PROLETAREC JE DELAVSKI LIST ZA MISLECE CITAT KI J K
PROLETAREC
Glasilo Jugoslovanske Sorialistirne Ivese in Prosveme Mallee
OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. AND ITS EDUCATIONAL BUREAU
ST.-NO. 1911.
£at*r*4 m —c>■<-«!—
ih Mit«, Dk. i. IM7. •«	•«»«• Ckk*««. IS.
ua4*r Um Act •« Cw«rHi al March J, III«.
CHICAGO 23, ILL., 26. A PRI L A (April 26), 1944.
Publiahed Week)y st 2301 S. Lawndttle Ave.

LETO—VOL. XXXIX.
GORNJI TRIJE AMERIŠKI LETALCI so v bitkah na južnem Pacifiku izstrelili šestdeset japonskih letal.
Ukrajina, sen
rajha,
USSR
tret|ega oteta za
"NEMŠKI ŽIVLJENJSKI PROSTOR" OB SVOJ NAJVEČJI PLEN V TEJ VOJNI. — DEŽELA, KI BO DOBILA V SOVJETSKI ZVEZI ŠE VEČJO VAŽNOST KOT JO JE IMELA
lukrajina, po kateri je hrepe-i izpod nemških okupatorjev to neia kajzerjeva Nemcijar ia po- j ponalasl, je-v-Cmem morju naj-
h
tem še z večjim pohlepom Hit ler, ostane v Sov j. uniji. Kaj^er; jev mir, sklenjen z Moskvi v
Brest-Litovsku, ji je dal "neodvisnost^ seveda Nemčiji ^v ko-, rist. Toda Hitler si Jo j* hotel
kar direktno pobasati v malho
za ' nemški življenjski prostor". Teh svojih namenov ni prav nič tajil. "Ukrajina bo služila pogrnjeni mizi tretjega rajha", je poudarjal, in izvajal, da bo pod nemško agrikulturo pripomogla Nemčiji v najvišji življenjski standard na svetu.
Ukrajina je žitnica Sovjetske unije, silno bogata na raznih drugih pridelkih in oblagodar-jena s prirodnimi zakladi.
Ko je nemška armada v napadu na USSR junija 1941 udarila po Ukrajini, je Hitler izjavil, da se to velebogato evropsko kaščo osvaja "po načrtu", torej tako gladko, kot si jc to nemško vrhovno poveljstvo v naprej zamislilo.
Za Hitlerjevo armado so prišli v Ukrajino nemški inženirji, " agrikulturni veščaki, in za njimi umni kmetovalci — trenirani v naprej za obdelovanje ukrajinske zemlje — iz Nemčije in Nizozemske.
a v naprej določeni načrti so se Hitlerju izjalovili in je moral iz Ukrajine, po kateri je toliko hrepenel.
Ukrajina je izmed 16. republik Sovjetske zveze druga najvažnejša Prva je Rusija, toda Ukrajina sama na sebi je ena izmed najvažnejših dežel v Evropi. Po obsegu je približno tolikšna kot država Texas, ali kot je bilo avstro-ogrsko cesarstvo pred prvo svetovno vojno.
Zadnje ljudsko štetje v USSR izkazuje, da je imela Ukrajina 31.000.000 prebivalcev. Ko si je 1. 1939 Hitler podvrgel Poljsko, je Sovjetska unija pridružila k Ukrajini zapadno Poljsko, ki je po večini prebivalstva ukrajin ska in z drugimi pridobitvami vred je Ukrajina štela leta 1939 že nad štirideset milijonov pre hivalcev, torej je bila po prebivalstvu enaka Franciji in jačja kot Italija. Po prirodnih virih pa na boljšem kot Francija aH pa Italija. Sploh se slednje z Ukrajino niti primerjati ne more.
Odesa, ki je bila
važnejše pristanišče in ponos vsakega Ukrajinca in vse Sovjetske unije. Po važnosti pristanišča je Odesa prva za Lenin- j gradom. K i j e v — ukrajinsko glavno mesto, je znamaiiito kulturno središče tega naroda in pred vojno je imelo že okrog milijon prebivalcev.
Osvoboditev Ukrajine izpod Nemčije ima torej veliko večji pomen kot pa zgolj s stališča zavzetja velike dežele. Ukrajina je bila točka, na katero so Nemci | polagali za svojo bodočnost največje upe. In če bi se jim jo bilo ( posrečilo ohraniti, bi spremenili ves tok zgodovine na vzhodu Evrope in ruski narod pa potisnili proti Sibiriji in dalje. Da. Hitler je imel
prirodne zaklade na Uralih in v Sibiriji , in na Kavkazu—sploh v vsi Sovjetski uniji, za zgraditev izobilja v tretjem rajhu.
Igro je izgubil, kot izgubi igralec, ki riskira vse na svojo glavno karto, pa se ukani.
Od kar je Ukrajina pod sovje-ti, je v produkciji ogromno napredovala, četudi je v civilni vojni in potem vsled strahovite suše nepopisno trpela. In ko je že premagala vse začetne težave rekonstrukcije in se radovala svojih ogromnih električnih naprav, modernizirane veleindu-strije in sijajnega poljedelstva, (Konec na 5. strani.)
Nemci zares tipljejo za mir, toda pogojno, da bo proti Rusiji in Nemčiji v prid
Londonski Daily Mail je dne. 17. aprila poročal, da je nemški poslanik v Rumuniji baron Manfred von Killinger po tajnih potih s posredovanjem "nevtralnega diplomata" predložil angleški in ameriški . vladi pogoje za sklenitev miru, ki so bih takoj po objavi v omenjenm listu "uradno" zanikam v Ber-t linu, Londonu in tudi v Washigtonu so rekli, do o
njih nič ne vkIo.
Dejstvo \e, da Nemčija išče mir, toda sebi v korist, ne po 7. "brezpogojno kapitulacijo".
Nemška vlada računa, da se bo Rusija izčrpala pre predno bi mogla udreti v tretji rajh,-dalje, da se javno mnenje v Zed državah ohlaja v navdu*e-nju za nadaljevanje vojne v Evropi, m pa da Anglija ne želi premogočne Rusije—torej se bo Nemčiji prej ali slej posrečilo končati vojno tako, da bo ostala prvenstvena velesila v Evropi.
Omenjeni angleški dnevnik, ki velja za "zelo" zanseljivega", pravi, da je von Killinger predložil Angležem za sklenitev miru sledeče pogoje: ^
Nemčija zapusti vse okupirane dežele, vštevši Čehoslovaško, kadar bo dovolj jamstva, da si bodo same v stanju vzdržati red in mir. (To pomeni, da se Nemci umaknejo, čim se v njih utrdi s svo;o silo privilegirani sloj).
Nemčija na mirovni konferenci ne bo zahtevala
kolonij.
Ukmjenje nemške vojne mornarice. LTa ''pogoj" je že izvršila )
Nemčija st ne bo obdržala trgovske mornarice, pač pa sklenila dogovor z angleško, ki bo opravljala nemški pomorski promet.
Nemčija preneha z nacijsko propagando v inozemstvu.
Nemčija je pripravljena v mednar()dni sporazum za C4vilno zrakoplovbo
Nemčija je pripravljena priti v najožje odnošaje z Anglijo z ozirom na skupne obrambne zadeve. / To se pravi, skleniti zvezo z Veliko Britanijo proti Sovjetski uniji.
Kaj |e na tem resnice, se ne ve. A iz nedavnega incidenta z objavo notice v Pravdi se zdi, da Rusija nemškim tipan em za mir nič ne zaupa, morda tudi Angleži ne.
n
Naša ofenziva na Pacifiku dokaz, da Japonska izgublja
Ameriška vojna mornarica se je po japonskem udaru na Pearl Harbor na Pacifiku ne samo popolnoma opomogla,., temveč je postala tako mogočna, da je prevladala na Tihem oceanu popolnoma in dosegla v spopadih z mikadovo mornarico že mnogo zmag.
Japonski strategi so zidali v vojni z Zed. državami vse na eno karto. Rekli so: "Vojno moramo bliskovito dobiti, ali pa smo izgubljeni."
In res so Zed. državam, Angliji, Nizozemski in Franciji prizadejali v par tednih silovite udarce in zavzeli nešteto posesti.
Toda ni pa se jim posrečilo razbiti ameriške mornarice v Pearl llarborju toliko kot so nameravali, niti niso računali na ogromno produkcijsko silo Zed. držav.
Posrečena ofenziva ameriške bojne flote proti nizozemski Gvineji, ki so jo v začetku vojne zasedli Japonci, in v napadih na stotero drugih postojank, ki jfh oborožena sila Zed. držav izvija Japoncem iz rok, to so dogodki, ki poyzročajo vladi v Tokiu težke skrbi.
Pa tudi ameriški "apizarji", ki pravijo, da naj pustimo Nemčijo v miru in se rajše osredotočimo za poraženje Japonske, u-videvajo. da so s svojimi napadi na zvezno vlado bili popolnoma v napačnem. Trdili so namreč, da puščamo generala MacAr-thurja na cedilu, ker imamo samo Hitlerja za tarčo, namesto da se bi tudi Japonske resno lotili. Neka republikanska kongresni-ca ii lllinoisa je v zvezni zbor-nici predložila resolucijo, v kateri zahteva, da zavezniki ukinejo svoji načrt za ustanovitev druge fronte v Evropi in svojo oboroženo silo zapodc proti Japonski.
Medtem pa je ameriško vrhovno poveljstvo na Pacifiku delovalo smotreno. se pripravilo za udar. in sedaj je na poti proti j mikadovi deželi.
"Majftki gIiik9° ima nad i n obarga 84 Mirani
Vzlic vsemu se nam je posrečilo izdati letošnji Majski glas zopet na 84 straneh, torej v tolikšni obliki, kakor lani, ali na 16 strani več kakor predlanskem.
Dasi je posvečen spominu na pokojnega Jožeta Zavertnika, ki je preminul pred petnajstimi leti, je v njemu tudi veliko drugega gradiva.
Spise o pokojnem Zavertniku imajo: Etbin Kristan, ki je delal z njim že v mladosti in ga iz onih let pozna bolj kot kdorkoli drugi
Vincent Cainkar pripoveduje v svojem spisu, kako se je pričela v SNPJ Zavertnikova uradna služba, in Lous Beniger pa iz poglavja, ko si je Zavertnik zaželel na deželo, si kupil nekaj zemlje blizu Chicaga, a tega doma v tišini ni dolgo užival.
Anton Shular pripoveduje o prvomajskem shodu v Kansasu, na katerem je govoril Zavertnik, John Goršek pa piše o srečanju z njim in o pomenkih, ki sta jih imela.
Katka Zupančič ima v spomin na pokojnika spis z naslovom "Kratke o Jožetu Zavertniku" in F. S. TauChar pa članek "Pri-jatelju v spomin".-
Poleg teh se našega socialističnega pionirja v tem Majskem glasu spominjajo mnogi drugi.
Ed Tomšič iz Walsenburga?
Colo., ima v Majskem glasu črtico "Razvalina človeka", resnično povest našega rojaka, ki ga je pest usode na vso moč udarila.
Anton Garden razpravlja o potrebi nove delavske politične stranke.
Marya Omahen-Mohar je napisala prijetno (toda zanjo neprijetno) dogodivščino, "Nesrečni dan".
Anton Slabe je zastopan s člankom "Amerika na razpotjih", Fred A. Vider pa je napisal razpravo o vprašanju, kam in kako zaposliti vojake in druge, ko bo vojne konec in s tem tudi konec municijske industrije.
John Shular iz Kansasa opisuje iz svojih skušenj volilce in volitve,^osepITTTvMariBTc pa Ima statistično prirejeno razpravo z naslovom "Ali se je bati inflacije?"
Janko Zega je zastopan s črtico "Cvetoča resa" in Mirko G. Kuhel pa s povestjo o "podkovanem karpu".
Frank Kerže je napisal razpravo o treh dobah priseljeva-j nja in udejstvovanja Slovencev , v Ameriki in upletel v njo veli-i ko kritičnih misli.
Frank Česen ima v tem Maj-skem glasu igro "Za dom in svobodo", ki je napisana iz sodobnosti in proroško za bodočnost.
(Konec na 4. strani.)
Kdo bo kontroliral vzletališča po vojni
Med Anglijo in Zed. državami nad letalstvom tudi tajnik-bla-
jc že sedaj huda tekma zaradi gajn»k Ameriške delavske fede-
zrakoplovnega prometa po voj-	,George Meany ki pravi,
.m« • j . .	1 da le, ce vztrajamo pri svojih za-
ni- Na*a vlada Je Pokosila veli-, hu?vah ^^ lctalci imeli
v načrtu uporabiti tudi | ko denarja za zgraditev, ali pa | zasiužek. Ce pa popustimo v za-
za izboljšanje vzletališč širom sveta, in ameriške zrakoplovne družbe so mnenja, da naj vsi ti pristani za zrakoplove ostanejo nam tudi po vojni.
Anglija — naravno — je proti, in enako vse druge dežele. Predstavniki zrakoplovbe v Angliji bi bili menda pripravljeni deliti monopol za ta bodoči promet, ki bo po njihnem mnenju kaj kmalu izpodrinil pomorski potniški promet, skupno z Zed. državami, a tudi v tem se ne morejo sporazumeti.
Ameriškim družbam je prišel na pomoč v tekmi za monopol
htevo za svobodni meddržavni letalski promet, pa bodo ameriške družbe izpodrinili z letališč ceneni piloti evropskih in azijskih dežel, ker delajo za malo plačo.
Toda Meany je pozabil, da angleški, sovjetski in kitajski letalci, in piloti drugih dežel tudi ne bodo mirno gledali, da jim bi vzletališča v njihnih deželah prevzele ameriške aeroplanske družbe. Kajti tudi delavci v drugih deželah, čeprav so nižje plačani kakor naši, potrebujejo delo, ker jim je to edino sredstvo za preživljanje.
Nad štiri in pol milijona otrok brez staršev
Zavarovalnica Metropolitan Life Co. je skozi svoj urad za statistike objavila podatke tudi o sirotah in drugih otrocih, ki so ob starše.
Po njenih računih je v tej deželi štiri in pol milijona otrok, ki so bodisi osiroteli vsled izgube očeta in matere in vsaki deveti otrok pod 18 let starosti je bodisi brez očeta, ali brez matere. ali pa ob oba. bodisi vsled njune smrti, razida ali pa razpo-roke.
Izmed teh 4,500.000 otrok jih je 2,179,000 brez očeta. 1.374,-000 brez matere in 293.000 brez očeta in matere.
Nekateri dobe precej davka nazaj
Zvezni davčni urad je vrnil davkoplačevalcem v lanskem fiskalnem letu $60.659.779, so plačali preveč davka.
ker
Zmeda v "delavski" politiki v New Yorku
Pri zadnjih primarnih volitvah v New Yorku »o dobili večino zaupnikov v ameriški delavski stranki kandidati Hillmano-ve-Browderjeve skupine.
Volitve so sc vršile demokratično, večina je odločilaln manjšina. ki poudarja vero v demokracijo ob vsakem koraku, se bi morala s tem sprijazniti in primati, da je bila poražena.
Toda ha* tega ni hotela, pač pa vpije o zmagi "komunistov" in oznanjuje konec omenjene stranke. Oh enem prerokuje ustanovitev nove, ki bo imela mesto za delavske demokrate in liberalce, in za social demokra-osvobojena te, ne pa za komuniste.
Revija "Nation" iniciatorje za ustanovitev nove "delavske" in "liberalne" stranke ostro prijema. češ, čemu ustanavljati novo stranko proti ie obstoječi delavski stranki, ko pa med ''staro gardo" in Brouderjevimi komunisti ni v domači politiki prav nobene razlike? Oboji skušajo drug drugega prekričati, kdo je bolj sa Roosevelta, in tudi v socialnem programu ni med tema skupinama nobene r a s 11 k e. Browder se je odpovedal delovanju ia socializem, in glasilo socialdemokratov "New Lead-
nih časih Dubinskijti in tovari* Sem ustanavljati spet novo stranko, če pa je prav tako, kakor Hillmanova - Browderjeva delavska stranka le za Roosevelta in za pospeševanje vojne v prid zmage zaveznikov?
In drugo — ako "desno krilo" ustanovi novo stranko, in če se bo potem razvila v stranko, ki bi kaj pomenila, mar ni prav tako mogoče, da mu bo Browder tudi to vzel it rok, kakor mu je vzel ALP?
nje, v nji je vaš prostor! Vabilo bo kajpada brez odziva, ker je delavska politika v Ncw Vorku sedaj usmerjena zgolj z vidika, da je treba oddati na delavski listi čimveč delavskih glasov, toda ne za delavske kandidate, pač pa za kandidate kapitalističnih
strank.
"Nation" desničarje v New Vorku opozarja, da če jim jc res za ponovno izvolitev Roosevelta. potem bodo s svojo novo strank« njemu le škodili, ker se bodo t.
cr'
dve delavski struji tepli med sa-
------------- ------- Glasilo soc. stranke Call" va- bo le za glasove, d oči m bosta obe
tudi že precej let ne agitira bi te nezadovoljneže v socialisti- imeli iste kandidate. Volilcem so
__.	- _ *	I . . . i________t. mi i■ nt tl«
več zanj.
TortJ čemu treba v teh vihar-
tno stranko, češ, ako ste za de- take intrige zoprne in ni jim za-lavsko neodvisno politično giba- meriti, pravi Nation
Iz enega dovršenega dela v druge naloge - to je svojstvo našega gibanja
Delo z Majskim glasom je dokončano in naročniki ga dobe ko hitro ga bo mogoče razposlati. .
.Toda tisti, ki bodo sedaj šli z njim "od hiše do hiše", pa bodo imeli še veliko dela, predno ga raz-pečajo.
Več o Majskem glasu je v poročilu zgoraj na tej strani.
Joško Oven, ki se je minuli teden vrnil s svoiega potovanja v Mehiki, sporoča, da bo obnovil svojo kolono v prihodnji številki. Ob enem apelira za nadaljevan 3 v kampanji za tisoč novih naročnikov Protelarcu.
To je v tem poletju naša nojvanejša naloga. "Proletarca" moramo širiti neprestano, in za uspeh v tem delu ie potrebno sodelovanje vseh tistih, ki soglašajo s Proletarcem. Mnogi agitirajo za pridobivanje in za ohranitev naročnikov Proletarca že leta m leta, in tudi precej novih prijateljev smo si že pridobili v agitaciji zanj.
Toda v razmerju s številom naročnikov m pa številom agitatorjev pa moramo poudariti, da je slednjih premalo. Uverjeni smo, da bi list veliko bol|še uspeval, če se bi še saj par sto drugih pridružilo agitaciji zanj.
Ko bomo v teh tednih razpečali Majski glas, in med tem nadaljevali z agitacijo za list, se bo treba pripraviti v uradu za zbiranje gradiva v prihodnji letnik Ameriškega družinskega koledarja, uprav-ništvu m zastopnikom pa za nabiranje oglasov vanj.
Skoro vsako leto se je vršilo po deželi precej priredb v prid tiskovnega sklada Proletarca. V tem letu jih menda ne bo, razen morda par. Vzrok so
sedanje razmere
Todo ker so stroški lista letos vsled raznih podražitev spet zelo narasli, bomo morali pa bolj direktno pomagati, da se zbere v tiskovni sklad kolikor potrebno za kritje izdatkov za tisk.
Dela nam torej nikdar ne ^manjka Vsi, ki so aktivni za list in JSZ, si žele, res žele večje družbe Namreč družbe takih, ki bodo pomagali, da se bo naše aktivnosti izvrševalo skozi to poletje ne samo tako uspešno kot doslej, ampak še v vefiko večji meri.
PROLETAREC
UST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA.
IZHAJA VSAKO SREDO.
iMUja Jugoslovanska Dolarska Tiskovaa Drutka, Ckicago,
IU.
GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE
NAROČNINA * Zcdinjenih driavan za celo leto |3.00; za pol leU 91.71;
u ietrt let« $1.00. IsotemaUo: u celo leto fS.00; za pol leta 11.00.
Vsi rokopisi in oftaei morajo biti v našem uradu najpozneje do pondeljk« popoldne za priabčitev v številki tekočega tedna.
PROLETAREC
Publiahed evcry Wedneaday by the Jutoalar Workmen'a Publiahinc Co.,
. I ne. Eatabliahed 1906.
Editor____________
Biiainesa Manager.
_______Frank ZaiU
CUarlea Pogoreiec
8U1SGRIPTION RATES:
Jnited States: One Year $3.00; Six Montha $1.75; Three Montha $1.00. Foreifn Countries, Oae Year $3.60; S« Montha $2.00.
PROLETAREC
2301 S. Lavvndale Avenue	CHICAGO 23. ILL.
Telephone: ROCKVVELL 2864
AMIIKUKl VOJAKI so ustanovili za begunce, ki so pribešali is vasi okrog Vezuva, ljudsko kuhinjo in sanitarne naprave. Vezuv je pred tedni po dolgi dobi spet zelo bljuval in lava je napravila v sosednih vaaclt veliko škode. Nekaj vasi je bilo povsem uničenih.
Hoj proti SANSii in osvobodilni fronti v Sloveniji
V nekaterih slovenskih časopisih — v katoliških in polovičarskih. se vrši že dolgo silovita propaganda, ki jo je Etbin Kristan na seji SANSa dne 12. aprila v argumentiranju s predstavnikom "slovenskih župnij" p. Bernardom Ambrožičem označil za "sveto pismo, kateremu je hudič kumoval".
Komaj se je seja dobro pričela, že je Joseph Zalar imel pri rokah "dokument" socialistične stranke v Sloveniji, "naslovljen" angleški delavski stranki in pa Etbinu Kristanu, "članu eksekutive jugoslovanskih socialistov v Združenih državah".
Joseph ZaTarJeTfisTt "dokument" bi al na omenjeni seji v an-gleškem prevodu in sarkastično vpraševal: "Mr. Kristan, saj to je vendar naslovljeno vam! Kako da vi tega nimate? Vam bom pre-čital." In je bral z velikim poudarkom.
P. Ambrožič, ki je skrbel, da je "dokijment" prišel na ta način v zapisnik Sansove seje, ker smo pač tako demokratični, da take trike dopuščamo, je gledal v svoje papirje in nekaj čečkaL
Ko je Jos. Zalar "izjavo slovenskih socialistov v Sloveniji" v angleščini do kraja prečital, je Kristana znova vprašal: "Vidite, na vas apelirajo za v boj proti partizanom, in kakšni so, vidite iz tega dokumenta svojih sodrugov ... To ni iz katoliških, ampak iz vaših vrst... Čudim se, kako da vi tega niste dobili..
"To je grdobija, umazan švindel, propaganda iz nacijske ko-vačnice ... Kje so imena?" Kristan Je hotel, da se mu to razjasni.
P. Ambrožič, ki je imel na tej seji toliko pravice govoriti kot vsak pravi član SANSa — pater je namreč Sansov nasprotnik — pa je odgovarjal, .. vidite, podpisov ni, jaz jih sicer vem, a javno se jih vsled njihne osebne varnosti ne sme zabeležiti.. ."
Naravno, da Kristan, ki se ni nikdar bal svojega imena, ni molčal na ta izzivanja klerikalnega propag?ndista iz Lemonta. in potem pa se je (p. Ambrožič) v svojih propagandnih listih iz njega norčeval, češ, ako Kristan udari po mizi, se razleti v trske ...
Da bi le še dolgo časa tako udarjal.
Kar je čudno, je to: Socialistična stranka v Sloveniji je izdala oklic za "pobijanje" partizanov. Naslovila ga je angleški Labour Party in pa Etbinu Kristanu.
, Toda namesto teh dveh ga imata za "bombo" na Sansovi seji 12. aprila Joseph Zalar in pater Ambrožič, dva načelna nasprotnika socialistov.
"Potvara najgrše, nabolj lažnjive, najbolj zavajalne vrste!" To je bila o tem triku najboljša označba.
"Ameriška domovina" z dne 20. aprila označuje "izjavo socialistov v Sloveniji" za sprejeto v sporazumu ostalih dveh vodilnih strank v Sloveniji (klerikalne in liberalne).. Tisti sestanek se je po njeni trditvi vršil 17. decembra 1943.
Torej "švindel' vr'h "švindla". Nikdar ni klerikalna stranka v Sloveniji priznavala socialistične stranke za eno izmed "vodilnih strank", ampak za nebodijetreba, in jo zatirala, ko je dobila moč, toliko, da niti takih društev* kot so "prijatelji prirodc", ni smela imeti.
Sedaj pa jo Joseph Zalar in p. Ambrožič oglašata za "eno izmed treh vodilnih" strank in njeno "izjavo" sta poslala v angleščini na merodajna mesta v borbi proti OF.
Pomislite: "Ameriška domovina", ki je v prejšnji vojni lomastila po Etbinu Kristanu, sedaj pa po Louisu Adamiču, je postala "glasilo" socialistov v Sloveniji in priobčuje "editoriale" (iz Slovenije ) pod označbo, da jih ji piše tamošnji naprednjak :..
Kakor če bi začel "Proletarec" pod slično propagando proti sodelovanju klerikalcev in drugih apizarjev v Sloveniji, ki pomagajo Hitlerju, in pred tem pa Mussoliniju, objavljati članke z naslovom "Pričevanja slovenskega "klerikalca". Mar "A. d." in p. Ambrožič nc vesta, da mi dobro razumemo trike njune propagande?
Take "socialiste"', ki si jih jemlje za orodje "Ameriška domo-% vina" in njeni propagandisti pod firmo "slovenskih župnij ', jim "Proletarec" privošči, ker spadajo v njihen tabor. Resničnih socialistov ni "A d " še nikoli jemala v zaščito. Ce pa ji je v Sloveniji ali tu na prodaj kaj judežev, ki so bili nekoč "socialisti", naj jih le ima. Tu nam ne bo z njimi napravila nikakršne škode. Ako p. Ambrožič misli, da bo prodrl v naše delo s falsifikati, kakor je omenjeni "dokument" označil E K., se moti. Lahko sicer zaseje precej zmede v javnost, posreči se mu morda s to taktiko slovenskih župnij" razdejati tudi SANS, a načelna stvar borbe proti staremu, krivičnemu redu nc bo zastran tega nič trpela.
Kar reakcija hoče, je ohranitev prošlosti, torej obvarovanje sistema socialnih krivic in diktature pod krinko gesla za "demokracijo".	s	* ' • * *
Ljudstvo tam pa noče stare razmere. In kadar nam tukajšnji
klerikalni propagatorji poudarjajo —- pustite narodu TAM, da si SAM določi sistem svoje vlade — vedo, da so na nas prav zaradi teta hudi ker MI ZARES HOČEMO, DA SI IJUDSTVO TAM izvojujc PRAVICO SAMO ODLOČATI, kakšna naj bo NJEGOVA
VLADA.
Ali bodo komunisti sledili socialistom v koalicijah, kot so bile po prejšnji vojni ?
Komunisti so skoro do te voj-lso pristali na demokratični na-
ne, ali vsaj do ustanovitve ljudske fronte v Franciji, pobijali načelo sodelovanja delavstva v koaliciji s kapitalisti, monarhisti in ostalo buržvazijo, za veleiz-dajo.
vin vladanja, in sprejeli načela državljanskih pravic; osCtmr svobode in privatnega lastni-ništva. Mogoče je celo, da se bo izkazala Titova vlada manj socialistična v svojem poslovanju
Sedaj delajo sami natančno I kot Francoski komite za narod-to. kar so toliko let oznanjali za smrtni greh—če ne v vseh, pa
saj v nekaterih deželah
Donald Bell, žurnalist v službi Overseas News Agency. »katera je vedno v soglasju smernic so-vjetske^xnanje^olitike in sma-
no osvoboditev. Jugoslavija je namreč dežela kmetov, v kateri ni mogoče prevzeti bogatih mo-1 sel delavske internacionale ne
Priznati je torej treba, da so vsa ta gibanja vzklila iz istih idej in imajo iste smernice. Presenetljivo pa je to le na prvi pogled, kajti začetki tega razvoja so že stari. Koalicijske vlade s socialistično udeležbo po prvi svetovm-vojnir so bile možne le radi razvoja socialističnih teorij in strank pred vojno — kar se je takrat imenovalo revizionistični pokret, ki je hotel spremeniti nekatere izmed Marxovih dogem V teh preosnovanih socialističnih strankah je stopila mi-
vrednosti. Ne preostaja ti drugega, kot si kupiti novo — torej večji biznis za industrijo z oblekami in večja potrata blaga pod pretvezo, da — varčujemo z njim ... Le kdo si je take nared-be tako "modro" izmislil? Sicer pa so dobre za trgovce in za oblačilno industrijo. Saj tudi drugače skrbe, da je tisto, kar kupiš, navidezno lepo, a za trpei-nost ponajvečkrat zanič. Sicer pa je delavska masa itak navajena raztrganih in ^akrpanih
hlač ter praznih žepov v njih. ★
Zc iz svetega pisma je nam vsem znano, da kamela ne more skozi šivankino uho. A kapitalistična justica pa ima v svojih postavah luknje, skozi katere se lahko izmuzne korumpirana korporacija s svojimi kruki in goljufi, pa če tudi so tolikšni ka* kor največji sloni.
Mar nc čitate dan za dnem propagando za "free enter-prise"? Kaj pa naj to pomeni drugega ce ne pravico goljufati
in pa mblsti nnrod in vlado? ★
Rabiti razne izraze in tudi navadne besede prepogosto ni dobro. Pred mnogimi leti — bilo je še pred Lincolnovo dobo — in tudi pozneje, se je po svetu veliko debatiralo o besedi "svoboda".
Kaj naj bi ta izraz sploh pomenil, če pa ga revna masa ni
_____strijski krogi so sodelovali s so-
tranaTudi za"njen neuradni pro-1	^ Gaullejev pro-
nopolov. dočim je Francija viso-1 koliko v ozadje in istočasno so se ko industrializirana dežela, ka- pojavile bolj nacionalne smerni-tere vodilni finančni in indu-1 ce v "Vsakteri teh strank.
Da se danes nahajamo v razvoju, ki se ponavlja je popolno-
pagandni in pojasnjevalni organ, tolmači sedanjo vlogo komunistov sledeče:
"Nove ljudske fronte nastajajo"
V evropskih prestolnicah bodo vladale po vojni vladt, ki se snujejo zdaj v izgnanstvu in tudi v domaČih krajih, kot plod političnih struj, ki so poganjale ?voje kali skozi zadnjih deset let Vse te vlade bodo koalicijske ali takozvane vlade "ljudske fronte", v katerih bodo uživali komunisti ravno toliko u-gleda. kot so ga dobili socialisti po zadnji svetovni vojni.
Vse do prve svetovne vojne ni bilo nikjer v Evropi nobene v Ur-de, ki bi bila sprejela socialista v svojo sredo. V večiru dežel mu je bilo celo nemogoče dobiti u-radniško službo, pa bodisi še tako skromno. Selc proti koncu vojne so v Nemčiji prebili socialisti te zapreke in si priborili mesto v vladi. Takoj po koncu vojne pa so se začele oblikovati delavske vlade v najrazličnejših evropskih deželah, in kmalu po letu 1920 so vladale skoro na vsem kontinentu zmerno usmerjene vlade socialističnega značaja. Od Norvežke in Švedske pa do Cehoslovaške in prav do Anglije, povsod se je ponavljal ta razvoj, toda v tej dobi so zares radikalni elementi že zapuščali delavske stranke in ustvarjali komunistične organizacije, ki so prevzele opozicije na krajnem levem krilu.
Ista stvar se ponavlja zdaj, in zopet hodijo marsikatere komunistične stranke po potih, na katera so krenile po zadnji vojni socialistične stranke General de Gaulle je pravkar sprejel dva komunista v svoj Francoski komite narodne osvoboditve. Res je sicer, da sta vstopila Fernand Grenier in Francois Billoux v vlado po pogojih, katere jim je stavil de Gaulle in ne narobe, kajti komunistična stranka je prvotno zahtevala, da sama izbere svoje delegate, in je zahtevala ministrstva vojne in notranjih zadev, a de Gaulle si je sam izbral Greniera za zračno ministrstvo, in Billouxa za ministra brez portfelja. Toda priznati je treba da sta oba vodilne osebnosti komunistične stranke in zares predstavnika koalicijske vlade, ki obsega vse stranke od pro-ti-nemških konservativcev do le vičarjev-komunistov.
Imamo torej zdaj v Evropi dvoje dejansko vladajočih admi nistraclj, v katerih se nahajajo komunisti — prva je Titova jugoslovanska vlada Niti prva ni ti druga ni uradno priznana od zaveznikov, toda vsakdo ve, da bosta obe igrali zelo veliko vlogo v usodi svojih dežel, in da imati obe resnično avtoriteto na svojih ozemljih. Titova vlada je pod vodstvom komunistov, ki pa
Mar ni to nobenega pomena za nas? Posebno za tiste žene. očete in matere, ki imajo može in pa sinove tam čez, kjer jim Hitlerjevi vojaki preie s poboji? Da, rdeča armada redči —
nevarnost za naše ljudi.
*
Naravo je vzelo 6,000,000 let, da ja moški postal to kar je. Nekatere ženske pa mislijo, da ga lahko preobrnejo v šestih mesecih. Cemu ne bi rajše počakale
ie 6,000,000 let?
★
Pravijo, da se pravo življenje moškega prične šele s 40. letom Ob 50. letu, če ni bogat, pa se mu kaj rada pridruži mizerija. Za mladega človeka Je boljše, da o tem sploh nič ne misli. Kajti če se bi ukvarjal s temi skrbmi, morda ne bi dočakal tistih poznih let, v katerih bi mu bilo treba skrbeti, kaj bo z njim na starost. Kaj šele bo, ko se prične povojno "planiranje"? le sedaj jih skrbi, kam z vojaki, ko se vrnejo. Edina gotovu*!', ki jo ima vsakdo, kdor dela za kruh, je, da bo imel na starost v vsakem slučaju negotovost.
John Chamazar.
gram, ki je sam po sebi precej zmeren, je vendar mnogo bolj radikalen kot vse kar je Tito do-
zdaj napovedal.
* i 't j■ . * t ■ • .;«♦
Jasno je. da se bodo tudi drugod širom Evrppe ustvarjale vlade, katerih smernice bodo na-kj^ med de Gaullejevim^ in Titovimi. V Italijo je nedavno prispel prvak komunistov. Manj znan je po svojem pravem imenu, Tagliatti, kot po svojem političnem nazivu, Ercoli. Bil je v izgnanstvu 18 let, največ v Moskvi. Takoj po svojem prihodu je objavil, da je pripravljen sodelovati z reformirano italijansko vlado, celo z Badoglijem, in pod monarhističnim sistemom, ako preda kralj Victor Emanuel oblast svojemu sinu. A bodoča narodna skupščina naj odloči, kakšne vrste vlado si bo narod izbral. Badoglio je nato izjavil, ^ia je pripravljen sprejeti komuniste v svojo vlado. Grof Sforza. ki je vsaj toliko konservativen kot de Gaulle ako nc še bolj, in star nasprotnik komunizma, je tudi izjavil, da pristaja na to, da stopijo komunisti v vlado in da se reši vprašanje kraljestva šele pozneje, ako je kralj pripravljen predati oblast svojemu sinu. Cisto mogoče je torej, da bomo videli v Italiji ustanovitev nove, spremenjene vlade na podlagi predlogov, katere je prinesel komunist Ercoli.
Cehuslovaška vlada je nedavno sprejela v svoj državni zbor komunistične člane'. Grška za-mejna vlada, katero so imeli v rokah desničarji, je odstopila. Njen predsednik Tsoudtfros nikakor ni mogel doseči sporazuma z delegati odpornega gibanja na domači zemlji. Nova vlada je bila ustanovljena pod liberalnim vodstvom Vcnizelosa. ki se opira pred vsem na svoje slavno ime. Stari Venizelos je bil največji politični vodja moderne Grčije. Njegovemu sinu zdaj pripada naloga, da zedini nasprotujoče si struje in tega tudi ne bo mogel rešiti drugače, kot z ustanovitvijo koalicijske vlade.
Znano je, da so odporna gibanja širom vse Evrope zelo naklonjena temu načelu vladanja. Presenetljivo pa je. da velja isto celo tudi za dežele naših sovražnikov. Vsi različni komiteji in odbori, ki so se pojavili s strani Nemcev v svobodnih deželah, so organizirani na teh temeljih. Najbolj izrazito je videti to v strukturi moskovskega komiteja svobodne Nemčije. V drugih so komunisti manj številni in tudi manj vplivni, toda nikjer niso izključeni. Svobodni rumunski krogi imajo slične smernice. Madžari, ki se nahajajo v aunanjem

ie zaključen. Zamisel koalicij ske vlade skupaj s komuisti se je prvič pojavila v letu 1935. ko je bila osnovana na Francoskem takozvana ljudska fronta Zdaj pa jo razpustitev komunistične internacionale — kominteme omogočila komunističnim strankam vseh dežel, da izdelajo vsaka svoj nacionalistični program.
Zunanja politika treh velesil je prisiljena upoštevali ta razvoj v evropski politiki, ki bo postajaj še bolj jasen in določen z osvoboditvijo posameznih dežel.
za grešno misel, čeprav ni vede la, kaj sploh pomeni ta izraz: A greh je le bil. Tako je "svobodo" okupirala popolnoma zase vrhnja plast človeške družbe, ki jo uživa v polni meri.
Svobodni zemljani v taki družbi pa nimajo druge pravice kot delati, če delo dobe, in pa posloviti se iz svoje solzne doline, kadar se jim zljubi. Resnična svoboda je torej le za tiste v taki uredbi, ki so na vrhu. da jim
E
ANA SVIGELJ
I
——
^■SHHH	Clcvdand. O. — Spol smo
ra*um*ta? Svobodo je smatral« aubili ^ »vojih Članic, To jc v
Nekaj o tem in onem
Chicago, lil. — Ker po enem letu prizadevanj nisem mogel nikjer kupiti ure budilke, sem namesto nje kupil živega petelina. Tako sedaj on skrbi, da mojega sina prebudi ob jutrih. čeprav se kikiriki ne zaveda te svoje konkurenčne naloge z urami budilkami.
it
Ne še dolgo tega jc objavil Chicago Sun na svoji uredniški strani kartun, ki predstavlja velikega petelina s Stalinovo glavo. Ko je prikorakal do kurjega gnezda, v mraku, je uzrl v njemu sedečo na jajcih kokljo, ki jo je predstavljal Churchill. Slikar, ki je ta kartun narisal, je z njim veliko povedal, posebno s smehljajem petelina
*
Tudi ameriške kokoši so postale zelo patriotične. Preteklo zimo so znesle milijone več jajc kot kdaj prej. Špekulanti so si vsled tega belili glave, kam z viškom, enako tudi OPA. Slednjemu bi svetoval, da naj njegovi člani odločijo znižanje cene od 50 na 25e, ali pa vse peteline »pode V vojaško službd. S tem bo to vprašanje "preobilice" še naj-laglje rešeno.
★
O-cenah življenjskih potrebščin sedaj nočem pisati. Saj vam je samim znano, kako vsak mesec padajo, ali ne?
Medtem sem čital, da je tudi cena sena (mrve) prodrla strop, baje zato, ker ga mešajo med tobak v cigarah.
it
Tudi živež za pse se je podražil. Za paket, ki me je stal pred letom 25c, moram plačati zanj sedaj 35c. Dasi plača psov ni "zamrznjena", njihov življenski
standard vseeno pada.
*
Kaj je glavni vzrok, da so moškim obleke z dvojnimi hlačami prepovedane? Mar to, ker blaga
pogoje za uživanje v nji. it
Tudi beseda "demokracija" je dandanes v veliki nevarnosti za svoj nekdanji pomeh Ce se je masa ne bo zavedla, bo' lahko še govorila o nji, a živela v avtp-kraciji tudi v deželah, ki so bore za demokracijo. Kajti kadar začne ameriški kapitalizem hvaliti' demokracijo in se dušati. kako je zanjo, potem si prav gotovo ne predstavlja takšne, ta kakršno se napredni sloji ogrevajo. Sedaj so za demokracijo najbolj glasni v Angliji, v Zed državah in drugod baš kapitalistHri mo-
klubu št. 27 JSZ v kratki dobi že tretji smrtni slučaj. Dne 6. aprila je preminula . sodružica Ana Svigelj. Pogreb se je vršil 10. aprila iz Zeletovega pogrebnega zavoda na mestno pokopa-HŠČe po civilnem obredu.
Ob grobu je čital poslovilni go-. vor Krist Stokel. predsednik društva št 28 SNPJ. v katerem je bila članica, in tudi podpisani je bil namenjen imeti govor v imenu kluba nji v zadnjo slovo: pa jc bil^ivto^ v katerem se jc peljal, v koliziji. in to je povzročilo, da se je moral vrniti. Ob mrtVaškem odru ji je "Zarja" Zapela dve nagrobnici.
Pokojna sodružica Svigelj in njen soprog Jakob sta bila dolgoletna člana našega kluba in sodelovala pri VSakl prireditvi, da je boljše uspela.
Pomagala sta hidi pri drugih naprednih akcijah.
Pokojna Ana Svigelj je bila vsled svojih aktivnosti zelb uj^o števana, kar je pričal tudi njen pogreb.
Pred dobrim poldrugim letom jo je zadel mrtvoud in ni mogla
narhisti. Tudi Earl Browder ifc, več z doma. Vsled dolgotrajnega
svetu so deljeni v pro- in anti- primanjkuje* Horthyjeve skupine. Vsi, ki so Smatram, da vsled tega, ker proti Horthyju, se drže omerjer ga je preveč Ko raztrgaš ene nega načela koalicijske vlade. 1 hlače, je ostala obleka zate brez
jim je pridružil A na drugi strani pa se uradni socialistični voditelji igrajo z žogo, ne da bi igro razumeli in jo znali izkoristiti delavskemu političnemu gibanju v prid.
Nekateri ameriški zgodovi-narii-humoristi menijo, da so bili Indijanci prvi zares rdeči ameriški komunisti. Ne samo tu, ampak na vsem svetu.
Nič zato, ako sg se nekoliko zmotili. Saj se tudi jaz včasih.
Kdo je bil "prvi", to sedaj ni več važno. Vemo pa. da je danes nekje na svetu v zelo veliki deželi narod, ki ima komunistično vlado. Tega se umirajoči evropski kapitalizem zaveda tako dobro kot veČina evropskih narodov, ki so šli skozi mline trpljenja nad tisoč let.
Ljudstva v Evropi se zavedajo krivic, ki so se jim godile in verujejo v vstajenje. Zro v soln-ce z vzhoda. Ko bo vojne konec in eksplodirajo zadnje granate, to še ne bo »omenilo miru, če socialna vprašanja ne bodo rešena. it
Vlada vas poziva, da nikar nc uničujte starega papirja, ker se ga potrebuje za vojne potrebščine. Ob enem se to tudi izplača.
Anekdota pripoveduje, da je nedavno umrlo pet moških v enem dnevu. Eden izmed njih je bil radikalni pisatelj. Zapustil ni drugega kot dolg. Drugi je bil urednik nekega delavskega časopisa Zapustil je samo $5 imovine. Tretji je bil knjigarnar, čigar zapuščina je bila samo $50. Četrti, ki je bil publicist, pa je
zapustil že kar $500 Torej je že
,__. rrtT -w rr	j
nekaj.
Peti pa. ki je trgoval s starim papirjem ln je istotako umrl, kot že rečeno, istega dne, pa je zapustil $50.000
★
Ruskih zmag smo že tako navajeni, da se zanje skoro že več ne zanimamo. A meni pa se ta tako uspevajoča "r-r-deča" armada vendar dopade Ce že ne radi drugega pa zato, ker uničuje tiste Nemce, ki bi utegnili
trpljenja je končno podlegla.
Bila je skrbna žena in mati svojim otrokom. Tudi v bolezni se je vedno zanimala za naše aktivnosti in vpraševala o sodru-gih in sodružicah, s katerimi je prej delala na priredbah.
Ko sem jo pred nekaj meseci, obiskal, *mi je naročala, naj jim izrodim njene pozdrave.
Stara je bila 68 let. Zapušča moža Jakoba, sina Franka, hčer Mary, omoženo Mam, in več vnukov.
Nji časten spomin, preostalim pa v fmenu kluba št. 27 JSZ iskreno sožalje.
John Krebel.
Ako ste prejeli opomin, da vam je naročnina,potekla, prosimo, obnovite jo čimprej!
Tole mi nc gre v glavo?
take
kdaj pozneje naše ameriške fan-1 kajejo", to te pobijati.	i
V "točkah" (ration stamps) sa odmerke »e vrše defravdarije. da postaja ie smesno. V Chlrafu na primer je isglnllo It merodaTop*.« urada kar U.OOO "ration booku". In kupiš lahko znamke sa gasolin. sploh vae, če ne hoče* poiviigati ni vladne riffulaeije. Le čemu tveinr oblasti take Rleparije samo "prri* mi nikakor ne ffrr v
JUS KOZAK:
Šentpeter
Zoba sc je preselila k Mariji, i stavil na laslne noge!" je siknil V terti [M) let ju je starka pešala.• Luka.
Večkrat je tožila: "Tako malo vidim, da ti komaj denar prešte-jcm. Oči sem izjokala." Marija se je bala zanjo in ji branila delati. Toda trdovratno ji je odgovarjala Zeba: "Ne bo bolje, dokler ne preživim sramote, ki jo danes še vsi tajimo."
Rozman je po Marijini smrti pogosto zahajal v hišo ter poslu- j ^Mti"tahiša" šal kramljanje pozno v noč. Kakor je bil v prejšnjih časih zgovoren in radodaren z vedrimi besedami, tako ga je zdaj trla čudna molčečnost. Nekoč ga je Marija v strahu vprašala, kaj mu leži na srcu. Nekam odsotno jo je pogledal: "Človek sluti, Marija! Ure se mi iztekajo. Zdi se mi, da me kliče Matija. Verjemi mi. da čez leto me ne bo med vami."
Ko je Marija te besede povedala Zebi, se je starka vzneje-voljila 4 Kaj naj bi potem jaz rekla? Kadar pride, pride." V teh skupnih pomenkih ni
"Tak v tuje roke, v tuje?" Zeba je povesila glavo ter sklenila roke v naročje. "Zopet Cunjar-jevo posestvo v tuje roke. Moj Bog! In to vse zaradi..."
"Molči, Zeba," je zarohnel Luka.
"Seveda, tebi je vseeno, tebi, ki si spihal svoje. Ampak taka
Marija jo je tolažila. "Ne tarnaj, tetka. Cele noči sem premišljevala, ne gre drugače."
"Pa. naj vzame on, da bi le dražbe ne bilo." Zeba se je ozrla v Slrcharja.
"Posestva imam dovolj, denarja ne. Veliko sem prezidal, drugače bi se ne pomišljal, pa samo zaradi vas."
*'Oh, tega ne prenesem. Tam, kjer je hodil Matija, kdove. kdo se bo repenčil?"
"Jaz mislim, da bo kupil Hra-star."
Zeba je umolknila, kajti Hra-
Ošabno je stopil Andrej na prag. Ozrl se je po Hostarjevi hiši, kjer je bilo vse mrtvo za okni. Dvakrat se je prestopil in je bil čez cesto. Godežcvka se je postavila za zavese in jih le toliko odgrnila, da so imele prežeče oči prost pogled. Večkrat je potem stopila pred ogledalo, se počesala, zavrtela, da se je videla od vseh strani.
Strehar se je ozrl v Andreja z neprijaznim očesom.
"Boš ti tudi?"
"Kaj še? Bomo videli!" se je porogljivo smejal Andrej. "Sosed sem. Podkurim, da bodo otroci več dobili.*'
"Tako?" je menil Strehar, takoj je vedel, pri čem je.
Hrastar je bil že v ognju. Boril se je s Tomačevci. Andrej je hodil po dvorišču in ogledoval.
TRG v ODESI* ki je bila pred par tedni okvobojena. Odesa je največje sovjetsko pristanišče v Črnem
morju.
vsemi
Tita in njegove partizane, ker se
Župnik se je za hip ozrl, kako (	da ako om f
gre Pohitel je nato k Mariji, ki imel naroH v ^arem kraju ta-
dober ameriški državljan, bo z ] aprila ob 3. popoldan v prostorih i jank v tem kraju se vsem zahva-silami podpiral maršala Slovenskega delavskega doma.! lim, ki so pomagali. Posebno dr.
Tstar je bil dober Matijin prija-nikoli nihče omenil Aze. Zanje I telj.
je navidezno umrla. Živela je le v pogledih, globoko v srcu. Enkrat se je Zeba izpozabila: "Bog-
ve. kaj je ono obsedlo?" .
' Koga°" ie vprašal Luka.
"Saj veš!"
Takoj je zopet molčanje izbrisalo spomin.
Pred Vsemi svetimi je prišel Strohar. Vsi so se ga ustrašili, čeprav so vedeli, da ne morejo -več. odlašati.
Zavladal je dušeči molk. pritajeni vzdihi so izražali bolest.
Kaj hočemo?" je izpregovo-ril naposled Strehar. "Po praznikih bo dražba."
Zeba se je razsrdila: "Eh. ti jeziki me jeze, komaj jih krote!"
"Marsikaj smo že prenesli, ne bo prvič, ne zadnjič!" je zavrni* la Marija.
"Nič ne rečem, ampak tistih
Pozno v noč so vstali in Strehar jim je obljubil, da bo še enkrat govoril s Hrastarjem opravil vse obveznosti.
Tistega dne, ko je bilo napovedano, se je Zeba navsezgodaj poslovila. "Mene ne bo pri pogrebu!"	i
"Kam pojdeš?" je vprašala Marija, sama vsa bleda. Zeba ni odgovorila.
Odšla je, povešajoča glavo.
Pred poldnem se je pričelo
Godeževka je sedela polep. Andreja. "Ne pogledam te več. če prideš domov brez Zamejče-vine. Da bo Marija videla, kaj si ti!"
Andrej se je nekoliko obotavljal: "Vsi bodo po meni. radi jih imajo. Mogoče pojde previsoko?"
"Nič ne de. Naša mora biti, pa
je sedela z Luko v kuhinji. "Andrej je tam," je izprego-
voril žalostno, "zlobne namere ima."
Oba hkrati sta vzkliknila: "Andrej!" Marija pa je zašepe-tala: "Jezus!"
"Hrastar se drži," je pričel Svedrač. "Nič ne bo hudega. To-mačevca sta popustila in kupila konja."
t Pojdi nazaj 1'L je zapovedal
j ko svobodo in demokracijo, kot | jo imamo v Ameriki.
Glede napadov na Louisa Adamiča bi jaz vprašal: Kdo je njemu pomagal do spoštovanja in slovesa, katerega uživa med ameriškim narodom0 Ali slovenski narod v Ameriki, kateremu so morali Amerikanci povedati, da je Adamič' Slove-
Priredi jo klub št. 47 JSZ in Pro- Kernu za njegov govor in za svetne matice. Namen te veseli-! predvajanje živih slik. Koopera ce je praznovanje prvega maja. icija je bila v splošnem nad vse Ker ni mogoče vsled sedanjih dobra.
razmer izvesti kaj boljšega, ozi- Naslednji dan je bila seja klu-roma prirediti primeren pro- ba "Naprej" št. 11 JSZ, katere gram, se bo vsled tega vršila le se ri udeležilo kaj dosti članov, običajna plesna veselica. Vstop- Ampak smo hjli pa tisti bolj pri-nina prosta vsakemu, kdor se je dni, ki smo prišli. Navzoč je bil želi udeležiti in se naužiti dobre tudi Anton Zornik, ki je bil v zabave. Akoravno bo to le obi- teh krajih na agitaciji za Prole-čajna veselica, se nam bodo vse-! tarča in Prosveto. -no obudili spomini iz preteklo- Na tej seji smo razpravljali
noc? Pripoznajmo, da ameriški sti o praznovanju resničnega de-1 lU(ji 0 konferenci Prosvetne ma-
Luka.
Poldne je zvonilo, župnik je! ?ens*\ narod s')ravil d° ter'celo pozabil moliti. Sam pri sebi Ml smo nJe«a s>x,7Mah
je šepetal: "Veoni. se mar res iz- ,ko 80 nf™ *a P°kazal< ,uJerodcj' polnjuje Jergelčeva kletev?" I^ou,s Adam'c Je s SV°J°
Godeževka je postala tako ne- i nostJ° ,n trud«m f,r,sel do ug,e" mirna, da je prihitela na prag. Škofička je šla mimo hiše. "Prodajajo!"
"A. tam! 2e prav! Bog jih je udaril za napuh in grehe!"
Godeževka je skrivnostno po-mignila škofički.
Slovenci nismo pomagali Ada- lavskega praznika prvega maja. j tjce fcj se b0 vršila v nedeljo 28. miču. in da njega ni ljubi slo.jJorej somišljeniki in simpati- maja
j-1-..-i----gibanja, pridite fu na
OSEMLETNICA DRUŽABNEGA KLUBA
Chicago. — Družabni klub Slovenskega delavskega centra obhaja osemletnico svojega obstanka. zato prireja domačo zabavo za svoje članstvo in njih prijatelje dne 29. aprila v vs*h prostorih Centra in na vrtu. Slavje se prične že popoldne na . balinišču, ples pa zvečer. Igral I bo poskočne polkice in valčke i naš dobroznani harmonikar De-ftevec. ki vednO pridno vleče mehove v rajsko veselje plesa-žaljnih iz. vseh letnikov in kolenskih kvalitet.
Zabava bo za vse vstopnine prosta; raznovrstna pijača in pa okusen prigrizek bo pa tudi po zelo zmernih cenah. Naše članice obetajo, da bodo v kuhinji servirale izredno dobre vložke iz doma nasoljene in prekajene svinjine, ki se v okusu razlikuje od navadne šunke kot noč in dan. Tudi potica in kava bosta na razpolago.
Naš tajnik, John Rak. bo pobiral članarino za leto 1944, ki je samo en dolar za celo leto. Tisti, ki še niste letos plačali, ste s tem prošeni, da članarino obnovite pri tajniku na tej veselici, in pa, če vam je mogočo, predlagate kakega novega člana ali članico za sprejem na prihodnji seji.
Na svidenje torej v soboto zvečer 29. aprila v Slovenskem delavskem centru, 2301 South Lavvndale ave., in pa ne pozabite pripeljati s seboj svojih prijateljevJrLpriiatfiljicL___
Frank S. Tauchar.
da. katerega uživa v Ameriki in po drugih krajih sveta, in katerega mu ne bodo vzeli tisti, katere naš ljubi narod tukaj še vedno plačuje. Vsak lahko vidi. da iz vse kritike proti Adamiču zve-
čarji delavskega gibanja, pridite1 fu na Bartonu. Popoldne po zbo-___
na to prireditev, ker veselico sli- rovanju pa bo zabava v prid klu-	C| Al/k|™ ^ . CTkl,~r
čnega pomena je mogoče imeti ba "Naprej" št 11 JSZ.	bLAViNUbl W-LfclNILt
le enkrat vsako leto.	*	DELAVCA
John Goršck, st.
RAZNOTEROSTI
Nagla smrt sodružice Ane Bar-bič v Clevelandu me je zelo presenetila. Njenemu soprogu in sinovom naše sožalje.
Rridgcport, O. — Priredba postojank SANSa in J PO v soboto. V nedeljo ob 3. pop. se vrši i ni edino nevosčljivost in ozko- 15 aprila je sijajno uspela Mor-; v Društveni dvorani na Boyds
v veži. se je zen- ?rcm?st nekalte|*^l ska razjezila "Naš župnik je ku- ! 'fn,h
han in pečen tam. Kakšno hvalo ! hka ve* na	Slo-
mu je pel na grobu, temu samo-! *encev 51 P° šteje v veliko srečo.
da imamo moza. kot je Adamič.
samopostav-; da nc toliko moralno. kakor fi-, villu seja SANSa in JPO-SS
Vreme jc bilo dež in Vabljeni vsi. ki se zanimajo in potem spet naliv in 1 hočejo pomagati v obrambi in v
So. Chicago, III. — Tu bo dne 30. aprila obhajalo slavnost 40« letnice obstanka društvo "Delavec" št. 8 SNPJ. Vršila se bo v Hrvatskem domu, 9618 Com-mercial Ave. Prične se ob 3. pop. Vstopnina 55c. Več o tej slavnosti je v oglasu v tej šte-I vilki. ________„___
pašniku. Kar videti jih ne morem. teh^amejčevih'"
Ona ji je požugala s prstem. "Škofička, mene si hotela s kamenjem."	, . , ,
"Mamka. to je bil. zmota. Oh. v,t0P,ta na de'° » dob,ro stvar'
1 potem je uspeh zagotovljen. Da-
Na naši zadnji seji je bilo 15 zastopnic nežnega spola, in to je zelo razveseljiv znak. ker le kadar slovenska mati in dekle
trideset goldinarjev mTjezi, ki j	in "" dobro.nica^na'^ ^bSEiSS i pobirajo vsi zastopniki dru-
jih je pograbil ta potuha Sve-dračeva!"
Župnik se je vmešal: "Matija je že vedel, zakaj jih je zapisal."
Pravijo, da ga je par dni pred smrtjo zvečer pri Pacu iskal," je opomnil Luka, "kaj sta imela, tega menda ne bo nihče zvedel. Svedrač še meni noče povedati, čeprav sem ga na vse načine iz-kušal"
'Saj! Je že gotovo pošte prenašal." se je srdila Zeba.
Strehar je bil mož kratkega pomenka. Videl je, da se vsi izmikajo. "Pustimo to. prišel sem, da bi skupaj premislili."
Kupi ti, Marija," je prosila Zeba.
"Teta, to ni bila njegova volja Nočem. Preveč je bridkosti
v tistih zidovih." Čez čas je pristavila: "Tudi če bi hotela, ne zmorem, saj veste, kako je."
"Prosimo Ceninega. Bo vendar Cunjarjevim ostalo."
'Kje bi vzel? Komaj se je po-
seliva v njihovi vrsti
Andreju je zablestelo v očeh. "Ne odneham!" je siknil.
"Zamejec se bo obračal v grobu, če bo zvedel, da si se ti naselil tam, odkoder te je sovražil.
Zdaj pa ne morem drugače, po-1 ^ kn>\iice bosta na vese-vsod pripovedujem, blaga žena, °?,dana V°jna boljše ni mogel dobiti!" .	Vsi r0^akl ste
naneno. solnce in solnce. Pa se toča je padala zraven.
Zelo me je skrbelo, ker smo imeli veliko pripravljenega. Kaj. če nam ne bo vse pošlo?
Ampak ljudje so prišli, potrošili, darovali in tako preprečili vse zapreke in pripomogli k znatnemu prebitku.
Kot predsednik obeh pošto-
Sejo JPO-SS štev. 8 in SANS štev. 60
Chicago. III. — Prihodnja seja št. 8 slovenske sekcije Jugoslo-tretjo nedeljo ob 10. dop. v Dru- vanskega pomožnega odbora in
pomoč našega naroda.
Vsi rojaki v tem okrožju so ob enem vabljeni, da pristopijo v klub št. 11 JSZ. ki zboruje vsako
št veni dvorani na Boydsvillu. Klubova naloga je pomagati povsod, kjer se gre za napredek in boljšo bodočnost človeške družbe. — Joseph Snoy.
"Eh. škofička, bog veliko odpusti, da bi ljudje vsaj malo." Z
Ha, ha, dan maščevanja je resnim obrazom jo je povabila v
prišel Se brno so najprej obrnili v njegova vrata."
"Zato sem rekla," je pohlepno govorila ona, "tudi če moram takoj prosjačiti, najino bo! Potem bo tudi Marija ozdravila. Kakšne oči bo delal dolgin?" Ozrla se je skozi okno. "Prihajajo. Počakaj, da se vsi zbero. Poglej, Strehar prihaja s Hrastarjem/* "E. Strehar ne bo kupil." "Kdc sta tista dva?" "Tomaževca. Krčmar in njegov sin."
"Ti so nevarni!" "Beži! Najbolj zopern je Hrastar. Bi rad iz Kravje doline!"
"Poglej, trije iz mesta. Le glej, Andrej!" '
"Zdaj grem! Naše bo!"
kaščo. Ko je ženska zopet stopila na cesto, se je zadovoljno smehljala in stiskala pod pazduho lonec masti.
(Dalje prihodnjič.)
$25 Vsi rojaki ste prošeni. da darujete kolikor vam je največ mogoče. Mi še vedno ne čutimo pomanjkanja in imamo vsega dovolj. Dajmo, da drobtine z naših miz dobijo ti reveži, kateri umirajo gladu. Ravno v času, ko se bo vršila naša veselica, bo v Jugoslaviji največ pomanjkanja
SLOVENCEM V CHICAGU IN OKOLICI
V soboto 27. maja priredi podružnica št. 8 JPO-SS in št. 60. SANS. veliko plesno prireditev št. 8 JPO in SANS št. 60.
Ali bo Petrovi vladi ustavljen dohod do denarja jugoslovanskega ljudstva?
;;HnMtMIIIIIMMMIlUm»IMIMMIIIIMMIIIIt»;
"Majski glas" 1
je sedaj edina slovenska revija, ki je urejevana v korist delavskega socialističnega gibanja.
Letošnja izdajo Majskega glasa je posvečena JOŽETU ZAVERTNIKU.
Petnajst let bo minilo, od kar je umrl. A njegovo delo živi, in to priča ta Majski glas!
NAROČITE GA ČIMVEČ I?VODOV
Cena za POSAMEZEN IZVOD je 35c.
Sodelujmo vsi, da bo imel ta MAJSKI GLAS večjo cirkulacijo kot katerikoli prejšnji!
Naročila pošljite na sledeči naslov:
PROLETAREC
: 2301 So. Lowndole Ave. CHICAGO 23, ILL.
v dvorani SNPJ na Lavvndale in 27. cesti. Pričetek ob 8. zvečer. Vstopnina je prosta. To vabilo je slično stoterim takim vabilom, ki jih čitate vsak dan za različne društvene prireditve. Nam Slovencem, kateri razumemo, kaj pomeni JPO in SANS, pa mora biti to vabilo eno najbolj važnih, kar smo jih še kdaj čitali. Vsak zaveden ameriški Slovenec se mora odločiti, da bo šel na to veselico in tako storil svojo dolžnost napram svojemu narodu. Denar, katerega mi nabiramo, vsi veste, kako je porabljen in kako bo porabljen od JPO, kadar bo mogoče revežem v stari domovini v resnici pomagati. Kdor ne more in noče razumeti velevažnega dela. katerega vrši SANS in odbor Združenih južnih Slovanov, ta pač ne razume, kaj se godi danes na svetu. Ako trdim drugače, je mogoče le dvoje, namreč, da ne razumem, ali pa da sem plačan in pod tem pogojem moram trditi to, kar zahtevajo ti, kateri so me plačali.
Partizani so danes pripoznani od zavezniških vlad, in celo ne-prijatelji Jugoslavije jim dajo kredit, da so oni tisti, kateri se borijo za svobodno Jugoslavijo. Mi, kateri pljujemo in zlivamo gnojnico na te junake, katere občuduje ves svet. pač pripozna-mo, da smo premajhni za velike stvari. Najbolj žalostno pri tem je, da ti, na katere pljujemo, so naša kri in naš narod. Vsak zaveden ameriški Slovenec, ki je
Kmalu po razkošnih Petrovih [ jemali so, in mnogi še prejema-poročnih svečanostih v Angliji | jo, po $800 na mesec, ministri pa je jugoslovanski osvobodilni od- seveda veliko več. in trpljenja. Ne zapustimo roja- bor pod vodstvom maršali Tita Najpotratnejše razpolaga z kov, kateri bodo šli skozi naj- po radiu Svobodna Jugoslavija vladnim denarjem "jugoslovan-večjo krizo, kar jo je še doživel spet apeliral na ameriško in an- < ska ambasada" v Washingtonu s slovenski narod. Odprite srce, gleško vlado, naj Petru in njego- Fotičem na čelu, pa tudi bivši odprite roke, otirajte vašemu vi vladi prepovesta razsipati de- Royal Yugoslav Information
nar, naložen na ime Jugoslavije Center v New Yorku je bil zelo v bankah v Severni Ameriki,, draga stvar. Direktni vladni in Angliji, Turčiji in Braziliji, ker kraljevi stroški pa znašajo gla-nima do njega nobene legalne pravice. To je denar jugoslovanskega ljudstva, ne pa posest kake klike, ki zapravlja čas in na
narodu solze.
Anton Krapenc,
predsednik
VABILO NA MAJSKO SLAVNOST
som necenzuriranega vira iz Londona osem milijonov dolarjev na leto.
Koliko se izda za podkupnine,
Springfield, III. — Veselica Slovenskega delavskega doma dne 15. aprila je nepričakovano dobro izpadla, akoravno ni bila udeležba tako ogromna kot na mnogih veselicah in drugih prireditvah v preteklosti. Da ude- To je takozvana jugoslovanska
debelo troši vsote, ki so iztisnje- subvencije časopisom in za pro-ne iz srag jugoslovanskega de- pagando, ni znano, ker ni jugo-lovnega ljudstva.	slovanska vlada nikomur odgo-
Po Titovem viru je tega de- vorna, čeprav trdi, da je "demo-narja vloženega v inozemskih kratična bankah eno milijardo dolarjev.1
št. 60 SANSa se bo vršila v sredo 26. aprila v Tomažinovi dvorani, 1902 W. Cermak Rd Priče-' tek točno ob osmih zvečer. Pol-noštevilna udeležba je zaželje-na. da vsak poda poročilo o napredku pobiranja prostovoljnih prispevkov. Obenem se bo tudi sklepalo o vsem potrebnem radi naše prihodnje prireditve dne 27. maja letos. Torej, udeležite se vsi zastopniki in zastopnice, kakor tudi vsi odborniki in od-bornice društev in klubov.
Na svidenje na seji.
John Gottlieb, tajnik.
Pot v socializem
Socialisti od nekdaj uče, da v novo uredbo, kakršno propagirajo, ne pridejo kot pridejo povabljeni gosti v hišo, kjer jih čaka pogrnjena miza.
Ako bi bila ljudstva pametna, bi si mizo sicer lahko pogrnila, povabila drug drugega v vas in vsega bi bilo zadosti za vse. Ampak ker niso, je treba to resnico vzeti v obzir in se mučiti dalje v naporih, da ljudstva pripravimo k pameti.
ležba ni bila obilnejša, je krivdo pripisati slabemu vremenu, kar je brez dvoma zadržalo mnogo občinstva. Toda kot že povedano, smo vzlic temu finančno dobro uspeli. Odbor Slovenskega delavskega doma izreka zahvalo vsem, kateri so posetili to veselico.
Kot je bilo že poročano, se bo druga veselica vršila dne 30.
SODELUJTE V KAMPANJ I ZA'
TISOČ
NOVIH NAROČNIKOV VSI. KI SOGLAŠATE S SMERNICAMI PROLETARCA
zlata rezerva, ki jo bosta kralj in njegova klika kmalu zapravila, če vladi v Washingtonu In Londonu ne storita temu konec, j Omenjeni odbor dokazuje, da če je katera vlada do tistega denarja upravičena, je to sedaj edino jugoslovanski osvobodilni I odbor, ki vrši funkcije vlade ne kje v ubežništvu, ampak na svoji zemlji, v krvavi borbi s sovražnikom. O tej ponovni zahtevi na London in VVashington je Tito obvestil tudi sovjetsko vlado.
Jugoslovanska zamejna vlada je imela, ko je bila še v Londonu, na svoji listi stotine takozva-nih političnih beguncev, katerim je plačevala po več sto na mesec, dalje potne stroške in na-daljne stotake za vzdrževanje njihovih žen in otrok. In še so se nekateri teh gospodov pritoževali, da ne prejemajo nobene plače!
Proletarčev urednik je takim jamrovcem storil konec z zalu-čitvijo, da kako morejo v vojnem času potovati po svetu in tu •križem dežele, če so brez denarja lr> nimajo nobene plače! Pre-
PROSLAVA
40-LETNICE
društva "DELAVEC" št. 8 SNPJ
V NEDELJO 30. APRILA 1944 v Hrvotskem domu, 9618 Commercial Avenue
Chinigo. III.
Na programu govori in predvajanje slik iz stare domovine.
Govornika: FRANK ZAITZ, predsednik gl. nadzornega odbora SNPJ in MICHAEL VERHOVNIK, direktor mladinskega oddelka v angleščini.
Pričetek ob 3. popoldne.	Vstopnina 55c.
Godba: Pucelj in njegovi fantje.


KRITIČNA MN ENJA, POROČILA IN RAZPRAVE *
KOMENTARJI
Kralj Peter II. se je dne 20.
aprila v Londonu prvič postavil s sprejemom dvajsetih ameriških In angleških časnikarjev, Katerim je, kot poroča Krederick Kuh v Chicago Sunu. v glavnem tole poudaril: "Moje ljudstvo se bori osamljeno. Preliva svojo kri, prepuščeno samo sebi Pomot, ki so mu jo nudili zavezni-Vi /. aeroplani in parašutniki, ne bi rudostovala niti za opremo rm ga bataljona".
1	»na h ja va. Isti poro-
.»v ijo, da v oddelku ant»k*ške vla h «*n;tnie zadeve ni napravila uooi« . * -a.
Nekateri angleški uradi..«____JL
haje celo zgražali, ker je govoril dvajset letnik o stvareh, o kate-ris ničesar ne ve.
Tito »n Peter sta bila po Petrovi ; rok i 7 ^rško Anastazijo določena — baje po Churchillo-vem načrtu, za poroko edinstva Jugoslavije. A Petrov govor poročevalcem ameriškega in angleškega časopisja ni vseboval —še nikakršnih znamenj, da je kaj bližje do sporazuma s Titom, kakor je bil.
Ako je kralj v pravem, v'trditvi, da zavezniki niso poslali Jugoslaviji niti za en bataljon opreme, potem je vse vpitje o podpiranju Mihajloviča, in sedaj o podpori, ki jo prejema Tito. le propaganda. Nekaj je v teh navzkrižjih narobe. Kralj Jugoslavije mora pač vedeti, kaj se godi v nji. Ali pa je le neodgovorno govoril in ga za Edenov oddelek pošteno polomil. Ce pa poslušamo naše slovenske pro-pagandiste v Ameriki, ki rohne zoper osvobodilno fronto, bomo morda razumeli, kako gre ta stvar.
"Ohzor" v Milwaukeeju, ki se smatra (samega sebe) za slovensko naroden, politično pa za nad-strankarski li^t, je tudi priobčil "Manifest Slovencev v domovini", s pojasnilom v podnaslovu, da je to "politični dokument vseh treh strank v Sloveniji". • Kako so se mogli ti slovenski uredniki v Ameriki vjeti nacij-ski propagandi, je nepojmljivo. Kajti ta "manifest", ki so ga objavili, lahko Sloveniji, ki je pod Hitlerjevo oblastjo, SVOBODNO kroži. Rado Staut bi že iz tega lahko sklepal, da je nesmiselno sprejeti vse za resnico, kar mu pošlje pater Ambrožič, pa je menda tako hud na napredne ljudi, da je pripravljen sprejemati "dokumente", o katerih bi, če bi razsodno preudaril, lahko vedel, da so iz Goebbelsove ko-vačnice. Dokaz? Seveda, tu je, kakor na dlani, citiran iz objave v Obzoru z dne 15. aprila na prvi strani:
Slovenci! — Naša prelepa »loven-jska Kemija, na kateri iivi naš narod 1400 let hm presledka in kateri je naš trud in naš znoj vtisnil
♦♦♦♦♦♦♦♦♦
miMIHMHf
podobo slovenske duše, Je pogreznjena v globoko žalost in trpljenje, ki se je raslllo nanjo kot posledica vojne.
Kdo prinuša danes nad nas to razdejanje? Kdo tira našo domovino in naš narod v* pogubo? Kdo je odgovern za pokolje tlsočev nasili dragih sorojakov? Kdo požiga naše domove? Kdo tepta v prah vse naše najvišje narodne svetinje in blati našo narodno čast pred vsem svetom? Kdo nas je pritiral na rob propada, v katerem bi mogli za vedno izfcinitl?
Ta največji in najnevarnejši sovražnik slovenskega naroda je komunizem. Zlorabljajoč narodna gesla in skrivajoč se za masko Narodne Osvobodilne Fronte je zapelj.il mnogo naših rojakov. Sedaj poskuša pritegniti nase vso oblast, da ustanovi tukaj svojo diktaturo nasilja in krvave revolucije, v kateri je naš pošteni slovenski narod obsojen na pogubo. In zakaj? Ker smo se odločili živeti po svojih narodnih idealih. Ker nam je bilo ljubša smrt ko življenje v nečasti.
Komunuem je dokazal v vsej jasnosti, da ni nikaka ideologija in nikaka politika.To je brutalen barbarizem, to je organizacija nereda, to je sistematiziran zločin, to je uničevalec življenj poštenih delovnih ljudi in celega naroda.
Boriti se v sedanjih razmerah proti komunizmu, ni nikaka politika, ampak elementarna narodna in človeška dolžnost vsakega človeškega bitja, posebej vsakega pripadnika slovenskega naroda, proti kateremu komunizem najbolj divja. komunizem — ta breznarodna vera!
»vesto slovenskih vasi je že po-žganih. Naj bi to odprlo oei onim, ki še niso spregledali. Več ko 10,-i 000 slovenskih domov je porušenih '
AMKKDsKI VOJAKI NA SEVERNI BIK MI si dobe časa tudi za nekaj komforta, kot priča gornja slika.
do tal. Ce« 100 šolskih poslopij je^ v razvalinah, fte večje je število* uničenih Prosvetnih domov. 72 cerkva je oskrunjenih in leže v razvalinah. Blizu 15,000 grobov, ki krijejo naše najboljše može in žene, fante in dekleta—in nedolžne otroke—iz vseh vrst prebivalstva, vpije k pravici. Stotine intelektualcev je poklanlh, med njimi 37 duhovnikov. To je delo komunizma v naši domovini!*'
Rado Staut, mar ne veš, da je ta "dokument vseh treh strank' v Sloveniji svobodno krožil? Torej v soglasju z okupacijsko oblastjo, z odobritvijo gestapa in morda napisan "v imenu" vseh treh strank v Goebbelsovi propagandni kovačnici? Tudi James Debevec naj bi o tem nekoliko razmišljal. Gotovo je, dA ne on. ne Staut ne želita pomagati za vesti Slovenijo v nacijske toke. Toda moti ju sovraštvo do partizanov in do Adamiča, pa objavljata stvari, o katerih, kadar se umirita v svojih predsodkih, lahko razvidita, da služijo nacizmu.
Iz "dokumenta** vseh treh" strank je razvidno, da Sloveniji preti edino ena sama nevarnost "KOMUNIZEM." To Hitler poudarja od kar je v vojni in že
imum
|	PRISTOPAJTE K
I SLOVENSKI NARODNI I PODPORNI JEDNOTI
| USTANAVLJAJTE NOVA DRUŠTVA. DESET i ČLANOVI IC) JE TREBA ZA NOVO DRUŠTVO
5 -
i
-Jm 2
K
Z:
z
1
£ |
■■'J
NAROČITE SI DNEVNIK
PROSVETA
99
(Naročnina sa Združene države (laven CHicaga) in Kanado $6.00 na leto; $3.00 sa pol leta; $1.90 sa 2etrt leta; sa Chicago In Cicero $7.50 sa celo leto; $3.78 sa pol leta; aa inosemttvo $9.00.
Naslov zo list in tajništvo je: 20*17 Sik Lawndale Aiemie
Chicago 23, Illinois
prej. ON REŠUJE ne samo Slovenijo. ampak VSO Evropo pred to pošastjo. In tako lahko brez navzkrižja z RESNICO trdimo, da je "dokument vseh treh strank" Goebbelsovo maslo.
P. Ambrožič je v imenu papirnate "zveze slovenskih župnij" prišel na sejo Sansa in na nji naslovil "Javen protest zoper delovanje Sansa." V njemu Zveza slovenskih župnij izjavlja, da se je Sans izneveril svojim nalogom, in pa da se ni pobrigal, da bi se uveril o volji in željah slovenskega naroda v Sloveniji. Namesto tega si je utepel v glavo, da edino proslula osvobodilna fronta komunistov predstavlja voljo naroda ..
Mar vodja 7S7. res verjame, da je Slovenija, od kar je pod Hitlerjem, postala toliko demokratična in svobodna, da izjave, kakršne on širi v tistih listih, ki1 so mu nasedli, predstavljajo voljo naroda? Sansova naloga bi bila nekoliko bolj pogledati za kulise in v namene teh ljudi, ker svoj pogubni vpliv skrajno nevarno razvijajo. Nujno jr, da se iih predstavi narodu v pravi luči. Pomožni tajnik Mirko G. Ku-hel sicer to nalogo vrši. zato pa predlagajo, da Sans potrebuje TAJNIKA Na bodočem Sanso-vem kongresu bo izvoljen nov tajnik Sedaj imamo le pomožnega. Če bo novi tajnik tak. kakršnega želi rev. Bernard Ambrožič, bo to za Sans jako slabo in potem se Sans res ne bo VEČ RAVNAL po resolucijah, ki so bile sprejete na prvem slovenskem narodnem kongresu.
"Izjava socialisiov" v Sloveniji, ki je komentirana v članku na 2. strani, "ugotavlja", da "edino osvobodilna fronta je odgovorna za narodno katastrofo Slovjencev " Torej ne Hitler! Ne Mussoflni! Etbin Kristan je imel popolnoma prav, ko je Zalarju. ki je tisto "izjavo socialistov v Sloveniji" prečital na Sansovi seji, in patru Ambrožiču zalučil v obraz, da ŠIRITA PROPAGANDO, ki je očividno iz Hitlerjeve propagandne kovačnice. To, da je mogoče iz vsake stranke dobiti kaj "črnih ovc", rene-gatov in judežev —* to je stara resnica. Ampak paradirati z izjavami judežev v tej deželi, in zagovarjati nastopanje knezo-škofa Rožmana in ga opraviva vati—to, prijatelji v katoliškem taboru—to pa ni pošteno!
Sicer pa rev. Ambrožič s sVo-io propagando ne uspeva »niti z daleč toliko kakor si prizadeva. V katoliških vrstah je veliko ljudi, ki mu ne verjamejo in precej tudi takih, ki mu UGOVARJAJO.
"Am. domovina" z dne 20. aprila pravi, da ker že piše o socialistih (v isti Številki je namreč objavila z dvokolonskim naslovom "Izjavo slovenskih socialistov v Sloveniji, poslana zaveznikom in tudi sodrugu Kristanu v Ameriko"), da je po njenem mnenju med Slovenci v Ameriki "samo eden, ki Je res pravi socialist in ki koraka natančno po naukih socializma, in to ie Ivan Molek, bivši urednik "Prosve-te". To je iz Am. domovine citirano dobesedno. Ali je to slab kompliment za Molka, ali pa za ostale slovenske socialiste, naj sami preudarijo. *	•
ftc nekaj! "Slovenski sociali-
sti" v starem kraju odobravajo (v 'svoji izjavi"I ustanovitev vaških straž in njihne naslednice "domobranske fronte", ki so dobile orožje od Lahov (v času Mussutinja in sedaj od Hitlerja, češ "po našem prepričanju je ljudstvo imelo polno pravico zagrabiti za orožje (proti partizanom) kjerkoli ga je bilo mogoče najti." — Zveza slovenskih župnij je torej v svoji propagandi skrajno nerodna, in vrh tega pro-tinarodna in protidemokratična Res, da tudi takozvana Adamičeva propaganda iz. Zojsinega urada ni brez hib, ampak je saj protifašistična in za osvoboditev naroda ne samo izpod Hitlerja, ampak tudi izpod STARIH tiranskih razmer in izkoriščanja.
Josip Zalar o taktiki Sansa z ozirom na stališče katoliških Slovencev
Josip Zalar, ki je gl. blagajnik Sansa, in gl. tajnik JPO-SS, glavni tajnik KSKJ in odbornik v raznih drugih ustanovah, je nam poslal v objavo svoje mnenje o Sansu, oziroma protest proti njegovi sedanji taktiki, z ieljo, da ga objavimo.	,
Dasi Proletarec nima prostora za take dolge polemične spise, smo napravili v tem oziru izjemo zato, ker so nam tisti, ki so se za kompromise najbolj ogrevali, vedno poudarjali, kako zlahka je sodelovati z Josipom Zalarjem.
Josip Zalar torej velja za zelo zmernega katoličana, v politiki pa za takega, s katerim se lahko izhaja. Sans bo v kratkem imel svoj kongres. Cemu in kaj se Ito na njemu razpravljalo, lahko čitatelji uvidijo iz Zalarjeveja protesta. Po našem mneju je Zalar v,kritičnem momentu odločen klerikalec, čeprav zavrača tako označbo.
Njegov članek in pa nastopi p. Ambrožiča so komentirani v tej številki. Nadaljevali bomo z informativnimi jx)jasnUi v prihodnji. Zalarjev članek objavljamo zaeno tudi s stališča, du ima on, v tako odgovornih jxtzicijah, pravico povedati svoje mnenje tudi tu, in pa, da tisti, ki vse to gibanje za osvoboditev rojstne domovine zasledujejo, uvidijo, da naše kritike, nad katerimi so se mnogi zgražali ob postanku pomožne akcije in potem ob ustanovitvi politične akcije, le niso bile tako iz reda, kot se jih je takrat skušalo prikazati.
"MAJSKI GLAS" IMA NAD STIRIDESET SPISOV IN OBSEGA 84 STRANI
(Nadaljevanje s 1. strani.)
Milan Medvešek je oskrbel prevod iz beležk slovitega sovjetskega pisatelja Ilije Ehren-burga, katere je napisal na račun "daljnih prijateljev v Ameriki", ki reči in dogodke vidijo drugače kakor pa tisti, ki v Rusiji žive.
Frank S. Tauchar ima članek v prid agitacije za Proletarca, v katerem apelira za sodelovanje, da temu listu pridobimo zares tisoč novih naročnikov.
Poleg teh so v tem Majskem glasu tudi sledeče črtice, pesmi in druge stvari: Kako je Jože Zavertnik pisal in govoril ljudem; Ženske na fronti (kratek opis vloge zdravnic v rdeči armadi); par Klopčičevih pesmi; Pridiga poslanika (Friderich Steiner-Ivan Vuki; Derviš in gostoljubje (ista prej omenjena pisatelja); Kritičen trenutek (do-godba iz podtalnega gibanja v nacijski Nemčiji); 2iv pokopan (slika grozote pod nacijskim terorjem); Rdeči Milka (mikavna satira iz dni preobrata v Rusiji); Mož, ki je zaslužil, da se ga spominjamo (kratek članek o Jožetu Zavertniku).
Dalje, filozofična stvar, "Naš vsakdanji kruh", črtica "Izpre-vod" iMaksim Gorki), in pa črtica "Sin božji in hudičev ljub-ček", ki jo je napisal M Ander-son Nexo In v slovenščino pa prevedel pokojni Ivan Vuk. ed^n izmed naših najbolj znanih starokrajskih sotrudnikov.
To sicer ni vse gradivo, ki ga vsebuje ta Majski glas, a poda vam vendarle sliko, kako bogata je spet ta revija po svoji vsebini.
Posamezen izvod stane 35c.
Sotrudnikov ima obilo in nekaj spisov je moralo izostati, kar se pač vedno zgodi. Tiskala jo Je tiskarna SNPJ.
Uverjeni smo, da bo na čitate-lje ta Majski glas, kakor prejšnji, napravil velik vtis. Vreden le, da pride v vsako slovensko hišo.
SEJA KLUBA ST. 1 JSZ
Chicago. — Ta petek, dne 23. aprila, bo v Centru redna seja kluba št. 1 in potem razprava o boju. ki ga skuša v zanesti zveza slovenskih župnij.
Neznanje Je delavčev naJhijAl »ovratnik,	^
Govor Josipa Zalarja, blagajnika SANSa pri seji izvršnega odbora, 12. aprila 1944.
Želel sem, da bi se naša seja vršila že pred več tedni, toda povedano mi je bilo. da se je zaradi bolezni predsednika Kristana, s sklicanjem seje zavleklo.
Vesel sem, da je vsaj sedaj do seje prišlo.
Kar vam želim danes tukaj povedati, mogoče enemu ali drugemu ne bo všeč, toda to me prav nič ne moti. da bi ne povedal. kar mi je pri srcu in kar smatram za dolžnost, da vam povem.
V resolucijah sprejetih . pri kongresu je določeno, da mora biti SANS nepristranski.
Tako je tudi izraženo v resoluciji Rev. Vital Voduška, ki je bila pri seji širšega odbora meseca januarja letošnjega leta predložena in odobrena.
Vprašanje pa sedaj nastane, če se poslovanje SANSa vrši smislom teh resolucij?
Vprašanje je, je li SANS nad-strankarski ali ni?
Po moji sodbi in sodbi mnogih. SANS ni kar bi moral biti.
Poročila iz SANSovega urada spričujejo, da SANS ni nad-strankarski, pač pa zelo enostranski.
Govori in poročila gotovih članov izvršnega odbora niso nadstrankarska. pač pa pristranska — enostranska.
Ni mi treba povdarjati, da je pretežna večina ameriških Slovencev katoliška. Tako je tudi pretežna večina ameriških katoliških Slovencev včlanjena v SANSu.
Zakaj smo mi katoliško misleči Slovenci pristopili k SANSu?
Samo zato, ker je v resolucijah sprejetih na kongresu določeno. da bo SANS nepristranski, da bo SANS nadstrankarski. To so bili pogoji pod katerimi smo k SANSu pristopili.
Ali je SANS ostal tak, kot resolucije določujejo? Ne, ni!
SANS je postal zelo enostranski in s to enostransko politiko, se ruši podlago, na kateri je bil ustanovljen.
SANS je danes vse kaj drugega, kot je bil spočetka. Je vse nekaj drugega, kot ono, kar bi moral biti. -
Vi niste slišali ne mene in ne katerega drugega izmed nas katoliško mislečih članov SANSa, da bi napadali katerega člana nam nasprotnega verskega prepričanja.
Vse drugače pa se postopa od gotovih članov SANSa napram nam katoliško mislečim članom.
Kjerkoli je le kaka prilika, že so "klerikalci" na "talerčku". Ti ubogi klerikalci so vsega krivi. Vatikan in klerikalci so menda tudi krivi, da je nastala sedanja vojna.
Vse kar je katoliškega, je zanič. Vse kar je verskega, se zaničuje. ogovarja in kritizira Na sprotno pa vse, kar je protiver-skega, komunističnega, se hvali, zagovarja in propagira.
Ce hočemo SANS ohraniti, se mora temu enkrat za vselej napraviti konec.
Jaz sem katoličan in sem na svoje versko prepričanje ponosen. S tem pa še ni rečeno, da sem "klerikalec".
Jaz nisem bil nikdar član klerikalne stranke, torej nisem "klerikalec". Kljub temu pa se čutim užaljenega, kadar se blati in zabavlja čez klerikalce in to zar&dl tega. ker cem, da pri be-
sedi "klerikalci" se ne misli samo člane stare klerikalne politične stranke, pač pa se pri tem
misli brez razlike vse katoliško misleče Slovence in Slovenke.
Zato pa proti takim napadom v svojem imenu in v imenu vseh katoliških Slovencev in Slovenk, ki jih imam čast tukaj zastopati, prav odločno ugovarjam in protestiram.
SANS je bil ustanovljen kot nadstrankarska organizacija Kot tak bi moral tudi biti. Ali je? Jaz trdim, da ni.
SANS je bil ustanovljen z namenom pomagati narodu v stari domovini do osvoboditve; z namenom pomagati osvoboditi lepo Primorsko, Reko, Trst in druge slovenske kraje, ki so pod tujčevo oblastjo.
Ali SANS vrši to delo? Ali SANS izvršuje od* kongresa naloženo mu nalogo?
Meni se zdi, da dela SANS ravno narobe. SANSovo delovanje se naslanja danes samo na notranje-politične zadeve Slovenije oziroma Jugoslavije.
Glavno vlogo, ki jo SANS igra je. kakšno obliko vlade bo imela bodoča Jugoslavija. Vse delo. ki ga SANS danes vrši je napeljano v eno smer in sicer, kdo bo v Jugoslaviji vladal, Peter ali Tito.
SANS se vmešava v zadeve, s katerimi mi ameriški Slovenci nimamo in nočemo imeti nič o-praviti. To so zadeve, ki pripadajo v odločitev in rešitev izrecno le narodu, ki tamkaj živi.
Kakšno formo vlade bo imela bodoča Jugoslavija, ali kdo bo njen bodoči vladar, je zadeva naroda, ki živi in bo v Jugoslaviji živel. Mi ameriški Slovenci nimamo nobene pravice vmešavati se v notranje zadeve Slovenije ali Jugoslavije.
Slovenski oziroma jugoslovanski narod v starem kraju je ede-ni, ki ima pravico to odločiti in bo to tudi brez nas odločil.
SANSova naloga je narodu pomagati do osvoboditve in pomagati osvoboditi izpod tujčevega jarma vse one slovenske kraje, ki po vsej pravici Sloveniji pripadajo. To je naša naloga, notranje zadeve pa pripadajo narodu onstran morja samemu, da jih reši in določi, kakor jih sam hoče.
Zato pa je potreba, da SANS sedanjo politiko opusti in vodi posle smislom resolucij in to popolnoma nepristransko.
Da je bil SANS do sedaj zelo enostranski, bi lahko navedel razne dokaze, mislim pa, da je dovolj, če spregovorim samo o "Ponatisu" iz ljubljanskega Jutra ocf 23. do 24. septembra.
Ko je omenjeni list "Jutro" poročal o umeščen ju Leona Rup-nika, kot predsednika ljubljanske uprave, je povedano, da je Rupnik v svojem govoru tudi škofa Rožmana pozdravil. Iz tega je torej sklepati, da se je do-
tične afere tudi škof Rozman udeležil.
Uprava SANSa je to poročilo takoj pograbila in dala ponatisniti v raznih časopisih.
Zakaj je bilo to napravljeno?
Ali zato, ker je bil gen. Rupnik imenovan predsednikom ljubljanske uprave?
Zdi se mi, da ni bilo to storjeno iz tega razloga, ker je bil Rupnik ustoličen za predsednika ljubljanske uprave, pač pa je bilo to napravljeno v prvi vrsti zato, ker je bil pri dotični ceremoniji prisoten tudi škof Rozman.
Po mojem mnenju je bilo to napravljeno namenoma, češ, le poglejte, kaj delajo "klerikalci". Le poglejte jih, kakšni so. Ko je bil zastopnik Hitlerjeve bande umeščen za predsednika ljubljanske uprave, je bil navzoč celo škof Rožman.
To je bilo namenoma napravljeno, samo da se zopet nekaj blata vrže na katoliško misleče Slovence.
Iz Rupnikovega govora je tolmačiti, da pri njegovemu umeščen ju ni bil navzoč* samo škof Rožman, pač pa so bili prisotni oblastni predstavniki, predstojniki raznih uradov in visoki u-radniki pokrajinskih uprav.
Prepričan sem, da to niso bili samo "klerikalci". Gotovo je bilo med temi visokimi uradniki precejšnje število liberalcev, na-cionalcev, socialistov in raznih brezvercev, toda izmed vseh teh se je vzelo samo škofa Rožmana na piko. To je dokaz, kako enostransko se pri SANSu dela
Jaz nisem pooblaščen škofa Rožmana tukaj zagovarjati. On mojega zagovora tudi ne potrebuje. Rečem pa, da kdor pozna škofa Rožmana vsaj toliko, kot ga poznam jaz, mi bo potrdil, da ga ni v Sloveniji bolj navdušenega Slovenca, kot je škof Rozman. Osebno ga poznam in vem kaj govorim. On ni samo cerkveni predstojnik, pač pa tudi predstojnik in voditelj zavednega katoliškega naroda v Sloveniji
Če se je škof Rožman odzval povabilu in se udeležil Rupniko-vega umeščenja, je storil to. kar bi vsakteri izmed vas napravil, če bi bil na njegovem mestu.
Ako ste obkoljeni od sovražnika, ki vam grozi s smrtjo in uničenjem vsega kar imate in kar zastopate, se boste ukazu pokorili or else ...
Takim ukazom se v starem kraju dandanes pokori marsikateri Slovenec, bodisi katoličan ali nekatoličan. Vpoštevati je treba razmere in okolščine. v katerih se naš narod v stari domovini nahaja. Noben zaveden slovenski rodoljub ni prijatelj Hitlerjeve bande. Ako se pa zataje-valno pokori Hitlerjevim ge-stapskim ukazom, je v to prisiljen če hoče ostati pri življenju
Vprašam tudi, kje je dobila u-prava SANSa pravico napadati
(Nadaljevanje na S. strani.)
ZA UČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNtJSKO TISKARNO
! ADRIA PRINTING CO.
T«|. MOHAVVK 4707
i 1838 N. HALSTED ST.	CHICAGO 14, ILL j
PROLETAREC SE TISKA PRI NAS
Iz SANSovega urada
3935 W; 26th St, Chicago 23, ILL.
bodo idejno vedno proti prog™- i JOS^P ZALAR O TAKTIKI; povzročalo nadaljni prepir in Mednarodni karteli na delu
Važno naznanilo. — Konvencija še kongresne resolucije le praz-
ne fraze, katere bodo pozabljene čim se navdušenje zanje ohladi. Mislili so. da NOVA Slovenija pomeni Slovenijo pod političnim vodstvom STARIH takozva-nih "predstavnikov naroda"; dalje, da NOVA DEMOKRATIČNA Jugoslavija pomeni STARO, pomandrano Jugoslavijo., kateri bodo STARI PILITIKASI v Ljubljani in njihova pobratim-ska čaršija v Beogradu podelili DEMOKRACIJO; da Zedinjena Slovenija pomeni večji delokrog za korumpirano avtokracijo vodilne politične stranke. Skratka: po končani vojni se naj bi stari narodni voditelji Z NASO PO-MOCjo povrnili na prejšnja sedla in v dosego tega bi jih podprli zavezniški bajoneti, če bi jih narod doma ne sprejel z odprtimi rokami.
Toda SANS si tolmači NOVO Slovenijo in NOVO Jugoslavijo j na isti način, kot si jo tolmači in jo razumeva narod doma. SANS se res poteguje za NOVI RED v Sloveniji! In tega se stara garda BOJI! Njeni agenti se poslužujejo vseh nakan, da bi SANS oslabili in ga diskrediti-rali med našim narodom v Ameriki. Poslužujejo se iste taktike, ki jo je Hitler tako uspešno rabil med zbeganimi narodi v Evropi: "Divide et impera". Razdvoji jih, naščuj jih enega proti drugemu, pa jih boš obvladal!
To je strategija, katere se poslužujejo pobegli politični vodje slovenskega naroda in njihovi agenti, ki se v Ameriki skrivajo tudi pod firmo Zveze slovenskih župnij. Ravno tega si Hitler želi.
SANSa
Na seji SANSovega izvršnega odbora, ki se je vršila v Chicagu dne 12. aprila, je bilo soglasno zaključeno, da se v prvi polovici julija vrši redno zborovanje ali konvencija Slovenskega ameriškega narodnega sveta. Natančni datum in prostor bo določil u-pravni urad potem, ko bo izdelan popoln načrt za reprezenta-cijo SANSovih podružnic in na kongresu izvoljenih odbornikov. Zastopstvo imajo v glavnem tvoriti podružnice po svojih delegatih. ki so pripomogle zgraditi naš svet in ki so gmotno in moralno podprle njegovo delo. Upravni urad ima nalogo izdelati načrt za podlago zastopstva v smislu tega pravca.
Vse SANSove podružnice so naprošene, da kooperirajo z upravnim uradom pri izdelavi tega načrta s tem, da točno in pravilno izpolnijo vprašalne pole, ki bodo v par dneh odposlane na podružnične tajnike. Na podlagi teh prejetih informacij bo izdelati načrt in predložen celokupnemu eksekutivnemu odboru v odobritev. Namen izvršnega odobora je, da bodo naše podružnice reprezentirane na podlagi sledečih kvalifikacij: število posameznih članov, število k podružnici pripadajočih in prispe-vajočih društev in prispevana vsota.
SANSove podružnice sestajajo in poslujejo na raznovrstne načine: Nekatere podružnice sestoje iz posameznih članov, druge iz posameznih članov in društev, tretje samo iz prispevajo-čih društev, četrte iz podružnic., ki podpirajo gibanje le s prostovoljnimi prispevki od rojakov ali s prispevki od raznih zabavnih prireditev. Imamo tudi podružnice, ki v finančnem prispevanju niso veliko pripomogle ali celo ničesar. Logično je torej, da zastopstvo na konvenciji za vse te podružnice ne more biti enako. Upoštevati se mora faktično delo. To je SANS! O njegovi bodočnosti naj torej razpolagajo in odločajo oni, ki so ga zgradili.
Tajniki! Kadar prejmete vprašalne pole iz SANSovega urada, izpolnite jih čim preje in navedite vse informacije, da nam bo mogoče čim pravičnejše rešiti vprašanja o upravičenosti števila delegatov vsake podružnice.
Izvršni odbor je tudi zaključil, da bo SANS plačal iz centralne blagajne le dnevnice delegatom. Za vozne stroške bo morala skrbeti podružnica. Iz tega razloga naj podružnice skušajo ojačiti svoje blagajne v ta namen. Bodočnost SANSa jc v rokah njegovih podružnic in članstva. Te tvorijo njegovo telo in življenje. Slovenski narodni kongres mu je ustvaril le bistvo za tvorbo telesa in mu določil glavo, ki ima nalogo to telo zgraditi in ga voditi v smislu sprejetih resolucij. Naloga konvencije bo v glavnem presoditi izvršeno delo, odločiti o temeljnih vprašanjih, ki se nanašajo na pravilno tolmačenje in razumevanje kongresnih resolucij in izvoliti odbor, ki bo vodil nadalj-ne posle najvažnejšega slovenskega političnega gibanja v Ameriki.
Važnost bodoče konvencije torej ne moremo samo površno poudarjati. Njen uspeh ali neuspeh je odvisen od zanimanja, ki mu ga bodo posvetili SANSovi člani in krajevne podružnici.
Boj proti SANSu
Propaganda, da se SANS ugonobi. je v polnem razmahu. Vo-dijo jo ljudje, ki se ne samo ne strinjajo (in se nikoli niso strinjali! s pravim namenom našega programa, temveč so ves ta čas skušali Sans zlorabiti v svoje sebične politične namene. In-trigirali so na vse načine in neprenehoma zanašali razdor med nas. Ker niso mogli pridobiti | trole nad celim narodom.
na tarča izvršni tajnik Kuhel.
Odšel je, predno jc kdo imel pri-	mu. ki bi odvzel vodilno mesto <A Z OZltfO/vfNA
liko to deunciacijo prečitatl.	akciji in prepustil pravico sa- J	'
O predmetni /adicvi je preči-	nioodločevanja narodu samemu.	J I ALIbLt *AlULI$Mn
Ud svojo izjavo tudi blagajnik	Bojijo se socialnih in ekonom-	SLOVENCEV
Zalur, ko je poleg drugega za hteval, da SANS takoj izvoli rev. Voduška za tajnika. Vršila se je širna razprava, v kateri se jc odločno odklanjalo vsako očitanje In napadanje, da se SANS ne drži kongresnih resolucij itd , kakor tudi izvajanje brata Za-larja. Glede tajnika je bilo pojasnjeno, da izvršni odbor nima pravice izvoliti tajnika izven članov eksekutive in če konvencija tako želi, lahko ona izvoli rev. Voduška za tajnika. Do konvencije je itak samo dva meseca. Boja proti SANSu pa tudi Voduškova izvolitev ne bi ustavila. Naši nasprotniki so bili in
skih reform.
Predlog, da se predsedniku in izvršnemu tajniku izreče zaup-
(Nada lic vanje s 4. strani.) in kritizirati škofa Rozmana'za-
nica za politično delo, je bil spre- radi njegovega pastirskega 11-jet z vsemi proti enemu glasu, ista''
Razdor med ameriškimi Slovenci in sploh Jugoslovani.
•Vse delo SANSa od sedaj na prej se mora vršiti točno in na-
Sovjetska revija "Vb j na in delavstvo" ugotavlja, da so ameriški, angleški in nemški kapitali-
Za izjavo brata Zalarja, da SANS ni to, kar bi moral biti in da se njegovo delo ne vrši v smi-slo resolucij, je prejel samo dva glasova. Glasovanje.o omenjenih dveh predlpgih znači, da je izvršni odbor z veliko večino zavrnil zahtevo*in obtožbe tajnika Zveze slovenskih župnij.— Podrobnosti bodo objavljene v zapisniku te seje.
Mirko U. KulieI, izvršni tajnik.
UKRAJINA, SEN TRETJEGA RAJHA
OTETA ZA U. S. S.	R.
(Nadaljevanje s 1. strani.)	j jejo toliko črne prsti v eni url,
^ t.«. . u	kolikor je izorje konj v enem
je .udri v njo roj nacijskih kobi-	dneyu 2e vsa dežela je biia os_
Uc in pustošil, potem pa jo pre-	krbljena z elektriko. Železniški
os navijal v del omenjenega	sistem bij izpopolnjen in raz-
"nemškega življenjskega prosto-	širjen Lokomotive brnijo na no-
ra-'	! ve železnice in žanjemlati odha-Ukrajinci in drugi člani rdeče	Jaj0 da,, za dnem iz tovaren na atuiade so deželo to pomlad ve-	neizmerna pšenična polja ukra-činoma že očistili nacijskih ko-	j iviskiH step. bilic, toda njihova mesta so po-	Sov;clski Ukrajini ni treba rušena, jezovi razdejani, zemlja	glcd,ti za tujimi inženirji opustošena. gospodarska poslop-	a,. p^ovodji. Sinovi in hčere |a |H)žgana in vse drugo je iz	njenih iastnih kmetov in delavca.	cev ji sedaj služijo izurjeni In Iz-A pravijo: "Nič zato! Začeli	šolani na njenih lastnih šolah, bomo zopet od kraja' Saj znamo	univerzah in tehničnih zavodih. Samo da sovražnika popolnoma	Ukrajinci s0 ponosni na svoje premagamo, potem pa bomo tradicije in svoj narodni jezik imeli mir. K,ajti pri delu je člo-	Ukrajina ima svuje pevce in svo-veku potreben mir ..	j -e pisateije Stopctindvajsetlet-V Ukrajini se je pred to vojno njco tistega d^va, ko je bil to-pridelalo nad tretjino vse sovjet-	jcn ftevčenko. ukrajinski pesnik ske pšenice, dalje od vsega skup-	SVobode in bratstva, so prazno-
Ker je SANS konštatiral resni- nc*a P^lka USSR tretjino vali v polet ju 1941—ne sluteč, da co ii#razgalil pred javnostjo iz- >ečmena, 75 odstotkov sladkor- jlh kani Hitler v nekaj dneh po-
Komu so okolščine in razmere v Sloveniji bolj poznane, nam v Ameriki živečim ali onim, ki v njih živijo?
Škof Rozman živi v Sloveniji, on Vidi kaj se godi. Njemu so razmere znane. On vidi in zna, kaj se kuje in kaj se namerava storiti. Na podlagi vsega tega je potom pastirskega lista vernike opozoril na grozodejstva, ki se vršijo in ki se nameravajo v bodoče po zločincih Izvršiti. S tem je storil samo svojo dolžnost, kot škof in predstavnik vernikov.
Kje je dobila uprava SANSa >ravico vmelavati se v te zadevi --i_
SANSova naloga jc tudi bila pomagati in delati nato, da bi prišlo do sporazuma in edinstvenosti med ameriškimi Hrvati in Srbi.
Naloga SANSa je bila in je. delati na to, da bi prišlo med ameriškim Slovenci, Srbi in Hrvati do prijateljskih odnošajev.
Je-li SANS vršil to nalogo?
Ravno nasprotno!
Danes je med Srbi in Hrvati večji razdor, kot je bil kdaj poprej. In ne samo to, danes je večji nesporazum med ameriškimi Jugoslovani, kot je bil kdaj med nami.
To pa še ni vse. Celo med nami ameriškimi Slovenci so gotovi člani SANSa uničili ono slogo in ono edinstvenost, ki je bila med nami potom kongresa dosežena.
Namesto sloge se seje razdor i in nesporazum.
Bo li SANS to delo nadaljeval?
tančno po določilih inkorporira-	fti skori svoJe P°«wtovalce med
nih v resolucijah sprejetih na	^bo š^ vedno v zvezi, da si ohra-
kongresu in resoluciji Rev. fa-	mJ° monopole po svetu, ko bo
ther Voduška	konec vojne. Svoj glavni, neura-
Zato izjavljam:	d,»i sta,., imajo v Švici.
Jaz in ofti katoliško misleči , , . .. . , , Slovenci in Slovenke, ki jih tu-Produkcija VOjnih letal
kaj zastopam, žalimo, da SANS; Ameriške, aeroplanskc tovar-ostane, Zahtevamo pa, da se vsej ne ^ v prtKjukc.iji vojnih letal
poslovanje vrši natančno po do- dos^|e brezprimerne uspehe, in locilih izraženih v zgoraj orne ^ b(, zmaKa odvisna (>d ukinjenih resolucijah.	slvu |xj vojno ono ^^Ho Mar-Izjavljam dalje, da jaz in oni,|Ca in aprila je dosegla produkci-ki jih tuka j zastopam, hočemo in | ja bojnih letal že okrog 10,000 želimo z našo pom h jo s SANS- Uh 'jeklenih** ptičev na mesec om sodelovati in to popolnoma : v smislu in določil izraženih v omenjenih resolucijah. Nagla-šam pa, da oni, ki s tem ne soglašajo in ki gori omenjenih resolucij v|K>števati nočejo, naj SANS zapustijo.
SANS je bil ustanovljen kot |	_____________
nepristranska in nadstrank*r»k«-|------
:r,/anji............ w ik ne čakajte;
Josip Zalar, blagajnik SANSa/ da prCjmete drug| Q|{
tretji opomin o potečem naročnini. Obnovite jo čim vam poteče. S tem prihranite upravi na času in stroških, ob enem pa izvršite svojo obveznost napram listu.
V AlilTACIJSKI NAMIN naročit«' po ve* izvodov Prolctarca skupaj aa razdelitev na sejah, sliodin in kjer ie je priložnost. Poaljeiro jih po zelo znižani ceni. Pišite zi pojasnila uprnvnistvu.
Plača delavcev na farmah
Iz vseh statističnih poročil je razvidno, da so plače delavcev na farmah višje ko kdaj prej, a vzlic temu ni nobene nevarnosti, da bi dninarji na ameriških kmetijah kdaj mogli {tostati razred milijonarjev. "VVall Street Journaf', ki ima v take stvari sijajen upogled, pravi, da po najnovejših podatkih znaša plača delavcev na amerških farmah povprečno $76.06 na mesec, brez hrane. V prvih treh mesecih leta 1943 je znašala povprečna
DRŽAVLJANSKI PRIROČNIK
nova knjižica, k poljudnimi navodili kako postati AMERIŠKI DRŽAV.
plača delavcev na farmah $62.43 i LJAN.
na mesec, istotako brez hrane.
Res, da mnogi delavci na farmah zaslužijo več kot toliko in še hrano imajo po vrhu, toda zneje po tistih slavnostih napasti Ako hočete, da se SANS obdr- statistika govori o povprečnih
dajalska početja nekaterih ne- i ia it<J
kdaj uglednih mož slovenskega kiki velikansko zlato morje z vso svojo ogromno silo. Sev- j ži, se mora Opustiti vse napade	plačah, kar pomeni, da ima na
naroda, in ker je bilo nemogoče valovijo nepregledna ukrajinska čenko je bil ljudski pesnik v pra- na "klerikalce' in vse druge	tisoče in tisoče delavcev na far-
izogniti se dejstvu, da je na Rup- pšenična polja čez gladke kontu-; vem pomenu besede Izšel je iz stranke.	mah kvečjemu po dvajsetak ali
nikovo ustoličenje bil povabljen i re neizmernih poljan ter se iz- preprostega naroda: živel in tr- j Opustiti se mora vse delo, ti-	dva na mesec In vrh tega je tre-
in je prisostvoval tudi ljubljan-; gubljajo ljudem daljnja obzorja pel je z njim Vse okolščine nje- kajoče se notranje uprave in no-	ba to povprečnost vzeti v obzir ski škof. so ravno ti razdirajoči1 Tako je bilo po končani civilni govega življenja so ga neločljivo tranjih političnih zadev Slove-1 tudi s stališča, da so dela na far-
elementi zarjuli: SANS napada vojni pa do te vojne.	vezale nanj. Z veliko težavo si nije in bodoče Jugoslavije.	mah sezonska, vmes pa je tedne
cerkev!	Pšenična polja v Ukrajini da- Je priboril svobodo, med tem ko Opustiti se mora vse, kar bi	in mesece brezposelnosti.
SANS ni napadel nikogar, jo povprečno dvajset mernikov ^ »Je«ov br*\ »n njegova sestra SANS je objavil fakte. Povzeti na oral ali 4 do 6 mernikov več ! v njegovo veliko žalost ostala se
so bili iz ljubljanskega časopisa, ki je pod cenzuro in vplivom domačih izdajalcev. Za komentarje drugih, neuradnih krogov, SANS ne nosi odgovornosti. Razna očitanja in napadi in izjave p. Ambrožiča so gola izmišljotina in SANS jih odločno odklanja. Niti ne bo SANS nikomur dal zaželjenega zadoščenja, da bi se podajal v polemiko z ljudmi, ki zavijajo fakte in se poigravajo z resnico. SANSov izvršni tajnik ravno tako ne bo nasedel izzivalnim napadom na njegovo lastno osebo in odgovarjal na osebne naskoke. Njegov odgovor na provokacije je: zavi-jalna laž!
Na SANSovi seji jc bil tudi nepovabljen gost v osebi p. B. Ambrožiča, ki je kot tajnik Zveze slovenskih župnij zaprosil za vstop in prisostvovanje. Odbor mu je to dovolil, kakor tudi besedo. Navzoč je bil ves čas zborovanja, ki je trajalo brez odmora od 10. zjutraj do 5. popoldne. Seje so se udeležili vsi člani eksekutive, izvzemši Johna E. Lo-karja.
Namen p. Ambto/ira jc bil, prepričati SANS, da se je izneveril kongresnim resolucijam; da odstopi od Združenega odbora južnoslovanskih Amerikancev in mu umakne vsako nadalj-no podporo; da je SANSov izvršni tajnik objavil vest o Rupni-ku in komentiral brez dovoljenja izvršnega odbora ter tako razglasil "grehe slovenskega naroda"; da SANS objavlja izjave Louisa Adamiča brez navedenja virov ali dognanja pravilnosti ter da Osvobodilna fronta ne predstavlja večine slovenskega naroda, ampak da se za njo skriva le "komunistična stranka Slovenije," katera se baje skuša zločinskim potom polastiti kon-
Imenik zastopnikov Proletarca
Kdor zeli prevzeti zastopstvo za nabiranje naročnikov Prole-
kakor v Zed. državah	nadalJe suin3* Njegovo veliko
... ...	-i i j veselje do pesništva in slikanja
Ukrajina .ma naj.n.lejso pod- jfJumsk(J t;,ko IX>vzdigni,0. da
ne1bVnnaiPr.lmeTJ? "r. " ; Je odlikoval v obeh umetno-cen uniji, ^ato je ta dežela ta-1	Toda njegovo hrepenenje tarcu, prodajati Am. družinski koledar brošure in knjige, naj piše
mosnjemu kmetu pravcati raj. ^ fcoprnenje po^ružbi, v kateri upravništvu, ki bo poslalo potrebne listine in informacije. Na tu
ster ^r^uHrfPri t -^lamaka naJ ne ne gospodarjev ne priobčene zastopnike apelifamo, naj skušajo ob vsaki ugodni pri-
i^hnjl?!! llTr^J^itn- nkT^iin^^ sužnjev, jc bilo oblastim nekaj liki pridobivati naročnike temu listu. Pravzaprav je dolžnost vsa-JO oo^aic in roaovune uarajin-	cfračnoan ^___ ______.___ _____j________„	• .
ske ravani. Hrasti, lipe in jeseni
se bohotno košatijo v ogromnih
SANSovega vodstva na svojo stran, so obrnili pozornost na posamezne člane in organizacije, ki jih v SANSu zastopajo. In tako so deloma dosegli, da je vodstvo moralo posvetiti več časa in svoje energije problemu, kako ohraniti skupnost in edinost v SANSu, kakor pa rešitvi problemov našega naroda v stari domovini, za kar je bil ustanovljen.
Opozicija je mialila, da so na-
Čital je tudi izjave treh političnih strank Slovenije, slovenske ljudske, liberalne in socialistične stranke, o stanju v domovini, naslovljene kralju Petru in njegovi vladi, toda brez vsakega podpisa. Ce bi podpisi bili objavljeni, bi dotičnim pretila smrtna nevarnost. Ko je seja bila že zaključena, je tudi razdelil mimeografično izjavo in protest Zveze slovenskih župnij proti SANSu, v katerem je glav-
ukrajinskih gozdih in proti jugovzhodu se širijo ukrajinske stepe v brezmejne daljave.
Ampak Hitlerja ni skominalo le po zlati kraljici ukrajinskih poljan, nego tudi po premogu v Donecovi kotlini, ki se ceni na 66,000 milijonov ton, potem po železni rudi v Krivem rogu — 800 milijonov ton — nadalje po živem srebru v Nikatovki, po svinčeni in cinkovi rudi, po zlatu. fosforu, labradoritih, marmorju in dolomitih.
Prirodno bogastvo sovjetske Ukrajine je ogromno. Se ko ni bilo o Hitlerju ne duha, ne sluha, še pred revolucijo je bila ta dežela dobro znana industrijskemu svetu na zapadu, pa so jo prišli izžemat — seveda na povsem zakonit* način — imperialisti iz Francije, Belgije in Anglije. Ti so v njej ustanovili velikanska industrijska podjetja ter s povsem mirno vestjo sesali kri nevednemu ukrajinskemu ljudstvu, ki jim ga je prepustila ca-ristična vlada na milost in nemilost.
Ali čeprav je bila Ukrajina v industrijskem ozirou najbolj razvit del ruskega carstva, je vseeno ostala nazadnjaška v primeri z naprednejšimi industrijskimi deželami. Izkoriščevalni sloji so maso hoteli ohraniti v ignoranci.
Po nekaj letih po revoluciji pa je pričela napredovati z velikimi koraki. Kot baza premoga, železa in jekla zavzema še vedno prvo mesto v Sovjetski Rusiji. Številke pridobivanja so šle kar skokoma navzgor in v premogu prekaša Ukrajina sama predvojno Poljsko. Francijo in Japonsko, v železni rudi pa Nemčijo, Aftglijo, Švedsko in Španijo skupaj. Surovega železa pridobiva ta dežela samo v Kirovu in Make jevki toliko, kolikor ga pridobivati ('oljska in Italija skupaj Ukrajina je bila pred to vojno
tako nezaslišanega in strašnega, da so ga v lastnosti navadnega vojaka poslale v pregnanstvo. K tisti kruti obsodbi je bila še posebej dodana carjeva odredba, po kateri mu je bilo prepovedano pesnikovati in slikati.
Sevčenkove besede so segale njegovemu ljudstvu globoko v srce. Kar je Rusom Puškin, to je Sevčenko Ukrajincem. Ta je razgrnil silno bogastvo narodove govorice ter podal neovrgljiv dokaz o milobf in zvočnosti ukrajinskega jezika. Njegov grob gori nad Dnjeprom je postal prava božja pot ukrajinske-gal judstva.
Sele s socialno revolucijo in s priznanjem Ukrajine za enakopravno republiko v zvezi sovjetskih dežel je vsaj deloma ustreženo koprnenju in hrepenenju Sevčenkovc lire. Ukrajinščina je svobodna in ukrajinska kultura se lahko neovirano razvija v svojih finih smereh. Ukrajinski otroci se poučujejo v svoji materinščini. Ruščina je le dodatni jezik po vseh ukrajinskih šolah V Sovjetski Rusiji se morajo otroci učiti najmanj dveh jezikov.
V Ukrajini se je po tem preporodu začelo tiskati stokrat več knjig, kakor se jih je pred tridesetimi leti, in koder je izhajal tedaj en ukrajinski časopis, jih je pred to vojno izhajalo že nič-manj kakor 1,400.
Ukrajina, ki je znova sama-svoja, bo v zvezi USSR postala vse to, kar je bila prej sedanjo vojno in še veliko več. Res, ogromne stvari, ki si Jih je zgradila v raznih petletkah sovjetskega gospodarskega razvoja, bo treba obnoviti
zavednega delavca agitirati za svoje glasilo
kega slovenskega Proletarec.
Ako je ime kakega zastopnika v sledečem seznamu izpuščeno, naj nam sporoči pa bomo imenik radevolje popravili.
CALIFORNIA. Fontana: John Pečnik. Oaklandi Anton Tomšit.' Los Angel««: Frank Novak. San Francitco: A. Lekftan.
COLORADO.
Crestvd Butle: Ant. Slobodnik. Pueblo: Ludvijr Yoxey. Wal»enburg in okolica: EdwArd Tomšič.
ILLINOIS.
Chicago in okolica: Frank Bizjak, Joneph Oblak, Chaa. Po*orelee, Peter Verhovnik, Frank Zaitz in Frank S. Tauehar. La Salle in okolica: Anton Udovich
in Leo Zevnik. SprinffieMi Jogoph Ovca in John
Uoriek. Virden: Fr. Ilorsich. Wauk««an*No. Ckica«ot Martin Jud-nich.
INDIANA.
Indianapolit: Mary Stroj.
KANSAS.
Armat Anton Shular. Arcadia: John Shular. Wetl Minerali John MarolU
MICHtGAN. Detroit-Dearborn: John Zornik, Leo Junko Sr., Joftcph Klarich in John Plarhtar.
MINNfeSOTA.
Buhl: Max Marti.
CkUkoltr: Frank Klun.
Duluth: John Kobi.
El> i John Teran in Jacob Kunatclj.
Kiibbing: Frank Pipan.
I Bridfpert in okolica: Joseph Snoy in John Vitez.
Cieveland: John Krobcl in Anton Jankovich.
Fairport Harbor: Lovrenc Baje.
Girard: John Komii in Andrcw Kr-vina.
Lisbon-Power Poinlt "Jacob Bcrgant.
Ptnejr Fork: Frank Zavrtinik.
Powhatan Point, O.: John (tuzcl.
Warren: Joseph Jož.
PENN5YLVANI A.
Aliquippn: (»co. Smrckar.
Avella: Frank Bregar.
BurvelUtown Slovan: Joseph Krnici.
Craflon-Moon Run: Jcnnic Jcrala.
Caaomburg-Strabanet John Terčelj in Marko Tckavc.
Colegrova: Tony Stoji«r.
Esport: Jo«. Briti.
Fore»t Cilj: Anthony Drasler Jr.
Point Marion: Tony Zupančič.
Herminie: Anton Zornik.
Imperial: Fran* Auf?'J$tin.
John»lown in okolica: Andro« Vi-drich, John Lnnpcrholc, Ilija Bu-balo in Frank Cvetan.
Latrobe: John In Mary Fradel.
Ilouston: Louis Britz.
Librarr: Nick Triller.
Meadowland»: Martin Baje.
Park Hill - Conemaufb: Frank Pod*
skaron: Joseph Cvolbar.
Potovalna xa*topnika xa Prolotarca, A me nik i družinski koledar In Majski Glas 7.a sapadno Ponno Anton .Zornik, Herminie, za Canihria in Sonicrsct okraj pa Frank Cvetan, Jobn$town.
Poleg vpraianj, ki jih navadno sodniki stavijo pri izpitu za državljanstvo, vsebuje knjižica še v II. delu nekaj važnih letnic iz zgodovine Ze-dinjenih držav, v III. delu pod naslovom RAZNO, pa Proglas neodvisnosti, Ustavo Zed. držav, Lincol-nov govor v Gcttysburgu, Predsedniki Zcdinjenih držav in Poedine države z glavnim mestom, številom prebivalstva in velikostjo.
Cena knjiiici je tirno 50 cenioe t poštnino vred.
Naročila sprejema:
Knjigarna Prolctarca
2301 S. Lauudule Avenue CHICAGO 23, ILL.
POSLUŠAJTE *
vsako nedeljo prvo in naj-stareišo jugoslovansko radio uro v Chicagu od 9. do 10. ure dopoldne, postaja WGES, 1360 kilocycleb. Vodi jo George Marchaiv
»♦»»♦»»•»••»♦»♦»»♦»♦»■S****«
»♦♦♦♦I ............. !
MISSOURI
St. Louis: John Spillcr.
MONTANA. Butte: Anton Zugel.
in delo bo naporno	■■■■
Spet bo vzelo leta, predno se po-stavijo velikanske naprave za R*d 1 odf,, elektrizacijo — a Ukrajina si jih bo obnovila.
Kar njeno ljudstvo želi, hode in pričakuje je, da zmagovite zavezniške sile po svoji zmagi sezidajo trden mir, kakor bodo
K. ičrsnožnik. NFW JER3EY. Eliaabetbi Amalia Oblak.
NEW YORK. Gowanda. Jame« Dfkleva.
OHIO.
I!	PRISTOPAJTE K
:: SLOVENSKI NARODNI -; PODPORNI JEDNOTI
l NAROČITE SI DNEVNIK J[
| "P1IOSVETA"
» Stane sa celo leto $6.00, |	pol leta $3.00
J	Ustanavljajte nova društva.
»	I>c<et članov(ic) je treba za
i	novo društvo. Naslov 7.1 list in J j 7.a tajništvo jc:
26517 S. Lawndale Ave. CHICAGO 23, ILL.
' >♦♦«»♦»«■»+♦»♦» 1 | M I	•
Dr. John J. Zavertnik
PHYSICIAN and SURGEON 3724 West 26th btreet
Tel. Crawford 2212
OFFICE HOURS:
1:30 to 4 P. M.
(Except Wed. and Sun.) 6:30 to 8:30 P. M.
(Except Wed., Sat. and Sun.)
Rc». 2219 So. Rid*eway Ave. Tel. Craerford 8440 If no an>wer — Call Auetin 5700

že zelo modernizirana in vsa pre-1 Ukrajinci svoje jezove nasipe in Akron - Kenmore . Barberion plavljena s stroji. Vlačniki izor- elektrarne.	| Kopach in Matt. Mo*nik.
WASHINGTON.
1
Seattle: Lucas Debcljak.
WEST VIRGINIA.
Elm Groee: Frank Kosem. Star Citjri Iaiwrenc« Selak. Tboma«« Lenhart Werdinek.
WISCONSIN.
I Milwaukee In We«t Allia: Louis Bar- , * ► BARETINCIC & SON 1
I borich. Shfboy««n: Frank Stih. Wlllard: Mike Krultz in Matt Mal-I nar.
WYOMING.
Kemmerer in okolica: Antop Tra«nik Mike jn Jahn H. Knisnik.
Ročk Springs: John Jcrob.
POGREBNI ZAVOD
Tel. 20-861
424 Broad Street
JOHNSTOWN, PA. ♦.....
A Yugosluv Weekly Devoted to the
Interest of the Workers •
OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. and Its Educational Bureau
PROLETAREC
/
/
EDUCATION . ORGANIZATION
CO-OPERATIVE
COM MON VVEALTH
NO. 1911.
PublUk«d W««klf «1 2301 So. L«w»4«l» A»«.
CHICAGO 23, ILL., April 26, 1944.
VOL. XXXIX.
What Did You Expect?
From Senator McCarrun, Nevada Dcmocrat, comes the latest charge ;»gainst the administration's "tlollar-a-year" men. He saya that—
The $$$ boya wbo have taken hi* h administrative "positions in Washington—taken them wlth a patriotie gesture—are betraying the national vvelfare to serve the corporate inlerrsts from uhence they rame to Wasliington.
We are glad tliat somebody has the insight to porceive that a man « heart is wherv his treasure is and the courage to assail the povverful self-seckers vvho have always placed their own interests before the general welfare. But, dcar reader —
\Vhat did you expect?
Did you think that a steel magnate, a mail-order mogul or an j 0 economic royalist from Wail Street would think differently in Wash-ington than he did elsewhere in the nation? Did you think that, having grovvn povverful by ptaylng the game of private interest sueh gentiemen would suddenly change their marvper of doing things?
If you are surprised by M^arrans cfiarge you just don't know vvhat government« are for in a tflass society.
Under an order in which one class owns and another vvorks, an order in which owners prey upon workcrs, the purposc of government is to serve the interest of either the expioiter or the exploited class. No government—not cven the povverful American government—can serve both the master and the slave in 1944, any more than sueh divided service could have been possible in the days of chattel slavery.
Those dollar men in Washington are not going to serve you just because they are on the ground floor. They are going to serve themselves and the corporations they control. That's what tney had in mind vvhen they moved to the national capital.
No, vve don t blame them too much. Hovv can we when the majority of the American people vote to maintain a system which enables owners to legally take vvhat vvorkers produce? They play THEIR game. But you d on't play yours!—Reading Labor Advocate.
THE MAR C H OF LABOR ilN THE WIND
®
ST«IK£« IN I9i6 WHI IN
sir
THf MOST SUCCISSFOt oENEOAl STRiK.1 OCCuaatD IN 6ERMANV IN 1922 iN DEFENSC Of THE dE-PUBLIC / IMMEDIATELV fOtUHV-IN6 ITS E5TABUSHMENT WM£M tW£ MONAftCHlSTS ATT£MPT£D TO OVE«THftDW IT.
Trade Union Cells In Nazi Europe
In their struggle against fascism, important sections of European vvorkers created effective underground agencies in 1943 for promoting vvorkers' interests in industry, the International Transport VVorkers Federation reports.
In Italy the underground factory cells, vvhich led the mass strikes against Mussolini before his fall undertook the reconstruction of free labor organizations follovving thefollapse of the regime. Many of these underground trade unionists are now conducting the fight against the Neo-Fascists, many of them have been murdered.
In France underground trade union cells are in existence in im-l>ortant plants in practically aH the departments; the netvvork even covers part of the French vvorkers deported to Germany. French under ground cells are also in touch vvith Italian and German anti-Nazis fighting in isolation and are assisting them to establish organizations of their own.
Russian deportees in Germany also have their underground cells in numerous plants.
Nazi nevvspapers refer to "spokesmen" of German workers vvho are l aetive and will have nothing to do vvith the Labor Front.
About the end of the year, it vvas reported from Belgium that the controlled labor organization U.T.M.I. vvas constrained to head a vvorkers deputation to the Commisaioner-General for Labor Affairs. This deputation submitted to the Belgian Fascist vvho represents the German chief of slave labor, Sauckel, claims for cost of living bonuses, better supplies of food and other articles, and the right to vvorkers' repre sentation.—The Call.
YOU 9TRiKf A BlOW FC* OA6ANIZEP LA8C&
insist a* 1h6
LAftfl<NlH£*AT*X>6UY.
THC AO*MSoh aCT *siabl**IH6
A BASiC &-H0UA 0A\ Foa RAtlR&D
vvookčrs, vvas passeo er<
IN
60Y TWAT E*r*A WAfi sONO THIS PAV-0AY
From THE NATION '
j
. Spokesman for the Credit Bureau of Greater Nevv York, addressing the top cxecutive» of a chain-store | organization, suggested that Ne-| groes be discouragcd from coming ; into the stores by cancelation of j their charge accounts. The sugges-I tion vvas rejeeted, on the ground that it vvas un-Christian.
The Texas State Guard is being trained in the handling of riots and "the proteetion of vital Industries." The program has the backing of the Christian American Association, \vhich has been aetive in pushing anti labor laws through state legis-latures, and vvhose leadership in-cludes men vvho have long dealt in anti-Semitism, anti-Catholicism. and anti-Negro activity.
The WPB omitted mentioning one important item in its report on ex-tra paper grants for 1943. Tide, an advertising trade magazine, has smoked out the admission that the Reader'« Digest vvas granted 1,061 tons in February, bringing its total extra tonnage for the year to 2,484 tons, the largest for any magazine ... The Cross and the Flag, Gerald L. K. Smiths anti-Administration. anti British. anti-Russian and anti-Chinese magazine, carries in its current issue an editorial whose content is summed up in its final sentence: "God bless the Rcaders Digest."
"A Better Doorstep" For Ali Americans
The Enemies of OPA
The Office of Priče Administration has vigorously—and with a fair Jegree of sucoaaa—kept dovvn the prices on consumer goods. VVithout juch public proteetion the status of the vvage vvorkers of this country »vould have been far vvorse Prices vvould have riaen as they did in the last vvar.
Within a fevv months the present law vvill come to an end. The most ,K>werful set of lobbyist.s ever marshalled in VVashington are s»et to seeure crippling amendments. The Real Estate lobby, the Farm lobb.v, the Meat lobby—they are ali there. Everyone is there except thc people of this country. They are at home turning out vvar goods. Hovv far Con-greaamen are prep^n^l to represent their interests remains to be aeen. The niam.jgiui^ofdaTriK^r is the committee headed by Congressman tlovvard Smith of Virginia^rfrts group has been set up to investigate the jvar agencies. But of late, its main business seems to have been the :>rcparations of a series of innocent-seeming amendments vvhich vvould hamstring most of OPA's aetivities.
There is, for cxample, the proposal to omU the vvord generallv from the phrase generally fair and equitable in the vvording of the seetion vvhich gives authority over prices. The change seems unimportant. But it vvould mean that prices vvould be so adjusted that each little plant or business, no matter hovv inefficient, could charge prices vvhich vvould furnish a profit. Another proposed change vvould compel the adminis trator to grant raises on a base furnished by the average prices betvveen October 1 and October 15, 1941. Under some circumstances the Office might be forced to raise prices rather than keep them dovvn. OPA'a control over business practices vvould be cut dovvn—making it possible for any concern to change its method and so evade the lavv. Producers vvould be allovved to curtail or eliminate the produetion of lovver-priced lines Ovvners of real estate vvould be permitted manifold loopholes for thc inereasing of rents.
The fight on these amendments lies ahead. This editorial is printed to give advance notice to trade unions and consumer groups. The highlv paid Iobbyists for big business are on hand. They have their Congress-men lined up. The consumers can vvin only by convincing Congressmen that their political lives are in the balance. The campaign must start novv and it must continue until vve are assured that the priče control lavv vvill be rc-enacted in the present form.—The Nevv Lcader.
'if Big Business is Allowedto Win", What Will Happen to Toilers ? ^
By RAYMOND HOFSES, Editor Reading Labor Advocate
A social problem must be tough" indeed to shock the editorial vvriters of the Nevv York "Times." but they vvere shocked good and hard by something vvhich appeared in their ovvn paper
lt vvas a pieture of Mrs Irene Kelly of PitUburgh, mother of Sergeant Charles Edvvard Kelly, the first of our ' boys" to vvin the Con-gressional Medal of Honor in thc Italian area The photograph showed Mrs Kellv seated on the doorstep of her home. telling h<»r neighbors the good nevvs that Charles Edvvard vvould soon be home on a furlough
• But Mrs. Keelly's doorstep abutted on an alley that vvas ccrtainly not more than 10 feet wide and into vvhich the sun could certainly not penetrate very long in any dav,M according to the "Times" editorial.
•The surrounding vvalls vvere of unpainted clapboards or ding> bricks.
"This housing produced Sergeant Kellv. vvho must be healthy. as well as brave. It produced six oUier Kelly boy», ali novv in ttie service.
But vvill anvone dare say that it is good enough for the Kellys? Certa»nly there is a field right there, in that angle of PitUburgh. for i some housing—subsidized by the Federal, state or city government if necessary—that vvill provide Mrs. Kelly vvith a better doorstep. more sunlight and something better to look at than a gray vvall 10 feet away."
We are glad the ' Times" printed that photograph. VVe are glad its complacent editors vvere shocked out of their boots Wc hope they wiy never forget the story told by that photograph and that from novv on the * Times" vvill disregard the clamor of the realtors and other special mterests and do its part in the battle to give evcry American family "a better doorstep," not only in Pittsburgh. but in Nevv York, Washing-ton, and other cities vvhere slums exist.—Labor.
This bit of jumbl^d German his-torv is contained in an advertise-• ment by Warner and Swasey (tur-ret lathes): "The German government ended unemployment by government vvork. The German government ovvned and operated the railroads. controlled the press and radio, guaranteed universal educa-tion. supported unions. assured medica 1 čare. limited corporation pro-fits—did ali the things many Americans vvant our government to do. Of course the German government became a dietatorship. as ali sueh patemalistic do "
Negroes and So. Carolina
governments
The recent resolution of the South Carolina House of Representatives reaffirming "our belief in and our allegiance to establish vvhite supremacy as novv prevailing in the South" and demanding that "the darnned agitators of the North leave the South alone" does not meet vvith the approval of ali vvhite South Carolinians. Twenty prominent professional and business people of the state, none of vvhom could be called radical, have issued a "Statement on the Race Problem in South Carolina," expressing a diamctrically opposite point of vievv. The daily press. vvhich gave sueh vvide circulation to the House resolution, has generally ignored this statement. It lists seven specific ways in vvhich Negroes are diseriminated against, and makes a numoer of specific recommendations for improvement. For example: ' Provisioh should be made for Negroes to serve on juries. Negores should be allovved re-always | presentation on boards vvhich have to do vvith administering affairs that I in vol ve Negro citizens and their property; Ncgro policcmen should be
An essay contest in ColumbUs. provided in Negro residential districLs. We should enlarge our educa-Ohlo, on the general subjest "What tional efforls for the Negro...." On the question of Negro suffrage the to Do vvith Adolf Hitlervvas won r.talcment is less explicit It secs "no immediate solution." Hovvever, it by a sixteen-year-old Negro girl.|?oes on. "Wp do not believe that disfranehisement of ali Negores in Her idea, as reported by a religiuos j South Carolina can endure indefinitely." The type of thought repre-magazine. is to put the Ftihrer into j sented by the statement is not so rare in the South as is generally be-a black skin and make him spend lleved. One of thc signcrs, in a private letter to a Negro ncvvspapcr
We have read an article by U. S. Senator Robert M. LaFollette, in vvhich the VVisconsin Progressive points to the social dangers that are certain to come after—and, possib-ly. even before—the vvar ends if, as he puts it. "big busines is allovved to vvin the battle or reconver-slon "
What Mr. LaFollette sees taking i shape is Van economic erisis that vvill make 1929 and 1932 look trif-ling in comparision."
Wc aH knovv vvhat he means. of course. He means that industries vvill be employing fevver vvorkers ... that there vvill be a gigantic un-employment problem ... that the government vvill become more to-talitarian than ever before in its control of human beings and its proteetion of the labor-exploiting system ... that democracy may die, just as any social order that fails to meet the needs of the pepole muit and should die.
Ali this—if "big business is al-IovA»d to vvin the battle of recon-version."
For vvhat it vvill mean to the American way of life if big business does vvin, vve leave Mr, LaFollette and go to the National Association of Manufacturers and to sueh individuals as Mr. Eric Johnston, president of the United States Chamber of Commerce.
The big business objeetive is con* trol of thc economic resources and aetivities of the nation.
Big business doesn't fear the de-mise of the little business man On the contrary. It seeks that event. As Mr. LaFollette points out—uaing the American Aluminum Company of America as a horrlble examp1e— big business does not vvant anyone to go back into civilian produetion of articles vvhich may later be in competition to Alcoa.
Because vve are Socialists. vve are able to speak plainly and carry LaFollettes vvarning beyond its ovvn conclusions.
He cites Aleoa s selfishness. We say. let the aluminum industry become the property of the people.
Senator LaFollette points to the facts that the government a!ready has bullt about 15 billion dollars vvorth of industrial facilities. Wc say, let the government go ali the way in peacetime along the line that it has been forced to take to vvin vvar. He points to the fact that America's present national income is 150 billion of dollars We say that. if socially desirable, the same high income can be maintained after the vvar and that citizens at home can ! be supplied lavlshly in peacetimc as citizens on the battle lines are supplied in vvartime.
But in commenting upon the senator's vvistful propositlon that the produetive machine be utilized at full capacity vvhen the vvar is over —
We say that the produetive machine simply can*t be used at full cap-aritv, nor ran the demoeratlc way of life be preserved, iinless the private-profit motive Is abandoned ... unlesH the machine is made the property of the people ... unlem human vvelfare Is made THE par-pose of Industrial aetivit.V ... unlens the one motive of produetion is, not sale and profit, but use.
Post-War Profits Will Drive U. S. To World War III
Profit F.conomT Can't Function VVithout Rig Markets Around Uorld
By SCOTT NEARING
"Nevv jobs can only bc created vvhen lt is profitable for men to take the risks involved in starting nevv business ventures and expand-ing old ones," James H. McGravv, Jr., vvrites in a signed editorial on Our Present Tax Systcm. The statement appeared in a seore of the McGravv-Hill publications and vvas reprinted as an advertisement in certain daily papers.
McGravv is disturbed by the pre-,sent tax system because:
1. Many taxes are indirect and hidden, vvhereas the government
THE WAY OF GBMtT*
The celcbrated Greek nrtist. Zeu-xis, painted a pieture of a boy car-rying a basket of frapes, and so llfelike vvere the grape* that th« birds flevv dovvn and pecked them.
The friend of the palnter tu-elaimed over this wonderful manl-That s vvhat big business vvant« I festatlon of his genlus. but Zeuxis trxtay—monopoly control. Thafs wa« bltterly dlsappointed ln hia vvhat big busines« vvill vvant after work.
the vvar i« over. It is vvhat big "The boy must be very poorly business vvill try to obtain vvith ac painted/* he eonfesaed. sadly, "elst much government a««i*tance , as his presence vvould have frightened may be noc«ssary.	the birds away from the grapM"
novv vvider markets must be found chiefly outside.
Up to 1910 or thereabouts U. S economy vvas expanding rapidly. Nevv resources vvere being develop-?d, railrodas vvere being construeted nevv industries vvere be;ng estab-lished, cities vvere being built, im-migrant labor vvas flooding in from Europe. Consequently there vvas a hcavy demand from inside the U. S. for producer goods as vvell as consumer goods.
The situatlon is far different to-day.
If the 1930s taught no other les-son. they shovved that U.S. internal economy could no longer find profitable investments in private in-dustry for its accumulating sur-pluses. Men vvere idle by millions; dollars by billions.
World War II broke the Jam by providing a nevv field—vvar produetion—Into vvhich industry could pour it« »urpluses. But this development involved the vvholsale
«houid"rely upon the ^ersonaT in- wasto of	and materials
come tax as the main source of re- wnd 1hat WMte wa"	tax
vpnur	boosts and bond sales. Both meas-
2. Taxation i« double~on the	uroR n^essitate inereased taxation.
eaming« of corporations and on	In the post-vvar years U. S. busi-
dividends paid out to stockholders	ness must obtain an increaned sharc
by the «ame corporations	of the vvorld market if it is to «ell
3 Taxes are »o high that thcy	the good« turned out by It« inerea«-
"diseourage the enterprise and «o	ed produetive faeilitie«. Canadian.
diminish the number of jobs after	Argentinian, British and other pro-
the war.M	fit-seeking groups must do the
His remedies are obvious: "re-	same. The competition vvill be
peal the exccs« profit« tax;" reduce	sharp. A
taxe« on corporation«; inerease tax-es on individuals; "encourage for-matlon of nevv enterpri«e« by allovv-
sharp Hlch government vvill grant subsidles to air lines and »hip com-panie«. Each must be prepared. vvith battleship« and bomber«.
ing tax excmptlon« for a period of against the dread VVorld War III.
five year«;" and ministration." #
"reform tax ad<
Must Tax For Trade
Like many another American businessman. McGravv vvants both hi« penny and hi« coke He vvant«, at the «ame time. vvider market«. secure profit« and lovver taxe«
1944 differ« from 1844 and 1894 in one important rcspect. Then, vvider markets could bc found chiafly inside thc U. S., vvhereas, ly cannot have both.
For every dollar of profit made on foreign business by the profit-seek-er«, government« vvill «pend a dollar In noftenlng up foreign market«. The government « dollar« vvill be raised by taxation, bond «ale« or by capital levy.
It i« an old game. Mr. McGravv Read Roman. French and Britl«h imperial hi«tory, You may be able to choose betvveen foreign expan-4 slon and lovv taxe«, but you certain

the rest of his life in America.
Catholics in the diocese of Con-necticut are forbidden to have any-thing to do vvith Russian War Relief
Army ordnance, headed by General L. H. Campbell, reccntly prepared a broehure asking for sug-gestions and distributed it to ordnance officers in the field and to produetion cngincers Fifty-six per cent of ali the ideas submitted vvere found feasible.
Robert P. Gerholz, president of the National Association of Home Buildcrs, vvas reecntly quoted in thc Daily Journal of Commerce. Portland. Oregon, as saying that public housing is thc buildcrs' num-ber-one fight after the vvar and thc Federal Public Housing Authority their number-one opponent. "It's up to the private builder to see that the FPHA does not get a single ap-propriation vvith vvhich to finance housing in the post-vvar period," he said ... "Public housing ... makea for class segregation." This is nevvs to West Coast shipyard vvorkers living in public-housing development«.
Festung Europa: When a Norvvc-gian «treet car i« crovvded these days, the conductor cheer« up the passengers by calllng, "Withdraw according to plan to the rear of the car!'" ... Since the Nazis have de-prived non-Nazi pastors in Norway of the right to perform marriages. 98 per cent of the marriages have been civil ceremonles, follovved by a "ehurch blessing" administered by a non-Nazi pastor.
Three soldicr« in German uniform« ordered coffee at a small res-taurant in Czechoslovakia The vvaiter shouted to the kitehen, in Czech, "Three coffees vvith rat poi-son." One of the soldiers stood up and correctcd the order, shouting to the kitehen, In Czech: "Only tvvo coffees vvith rat poison, please. I am an Austrian."
fditor on the House resolution, said: "You may bc sure Uiat there are a large number of vvhite people in the state vvho suffer from acts of this naturc fully as much as Negroes suffer. Indeed, their humiliation is greater, because it is vvhite people vvho have thus held up the state to seorn."—The Nation.
C0-0PS WARN	j ITALIAN VVORKERS
Co-ops vvarn against profiteering ! IN ACTION on distribution of surplus vvar com- j Thc mass s(rike jn North ,U1 modi t les, urge ereat.on of commis-; has Qnce more rcfulod thQse who
sion of farni, labor eo-op and business representatives.
thought that the vvorking class could not fight as an independent
CHICAGO. (CLNS).—American I f°rcc »n<1 wh<> expected decisive re
consumer and purchasing cooperatives serving tvvo million families have asked that the sale of surplus goods by the armed services at the | elosc of thc vvar be made through non-profit channcls to prevent the profiteering disgracefitl scandals vvhich accompanied sale of sueh gopds at the close of the last vvar. The cooperatives, vvith their tre-mendous facilities are vvell equip-ped to handle at least part of these ?ommodities.
The cooperatives also asked that a Commission be established to handle distribution of these surplus commodities and disposal of government financed plants at the close of the vvar and that respre-*entativcs of cooperatives, farm, labor and business organizations make up the commission.
This aetion vvas taken at a joint meeting of the Boards of Directors of National Cooperatives. Inc., and j The Cooperativc Leaguc of the U. S. A , meeting in Chicago.
sistancc againt Hitler only from the nationalist movement«. Even the Nevv York Times had to report that "as a mass demonstration, nothing has occurred in occupied Eurooe to comparc in scalc vvith the revolt of the vvorkers of Italy." „ "The rising of thc northern vvorkers suggests that the Italians, like the French. may have something to sav about their ovvn government and even about their ovvn fate in the final reekoning," thc paper concludcd gloomily, "It is another sign that the Europe that vvill rise vvhen Germanu Is .dcfeatcd ma> have ideas for the future that vvill not always fit into the plans of the Great Povvers.—Andre Martin in The Call.
TAXES TAKE BIG SLICE OF NATIONAL INCOME
INTOLERABLE C0NDITI0NS CAUSE OF ABSENTEEISM
Joseph D. Keenan. vice chairman of the vvar produetion board, said that the reasops vvorkers leave Jobs are "u«ually substantial," adding that "condition« under vvhich many people are	are practically in-
tolerable."
Twenty-three and a half cents of every dollar of national income in 1942 vvent to pay Federal, state and | local taxe«. the Federation of Tax i Administrator« disclosed. Betvveen 1939 and 1943, the Federation said. total tax collection« inereased 141 per cent, vvhile national income rose 90 per cent,
4,500,000 0RPHANS
Every ninth child under 18 ye«r« in the United State« has been de-prived of one or both parent« by death, separation or divorce, according to the Metropolitan Life
FARM WAGES UP
Wage« of farm laborer« are going up, but there is no danger that these vvorker« vvill edge into the mllllonaire clas« In the near future. According to the "Wall Street Jour-
In«urance Company. Of 4.500,000; na 1," the late«t average I« $76 0« a orphan«, it reported 2,179,000 are month, vvithout board. During the fatherles«. 1,374,000 are motherles« j first three month« of 1943, the and 293,000 are bereft of both j average vvas $62 43, atill vvithout pa renta.	board.
FARMERS HIKE 0UTPUT
Like employea In induatry. farm vvorkers are Inereasing their pro ductivlty at a rapid rate during the vvar, the Department of Labor re vealed.
MATBF. TRET 3VST L1KK APPLE?
Fortune magasine says that a national output of $165 billion is possible after the war, but that there vvill probably stili be four million unemployed.
Their faith in big business ia equalled only by their faith ln un-rmpioymont