetnico.) »Smo pa imeli občutek, da smo tečne ose. Malo smo pa le hoteli pikati.« (Pero Lovšin se nostalgično spominja časov, ko je s Pankrti nastavljal želo.) »Na kongresu je bilo 212 delegatov. Ali menite, daje sedaj pivovarna prepričevala koga od njih, naj voli zame?« (Predsednik SLS Bojan Šrot se ne strinja s tezo, da ga je ustoličil kapital.) »Nepotrebujem niti članske izkaznice SD.« (Direktor Pivovarne Laško Boško Šrot je prepričan, daje vpliven tudi brez »partije«.) »Tuji državniki, kijih sprejemamo z vojaškimi častmi, najprej zagledajo zanemarjene in razpadajoče fasade glavnega mesta. Mogoče kdo celo pomisli, da prihaja v Bač-ko Palanko.« (Predsednika vlade Janeza Janšo moti podoba Ljubljane, zato ni navdušen, da bodo tujci v času predsedovanja Slovenije EU gledali zanemarjene ljubljanske zidove.) »In če danes pada zaupanje v policijo, če je to medsebojno zaupanje omajano, potem se najprej tisti, ki jim je zaupano vodenje tega občutljivega varnostnega podsistema, morajo vprašati po razlogih.« (Nekdanji predsednik države Milan Kučan je pozabil, da je bila policija leta 1994 zlorabljena v politične namene. Ve se čigave.) »Policistom, ki so z menoj opravili pogovor, je bilo očitno nerodno in neprijetno, a so po navodilu nadrejenih to pač morali narediti.« (Poslanec SD Anton Rop je moral nekaj ur zreti v naveličane in utrujene obraze mož postave.) »Sam sem eno leto predvsem buljil v ekran, brat je hudo zbolel, vse je šlo navzdol ... No, naslednje leto sem se nekako izvlekel iz močvirja.« (Glasbenik Robert Pešut alias Roberto Magnifico pojasnjuje, zakaj se je na glasbeno sceno vrnil šele po treh letih.) www.demokracija.si Dnevne novice Demokracija ■ 49/xii • 6. december 2007 UlttlVHiV MEDIJI Pritiski se nadaljujejo Gašper Blažič, foto: arhiv Demokracije Razmere v slovenskih medijih se po razkritju, da ima v resnici večinski vpliv v medijih opozicija, zapletajo. Na udaru je predvsem tednik Mag, kjer poskuša nadzorni svet Dela disciplinirati v. d. urednika Silvestra Šurlo. Vse kaže, da prihaja v javnost resnica o pritiskih na novinarje in o tistih, ki pritiske izvajajo. Novinarji Maga so namreč javno razkrili posege nadzornega sveta Dela (zlasti njegove predsednice Andrijane Starina Kosem in člana Stojana Zdolška) v njihovo delo, kar je sprožilo precej odzivov. Do razkritja pritiskov je prišlo v sredo, 28. novembra, ko je bil v Magu objavljen intervju s predsednikom vlade Janezom Janšo. Slednji je v njem priznal, daje bila prodaja Mer-catoija napaka, pri tem pa je kot eno najodgovornejših za to izpostavil nekdanjo predsednico nadzornega sveta KAD, ki je zdaj predsednica nadzornega sveta Dela. Kdo bo urednik? o pritiskih na Mag je javno govoril tudi vršilec dolžnosti urednika Silvester Šurla in vmešavanje v uredniško politiko tednika označil za »grob pritisk na avtonomnost in neodvisnost uredništva«. Nadzorni svet Dela je namreč v sredo (na dan izida intervjuja z Janšo) na seji, na kateri je bil navzoč tudi Šurla, sprejel sklep o objavi razpisa za novega urednika Maga. Nanj se bo prijavil tudi Šurla, ki meni, da ima velike možnosti, da bo izbran, čeprav je mogoče v ozadju slišati, da bi za urednika Maga lahko imenovali Janija Severja, nekdanjega urednika Mladine. Njegovo morebitno imenovanje bi bil velik paradoks, podoben tistemu, ko je bil za zadnjega urednika časnika Slovenec leta 1996 imenovan Miha Štamcar. Zato se tudi čedalje bolj pojavljajo govorice, da je namen prihodnjih kadrovskih potez morda celo uničenje tednika Mag. Temu najbolj nasprotuje njegov nekdanji urednik Danilo Slivnik, ki je po razrešitvi z mesta predsednika uprave Dela ostal kolumnist Maga in Dela. Po navedbah novinarjev Maga naj bi bil nadzorni svet Dela že pred jutranje |«p«toiitvii/9 poldrugim mesecem Silvestra Šu-rli ponujal imenovanje za urednika Maga, vendar pod nesprejemljivimi pogoji, saj tako Starina Kosmo-va kot Zdolšek nista hotela zagotoviti avtonomije uredništva. Slivnik je prepričan, da bi bila nasilna sprememba uredniške politike Maga »poslovni samomor edicije«, zato upa, da se bodo strasti umirile in bodo tudi nadzorniki Dela spoznali, da je pluralnost mnenj nekaj pozitivnega. Po njegovih besedah je Mag v zadnjem času pridobil več kot 4.000 kupcev, kar pripomore k poslovni uspešnosti časopisne hiše Delo. O podlih in primitivnih pritiskih na Mag je Šurla govoril tudi v ponedeljkovem Vročem stolu na nacionalni televiziji, kjer je pozval lastnike, naj Andrijano Starino Kosem in Stojana Zdolška zaradi njunega nedopustnega poseganja v posamezne časopisne edicije te medijske hiše razrešijo z mesta nadzornikov časopisne hiše Delo. Reagiral tudi Repovž Na doga janje v Magu se je odzval novinar in nekdanji urednik Dela Peter Jančič, predsednik Združenja novinarjev in pubhcistov. Po njegovih besedah so spremembe statuta časopisne hiše Delo in neime-novanje odgovornega urednika V »Črni vdovi« spet vre; vanjo se vrača delovanje po zgledu politkomisarjev. tednika Mag omogočili pritiske na Silvestra Šurlo kot vršilca dolžnosti odgovornega urednika. S spremembami statuta so nadzorniki dobili precej večji vpliv nad uredniki posameznih Delovih edicij. Združenje novinarjev in pubhcistov se je na dogajanje v zvezi z Magom odzvalo z uradno izjavo, v kateri je podprlo Silvestra Šurlo, »ki se ni uklonil pritiskom VV odstop v\a<\e T. =S=? Iz vojske še • itUteil MI11I la feumi. General Maisler. Maister z ženo, materjo in otrokoma kot stotnik v galicijskem Przemislu Kasneje so mu kazen izbrisali in kot kadet pripravnik je leta 1894 vstopil v četrti domobranski regiment s sedežem v Gradcu. Dva bataljona tega regimenta sta bila nastanjena tudi v Ljubljani, tako da je službo opravljal v obeh mestih. Leta 1895 je bil končno imenovan za poročnika in je opravljal četno službo, bilje orožarski oficir bataljona, uril je rezerviste na vojaških vajah in opravljal dolžnost polkovnega pribočnika. Dosegal je dobre ocene tako v službi v vojašnici kot na terenu, v Brucku je opravil orožarski tečaj, v Grazu pa polletni tečaj, ki mu je omogočil napredovanje v višje čine. Leta 1898 si je spet nakopal kazen. V Celovcu je bil v uniformi na neki slovenski prireditvi, ko so jih začeli izzivati opiti študentje nemškega buršovskega društva. Maister in njegovi so hoteli iti mirno, a se je izzivanje sprevrglo v pretep. Bilje disciplinsko kaznovan, ker je nasprotnika Razglas generala Maistra o razpustitvi nemških polvojaških odredov v Mariboru Demokracija ■ 49/xii ■ 6. december 2007 »mahnil po kmečko«, namesto da bi ga kot častnik mahnil s sabljo. Kazen so kmalu spet zbrisali iz evidence. Leta 1908 je prišlo na Ptuju do spopada med Slovenci in Nemci. Naslednejga dne so bile v Ljubljani demonstracije, vojska je odprla ogenj in padla sta Adamič in Lunder, več oseb je bilo ranjenih. Uradno je bilo poveljstvo enote in tretjega graškega armadnega zbora, pod katerega so spadale enote na slovenskem ozemlju, grajano zaradi pokola v Ljubljani. Vodstvo se je seveda maščevalo in prestavilo več slovenskih častnikov, med njimi Maistra. Prestavljen je bil v Pr-zemisl v Galiciji, kar so v tedanji dvojni monarhiji imeli za kazensko premestitev. Maister, zdaj že nadporočnik in poveljnik čete, se je tja preselil z ženo Marijo, ženo uglednega ljubljanskga zdravnika. Ob poroki je morala žena položiti kavcijo petdeset tisoč kron (Maister razen skromne plače ni imel premoženja), ki bi dokazovale, da bo par lahko živel častniku primerno družinsko življenje. ► 47 OSEBNOSTI ► Bolezen in prestavitev Maister je bil v Galiciji poveljnik ene od čet v tamkajšnjem osemnajstem domobranskem regimentu, leta 1910 je napredoval v stotnika, nato pa je bil nekaj časa poveljnik tamkajšnje podoficirske šole. Kariera se mu je obrnila na slabše, kajti kmalu je zbolel na pljučih in ocenili so ga kot hudega pljučnega bolnika, ki ni primeren več za operativno službo. Bilo je tako hudo, da mu je vojska dala plačan bolniški dopust, zdravil se je v Dalmaciji in celo v Egiptu, v mestu Heluan bluzu Kaira, kjer so angleški kolonizatorji menili, daje eno najboljših podnebij za zdravljenje pljučnih bolezni. V domovino se je vrnil šele leta 1913 in bil premeščen v zadnjo rezervo, v landšturm. Bil je poveljnik vojaškega (predvsem nabornega) urada v Celju, tik po izbruhu prve svetovne vojne pa je postal skladiščni častnik na okrožnem poveljstvu črne vojske št. 26 v Mariboru. Dobival je dobre ocene za svoje delo in poleti 1916 je postal vršilec dolžnosti poveljnika šestindvajsetega vojaškega okrožja. Njegov novi položaj pa ni bil po volji nekaterim nacionalističnim nemškim oficirjem, ki so ga obtožili, da brani in celo pomaga pri napredovanju nekemu slovenskemu podoficirju, ki so ga ujeli pri poneverbah. Podofi-cir je medtem že sam poravnal škodo, ni bil kazensko ovaden in Maister se je branil, češ da ni bilo razloga, da bi ga kaznoval. Leta 1917 je vojaško sodi- šče Maistra oprostilo, prav tako tudi častno oficirsko razsodišče, a pristojni general ga je vseeno kaznoval z dvajsetimi dnevi garnizonskega pripora. Ironija je bila, da je prav v času, ko je prestajal pripor, dobil pohvalo glavnega poveljstva za svoje delo in glede na službena leta redno napredoval v majorja. V zadnjem letu prve svetovne vojne je postajalo čedalje bolj jasno, da gre z dvojno monarhijo navzdol. Bilo je le še vprašanje časa, kdaj se bo njena vojaška moč zlomila, in le redki so menili, da se bo država lahko obdržala v enem kosu. Politiki vseh nacionalnosti v monarhiji, ne le slovenski, so se začeli pripravljati na trenutek razpada. Prevzem Maribora V septembru je zato deveterica vidnih članov slovenske kmečke zveze, kar polovica med njimi je bila duhovnikov, in šesterica predstavnikov jugoslovanske demokratske stranke ustanovila narodni odbor za Štajersko. Temeljna naloga je bila zbrati podatke, tudi s pomočjo katastra, do kod sega slovensko oziroma večinoma slovensko narodno ozemlje na njihovem področju, in ustanovitev narodne straže. Le-ta naj bi v trenutku razpada prevzela na svoja pleča odgovornost za javni red in mir, za delovanje napomembnejših komunikacij in komunalnih služb ter obrambo ozemlja pred morebitnim nemškim vdorom. Nemci so namreč menili, da je Maribor, v katerem je bilo Slovencev le približno šestnajst odstotkov, v okoliških občinah pa so bili Nemci v večini, po vsej pravici nemško mesto, ki jim mora pripasti. A širša okolica je bila nedvomno v veliki večini slovenska, zato so slovenski politiki menili, da mora vsa pokrajina pripasti Slovencem. Maister je tedaj kot poveljnik vojnega okrožja imel pomembno mesto in je že navezal stike z narodnim svetom. Medtem pa so nemški nacionalisti tudi sami organizirali svoje oborožene pol-vojaške formacije. Prvega novembra, ko je armada na bojiščih že razpadala, je poveljnik Maribora sklical svoje častnike in objavil, da bo prevzel oblast v mestu, pri tem pa je bilo iz njegovih besed razbrati, da ima mesto za avstrijskega. Maister se je temu besedno uprl, potem pa prešel na dejanja. Zbral je slovenske častnike, podčastnike in vojake, da so prevzeli vojašnice, vojaki drugih narodnosti pa so bili odpuščeni in so odšli proti svojim domačim krajem. Maistra je narodni svet razglasil za generala, da bi tako kot višji po činu vplival na nemške častnike, ki so bili po dolgoletni službi še vedno »zdresirani« v pokorščino do višjega čina. V teh prvih dneh je tudi nemška narodna straža, ki je videla, General Maister na mrtvaškem odru. V mimohodu se je zvrstilo petindvajset tisoč ljudi. Osvoboditelj Maribora Mimohod Maistrovih čet pred mariborskim gradom na proslavi združitve Države SHS s Kraljevino Srbijo in Črno goro da je zamudila, prestopila pod poveljstvo Maistra, da je ne bi razorožili. A igrali so dvojno igro in se pripravljali, da sami prevzamejo oblast, kakor hitro bo to mogoče. Maister pa je imel med njimi svojega vohuna in je zvedel za njihove načrte. Triindvajsetega novembra okoli četrte ure zjutraj se je začelo raz-oroževanje nemških polvojaških enot in popolna zasedba vseh ključnih točk v mestu. Po vojaščini umetnost Maister je hotel še korak naprej in z oboroženo silo prejudicirati državno mejo z nemško Avstrijo, vendar so se temu uprli politiki v Ljubljani, ki so ga obtožili samovolje. Tako je propadla ugodna priložnost, da bi priključili še del s Slovenci poseljenega ozemlja na Štajerskem in Koroškem. Tamkajšnji Avstrijci so se hitro zbrali, prihajalo je do oboroženih prask in tudi večjih spopadov, ki pa so leta 1919 prenehali in vprašanje meje je prišlo v pristojnost diplomacije, tujih nadzornih komisij in končno plebiscita, ki pa se je za Slovence neugodno iztekel. Maister je v tistem času opravljal dolžnosti poveljnika Labot-skega in nato Koroškega odreda ter poveljnika policijskih čet na Koroškem. Po plebiscitu je bil prestavljen v štab četrtega vojaškega okrožja in predsednik komisije za razmejitev z Italijo. Za zasluge pri obrambi Štajerske je bil odlikovan z redom belega orla tretje stopnje in s Karadordevičevim redom za zasluge v mirnem času. Leta 1920 je postal tudi častni kraljevi pribočnik. Rudolf Maister je bil kot general upokojen oktobra leta 1923. Po upokojitvi se je večinoma ukvarjal z umetnostjo, pisal je pesmi in slikal ter zbiral knjige in si ustvaril veliko knjižnico. Umrl je 26. julija 1934 na Uncu, v šestdesetem letu starosti. Pokopali so ga v Mariboru. Pogreb je bil največji, kar jih je doživel Maribor. (H Demokracija • 49/xii • 6. december 2007 i Pogreb Rudolfa Maistra M V ■ | • V - I Za cistejse izgorevanje ^ Prima - novo kurilno olje Novo kurilno olje je prihranek za vas in okolje. Izboljšali smo njegovo kakovost, zato izgoreva bolj čisto, s tem pa povečuje izkoristek in zaščito vašega ogrevalnega sistema. Z njim boste prihranili tako pri vzdrževanju naprav kot pri porabi goriva. Prima, kajne? S sedmimi obrambnimi stolpi ali bastijami žužemberški grad postane nezavzetna trdnjava. Demokracija • w \n ■ <, deccmbcr aw: Žužemberk (220 m) leži na obeh straneh reke Krke, ob križišču cest Ivančna Gorica-Črno-melj in Novo mesto ter Trebnje-Dvor-Ko-čevje. Je največji kraj Suhe krajine, ki sega od Muljave do sv. Petra, Brezove Rebri in Dobrniča. Trg ob gradu in glavni cesti bo leta 2009 praznoval 610. obletnico omembe, prvi zametek gradu pa je iz leta 1000. Slikovita lega na skalni pečini ga uvršča med najlepše slovenske gradove. Ris v grbu Grb in zastava sta simbola občine, ki imata nekaj skupnega tudi z zgodovinskim grbom trga Žužemberka. Ris je vsekakor žival, ki simbolizira pogum, iznajdljivost, moč in vztrajnost. Po vnovični naselitvi v tamkajšnjih gozdovih je obogatil že tako raznolik živalski svet Suhe krajine. Grb ima tudi globlji pomen, saj kaže usmerjenost v prihodnost, ki naj bo lepša in prijaznejša za vse suhokrajinske ljudi. Zeleno polje označuje barvo gozdov, travnikov, polj in predstavlja neokrnjenost tega območja. Modro polje označuje reko Krko. Ris je žival, ki je bila v preteklosti značilna za te kraje, ker pa je bil tekmec človeku, so ga v 19. stoletju iztrebili, nato pa ga v preteklem stoletju spet naselili. Tako je poleg medveda in volka ris ena od velikih zveri, ki pri nas še živijo in jih Evropska unija posebej varuje. Človeku se izogiba in skrivnostnega samotarja v naravi vidi le malokdo. Po Šumenju reke Krke Naselje, iz katerega se je razvil srednjeveški trg Žužemberk, je imelo svojo zgodovino, saj so te kraje naseljevali že Iliri in Kelti, Rimljani pa so skozi speljali pomembno rimsko cesto. Današnje naselje se je razvilo ob gradu, po katerem je Žužemberk dobil svoje ime. Ker so na bližnjem griču, imenovanem Einsenberg (današnja Zafara), kopali železovo rudo, so grad poimenovali Seinsenberg, domačini so to preoblikovali v Žužemberk. To je le prva izmed treh izpeljank imena. Grad in kraj naj bi bila dobila ime tudi po staronemški besedi »sousen«, kar pomeni šumeti, bučati, po šumenju reke Krke preko naravnih lehnjakovih slapov pod gradom. Ali pa naj bi bilo ime izpeljano celo iz slovenskega imena zožen- breg, to preoblikovano v Seinsenberg in nato zopet v Žužemberk. riti":--- fV&SUH...... i-- r. turški davek, s katerim naj bi bil dal knezoškof Krištof Raubar v letih od 1526 do 1533 grad utrditi s sedmimi obrambnimi stolpi ah bastijami. Grad postane nezavzetna trdnjava. Jurij in Wolf Engelbet Turjaška, ki sta bila najprej najemnika gradu, sta ga leta 1538 tudi kupila. Najbolj znani lastnik gradu je bil vsekakor Janez Vajkard I, knez Auersperg, vzgojitelj cesarja Ferdinanda III., svetnik in tudi prvi minister v habsburški monarhiji, ki leta 1677 ustanovi primogeniturni fidejkomis, neprodajno posestvo, ki prehaja iz roda v rod. V gradu so bile hude ječe, kasneje razni uradi in okrajno sodišče, ki se leta 1893 izseli. Grad začne nato propadati vse do druge svetovne vojne, ko mu februarja 1945 zavezniška letala z bombardiranjem zadajo zadnji udarec. Od leta 1996 poteka intenzivnejša prenova gradu, s tem pa tudi razne prireditve. V poletnih mesecih na grajskem dvorišču, v nekdanji vinski kleti in na trgu pred gradom potekajo Poletne grajske prireditve na žužemberškem gradu, ki jih že od leta 1997 uspešno organizira Turistično društvo Suha krajina. Največ zanimanja in obiskovalcev pritegnejo Trški dnevi s »Nad zeleno reko pečina/ in na pečini grad. / Vsepovsod na njem zgodovina, / rast, razcvet in propad.« Ti verzi Toneta Pavčka lepo opisujejo znano žužemberško veduto, grad na skalni pečini. Točno leto njegove postavitve ni znano, omenja se letnica 1000, ki je bila vklesana nad vhodom v štirioglati romanski stolp, zraven pa je bila leta 1046 zgrajena grajska kapela sv.Urha. Grad je bil v svoji zgodovini mnogokrat dozidan, največjo dozidavo pa omogoči NAŠI KRAJI Od leta 1996 poteka intenzivna prenova gradu. Vir: www.slovenia.info (Slovenska turistična organizacija), www.zuzemberk.si Demokracija ■ 49/xii ■ 6. december 2007 Graščakov govor v grajski kleti Fanfaristi na Poletnih grajskih igrah Železolivarna na Dvoru Šumenje reke Krke prek naravnih lehnjakovih slapov je dalo gradu in kraju ime. srednjeveškim dnevom, ki potekajo v okviru praznovanja občinskega praznika 15. julija. Sakralna dediščina V Žužemberku in njegovi okolici se je krščanstvo razvilo iz pražupnije v Dobrniču. V njegovi bližnji okolici je bilo kar pet cerkva, med katerimi je bila najmogočnejša, leta 1769 na novo pozidana cerkev sv. Mohorja in Fortunata. Med drugo svetovno vojno je bila požgana, po osamosvojitvi pa spet obnovljena. Danes je v Žužemberku najstarejša cerkev sv. Miklavža iz 13. stoletja. Poslikana je z znamenitimi freskami Adam in Eva ter Vihar na morju. Cerkev sv. Roka so s pomočjo vse krške doline sezidali leta 1626, v zahvalo za odvrnitev gorja, ki ga je povzročila kuga, ko je morila po Dolenjskem. Še danes se za cerkvijo pravi Kužni dol, saj je bilo mrtvih toliko, da so jih morah pokopavati na farovško njivo. V Žužemberku sta bili še dve cerkvi, na Cviblju sv. Lenarta in na trgu sv. Jožefa. Zal je bila prva porušena med vojno, druga pa po njej. Znani cehovski mojstri Kdaj je Žužemberk dobil trške pravice, ni natančno znano, najverjetneje pa v 14. stoletju, saj se leta 1399 v menjalni pogodbi za župnijo Dobrnič in Tržič omenja že kot trg Žužemberk. Za nastanek trga je bilo pomembno, da je stal na križišču cest, trden grad pa je dajal tržanom potrebno varstvo. Trg je imel pravico do prirejanja sej- mov, svojo voljeno samoupravo in sodstvo. Tržani so bili predvsem obrtniki ali manjši kmetje. V Žužemberku je obstajal tudi ceh strojarjev, ki ga je leta 1775 odobrila cesarica Marija Terezija. Njegovih 17 članov je izdelovalo podplate in irhovino, ki se je uporabljala za hlače, predpasnike, vinske mehove in vreče za žito. V cerkvi sv. Jožefa na trgu v Žužemberku so imeli združeni usnjarji svoj oltar. Žužemberk je imel tudi svojo smo-dnišnico. Smodnik pa so nehali izdelovati, ko je bila ustanovljena državna smodnišnica v Kamniku. Žužemberk je s svojo bogato obrtno dejavnostjo in papirnico, ki je bila ena od treh najstarejših na Slovenskem, posebej pa še z železolivarno na Dvoru, predstavljal živahen gospodarski kraj v zgornjekrški dolini. Med najznačilnejšimi izdelki dvorske železolivarne, ki še danes krasijo Žužemberk, sta nedvomno litoželezni vodnjak na trgu in pokopališki križ iz leta 1867, ohranjeni pa so tudi mnogi nagrobni križi in plošče. A tudi železarstvo doseže svoj višek in propad v 19. stoletju. Ko je dolina ostala še brez železnice, ki je bila tu projektirana, so bili kraji ob Krki obsojeni na počasno hiranje. Ob lehnjakovih pragovih na reki Krki so bih postavljeni mnogi mlini in žage. V Žužemberku in njegovi okolici je bilo kar nekaj mlinov, in to Zajcev, Vehovčev, Rojčev in Gri-čarjev. Med obema vojnama je bila v Žužemberku svečarska in lectarska obrt, ki je slovela po vsej Dolenjski. Voščene sveče so izdelovali brez strojev. Poleg tega je bilo v kraju več mlinarjev, mizarjev, kovačev, krojačev, pekov, gostilničarjev in trgovcev. Zelo je bilo razvito tudi kulturno in športno gibanje. Starodavni običaj kračevanja Počasi se v kraj vračajo tudi starodavni običaji in eden od njih je »kračevanje«. Na dan sv. Antona Puščavnika, v mesecu januarju, se zberejo kračmani in na licitacijo prinesejo svoje domače suhomesnate izdelke, ki so dobili svoj omamni vonj v domačih prekajevalnicah. Udeleženci ponudijo svoj mesni izdelek, naj bo to klobasa, salama ali krača, na dražbo, novi lastnik pa postane tisti, ki za izdelek ponudi najvišjo ceno. Vendar izdelki navadno ne gredo domov z novimi lastniki, ampak jih le-ti največkrat prepustijo gostitelju, ki nato pripravi pogostitev za vse udeležence dražbe, tako pridobljeni denar pa namenijo potrebam domače župnijske cerkve. (3 Grad Žužemberk v 19. stoletju RECENZIJE Med književnostjo in zgodovino Celjska Mohorjeva družba Knjiga literarnega zgodovinarja dr. Darka Do-linarja Med književnostjo, narodom in zgodovino, ki jo je izdala Celjska Mohorjeva družba, je delo strokovnjaka. Razgledi po starejši slovenski literarni vedi zajemajo čas od srede 19. do srede 20. stoletja. Stroka se je v tem razdobju razvijala postopno po več linijah. Iz širšega območja filologije se je izdvojila kot pretežno zgodovinsko obravnavanje literature. Znotraj obče slavistike se je izoblikovala kot posebno, jezikovno-kulturno določeno področje. Da bi si pridobila znanstveno legitimnost, je privzemala temeljne postavke takrat prevladujočih teoretično-metodoloških usmeritev evropske humanistike. Z vsem tem je zavzela vlogo ene osrednjih nacionalnih ved. Proti koncu tega razdobja pa se je tudi na Slovenskem že napovedoval obrat k drugačnim temeljnim pogledom na literaturo, hkrati pa je začela usihati nacionalno-ideološka funkcija literature in z njo vred tudi literarne vede. 0 potrebnosti vrlin Študentska založba Alasdair Maclntyre, filozof irskega rodu, je eden najvplivnejših etiških filozofov sedanjosti. Odvisne racionalne živali s podnaslovom Zakaj človeška bitja potrebujejo vrline je prvi prevod kakšne njegove bolj avtorske knjige v slovenščino. Do zdaj je bila v slovenščino prevedena samo ena njegova knjiga pod naslovom Kratka zgodovina etike, ki ni samo pregled razvoja etike, ampak je pisana že s prepoznavno avtorsko noto. Knjiga z izvirnim naslovom obravnava naravo praktične racionalnosti. Primerja inteligentne živali z ljudmi in izvaja pomembne ugotovitve o človeškem družbenem življenju. Maclntyre razvija argumente za trditev, da so človeška bitja po eni strani avtonomni, praktični razsojeval-ci, po drugi pa tudi odvisne živali, ki se morajo druga od druge učiti, da bi ostale v čim večji meri neodvisne. Knjiga je izšla v zbirki Clari-tas, spremno besedo z naslovom Od Marxa do Tomaža Akvinskega pa je napisal Bojan Žalec. 0 protestantizmu z Založba ZRC Kozma Ahačič v knjigi Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestanti-zem (zbirka Lingüistica etphilologica) pokaže, kako so na oblikovanje misli o jeziku in književnosti pri slovenskih protestantskih piscih 16. stoletja vplivali zgledi tedaj že razvitih knjižnih izročil. Najprej z vidika zgodovinske 52 -K NJI ŽE VNOSTJO, NARODOM IN ZGODOVINO 7. sociolingvistike predstavi pregled nekaterih glavnih tem s področja jezika in književne produkcije na Slovenskem v 16. stoletju. Največji del monografije obsega analiza prve slovenske slovnice Adama Bohoriča iz leta 1584. Preučuje tudi jezikovna vprašanja, s katerimi so se v različnih delih ukvarjali slovenski protestantski pisci, ter jezikovno terminologijo, ki je ob tem nastajala. Delo natančneje preučuje tudi dva temeljna problemska sklopa v zvezi z oblikovanjem knjižnih del slovenskih protestantskih piscev: opisuje, kakšne tehnike prevajanja so uporabljali in s katerimi izrazi so opisovali svojo prevajalsko dejavnost. Umetnost in resnica Filozofska fakulteta V zbirki Razprave Filozofske fakultete je Znanstvenoraziskovalni inštitut FF izdal knjigo Umetnost in resnica. V njej je zbranih deset razprav, v katerih se dr. Valentin Kalan osredo-toča na tri večje tematske sklope: Aristotelova filozofija umetnosti, sodobna filozofija umetnosti in obdobja umetnosti: mit, zgodovina in retorika. Glavna tema razprav je estetsko izkustvo, ki ga je najprej oblikoval Aristotel v svoji psihologiji glasbe, poseben pomen pa estetsko izkustvo dobi v Nietzschejevi filozofiji umetnosti in v fenomenološki estetiki, ki je v knjigi predstavljena z razpravo o slovenskem komparativistu in filozofu Dušanu Pirjevcu. V tretjem delu knjige so zbrani članki, v katerih razpravljanje od estetskih tem prehaja v splošno filozofijo kulture in se torej nanašajo na širši kulturni kontekst umetnosti. Vrtna drevesa in grmovnice 3. Prešernova družba Avtor Jože Strgar je strokovnjak za urejanje vrtov in parkov. Napisal je že vrsto strokovnih knjig, ves čas pa tudi objavlja članke v strokovnih in poljudnih revijah. V knjigi Sto vrtnih dreves in grmovnic na Slovenskem avtor predstavlja raznoliki svet vrtnih dreves, Demokracija ■ 49/xii ■ 6. december 2007 t %<|odovina misli o jc/.ikii in kiiji/cviinsfi un Slovanskem: l»ruf<*Klaiili'/i4'iii Kozma Ali;W i< 2. 3. 4. grmovnic, trajnic, enoletnic; vse, kar je v vrtu ali v parku. V enaki meri pa daje pozornost temu, kako posamezno rastlino umestiti na vrt, v park in širšo okolico. Ostanimo mladostni Tehniška založba Slovenije Ste že slišali za antiaging oziroma boj proti staranju, pa ne veste, kako bi s svoje podobe izbrisali nekaj let? Vsakdo lahko vpliva ne le na to, kako dolgo se bosta njegovo telo in duh počutila mlada, temveč tudi na to, daje dejansko videti in se počuti mlad. Priročnik Ostanimo mladostni vsebuje informacije o tem, kako narediti nekaj zase in za svoje telo. Izbiramo lahko med številnimi predlogi, recepti, športi, vajami za urjenje spomina in nasveti za sproščanje ter izberemo tiste, ki najbolj ustrezajo našim željam, potrebam in okusu. S pomočjo priročnika se naučimo, kako preprosto je uresničevati zavestno sestavljen program boja proti staranju. V njem zvemo, kako čim dlje ohraniti mlado telo in dobro telesno kondicijo. Avtorji: Andrea Bonder, Elly M. Degen, Stefanie Fleks-tad, Iris Hammelmann, Astrid Rupprecht, Ul-rike Schilling, Mathias Tietke. Kuhajmo za družino Založba Mladinska knjiga Kako pripravljamo okusno, hranljivo in zdravo hrano za vso družino, ob tem pa ne zapravimo preveč časa z nakupovanjem in tičanjem med lonci? K pripravi obrokov pritegnemo vse člane družine - pomagajo nam lupiti, rezati, sekljati, mešati, gnesti pa tudi pogrniti in pospraviti mizo. V bogato opremljeni knjigi Kuhajmo za družino (avtorji so Dagmar von Cramm, Susane Bodensteiner, Martina Kit-tler in Julia Skowronek) s čudovitimi fotografijami je več kot 365 receptov pa tudi nasveti, kako sestaviti zdrave jedilnike za odrasle in otroke. Našli bomo še kopico zamisli za pripravo hrane ob različnih priložnostih, na primer praznikih in rojstnih dnevih. Ker vaš avto ni igrača Vsi, ki boste obnavljali obvezno avtomobilsko zavarovanje (AO) ali zavarovanje voznika (AOplus) in ste v zadnjem letu imeli 50-odstotni bonus, ste odslej upravičeni do 55 % bonusa. 100 % ZAVAROVANJE ZA 45 % CENE Odkup bonusa pri prvi škodi Z dodatnim zavarovanjem za odkup bonusa pri prvi škodi kljub povzročeni prometni nesreči v tekočem zavarovalnem letu ne izgubite bonusa. Brez točk! Če se vam zgodi, da naberete najvišje število izrečenih kazenskih točk in vam odvzamejo vozniško dovoljenje, vamz zavarovanjem Brez točk! krijemo stroške ponovnega opravljanja vozniškega izpita. Pravna zaščita vozniškega dovoljenja in 24-urna pomoč na cesti za samo 1 cent Ob sklenitvi AO in AOplus si lahko samo za 1 cent doplačila zagotovite pravno zaščito vozniškega dovoljenja In 24-urno pomoč na cesti. Denar na roko Poškodovanci v prometnih nezgodah svoj škodni primer rešite v enem dnevu! www.ZavarovalnicaMaribor.si 080 19 20 Gregor Čušin v Ljudomrzniku Lucija Horvat, foto: Tone Stojko KULTURA Igralski ansambel z Gregorjem Čušinom v glavni vlogi je pripravil Molierovo komedijo Ljudomrznik, ki je tretja premiera v letošnji sezoni MGL. Za uprizoritev je režiser in scenograf Samo M. Strelec izbral prevod Josipa Vidmarja, kostume je pripravil in oblikoval Leo Kulaš. Poleg Gregorja Čušina v komediji Ljudomrznik, ki jo je Molière napisal leta 1666, nastopajo Tanja Ribič, Gaber K. Trseglav, Petra Veber Rojnik, Judita Zidar, Jožef Ropoša, Uroš Smolej, Jaka Lah, Tomaž Pipan, Silvij Božič in nov član igralskega ansambla MGL Matija Vasti. Nemara se je tudi naše, slovensko občinstvo tako kot nekdaj pariško zabavalo ob zgodbi naslovnega junaka Al-cesta, Molièrovega avtoportreta. Uprizoritev MGL se veže na današnjo slovensko stvarnost, Alce-stov projekt pa se imenuje Nature - pure. Morda bi tudi marsikdo od nas kdaj ponovil Alcestove besede: »Predvsem sovražim spakovanje prazno, igro uslužnosti na vse strani, objemanje brezdušno, a prijazno, in puhlo besedičenje ljudi.« za katero pa je vprašanje, ali zna ceniti njegovo odkritost, pogum in vztrajnost. Naslovni junak se sicer res odloči, da bo gojil stoodstotno iskrenost, toda kaj ko ga resničnost tega sveta, ki ima raje narejene vljudnosti in splošno uveljavljeno pačenje, pusti na cedilu in njegova odločitev se sprevrže v »misijo nemogoče«. Celimena nesrečnemu Alcestu končno ponudi roko in poroko z njim, toda ni čisto gotovo, da v tem primeru ljubezen premaga vse. Tokratna uprizoritev je svojo pozornost prestavila na drugi ljubezenski par: Filinta in Elianto. Biografski lik Prva uprizoritev komedije Ljudomrznik, v izvirniku Le Misanthrope, v 17. stoletju ni le navdušila gledalcev in kritikov, ampak je bila tudi finančno donosna. V vseh svojih uprizoritvah se je Molière norčeval iz slabosti, ki jih sam ni imel, na primer v Smešnih preciozih, Tartuffu, Don Juanu, ali pa je smešil svoje lastne pomanjkljivosti v Zdravniku po sili, Namišljenem bolniku, Sko- puhu in Plemenitem meščanu ter v Ljudomrzniku. Druga skupina komedij je seveda pri občinstvu in kritiki doživela večji uspeh. Namesto da bi se distanciral od svojih likov in odpravil podobnosti med življenjem in umetnostjo z običajnimi floskulami, je Molière vseskozi opominjal občinstvo, da sta si igralec in izmišljeni junak v tesnem sorodstvu in da obstajajo popolnoma namerne vzporednice med zasebno in javno platjo vloge. Molière je v vseh svojih igrah vedno slikal enega samega junaka, ki se pojavlja v različnih preoblekah - samega sebe. Zdravilni smeh Iznajdba vmesne in hkrati nadomestne odrske identitete, ki staplja igralčevo zasebno življenje in junakov izmišljeni značaj, je glavni vzrok za Uspeh Ljudomrznika že v Molièrovih časih. Prevajalec Josip Vidmar je takole analiziral vzporednice med Molièrovim in Alcestovim položajem: »V Ljudomrzniku gre za izpoved o najtežjem času avtorjevega življenja, o Molièrovih najbolj grenkih in najbolj skritih mislih o ljubezni, prijateljstvu, o ljudeh in vrednosti sveta. Njegov zdravi in zdravilni smeh je tu samo še bled, bolesten refleks ustnic, ki se trudijo smejati. Boj za smeh je v ljudomrzniku pretresljiv. To je boj zoper poslednji obup. Če se Molière ljudomrzniku ne bi vsaj poskušal smejati, bi se moral zlomiti.« 03 Vedno resnica Aicest se v zgodbi odloči, da bo vsakomur vselej v obraz povedal, kar misli. Od svoje zamisli noče odstopiti, čeprav ga Filint svari, da se bo s takim ravnanjem pred družbo samo osmešil. Alcesta na naš sprijeni in moralno oporečni svet veže samo še ljubezen do Celimene, 54 Demokracija • 49/xn • 6. december 2007 Vedno bom govoril resnico! Celimena je preračunljivka. Vseeno se Aicest osmeši. KULTURA Kvartet Ta rti ni Godalni kvartet Tartini je začel svojo pot kot Godalni kvartet Slovenske filharmonije leta 1983, ko so se štirje vodje godalnih skupin orkestra Slovenske filharmonije odločili, da bogato tehnično znanje in glasbene izkušnje preizkusijo tudi v godalnem kvartetu, ki velja med vsemi komornimi glasbenimi zasedbami za najplemenitejšo pa tudi najobčutljivejšo zasedbo. Sestavljajo ga prvi violinist Miran Kolbl, drugi violinist Romeo Drucker, violist Aleksandar Milošev in violonče-list Miloš Mlejnik. Kot je zapisano na spletni strani Godalnega kvarteta Tartini, je le ta »prvi zares reprezentativni tovrstni slovenski ansambel v zadnjih letih delovanja s svojimi koncerti postal ambasador slovenske kulture na domačih in tujih koncertnih odrih. Z občudovanja vredno zagnanostjo in predanostjo se člani kvarteta posvečajo tej plemeniti zasedbi in se z vrhunsko izvajalsko višino ter prepričljivo muzikalno tehtnostjo Tri odmevne Preden se je odprl 23. knjižni sejem v Ljubljani, so na tradicionalni slovesnosti podelili številne nagrade. Med najodmevnejšimi so tri: Schvventnerjeva, ki jo je za življenjsko delo prejel Slavko Pregl, nagrada za najboljši literarni prvenec je šla v roke Ga-brieli Babnik, nagrado za najboljšo mlado prevajalko pa je dobila Nada Grošelj. Založnik, urednik, mladinski pisatelj in predsednik Društva Bralna značka Slavko Pregl in dobitnik Schvventnerjeve nagrade je, kot je zapisala žirija, »v 40 letih svojega delovanja pustil globok pečat na različnih področjih založništva v Sloveniji kot tudi na mednarodnem področju«. Je urednik in organizator več kot 50 izvirnih likovnih monografij. Pojavlja se kot sprotni publicistični komentator razmer v slovenskem založništvu. Pisatelj Slavko Pregl Napovednik dogodkov ČETRTEK, 13.12.2007 naglo približujejo ravni najuglednejših svetovnih kvartetnih sestavov«. Kot takšen je oktobra in v začetku novembra že tretjič gostoval v Argentini - v Salti, Jujuju, Rosariu, Tandilu in Buenos Aire-su - ter na vseh koncertih navdušil tako publiko kot kritiko. Tudi letošnja turneja je potekala v organizaciji argentinske koncertne agencije Mozarteum Argentino in fundacije E1 Sonido y el Tiempo Internacional. Novico o gostovanju kvarteta smo v Demokraciji pred kratkim že objavili, vendar nam jo je škrat zagodel z objavo napačne fotografije. Za napako se iskreno opravičujemo. L. H. Po mnenju žirije se Pregl z argumenti in z bistrino humornega duha vedno zavzema za bralcem dostopnejšo slovensko knjigo in za njen - tudi gospodarsko - izboljšani položaj v družbi. S svojimi avtorskimi deli se uvršča med najbolj znane mladinske pisatelje in pripovednike. Gabriela Babnik je dobila nagrado za roman Koža iz bombaža, ki je po mnenju žirije domiselno in sugestivno napisan roman o intimnem srečanju dveh, moškega in ženske, iz popolnoma različnih kulturnih prostorov, evropskega in afriškega. Babnikova nadvse tenkočutno prisluhne, saj svoje pozornosti ne osredotoči le na dejstvo, da je v tem svetu lahko človek v vsakem trenutku povsem drugje, ampak jo zanima, kako se v tem svetu premeščanja kosati s svetom v sebi. L. H. 19.00 Gospodarsko razstavišče: A. Ludwig Minkus: Don Kihot - balet 19.30 Šentjakobsko gledališče: C. Goldoni: Prebrisana vdova 19.30 SNG Drama: Tennessee Williams: Orfej se spušča 20.00 SNG Drama: C. McPherson: Jez PETEK, 14.12.2007_ 19.30 MGL: J. Stein, J. Bock, S. Harnick: Goslač na strehi - muzikal. Po povesti Tevje in njegove hčere avtorja Šoloma Alejhema. 19.30 Mestna hiša: Barbara Nagode, sopran, Metod Palčič, tenor & Andrej larc, klavir - večer ljudskih samospevov SOBOTA, 15-12.2007_ 19.00 Gospodarsko razstavišče: A. Ludwig Minkus: Don Kihot - balet 19.30 Cankarjev dom: Vlado Kreslin - folk, rock 20.00 Kulturnica: M. Klemenčič: Doktor Faust NEDELJA, 16.12.2007_ 71.30 Lutkovno gledališče Ljubljana: P. Nickl, B. Vovk: Zgodba o dobrem volku - lutkovna predstava 18.00 Cankarjev dom: Božični koncert: Simfonični orkester RTV Slovenija, Big Band RTV Slovenija in solist Mate Bekavac, klarinet-klasična glasba 19.30 Cerkev sv. Jakoba: Ljubljanski zdravniški orkester Camerata medica 20.00 Kulturnica: M. Klemenčič: Doktor Faust PONEDELJEK, 17-12.2007_ 19.30 SNG Drama: Heinrich von Kleist: Katica iz Heilbronna ali Preizkus z ognjem 20.00 MGLTom Stoppard: Rosenkranc in Gildenstern sta mrtva 20.00 Mestna hiša: Ana Pusar Jerič, sopran, Jelena Boljubaš, klavir (Ukrajina) - klasična glasba TOREK, 18.12.2007 78.00 SNG Drama: Romantične duše .Cankar: 19.30 MGL: Jean-Baptiste P. Molière: Ljudomrznik 20.00 KUD France Prešeren: Elfriede Jelinek: Jackie - monodrama SREDA, 19.12.2007_ 19.00 Teater Komedija: B. Slade: Ob letu osorej 2 19.30 Cerkev sv. Jakoba: Ljubljanski godalni kvartet & Zoran Mitev, fagot (Makedonija/Slovenija) - klasična glasba 20.00 MGL: P. Almodovar: Patty Diphusa 20.00 Cankarjev dom: Orkester Slovenske policije - božično-novoletni koncert RADIO ZELEIMI VAL 93.1 & 97.0 Mhz ALPE ADRIA "ZELENI VAL" d.o.o., Spodnja Slivnica 16, 1290 Grosuplje Demokracija ■ 49/xii • 6. december 2007 55 Godalni kvartet Tartini FILM In the Valley of Elah Režija: Paul Haggis Žanr: drama Scenarij: Paul Haggis po zgodbi Marka Boala Produkcija: Patric Wachsberger, Steven Samuels, Darlene Caamano Loquet, Paul Haggis, Laurence Becsey Igrajo: Tommy Lee Jones, Charlize Theron, Jason Patric, Susan Sarandon, James Franco, Barry Corbin, Josh Brolin Premiera: 6.12.2007 Distribucija: BL Blitz Film & Video Distribution V dolini smrti Monika Maljevič Režiser Paul Haggis nam po uspešnici Usodna nesreča predstavlja zgodbo mladega vojaka, ki izgine kmalu po vrnitvi iz vojne v Iraku. vrnil iz Iraka, preiskavi, ki jo je po izginotju vodil njegov oče, in posledicah vojne pri treh vojakih, ki so bili obtoženi umora. Haggis se je z idejo oglasil pri Clintu Eastwoodu, za katerega je pred nekaj leti napisal nagrajeni scenarij za film Punčka za milijon dolarjev, pred kratkim pa tudi scenarija za filma Zastave naših očetov in Pisma z Iwo Jime. Eastwood je idejo posredoval družbi Warner Bros. »Clint mi je zelo pomagal in to res cenim,« je dejal Haggis. »Leta 2003 je bila to zgodba, za katero nihče ni hotel slišati, zato bi brez njegove podpore projekt le stežka izpeljal.« »Globlje ko sem raziskoval, bolj se je zgodba razraščala,« je nadaljeval. »Največ poudarka sem se odločil nameniti Hanko-vemu trudu, da razkrije resnico. Ne glede na to, ali ste za vojno ali proti njej, soočiti se je treba s tem, kaj se dogaja moškim in ženskam, ki jih pošiljamo v Irak. Hotel sem povedati zgodbo o dobrih ljudeh, ki morajo sprejeti strašne odločitve.« Nastala je napeta zgodba o skrivnostnem umoru, ki pa ima tudi širše implikacije. Gre za zgodbo o vojnem veteranu Hanku Deerfieldu, njegovi ženi Joan in policijski de-tektivki Emily Sanders, ki združi moči s Hankom v njegovi misiji iskanja pogrešanega sina. iS Prvi konec tedna po vrnitvi s službovanja v Iraku Mike Deerfield, igra ga Jonathan Tucker, nepričakovano izgine. Ko vojni veteran Hank Deerfield (Tommy Lee Jones) in njegova žena Joan (Susan Sarandon) po telefonu izvesta neprijetno novico, se Hank odpravi iskat njunega sina. Pri iskanju mu pomaga Emily Sanders (Charlize Theron), policijska detektivka v New Mexicu, kjer so nazadnje videli Mikea. Ko se dokazi množijo, je njen primer pogrešane osebe videti vse bolj zlagan in Sandersova se kmalu znajde v boju z vojaškim strojem, ko si s Hankom prizadevata, da bi obdržala nadzor nad preiskavo. A ko resnica o Mikeovem času v Iraku vendarle začne prihajati na dan, je izzvan ves Hankov svet. Da bi razvozlal skrivnost sinovega izginotja, je prisiljen znova ovrednotiti svoja dolgoletna prepričanja in verovanja. Resnično ozadje v dolini smrti je drama, ki spodbuja razmišljanje in so jo navdihnili resnični dogodki. Posnel jo je znani filmski ustvarjalec Paul Haggis, in sicer po resnični zgodbi, ki jo je v Playboyu opisal Mark Boal. Pred tem filmom je Paul Haggis reži-ral Usodno nesrečo, ki je dobila tri oskarje, vključno s tistima za najboljši film in najboljši izvirni scenarij. Napisal je številne uspešne scenarije, med drugim za nagrajeni film Punčka za milijon dolarjev, za katerega je bil nominiran za oskarja, ter pred kratkim za filme Casino Royale, Zastave naših očetov in Pisma z Iwo Jime; za slednjega je bil prav tako nominiran za oskarja za najboljši izvirni scenarij. Po velikanskem uspehu Usodne nesreče je imel scenarist in režiser Paul Haggis veliko izbire glede naslednjega projekta. Zaželel pa Demokracija • 45 si je izziva: »Agentom sem rekel: 'Dajte mi nekaj, kar ne bo nikoli posneto.'« Poslali so mu članek Marka Boala iz Playboya, naslovljen 'Smrt in sramota.' »Zelo me je ganil,« je dejal Haggis, »in rekel sem, da želim to narediti.« »Že dolgo sva iskala tovrstno snov,« je dodal producent Lauren-ce Becsey, ki s Haggisom sodeluje že več kot desetletje. »Paulu je bila tema takoj všeč. To je močna in tragična zgodba. Ko preberete članek, veste, da je to podlaga za pristop, ki se bo dotaknil vsakogar. Kaj je pravičnost? Kaj počnemo, da bi poskrbeli drug za drugega? Kako skrbimo za svoje družine?« Boalov članek govori o umoru mladega vojaka, ki se je pravkar II ■ 6. december 2007 AVTOMOBILIZEM Italijanka Tekst in foto: Pavel Furlan, SAGA Institute Mazda CX-7 revolution Prav nič čudnega ni v tem naslovu, čeprav ta mazda prihaja iz Japonske in je v bistvu namenjena ameriškemu trgu. Le bežen pogled nanjo in odgovor bo precej na dlani. Mazda CX-y je eden najlepših in najprivlačnejših avtomobilov v svojem in tudi drugih razredih. Prav zato bi ga Italijani takoj vzeli za svojega. Lepotica a pustimo zdaj Italijo, vse njene lepote, dobrote in muhe. Mazda CX-7 je japonski izdelek. Prav tako njena oblika. Impresivna in mikavna. Oblikovana v drznem slogu, kot ga TEHNIČNI PODATKI MAZDA CX-7 vrsta motorja turbobencinski, štirivaljni, vrstni, 4 ventili na valj prostornina v ccm 2261 moč v kW (KM) pri vrt./min 191 (260) pri 5500 največji navor v Nm pri vrt./min 380 pri 3000 menjalnik ročni, šeststopenjski pogon na vsa štiri kolesa mere (dolžina x širina x višina) v mm 4675x 1870x1645 medosna razdalja v mm 2750 JBk- prtljažnik v litrih 455 masa praznega vozila v kg 1770 ¡SjejFk - največja hitrost v km/h 210 AMU' pospešek 0-100 km/h v s 8,0 poraba (po normah EU) v 1/100 km 10,2/8,1/13,8 ■' j poraba na testu v 1/100 km 15,4 cena vozila v EUR 34.500 veleva strategija hiše. Eleganca in agresija, gmota in lahnost, umirjenost in športnost; prav vse je v svoji najboljši meri zlito v njej. Široki boki, kupejevski zadek, zajetnost pokrova motorja, ozka zatemnjena okenska bočna linija, izpiljenost detajlov, dodatki kroma in stroga prepoznavnost jo postavljajo v sam vrh. Čeprav spada mazda CX-7 v razred SUV-ov, je na njej brezpotno le više nastavljeno podvozje in s tem 20 centimetrov oddaljenosti od tal. Vse drugo bi se dalo pripisati le najboljšim športnim ku-pejem; tokrat s petimi vrati. Pri tem križancu ali 'crossoverju', kar ne nazadnje nakazuje tudi oznaka C v imenu, je pomembnejši X, ki pove več o izvoru. Pripada namreč odličnemu podvozju iz športnega oddelka Mazdinih laboratorijev in modela šestice z oznako MPS. Torej gre za štirikolesni pogon, opremljen s sistemom 'active torque-split all-wheel drive', ki ga krmili elektronika. V normalnih voznih razmerah spravlja moč na prednji kolesni par, v primeru zdrsa-vanja pa prek elektromagnetne sklopke med kardanoma obeh osi na zadnjo os do 50 odstotkov trenutnega navora. Zmogljiva Moč na to meha-tronsko transmisijo z odličnega turbobencinskega stroja spravlja natančen in hiter šeststopenjski ročni menjalnik, s skoraj idealno izbranimi prestavnimi razmerji. 58 Demokr.\cua • 49/xn ■ 6. december 2007 AVTOMOBILIZEM Bencinski štirivaljni stroj z 2,3 litra gibne prostornine ter turbo-puhalom variabilne geometrije lopatic in veseljem do vrtenja že pri minimalnih vrtljajih motorja, znan iz drugih hišnih modelov MPS-ovega oddelka, tudi v tem primeru premore 191 kW (260 KM) in 380 Nm navora pri 3000 vrt./min. In delovanje ter zmogljivosti tega skupka so kljub 1,7 tone masne zaloge avtomobila konkretni. Okroglih osem sekund potrebuje ta mazda, da se že giblje s stotimi kilometri na uro, končna hitrost pa doseže omejenih 210 km/h. Ampak svojo odličnost CX-7 pokaže s svojo odzivnostjo in dinamičnostjo ter športnim temperamentom v ne-napornem vleku v vseh območjih delovanja motorja. Kaj hitro, če že ne takoj, se da pozabiti, v kako velikem avtomobilu se pravzaprav vozite. K temu dodatno pripomore odlično izbrano vzmetenje avtomobila, saj je suvereno in prijazno ter zelo dobro uravnovešeno po svoji funkciji tako pri športnih opravilih kot tudi pri običajnem turizmu. Privlačna In kupejevstvo ni odmerjeno le za tehnično-tehnolo-ški del te mazde. Ta imenitnost, čeprav v modernističnem slogu hišnih studiev, se nadaljuje tudi v notranjosti. »Mamma mia,« bodo rekli Italijani, ko bodo videli, da so detajli v mazdini notranjosti na las podobni tistim v lepoticah iz Milana. Sodobni oblikovalski prijemi v CX-7 velevajo veliko ravnih površin in ostrih prehodov, vendar v sorazmerju z dinamičnostjo avtomobila. Četudi je bolj športno zasnovana, notranjost ostaja prostorna, zračna in prav nič utesnjujoča. Zajetnost armaturne plošče in masive sredinske konzole dopolnjujejo odlična izdelava, red in pospravljenost. Imenitnost kabine in občutek prestiža dopolnjuje vzorec krokodilje kože iz tekstila, ki je vzdolžno všit po sredini vseh sedišč. Čeprav dobra in udobna, pa so le-ta le premalo poglobljena, da bi ob zahtevnejših voznih manevrih lahko dobro zadržala telo na zahtevanem mestu. Zato pa je vrtenje odličnega volana nadvse prijetno opravilo. Prijetna lastnost te mazde je tudi velikost prtljažnega prostora. Vendar pri vsej imenitnosti modela CX-7 ostaja kljub najboljši opremljenosti v mogoči izbiri (revolu-tion) poleg dobre elektronske založenosti s pomagali zgolj v povprečju monoprostorska kli-matizacja, premajhen in raztresen informacijski prikazovalnik in negotov občutek ob vzvratni vožnji, saj o pomoči parkirnih senzorjev ni ne duha ne sluha. In poraba, pri kateri bodo tudi najpogumnejšim junakom klec-nila kolena; 15,4 litra na 100 prevoženih kilometrov v povprečju in krepko čez 20 ob želji 'privoščiti si' zagotovo ni malo. Sicer ne vem, zakaj je tako, ampak poleg vseh odličnosti in kvalitete, ki jo ponuja, bi tudi ob pogledu na ceno mazde CX-7 zlahka rekli, da prihaja z Apeninskega polotoka. Le dobrih štiriintrideset tisočakov za tako temeljit avtomobil ni veliko, zato si ga velja privoščiti. Kot bi si v svoji največji želji privoščili in imeli za svojo Monico Belluci. 01 Novice Izredno tanek GPS GARMIN navigator Če prvič kupujete navigacijo ali enostavno cenite enostavnost in stil za dobro ceno, je Garmin nüvi 200 serija navigatorjev vaša prava izbira. Za več informacij obiščite: www.garmin.si Na vse naprave lahko namestite slovenske menije m govorno vedenje. Na núvi 200 serijo iahko nalojite tudi podrobno cestno karto Slovenije, Hrvaške in Bosne • AdriaRoute. GARMIN LAMBORGHINI REVENT0N V italijanskem vojaškem oporišču Brescia sta se na 3-kilometrski stezi pomerila Lamborginijev superšportnik reventon in vojaški lovec tornado. Kljub izjemnemu startu lambor-ginija, ki je na cilj pridrvel s hitrostjo 340 kilometrov na uro, je v zadnjih metrih vodstvo prevzel tornado in zmagal. OPEL INSIGNIA Opel je predstavil novo ime, ki bo označevalo njihove avtomobile srednjega razreda. Nič več vectra, sedaj bo to insignia. ALFA 8C C0MPETIZI0NE Casey Stoner, aktualni svetovni prvak v motorazre-du GP, je na povabilo Alfe Romea testiral njihovega superšportnika alfo 8C competizione. Lepotca, ki bo narejen v samo 500 primerkih, poganja 4,7-litrski 8-valjnik s 331 kilovati. PORSCHE B0XSTER RS60SPYDER Porsche bo na motošovu v Bologni predstavil novo izpeljanko modela boxter. RS60 spyder spominja na zmagovalno dobo porsehejev v mo-tošportuv60. letih. Demokracija ■ 49/xii • 6. december 2007 59 ZNANOST IN TEHNIKA Namiznik ali prenosnik? Barbara Prevorčič, foto: arhiv Demokracije Redki so posamezniki, ki lahko v današnjem času shajajo brez računalnika. Bolj kakor z vprašanjem kupiti računalnik ali ne, se ukvarjamo z dilemo, ali se odločiti za namizni ali za prenosni računalnik. Danes je ponudba tako namiznih kot tudi prenosnih računalnikov izjemno velika, dostopne in sprejemljive pa so tudi cene. Zato je najpogostejše vprašanje, ki si ga postavlja večina kupcev: Prenosnik ali namizni računalnik? Če uporabnik pozna prednosti in slabosti posameznega računalnika, bo odločitev lažja in nakup bo izpolnil pričakovano. Prednosti prenosnikov Ze ime govori o prvi in najpomebnejši lastnosti prenosnega računalnika, prenosljivosti. Za tiste, ki računalnik potrebujejo na več krajih oziroma na terenu, so prenosniki edina izbira. Prenosnike potrebujejo tisti, ki delajo doma in v službi, študentje, ki čez teden ne živijo doma, serviserji, zavarovalni agenti, ki obiskujejo stranke ... S prenosnimi računalniki lahko delamo v avtomobilu, na vlaku, letalu pa tudi na kavču, v naslanjaču ali v postelji. Ker ima večina novejših modelov vgrajene brezžične omrežne vmesnike, jih lahko skoraj povsod priključimo v omrežja, tudi na poti. Tako smo lahko vedno na tekočem z dogajanjem. Pomembna kvaliteta prenosnega računalnika je njegova majhnost, saj ne zavzame veliko prostora. Marsikdaj lahko prenosnik reši prostorsko stisko, vendar pa so cena za to njegove pomanjkljivosti. Kar zadeva povezljivost z napravami, težav običajno ni, saj imajo vsi novejši prenosniki več vrat USB, če pa jih ni dovolj, je mogoče dokupiti poceni USB razdelilnik, imajo vrata FireWire za priključitev kamere, modemska vrata, omrežni pri- ključek, priključek za zvočnike (običajno le stereo) in mikrofon. Slabosti Čeprav so prenosniki mobilni, pa nemalokrat povzročajo številne preglavice, na katere moramo biti pripravljeni. Ena takšnih je življenjska doba baterije. Z njimi je mogoče delati le štiri do pet ur, ne da bi se preklopili na elektriko, kar pa je za večino uporabnikov absolutno premalo. Z mobilnostjo nastopijo tudi težave varnosti, saj smo izpostavljeni tako fizičnim kot digitalnim napadom. Pred obojim je takšne računalnike težko zavarovati. Pripravljeni moramo biti na to, da lahko prenosnik izgubimo ali pozabimo, opremiti pa ga moramo z različnimi varnostnimi nastavitvami (gesla, virtualne zasebne povezave in drugo), ki so lahko večkrat neprijetna nadloga, sploh če v pomembnem trenutku pozabimo kakšno geslo. Prenosniki so izpostavljeni tudi fizičnim poškodbam. Pomanjkljivost prenosnega računalnika je tudi ta, da jih je teže nadgrajevati. Komponente v njih so namreč tako optimalno »zložene« in tako majhne, da veliko prostora za nadgradnjo običajno ni. Vanje ne moremo kar dodati trdega diska ah optične enote, saj preprosto ni prostora. Že nadgradnja pomnilnika je lahko težava, saj tudi če prostor je, je ta večkrat precej drag. Krajša pa je tudi življenjska doba prenosnega računalnika. V povprečju je leto krajša kot pri stacionarnem in znaša tri do štiri leta. Namizni računalniki Pomembna prednost namiznega računalnika je velikost zaslona; ti so danes najmanj 17-palčni, medtem ko ima večina prenosnikov zaslon velikosti 15 palcev. Druga pomembna prednost namiznega računalnika je velikost diska. Namiznega računalnika z diskom, manjšim od 80 GB, sploh ni mogoče kupiti. Prenosniki imajo velikost diskov od 40 do 100 GB. Tisti z večjim diskom pa so že precej dražji. Priklop zunanjega diska upočasnjuje Namizni računalniki zavzamejo več prostora, vendar so »preglednejši«. 60 Demokracija ■ 49/xn • 6. december 2007 ZNANOST IN TEHNIKA wB ^ mm 4Š □5BI C Mobilnost je prednost. prenos podatkov, hkrati zmanjšuje prenosljivost, saj moramo poleg prenašati še dodatni disk. Za uporabnike, ki bodo na disk shranjevali večje količine digitalnih fotografij, filmov ah drugih podatkov, je zagotovo bolje, da si kupijo namizni računalnik z 200 ali 300 GB velikim diskom. Stroški vzdrževanja namiznih računalnikov so običajno precej nižji od stroškov vzdrževanja prenosnikov. Večina okvar pre- nosnikov je na zelo kompleksnih in dragih osnovnih ploščah ah displayih. Teh pooblaščeni servisi nikjer ne popravljajo, ampak jih samo zamenjajo. Dobra stran namiznega računalnika so tudi tipkovnice, ki so večje, udobnejše, imajo numerič-ni del in normalno razporeditev tipk. Za dolgotrajno tipkanje ali vnašanje računovodskih podatkov je tipkovnica prenosnika neprimerna. Seveda lahko tudi na prenosnik priključimo večjo tipkovnico, vendar le-ta s tem izgubi svojo majhnost in preprostost. Namizni računalniki imajo tudi več priklopov, tako da nanje lahko brez posebnih težav priključimo tiskalnik, skener, modem, usmerjevalnik, digitalni fotoaparat, MP3-predvajalnik, kamero, zvoč-niški sistem in drugo. Namizni računalnik se tudi laže, predvsem pa ceneje nadgradi. Brez težav lahko menjamo grafično kartico, dodamo pomnilnik, optični pogon, trdi disk in podobno. Večino komponent lahko tudi brez težav zamenjamo, če se pokvarijo. Torej.. . Končna odločitev, kakšen računalnik izbrati, je torej odvisna od potreb uporabnika. Če želite računalnik v prvi vrsti nameniti računalniškim igricam, potem pozabite na prenosnik. Enako velja za tiste uporabnike, ki zahtevajo veliko grafično moč in velik zaslon. Če pa boste računalnik potrebovali za nezahtevne stvari, kot so urejanje besedila, brskanje po spletu, delo z elektronsko po- 102.1 jRad'10 9Z-i i \ V A> „Äbota «t02/537-19« Slave Klavora 1 9000 Murska Sobota Slovenija tel.: 02/537 1949 fax.: 02/537 1948 GSM: 041/34 66 46 GSM: 031/34 51 51 http://wwvv.radio-viva.com e-mail: viva@radio-viva.com što in podobno, je odločitev za prenosnik primerna. Vsekakor pa je pred nakupom treba ovrednotiti mobilnost oziroma prenosnost. Če je ta nujna ali zaželena, potem je prenosnik dober, če pa ne, si je bolje omisliti namizni računalnik. (B VEC INFORMACIJ PRI VASEM DOBAVITELJU ELEKTRIČNE ENERGIJE: HSE 01 470 41 00 • ELEKTRO LJUBLJANA 01 430 42 70 ELEKTRO MARIBOR 02 220 01 15 • ELEKTRO CELJE 03 420 14 10 ELEKTRO PRIMORSKA 05 333 33 50 ttSG k L Ljubljana holding Slcv&ske elektrarne a.o o M Elektro Celje n ELEKTRO PRIMORSKA tudi vaše gospodinjstvo lahko prispeva k lepšl prihodnosti! Odločite se za nakup okolju prijazne električne energije iz obnovljivih virov slovenskih rek. Modro energijo pridobivamo v hidroelektrarnah, ki ne obremenjujejo okolja in tako prispevajo k ohranitvi narave in živalskih vrst. Pridružite se skupnosti, ki aktivno skrbi za zdravo okolje! Mesečni strošek nakupa Modre energije je nizek - predstavlja približno ceno ene skodelice kave. IGL Modra energija Obnovljivi viri sedanjosti in prihodnosti Demokracij a • 49/xii • 6. dccembcr 2007 61 SlOttEMM Bojan Križaj ni bil kos nalogi poslovnega direktorja. Vrag vzel šalo pri smučariji Kristijan Stranščak, foto: Gregor Pohleven, arhiv Demokracije Pričakovana odločitev vodstva SZS, da Bojan Križaj ni več poslovni direktor alpskih reprezentanc, je zdaj tukaj! V blagajni smučarske zveze manjka 850.000 evrov, za izvedbo celotne smučarske sezone pa potrebujejo okrog dva milijona evrov. Ali to pomeni, da bodo tekmovalci po polovici sezone nehali smučati? Bojan Križaj je na direktorski sedež alpincev sedel pred minulo sezono, ko je nasledil Toneta Vo-grinca. Že od začetka je bilo njegovo delo deležno kritik. Sprva so najhujše kritike letele nanj zaradi izbire pokroviteljev, pri kateri naj bi glavno besedo imela politika in ne poslovne odločitve. V lanski sezoni je Križaj sicer našel pokrovitelje, manj uspešen je bil na področju dogovora z opremljevalci. Njegove težave so se nadaljevale v tej sezoni, ko se je poslovil glavni pokrovitelj zavarovalnica Wiener Städtische, zamenjave pa mu v več kot letu dni ni uspelo najti. Nadaljevale so se težave z opremo. Alpinci nastopajo z lanskimi dresi, ki niso dovolj kakovostni in na katerih je še vedno napis starega glavnega pokrovitelja. Križaju je prvo leto uspelo zbrati sredstva oziroma je za tisti čas zbral kar ve- liko denarja in sezona je potekala tekoče, brez finančnih težav, z več strani so prihajale celo pohvale za uspešno opravljeno delo. Na koncu leta pa je prišlo veliko presenečenje, saj je bila v bilanci velika izguba, okrog 450.000 evrov, ki pa naj bi izhajala iz prejšnjih let. Kdo je kriv Kdo je kriv za dolgove? Je to Tone Vogrinec, mama in oče slovenskega smučanja? V medijih so se vrstile navedbe, da je Vogrinec zapustil Bojanu Križaju 450.000 evrov dolga, vendar Vogrinec te navedbe odločno Toneta Vogrinca niso prosili za pomoč. zavrača. Kot pravi, v zadnjih štirih letih oziroma od leta 2002 do 2006 ni bil športni oziroma poslovni direktor, temveč samo direktor smučarskega sklada. Njegova naloga je bila, da v okviru vsakoletnega programa alpskega dela reprezentance zbere potrebna sredstva in opremo. V sezoni 2002/2003 je bil načrt Smučarske zveze Slovenije za alpski del milijon evrov, realizacija pa 1,339.483 evrov, v sezoni 2003/2004 je bil načrt 900.000 evrov, realizacija pa 1,091.443 evrov, v sezoni 2004/2005 je bil načrt 900.000 evrov, realizacija pa 1,346.870, v sezoni 2005/2006 pa je bil načrt milijon, realizacija pa 1,447.874 evrov. Treba je omeniti, da so bila to samo sredstva pokroviteljev. V tem niso upoštevana sredstva ministrstva za šolstvo in šport, Fundacije za šport, Športne loterije in televizijskih pravic za svetovna pokala v Kranjski Gori in Mariboru. Poleg tega je glavni pokrovitelj, dunajska zavarovalnica, še eno sezono po njegovem odhodu iz Smučarske zveze Slovenije (SZS) prispevala v blagajno znesek v višini 400.000 evrov. To pomeni, da je bil načrt vsako leto znatno presežen in ne držijo podatki, da je zapustil primanjkljaj. Zdi se, da je izguba alpskega dela SZS predvsem posledica prevelikega trošenja in premajhnega nadzora v športnem delu vsakoletnih programov, kjer sta za to skrbela tako Klemen Bergant kot nazadnje Križaj, oba sedaj že nekdanja športna direktorja alpskih reprezentanc, sam pa je bil alpski direktor do leta 2002. No, Bojan Križaj tako ali tako ni nikoli rekel, da je dolg Vogrinčev, ampak naj bi bil nastal v obdobju Klemena Berganta. Kot kaže, zgodba nima ne repa ne glave, saj tudi Klemen Bergant trdi, da je že ob njegovem prihodu leta 2002 obstajal dolg v višini 300 tisoč evrov, za kar je po njegovem mnenju kriv Vogrinec. 62 Demokracija ■ 49/xn • 6. december 2007 ŠPORT Pokrovitelje zanimajo uspehi. Kot kaže, bo potrebna revizija poslovanja, ki bo točno pokazala, kako je poteklo poslovanje SZS in kdo je kriv za tako velik dolg. Dejstvo pa je, da je tekoče poslovanje zelo oteženo, če je treba hkrati misliti na sanacijo primanjkljaja. Zdajšnje stanje Po novi razde litvi funkcij in pristojnosti pred začetkom letošnje sezone je Bojan Križaj mesto poslovnega direktorja alpskih disciplin prevzel i. julija in s tem tudi dnevno delo, kot je pregledovanje likvidnosti in izplačevanje računov. Po odpovedi dunajske zavarovalnice sta bili v igri za generalnega pokrovitelja dve podjetji, ki pa sta 30. junija dali negativen odgovor, kar je pomenilo, da poleg 450.000 evrov iz preteklih sezon manjka še dodatnih 400.000 evrov, kar skupaj nanese 850.000 evrov primanjkljaja. SZS je 8. avgusta dobila 400.000 evrov posojila, da so tekoča dela lahko opravljali nemoteno, da so vsem podpisnikom izplačali plače za nazaj in da so vse programe lahko opravili stoodstotno. Zadnji izidi na ameriški turneji to potrjujejo. Zdi se, da bo treba odpraviti še nekatere težave, povezane z opremo, saj smučarji nimajo tako imenovanih high-tech dresov, ki so danes bistvenega pomena za dober rezultat, vendar bodo tudi te v kratkem dobili, saj naj bi bilo to dogovorjeno. Pogled v prihodnost seveda bo treba najprej poskrbeti za sanacijo dolga in poplačati odprte račune za prejšnje sezone. Na srečo za zdaj programi reprezentanc tečejo nemoteno, za kar gre zahvala predvsem nordijskemu poslovnemu direktorju Primožu Ulagi, nekdanjemu vrhunskemu skakalcu, in drugim na SZS, ki so s sredstvi iz svojega deleža omogočili alpincem nemoteno delo. SZS bo morala najti naslednika Bojana Križaja, kar pa glede na stanje ne bo lahka naloga. Nekateri so v kriznih trenutkih pocukali za rokav za marsikoga legendo slovenskega smučanja Toneta Vogrinca, vendar ta pravi, da ga v vsem letu ni nihče vprašal za mnenje, čeprav je želel pomagati, sedaj pa se v to godljo ne bo spuščal. Eden od kandidatov bi lahko bil tudi Jure Košir, ki bi se lahko dolgoročno posvetil temu poslu, saj je po uspešni športni karieri uspešen tudi v poslovnih vodah in ima tudi dovolj veliko ime, da bi lahko pomagal. Vendar Košir pravi, da »snubitvenega« klica ni prejel. SZS zdaj nikakor nima lahke naloge. Treba bo treba zategniti pas in začeti delati s toliko sredstvi, kolikor jih je na voljo, sicer lahko slovenska smučarija kmalu pride na rob prepada, kar pa bi bil velik udarec slovenskemu ugledu in predvsem slovenskemu športu. Vsi skupaj lahko le upamo na boljše rezultate naših smučarjev, saj brez njih ni pokroviteljev in s tem tudi ne denarja. IS Smučarska tekačica PETRA MAJDIČ je na tekmi SP v Kuusamu na Finskem prepričljivo ugnala vse tekmice in se veselila prve zmage v letošnji sezoni. V finalu je gladko premagala Norvežanko Astrid Jacobsen na 2. in Slovakinjo Ale-no Prochaskovo na 3. mestu. Francoz SEBASTIEN LOEB je postal svetovni prvak v reliju. Na zadnji dirki po VValesu je osvojil 3. mesto, kar mu je zadostovalo za naslov. Zmagal je Finec Mikko Hirvonen, drugi pa je bil prav tako Finec Mar-cus Gronholm, ki se je z Loebom do zadnjega bojeval za naslov. Največji Esad Babačič Ob 50-letnici pokala prvakov si je evroliga omislila izbor največjih košarkarjev vseh časov. Med nominiranci za prestižno čast so igralci, trenerji in celo sodniki. Med 35 košarkarji, ki so zaznamovali najmočnejše klubsko tekmovanje stare celine, bo zbrana resnična elita. Prvi pogoj za uvrstitev na seznam večnih, so uspehi v evroligi, prvi kriterij pa je vsaj en osvojen pokal tega tekmovanja. Tako med nominiranci ni nekaterih resnih kandidatov za osvojitev naslova največjega evropskega košarkarja vseh časov, med katerimi velja omeniti predvsem Dirka Nowitzkega. So pa med njimi tudi igralci z onstran velike luže, ki so zaznamovali to tekmovanje, na prvem mestu strastni zabijalec Dominique Wilkins, najboljši temnopolti igralec, ki je stopal po evropskih parketih. Drugače pa je mogoče med izbranci najti vse tisto, kar premore bogata zakladnica evropske košarke, ki so jo zaznamovali igralci iz nekdanjega vzhodnega bloka in prvi sosedje železne zavese. Največ je torej Slovanov, ki močno vodijo pred Romani in potomci afriških sužnjev. Na prvem mestu sta ruska, torej tudi litvanska in pa jugošola evropske košarke. Slovenci imamo močne adute v Ivu Daneuu, Juretu Zdovcu in Matjažu Smodišu, ki so pustili pečat klubskemu tekmovanju stare celine. Najdemo lahko nekaj tragičnih figur, med katerimi velja omeniti tri velikane, ki so umrli v avtomobilskih nesrečah: Radi-voja Korača, Kevina Mageeja in Dražena Petroviča. Tukaj je nekaj izjemnih klubskih igralcev, brez katerih njihovi klubi ne bi dosegali takšnih uspehov, kot so jih. Žarko Varajič, ki je v evroligaškem finalu leta 79 proti močnemu Vareseju dosegel kar 45 košev, pa neverjetni Wajne Brabender in Walter Szczerbiak, da o Moki Slavniču, Kreši Čosiču, Dušku Ivanoviču, Zoranu Saviču, Žarku Paspalju, Davidu Riversu, Dinu Radi, Dinu Meneghinu, Mirzi Delibašiču, Draženu Dalipagiču, Dejanu Bodirogi, Vladi Divcu, Šarunasu Jasikevičiusu in Antonelu Rivi niti ne govorim. Seveda je poglavitna težava takšnega izbora v določanju glavnih kriterijev, po katerih se lahko oceni kakovost posameznega igralca. Kaj bo tisto, kar bo pretehtalo v korist enega ali drugega kandidata, je težko napovedati. Vendar pa so tu imena, ki jih lahko z zanesljivostjo vidimo med veličastnimi. Poleg nekaterih že omenjenih, med katerimi bo zanesljivo naš dragi Ivo Daneu, imajo mesto tudi Dragan Kičano-vič, Toni Kukoč, Dražen Petrovič, Arvidas Sabonis, Nikos Galis, Juan Antonia Corbalan in Juan Antonio San Epifanio. Po mojem skromnem mnenju ne bi smeli pozabiti niti Žarka Paspalja in Saše Dordeviča, ki sta igrala izjemno košarko. WENFALL Demokracija • 49/xii ■ 6. december 2007 63 KRONIKA Letos je bilo največ gorskih nesreč v zadnjih petih letih. Gora ni nora... Petra Janša, foto: arhiv Demokracije V letošnjem letu je Gorska reševalna služba Slovenije (GRS) zabeležila 345 gorskih in drugih nesreč, od tega kar 38 s smrtnim izidom, kar je največ v zadnjih petih letih. Med ponesrečenci je bilo 30 odstotkov tujcev. "Tanez Kosec, član komisije za I informiranje in analize pri I GRS, je na tiskovni konferenci razložil, da se je največ gorskih nesreč zgodilo v poletnih mesecih, predvsem med mladimi turisti. Letošnje število udeleženih pri nesrečah v gorah je kar za 12 odstotkov višje kot lani, povečalo pa naj bi se tudi število in trajanje iskalnih akcij. Po njegovih besedah je bil delež iskalnih akcij pri reševalnem delu 40-odstoten, kar pomeni, da so od 8.743 reševalnih ur bili 3.088 ur na iskalnih akcijah. V letošnjem letu je bilo devet smrtnih žrtev zaradi kapi, kar je več kot v prejšnjih letih. Glavni vzroki nesreč Med vzroke smrtnih nesreč med planinci se tako v letošnjem letu na prvo mesto uvršča odpoved srca, zatem zdrs in padec na brezpotju, hoja po označeni poti, med drugimi vzroki pa so nepoznavanje razredu med 18 in 55 let, kar dve tretjini vseh pa je bilo moških. Predsednik GRS Miro Poga-čar je dejal, da pri GRS največ pozornosti namenjajo izobraževanju kadrov pa tudi organizaciji izobraževanja na področju preventive. Poudaril je, da je prav zaradi možnosti, da ponesrečencu v zelo kratkem času lahko ponudijo prvo pomoč, svoje reševalce izobražujejo predvsem na področju prve in nujne medicinske pomoči. Danes so razmere za reševanje veliko lažje predvsem zaradi helikopterjev in druge napredne tehnike. Tako lahko rešijo precej več življenj kot pred nekaj desetletji. V zimskem Času Član komisije za informiranje in analize pri GRS Jani Bele je opozoril na nevarnosti v gorah, zaradi katerih najpogosteje pride do nesreč v zimskem času. Omenil je predvsem zdrs v gozdni meji in nad njo, v višjih predelih. Dejal je, da zdrse v gozdnem gorskem predelu najlaže preprečimo z derezami in s smučarskimi palicami, v višjem gorskem predelu pa je treba uporabiti dereze, ki pokrivajo celo stopalo, in cepin. Pomembno je tudi, da imajo planinci našteto opremo s sabo v vsakem primeru, četudi so pred vzponom presodili, da je ne bodo potrebovali, saj je vreme v gorah zelo nepredvidljivo. Opozoriti je treba še na nevarnost plazov v gorah, ki so zadnje zime še bolj nepredvidljivi, zato ni nikoli mogoče z gotovostjo trditi, da nevarnost zanje ne obstaja. V zadnjih letih je bilo zaradi sprožitve plazov največ žrtev ob na novo zapadlem snegu, zato naj vsaj sedem dni po večjih me-težih ne bi hodili v gore. Dobro se je zavedati dejstva, daje pri reševanju človeka, ki ga zasuje snežni plaz, le petnajst minut časa, da mu rešijo življenje. IH sestopa, padanje kamenja in zdrs pod vrhom. Glavni vzroki za nesreče v gorah po podatkih GRS ostajajo isti kot v prejšnjih letih, s tem da se povečuje število nesreč pri vodnih aktivnostih, aktivnostih v zraku, gorskem kolesarjenju in sankanju. Največ nesreč, letos 158, se je zgodilo pri hoji po poti, zaradi hoje po brezpotju, pri plezanju, alpskem in turnem smučanju. Največ nesreč, kar 65 odstotkov, se je zgodilo v lepem vremenu, pri neorganizirani skupini in med posamezniki. Največ ponesrečenih je bilo v starostnem Nevarnost plazov v gorah 64 Demokracija • 49/xn • 6. december 2007 Zdrava pamet svetuje Akcija Zdrava pamet svetuje opozarja voznike na nevarnosti, kijih lahko povzročijo s svojim ravnanjem. Pobudnica akcije je agencija Fantom. Njena predstavnica Kristina Privšekje razložila, daje akcija nastala v želji po izboljšanju sobiva-nja na cestah, njen ključni element pa je knjižica Bonton v prometu, napisal jo je pisatelj Matjaž Pikalo, ki žeh podati praktične nasvete za varno vožnjo. Na temo varnosti je bilo do sedaj povedanega že veliko, vendar je glede na stanje na slovenskih cestah treba poskusiti še druge načine ozaveščanja. Realistično prikazovanje prometnih nesreč žal ni prineslo želenih rezultatov, saj je bilo po mnenju Privškove gledalcem laže odvrniti pogled oziroma zamenjati televizijski program, kot pa sprejeti oziroma razumeti sporočilo. Ker živimo v času močne navezanosti na gmotne dobrine, želijo pobudniki akcije voznikom predstaviti prometne nesreče na simbo- ličen način, in sicer v smislu izgube gmotnih dobrin. Samo sporočilo ni šokantno, je celo šaljivo, cinično, ironično, ujame pa nas pri emocionalnem dojemanju kot na primer oglas s sliko telefona in sporočilo v črnem okvirčku »Zaradi neprevidne vožnje lahko tudi vaši najljubši klici zvenijo v prazno«. Vsi ti oglasi, ki jih želijo približati čim širši populaciji, so predstavljeni v knjižici Bonton v prometu. Avtor knjižice Pikalo je dejal, da je kot pisatelj oziroma nekdo, ki se ukvarja s pisano besedo, sprejel izziv ozaveščanja voznikov in poziva k varnejši vožnji. Knjižica napotkov za varno vožnjo temelji na evropski raziskavi varnega pometa Sartre, vsebina pa se vrti okrog treh temeljnih dejavnikov prometnih nesreč, in sicer prehitre vožnje, alkohola in neupoštevanja prometnih pravil. P. J. Zabodel zobozdravnico Prejšnji četrtek seje v Zdravstvenem domu Ljubljana na Kotnikovi ulici okoli 13. ure zgodil brutalen umor. Devetindvajsetletni moški je z nožem zabodel 3 3-letno zobozdravnico, nato pa si je poskušal soditi še sam. Po neuradnih podatkih je napadalec, oborožen z nožem, sedel v čakalnici in v trenutku, ko je medicinska sestra odprla vrata ordinacije, jo je ta odrinil in napadel zobozdravnico, ki je prav takrat zdravila neko drugo bolnico. Zobozdravnico je napadalec zabodel v hrbet in v prsi, da se je zgrudila na bolnico na stolu. Bolnica je vstala, pobegnila skozi okno in poklicala številko 113. Zobozdravnik iz sosednje ordinacije je žrtev oživljal, a je ta zaradi hudih vbodnih ran izkrvavela. Osumljenec si je v trenutku, ko je spoznal, kaj je storil, poskušal soditi sam. Kot je znano, naj bi bil storilec, ki je zunaj življenjske nevarnosti, doma iz okolice Novega mesta. Sprva so se pojavila ugibanja, daje zdravnico umoril narkoman, a se je pozneje izkazalo, da se je pri njej zdravil že dlje časa. Direktor Zdravstvenega doma Ljubljana Zvonko Raubar je pojasnil, da je preiskava do zdaj pokazala, da je šlo za načrtovano dejanje psihično motene osebe. Da so bolniki v ordinaciji, ki je za nujne primere odprta tudi ponoči, večkrat agresivni, je osebje zdravstvenega doma že pred časom opozorilo pristojne, zato se pri tem poraja vprašanje, ali bi napad lahko preprečili. P. J. Pomagamo vam deliti srečo. www.posta.si Običaj izmenjevanja voščil nas spremlja že od najstarejših kultur naprej. Ker je prejeti iskreno voščilo nekaj najlepšega. In zato, ker je poslati srčno željo nekaj čudovitega. Preprosto sreča. Pomagamo vam jo deliti. V prazničnem času vam želimo veliko lepih voščil. V 2008 naj se tudi uresničijo. V akciji sodelujejo: Gikar, Pot, T & Graf, Grafocarton, Sidarta, Emma, V.P.C., Hočevar - Gaspari, Šent, Etiketa in Unicef. Zanesljivo vsepovsod <7 POŠTA SLOVENIJE POŠTA IN FINANCE Demokracija ■ 49/xii • 6. december 2007 65 RUMENO Naomi in Hamilton Samska lepotica Miss Universe 2004, črnolasa Sabina Remar je končala zvezo s hokejistom Gregorjem Polončičem in je po skoraj letu dni spet samska. Par se je razšel po dogovoru, saj nista več hotela živeti preveč ločeno življenje. Zadnje čase zelo zaposlena Remarjeva, ki velja za eno najbolj iskanih slovenskih lepotic, je pred Gregorjem hodila z nekdanjim pevcem skupine Game Over in televizijskim voditeljem Markom Popovičem. Sabina pravi, da se bo zdaj še bolj posvetila delu in karieri, v kateri se bo med drugim ukvarjala s petjem. Dokler se ne prikaže nova ljubezen ... V spomin na moža Pevska diva Josipa Lisac se bo v zagrebškem gledališču Gavella na tradicionalnem koncertu spet poklonila svojemu pokojnemu možu, velikemu glasbeniku Karlu Metikošu. Karlo Metikoš oz. Matt Collins je bil pionir bitniškega obdobja, uspelo mu je tudi v tujini. V svojih zrelejših letih, ko se je vrnil v Zagreb, je močno vplival na kariero pevke Josipe Lisac. Matt Collins se je v času svoje kariere družil tudi s takšnimi zvezdniki, kot je Paul Anka. Pozneje je Metikoš svojo kariero povsem zapostavil in se ukvarjal le s pisanjem pesmi za svojo ženo. Josipa je zaslovela leta 1973 z debi-tantskim albumom Dnevnik j edne ljubavi. Metikoš je umrl leta 1991 v 51. letu starosti. Josipa je prvi veliki koncert v njegov spomin pripravila že leta 1992. Letos bo na koncertu predstavila tudi DVD, na katerem je njen lanski Koncert ljubavi za Karla Metikoša, in novo pesem 1000 razloga, s katero napoveduje izid svojega novega studijskega albuma. nutku, ko je zapustila taksi. Fo-torepoterji so namreč nenehno pritiskali na sprožilec, kar jo je popolnoma razbesnelo. Izbruhi jeze so pri Naomi pogost pojav in niso nobeno presenečenje. In kako se bo končala zgodba med fotomodelom in dirka-škim talentom? Lewis je lepotico povabil v Brazilijo na zadnjo dirko formule 1 v lanski sezoni. V Angliji tako že krožijo govorice, da Lewis in Naomi nista več samo prijatelja. V soboto, 8. decembra, bo v Festivalni dvorani na Bledu sklepna prireditev Najlepša viža 2007, ki jo pripravljata Prvi program Radia Slovenija in Turizem Bled. Prireditev bodo vodili Alenka Resman, Mitja Blažič in Janez Dolinar. Na njej bodo poleg dvanajstih ansamblov, ki izvajajo mesečne zmagovalne viže - RAZPOTNIKI, MLADI DOLENJCI, ALPSKI KVINTET, ansambel GOLTE, ansambel PETRA FINKA, ansambel BUM, ansambel SPEV, ansambel VIHAR, HIŠNI ANSAMBEL AVSENIK, NOVI SPOMINI, MODRIJANI in ansambel BRANETA KLAV-ŽARJA - nastopili tudi ansambel IGOR IN ZLATI ZVOKI ter številni drugi gostje. Sklepno prireditev bosta neposredno prenašala Radio Slovenija in Radio Maribor. Najlepšo vižo leta 2007 bodo izbrali poslušalci s telefonskim glasovanjem. Manekenka Naomi Campbell se je nedavno v Londonu zabavala v družbi mladega dirkača Lewisa Hamiltona. Temnopolta lepotica se je s temnopoltim 22-letnikom spoznala meseca septembra, in sicer na podelitvi nagrad moški leta. Zgodba, ki je sledila v Londonu, je nadvse zanimiva. Lewis Hamilton in Naomi Campbell sta se zabavala, črna gazela pa je ponorela v tre- Nastopili bodo na sklepni prireditvi. Radio Slovenija že osmo leto zapored vsako prvo sredo v mesecu na prvem jutranjem programu s telefonskimi klici poslušalcev izbira najlepšo vižo meseca. Izbor najlepše mesečne viže se bo nadaljeval tudi v letu 2008, z začetkom 12. decembra letos. vufefe, /wJAmwaj«' ... tA&vutek, ki fe KOßi*,. ^a.vddía* 1Mb W- ie, ir^aimj^, to- n¿ M^umiJla; cMoC&Uy. TftlUfiHOJ ¡^ CgjOHtoyjRA. •JbioAt, ki fvi&uüite, o- PRINT-ŒVISI www.print-division.com 100,09 € Plakat vključen v ceno. 227,42 € Plakata vključena v ceno. eoonoEjf " baririei. ) ¿ï^eŒ / economy banner ! 450,64 € (loocm) 495,71 € (120cm) Plakat vključen v ceno. ) I ] } I i p PALOUP 145,16 € Plakat vključen v ceno. Gib schlechtem Empfang kein Chance DIGITAL RADIO glasklarer Sound Naši izdelki in storitve 0 fotopovečave ° display grafike ° plakati ° city light grafika ° zastave ° razstavne in sejemske aplikacije ° tekstilni printi velikega formata 0 jumbo panoji 0 nalepke velikega formata 0 avto grafike / samolepilne folije 0 fasadne grafike - mash ° cerade / PVC ponjave / platna ¡¿L- . 0 presvetljene grafike 0 laminacija, kaširanje, uokvirjanje, montaža & _ Vse cene vsebujejo 20% DDV. Prlnt Divislon d.o.o., Jezdarska ulica 13, 2000 Maribor, 02/33 04 270, narocila@print-division.com Demokracija ■ 49/xii ■ 6. december 2007 67 TV-KULOAR Ali me imaš rad? Magični gledalec Tak je bil naslov letošnjega dobrodelnega koncerta Klic dobrote, ki je vsako zadnjo sredo v novembru. Na prireditvi so zbrali skoraj 200.000 evrov. Dobrodelni koncert me je tokrat spomnil na očitek nasprotnikov zakona o RTV Slovenija, češ da bo nacionalna TV z novim zakonom postala nekakšna TV Ognjišče. No, za en večer se je to celo res zgodilo. Poleg vedno prijetne Bernarde Žarn je prireditev povezoval Marjan Bunič, znani glas z Radia Ognjišče, medtem ko je njegov kolega Jure Sešek iz klicnega centra sproti sporočal število zbranih sredstev. Vsaj zanj lahko rečem, da se enako dobro kot pred radijskim mikrofonom znajde pred televizijsko kamero, kar je dokazal že večkrat. Posebnost koncerta je bila tudi prevajalka za gluhe. Pohvalno! Koncert je bil čisto spodoben, čeprav sem kot nekoliko zahtevnejši poslušalec in gledalec pri glasbenem izboru pričakoval več. Prišli so celo družinski ansambli, ki so tako dobili izredno priložnost, da jih vidi vsa Slovenija - doslej so bili le gostje lokalnih televizij in časopisov. Pa tudi humorja ni manjkalo. In da ne pozabimo starih mačkov, kot so Marjan Zgonc, Boris Kopitar, Marjan in Majda Petan, Mladi Dolenjci s skladbo »Nocoj je druga rekla mi«, zmagovalka Slovenske popevke Damjana Golavšek, Igor in Zlati zvoki, dvakratna zmagovalka duhovnega festivala Ritem duha Petra Stopar, ki je to- krat nastopila brez benda ... Manjkala sta le Adi Smolar z »rolico papirja« in Alenka Godec s skladbo, ki se imenuje enako kot festival. Škoda, da leto družine - zato ima letošnji teden Karitas geslo »Ali me imaš rad?« - ni bilo pred kakšnimi desetimi leti. Takrat bi lahko na primer ansambel Vinka Cverleta igral v čast družinam. Toda nič hudega - dobrodelni koncert je bil kljub vsemu soliden, glasbena raznolikost pa pripomore, da si koncert ogleda čim širši krog ljudi. Morda sem nekoliko zloben, če zapišem, da to prinaša tudi več cekinov - toda ali ni prav zbiranje denarja namen vsakega dobrodelnega koncerta? Že ko so po septembrskih poplavah priredili izredni dobrodelni koncert, je bil odziv ljudi neverjeten. Kdo ve, kako so zapriseženi »svobodnjaki« sprejeli dejstvo, da se je na koncertu prepevalo tudi o Bogu in Mariji in da je neka dekliška skupina pela o nerojenem otroku. Bržkone bi kakšna sufražetka v tem videla prikrit napad na svobodo odločanja o rojstvu otrok. Pa kaj potem! V nečem pa me je koncert prijetno presenetil. Bom kar odkrit: v tem, da tokrat za spremembo nismo poslušali »južno« obarvanih skladb, pa čeprav s slovenskim besedilom. Te navlake je že tako ali tako preveč tudi na nacionalni TV. Očitno se njeni standardi kakovosti znižujejo, vsaj kar se glasbe tiče. Si predstavljate, da bi Werner ali Saša Lendero s svojim južnjaškim melosom nastopala na Slovenski popevki ali pa bi kateri od njiju zmagal na Emi? Zame bi bil to škandal. Že tako je na račun letošnje Slovenske popevke padlo kar nekaj hudih besed, češ da je kar polovica tekmovalnih skladb bolj sodila na kakšen drugorazredni vaški festival kot na Slovensko popevko. Žal. IB ''f M 1 i ¿W-^J1 HOROSKOP Oven 21.3.-20.4. Situacija v službi se bo stopnjevala in prav nič dobre volje ne boste. Morali se boste prav potruditi, da se boste lahko pogovarjali z nadrejenimi, ki vam bodo te dni šli pošteno na živce. Dobrodošli v klubu nezadovoljnih uslužbencev! Bik 21.4.-21.5. Preveč prostega časa vas bo začelo dolgočasiti, zato si boste omislili novo zabavo in povabili veliko prijateljev. Petek bo dan za bolj napeto ozračje v službi, ko boste imeli končno dovolj dela in zadolžitev glede na sposobnosti. # Dvojčka 22.5-21.6 Ker imate pred seboj pomembne nakupe, si ne morete misliti, da bi si ne kupili vsega, kar potrebujete. V odnosu do vas bodo otroci, če jih imate, veliko bolj sproščeni, če jim boste postavili meje. Tedaj bodo vedeli, do kod lahko gredo. Rak 22.6.-21.7 Veliko stvari vam bo popilo veliko živcev. Dajte si dopovedati, da s sekiranjem ne boste prišli daleč in da si s takšnim samo-uničevalskim vedenjem samo škodujete. Poiščite si dobro družbo in dober izziv za naprej, da se boste bolje počutili. Lev 22.7.-21.8. Vsi opravki, ki jih imate po uradih in na sodiščih, vas močno spravljajo v slabo voljo. Še dobro, da vam gre zelo dobro od rok vse, česar se lotite. Veliko vam bo prihranjenega, če boste vse vzeli bolj mirno in sproščeno. % Devica 22.8.-21.9. Ženske tega znamenja se boste znašle v občutljivem obdobju, ki ga boste morale premagati kar z lastno voljo. Moški pa boste v izjemno dobrem, pozitivnem in ustvarjalnem obdobju, ki se bo za vas še prehitro končalo. Tehtnica 22.9.-22.10. Tehten premislek bo zopet pozitiven korak, ki ga boste naredili v tem času. Vaša odločitev bo pravilna in ljudje okoli vas bodo z njo nadvse zadovoljni. Vse njene dobre razsežnosti pa se bodo pokazale šele po določenem času. Škorpijon 23.10.-21.11. Škorpijoni, ki imate otroke, boste izjemno napadalni in razburljivi, saj vam bodo malčki hodili po živcih in vas dražili na vse mogoče načine. Nikakor se ne boste mogli pomiriti, ko boste v šoli 0 njih slišali, kako so ušpičili kakšno vragolijo. Strelec 22.11.-20.12 Veliko lepega vas čaka/potem ko boste preživeli to neprijetno ir težavno obdobje. Vse se bo uredilo, če boste na tem delali, in nikakor se ne boste mogli sprijazniti z odločitvijo določenega človeka, ki pa bo pravilna in dobra. ^ Kozorog 21.12-19.1. Otroci vas bodo izčrpavali in vam nagajali na vse mogoče načine. Nikar se jim ne pustite provocirati, ampak naredite vse, da se boste lahko končno malo spočili in se sprostili. Veliko veselja boste naredili vsem domačim. ^ Vodnar 20.1.-18.2 Prijatelji vas bodo presenetili v pozitivnem smislu, družina pa v malo manj pozitivnem. Razveselili se boste nagrade, če ste v tem času za katero kandidirali. Nikakor se ne boste mogli več zadrževati in boste priredili zabavo prve vrste. Ribi 19.2.-20.3 Ribe boste pogrešale poletno vreme in morje, ampak na srečo se bo našel nekdo, ki vam bo približal prihajajočo zimo in se boste ob njem sprostile. Zapomnite si, da vsega človek le ne more imeti. Pomislite na to, kar že imate. 68 Demokracija ■ 49/xii ■ 6. december 2007 KRIŽANKA ENOTNI V ZMAGI OSAMOSVOJITEV SLOVENIJE od prvih večstrankarskih volitev do mednarodnega priznanja (april 1990-maj 1992) ■ predstavitev zgodovinskih dejstev • kronološko urejena fotokronika • objava faksimilov najpomembnejših državotvornih dokumentov • izbor iz takratnega časopisnega in revijalnega tiska (članki, karikature) SESTAVIL: MIRAN ERCEG GORLJIVA Rojstni list slovenske države ENOTNI V ZMAGI OSTANEK PRI PILJENJU PORTUGALSKI PISATELJ (ANTONIO ALVES) Cena: 12.800 SIT (53,41 €) Za člane kluba Samorog: 9.984 SIT (41,66 €) Možnost nakupa na tri obroke ZNAČAJ Informacije in naročila: knjižni klub Samorog, telefon: 01/ 433 43 06, naslov: Dalmatinova 1,1000 Ljubljana, e-pošta: knjizni.klub@samorog.com JOŽICA AVBELJ I KAR SE OHRANI IZ PRETEKLOSTI OBMEJNA VAS NA VZHODNI DEL HRVAŠKE PORAŽENA ŽENSKA ODPRTO OGNJIŠČE V SOBI PODZEMNI ŽUŽKOJED TENISAC GERULAITIS RADO NAKRST LASTNIK TISKARNE BESEDA BREZ NAGLASA PREBIVALCI LIKE GESLO IZVRŠNI ORGAN ALI OBLAST OVINEK BALETNIK ATA ILOVICA (ZASTARELO) SLOVENSKI PISATELJ (NARTE) OLGA KACJAN KAREL 0ŠTIR KREMENJAK, VRSTA KALCED0NA SKUPINA IND0-EVR0PSK1H SKANDINAVSKO M. IME JANKO KERSNIK R0TITEV DENAR V IRANU NAJVEČJA REKA V NOTRANJI AZIJI MOŠKI, KI PRETIRANO UŽIVA ALKOHOL ETIOPSKI TROJNOST ITALIJANSKI FILMSKI REŽISER KOVANJE KEMIJSKI ZNAK ZA TITAN UŽIVANJE TEKOČINE POVRŠINA, OBMOČJE PREBIVALEC SL. KRAJA LOŽ VZDEVEK KARLA SOSSA PUBLICISTKA ŠUKLJETOVA URNA TUJE ŽENSKO IME POGANSKI SVEČENIK SODOBNIK KELTOV STRANSKI DEL TRUPA KRAJ PRI ZADRU RUPEL PRISTANIŠČE V ALŽIRIJI ZA TELUR ZNAK ZA ERBIJ MESTO V BAKONJSKEM GOZDU PARADIŽ TEKSTILNI IZDELEK ZA POKRIVANJE REKA AARE (KRAJŠE) SVEDSKI ZIMSKO-ŠPORTNI CENTER PESNIK DESTOVNIK ZAPAD, IVO BAN, MALAVI, STATIK, KANONI, PIRAN, SKAT, KAVA, KOPAČ, ORO, PAS, ALANIN, VZ, ARIS, LORA, ELEN, MANN, ARAT, SENI, ENDO, RATO, NOIRET, IV, DUSTIN, EL, AKA, ŽAR, ACI, DOSTAL, URA, RAD, MATO Nagrajenca 47. številke ■BH 1. nagrada: RUDI BENEDIK Žirovnica 109,4274 Žirovnica f 2. nagrada: PAVEL HIRŠEL Vače 76,1252 Vače Dobitnikoma čestitamo in ju hkrati prosimo, da nam pošljejta svojo davčno številko. Nagrade i. nagrada: knjiga Enotni v zmagi 2. nagrada: knjiga Enotni v zmagi 3. nagrada: knjiga Enotni v zmagi I Nagradno križanko izrežite I in najpozneje do 13.12. 2007 1 pošljite na naš naslov: Demokracija, p.p. 4315, 1 1001 Ljubljana, 1 s pripisom "Nagradna križanka".1 Demokracija ■ 49/xii • 6. december 2 69 KRONIKA ČASA VČERAJ, DANES, JUTRI > 3.12.1967 je v Capetownu (Južna Afrika) v bolnišnici Groote Shur kirurg Christian Bar-nard opravil prvo uspešno presaditev srca. > 3.12.2004 je slovenski državni zbor izvolil novo vlado, ki jo je predlagal mandatar Janez Janša. V vladno koalicijo so vstopile SDS, NSi, SLS in DeSUS. > 4.12.1875 seje rodil avstrijski pesnik Rai-ner Maria Rilke. >4,12.1989 so predstavniki štirih novih slovenskih strank podpisali sporazum o ustanovitvi demokratične opozicije Slovenije - Demos. > 5.12.1901 seje rodil ameriški filmski scenarist, risar in režiser Walt Disney. Znani so njegovi liki Bambi, Miška Miki, Racman Jaka, Pluton in drugi. > 5.12.1918 so italijanske okupacijske oblasti prepovedale pouk na prvi slovenski realki v Idriji, ki je začela z delom 20. septembra 1901. > 5.12.1989 je Srbija začela tudi formalno izvajati ekonomske ukrepe proti SR Sloveniji. > 6,12.1921 sta Velika Britanija in Irska podpisali sporazum, s katerim je bila ustanovljena Svobodna država Irska s statusom dominiona. > 6,12.1990 je Skupščina Republike Slovenije na skupni seji vseh treh zborov sprejela zakon o plebiscitu o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije. > 7.12.1863 seje rodil italijanski komponist Pietro Mascagni (Cavalleria rusticana). Sit kritike je v svoji novi operi Maske sebi napisal naslednje posvetilo: »Samemu sebi v dokaz visokega spoštovanja in neomajnega zadovoljstva.« >7.12.1941 se jez nenadnim napadom japonskega letalstva na ameriško vojno oporišče Pearl Harbor druga svetovna vojna razširila na Pacifik > 7.12.1952 je Ljudska skupščina SFRJ odobrila pretrganje stikov z Vatikanom. > 8.12,1991 so v Belorusiji podpisali belovežski dokument, s katerim je razpadla Sovjetska zveza. V njem med drugim piše: »ZSSRje kot subjekt mednarodnega prava in kot geopolitična realnost s tem nehala obstajati.« > 8.12.1996 so v Sloveniji volivci na referendumu izbrali večinski volilni sistem. Državni zbor je odločitev ustavnega sodišča izigral s spremembo ustave. > 9,12.1987 so delavci Litostroja za uresničitev svojih zahtev demonstrirali pred skupščino SRS. Ob tem je sindikalni vodja France Tomšič stavkajoče pozval k ustanovitvi Socialdemokratske stranke Slovenije. Ob njeni ustanovitvi je postal njen prvi predsednik, kasneje pa sta ga nasledila Jože Pučnik in Janez Janša. POGLED NAZAJ (OD 3.12. DO 10.12.) Niccolo Amati 3. decembra 1596 se je rodil italijanski izdelovalec godal Niccolo Amati. Bil je sin in učenec Girolama Amatija, mlajšega sina Andree Amatija. Velja za največjega mojstra iz družine Amati. Bil je tudi pomemben pedagog, njegova učenca sta bila med drugim kasnejša znana izdelovalca godal Andrea Guarneri in Antonio Stradivari. državnega pomena formalnost, saj so bila že pred decembrom 1946 v celoti ali delno zaplenjena, tako da jih je pod državni nadzor prešlo le zadnjih deset. Nacionalizacija je v Sloveniji uradno potekala od 5. do 17. decembra 1946. Zajela je 161 industrijskih podjetij, 99 žag in lesnoindustrijskih obratov, 63 podjetij na področju trgovine, preskrbe in turizma, več deset gradbenih in prevoznih podjetij, denarnih in zavarovalnih zavodov. Tako je država postala lastnica vseh večjih, skupaj pa več kot polovice gospodarskih podjetij. S tem je bil izpolnjen pomemben pogoj za uvedbo planskega gospodarstva. Niccolo Amati se je šolal pri očetu Girola-mu, potem pa se je razvil v samostojnega in iznajdljivega mojstra. Violino je izpopolnil v vseh elementih, od debeline lesa in velikosti resonančnih odprtin do oblike trupa in vratu oziroma polža na vrhu vratu za napenjanje strun. Okoli leta 1625 je svoja dognanja združil v slavnem modelu violine grande amati. Njegove violine so bile nekoliko bolj ploščate, a elegantnih linij in znane po velikem, zelo lepem in mehkem tonu. Nacionalizacija podjetij Zvezna skupščina Jugoslavije je 5. decembra 1946 po hitrem postopku sprejela zakon o nacionalizaciji zasebnih gospodarskih podjetij. Do sprejetja je bila to strogo varovana državna skrivnost. S tem zakonom so bila podržavljena velika in pomembna gospodarska podjetja v državi. V Sloveniji je bila nacionalizacija za večino od 59 industrijskih podjetij splošno Samofinanciranje »ferajnov« Z nastankom slovenske pomladi in demokratičnih političnih strank je nastalo tudi vprašanje njihovega financiranja. To ni bilo vprašljivo za nekdanje družbenopolitične organizacije, ki so se prelevile oziroma so se začele »prenavljati« (Zveza komunistov v SDP ..., SZDL v Socialistično stranko in ZSMS v LDS) in so imele v lastni pomembne nepremičnine. O financiranju novih strank so 7. decembra 1989 razpravljali na seji predsedstva Slovenije. Pri tem je Janez Stanovnik omenil, da je od ameriškega kongresnika izvedel, češ da so se alternativci že zanimali za ameriški fond, ki financira demokratične akcije, in da bodo »kao svako umiljato ja-gnje sisali dve majke«. Majda Gaspari je bila prav tako vidno ogorčena, češ da bi se s financiranjem opozicije kar tako razmetavalo z družbenim denarjem v taki ekonomski situaciji, Jože Smole pa je bil za to, da se kakršni koli »fe-rajni« samofinacirajo. Dimitrij Rupel je kasneje pisal, da je bil Demos deležen finančne podpore Slovencev po svetu. Organizirali naj bi se bili ameriški Slovenci, vendar naj bi bili po trditvah pisca denar nabirali za Demos, poslali pa ga le Omanu in Peterletu. Zaradi razburjanja v SDZ so rezultat popravili, tako da so razdelili »70.000 dolarjev med Omana in Peterleta, za SDZ pa rezervirali 10.000«. 70 Demokracija • 49/xii ■ 6. december 2007 ODZIVI IN MNENJA 93.8 F M G • RENC Spoštovani bralci, uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja pisem, ki presegajo dolžino 45 vrstic. Pisma bralcev objavljamo v skladu z načelom profesionalne novinarske etike, katere namen je služiti interesom javnosti ne glede na politično, svetovnonazorsko ali kakršno koli drugo prepričanje. Demokracija št. 48/71 Prva (ne novinarska) peresa Dela (6) Odgovorni urednik Dela Janez Markeš se še naprej spreneveda. Dobro ve, da je od mene zahteval objavo na istem mestu, kot je bil objavljen članek Ane Jud. V drugem pogovoru 15. oktobra sem mu dejal, da zaradi razveljavitve Rožmanove obsodbe potrebujem prostor za tako pomembno zadevo in njegovega odgovora ne morem objaviti na istem mestu, ampak v pismih bralcev. Zahteval je objavo takoj in na istem mestu. V objavo v pismih bralcev ni privolil. Rekel sem, da to ne pride v poštev in da bo pač njegov odgovor v skladu z zakonom o medijih ter pravici do odgovora in popravka objavljen čez štirinajst dni, kar omogoča zakon. V tistem trenutku je izgubil živce, začel vpiti name in se obnašati popolnoma neprimerno za urednika »osrednjega slovenskega časnika«. Njegov odgovor je bil tako objavljen 25. oktobra na istem mestu in v skladu z zakonom o medijih. Če ne bi zahteval objave na istem mestu, bi bil objavljen že teden dni prej v pismih bralcev. To je vse. S svojim vpitjem pa je pokazal svoj pravi obraz. V nastopu na nacionalni televiziji v Vročem stolu je svojo agresivnost in nekul-tiviranost še dodatno potrdil. Ker je Markeš postal praktično redni »dopisnik« Demokracije, za bralce pa je takšna polemika zanimiva in povečuje branost naše revije, ga na tem mestu kot nekdanji honorarni novinar Maga javno sprašujem, zakaj se kot odgovorni urednik Dela in nekdanji urednik Maga v Delu ne zavzame za ohranitev novinarske in uredniške avtonomije Maga, zakaj dopušča, da prva nadzornika časopisne hiše Delo Andrijana Starina Kosem in Stojan Zdolšek izvajata »politkomisarske pritiske« na novinarje Maga, in zakaj ne vzame v bran svojih nekdanjih novinarskih kolegov ter v. d. urednika Silvestra Šurle. Zakaj? Metod Berlec, Demokracija Demokracija 3E5EB S HI MlumiCUMfIJiljii št. 48/6 0 Delu in medijih nekoč in danes (1) Demokracija me je spet počastila, tokrat z objavo sedmih citatov, ki sem jih v zvezi z mediji napisal med letoma 2002 in 2003, in tudi s povzetkom pisma, ki sem ga 23. novembra 2007 pisal predsedniku DZ in članu SDS Francu Cukjati-ju. O tem želim zelo jasno povedati, da bi vse, kar navaja Demokracija, ponovno zapisal in podpisal. Takrat sem postavil svoje načelno RADIO/BREŽICE na 88,9 in 95,9 MHz stališče do centrov politične oblasti, ki vedno in po pravilu skušajo uveljavljati svojo moč nad mediji. Tudi glede nedavnih dogodkov v parlamentu, ko je premier uporabil to svojo moč ter v osrednjem hramu demokracije izrekel trditve, ki dokazljivo ne ustrezajo resnici, sem ravnal enako načelno, in tako bom ravnal tudi v prihodnje, četudi to ne bo povšeči uredništvu Demokracije, ki ima sedež na Komen-skega 11, njen urednik pa zatrjuje, da je neodvisno od stranke. Ob tem težko spregledamo, da ima na istem naslovu sedež tudi stranka, katere vodja, ki je tudi predsednik vlade, obtožuje urednika Dela na enak način in v istem času kot neodvisna Demokracija. Janez Markeš, Delo 'Draga' Zgaga, Šurc! Še pomnita, tovariša: 1. neraziskan in nekaznovan poskus uboja kritičnega novinarja g. Mira Petka, ki je javnosti razkrival stranpoti prihvatizacije v času skorumpirane vlade LDS; 2. kako je novinar g. Tomaž Rane (ki je v aferi Vič-Holmec, uperjeni v diskreditacijo osamo-svojiteljev RS, razkrival zavrženo delovanje udbovsko orientiranih komunističnih vazalov takratnega notranjega ministrstva) s pravnomočno sodbo dokazal, da so v času vladavine LDS proti njemu protizakonito delovali kriminalisti takratnega Bandljevega notranjega ministrstva; 3. zelo sporočilno javno dopisovanje partijskih kolegov tov. Boruta Pahorja in tov. Toneta Ropa, ld ga je mogoče povzeti z delovnim imenom 'dragi Borut, dragi Tone' in razkriva, kdo iz SD ali LDS je tisti, ki je bolj in dlje politično obvladoval najvplivnejši nacionalni javni medij RTVS; 4. javno razkritje, da je slovenski Stalin tov. Gregor Golobic kar Demokracija • 49/xn • 6. december 2007 po telefonu 'pomagal' tov. Tanji Starič voditi režijo političnega soočenja na RTVS; 5. javno razkritje, da je tov. Tone Rop kolerično po telefonu kričal in grozil novinarju/uredniku g. Dejanu Steinbuchu; 6. ko so v času vladanja LDS na Udbini naslednici Sovi pod vodstvom tov. Iztoka Podbregar-ja nezakonito prisluškovali tako opoziciji kot množici več tisoč telefonskih priključkov, med katerimi ne dvomim, da se najde tudi vsaj kakšen novinarski telefonski priključek; 7. da je v času vladanja LDS delovala zavržena naveza proud-bovskih vazalov, ki je bila organizirana tako, da je bila sposobna na zaprti oddelek državne norišnice protiustavno deportirati dokazano razumnega in mirnega državljana, ki je javno razkrival oblastno finančno korupcijo el-deesovske oblasti, za katero velja, da jo je vedno podpirala večkrat prebarvana, a še vedno enoumno komunistično krvavordeča SD. Vem, vem, 'draga' tovariša, navedeni elementi na vaju niso naredili zadostnega vtisa, da bi v vaju sprožil reakcijo po pisanju peticije zaradi kriminalno političnega ogrožanja medijske svobode, še več, videti je, da se vama kolca po 'zlatih' časih komunistične medijske 'svobode', ko so se kritične edicije kar zaplenile, to je po 'zlatih' časih komunistične diktature, v kateri so novinarje preimenovali v družbeno politične delavce. Kot j e videti, mnogim med vami še vedno ni uspelo (nekaterim ne bo nikoli) pretrgati komunistične popkovine in se iz predpisane in sprejete vloge pohlevnih komunističnih družbenopolitičnih delavcev preobraziti v samostojne novinarje, kaj šele v neodvisne profesionalne novinarje. Franc Trunk, veteran vojne za Slovenijo, Portorož ► 71 ODZIVI IN MNENJA p. Jezik ljubezni in resnice V Sloveniji smo bili na volitvah leta 2004 priče skoraj neverjetnemu volilnemu preobratu. Takratna pozicija je šla v boj z vsemi razpoložljivimi pripomočki: podpora z marketinškim propagandnim in kapitalskim pristopom (poleg obvladovanja medijev), s »pravovernimi« novinarji... Kljub temu je volitve izgubila. Vendar se ta naveza v času, ko si vlada prizadeva za uveljavitev Slovenije in njen razvoj, briga le za svoje korito. Zato je z omenjenim pristopom in s podrobno izdelanim političnim marketingom ustoličila »našega« na ljubljanski magistrat. Po tem vzorcu je pred kratkim ustvarila umetno politično ozračje, v katerem so volivci spet podprli »našega« kandidata za predsednika države. Toda glej šmenta, po tako bri-ljantni zmagi je en sam nastop predsednika vlade Janeza Janše pomenil pravo šokterapijo za vest tistih Slovencev, ki jo imajo. Glasovanje po telefonu na nacionalni TV je pokazalo skoraj 77: 33 v korist Janeza Janše nasproti tajkunom. Kaj je čarobno Janševo zdravilo za slovensko vest nasproti političnim manipulacijam z javnostjo? Čedalje več ljudi čuti, da ima Janša in njegov krog ta narod, to državo, te ljudi preprosto in iskreno rad, jim želi dobro in jih želi obvarovati pred tem, da nekdo njihovo prihodnost nevidno posesa v svoj žep. Njegove besede niso osladne, je človek široko odprtega srca, govori resnico, ki jo prepoznavamo po delih, uspehih te vlade v skupno korist. To je podoba, ki je za skupno dobro daleč bolj / >-..-,; ¿i-V; Slovenske gorice Trg osvoboditve 5,2230 Lenart, tel: 02/729 02 20, /20 73 24, fax: 02/720 73 22 ELEKTRONSKA POŠTA: radio@ radio-rsg.si, INTERNET STRAN: www.radio-rsg.si R RADI© DM EV 97.2, 99.5, 103.7, 106,2 Mhz UKV, STEREO, RDS uporabna kot vse spletke političnih manekenov. Miran Mihelič, Bovec Hoja za Rudolfom Maistrom Ob Maistrovi proslavi v Gornji Radgoni je bilo večkrat rečeno, da je ta proslava tretja zapovrstjo. Kdor bo hodil, seveda, ideološko neobremenjen, po spominih na Maistra v času po osamosvojitvi, ne bo mogel in tudi ne smel preskočiti dejstva, da so bile pred temi tremi vladnimi že štiri proslave Maistru v čast, prav tako na državni ravni, le da jih država ni priznala. Šle so mimo zaprtih oči politične in medijske javnosti, zato ker so v svoji zasnovi nosile geslo: Kdor govori o Maistru, borcu za severno mejo, in ne spregovori o aktualni problematiki južne meje v slovensko dobro, govori mimo Maistra in proti njegovim sporočilom. Danes aktualno vprašanje pravične meje je politično zavarovano, da ne bi prodrlo do Maistrove podobe. Zavarovano je tako, da ne proslavljamo Maistra kot celovite osebnosti, ampak se proslavlja le spomin na njegovo dejanje v novembru leta 1918, dejanje, povezano z Mariborom in s Štajersko. Danes se sliši: »Če govorimo o Maistru, govorimo o domovini, o ljubezni do domovine.« Ob tem me vedno spreleti: tudi Rupnikove legije so se bojevale iz ljubezni do domovine, vendar je bila njihova domovina v obsegu, v katerem ni bilo ne Primorske ne Štajerske! Tudi današnje besede politikov o domovini ne vključujejo najjužnejšega dela slovenskega ozemlja. Kaj je potemtakem domovina in kaj pomeni ljubezen do domovine? Le politična fraza?! Danes govoriti o ljubezni do domovine in hkrati objokovati, da Hrvaška ni ratificirala Drnovšek-Račanovega sporazuma, ki je nameraval izbrisati polovico legalne občine Piran, je hujše protidomo-vinsko dejanje, kot ga je storila slovenska oblast takrat, ko je prepovedala Maistru pohod na Koroško, ko je bil še čas, da bi jo priključil Sloveniji, in ko je bil čas, da bi dosegel pravično severno slovensko mejo. Katera koli politična opcija (poudarjam: katera koli!), ki obžaluje, da nam še ni uspelo odrezati polovice piranske občine in jo vreči tja čez, ne bi smela imeti mandata za organizacijo Maistrove proslave, ker s takšnimi stališči Maistra degradira. Maister ni ljubil svoje domovine pragmatično, ampak jo je ljubil dejansko in v celoti. Resnično bi bil že čas, da bi se nehale govoriti laži, da je Maister s soborci utrdil slovensko severno mejo, mejo torej, ki je še danes veljavna med Slovenijo in Avstrijo. Maistrov življenjski cilj je bil utrditi severno slovensko mejo na robu nacionalnega ozemlja na Koroškem, ne pa meje na Karavankah, ki so jo v resnici utrdili takratni slovenski politiki s pomočjo kraljeve jugoslovanske pragmatične politike. Koroška je ostala Maistrova bolečina do njegove smrti. Pripisovati Maistru utrditev krivične severne meje je natolcevanje, pripisovati Maistru izbris dela slovenskega nacionalnega ozemlja na severu Slovenije pa je zlonamerno. Frane Goljevšček, Izola Interpelacija proti Mateju Očitno pobudniki interpelacije zoper ministra Mateja niso spoznali, da ne on ne nihče drug na položaju ministra za notranje zadeve ne more zagotoviti vsakemu državljanu stalnega spremstva vsaj dveh policistov za zagotavljanje minimalne osebne varnosti. Kolikor je treba krivdo za kriminalna dejanja za vsako ceno pripisati kakšnemu ministru, bi se bilo bolje vprašati, kdaj je določeni storilec hodil v šolo, kdo je bil v tistem času minister za šolstvo in kakšna je bila takratna vzgoja. Dogodkov v preteklosti se žal ne da spreminjati; vplivamo lahko samo na prihodnost. S preusmeritvijo energije v vzgojo bi zares pripomogli k izboljšanju razmer vsaj v prihodnosti, interpelacija zoper ministra Mateja pa z vidika dolgoročnih rezultatov pomeni nadaljnje brezplodno stopicanje na mestu. Jakob Grošl, Velenje Eni živijo od laži Da eni živijo od laži, ki jih »prodajajo«, se je izkazalo tudi ob razpravah o noveli zakona, komu pripada ali kdo lahko pridobi status žrtve vojnega nasilja (Tarča na TV, 9. 10. 2007). Prvaki opozicijskih strank in tudi DeSUS so govorili, kdo je upravičen do statusa žrtve vojnega nasilja in kdo ne. Pravo vprašanje bi bilo: Kdaj bodo dobili vsaj moralno zadoščenje vsi tisti, ki so bili žrtve komunističnorevolucionarnega nasilja? Toda omenjene govorce je bilo razumeti tako, da so tisti, ki so trpeli nasilje ali krivico s strani komunistične oblasti, že morali biti okupatorjevi sodelavci. Takšna interpretacija pa je v popolnem nasprotju z dokazano zgodovinsko resničnostjo naše polpreteklosti. Ob nepristni in neresnični razlagi naše polpre- 72 Demokracija ■ 49/xn • 6. december 2007 ODZIVI IN MNENJA/TAKO MISLIM tekle zgodovine dobi človek občutek, da v Sloveniji ne teče čas vedno naprej, ampak včasih tudi nazaj v svinčene čase. Očitno pa je, da dedičev totalitarnega komunizma resnica o naši polpretekli zgodovini ne zanima in ne privlači, ampak sledijo samo svojim ideološkim načrtom in ciljem. Toda RESNICA obstaja kljub zanikanju. Kdo pa je sodeloval z okupatorjem že v začetku okupacije? Spomnimo se, da so prav komunisti, zvesti paktu prijateljstva med Stalinom in Hitlerjem, navdušeno haljhitlerjevali; da jim sploh ni bilo mar, ko so nacisti preganjali naše duhovnike in jih izselili. Da bi se izkazali lojalne nacistom, je skupina komunistov ustanovila Protiimperialistično fronto (PIF), ki so jo pozneje preimenovali v Osvobodilno fronto (OF). Nasprotovali so tudi uporu kraljeve vojske in zahtevali, da se mora slednja takoj vdati. Na plenumu 16. septembra 1941 so komunisti sprejeli sklep, da bodo onemogočili vsakogar, ki bi organiziral upor proti nacistom zunaj komunistične partije. Tudi sestanek partizanskih in nemških vojaških predstavnikov, ki je bil na Bledu 28. julija leta 1943, verodostojno kaže partizansko-nemško prijateljevanje in sodelovanje. (Vir: Tabor št. 1-3, stran 7). Kaj pa zrežirani dahavski proces v »zlati« svobodi zoper tiste, ki so se vrnili iz Dachaua, je bila to nedolžna stvar? V knjigi Duhovnik v taborišču smrti avtor Franc Puncer opisuje, kako ga je Udba zasliševala in mu grozila, potem ko se je vrnil iz Dachaua. Vse to kaže, da je bila komunistična ideologija do slovenstva in večinsko verujočega slovenskega ljudstva enako sovražna kot nacistična. Vladavino komunizma, ki je temeljil na laži in prevari, smo hvala bogu preživeli. Boleče in žalostno pa je, da moramo danes v svobodni in demokratični Sloveniji, za katero imajo največje zasluge prvaki strank slovenske pomladi, kot so Janša, Peterle, Pučnik in drugi, ki so zaznali znamenja časa, ter seveda tisti, ki so za obrambo Slovenije darovali svoja življenja, še vedno poslušati slavospeve zmotni in lažni komunistični ideologiji. Ko je v letih 1936 do 1939 v Španiji potekala državljanska vojna, so komunistični borci, ki so jim kot prostovoljci pomagali tovariši iz Slovenije, med drugim pomorili 4.184 duhovnikov, 11 škofov, 2.658 redovnikov in redovnic ter porušili mnogo cerkva. A ker tam država ni bila okupirana in revolucije niso mogli skriti pod krinko NOB, so bili premagani. Toda zanimivo; zmagoviti oblasti pod vodstvom generala Franca je kljub tolikim žrtvam uspelo žrtve ne le dostojno pokopati, ampak so postavili tudi veličasten spomenik vsem žrtvam državljanske vojne na obeh straneh. Vsem so izkazali spoštovanje in čast. Pri nas v Sloveniji pa v polstoletni komunistični vladavini oblastniki niso zmogli drugega kot obrekovati, žaliti in sovražiti svoje pomorjene rojake. Kot nekoč tudi danes stranke komunističnega nasledstva nadaljujejo komunistično prakso narodove delitve na naše in ne naše, na prave in ne prave, privilegirane in zapostavljene. Znano je, da so slovenski komunisti teoretični del revolucionarnih veščin pridobili na šoli Dzeržinskega v Moskvi, praktičnega pa v španski državljanski vojni. Leninov nauk »Lažite, lažite, lažite, nekaj se bo že prijelo« nadaljujejo v liberalne in socialne demokrate preimenovani komunisti. Kot nekoč v Titovi Jugoslaviji stranke komunističnega nasledstva še vedno zanikajo resnico in uporabljajo dvojna merila. Volk dlako menja, nravi pa nikoli. Pa vendar; maske in krinke so že zdavnaj odpadle. Tudi zastor počasi odstira zakulisje, da postaja znano in vidno, kdo je režiser in kdo so igralci. Značilno za ljudi in stranke komunističnega nasledstva pa je, da ne zmorejo sebe promovirati drugače, kot da poskušajo odstraniti političnega tekmeca. Prav v tem času smo bili priče, kako so liberalna medijska trobila poskušala z lažjo in obrekovanjem vzeti čast in dobro ime uglednemu ter spoštovanja in zaupanja vrednemu predsedniškemu kandidatu. Tudi Lukši-čevo »vzgojno« navodilo študentom za namene vohunstva je pošastno za naš prostor in čas; je korak nazaj v čase, ki si jih ne želimo. Ivan Glušič, Mozirje Zlorabljeno novinarstvo! Marija Vodišek Vemo, da poročanje novinarjev - glede na to, za kateri dnevni časopis pišejo - nikoli ni bilo res svobodno, pisali so in pišejo tako, kot od njih zahtevajo lastniki. To pa se ne bi smelo dogajati v državah, kjer vlada demokracija in svoboda izražanja. Kolikor vem, je v Sloveniji ta svoboda vse od naše osamosvojitve tudi uzakonjena. Vendar se že vseskozi ne le zlorablja, temveč celo prostituirá in prodaja v poplavi raznih medijev. Osamosvojitev ni bila pogodu vsem Slovencem in nekatere še danes preveva nostalgija po starih dobrih časih. Takrat so bih vsemogočni. Kako naj se nekdo, ki ni smel ali ni hotel pisati po resnici, tega sedaj navadi? Zadnje mesece paje zloraba poročevalske svobode podivjala. Nezadovoljstvo prevelikega števila obrobnih, naščuvanih novinarjev je svojo jezo in užaljenost sprostilo v novinarskem skrpucalu, polnem blatenja lastne domovine in premierja, ter ga poslalo v tujino na vse mednarodne institucije, na vse predsednike držav EU in zunaj nje. Tega ne dela tisti, ki kaj da na svojo verodostojnost in poštenost. Seveda vse to ni zraslo na njihovem zelniku. Ukaz so brez dvoma dobili pri sedaj »največji« opozicijski stranki SD. Ta stranka v svojem pamfletu očita »vladajoči koaliciji«, da s pomočjo politično-kapitalskih povezav vpliva na programsko vodenje »nekaterih« dnevnih časopisov in s pomočjo kapitala odločilno vpliva tudi na »nekatera« druga javna občila. Po njihovo je tudi sankcioniranje novinarjev delo »vladajoče koalicije«. SIC. Spet nič konkretnega, nič dokazanega, nič dokazljivega. Stara praksa prenovljenih komunistov, ko so nekoga obtožili, obsodili, pa nikoli nič dokazali. Urednik Dela Janez Markeš je prek svojega časopisa avtoritarno zahteval odgovor predsednika DZ Franceta Cukjatija v zvezi z nastopom premierja Janeza Janše v parlamentu, kar je premierjeva ustavna pravica, in ga označil za zlorabo, menda zaradi omembe »sedanjih« Delovih novinarjev. Gospod urednik Dela je dobil 24. nov. zahtevani odgovor v svojem oz. Šrotovem mediju. Naj nam vendar že povedo, kateri dnevnik v Sloveniji je provladni! V Sobotni prilogi Dela je treba prebrati članek pisatelja Draga Jančarja »Otok svobode in cenzura«. Po tem branju poštenemu državljanu odleže, ker so v njem napisane resnice, nekatere stare že nekaj let, pa zato toliko več vredne. Potem pa prebiram seznam podpisnikov zloglasne Peticije zoper cenzuro in naštejem 50 novinarjev časnika Delo. Ubogi nebogljenci. Kako so le vzdržali vse pritiske vlade in Janeza Janše? K sreči imajo bogatega lastnika, Pivovarno Laško, ki jo zastopa najboljši odvetnik Stojan Zdolšek, in pomoč razumevajočega urednika Janeza Markeša. Vsi skupaj jim torej zagotavljajo »popolno« svobodo pisanja. Pa divizija podpisnikov s POP TV, Radia Slovenija, TVS, samostojni in upokojeni novinarji in seveda STA. Najbolj so me ganile novinarke Cicibana, Cicido in podpisana gledališka kritičarka. Pred 62 leti, 26. maja 1945, je v Slovenskem poročevalcu, št. 30., pisalo: »Mi pa smo že s krvjo vžgali v naša srca maščevanje kot PROGRAM IN VSEBINO ... Tone Seliškar. Veš, poet, svoj zločin? Demokracija • 49/xii • 6. december 2 73 LJUDJE Politični semafor Prehitro v napad Minister za pravosodje Lovro Šturm bi moral glede na sodbo upravnega sodišča v primeru Aleša Zalarja po mnenju Mirana Potrča in Darje Lavti-žar Bebler (SD) odstopiti. Upravno sodišče je ugotovilo, da je minister pri neimenovanju Zalarja za predsednika okrožnega sodišča ravnal diskriminatorno. Minister Šturm je napovedal, da bodo v primeru Zalar uvedli revizijo. Po njegovo sodba ni dokončna, saj pričakuje drugačno odločitev vrhovnega sodišča. Pozabil na leto 1918 Dr. France Bučar je nedavno izdal knjigo z zelo pomenljivim naslovom Rojstvo države. V njej se je v esejističnem slogu razpisal o dogajanju med drugo svetovno vojno, vlogi Osvobodilne fronte in Dolomitski izjavi. Zanj se osamosvojitev Slovenije začne leta 1941. Cisto pa je prezrl dejstvo, da smo se Slovenci že leta 1918 za kratek čas praktično osamosvojili z nastankom kratkotrajne Države Slovencev, Hrvatov in Srbov. Ost proti opoziciji Poslanec Slo venske demokratske stranke Jožef Jerovšek je opozoril, da gre pri zagrizenem nasprotovanju opozicije pobudi za sklenitev sporazuma med Slovenijo in Svetim sedežem o duhovni oskrbi v oboroženih silah, policiji in zavodih za izvrševanje kazenskih sankcij za poskus slabitve ugleda države v času pred njenim predsedovanjem EU. Prav tako je prepričan, da nasprotniki pobude s svojim ravnanjem škodijo slovenskim interesom. Odlikovani misijonar Predsednik Republike Francije Nicolas Sarkozyje z dekretom 12. oktobra 2007 s francoskim državnim odlikovanjem vitez častne legije odlikoval slovenskega misijonarja, lazarista Pedra Opeko. Visoko državno odlikovanje bo v teh dneh slovenskemu misijonarju izročil francoski veleposlanik na Madagaskarju. Pedro Opeka se je rodil leta 1948 slovenskim staršem v Argentini, in sicer v predmestju Buenos Airesa. Petnajstleten se je odločil, da bo postal duhovnik, in vstopil v semenišče lazaristov. Pri dvajsetih je za dve leti prišel v Slovenijo na študij teologije. Nato je odšel na Madagaskar, kjer je kot zidar deloval po župnijah, ki so jih vodili lazaristi. Tam se je v njem izoblikovala odločitev, da bo misijonar. Na pariškem Katoliškem inštitutu je nato končal študij teologije. To je bil hkrati čas njegovih popotovanj po Evropi in seznanjanja s stiskami prebivalcev stare celine. Jeseni 1975 je bil v Buenos Airesu posvečen v duhovnika in imenovan za župnika na jugovzhodu Madagaskarja. Leta 1989 je bil imenovan za predstojnika laza-ristovskega semenišča v Antana-narivu. Kljub temu pa ni mogel križem rok opazovati bede tisočev brezdomcev v predmestju malga-ške prestolnice, ki so živeli na ulici ah na odlagališču odpadkov v nečloveških razmerah. S svojimi 412 malgaškimi sodelavci je v okviru človekoljubne organizacije Aka-masoa, ki jo je ustanovil leta 1989, okrog 2.900 družinam pomagal zgraditi stanovanja, postavil 6 zdravstvenih domov in ustanovil 9 šol, v katerih se izobražuje 9.275 otrok in mladih. Organizacija je poleg tega pomagala pri ustanavljanju 72 javnih šol, dejavna pa je tudi na področju izobraževanja odraslih. Na ta način je v osemnajstih letih neposredno pomagal kar 250.000 revnim prebivalcem Madagaskarja. M. B. 74 Demokracija ■ 49 /xn • 6. december 2007 WWW.MOBITEL.SI LG KU580 Hero Motorola W377 Sony Ericsson K530i Q WXYZ PQR.S Srečno! Mobitelova prodajna mreža uporabnikom omogoča nakup akcijskih aparatov na več kot 350 prodajnih mestih po vsej Sloveniji. Zaradi tega je mogoče, da določen model aparata ni na voljo na vseh prodajnih mestih hkrati. Akcija traja do odprodaje zalog. Informacije o cenah in pogojih nakupa so na voljo na vseh prodajnih mestih in na brezplačni številki za Mobitelove uporabnike 041 700 700.