87. številka.
V Trstu, v soboto 29. oktobra 1892
„EDINOS T"
ichaja dvakrat na teden, T8nko Bredo in loboto ob 1. uri popoludn*.
„Edinost" stane:
ia me leto gl. 6. — ; Uren A vat. 9.— gl. Tfc polu leta „ 3.—: „ „ 4.50 „ fa 6etrt leta „ 1.50; „ n 2.25, t*oflanii«"ne Številke se dobivajo ▼ pro-'1' dajalnicah tobaka v Tritu po & nov,, v Scrloi in v Ajdovifilnl po * nov. H s naročoo brez priložena naročnina ae 3l»r»vniitvo ne ozira.
Teča
Oglasi in oznanila a* rakune pO 8 nov
vi-Miica v petitu ; za fi|tflovs * debelimi Črkami se plačuje prostor, kolikor bi ga
obseglo navadnih vratic. Poalana, Javne zahvala, oamrtnlse itd. «e račune po pogodbi.
Vsi dopisi se pošiljajo urednifitvu Piazza Caaernia At. 2. Vsako pismo mora biti frankovano ker nefrankovana se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo.
Naro&niiio, roklamucije in insertite prejema upravnlstvo F iazza Caserma fit. S Odprte reklamanije -o proste poAtnine.
Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko.
• V .dlnoit )• moč.
Vabilo na naročbo.
Ob začetku četrtega četrtletja vabimo svoje naročnike, da pravočasno ponovć svojo naročbo in da skušajo nam pridobiti novih naročnikov. Ćasi so resni, in napočila je doba, ko narod slovenski krvavo potrebuje neodvisnih glasil, zahte-vajočih prava naša, ne oziraje se ne na desno ne na levo. Nam je resna volja, pri katerih-si-bodi odnošajih brezobzirno zagovarjati narodni naš interes, a v tem boji trebamo duševne in gmotne podpore naroda. Kdor se torej strinja z našimi načeli, stopi hitro v naš krog.
Cena listu je:
za vse leto . gld. 6.— za polu leta „ 3.— za četrt leta „ 1.50 Uredništvo in upravništvo.
Vsakemu svoje!
Pred par dnevi poslovil se je bivši deželni predsednik kranjski, baron Wink 1 e r, od podrejenih mu politiških uradnikov.
Ob tej priliki izrekel je goBpod baron — da-si v mili in blagi obliki — najos trejšo sodbo o poznani nemški kliki kranjski in nje neugasni pohlepnosti po gospostvu tudi t tej, zdržema slovenski kronovini, koja klika le zlorablja gostoljubnost in golobjo nrav slovenskega prebivalstva, da prebrača najdrznejše kozolce po politiškem pozorišči in se napenja kakor žaba, ki je hotela postati volu jednaka.
Tehtni razlogi nas silijo, da se dotaknemo tudi mi resnih besedij, koje je iz rekel gospod baron Winkler pri slovesu od politiških uradnikov. Prvič so tudi nemš-kutarski petelini kranjski — kolikor se dostaje resnicoljubnosti — na isti nizki stopinji kakor naši laško-radikalni in laš-k o-„k o n s e r v a t i v n i* srditeži, drugič je le gola resnica, da tudi kranjsko-nem ška klika zagovarja — nočemo reči: podpira, ker to bi bilo prečastno za čudno in mešano to gosp6do — pogubne nakane laških srditežev, naperjene proti obstanku slovenskega življa tu ob obalih Adrije Vodja kranjskih nemškutarjev, ekscelenoa baron Schwegel, ni zamudil dosedaj še nobene prilike, da ne bi priskočil na pomoč italijanskim neprijateljem našim: v državnem zboru pobijajo resnico, priha jajočo iz ust slovenskih poslancev, gospdda Stalitz & družba, v deželnem zboru krajn skem opravlja ta maločastni posel slavni vodja slavne nemškutarske klike.
To pa je Čisto naravno: jedni in drugi hlepe po neopravičenem nadvladju jedni in drugi hote zatirati drugorodnega so deželana svojega. Krivično stvar je težko zagovarjati; in ker je tako nemškutarskim kakor italijanskim nasprotnikom narodnosti slovenske zagovarjati krivico, l<aj hočejo druzega, nego da se podpirajo vzajemno. Krivica jih druži!
Zato pa smemo reči po vsej pravici, da je sodba, izrečena po baronu \Vinklerju o nemškutarski kliki, veljavna tudi za naše tržaške nasprotnike.
Kranjski nemškutarji so — kakor znano — smrtno sovražili g. barona Win-klerja od prvega trenotka, ko je prišel v deželo in njihova najsrčnejša želja je bila ta, da se umakne komu drugemu. Po večletnem Čakanju in hrepenenju izpolnila se jim je želja. Gospod baron Winkler je „odstopil", ali bolje rečeno : popihala ga je sapa, Slovanom neprijazna; a ni si mogel kaj, da ne pove ob svečani priliki, zakaj ga je sovražila klika. Sovražila ga je, ker mu je veljalo geslo : Vsakemu svoje!
Vsakemu svoje! Krasno, divno, plemenito, a za cesarskega uradnika, kojemu je dolžnost braniti pravico, samo po sebi umevno geslo. Tudi da nimamo pisanih zakonov, veljati bi moralo to geslo kot navodilo ne le cesarskim uradnikom, ampak tudi uarodom in vsakemu posamičniku; kajti imamo tudi nepisane zakone, koje treba spoštovati — božje in človeške; za-kone vesti, nravnosti in pravico 1 j u b j a. Možu, delujočemu v javnosti, ne zadošča, da brska le po državljanskih in kazenskih zakonikih — da ne bi morda zadel ob kateri-koli §. — ampak tudi lastna vest bodi mu navodilo, da se pri svojem delovanju no pregreši proti svojim in proti koristim svojega bližnjega. Geslo; Vsakemu svoje! je po takem skupni izraz vseh zakonov — pisanih in nepisanih To geslo je evangelij, .kojemu bi se mo ralo klanjati vse človeštvo. Kdor ne more svojih namenov spraviti v sklad s tem ge slom, ta je — k r i v i č n i k , kajti njega nameni ne morejo biti čisti, ampak po gubni za njega bližnjega.
In ker se kranjski nemškutarji kakor tudi naši tržaški mogotci toliko boje gesla Vsakemu svoje!, obsojeni so in jasno označeni njihovi nameni.
Nemškutarji na Kranjskem — ki si, ne vemo po katerem pravu, nadevajo ime liberalcev — niti ne zaslužijo imena „stranka", ampak klika so, ki more živeti le ob milosti vladini, zbok česar so njihovi napori po izključljivem nadvladji le smešni. Drugače je z našimi tržaškimi nasprotniki. Ti so postali vsled naopačne politike odločilnih krogov mogočna falanga, ki si je prisvojila skoro neverjetno moč v okviru občinske avtonomije, tako, da jo moramo smatrati kot državo v državi in bi trebalo železne roke, da se jej postavi potrebno protitežje. In tej državi v državi smo naravnost podrejeni mi tržaški Slo venci — ne v našo korist. Krmilci te države v državi naravnost zametujejo geslo, koje jo gospod baron Winkler pro glasil kot jedino pravo; vzvišeno geslo Vsakemu svoje! Le poglejmo, kako se postopa z nami tu v našem mestu ! Ste vilno so lahko postavimo na stran številu resničnih Italijanov; naši ljudje delujejo v vseh strokah javnega življenja — imamo v svojih vrstah uradnike, trgovce, obrtnike, posestnike, kmete, delavce in težake — meščani naše narodnosti nosijo ista bremena, kakoršne nosijo naši someščani druzih narodnosti ; slovenski ži-velj pospešuje v veliki meri promet našega mesta in po takem tudi njega blago stanje ; slovenski meščan-okoličan je pre-važen činitelj za življenje1 tržaško, ker skrbi tako rekoč za vbo vsakdanje potrebe
meščanov ; slovenski živelj je lojalen tako do državnih zakonov, kolikor do mestnih predpisov; iz kratka: živelj ta rši svojo dolžnost na vse strani, pokorno, vostno in člo-vekoljubivo. In kako se mu vračajo vse te njegove lastnosti P Smatrati ga hočejo inferijornim (podrejenim) bitjem, ki naj bi bilo zadovoljno, ako sme služiti drugim. Dolžnosti nam nalagajo pač, a pravic nam nočejo pripoznati nikakih. Ako govorimo na ulici v svojem materinem jeziku, zmerjajo nas s ščiavi; ako se poslužujejo naši ljudje svojega najsvetejšega prava, to je, ako se obtoženec v onem usodepolnem trenotku, ko mu gre za čast, imetje in morda tudi za življenje, poslužuje onega jezika, v katerem jedinem bo more vspeŠno braniti, pa zaženejo naši nasprotniki hrup, da demonstrujemo v sodni dvorani; ako prosimo začetnih Šol za našo ubogo zanemarjeno deco, pa odmeva po vsem nem-ško-italijanskem gozdu o drznih zahtevah preobjestnih Slovencev. Poleg Škode — duševne in gmotne — moramo še požirati zasmehovanja in obrekovanja z vseh strani. Za nas ni še nikdar veljalo in tudi danes ne velja Winklerjevo geslo: [„Vsak emu svojo"!, ampak pri nas velja: jednemu vse, druzemu pa nič. V tem, da za nas ne velja geslo „V s a k e m u s v o j e* l, izražena je vsa britka zgodovina političnih in narodnih bojev naših !
G. baron "VVinkler je rekel v svojem govoru :.....„če iz tega, da ae je Slovencem razmeram primerno dalo to, kar jim gre po zakonu, za Nemce ni nikakor izvirala kaka krivica." Mi moramo le pritrditi gospodu baronu, da se nikomur ne godi krivica, ako jaz uživam svoje pravice.
Tudi mi tržaški Slovenci ne zahte varno ničesar druzega, nego, da se nas po-Števa našemu številu primerno primerno važnosti slovenskega življa za razvoj inprospeh mesta tržaškega; in slednjič tudi: primerno važnosti Slovencev za državo kot čuvarjev dinastiškega in domoljubnega čutstvovanja.
Ker pa ni nikake nade, da pri sedanjih razmerah v našem mestu prodere do veljave geslo Winklerjevo, dolžnost je naši vladi, delati na to z vsemi sredstvi, ki so jej na razpolago, da slednjič tudi pri naši mestni upravi obvelja načelo:'
„Vsakemu svoje!"
Iz delegacije.
Govor delegata Vekoslava Spinčiča v seji dne 19. oktobra 1892.
(Dalje in konec.)
Propalo je tudi domačih trgovcev. Propale so tudi tovarno' železa na mnogih krajih, a imamo tudi slučaj, ko se domačemu obrtniku ni dopustilo preseliti se iz jednoga odkraja v drugega, da izvršuje rokodelstvo — dočim se inozemci naseljujejo, kjer hočejo.
ŽaloBtno pri vsem tem je to, da se trpi in da se ne smo pritožiti, o čemur je žo dr. Masaryk navel nekoliko vzgledov ; a tudi jaz navedem tu nekatero.
Leta 1885. bilo je Njegovo Veličanstvo, naš cesar in kralj, v Požegi. Mnogo Ijudij z vseh strani Bosne in Hercegovine hotelo je k Njemu, da se pritožijo, ali niso dobili dovoljenja'. Jedna deputacija je šla brez dovoljenja. V Požegi so jo spoznali ter so dotičnike prijeli in zap.li kot „re-bcle". Nič bolje se ni godilo onim, ki so se leta 1887. podali v Sarajevo, da se pritožijo pri deželni vladi. Tudi duhovniki in trgovci iz Banjaluke, koji so — na prose ni za svet — nasvetovali, naj se gredo pritožiti Njegovi visokosti blagopokojnomu prestolonasledniku, ko se je mudil tam, označili so se kot „rebeli" ter pozaprli. Oni, ki se pritožujejo pri popisu desetine samem sli pri precenjevanju tobaka, zaprejo ae kar na mestu. Jaz verujem, da njegova prevzvišenost, gospod finančni minister, potuje po deželi, kakor je rekel — ali vem tudi, da uradniki store vse mogoče, da ne pridejo do njega pritožbo.
Niti sloboda vere, zajamčena po generalu Filipoviču in pozneje s konvencijo Avstro-Ogrske in Turške, vidi se, da so ne spoštuje povBodi. SluČsja Useife Del-hametovič in Cviete Samic, ko sti hoteli prestopiti k katoliški veri, sta poznana. Leta 1890. bil je v Mostaru sv. Rešnjega Telesa dan sabranjen javni obhod, ki so je skozi stoletja obdržaval pod Otomani; ta zabrana je slabo u plivala tudi na pripadniku drugih dveh veroispovedanj. V najnovejšem času bil je napaden na glavni ulioi v Mostaru Škof Buconjič od poslušnika pri okrajnem sodišču, a list, ki jo zahteval zadoščenja za to, „Glas Hercegovca", bil je zaplenjen.
Glede na narodno čutatvovanje, se »i vidi, da vlada nasprotsvo proti hrvatskomu. Hrvatskim listom je zabranjen uhod. „Glas Horcegovoa", pisan v hrvatskem duhu, zaplenjen je večkrat. Meščan mostarski Spu-ževič bil je zaprt zaradi tega, ker je noail na prsih hrvatsko trobojnico. Deželnim štipendistom ni dovoljeno pohajati hrvatsko vseučilišče Frana Josipa.
In vendar — so bili hrvatski patri-jotje, ki so gladili pot okupaciji, temu toliko znamenitemu činu politiškemu, kakor je rekel v proračunskem odboru gospod miuiater; in vender je bil Hrvat na čelu vojski, ki je zasela deželi, in on njijin prvi upravitelj ; vender se moreti ti zemlji Bamo na temelju državnega prava hrvat-takega prisvojiti, anektirati, in ustvarjati pravi sestavni del monarhije Habsburgov ! Do sedaj sti, kolikor je poznano, vsled članka XXV. dogovora, sklenjenega v Bero-linu dne 13. julija leta 1878. mej Avstro-Ogrsko, Nemško, Francosko, Veliko Britanijo, Italijo, Rusko in Turško, po Avstro-Ogrski samo zasedeni in upravljani. Po tem zasedenji ali okupaciji so ni doteknila suvereniteta Njegovega Veličanstva Sultana, kakor izrecno pravi konvencija z dne 21. aprila 1879., sklenjena mej Avstro-OgrBko in Turško.
Temu so je moglo izogniti na temelju državnega prava hrvatskega.
Da te pokrajine pripadajo državnopravno kraljestvu vso Hrvatske „totius Croatiae", dosta je pogledati v zgodovino.
Za časa narodne hrvatske dinastijo: ko ae je narod hrvatski malo po malo zjedinjeval in konsolidiral, in ko je bil žo
močan na kopnem io na morju (t polovici IX. stoletja) ; ko se je ustvarilo kraljestvo (začetkom X. Teka); ko je to kraljestvo uživalo velik ugled v Evropi (v drugi polovici XI. stoletja) — spadali sti k njemu tudi Bosna in Hercegovina.
K temu kraljestvu spadali sti v oni dobi, ko so Hrvatje izbrali in kronali v Belemgradu na morju (prj Zadru. Op. ur.) leta 1102. Kolomana iz arpadske dinastije, in ko je ta prisegel, da će braniti njegova prava in njegove meje.
Pod to kraljestvo sti spadali tudi za Anžuvinevcev, koje so Hrvatje povsem samostojno dvignili na svoj prestol, ko je izumrla arpadska dinastija. In ako se je nasproti svrbi vlade Ludovika bosenski ban Tvrdko nazival „kralj Bosne", mora se to pripisati nezadovoljnosti Hrvatov z vladanjem Ludovika, in treba pomniti, da se mu ta naslov ni priznal, ker Bosna in Hercegovina smatrali sta se kot dela kraljestva hrvatskega tudi v onem hipu, ko sti po padu bolgarskega, srbskega in iztočnega cesarstva, padli pod oblast oto-mansko. (1463).
Jeden njijin del spadal je tudi faktično k kraljestvu hrvatskemu tudi v onem času, ko so Hrvatje leta 1527 izbrali za kralja Hrvatske prejasnega habsburga Fedinanda s pravico nasledstva v moškem rodu „sua sponte" in ko je on za se in svoje naslednike potrdil njihova prava ter odložil na ugodnejše čase združenje avstrijskih, imenito slovenskih dežela, s Hrvatsko. S tem je dobil on in njegov rod, Habs-burgi, pravico ne samo do kraljestva v tedanjih mejab, ampak tudi do drugih delov, ki so mu pripadali popred, torej tudi do Bosne in Hercegovine.
Do njih, kakor tudi do vseh ostalih dežel, zadobili so pravico tudi nasledniki Karola VI. (III.) v ženskem rodu, ko se je sklenila pragmatiška sankcija hrvatska (leta 1712.) in ko jo je isti cesar in kralj Earol v letu 1713 radostno pozdravil, jej pritrdil in jo sankcijoniral ter potrdil prava hrvatskega miroda za se in za svoje naslednike.
Za časa vlade Habsburgov, ko so morali Hrvatje in bratje jim Slovenci bojevati najhujše boje z Otomani, ko so ▼ prvi vrsti branili zapad in krščanstvo, bile so še nekoje pokrajine in okraji kraljestva hrvatskega osvojeni ali zasedeni ; ali že poprej osvojene kakor tudi te došle so malo po malo pod slavno žezlo Habsburgov, zakonitih kraljev vse Hrvatske ; tako imenoma z jedne strani Dalmacija in Istra, v koji poslednji so Benečani zasuli razne okraje, ali koja, kakor izrečno veli spomenica dunajskega kabineta z leta 1699 na beneški senat „spada hrvatskemu kraljestvu" — pertinet ed regnum Croatice" —, z druge strani Slavonija, ter konečno Bosna in Hercegovina.
Pod tem žezlom nahajajo se vsi deli kraljestva hrvatskega, a so drugače razdeljeni in prerazlično upravljani, kakor pričajo tudi delegacije same — po tem ko je jeden njihov del zastopan v tej visoki delegaciji, drugi v Ogrski, a Bosna in Hercegovina nimata nikjer svojih delegatov ; in kakor pričajo tudi drugi zakonodavni zbori, kakoršnih zopet nimata Bosna in Hercegovina.
To se more zgoditi po utelešenju Bosne in Hercegovine, obnovljenjem celokupnega kraljestva hrvatskega, na temelju državnega prava hrvatskega, koji še podpira in krepi kultura, jezik, in osobito narava sama, po tem ko se ti dve pokrajini nahajati kakor potisnjeni mej pokrajinu — Slavonija, Hrvatska, Dalmacija —, o katerih nikdo ne taji, da ne spadajo kraljestvu hrvatskemu.
fea Omenjeno obnovljenje celokupnega kraljestva hrvatskega in utelešenje Bosne in Hercegovine je potreba za narod hrvatski, ker si drugače ne more osigurati svoje ekzistencije, niti se more razvijati kulturno in gospodarstveno.
Istodobno pa je eminentne koristi za našo prejasno dina-
Šo vseukupno m o 1
njeno jakost in moč, za po-
st i j o, za ni n a r h i j o, za
kojo se je narod hrvatski zavzel tako gosto se svojo lastjo in krvjo.
Temu obnovljenju in utelešenju ne bi se &meli protiviti drugi narodi monarhije, ker bi se s tem ne dotaknila njihova prava in ker, ako jih ne brigajo koristi naroda hrvatskega, brigajo jih koristi dinastije in monarhije.
Vnanje države, in tu mislim tiste, ki so sklenile berolinski dogovor, tudi ne bi nič imele proti temu; prvič zato, ker se nimajo brigati, kako si monarhija zagotovi svoje koristi se svojimi notranjimi uredbami, in drugič zato, ker se jih utelešenje Bosne in Hercegovine ne dotika, in ker bi pripoznale opravičenost spojenja, ako bi se jim dokazalo, da ima monarhija, po kraljestvu hrvatskem in njegovi dinastiji, pravico do njih.
Samo mimogrede pripomnim, da mej one vlasti, katerih se to tiče, spada tudi Italija, koje politiki zahtevajo odškodnino v deželah za podporo, kojo daje Italija monarhiji v iztočni politiki ; a dokler se to ne zgodi, blagohotno in popustljivo je postopanje z Italijani v monarhiji, — kakor se godi uprav ▼ sedanji dobi. r;k Konečno omenjam še, da bi obnovljenje kraljestva hrvatskega pod žezlom Habsburgov in utelešenje Bosne in Hercegovine ne imelo samo omenjenih koristi, nego s tem bi odpadli tudi stroški, o kojih uprav razpravljamo, za javno varnost Bosne in Hercegovine, in d a b i b i 1 i i bližje tistemu trenotku, ko ne bi trebali oboroženega miru in v kojem trenotku bi moč monarhije obstajala osobito v z a-dovoljnosti njenih narodov.
Politični pregled.
Notrani« deiel*.
Avstrijskim poslanikom v Berolinu je imenovan pl. Szogyenyi na mesto grofa Szechenyi-a.
Pri mestnih volitvah Praških, vršivših se dne 26. t. m. pridobili so Mladočebi 4 mandate. Sedaj je mestni zbor sestavljen iz G9 Staro- in 30 Mlado-čehov.
Zadnjič smo označili hinavsko postopanje nemških liberalcev povodom razpuščenja mestnega zastopa v Liberci. Poljski „Czas" pa piše : „Stranka, ki se kaže v očigled stremljenjem in pojavom politiškim, ki so zahtevali razpuščenje mestnega zastopa liberškega, prizanesljivo in obzirno, ki vidi v kaznovanju g. Schii-ckerja in njegove avojati udarec za Nemce v Avstriji, taka stranka ne sme odločevati o usodi monarhije. Temu se jednostavno protivi d o b r o r a z u m 1 j e n o avstrijsko domoljubje.
Pri nekem zborovanji v e 1 e p o s e-stva poljskega obžaloval je knez Czartoryski, da se deželni zbor vedno bolj izogiblje politiškemu polju. Deželni zbor moral bi zadobiti svojo prejšnjo veljavo in svoje politiško stališče, koje je zapustil po lastni volji.
V mesecu novembru vršila se bode v P o ž u n u senzacijonelna tiskovna pravdi proti uredniku slovaškega lista „Narodni e N o v i n y" baje radi hujskanja proti Ogrski. Seveda pri Madjarih je vaakdo Ščuvalec, ki se protivi naBilstvu madjar-skemu.
Proračun mesta Dunajskega za leto 1893 kaže 34 milijonov izdatkov in 32 milijonov dohodkov; primanjkljaj znaša torej 2 milijona.
Dne 27, t. m. zaključili sti avstrijska in ogerska delegacija svoja posvetovanja. V avstrijski delegaciji so konstatovali popolno soglasje obeh delegacij in je naglašal predsednik, baron Chlumetzky, daje delegacija poka-kazala do mirovne politike Avstro-Ogrske
gorke simpatije in zaupanje. Posvetovanja so zaključili navdušenimi živio-klici do presv. cesarja.
Vnanje država.
Volilno gibanje po Italiji je že postalo zelo živahno. Tu pa tam razvijajo gospodje ministri JJin drugi odlični parlamentarci svoje programe. Pravijo, da stvari dobro stoje za sedanjo vlado Giolittijevo in da je skoro gotovo, da izide iz volilnega boja kot zmagovalec. Ali kakor na bojnem, je tudi na volilnem polji sreča zelo muhasta in se čestokrat kaj dogodi, kar bi se bilo najmanje pričakovalo. — Za občeevropski položaj je znamenit govor, kojega jo izustil pred par dnevi italijanski minister vnanjih zadev pri nekem banketu v Turinu. G. minister Brin je rekel, da vse evropske vlade žele miru ter hočejo lojalno njega velikansko dobroto ohraniti svojim narodom. Ni je miroljubnejše dežele nego je Italija ; ni je, ki bi bila toliko pripomogla do miru. Temu se ima zahvaliti Italija, da je prenehalo nezaupanje i u si je ohranila zaupanje prijateljskih zaveznikov svojih. Jasna,? krepko zasnovana mirovna politika Italije je pomirljiva za vse iu daje vladi moč, da* jo mora razvijati, sodelujoč izdatno na solidni podlagi njenih zvez ter za ohranjenje miru, v koje« na srečo, sme računati Evropa.
Bolgarsko sobranje so otvorili dne 27. t. m. V svojem prestolnem govoru naglašal je knez, da se je mej svojim potovanjem v inozemstvu prepričal simpatijah, koje goje vsi prosvitljeni narodi do hrabrega naroda bolgarskegr. Nadalje naglaša prestolni govor dobrohotnost Sultana do bolgarskega naroda, o koji dobrohotnosti priča avdijenca Stambulova pri Sultanu. — No le počasi: gotovo, da goje vsi prosvitljeni narodi tople simpatije do bolgarskega naroda, a istotako je gotovo, da te simpatije ne veljajo sedanjim oblastnikom bolgarskim. Na avdijenoo Stambulovo pri
t Sultanu se pa tudi ni treba sklicevati, kajti Turčija se je morala opravičevati radi te avdijencije. Uprav v ponedeljek došla je v Petrograd dotična turška nota, ki e popolnoma zadovoljilarusko vlado. Svojim kreaturam natveza gosp. Stambulov seveda kar hoče, v resnici pa stoje njegove atvari taho slabo, da ne morejo slabše.
Po tej prekrasni zdravijci vstane do srca ganeni g. Josip Sirk ter se toplimi besedami v imn tržaških Slovencev srčno zahvali vrlemu in vzglednemu duhovnu-rodoljubu, izrekajoč željo, da nam dobri Bog se mnogo let ohrani blagega g. vi-karija Andreja Žnideršič a, v blagor izročenih mn ovčic, a tudi v čast in srečo vsega naroda slovenskega tam v solnč-nih Brdih.
Le prehitro je pretekel skromno od-mejeni čas, tako, da smo morali misliti na ločitev. G. vikarij se je res odpeljal, po-Blovivši se se enkrat pri g. Sirku ter iz-reksi rado, da se skoro zopet snidemo.
Gospod vikarij b6di uverjen, da ga tu spoštujemo in ljubimo vsi, vzlic napadom z neke poznane strani. Naša ljubezen bodi mu v povračilo za vse napade.
DOPISI.
Iz Brd, dne 24. okt. 1892. (Izv. dop.) Doletela me je Čast, da sem se mogel udeležiti slavnosti podeljevanja sv. birme v Št. L o r e n c u ob laški meji. Sroe mi je poskakovalo samega veselja čuvftemu tu na laški meji prekrasno slovensko petje. Po končanem sv. opravilu podali smo se na Hlevnik, pod Gradenski vikarijat. Tam smo ne zabavali izborno pri dobri novi in stari kapljici v gostilni gosp. Frana Sirka. Točno ob V»5. uri popotudne odpeljal se je pre-vzvišeni knezonadškof v Kožbano. Ravno pod Hlevnikom na veliki oesti je bil prirejen lep slavolok se slovenskim napisom in okinčan narodnimi zastavami. Za ozalj-šanje slavoloka je veliko pripomogel pre-častiti in obče priljubljeni vikarij Gradenski, g. Andrej Žnideršič. Po odhodu prevzvišenega vladike počastili so nas v naše veliko veselje rečeni gospod vikarij se svojim pohodom v Hlevniku. Pri njega dohodu vsprejel ga je g. Josip Sirk kratkim nagovorom. Prisedel je g. vikarij k naši mizi. Spoznavši slučajno navzočega gosp. trgovca Josipa Sirka iz Trsta dvignil je prečastiti gospod vikarij in predsednik političnega društva „Slov. Jez" v Brdih svojo čašo ter je napil ognjenimi besedami vsem tržaškim Slovanom, izrekši prisrčno željo, da bi jih v njih trdi borbi podpiral Vsemogočni ter da bi se ohranila mej tržaškimi Slovenci toli potrebna sloga in edinost.
Različne vesti.
Njegovo Veličanstvo je imenovalo nadvojvodo Frana Ferdinanda gene" ralnim majorjem, nadvojvodo Leopolda Salvatorja polkovnikom, nadvojvodo Otona podpolkovnikom, nadvojvodo Leopolda Ferdinanda poročnikom linijske ladije, nadvojvodo Albrehta Salvatorja nadporočnikom.
Zavijate. Liga + 1 je v včerajšnjem „Slovencu" natvezila zopet nekoliko zavi-jač potrpežljivim čitateljem svojim. Prva zavijača je ta, da smo mi pisali, da se nam studi čitati ljubljanske časopise, do-čim smo mi le naveli besede celovškega „Mir a". — Druga zavijača je zopet, da bi bili mi o katoliškem shodu pisali „n a j o s t u d n e j S e", kakor nam v svojem resntcoljubji podtika poznani ne-poznanec, skrivajoč se pod šifro Liga + 1. — Nadaljoa zavijača je, kakor da smo mi obdolžili ves katoliški shod napada na družbo sv. Cirila in Metoda, dočim smo mi le konstatovali golo resnico — in pri tem ostanemo —, da so posamič n e osebe ^na katoliškem shodu drzno napale imenovano šolsko družbo. Tega prepričanja so bili vbi samostojno misleči udeleženci tega shoda. — Najpi-ramidalnejša zavijača Lige + pa je ta, d a j e S vetčev banket središče v s e g a s p o r a. Ali ljubi Liga, miališ-li res, da imaš posla z otroci, ki se opoludne ne spomnjijo, kaj so zajuterkovaliP Svetčev banket da je središče vsega spora? Po takem je pred banketom vladal po vsej Sloveniji idiličen mir, ali kali P Po tej jedini trditvi morejo presoditi naši čitatelji verodostojnost toli slavljene Lige + 1. Kdor piše tako, kaže, da nosi v svojih prsih veliko porcijo pre .... — poguma, smo hoteli reči. Kaj marajo gospoda, oni so lahko tako „pogumni", ker vedo, da večini njihovih čitateljev ne pridejo v roke naš list in njegove obrambe. Zatorej le
naprej tak<S: Calumniare audacter--
Resnica iz kompetentnih ust. Znana je vsema svetu slovita zadeva občine p o d-r a š k e , ki je svoječasno napravila toliko hrupa. Toliko slovita ui bila po svojih pravih vzrokih, ampak postala je še le po tem, kar se jej podtaknili mnogobrojni klevetniki avstrijskih Slovanov. Pisalo in govorilo se je tako, kakor da se je nad predrzno, razkolniško Pod-drago vsula velika ploha samih r u b 1 j e v, seveda ruskih, ker druaega denarja tega imena ne poznamo. To vam je bilo šumenje in bobnanje po nemških listih, da je ka* groza pretresala vse lojalno a ne poučeno prebivalstvo, ko se je le zmialilo poddraških veleizdajic. Poznavatelju razmer se je seveda studilo to hinavstvo in — rečimo kar naravnost — odurno ovaduštvo, a njega vpitje je nadvladalo vsako pošteno in resnici odgovarjajočo besedo. NaBprotniki Slovencev in avstrijskih Slovanov sploh so izkoristovali v najširših mejah to zadevo, ki je bila v resnici zgolj lokalnega pomena. A še danes uas zaboli v sroe, ko bo spomnimo, da se je pri tem kle-
vntanju nemškim obrekovalcem pridružila marsikaka slovenska brumna dušica.
Slednjič je vender prišla resnica na dan. Gosp. baron Winkler omenil je namreč pri poslavljanju politiških uradnikov tudi poddraške zadeve in nas veseli posebno, da je prišla resnica na dan iz kompetentnih ust. Bivši deželni predsednik kranjski je rekel :
Znana verska afera v Podragi, da navedem samo jeden slučaj, prouzročila je ob svojem času mnogo hrupa, prebivalci te občine hoteli so presropiti k pravoslavni veri, in v tem se je hotelo videti ruski upliv. Poročevalec za bogočastje, čestiti naš gospod dvorni svetnik, potrdi lahko na podlagi uradnih aktov, da so Poddražani že pred več nego 30 leti se potezali, da se ločijo od Št. Viške župnije in da ustanove samostojno, razumi se da katoliško župnijo, ker so s prebivalci Št. Viškimi živeli v vednem prepiru in da so konečno, ker vse dotične opetovane prošnje niso nič pomagale, grozili, da izstopijo iz katoliške cerkve in prestopijo k pravoslavni. To sredstvo — ki se seveda mora strogo grajati — pomagalo je. Dobili so svojega župnika in so poslej kakor prej d o b r 1 katoličani in dobri Avstrijci. Kar se pa tiče patrijotizma in lojalitete Slovencev tploh, dovolite mi samo, da Vas spominjam besed, katere je govoril pred blizu dvema letoma v kranjskem dež. zboru odličen liberalen slovenski poslanec, ki je slovesno prote-stoval proti sumničenjn, da bi Slovenci ne bili dobri Avstrijci ter je dostavil: Nikar naj se vender ne smatra Slovence za tako kratkovidne, da bi ne vedeli, kaj jim haane, posebno, da bi ne vedeli, da, če bi Avstrije več ne bilo — kar Bog za-čuvaj — tudi njim preti kmalu pogin.
Poštne razmero na slovenskih tleh — piše „Nova Soča* — dajejo vsak dan c.ele kope opravičenih uzrokov za pritoževanje. Ni nam jih treba zopet naštevati, ker so preočitni in splošno znani. Govoril je o njih že nai poslanec dr. Gregorčič v državnem zboru, v deželnem zboru kranjskem pa jih je bičal poslanec Ivan Hribar.
Proti govoru g. Hribarja oglasil se je — čujte in strmite 1 — Ijubljansk .Slovenec" ter zagovarjal sedanjo poštno upravo, zlasti pa: „pravičnega in kotzlato čistega preglednika C o r kij je bil „zavratno napaden".
Svojim očem nismo verjeli, ko smo čitali tako pisarenje v slovenskem časopisu. Mi Primorci, ki poznamo jetra in obisti g. Cork, smo z bolestnim nasmehom odložili „Slovenoa" iz rok ter pomilovaje sprejeli na znanje tako „narodno" brambo laškega uradnika.
Kak mož je ta in kako je njegovo pravično in kot solnce „čisto" delovanje na Kranjskem, razvidno bo iz sledečega prizora:
Tam poleti bili so vsi poštarji v Soški dolini poklioani v Trst, da so se dogovorili o novi poštni zvezi Gorioe z Bolcem. Gospodje poštarji so kot pravi možje zastopali svojo stvar. „Pravični in kot solnce čisti" g. Corfc se je pa čudil, kako je mogoče, da se poštarji upajo takč možko postaviti na kako stališče, ki ni povsem po volji in misli višjih gospodov. Zaradi tega se je jezil na poštnega nadzornika primorskega, dane„karnifla" svojih poštarjev tako, kakor Gora kranjske.
In taki možje se se zagovarjajo v slovenskem listu P Pomilujemo, da se v sedanji zdivjanosti morejo iz strankarske zaslepljenosti roditi tak& duhteče „narodne" rožice. Vse, kar narodnjaki storijo, treba teptati v blato — Cvo priljubljene maksime novodobnega „delovanja na katoliški podlagi".
*
* *
Tako Nova „Soča". Tudi mi smo, a ne bolestnim nasmehom, ampak krčevito stisnjeno pestjo odložili „Slovenca" iz rok,
a molčali smo, ker nismo hoteli pomakati > peresa — v žolč.
In sedaj se ne Čudimo več, da „Slovenec* zagovarja tudi poreške razmere, kajti članka „Eies postalicae" sta nas poučila, da je pri nas vse mogoče. O strast, strast ! Tužna nam majka !
Vinski užitninski davek v Trstu. Takozvani „dazio di educilio" ali „dazio di spina" (točarina), ta stara posebnost mesta tržaškega, mora prenehati koncem tekočega leta, kar je zelč razburilo tržaški magistrat in tukajšnje laško časopisje. Kakor znano, moralo se je v Trstu plačevati od vina: 1. državni dac 3 gld. 20 kr. od hektolitra in 2. občne doklade, in sicer a) 'če se vino prodaja v množinah pod 28 litrov, toraj v gostilnah, takozvani „dazio di educilio" „dazio di spina" (točarina) v znesku 25°/0 od prodajalne cene ali b) samo 4 gld. od hektolitra, če se vino prodaja v večjih množinah ali ako si je pribavijo zasebniki v mestu, ki niso gostilničarji, če tudi v manjših množinah. Na ta način bilo je vino v gostilnah mnogo težje obdačeno, kakor drugo vino, ki se je použilo v .Trstu. Tako na pr. mora plačati gostilničar od vina, ki je toči v gostilnici za navadno ceno po 52 kr. za liter, od vsakega litra državi 3'2 kr. in mestu 25% .od te cene, to je 13 kr., skupaj torej 16 2 kr., dočim plača zasebnik od v Trstu nakupljenih vsaj 28 litrov, ali če dobi od zunaj tudi manjšo množino, državi le 3*2 kr., mestu 4 kr., skupaj toraj le 7*2 kr.; toraj pri vsakem litru celih 9 krajcarjev manj, nego gostilničar. Na tak način plačevalo je občinstvo, ki je uživalo vino po gostilnah, veliko več mestu, kakor drugi vinopivci.
Zoper to krivico pritoževali so se že dlje časa tržaški gostilničarji. Sedaj pa je mestni svet sklenil v svoji seji dne 13. oktobra t. 1. prositi potem vlade potrebnega najvišjega dovoljenja, da sme tudi za leto 1893. pobirati ta davek. Proti temu sklepu poslala je zadruga gostilničarjev po tukajšnjem odvetniku dr. Mateji Pretner-ji ministerstvu spomenico, katero je spoznalo težnje gostilničarjev, opravičenimi in odbilo prošnjo mestnega svčta gledć mestne točarine (dazio di edu-oilio). Vsle tega se bo od novega leta naprej plačevalo od vina, ki se bo pilo po gostilnah uprav toliko, kolikor od druzega vina. In to se nam zdi popolnoma pravično. Prihodnjič pričnemo objavljati omenjeno spomenico gostilničarjev, obče zanimivo ne samo radi vainosti, katero ima odprava točarina (dazio di edučiiio) za občinstvo, ampak tudi radi tega, ker očitno razkriva gospodarstvo magistratovo.
Konfiskaćija. Poslednja številka „Naše Sloge" bila je zaplenjena radi dopisa z Dunaja.
Tržaški mestni svet imel je pred-sinoČnjim svojo sejo. Najprej se je gospod župan toplimi besedami spominjal umršega tirolsko-italijanskega „patrijota" dra. Dor-d i a , na kar je zbornica v znamenje žalosti ustala raz sedeže.
Svetovaleo Nabergoj inteipeluje g. župana radi slabih poti „pri piščancih". Župan odgovarja, da bode mestnemu stavbenemu uradu naročil, da o tem poizveduje.
V odsek za pripoznauje prvega mestnega darila za kako zgodovinsko in statističko delo o mestu tržaškem, se izvolijo dr. Luzzatto, dr. Dompieri, Burgstaller in Rossetti- Scander.
Temu so sledila posvetovanja o novi podaljšani ulici RoBsetti in neki novi ulici, ki se odpre mej posestvom d' Heur in Via del Lloyd.
Municipalna delegacija predlaga, da se preko prošnje radi gradnje vodnjaka n a O p č i n a h preide na dnevni red. Svetovaleo Pahor se protivi temu predlogu nasvetujoč, da Be v ta namen v proračun za prihodnjo leto postavi svota 3000 gld. Svetovalec dr. Morpurgo nasvetuje, da se predlog izroči odsoku za dobavo vode v proučenje, dočim podpira svetovalec Nabergoj Pahorjev predlog. Vsprejme se predlog Morpurgov.
Občinske volitve v Pomjanu. Zadnjo
našo vest popraviti nam je v toliko, da je dvojica v komisijo izbranih mož iz naše stranke. Naši stranki pripadata Ivan
V	i 1 e r iz Kostabone in Dominik Babic iz Marezig. — Nadalje se nam poroča iz Pomjana, da se ljubi naš prijatelj, g. komisar Petris, še vedno trudi, da bi se obe stranki „sporazumeli" ter sestavili Bamo jedno listo. V ta namen je baje te dni poklical k sebi več mož iz obeh strank, opravil pa ni nič, ker — naši niso došli. In prav so imeli naši možje, da niso šli mlatit prazno slamo, kajti kdor pozna nasprotno stranko, ta ne bode nikdar veroval v nje „miroljubivost", ampak uver-jen je, da pri sklepanju take „sprave" ne gre za to, da bi se res polegle strasti in sovraštvo, ampak le za to, da bi z v e I i našo stranko na led. Zato pa mo- j ramo javno pohvaliti naše može, da se niso dali vjoti v nastavljene mreže — da so bili previdni. Priporočamo jim, da si ohranijo to previdnost. Kajti nasprotniki jih bodo še lovili na vse mogoče načine, ker niso več gotovi dobrega uspeha. Ker torej pošteno sporazumlje-nje z nasprotno stranko ni mogoče, ne preostaja druzega, nego najodloč-neji volilni boj. Pri ogromnih sredstvih, s kojimi razpolagajo naši nasprotniki, je sicer mogoče — a kakor stvari stoje, je to malo verojetno —, da pademo morda še pri teh volitvah, a mi se moramo držati načela, da je za našo stranko manja ikoda, ako pade častno, nego da se zamota v mreže, iz kojih bi se pozneje le težko rešila. To je naše menenje, koje sicer nočemo usiljevati našim možem, a vender jih prosimo, da resno premišljajo o tem, predno store kak odločilen korak.
Za družbo sv. Cirila in Mstoda nabralo se je pri veselici „Tržaškega podp. in bralnega društva" 14 gld. 50 kr. — „D o m e n i k a n o i" nabrali so 30 kr.
„Nabrežina* imenuje se pevsko društvo, katero so ustanovili rodoljubi nabre-žinski. Namen temu društvu je izrečno označen v potrjenih pravilih ; gojiti s 1 o-vensko petje posebej in slovansko petje v obče. Društvo ima dosedaj dvajset izvršujočih članov in štirideset podpornikov. Pri njega ustanovitvi so pokazali vrli Na-brežinci izredno požrtvovalnost, kajti v dveh dneh so nabrali vsoto 200 gld., za katero so si k nakupili prav dober glasovir, pohištvo in potrebne note. Na čelu novoustanovljenega društva je g. župan T a n o e; tajnik in pevovodja, sploh duša vsega društva pa gosp. Č e r i n , navdušeni mladenič, katerega nalog bode, da vzbudi v ondotnem ljudstvu veselje do lepega in pravilnega petja, k čemur mu želimo iz vsega srca najboljši uspeh.
Pevsko društvo „Vslesila" v Škednju vabi na veselico s plesom, katera bode v nedeljo dne 30. t. m. v dvorani gosp. M. Sancin-Vrba. Razpored: 1. „Rado ide", godba. 2. E. A. Mangold: „Moj zavičaj", zbor. 3. Vj. Klaič: „Svračanje", udara tamburaški zbor „Tržaškega Sokola*. 4. Deklamacija. 5. Ivan pl. Zaje: „Večer na Savi", zbor. 6. „Venec slov. narodnih pesni", udara tamburaški zbor. 7. Igra: „Blaznica v prvem nadstropju". 8. „Narodna slovenska popotnioa", udara tamburaški zbor. 9. L. Vukelič: „Lahku noč", zbor. 10. Ples. — Začetek točno ob 5. uri zvečer, konec ob 3. uri zjutraj. — Ustop-nina k veselici 30 nvč., k plesu 35 ; Be-deži 10 nvč. Dečki od 10—15 leta plačajo polovioo za pristop k veselici. — K obili udeležbi uljudno vabi	ODBOR.
Za knjižnico pevskega društva „Adrija"
V	BarkOVljah darovali so nadalje : Slavna narodna Čitalnica v Ljubljani 16, J. Sancin (drugikrat) 15 in Josip Pertot Adrejev (drugikrat) 7 knjig. Slavni Ljubljanski čitalnici ter imenovanima gospodoma izreka se od strani odbora „Adrije" najtoplejša zahvala.
Iz Kozine Be nam piše: Dno 1. sept. t. 1. povabil je začasni pripravljalni odbor
občinstvo na kratek dogovor, 'da se ustanovi za Kozino in okolico bralno društvo. Došle goste pozdravi predsednik začasnemu odboru, g. Sv. Sila, učitelj v Rodiku. V svojem temeljitem govoru razloii na kratko namen tedanjemu sestanku, povdarja osobito potrebo takega društva in nekako prstom pokaže pot, katero naj bi hodili, da se doseže smoter, postavljen tem potom ; povdarja nadalje, da je le v vzajemnosti, slogi in vstrajneui delovanju določen in gotov obstanek tukega in vsakega društva. Razlaga dobiček in prid v gmotnem in duševnem pomenu, ki ga prinaša tako društvo. Nekako energično spominja, naj nikdo ne išče v društvu, da polni tem potom svoj žep; pobija one pesimiste in slabomisleče, kateri trdč, da je v tem kraju kako društvo nemogoče, svari jih, naj odstopijo od takih trditev ter kliče, da vBak naj stopi v bratsko kolo v blaginjo sebi in narodu. Nadalje razloži v kratkih potezah namon bodočemu društvu in prid čitanja in poštenih razgovorov pridaja, da se bodo uvele pevske vaje in predavanja o kmetijstvu ; da se bodo prirejali društveni večeri (jours fixcs) s poučnim in kratkočasnim predavanjem in da se bodo prirejale veselice, kolikor bodo pripuščale gmotne moči, Opomnivši na ravno raztolmačene besede Bvoje, prosi, naj vsak pripušča vodstvo vesti in pameti svoji, ker le ta dva dovedeta do pravega Bmotra; in kažoč na krepko slovansko geslo, »Vse za vero, dom, cesarja!", ki, naj vodi vse dni društvo in njega ude, sklene svoj govor s trikratnim živel-klicem na presvitlega cesarja, kateremu se odzovejo vsi navzoči z navdušenjem.
Mej raznimi opombami in predlogi opominja trgovec g. S i š k o v i č , da se v društvu odpravi vsako sovraštvo, da naj vsak pomisli predno vstopi; potem naj stoji vsak trdno na svojem mestu, ker bolje je, da se nič ne ustanovi, nego da društvo propade v par dneh. Na to se voli začasni odbor po glasovanju, in sicer po predlogu gosp. R.: S. Sila, učitelj, predsednik, A. Metlika, trg. (Klanec), namestnik, S. Siškovič, učitelj, tajnik, I. Ugovitzer, namestnik, F. Rapotec, poštar, blagajnik, I. Siškovič trg., Jakofčič brz. ogl. odbornika; in F. Svigelj, gostil, in I. Šuman kmet namestnika.
Nato so zahvali g. Sila v imenu no-vovoljenega odbora na podeljeni časti in obljubuje, da si hoče (odbor) prizadevati na vse moči, da se rešijo pravočasno naloge, kateri ima izvršiti začasni odbor, —
V	pozni uri še-le razšli so se došli gostje zadovoljni, da seje ustanovilo tako društvo ter uverjeni, da je prepotrebno v našem okraju. Bog daj srečen vspeh !
Dne 10. t. m. uložila so se pravila in dne 21. t. m, — čudom se Čudi! — bile so že rešene.
Dne 1. novembra t. I. skliče začasni odbor prvi občni zbor novoustanovljenega „Bralnega društva za Kozino in okolico".
V	upanju, da se sestane obilo število, kličem : Na svidenje !
Bralno društvo pri sv. Ivanu vabi na
otvoritev novih društvenih prostorov, ki se bode vršila v torek dne 1. novembra 1892. Rszpored : 1 Slovnostni govor. 2. Tamburaški zbor. 3. Mlinar in njegova hči, žaloigra v petih dejanjih. Ustopnina k veselici 30 nvč. Sedeži pri veselici v t., 2. in 3. vrsti 20 nvč. Sedeži pri veselici v 4., 5. in 6. vrsti 10 nvč. Začetek točno ob 6. zvečer.
Obsojeni sinovi avite eolture. Dne 20.
oktobra prošlega leta napadli so v Šterni (Istra) razni junaki in nositelji avite eolture prečastitega župe-upravitolja, gospoda Frana Stefanuttija na tako Burov način, da mu je težko najti para mej izobraženim svetom. Proti tem junakom vršila se je dne 19. in 20. septembra t. 1. razprava pri c. kr. sodišču v Rovinju in sta bila obaojena dva iztnoj njih — imena nas ne brigajo — na 14 dni, a jeden na 12 dni zapora. Slavna „L' Istria", ki toli ten-dencijozno beleži vsako Btvar, ako je na
škodo naši stvari, je seveda čisto bila* poročati o tej obravnavi. In vender bi bilo dobro, da v svojem listu oveko-slavi imena svojih junakov. To je zopet jeden tistih dogodkov, na koje smo v zadnji številki opozarjali g. dra. Mahniča in družbo. Dobro bi res bilo, da bi za trenutek pozabili na slovenske „liberalce" ter si ogledali tiste, ki napadajo po ulicah katoliške duhovnike — stanovske tovariše dra. Mahniča. To bi bilo zares prezanimivo gradivo za prihodnjo številko „Rimskega Katolika". A baviti bi t'se morali ne le z napadalci, ampak tudi z intelekta-velnimi prouzročitelji in s tistimi, ki na tihem, a jako živo sočutstvujejo s poslednjimi.
Priporočilo. Slavnemu občinstvu priporoča se domaČ uglasbovalec in poprav-Ijalec glasovirjev. — Oglasiti se je za to pri uredništvu našega lista.
poza- Antnn PnrLai na vo&lu ulice Ghe^a fMllUlI rUUKdJ, in Cecilia, toči izvrstno domače žganje; v tabukarni svoji — ista hiša —
pa prodaja vse navadno potrebne nemško-slovenske postne tiskanice.	Cl
Anton Lampe,
naslednik Jakob Hočevarja, Via Barriera v e r c h i a št. 17 pekovski mojster, priporoča kruh vseh vrst. moko, riž, sočivje, fino moravško maslo
itd.	Cl.
Tržno poročilo.
i !
Cene »e razunm, kakor se prodaje na debelo blago za gotov denar).
Cttn* od (ar. do for.
Sava Mocca.......	100 R.	126,—	127.—
Rio biser jako Una .	n	_._	_,_
n n n •	n	—._	_
Santos lina.....	n	103-	105.—
„ srednja . . .	»	96.-	100.-
Ouatemala.....		112.—	113. -
Portoricco.....	n	132.—	134.—
San Jago de Cuba .	*	—.—	
Cejlon plant. tiua . .	n	134.—	136.—
Java Malang. zelena .	n	114.-	116.-
Campinas . . . . .	n	—	—.—
Iti o oprana . . . .	*	103 —	106,-
„ lina......	n	98.-	100. -
„ srednja . . . ,	n	96.—	98 —
Gaiaia ligo«' v zabojih . .	n	29.—	30.—
IKaoiaov cvet......	n	380. -	390.—
lager Bengal......	n	—.—	—. —
Papar Singapore.....	n	42.—	43 -
Penang ......	H	33.-	34.—
Batavia......	n	87.—	38.-
Piment Jamaika.....	n	39.—	40.-
Smokve pulješke v sodih .	H	11-—	_._
grške v vencih .	K	12.—	—.—
Soltaci&e dobre vrsti . .	n	18.-	22.-
Suho grozdje (opaša) . . .		17.-	18.-
Oibebe.........	n	15.-	—,—
Slanlki Varmouth ....	sod	—._	
Polenovke s redne velikoatl	100 K.	34.-	35.-
velike.....	*	32.-	33.—
Sladkor centrifug, v vrečah certifisk.....	n		
		36.—	M'-
Faiol Coks.......	i»	10.25	-■ —
Mandoloni.....	n	875	_ >-
svetlorudeči . . . .	•	9-50	— .—
temnorudeči . . . .	II	9.25	— .-
bohinjski......	1»	10.50	-.-
	ir	=.—	- .-
beli, veliki . . .	n	—.—	-.-
zeleni, dolgi ....	n	9.25	— .—
vi okrogli . . .	»	—.—	— .—
mešani, štajerski . .	•	7.25	— .
Kulo..........	n	82.—	86.—
Ivan Kannhpl	velike vojaš-
ivail rvailUUCIf niče, priporoča svojo zalogo 7. mnogovrstnim jedilnim in drugim blngnm; razpošilja tudi na debelo v množinah od & kil. naprej po najnižji ceni.
Gostilna „Stoka", "b^IT-,
poleg kavarne „Fabris", priporoča Be Slovencem v mostu in na deželi. Točijo se izborna Tina, istotako je kuhinja izvrstna. Prodaja tndi vino na
debelo, tako meščanom, kakor na deželo. Cl.
B. Modic in Grebene,
in Via Nuova. opozarjata zasebnike, č. duhovščino na svojo zalogo porcelanskega, steklenega, lončenega in železnega blaga, podob in kipov v okrašen jo grobnih spomenikov. Cl.
na voglu Via St. Glovani
krčmarje in
Kotranove sladčice
katere izdeluje lekurničar
PRENDINI v Trstu
Telefon St. 334.	1-52
Velika poraba ki jo dandanes v navadi rabiti kotranove izdelke prepričala me je, j'% da sem začel sam izdelovati iz pristnega t;, kotranovega izvlečka iz Norveškega izvrstue sladčice podobne onim. ki dohajajo ! . iz inozemstva
To sladčice imajo isto moč kakor kotrn-nova voda in glavice (Kapsule), lažj^ se, proživajo in prebavijo ter se prodajejo po prav nizkej ceni. Da se ogne ponarejanju na enej plati vdobljeno ime izdelovatelja Prendinija in na drugej besedo Catrame. V T r s t u se prodajejo v lekarnici Prendinl v škatljicah po 40 kr., prodajejo se tudi v vseh vočjih lekarnah v druzih deželah.
Mlekarna Frana Gržine ^
na Notranjskem (Via Campanille v hiši Jakoba Brunneria St. 5 (Piazza Ponterosso). Po dvakrat na dan frišno opresno mleko po 12 kr. liter neposredno iz Št. Petra, sveža (frišna) smetana. Na zahtevanje posneto mleko po 4 kr. liter, toda le v množini najmanje 25 litrov.	Cl.
Josip Kocjančič,
Via Barriera vec-cliia št 10,
trgovina z mešanim blagom, meko, kavo, rižem in aznovrstnimi domačimi in vnanjimi pridelki. Cl.
IOOOOOOOPOOOOOOODOOOOOOI
Zivic in družb.
(Schivitz & Comp.) 7
v TRSTU, nlica Zonta štev. 5,
priporočajo svoje mline in stiskalnice ali prese za napravo vina, pumpe, cevi, slamoreznice itd. — izdelujejo vodovode, tvornice, mline in drugo.
looooooooooooooooodooool
Pivarna Lavrenčič JJ^ML
Leitenburg priporočuje svoja izborna isterska vina častitim družinam po najnižji ceni 28 kr. liter, v stanovanje postavljen ; manje naročilu pod 28 litrov se ne sprejmejo, častitim gostom se priporoča tudi izvrstno pivo in izborna kuhinja ter dobra istrska kapljica.	16=25
Ivan Prolnn priporoča svoji trgovin IVaVI ri6iuy v Via del Boaco St. 2 (uhod na trgu staro mitnice, Piacza Barriera vecchia) in v ulici Molili a vento it. 3. Prodaja različno mešano blago, moko, kavo, riž in razne vrste domače in vnanje pridelke. C.
Martin Krže,
Piazza S. Oiovanni, št. 1. j trgovina z mnogovistnim lesenim, železnim in lončenim kuhinjskim orodjem, pletenino itd. itd.	Cl.
Ivan Umek,
črevljarski mojster, Via Ro-
slavnemu občinstvu v vsa v njega stroko s ada-joča dela. — Solidno delo, — hitra postrežba — nizke cene.
Drogerija
Artaro Fazzini y Trstu
Ulica Stadion 22 — Talefon 519.
Velika izbčr mineralnih vodi, zmletih oljnatih barv najfinejih vrsti; rudeče, rumene, zelene, višnjeve in črne po 28 novč. kilo. Svinčnata belilo po 32 novč. kilo. Cinkovo belilo najfineje po 40 novč kilo. Razun tega velika izber barv na vodo in čopičev vsake vrste ter po cenah, h kojimi ni mogoče konkurirati. — Zaloga glasovitoga krepila od Kwizde (Korneuburger Viehn&hrpulver) za živino. Zaloga mirodij, barv, zdravil; zalogo žveplja in modre galice za rabo p i-i trtah. Naročniki morejo brezplačno uporabljati telefon. 83—50
Kavarni ,Commercio' in Je-i
fflpCrn' v u"ci »CaBarma*, glavni shaja- j UDduU liggj tržaških Slovencev vseh stanov, i Na razpolago časopisi v raznih slovanskih jezikih. j Dobra postrežba. — Za obilen obisk se priporoča Anton dorli, kavarnar.	Cl. i
Domači oglasi.
|«|#nh Iona) tapetar via stadion »t. io Vozni listi in tovorni listi
jaiVUU JCUICA na dvorišču priporoča se slavnemu občinstvu za vsakovrstna tapetarska dela, kakor zof >, madrace, naslanjače itd. Zago- j j tovi točno in hitro postrežbo po jako nizki ceni. ;
Ticl/orns nnlonft" <-«»<»»	Kraljevski belgijski poštni parobrod
I ISKarna „uoienc vT«tu>.Piazza _RED STEARNLINIE« iz Antverpena
direktno v
Ameriko.
(narodni zavod ?,»#vaviii« v Trstu), Piazza della Oaserma št. 2, izvršuje vsakovrstna tiskarska dela po ugodnih cenah. Imamo na prodaj knjigo „Kmetijsko berilo" za nadaljevalne tečaje in go- j spodarjein v pouk. Mehko vezana stane 45 kr., j trdo vezana 65 s poštnino vred.	Cl. j
Društvena krčma
Rojanskega posojilnega in konsum-nega društva, poprej Pertotova, priporoča se najtopleje slavnemu občinstvu. koncesijonovana črta, od Točijo se vedno izborna domaČa oko" GOStilllB Al GflllO (P OH)" ftV *' vlade. Na vpraianja odgovarja točno : kon-liČanska vina.	Cl. \.-.x. .......	. ti.-i	cesiionovani zastoD 60—36
Nev Jork & PMMelfijo
avstrijske
o. ...
toči izvrstna istrska in furlanska vina ter ima : prav dobro kuhinjo. Oddaja tudi vina na de-
Prodajalnica in zaloga jestvin j^^KA?
„RojanBkega posojilnega in konsumnega društva", pogilja. tudi istrsko vino na zunaj in Bicer loko vpisane zadrugo z omejenim porošivom v ulici gtacijou Trst po 23 gld. hektoliter; ne da bi Belvedere št. 3., bogato založena z jedilnim bla- jmei naroČevalec kake druge Btroške. Vnanjim gom razne vrste in po nizkih cenah se priporoča gostilničarjem se priporoča za naročila Oovacioh. j kupovalcem v Trstu in iz dežele.	12-104 | 50—40
»9
Andrej Kalan, 3535 Ivan Valenčič,
Via nuova št. 89, pro-
_	_	, daja vsake vrste ma-
slovenskemu občinBtvu. Najelcgantnejše ter bo- nufnkturnega blaga. Blago so dobiva iz prvih lidno delo in točna postrežba.	Cl. vastrijskih tovarn. Cene nizke.	49—39
ceaijonovani zastop 50-
Red Star Linie"
na Dunaju, IV Weyringerga8Be 17 ali pri
Josip-u Strasser-11
Speditionsburea ftlr die k. u k. Staatsbahnen in Inn8bruck.
lepo mčblirana soba s posebnim uhodom. — Več ae izve v ulici Chiozza h. št. 20. II. nadstr.
DROGERIJA
na debelo in drobno
G. B. ANGELI
104-29 TRST	12~12
Corso, Piazza della Leyna št,., 1. Odlikovana tovarna čopičev.
Velika zaloga oljnatih barv, lastni izdelek. Lak za kočije, z Angleškega, iz Francije " Nemčijo itd. Velika zaloga finih barv, (in tubetti) 7.H slikarje, po ugodnih cenah. Lesk za parkete in pode.
MINERALNE VODE
iz najbolj znanih vrelcev kakor tudi romanj sko žveplo za žvepljanje trt.
najboljše je b čajem iz tavžentrož (milefiori). kri čisteče in neprekosljivo sredstvo zoper pale-njo v želodcu, hemoroidalne bolezni itd. — Zavitek z navodom, za 12 dni zdravljena, stano 60 kr., s pošto 5 kr. več. Čuvati so je ponarejanja zdravila.
Dobiva se v odlikovani lekarni 78—100
PRAXMARER rAi due Mori" Trst, veliki trrt.
Poštne pošiljatve izvršujejo ae neutegoma.
Krojaški mojster
FRANINAHO
naznanja si. slovenskemu občinstvu, da je svojo delavnico preložil na Corso št. 8 II. nadstr.
Zagotavljajoč ceno in točno postrežbo se priporoča najiskreneje si. občinstvu.
Gostilna s prenočišči „Alla Nuova Abbodanza"
Via Torrente št. 15. (poleg obokov Ch iozza najosrednija lega v Trstu.)
Prostori so odprti in preskrbljeni s svožimi jedili do 2 ur popolunoči. Izvrstna namizna in do-sortna vina, izborna kuhinja, Dreherjevo pivo po nizkih cenah. Jamčim za točno in vestno postrežbo ter se priporočam blagovoljnej naklonjenosti slav-nege občinstva.	ponižni
104=15	p. Favero.
Jak. Klemene
TRST W Via S. Antonio Št. 1.
Ob priložnosti, ko se odpre zimska doba, se opozarja si. občinstvu da smo dobili sledeCe vrsto blaga: flanele, stoffe volnene za ženske obleke, črni kašmir, stoffe za vaterprof, naglavne vezane robce, forstajn beli in v različnih barvah, spodnja oblačila iz bombaža, in iz volne, srajce „Jager". Šarpe, zavratnike, dežnike in posebnosti za garniture. 8—5y
Ernest Pegan
Josip Urbančič,
na vogalu ulice Via Torrente in Via St.
(naslednik A. Pipana) na oglu Via TorreHte in
. , . Ponte della Fahra, pripo-	Frftnce-aCo priporoča vsoh vrst žganja na drobno
roča svojo trgovino z moko in razn.m. domačimi	1q tukajinja f yJnanjH yina v
pridelki, zlast. pa svojo bogato zalogo Koionijai-	botu]jah> _ 8uho
meso, kranjske klobase, sir,
nega blaga. Cene so neverjetno n.zke, postrežba	Bl(idšJ6ice Ud 42_148
▼estna in nagla.	vjI. ____________________________
žganj^ija in tobakarna v uli("
Karol Colja, ulici Via Arcata, nasproti
hiso Cacia, prodaja domače žganje vsake vrste | in siropove pijače, „pasarete" in silone.
Oznanilo.
Daje ho p. n. občinstvu na znanje, da bode letos in vsako leto naprej ži-
Petra Muscheka. v ulici Sorflente (Via Torrente ™ežani	Martina v
bt. 30) toči izvrstna vina in prirejuje jako okusna Komnu na 10. HOVCmbl'a,	oziroma ttko
jedila. Prenočišča neverjetno f ceno. Cl. , bi bila na isti dan nedelja	ali praznik
pa na 11. novembra in ne	več
Gostilna „Alla Vittoria"
Vekoslav Moder, "iT
mojster „Piazza Caserma", se priporoča Biav. občinstvu. — Prodaja vseh vrst kruha, slaščic, čokolade, vseh vrst moke itd. po n a j n i ž j i h cenah.	01.
na 12.
novembra. Douiača in tuja živina prosta je na tri leta ćtaritnine.
Županstvo Komen 17. oktobra 1892. 3- 3	Župan : KovaČiČ,


\
I Z

% \ < < V.

\
živine
Korneuburški prašek za rejo
za konje, rogato žival in ovce.
Porablja so že skoro 40 let z najboljšim vspehom v večini hlevov, ko živina rada no je, pri slabi prebavi, v zboljsanjo in pomnoževanje mleka pri kravah; pospešuje vztrajuost živali proti
kužnim vplivom.
II	Cena cele škatljiue 70 kr., '/, »kutije 35 kr.
Puziti je na zgornjo varstveno marko iu naj se zahteva izrecno
KwizdQ korneuburški prašek za rejo živine.
Pravo so dobiva po lekarnah ili drogerija h. »LAVNA ZALOGA
FRAN IV. K WIZD A
c. in k. avstr. in kr. rum. dvorni založnik, okrožni loknr, ICorneuburg pri Dunaju.
Lastnik pol. društvo „Edinost".
Izdajatelj in odgovorni urednik Maks CotiČ.
Tiskarna Dolenr v Trstu.