Poštnin* pfaSang X gotovini.^
Leto XII., štev. 106
Došlo •l^-V.ltS«
_krat,____P»"'!
Ljubljana, sobota 9* maja 193!
Cena 2 Din
Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon št 3122, 3123, 3124, 3125, 3126.
Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen« burgova ul. 3. — Tel. 3492 in 2492.
Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št 13. — Telefon št 2455.
Podružnica Celie: Kocenova ulica št. 2. — Telefon št. 190.
Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljub« ljana št 11.842, Praha čislo 78.180, \Vien št 105.241.
iNaročnma znaša mesečno 25.— Din, za inozemstvo 40.— Din.
Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva uhca 5. Telefon št 3122 3123 3124 3125 m 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13. Te«
lefon št 2440 (ponoči 2582). Celje: Kocenova ul. 8. Telef. št. 190.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu.
Briand govori
Višek zunanjepolitične debate v francoskem parlamentu — Briand je s sijajnim govorom razorožil
svoje nasprotnike
Pariz, 8. maja, s. Velika zunanje=politič» na debata v zbornici je dosegla danes 6voj višek. Takoj ob otvoritvi seje so doživeli v zbornici redek prizor, da 6e je pojavil zunanji minister Briand, čigar govor v zbornici pričakujejo z veliko napetostjo, z rokopisom v roki ter ga prelistaval na vladnih klopeh. Briand je namreč doslej skoro vedno govoril brez pismenih beležk.
Prvi je povzel besedo v vojni oslepeli poslanec Scapiri (Maginotova skupina), ki je označil Briandovo politiko v razorož-t* venem vprašanju in odnošajih do Italije in Nemčije kot vseskozi nezadovoljivo, ker ne nudi garancij za trajni mir.
Vojna invalid Thibaud (levičarski) je iz* javil, da je nemško=avstrijsika pogodba brez dvoma nevarna za evropsko unijo in za 6vetovni mir ter pomeni oživotvor« jenje stare politike zvez ter germanske ideje v srednji Evropi. Zaključil je svoja izvajanja z navdušenimi izjavami za Brian* da, ici je simbol Francije, Panevrope in sve« tovnega miru. Za njim je med napeto ?o* zornostjo vse zbornice začel govoriti Bris and.
Pariz, 8. maja AA. Nocoj je imel francoski zunanji minister Briand v zbornici dolgo pričakovani zunanje politični govor, ki je na vse navzoče napravil silen vtis. Ako je botel Bnia.nd s svojimi izvajanji •razpršiti nezaupanje v svojo zunanjo politiko in obrabriti svoje prijatelje, se mu je to popolnoma posrečilo. Ko je stopil z govorniškega mesta mu je zbornica priredila >m rne ovacije, ki so popolnoma zadušile posamezne protestne klice z desnice in
skrajne levice. Zbornica mu je priredila naravnost triumfalne ovacije. Briand je govoril zelo dolgo in pri tem razvil vse svoje govorniške zmožnosti in dosegel v svodih izivajanjih redke višine govorniške rubine dn ostrosti duha.
Bavii se je med drugim tudi z avstrijsko-nemškiim carinskim sporazumom. Govoril je o francoskem protinačrtu in o zastoju pomorskih pogajanj ter poijasnil marsikatere strani teh važnih vprašanj. Njegova izvajanja so bila zmerna in videlo se je, da se je vzdržal vsakih izrazov, ki bi mogli povzročiti poslabšanje položaja Na drugi strani se je Briand odločno postavil protii avstrijsko-nemškemu carinskemu sporazumu ter izjavil, da ga Francija ne bo trpela. Pri tem je izrazil upanje, da bosta Nemčija in Avstrija imeli korist od novega francoskega protina&rta.
Pariz, 8. maja s. Socialistično radikalna zbornična skupina je sklenila predložiti zbornici kot zaključek velike zunanje politične debate naslednji predlog:
»Zvesta mirovni politiki, ki jo je šele pred kratkim podkrepil načrt evropske unije, in prepričana, da je nemško-avstrij-skd carinski načrt s to politiko v popolnem nasprotstvu, izreka zbornica zunanjemu ministru svoje zaupanje, da bo mogel pred Društvom narodov pobijati ta poizkus priključitve s tem, da bo uveljavil pozitivno politiko splošne organizacije v Evropi. Skup ina radikalne levice je soglasno mnenja ,da je treba dati vladi, ki bo Francijo zastopala v ženevi, najvišjo mero avtoritete.«
VELIKO INOZEMSKO POSOJILO
Včeraj je bilo v Parizu pod ugodnimi pogoji sklenjeno mednarodno posojilo Jugoslaviji - Posojilo znaša nad dve milijardi in se bo porabilo za stabilizacijo dinarja in za investicije
Beograd, S. maja A A. Danes opoldne je bila v Parizu podpisana pogodba o posojilu, ki ga Jugoslaviji da mednarodna finančna skupina z banko »Union Parisienne« na čelu.
Posojilo znaša 1.025 milijonov francoskih frankov, emisijski kurz 87.5, obrestna mera 7 %, rok posojila 40 let, konverzija je mogoča po 5 letih.
Posojilo je namenjeno stabilizaciji dinarja, deloma pa tudi potrebnim gradnjam v državi.
Dr, Marinkovic o konferenci Male antante
V Mali antanti ni niti najmanjših razlik v ocenjevanju
sodobnih problemov
Pariz, 8. maja. AA. sPetit Parisien« prinaša razgovor svojega posebnega dopisnika v Bukarešti z jugoslovenskim zunanjim ministrom dr. Vojo Marinkovičem v zvezi z nedavno konferenco Male antante v Bukarešti. Dr. Marinkovic je med drugim rekel: čeprav je bil ta sestanek Male antante običajen vsakoletni sestanek državnikov Male antante, je bil posebno važen glede na • prašanja o gospodarski in industrijski kri-*". To so vprašanja avstrijsko-nemške ca-rnske zveze, načrt francoske vlade in vse t-ste inicijative, ki so se pojavile v po-h ledu jih mesecih. Takoj moram naglasiti — čeprav sem vnaprej vedel, da na tem sestanku ne pride do diferenc v nazorih treh '•ržav — da sem bil prijetno iznenaden, ko fmo ugotovili, da niti v samih osnovnih Temeljih ni prišlo takorekoč do razlik pri ocenjevanju postavljenih problemov in da
smo jih pojmovali na isti način ter se v taktiki zedinili lažje, kakor je bilo moči pričakovati glede na značaj omenjenih vprašanj in glede na jestvo, da stališča posameznih zainteresiranih vlad v teh vprašanjih niso bila prej znana. To mi da pravico do vere, da bo naša akcija v ženevi imela značaj največje smotrenostt.
j-Peti t Parisien« naglasa v svojem komentarju k tej izjavi, da so bili vsi vnaprej prepričani, da bo dr. Marimkovic v Bukarešti služiil kot morebitna vez med rumun-ekiim in češkoslovaškim stališčem. Komentar dalje naglaša, da se glede na politiko kontinuitete v Beogradu in na istovetnost stališč Beograda in Bukarešte, mora videti, kako srečno delujejo rodbinske zveze med kraljem Karolom in kraljem Aleksandrom.
Beograd, 8. mala. AA. Danes dopoldne je bila pod predsedstvom predsednika ministrskega sveta in ministra notranjih zadev generala Petra Živkoviča seja ministrskega sveta, ki je trajala od 11. do pol 13. Seje so se udeležili vsi gg. ministri razen dr. Drinkoviča in dr. Šverljuge. Na seji je minister za trgovino in industrijo predložil poročilo o pogajanjih z avstrijsko delegacijo za sklenitev trgovinske pogodbe med obema državama. Ministrski svet je dal trgovinskemu ministru navodila, po katerih bo izdelal protipredloge na avstrijske predloge.
Med sejo ministrskega sveta je prišlo sporočilo finančnega ministra dr. Švr-Ijuge iz Pariza, da je bila danes podpisana v Parizu pogodba o posojilu pri bančnem konzorciju z »Union Parisienne« na čelu. Posojilo znaša 2 milijardi 300 milijonov Din (1025 milijonov frankov). Posojilo je sklenjeno na 40 let, obresti 7 odst., emisijski kurz 87.50; možnost konverzije po 5 letih. Posojilo je čisto finančno in b>j služilo stabilizaciji dinarja, deloma pa za javna dela v državi.
Beograd, 8. maja, p. Posojilo, ki je bilo podpisano danes v Parizu, je vsekakor najugodnejše izmed vseh posojil,
kar jih je naša država sklenila po vojni. Dejstvo, da se je to posojilo sklenilo v času najhujše depresije na svetovnem denarnem trgu in po neuspehu mnogih drugih držav, pomeni posebno velik uspeh naše države. To posojilo je dokaz, da se kreditna sposobnost Jugoslavije in njena politična, finančna in gospodarska stabilizacija na mednarodnem polju mnogo bolje . ocenjujejo od stanja vseh drugih balkanskih,in mnogih drugih držav. Uspeh je tem pomembnejši, ker je bilo posojilo sklenjeno po besni kampanji, ki so jo naši pro-tivniki inscenirali v delu svetovnega tiska zoper podelitev posojila; v zvezi s sklenitvijo tega posojila so vrgli v svet bajko, da današnji režim v Jugoslaviji ni deležen zaupanja Evrope in da zato sploh ni mogoče, da bi dobil posojilo.
To stabilizacijsko posojilo je bilo sklenjeno brez vsakih drugih obvez naše države, to se pravi, da ni vezano napram posojilodajalcu ne na izvršitev raznih gradenj s provizijo podjetnikom, ne na reguliranje drugih obvez naše države. Posojilo bo služilo izvedb? zakonske stabilizacije dinarja, deloma pa javnim gradnjam v državi. Zakonska stabilizacija dinarja, za katero so se brez
uspeha trudile prejšnje vlade, se ba zdaj vendarle izvršila in se bo tako ustvarila možnost, da bodo država, posebno pa zasebni gospodarstveniki v bodoče mogli priti do cenejših dolgoročnih kreditov v inozemstvu.
Vse intrige proti dinarju, k: so se že dozdaj izjalovile, so s tem končnoveliav-no obsojene na pogin. Tako se bo zaupanje v našo valuto okrepilo doma in v inozemstvu. Izvršitev javnih del iz ostanka tega posojila bo brez dvoma mnogo pripomogla k ublažitvi gospodarske krize in dala našemu gospodarstvu novega poleta.
Glede na razmere na mednarodnem denarnem trgu se sme novo posojilo na vsak način smatrati za posebno ugodno. To lahko najbolje vidimo iz naslednjih primerjav z našimi prejšnjimi in z nekaterimi tujimi posojili::
1.	dolarsko posojilo (Blair) 15.25 milijona dolarjev, emisijski kurz 95.5, obrestna mera 8 odst., trajanje 40 let, sedanji kurz 90 do 91.5;
2.	dolarsko posojilo v višini 30 milijonov dolarjev, emisijski kurz 92.5, obrestna mera 7 odst., trajanje 30 let, sedanji kurz 81 do 81.75;
3.	hipotekarno posojilo (Seligman) 12 milijonov dolarjev, emisijski kurz 87, obrestna mera 7 odst., trajanje 30 let, sedanji kurz 85 do 85.5;
4.	rumunsko posojilo iz leta 1930 v višini 51 milijonov dolarjev, emisijski kurz 86.5, obrestna mera 7.5 odst., trajanje 40 let;
5.	grško posojilo iz leta 1928 v višini 9 milijonov funtov, emisijski kurz 91, obrestna mera 6 odst., trajanje 30 let.
6.	grško posojilo iz leta 1930 v višini 4.5 milijona funtov, emisijski kurz 87, obrestna mera 6 odst., trajanje 37 let.
Beneš je vedno optimist
Važne izjave o carinski uniji in o bukareški konferenci
Male antante
Pomorski sporazum je za enkrat propadel
Pogajanja o pomorskem sporazumu med Italijo, Francijo in Anglijo bodo bržkone odgodena do razorožitve-
ne konference
Traga, 8. maja. g- Po zaključeni debati v zunanjem odboru senata je imel zunanji minister dr. Beneš snoči zaključni govor. l>r. Beneš je med drugim izjavil:
Vprašanje nemško - avstrijske carinske unije je najvažnejše, kar se jih je pojavilo po^sklenjenem miru. Že odmev, ki ga je ta načrt izzval v mednarodnem svetu, kaže, kako globoko poseaa v današnjo konstrukcijo Evrope in v bistvo srednjeevropske politike. Nadaljnji razvoj dogodkov v Ženevi bo pokazal, da sta Češkoslovaška in Mala antanta vsak čas iskali pameten izhod. Ce bi tega ne bili storili, bi bilo prišlo do težkih posledic in velikih sporov. Zaradi tesa je Mala antanta ravnala tako previdno ln ni nikogar presenetila z gotovimi dejstvi. Mi se hočemo sporazumeti z vsemi interesenti, z Nemčijo, Avstrijo in Madžarsko
ravno tako kot z Italijo in Francijo. To Je duh one politike, ki jo zasledujemo. Mala antanta je v vseh teh vprašanjih enotnega naziranja.
V sedanji situaciji je bil položaj za nas zelo delikaten. Kljub temu se nam je posrečilo doseči v političnem in gospodarskem oziru odkritosrčen sporazum. Konferenca v Bukarešti je bila še posebno važna zaradi tega, ker bo v bodoče omogočila mnogo bolj intenzivno in uspešno gospodarsko sodelovanje, kot je bilo mogoče dosedaj.
Minister je zaključil: Češkoslovaška ne bo v nobenem primeru opustila korektne spravljive in lojalne oblike svojega postopanja. Razpravljala bo tudi o carinski uniji taktno in prijateljsko z edinim ciljem, da je treba v vsakem primeru doseči sporazum.
Predsedniške volitve v Franciii
Senatni predsednik Doumer je oficielno prijavil svojo kandidaturo__
Akcija za ponovno izvolitev dosedanjega predsednika Doumerguea
Doumer je izjavil zastopniku »Agence Ha-vas«: Čeprav se nočem udeleževati pole-
Pariz, 8. maja AA. Senatni predsednik Doumer je najavil svojo kandidaturo za predsednika republike. Leon Berard je izjavil, da ne bo kandidiral proti zunanjemu ministru Briandu, ki pa doslej še ni opredilil svojega stališča. Desničarske skupine bodo postavile za svojega kandidata Maginota, za katerega pa ni mnogo upanja, da bi bil izvoljen. Politični krogi so mnenja, da se bo borba za predsedniško mesto omejila na senatnega predsednika Doumerja in Brianda. če Briand ne bo kandidiral, ga bosta najbrž nadomestila Berard ali pa Painlevč. V primeru izvolitve Brianda za predsednika, bo bodoči zunanji minister najbrž Paul Boncour.
Pariz, 8. maja d. Predsednik senata
mik, ki so nastale zaradi predsedniških volitev, vendar ne morem brez protesta prezreti očitkov, ki me predstavljajo za nasprotnika mirovne politike. Predsednik le-publike, ki ima skrbeti le za splošne koristi države in za vzdrževanje notranjega m zunanjega miru, ne sme biti pristaš kake stranke, ker mora ostati razsodnik.«
Pariz, 8. maja s. Po vesti opoldanskega lista »Pariš Nouvelle« kroži baje v parlamentu v zadnjem času lista, v kateri se predsednik republike Doumergue naproša, naj zopet sprejme kandidaturo za predsednika republike.
Popoln poraz revolucije na Madeiri
Lizbona, 8. maja. d. Vlada je popolnoma ukinila blokado Madeire, ker so njene čete v polni meri porazile vstaše, ki so se večinoma vdali.
Funchal, 8. maja, AA. Uporniki, ki so se zatekla na bojno ladjo »Curlew«, so se včeraj izkrcali. Bili so takoj aretirani. Odvedli jih bodo najbrže na otok Ca<p Verde.
Demisija norveške vlade
Oslo, 8. maja d. Ker se je parlament Izrekel s 57 glasovi proti 55 proti vladnemu predlogu za monopol ako koncesijo Lille-borgovemu margarinskemu trustu, je Mo-winoklova vlada odstopila, ker je ostala na ta način v manjšini. Proti koncesiji margarinskemu trustu so predvsem glasovali zastopniki kmetijstva. Kralj bo poveril sestavo nove vlade najbrže voditelju agrarne 6traak^
Pariz, 8. maja AA. Politični krogi so mnenja, da so se pogajanja za francosko-italijanski pomorski sporazum definitivno ponesrečila, dasi je uradni komunike izjavil, da bodo na majskem zasedanju sveta Društva narodo/ skušali rešiti ta sporazum. Splošno prevladuje mnenje, da bo vprašanje redakcije italijansko-francoske-ga sporazuma odloženo do svetovne razoroži tvene konference, ki bo prihodnje leto. časopisje obžaluje, da so se stvari tako razvile, vendar pa odklanja trditev angleških listov, da skuša Francija izrabiti franeosko-italijanski spor, da pripravi Anglijo do nastopa proti avstrijsko-nemški carinski pogodbi.
Rim, 8. maja d. Italijanski listi obžalujejo zastoj v italijansko-francoskih pomorskih pogajanjih. »Lavoro Fascista« gre tako daleč, da trdi, da je postal italijan-
sko-francoski pomorski sporazum kos papirja, »Giornale d' Italia« piše v najbrž naročenem uvodniku, da mora Italija po zadnjih izkušnjah nadaljevati svojo po morsko politiko. List naglaša, da je bila Italija vedno pripravljena za pomorski sporazum s Francijo. Drugi listi omenjajo izjavo francoskega časopisja, da osnutek italijansko-francoskega pomorskega sporazuma od 1. marca ni obvezen.
London, 8. maja č. »Daily Telegraph« komentira snočnjo službeno objavo zunanjega ministrstva, da se bodo pomorska pogajanja s Francijo in Italijo nadaljevala v ženevi med zunanjimi ministri ob priliki zasedanja sveta Društva narodov ter piše, da znači to z drugimi besedami, da sta rimski in pariški pomorski sporazum padla v vodo in da bo treba pričeti pogajanja na docela novi podlagi.
Hitler na političnem umiku
Senzacionalen političen proces v Berlinu — Hitler negira revolucionaren značaj svoje stranke
Berlin, 8. maja. AA. Danes se Je pričela pred tukajšnjim sodiščem razprava proti nekaterim narodnim socialistom, ki so obtoženi, da so z orožjem napadli komuniste. Za pričo so poklicali tudi voditelja narodne socialistične stranke Adolfa Hitlerja. V slojih izjaivah je poudaril, da narodno socialistična stranka ni revolucionarna in da obtoženci niso postopali po strankinih navodilih. Nato je dejal, da narodno-sociali-stično gibanje .ni naperjeno proti weimar-ski ustavi in da je prepričan, da je vsak poizkus nasilja proti ustavi obsojen na popoln neuspeh. Narodno-socialistično gibanje
se poslužuoe v borbi proti nstarvi le legalnih sredstev. Hitlerjevi pristaši so pozdravili mjegova izvajanja z burnim odobravanjem, tako je sodnik moral zagroziti, da bo izpraznil dvorano, če se bodo manifestacije ponovile. K razpravi je prišel tudi ka-petan Stennes, ki je dejal, da napadalni oddelka narodno-socialistične stranke niso prejeli aikakiih navodil za oborožen nastop proti komunistom. Pred sodiščem se je zbrala velika množica narodnih socialistov, tako da je policija morala večkrat izpraznita ulico.
Venizelos o grškem tiskovnem zakonu
Atene, 8. maja. AA. V zvezi z včeraj« šnjimi vestmi o nepomirljrivem zadržanju šefov opozicijskih strank glede na novi zakon o tisku, je predsednik vlade Ven iz e« los smaitral za potrebno, da v listnih pre* cizira svojo izjavo, ki je povzročila tak« šen hrup. Venizelos je naglasil, da so bile njegove besede v listih onozicnje napačno renroduciirane. Venizelos je rekel samo: »Aiko opozicija noče glasovati za novi ti« skovni zakon, tedaj ne bi imel ničesar pro* ti temu, da prav ta zakon uporabi za ge* slo pri volitvah, ker je prepričan, da po* polnoma odgovarja ustavi.« Zato deman«
tira, da je zapretil z razpustom parlaimen* ta, če opozicijske stranke ne bi glasovale za novi tiskovni zakon.
Smrt poljskega književnika
Varšava, 8. maja AA. Znani poljski književnik Ziolav Bedicki, predsednik novinarskega sindikata, je umrl davi v Varšavi.
Aretacije komunistov v Rumuniji
Bukarešta, 8. maja č. V Temešvaru so oblasti odkrile tajno komunistično organizacijo, ki ji je načeloval tamošnji odvetnik dr. Ivan Stein. Aretiranih je bilo 15 ljudi.
Imenovanja v generaliteti
Beograd, 8. maja. p. »Vojini list« objav« Ija večji ukaz o imenovanju in premestit* v ah oficirjev pni višjih vojaških povelj* stviih. Med drugimi so imenovani za po* močnika komandanta I. armije diviznjski general Vladimir Belič, dosedaj komandant drinske divizije, za pomočnika komandanta II. armije divizijski general Jovaai Jovano* vid, dosedaj komandant vrbaske divizije, za pomočnika komandanta IV. armije di» vizijski general Jevrem Damijan o vič, d ose« daj komandant osješke divizije, za vršaca dolžnosti komandanta vrbaske divizije brl gadni general Dragoslarv Milk muc, za ko« mandanta drinske divizije brigadni gene* ral Jovan Veselinovič. Za komandanta osješke divizije brigadni general Ilpja Dra« šie, za komandanta šumadijske divizije pa divizijski general Aleksander Daskalovič.
Fond za brezposelne rudarje
Beograd, 8. maja. AA. Na osnovi zako* na o ustroju vrhovne državne uprave in ministrstva za gozdove in rudnike ter to* zadevnih odredb, je minister za gozdove in rudnike podpisal naredbo o osnovanju fon« da za brezposelne rudarje.
Nemški industrijci v Sarajevu
Sarajevo, 8. maja. n. Sinoči so prispeli semkaj nemški industrijci. Na kolodvoru so jih sprejeli predstavniki trgovske zbor« niče. Danes dopoldne se je vršila v zbor« naci za TOI konferenca z domačimi gospo* darskimi krogi Ob 1. je bilo prirejeno v hotelu Evropa skupno kosilo, popoldne pa so si gostje ogledali znamenitosti mesta.
Teniški turnir v Beogradu
Beograd, 8. maja. AA. Teniški turnir pod pokroviteljstvom Nj. Vel. kraljice Marije, ki ga prireja beograjski Bob klub za pr» venstvo severnega Balkana, se je začel da* nes na igrišču na Kalemegdanu. Na igri« šču so se zbrali vsi inozemski igralci in okoli 50 domačih igralcev. Točno ob 15. je dospela pred klubsko zgradbo »Boba« Nj. Vel. kraljica Marija s princeso Ileano. kneginjo Olgo in princeso Marino. Pred vbodom na klubske prostore so visoke go* ste pozdravili polkovnik Leko, gdč. G m« jič, predsednik kluba Milan Radojlovič in člani odbora. Na igrišču samem so zbrani igralci navdušeno sprejeli kraljico in nje« no spremstvo. Današnje tekme se niso mogle končati, ker jih je prekinil de^^-
Temeljni kamen za novO slavno cerkev v P ^ ' nc '
Beograd, 8. maja p. Ob nosti vernikov ter zasto*1«* ZUHlUJve dan^ popoldne patrij2aozJ|e j|gc# slovil temeljni kamen	•
no cerkev sv. Mari'
ttKomedijata e svršena"
Sofija, 6. majnika.
»Tragikomcdije prvo dejanje je konča« no«, sem hotel napisati, še preden mi je prišlo v roke zemljedelsko »Pladne«, ki je svojemu poročilu o nepričakovanem zaključku bolgarske vladne krize nadelo gornji naslov, pa sem si potem premislil, češ saj ima prav list: komedija je končaš na. Končana je nevredna igra »Demokrati* češkega Sgovora« z vladarjem in opozicij* skimi strankami; sedaj se pričenja trage* dija bolgarskega naroda s prvim dejanjem: volitvami. Koliko dejanj bo imela ta tra* gedija, danes še nihče ne more reči. Morda doseže vrhunec že na koncu prvega in edi* nega dejanja, ali pa se bo nadaljevala vse dotlej, da jo zaključijo dogodki, podobni tistim, ki so pred osmimi leti odprli »Sgo* voru« vrata državne uprave, samo z raz* liko, da bo sedaj plačal »Sgovor« svoje grehe, za sedaj in tedaj. In morda še kdo.
Ko se je radi odpora »Sgovora«, stoječe* ga pod vplivom makedonstvujuščih, pone* Rre-jila tudi druga misija Alalinova. da se* stavi koalicijsko' vlado s sodelovanjem »Sgovora«, so tisti bolgarski krogi, ki jim je blagor države resnična srčna želja, pač mislili, da bo vladar krenil po drugi poti in poveril Malinovu neomejen mandat, da sestavi vlado tudi brez sodelovanja »Sgo* vora«. Ta njihov up pa je splaval po vo* di, ko se je izvedelo, da je poklican v av* dijenco Ljapčev, od katerega pač nihče v vsej državi nikdar ni in ne bo pričakoval, da bi dal prostovoljno iz rok moč, ki mu jo daje vlada. Če je tudi kralj morda imel namen, da bi poizkusil s čisto opozicijsko vlado, mu ga je Ljapčev prav gotovo po* dri z novimi očitki na naslov opozicijc in novimi dvomi o njeni državotvornosti. Pa je prišlo, kakor je hotel Ljapčev: najprej poizkus sestave koalicijske vlade »Sgo v o* ra«, demokratov in naoijonalnih liberalcev, pri čemer se je vedelo že naprej, da de* mokrati nikakor ne morejo pristati več na skunno delo s »Sgovorom«. a ko je šlo za koalicijo »Sgovora« in »smilovcev«. so Ie*ti zahtevali tri ministrske listnice, česar pa »Sgovor« ni hotel sprejeti. Tu je bil še zadnii trenutek, da državna glava ponovno pose/e vmes, toda kamen je že drčal na* vzdol po bregu in vladar pač ni čutil več v sebi dovolj samostojne moči, da bi ga 7-tdržal. Odločil se je za homogeno vlado »Sgovora« in »kriza« se je zaključila z iz* j-ivo Ljapčevi, s katero ic preklical ostav* ko svoje vlade. Izšel jc službeni komunike,
ki je javljal, da so prizadevanja raznih državnikov, katerim je bila poverjena na* loga, da sestavijo koalicijsko vlado, »osta* la brez uspeha, radi česar se kriza danes zaključuje s tem, da ostane stara vlada brez izpremembe v svojem sestavu.«
Na prvi svoji seji pa je novi stari mini« strski svet sklenil, da se bodo volitve v na* Hodno sobranje vršile v nedeljo, 21. junija. Če bi bil Ljapčev katolik, bi človek dejal, da je nalašč izbral ta dan, da bi se še bolj dokumentirala »lilijskobela nedolžnost nje* govega »Sgovora«, na dan sv. Alojzija.
Kako komentira bolgarska javnost ta za* ključek štirinajstdnevne vladne krize, si je lahko misliti. »Sgovoristi« so silno zado* voljni, ker so se jim tako zopet utrdili nji« hovi do skrajnosti omajani stolci in so se jim vladne jasli primeknile še mnogo bli* že. Volitve bodo vodili oni in večina jim je zagotovljena že vnaprej. Kdor ve, knj pomeni volilni teror vladnih strank na Pol* garskem, si lahko predstavlja, kako se bo* do že v najkrajšem času začele polniti ie* če. kako bodo pikali samokresi m bombe makedonstvujuščih in fašistične »Rodne zaščite«, kako bo v curkih tekla kri na* sprotnikov »Sgovora«.
Vsa opozicija smatra in izjavlja, da vlad* na kriza, ki je obenem tudi državna kriza, nikakor ni zaključena, temveč da se je po* globila, ko se je zopet polastila oblasti neka strankarska skupina proti želji na* roda. Demokrati smatrajo volilno vlado »Sgovora« za poostritev krize in provo* kaciio vse države. Smilov ie dejal, da je dal Ljapčev kralju najusodnejši svet. ko mu ie nasvetoval tako rešitev krize. Na* rodni liberalci so prepričani, da se bodo volitve vršile v velikanski razdraženosti. Radikali pravijo, da ta rešitev pomeni predrzno igro z javnem mnenjem in priča* kovaniem naroda. Zelo ostro izražajo sociialisti, ki pravijo, da sta »•Sgovor« in vl:>dar eniko odgovorna za tnko protina* rodno rešitev krize. Di zemljedelci, naj* močnejša stranka "7 državi, smatrajo vso krizo in nje rešitev za nevredno komedi* jo in izzivanje naroda, sem že omenil. Vsa opozicija ie prenričana, di je zadel drža* vo. po krivdi »Sgovora«, strahovit udarec.
Z ozirom na vse to je pričakovati, da se bo za volitve strnila vsa opozicija, izvzem* ši morda samo socijaliste v skupen boj proti »DemoVrafceskemu Sgovoru« in nje* Sovemu nasilju. In ta boj bo hud, gotovo hujši kot jih je kdaj doživela Bolgarska.
Velike poplave v južni Nemčiji
Ustavljen železniški promet — Porušeni mostovi — Večje število človeških žrtev — Ogromna materialna škoda
Berlin. S. maja. d. V južni Nemčiji so silna neurja povzročila velike poplave. Ob hesensko - pruski meji so bili tako silni nalivi, da je cela vrsta krajev pod vodo. Pri Ilomburgu je voda podrla most. Poplavljena so obširna zemljišča. Tudi v Bad-nu so neurja povzročila veliko škodo. Letališče pri Badnu je popolnoma poplavljeno ter neuporabno za letalski promet.
Pri Geroldshausu je od silnega deževja povzročeni zemeljski plaz podrl most preko roke Oos. Ponekod je voda porušila Železniške nasipe, tako nedaleč od Bergbaus-
na in v Nagoldtalu, zaradi česar je železniški promet postal nemogoč.
V Wiirttenibergu sta utonili dve osebi v narasli vodi. Bregove je prestopila tudi reka Neckar. Preplavljena je železniška proga Stuttgart - Heideiberg. Iz raznih krajev poročajo, da je železniški promet onemogočen, zaradi česar vzdržujejo oseb ni promet s poštnimi avtomobili.
Pri Aschafrenburgu so utonile 4 osebe, ki so stale na mosiu, ko ga je podrla narasla voda. Več malih mest je pod vodo. I'o-vodenj je odplavila več sto glav živino.
y -
Grško-turski sporazum
Angora, 8. maja. AA. Dnevnik »Millčet« naglaša v komentarju o predavanju grške* ga poslanika v Angori, da se je grško*turški sporazum naglo ojačil in pokazal dobre posledice. Angorski sporazum med Grčijo in Turčijo se ne more smatrati za nava* den diplomatski akt, temveč za temeljni kamen k zgradbi balkanske unije. Balkan* ska unija se je zdela šc pred nekoliko leti skoro nedosegljiva in nihče ni misfil, da bi se ta cilj mogel doseči. Grško*turški spo* razum naj bo zgled balkanskim narodom, kako je treba delati.
Odpoklic poljskega poslanika na Dima ju
Dunaj. 8. maja. s. >Wien?r .Allgemeine Zeitungs je zvedela iz dobro poučenega vira, da bo poljski poslanik na Dunaju dr. Karel Badcr v najkrajšem času odpoklican. Zadnji vzrok za odpoklic Baderja je, da se je v vprašanju nemško - avstrijske unije pokazal neinFormiranega in da razen tega ni mogel preprečiti odloka ministra za kmetijstvo dr. Dollfussa o prepovedi uvoza za lahka teleta. Odlok je bil sicer preklican, vendar poslanik dr- Badcr pri tem m posredoval v smislu navodil svojih nadrejenih oblastev.
Španska vlada proti analfabetizmu
Madrid, S. maja. AA. španski prosvetni minister je podal o prosvetnih razmerah v Španiji tole izjavo: Prosvetne razmere v Španiji so najslabše na svetu. Najdrastič-nejše prikazuje to stanje pismenosti, število nepismenih znaša 75 odstotkov. V samem Madridu je 50.000 otrok, ki niso mogli biti vpisani v šole, dasi so njihovi starši to želeli. Provizorna vlada je odobrila 1 milijon pezet za najem novih zgradb, ki bodo služile šolskim potrebam v Madridu, 3,000.000 pezet pa za iste potrebe v provinci. Španija ima milijone in milijone ljudi. ki ne znajo napisati niti svojega imena. Vlada bo posvetila največjo pozornost prosvetnim razmeram v državi.
Lordska zbornica proti Macdonaldovi vladi
London, 8. maja. AA. Časopisi obširno razpravljajo o včerajšnjem glasovanju lordske zbornice, ki je z 82 glasovi proti 31 odklonila zakonski načrt o melijoraciii poljedelskih zemlj išč. Listi menijo, da je lordska zbornica s svojo nepomirljivostjo napovedala vladi boj. ki se bo izvojeval v prihodnjih volitvah. Časopisje končno pravi, da bo ta borba zelo olajšala skupen ✓■nastop liberalcev in delavske stranke v ;ih vprašanjih.
ve ženske v volilnem boju
AA. Ker so se začele ha-zadnjem času politično r nastopajo z opozicijsko vladi, je policijska ob-katerim prepoveduje na v volilno borbo
Sprejem v postno službo
Beograd, 8. maja. AA. Minister za pro* met je razpisal natečaj za 7 uradniških pri* pravnikov z diplomo pravne fakultete. 4 pripravnike z diplomo tehniške fakultete elektrotchn-cne skupine, 19 moških urad* nikov in 10 ženskih uradnikov s popolno s redni o šolo. Pogoii so določeni v nate* čaju. Rok je 15. julij 1931. Prošnje je vi o* žiti pri pristojnih poštnih direkcijah.
Nesreča na beograjskem kolodvoru
Beograd, 8. maja p. Na beograjskem kolodvoru se je davi zaletel loka"ni vlak iz Obrenovca v odbijače ob koncu tira. Sunek je bil tako močan, da je pometalo po vagonih vso prtljago s polic. Več potnikov je bilo pri tem lažje ranjenih, večina pa je odnesla samo nekaj strahu.
Ponesrečen avtobus
čaeak, 8. maja p. Avtobus, ki vozi na progi čačak—Belina, se je danes dopoldne zaletel v neki tovorni avto s tako silo, da se je prevrnil. Več potnikov je dobilo hude poškodbe in so jih morali prepeljati v bolnico. Oba šoferja so zaprli, dokler se ne dožene, kdo je nesrečo zakrivil.
Brat po nesreči ustrelil sestro
Kruševac, 8. maja p. Brat in sestra Dragica in Stojan Nikolič sta se na paši igrala z nekim revolverjem. Pri tem je brat tako nerodno ravnal z orožjem, da se je revolver sprožil in je krogla zadela sestro naravnost v glavo. Zgrudila se je na mestu mrtva. Nesrečni brat je hotel izvršiti samomor in so ga komaj pomirili.
Bitka z banditi v Newyorku
Newyork, 8. maja. 1. Snoči se je razvila med policijo in zločinsko tolpo, ki ji na* čeluje zloglasni new\')T§ki bandit Crabley pravcata bitka. Policija je zvedela, da so skriva Crablev v neki zapuščeni predmest* ni vili. 300 policajev je vilo obkolilo in pozvalo zločince, naj se vdajo. Banditi so odgovorili z ognjem in začeli obstreljevati policijo s strojnimi puškami. Tudi polici* ja je obstreljevala vilo s strojnicami in se je razvila nad eno uro trajajoča bitka. Končno je policija napadla vilo z bomba* mi za solzenje in je zločince tako omami* la, tla jih je z lahkoto premagala in ujela. Crabley in njegov glavni pomočnik sta bi« la nevarno ranjena. Ujeli so tudi neko 161etno dekle, ljubico Crableva, ki je pri zaslišanju priznala, da je aktivno sodelo* vala pri vseh njegovih zločinih.
Nadomestne volitve v Angliji
London, 8. maja AA. Pri nadomestnih volitvah v spodnjo zbornico v Saintrolloxu pri GIasgowu je bil izvoljen z 10.044 glasovi kandidat delavske stranke W. Leo-nard. Za konzervativnega kandidata J. Kennedyja je glasovalo 8.662 volilcev. Kandidatinja narodne stranke ga. Campbell je dobila 3.521 glasov. Delavska večina znaša 1382 glasov. Pri volitvah 1. 1929. je dobil delavski kandidat 19.445, konzervativni kandidat 11.430 in komunistični kandidat 613 glasov.
Dr. Spieimann vLjubijam i Razprava proti Schleglovim morilcem
Ljubljana, 8. maja. Nocoj je prispel z beograjskim brzovla* kom v Ljubljano šahovski velemojster Spieimann. Pripeljal se je iz Vršca. kjer jc imel 18. simultanko na svoji turneji po Jugoslaviji. Na kolodvoru sta ga sprejela šahist g. Ciril Vidmar in naš urednik. Do* slej je g. Spieimann obiskal 16 naših mest in bo pri nas igral v Ljubljani, Celju, Ma* riboru in Rogaški Slatini. V Ljubljano bi imel priti šele čez nekaj dni in bo pora* bil za oddih dneve, ki ga ločijo do mateha z g. Pircem. Ta mateh se prične 12. t. m. v Ljubljani in se bo nadaljeval v Celju. Mariboru in Rogaški Slatini. Poleg mateha z g. Pircem, ki ga g. Spieimann visoko ce ni kot resnega nasprotnika, bo odigral ve* icmojster v Ljubljani tudi simultanko.
Holandski novinarji na Cetinju
Cetinje, 8. maja AA. Sem je dospela skupina holandskih novinarjev, ki potuje po naši državi. Spremlja jo nekoliko jugo-slovenskih novinarjev.
Rumunija pred volitvami
Bukarešta, 5. maja. Ko je rumunski premijer Jorga 30. apri« la objavil razpust parlamenta in obenem napovedal nove volitve za prve dni mese* ca junija, je bila politična javnost nemalo presenečena. Osupnenje ni veljalo razpu* stu, k; že dolgo n- bil nikaka tajnost ter je bil le logična posledica intransigentne* ga stališča skupščinske narodnocarandstič* ne večine napram Jorgovi vladi. Tud; na* poved volitev sama ni presenetila. Pač pa se je javnost zavzela nad pogumom Jor» ge, ki hoče iti čez mesec dni na volitve in si obeta doseči delazmožno skupščinsko večino.
Jougovo ime je v rumunski javnosti zna* no kot ime velikega učenjaka, rodoljuba in poštenjaka, v političnem življenju, ki 6C ga je doslej udeleževal še nekako mimogrede, pa n'ma pravega slovesa in pri zadnjih vo* litvah je v družbi z maršalom Averescom dosegel komaj 3 odst glasov. Razen tega mu manjka obširna strankarska organiza* cija, ki bi se nan.jo lahko naslonil in ki bi zanj delovala po vsej državi. Veliko pred* nost nud; Jorgi stari liberalni volilni zakon, po katerem je potrebno le 40 odst. vseh glasov v dosego 80 odst. skupščinskih man* datov. Narodni caranisti so hoteli izpre* meniti ta krivični volilni red. ki ;e poro* dici Bratianu do nedavna vedno zagotovil večino v parlamentu, pa ob obilici drugega dela niso uspeli, da se lotijo volilne refor* me. Ugodnost volilnega reda pa je na Jor* govi strani le v toliko, ako bj se hotel po* služiti starih liberalnih praktik in si z na* siljem izvojevati potrebnih 40 odst gla* sov.
Javnost je globoko uveriena, da Jorga ne bo posegel za tik i m sredstvom, zato ie bilo vnaprej iasno, da si bo skušal prido* biti organ;zacijo kake že obstoječe stranke, ki bo postala nositclj'ca njegovega volil* nega programa. Predsednik Jorga je sicer silno delaven na narodno^prosvetnem polju in je v Valeniju de Munte ustanovil ljud* siko univerzo, kamor ic hodil predavat še tud; kot predsednik vlade, ali slični iinsti« tuti v politični borhi ne morejo odtehtati dobro delujoče strankarske organizacije. Zato je bil spočetka navezan le na to, da 6i pridobi razne frakcije, kakor so kmet* ska stranka dr. Lupuja, agrarna liga Garo* flidor.i, naciiionali.«tičnojfašistična organi* zacija »Vlad Cepeš« in liberalnii disidenti Georgea Bratianuja. Te 60 se tudi takoj pri* bližale Jorgi, s čimer je bil ustvarjen te* melj za vladni blok.
Vs^e te frakcijc pa gotovo niso dovolj trdna osnova za tako velepomembno pod* jetje, kakor ga namerava Jorga. Nimajo niti dovolj tradicije, niti dovolj obširno izvedene organizacije, ki bi bila kos dose* dan ji skupščinski večini, in kar je glavno, niti dovolj pristašev, da bi lahko opraviče* vala nado na dosego potrebnih 40 odst. glasov. Zato sc je bilo treba ozreti po uglednejših zaveznikih. Ti eo samo liberal* ci, katerih ugled je po zadnjem občutnem porazu začel rasti v isti meri, kolikor manj so bili narodni caranisti v stanu, da izpol* nijo v volilni borbi množicam dane oblju* be. Pokret narodno*caranisti6ne stranke v masah je bil nekaj čustvenega irr elemen* tarnega, a 6e je tekom časa v širokih slojih znatno polegel. Ne samo oživljena liberalna agitacija, tudi značaj naroda je k temu znatno doprinesel.
S pridobitvijo liberalne stranke za vlad* ni blok si je ta znatno utrdil hrbtenico. Pri* dobil je potrebno politdčno*stramkarsko organizacijo in se obenem osamosvojil od manjših frakcij, ki so od predsednika Jor« ge kot moža brez stranke zahtevale pre* tirane ugodnosti za svoje usluge. Postale so tem cenejše, čim večji delež na bodoči vladi je moral predsednik odstopiti libe« ralcem.
Prejšnja skupščinska večma je seveda tudi že krepko na delu. Nje napidi so osredotočeni na Argetaiona. kateremu oči* ta j o, da je eksponent bank in denarnih mogotcev in da se je zavezal odstraniti vse^ omejitve v obrestni meri za agrarne kredite, sprejete pod vlado narodno*cara* nistične večine. Caranisti operirajo tudi s tem, da imaio največ zaslug za povratek kralja v državo in da Jorgova vlada torej ni kraljeva vlada, ni pa tudi Jorgova, marveč Argctoianova.
Po mnenju poznavalcev zavisi vse od na* čina volitev. Predsednik vlade odgovarja na napade caranistov, da se ne bo ustrašil niti ostrejših prijemov, vendar pa da se hoče pri volitvah strogo držati zapadno* evopskih metod in da ne bo dopustil nika* kega nasilja. Odločiti morajo volilci po svoji najboljši vesti in vednosti.
čevljarska zadruga v Ljubljani naznanja, da je njen dolgoletni član, gospod
IVAN ALEŠ
danes dne 8. maja nenadno preminul.
Pogreb se bo vršil v nedeljo, dne 10. maja t. 1. ob pol 4. uri popoldne iz Ahacljeve ceste št. 10, II. stop-njišče, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana^ dne 8. maja 1931.
NAČELSTVO.
Včeraj je bilo končano zasliševanje obtožencev in je bila zaslišana prva priča
Zagreb, 8. maja. n. V nadaljevanju pro* cesa proti zagrebškim teroristom je bila danes ponovno zaslišana Marija Hranilo* vičeva. Predsednik ji je predočil več pi* sem. ki so prišla na njen naslov z Dunaja iz okraja, v katerem stanuje Gustav Per* čec. Ilranilovičcva oporeka, da bi imela s Perčecem kakršnekoli zveze, in pravi, da ne ve. kdo pošilja ta pisma na njen naslov.
Predsednik: »Pisma niso naslovljena sa* mo na v3š naslov, marveč so tudi tako spretno šifrirana, da jih niti strokovnjaki niso mogli dtšifrirati. Bržkone ste hoteli ubiti še enega tako dobrega človeka, kakor je bil Toni Schlcgel, in pognati v zrak še kak most.«	,
Obtoženka na vse to molči.
Nato je bil ponovno zaslišan Horvatek. ki je preiskovalnemu sodniku izjavil, da mu ie Herceg prinesel paket z besedami: »Na, tu sem ti prinesel eksploziva in žico.«
Horvatek: »Nič nisem vedel, kaj ie v paketu. Tudi nisem polagal na to nikake važnosti «
Predsednik: »Izjavili ste tudi. da vam je Herceg prinesel dva kovčega z rcvol* ver ji.«
Horvatek: »Tega 6e ne spomin jam. «* Nato je bil ponovno zaslišan Anton Herceg, čigar zasliševanje je bilo pred par dnevi prekinjeno, ker je nenadoma obo* lel. On oporeka vse. česar ga dolže ostali obtoženci, in se ničesar ne spominja Prav tako tudi zanika, da bi se bila Babic in Pospišil na begu zglasila pri njem na S".i* šaku. Nato sta bila Herceg in Horvatek so« očena. vendar pa sta oba še nadalje vztra* jala pri svojih izjavah. Predsednik je nato prešel k zasliševanju
prič. Prva je bila zaslišana Marica Lju« stin, ki je izpovedala, da sta 6e Babič in Pospišil res oglasila na Hercegovem sta« nov'nju na Sušaku, predr.o sta pobegni'.! na Reko. Za njenim zasliševanjem je bila današnja razprava zaključena.
Beograjski proces
Beograd, 8. maja, p. V procesu proti te* roristom, kj so izvršili atentat na vlak s poklonitveno deputacijo, je bil danes nai» prvo zaslišan Carevič. Obtožen je, da je vsestransko podpiral zarotnike in dal Til« manu denar za potovanje v Beograd, dasi» ravno je vedel, da gre za pripravo atentata Vedel je tudi za Seletkovičeva potovanja na Madžarsko, skrival pa je tudi letake ;n drugo propagandno literaturo. -Carevič vse oporeka in zatrjuje, da se je z obtoženci sploh le malo poznal.
Tudi naslednji obtoženec dr. Željko Kle« ment vse oporeka in zatrjuje, da pozna le nekatere obtožence. Za njim je bil zaslišan trgovski poslovodja Simon Mikič, ki je so* deloval z zarotniki in jim dajal tudi de« narna sredstva. Zagovarja se, da je mislil, da gre le za organizacijo športnega kluba. S Tilmanom 6ta bila dobra prijatelja, ker sta v sorodu. Res je dobil od njega za Budrovca paket, ni pa vedel za njegovo vsebino. Pri soočenju vztrajajo vsi triie pri svoji izpovedi. Končno je bil zašli« šan še Canič. ki je obtožen, da je podpi* ril ilegalno dejo ostalih obtožencev in jim dajal tudi denar. Zagovarja 6e, da večine obtožencev sploh ne pozna, z ostalimi se pa pozna le v toliko, v kolikor je prišel z njimi kot trgovec v poslovne stike. Raz* prava se bo jutri nadaljevala.
Rastlinske zadruge
Ljubljana, 8. maja Prirodoslovna sekcija Muzejskega društva za Slovenijo je sklenila danes svoja letošnja predavanja s prav zanimivim predavanjem asistenta botaničnega instituta naše univerze, vipavskega rojaka g. Gabrijela Tomažiča o rastlinskih zadrugah v ljubljanski okolici.
Kakor se ljudje zbirajo v razne družbe in društva in se tudi družijo različne živali, tako so tudi rastline družabna bitja. Prav mlada je veda, ki se bavi s temi rastlinskimi zadrugami, in je tudi pri nas to predavanje prvi poskus opredeliti najbližjo ljubljansko okolico, naš Golovec po njegovih rastlinskih zadrugah. Rastline so živa bitja, ki so odvisna kakor vsako drugo živo bitje od okolišnih razmer, podnebja, tal, vode ter količine in kakovosti rudninskih snovi. Na rastlinske zadruge ima največ vpliva poleg teh činiteljev tudi osoj-nost, odnosno prisojnost ter prav posebno človek, ki s svojimi rokami, bodisi s košnjo, sečnjo aU pašo posega v naravne tvorbe rastlinskih družb. Tudi živali so velikega pomena za nastanek rastlinskih zadrug, saj prenašajo cvetni prah in tudi semena po vsej okolici, če se te okolišne razmere spremenijo, se spremeni seveda tudi sestava rastlinske zadruge in nastanejo tako cele vrste različkov v zadrugah, če gledamo sestav rastja na Golovcu, vidimo, da so se nastanile po jarkih ob barskem mahu jelše z visokimi šaši, malo višje jeseni z bolj pritlikavim šašjem, višje gori pa hrastje in bukovje z borovnicami, praprotmi, jerebikami, prav po vrhovih gričevja pa najdemo zadrugo borovcev z leševjem, borovnicami in posebno ostro travo. Predavatelju se je toplo zahvalil univ. prof. dr. Hadži. Udeležba je bila številna iz krogov botanikov.
Iz železniške službe
Beograd, 8. maja č. Z odlokom prometnega ministra je premeščen h kurilnici Ljubljana I. Ivan Kenič, dosedaj uradnik pri zastopstvu jugoslovenskih državnih železnic v Postojni. K gradbenemu oddelku ministrstva je premeščen Ivan Miiller-Pe-trič, dosedaj uradnik pri ljubljanski železniški direkciji.
Tekmovanje za Davisov pokal se prične danes
Zagreb, 8. maja AA. Tekme za Davisov pokal med Jugoslavijo in Japonsko, ki bi se bile morale pričeti danes popoldne v Zagrebu, so morali zaradi dežja odgoditi in se bosta prva dva singla igrala jutri ob 15., igra v dvoje v nedeljo ob 15.30, poslednja singla pa v ponedeljek ob 15. *
Teniški turnir za državno klubsko prvenstvo, izločitveno kolo v Ljubljani med SK Ilirijo in TKD Ateno se vrši v nedeljo, dne 10. t. m. ob 9. na igriščih Atene v Tivoliju.
Vremenska napoved
Zagrebška vremenska napoved za dane.-:
Prehodno deževje z bliskom in gromom, zboljšanje vremena verjetno. — Situacija včerajšnjega dne: Nad Oceanom leži nizki pritisk, dočim se razvija na severo-vzhod-nem delu kontinenta anticiklon, ki s svojim jugozapadnim delom sega tudi v zapadne dele naše države. Razlika v pritisku je malenkostna in obstoja zato naklonjenost k lokalnim nevil.tam. Barometerski pritisk je na Primorju in vzhodu padel za 0.1—2 mm.
Dunajska vremenska napoved za soboto« V splošnem se sedanje vreme ne bo mnogo spremenilo. V severnih Alpah poslabšanje.
žrebanje drž. razr. loterije
(žrebanje V. razreda bo vsak dan do 20. maja.)
Dne 5. maja so bili izžrebani naslednji manjši dobitki:
Din 500.—
16.053, 16.055, 36.619, 38.105, 49.452, 49.485, 59.531, 59.591, 68.753, 68.795, 75.074, 75.108, 81.296, 82.469, 98.120, 98.143,
št. 8.009, 8.015, 8.053, 9.706, 9.730, 9.753, 16.075, 19.108, 19.131, 19.123, 27.795, 29.277, 38.107, 39.534, 39.562, 46.601, 46.670, 46.676, 56.049, 56.050, 56.052, 56.063, 56.075, 57.327, 66.417, 66.418, 66.475, 66.480, 66.482, 67.562, 69.145, 69.414, 69.415, 69.456, 69.468, 72.059, 75.158, 76.614, 76.654, 77.209, 77.255, 77.273, 82.477, 84.170, 86.924, 87.279, 87.994, 89.112, 98.154, 98.913, 98.958.
9.783, 13.875, 13.881, 34.180, 34.186, 34.198, 47.418, 47.423, 47.493, 57.381, 57.382, 58.893, 67.584, 67.598, 68.729, 72.098, 73.753, 73.770, 78.003, 78.016, 78.041, 89.133, 89.146, 96.615,
16.010, 36.617, 49.415, 59.521, 68.743, 75.016, 78.087, 96.848,
Dne 8. maja so bili izžrebani naslednji večji dobitki: 20.000 Din srečki štev.: 17.126, 84.848, 10.000 Din srečka štev.: 22.739, 4.000 Din srečke štev.: 23.065, 56.824, 74.770, 95.060, 2.000 Din srečke štev.: 4.418, 4.322% 5.120, 6.357, 8.824, 8.884, 9.376, 10.979, 10.314, 11.956, 11.767, 12.167, 13.372, 14.459, 21.285, 22.618, 22.529, 22.515, 26.336, 26.887, 32.683, 33.715, 39.791, 42.192, 45.787, 50.101, 55.572, 63.074, 73.997, 74.394, 75.700, 76.477, 78.019, 78.047, 83.193, 84.144, 85.639, 92.185, 93.658, 93.518, 95.102, 95.844, 95.526, 98.270.
Zaradi telefoničnega sprejemanja ne moremo jamčiti za točnost.
Manjše izžrebane dobitke objavljamo naknadno. Neobnovljenih, neizžrebanih srečk je še na razpolago, zato bomo onim, ki jim bodo srečke izžrebane za manjše dobitke, na željo poslali neizžrebano srečko, da bodo mogli nadaljevati igranje na večje dobitke. Izžrebane srečke naj se nam takoj pošljejo.
Zadružna hranilnica r. z. z o. z., Ljubljana, Sv. Petra c. 19
0b£ina Ljubljana Mastul pogrebni zarod
V neizmerni žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš nad vse ljubljeni soprog, dobri, skrbni atek in stric, gospod
Ivan Aleš
čevljarski mojster in meščan ljubljanski
dne 8. t. m. ob 8. url zutraj po daljšem bolehanju, v starosti 64 let, bogu-vdano preminul.
Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo, dne 10. maja 1931 ob uri popoldne od doma žalosti, Ahacljeva cesta št. 10, na pokopališče k Sv. Križu.
V Ljubljani, dne 8. maja 1931.
6700
PAVLA ALEŠ, soproga — VERA in MARIJA, hčerki
Naši kraji in ljudje
Na dijaški koncert
Ljubljana, 8. maja.
Sobotni večer . . . Kam? O, prav nikakih Izgovorov! Ob 20. bo v dvorani hotela Uniona dolgo in temeljito pripravljeni koncert dijaškega pevskega zbora in orkestra državne klasične gimnazije pod vodstvom prof. Ivana Repovša. Na sporedu so lažje, rnelodijozne točke raznih svetovnih in domačih avtorjev, ki jih bo izvajali orkester, nakar bo sledil šopek jugoslovenskih narodnih pesmi, ki jih zapoje mladinski zbor s spreinljevanjem orkestra. Na sporedu so dalje tudi avtorji: Josip Klemenčič, Stanko Premrl, Emil Adamič, Matej Hubad ln drugi. Zagotavljamo čisto odkritosrčno, da
bo dijaški koncert izredno zanimiv in bo nudil prav gotovo tudi razvajenemu okusu mnogo plemenitega užitka. Posebno bo zopet zanimal nastop našega nadebudnega, mladega umetnika Uroša Prevorška, ki bo zaigral na gosli Pugnani - Kreislerjev »Pre-Vudij - in lAlegro". Na klavirju ga spremlja Marijan Lipovšek. Pevski zbor gimnazije bo pomnožen z nekaterimi gojenci in gojenkanii učiteljišča.
Profesor Ivan Repovš (slika) je Hubadov učenec in je šel na delo mled mladino z vsem mladostnim navdušenjem in tako tudi dosegel res lepe uspehe. Poznamo ga že 7. raznih javnih nastopov. Saj se še spominjate, kako je na novinarskem koncertu *ižgal njegov orkester in zbor- Pozdravljamo njegov zopetni javni nastop v neprimerno večjem obsegu! Vso javnost vabimo, da se udeleži koncerta in s tem tudi ona pokaže dijastvu, da zna ceniti trud in idealizem, glasbo ljubeče mladine. Vstopnice se dobe v predprodaji v Matični knjigarni na Kongresnem trgu do 18., zvečer pa eno uro pred koncertom pri blagajni v Unionu. Cene vstopnicam so tako nizke, da si jo lahko nabavi vsakdo. Dobiček je namenjen nabavi muzikalnega materijala na gimnaziji in T podporo revnim učencem.
Dvorano moramo napolniti! Mladina to upravičeno zahteva od nas! Če je ne pod-premo pri tako idealni manifestaciji, nam bo mladina pač laliko očitala, da nain jo *krb za njo le prazno besedičenje.
Vsi na koncert!
Iz prleške metropole
Ljutomer, 28. aprila.
Kes je, kar pravijo vsakdanji čitatelji >Jutra«, da je že nekaj časa le malo novic i;-. Ljutomera, kakor da bi pri nas ne bilo dnevne kronike, pretepov, malih tatvin, porok in drugih nezgod. Take in podobne F t vari se dogajajo tudi pri nas, toda nikogar ni bilo, da bi jih zapisal, ker smo bili i iposleni z ljudskim štetjem.
Poleg štetja smo imeli ali bomo imeli še drugo zabavo. Taok je nastopil v katoliškem domu Podmladek Rdečega križa na meščanski šoli z lepo uspelimi pevskimi točkami, deklamacijami in rajalnim plesom ter privabil k nasledujoči tomboli občinstva, da se ga je kar trlo. Za to nedeljo se nam obeta javni nastop gojencev Glasbene šole, torej dan najmlajših muzikov in pevcev, dne 14. t. m., na Vnebohod, pa bo Sokolsko društvo razdelilo lepe in privlačne dobitke svoje sloveče tombole, tokrat ne r.a Glavnem trgu, ampak na svojem telo-vadišču za Sokolskim domom.
Tudi brez nezgod nismo. Tako je nedavni večer rdeča zarja na vzhodu oznanjeva-la, da gori. Ker je bilo videti, da je požar nekje daleč, so naši gasilci ostali doma, danes pa smo zvedeli, da je gorelo v bližnji Pristavi. Ogenj je uničil notranjščino Riž-rarjevega, nekdaj Tibantovega mlina ob Ščavnici. Lastnik pravi, da je bil mlin, ki je bil precej dobro opremljen, zvečer zaprt, pozneje pa so bile ene duri odprte. Ogenj je torej podtaknila najbrže zlobna roka kakega požigalca. Goreti je začelo v gornjem podstrešnem delu stavbe, tako da
so ljudje rešili samo malo opreme iz spodnjega dela. Drugače pa je ostalo 21 dvože. škode je mnogo več ko zavarovalnine, ki znaša le 50.000 Din. Rižnar si je kupil mlin pred nekaj leti s prihranki svojega očeta, ki biva v Ameriki. »
Lani so nas hladile pogoste nevihte in tudi toča nam je pomagala obrati gorice. Letos kaže, da ne bomo ostali brez te šibe božje. Nedavno popoldne je med kratkim nalivom že grmelo, po Radomerščaku, Miklošičevem zavičaju pa je razbijala toča tako, da je bilo vse belo njenih ledenih zrn. škode v goricah še ni napravila razen v novih nasadih, koder je poškodavala mlade trte. V ostalem smo daleč za drugimi leti. Zdaj cveto črešnje. Popje jablan in hrušk je lepo napeto, pri slednjih se je že odprlo — povsod pa se obeta obilna sadna letina. Bog daj, da bi bila taka — saj smo je potrebni vsi, ki spimo nad polnimi sodi dobrega vina in jih ne moremo prodati — izpiti pa jih sami ne smemo.
Malo denarja je povsod. To se pozna na letošnjih početkih našega stavbnega gibanja. Največ še popravljamo plotov — če spadajo tudi ti h stavbarstvu — in delamo reklamne napise. Na Glavnem trgu dobiva paviljon za tobačno trafiko prijaznejše lice, v kratkem bomo njegovega manjšega, toda starejšega reklamnega bratca presilili v drugo polovico trga. Zdaj si urejujemo tudi mlekarno, ki je dosihdob še nismo imeli — in s tem smo za pomlad pri kraju. Morda bomo gradili še kaj malega, morda tudi sresko načelstvo — pa bo za to treba, da se tudi Prlekom zjasnijo vremena.
Prvo jurjevanje v novi garniziji
Novo mesto, 8. maja
V sredo je seveda praznovala Gjurgjev dan tudi naša garnizija kar najslovesreje. že v zgodnjih urah je vladalo v stari gimnaziji, kjer ima sedaj bataljon 40 pp. svoje bivališče, med vojaštvom veselo razpoloženje, katero so ponesli fantje s sebaj v prosto naravo. Na Cegelnici, lepi prostrani Matkovi ravnini, kjer ima vojaštvo vežbališče, obdani z gozdom, sa v prosti naravi z igranjem bojnih iger, popevanjem narodnih pesmi, igranjem priljubljenega kela, ob tečni zakuski preživeli veseli praznik pomladi.
Na ljubeznivo povabilo zastopnika bataljonskega komandanta poročnika. Novice Maroviča so se udeležili proslave razen gg. oficirjev in ostalih meščanov tudi gg. sre-ski načelnik Loger, župan dr. Režek, predsednik okrožnega sodišča Kavčič, poštni upravnik Ferdo Nadrah, načelnik gremija trgovcev Kastelic s soprogo, Matko, orož-niški major živkovič in orožmški poročnik Djordjevič. Povabljenim je bila od strani oficirskega zbora prirejena na prostem izvrstna zakuska. Za razvedrilo je skrbel g. Maurič s svojo harmoniko in pa naš priročni Muhca — lovski blagor, ki slučajno ta dan ni prišel v nobeno zagato. Ob tej priliki je bilo izrečenin tudi nekaj napitnic na ča.st naši junaški vojski. Vojaštvo se je zaradi slabega vremena okrog 13. vrnilo v vojašnico, kmalu za njim pa se je razšla z 'epimi vtisi o proslavi tudi ostala družba.
Prva letošnja nevihta v Prekmurju
Dolnja Lendava, 8. maja.
Predvčerajšnjim je po večdnevni hudi vročini divjala nad Dolnjo Lendavo in oko= lico silna nevihta. Deževalo je popoldne v dveh presledkih tako močno, da je bilo hip« no vse v vodi. Voda je odnašala z vino« gradov zemljo in kole in na več mestih zasula cesto Dol. Lendava — Pince.
V občinici Čenfcšba in okolici je padla tu« d i debela toča, ki je naipravila veliko ško* do v cvetočih sadovnjakih in v vinogra« dih. kjer ie potolkla brstje. Pobila je ob« čutno tudi setev in travo po travnikih. Mnogo ljudi ie nevihta zalotila z živino na polju pri delu in jim povzročila mnogo strahu soričo silnega grmenja in treskanja. Prva letošnja nevihta se nam je predstavi« la v vre j svoji grozoti in napravila kaj zgodaj mnogo škode.
Zanimiv lov na opice na Gorenjskem
Jesenice, 8. maja.
V četrtek zjutraj po prihodu monako« kovskega brzovlaka na Jesenice se je odi« gral na kolodvoru nenavaden dogodek. V nekem zaboju paketnega voza tega brzo« vlaka je dospela iz Nemčije pošiljka 6 opic, ki so bile poslane neki tvrdki na Bled. Ko je bil voz za hip odprt, zaboj pa zelo slab, se je opicam ponudila prili«
ka, da so se podale v lepem majskem jutru nekoliko na izprehed po Jesenicah.
Kakor bi se domenile, jih je pet poska« kalo iz voza, ena izmed njih pa je v zabo« ju naprej vršila dežurno službo. Izprehod željna petorica se je razkropila na vse ve« trove. Ena izmed njih se je naenkrat poja« vila na dimniku Tomarjeve gostilne, da si ogleda teren. Začel se je lov za živalico, toda opica je skakala preko streh in svo« jim preganjalcem srečno ušla. Dve opici sta krenili na izprehod v park Hrenovico; tudi ti dve sta srečno ušli preganjalcem.
Dve živa lic i pa sta se po izprehodu sami vrnili k brzovlaku. toda ne v paketni voz, ampak v spalni, oziroma pod spalni voz in v tem položaju srečno dospeli v Podbrdo v Italiji. Tam so ju tik pred odhodom br« zovlaka opazili železničarji in to takoj ja« vili telefonsko na Jesenice s pripombo, da iu bodo, če srečno dospeta v Gorico ali Trst, prijeli kot ubežnici in izročili nazaj našim oblastvom.
Strela usmrtila gospodarja in njegova konja
Sv. Martin na Muri, 8. maja.
V sredo 6. t m. okrog pol 9. ure do« poldne se jc zgodila v tukajšnji okolici strašna nesreča. Posestnik Karel Nagv je v ti'stem času branal polje. V brano je imel unrežena dva konja. Nastala je velika ne« vihta. ki jo je spremljalo močno gnnenje. Komaj je nesrečni kmet prvič obrnil brano in prišel do polovice njive, je udarila stre« la v brano in čo raznesla, nakar je presko« čila v Nasvja in njegova konja in vse tri usmrtila. Kakor se sodi, je udarila strela z desne rtr-ni. ker so kmet in oba njegova konja padli na levo stran.
Pokojnik, ki je bil star komaj 40 let. je zapustil ženo in št"ri nedorasle otroke. Po« kopali so ga 7. t. m. ob veliki udeležbi ob« čanov na tukajšnjem pokopališču.
Obup družinskega očeta
Škofja Loka. 7. maja.
Poročali smo te dni o samomorilnem po« izkusu v občinski temnici, a že imamo nov tak primer, ki prikazuje trpljenje in rev« šč:no v vrstah delavstva.
Loški stavbenik g. Ogrin je imel v služ« bi zidarskega delavca Jakoba P., družin« skega očeta s štirimi otroci in ženo, ki so prebivali v svoji hiši v Domžalah. Dokler je bilo v družini zdravje, so se domači kljub skromnim prejemkom še nekako v redu preživljali. Hudo pomanjkanje pa je zadelo vse, ko je morala žena zaradi bo« lczni v bolnico. Mož je ostal sam in ko si
& 'Z-	.
Občinstvo se smeje in zabava kot pri nepozabnem filmu »Lažni feldmaršal«
'NDRA
Poleg tega najnovejši Paramo-untov zvočni tednik!
Predstave ob 4., 7. in 9. uri!
Predprodaja vstopnic od 10. dop. dalje.
Elitni kino Matica
iTelefon 2124.
iz denarnih težkoč m znal več pomagati, je zato sklenil storiti trpljenju konec.
V torek pod noč je stopil nesrečnik v škofjeloško lekarno in si kupil .četrt litra lizola, češ, da ima tako naročilo. G. Bur« dveh je delavcu brez oklevanja izročil za« htevano, saj ni mogel slutiti, kaj je mož nameraval storiti s strupom. Z jedko te« kočino je odšel nesrečnik za Ogrimovo hi« šo in je tam izpraznil steklenico lizola do dna. Pijača je pričela učinkovati in bliž« nji stanovalci so našla obupanega družin« skega očeta ležečega na tleh in zvijajočega se v hudih želodčnih krčih.
Škofjeloški zdravnik dr. Hubad je nudil delavcu pno pomoč, potem pa je bil odrejen takojšen nrevoz nesrečnika v ljub: ljansko bolnico, kjer so mu rešili življenje
V borbi za vsakdanji kruh
Krško. 8. maja.
Mnogo je na svetu v nebo vpijoče rev« ščine in mnogo siromakov omaga ali obu pa spričo krute borbe za vsakdanji kruh. Nekaj nenavadnega pa je, da se najdejo nedoletni otroci, ki bedi zro iz oči v oči kot odločni možje. Kot takega se je pokazal komaj 14«letni Tinček iz Celja, ki je naj« starejši od sedmcrice otrok tovarniškega delavca s slabim zaslužkom. To je oni Tin« ček, o katerem je nekoč poročalo »Jutro«, da je bil zaradi prodaje cvetlic v Celju prijet od moža postave, pa se je izkazalo da je Tinček tako prodajo vršil že 4 leta in skozi vso to dolgo dobo preživljal šte« vilno družino. Res bčudovanja vreden dečko je bil in je ostal.
Komaj 14 let ima, pa že mora po svetu za zaslužkom. Tako je povsod, kjer bije beda na vrata. Za Tinčka se je našlo me« sto točajčka v Zagrebu. Njegovemu stricu se je namreč posrečilo dobiti nazaj omenje« no službo v kavarni Medulič. kamor se je deček pred nekaj dnevi napotiL
Mnogo skrbi je delal dečku denar, kajti njegovo skupno premoženje je znašalo 7 dinarjev, ki naj bi bili za vlak in za hra« no. LTvidel je, da je to vse premalo za ta ko dolgo pot. zato je pogumno stopil pred splavarje v Celju in jih naprosil za cenen prevoz. K sreči je naletel na dobra srca, ki so se usmilila dečka. Dečkova beda in odločnost sta tako prevzeli gospodarja splava g. Antona Robnika iz Radmirja. da je vzel. dečka s seboj na splav, še več! Z vso skrbjo se je zavzel zanj in mu nudil vso oskrbo do Zagreba. S to človekoljub« no gesto je g. Robnik pokazal, da so še do« bri ljudje na svetu.
Potrebe konjiške občine
Konjice v maju.
Občinska uprava je imela nedavno svojo drugo sejo, ki je bila deloma svečanega značaja. G. sreski načelnik Trstenjak je izročil županu Radu Jerebu, svetovalcu dr. Ivu Rudolfu in odborniku Ignaciju Kuku odlikovanja s toplimi čestitkami- Nato je g. sreski načelnik govoril obširno o gospodarskem stanju občine in navedel nekatera sredstva občine za omiljenje krize. Treba je, da se naše kmetijstvo, obrtništvo, posebej še gostilniška obrt in industrija preorijentira v smeri, da se dvigne konzumna moč kmeta in da se posveti pozornost t"jskemu prometu. Dotaknil se je nalog občine, ki bi se naj po možnosti in pri obstoječem sistemu varčevanja v doglednem času mogle izvesti. Postaviti bi bilo treba zdravstveni dom s šolsko polikliniko, katero mora vsaka občina na sedežu sreza itak imeti. Zboljšati je treba občinske ceste in jih spraviti v uporabno stanje za promet. Za Konjice je nujno potrebna meščanska šola, saj se morajo otroci voziti v Slov. Bistrico ali celo v Maribor in Celje v šolo, pri čemer trpijo fizično in moralno. Napravi naj občina stavbeni načrt, da se bo vedelo, kje obstojajo v občini stavbl-šča in se bo nato pritisnilo na lastnike, da stavbišča prodajo. Tako bo mogoče rešiti stanovanjsko vprašanje v trgu, obenem pa bo tudi industrijski prostor na razpolago. Urediti se morajo ulice, ki jih bo treba tlakovati. Velikega gospodarskega pomena Je normalizacija konjiške železnice in izvedba proge do Doliča. Za lesno trgovino je nujno potrebno, da se poštni telefoni v Konjicah, Ločah in Zrečah spojijo s telefonom na železniških postajah. Vse te zadeve morajo postati predmet ljudske volje in se bodo dale s časom izvesti.
Župan Jereb se je g. sreskemu načelniku zahvalil za koristna izvajanja. Odbornik dr. Mejak je predlagal, da občina stopi takoj h konkretiziranju nekaterih stvari, s katerimi ne bo imela nikakih izdatkov ali vsaj le malenkostne, obenem pa bo pomagala v vladajoči krizi kmetom kakor tržanom. Tako naj se čim prej uvede tržni dan ob sredah in sobotah. Odbornik Petek je predlagal uvedbo mesečnega svinjskega sejma. Vse te zadeve bodo tvorile predmet posebnega obravnavanja prihodnjih občinskih sej.
Dr. Mejak je z g. Hrastnikom pregledal občinske račune in račune ubožnega zaklada ter našel vse v najlepšem redu, pri čemer velja povdariti veliko vestnost in pridnost občinskega tajnika Jurce, ki pa ie zlasti v zadnjem času že prezaposlen in mu bo
treba dati pomočnika. Glede garancije m reorganizacije sreske hranilnice" v Konjicah je napravil občinski odbor tridelni sklep. Sreska hranilnica naj postane ali podružnica banovinske hranilnice ali pa naj prevzame zanjo jamstvo samo trg ali pa trg skupno z drugimi občinami v srezu. Pripravlja se nov zakon o hranilnicah ter naj banska uprava po njem izbere iz tridelnega sklepa onega, ki bo zakonu najbolj prikladen.
V podrobnostih so bili storjeni razni sklepi povsem lokalnega značaja in so bili vsi sprejeti soglasno.
Logaško pismo
Logatec, 5. maja.
Po dolgi neprijazni zimi, ko smo že tež« ko pričakovali, da zgineta sneg in mraz, je dihnila pomlad tudi v naše gozdove in na naša polja. Le na zahodu, na vrhovih Hru« šice se še belijo izmed hojevja snežene jase.
K nam prihaja pomlad nekoliko pozne« je kakor drugod, to pa zaradi precej viso« ke lege kraja. Logatec je namreč približno 480 m nad morjem. Razen visoke lege je raj odprt proti severu, proti jugu pa zaprt z gorovjem, ki ovira dostop toplih južnih sap. Letos pa se je pomlad še posebno za« kasnila. Seveda preneha pri nas tudi po* letni čas prej kakor drugod in je prva bela slana običajna že v zadnjih dneh sep« tembra. Poletni čas traja torej samo ne« kako pet mesecev. Imamo pa v Logatcu solnce in zrak. Zrak kakor balzam. re= čem. Ko prideš v Logatec, moraš nehote globokeje dihati, da ujameš čim več te zastonjske dragocenosti v pljuča. To je čist višinski zrak, prepojen z ozonom in ultravrjoletenimi žarki. Dobrodelni vpliv skernu zdravju.
Logatec je odet te dni v praznično ob« leko. V četrtek je bila birma v Dol« njem Logatcu. Visokemu cerkvenemu do* stojanstveniku, ki je prvič oficijekio po« setil naš kraj, so pripravili svečan, dosto« jen sprejem. Danes pa je bila birma v Gor« njem Logatcu, v soboto bo v Hotederšici, v nedeljo pa v Planini.
Prepotrebna električna razsvetljava na logaški postaji je postala vendar enkrat stvar. Dočim obratuje elektrarna že sko« raj osem let in žare električne žarnice sko« raj v vsaki bajti, so si preganjali na posta« ji temo s staromodnimi petrolejkami. Na peron ski strani bodo postavljene štiri moč« ne obločniice. Nadalje bo inštalirana e!e?<» trična napeljava v vse postajne uradne prostore, kakor tudi v uoravna stanovanja železniških uradnikov. Sedanji kandelabri s petrolejkami, ki stoje med tiri in so prava pa*t za potujoče občinstvo, da si razbije glavo ob njih, bodo hvalabogu od« stranjeni. Z inštalacijskimi deli so že pri« čeli in bodo trajala dalje časa.
K olepšanju postajne okolice je mnogo doprinesla tudi naprava novega plotu pri vrtovih. Tako se vidi že na pTvi pogled, da vlada na postaji red in čistoča. Zares, železniški upravi vse priznanje! Samo n«« kaj še — tisti spomin tam zraven, zavoljo končne olepšave, ako se da kaj ukreniti, zakaj Logatčani mnogo dajo na čedno li* ce svojega kraja...
Prireditev to nedeljo ni bilo. V sokol« skem domu so predvajali film Grof Menite Christo, katerega drugi del sledi prihod« njo soboto in nedeljo.
Ljudje, ki trpe na otežkočeni telesni potrebi in ki jih radi tega mučijo krvno prenapolnjenje trebuha, pritisk krvi v možgane, glavobol, močno utripanje srca, dalje, ki trpe na bolezni dančne sluznice, fišurah hemoroidalnem zamotku, fistulah jemljejo za iztrebljenje črevesa zjutraj in zvečer po četrtinko »Franz Josefove« grenčice. Vodilni zdravniki ki-rurgičnih zavodov izjavljajo, da se poslužujejo »Franz Josefove« grenčice po operacijah z najboljšim uspehom. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Pomladno kolo v Metliki
Stari Slovani so pomladi vedno slavili praznik Vesne. Rajali so in plesali svoj na« rc-dni ples, kolo. Ostanek tega starosJovan« skega običaja bo verjetno tudi lepi narod« ni običaj v Metliki, kolo, ki se pleše že od ipnmtiveka na velikonočni ponedeljek in belo nedeljo.
Tam na »Spitalski dragi« je zasajeno drevje v krogu, ki ga Metličani imenujejo fePungert«. Ta »Pungert« sedaj pomladi oživi, ker ga obiskuje mala deca, da se v pTosti naravi naigra in naskače do mile vo« 3je. Na velikonočni ponedeljek je pa ta prostor skoraj premajhen, ker pohiti tja ■vse metliško prebivalstvo od najmlajšega )do najstarejšega. Čim odkorakajo iz mesta naši vztrajni godbeniki, se pričenja tekanje (mladine, da bi kdo ne zamudil radostnega kola.
Ko se zbero vsi metliški mladeniči in de« Meta, zaigra mestna godba prvi koncertni komad, med tem jo pa mladeniči mahnejo k okrog stoiečim mladenkam, pardon. go« <sj>odičnam. Kar za roko, pa hajd v krog! Da se vidi, da se zna, kdor katero rad ima! Vse sami radostni in veseli parčki: .Med prvimi je Vladko in Božena, Franci in Jožica, pa zopet Daro in Marica, in tako naprej, kdo bi jih vse naštel! Vsako leto je krog večji, da bo ravnega prostora kmalu »manjkalo. Ko napravijo krog, začno igra« ti »robčice«. Pri tej igri teka mladenič za nrfadenko, odnosno mladenka za mladeni« čem in hitita, da ba drug drugega dosegla
ter naklestila z zavozlanim robčkom. Te« kanje je sicer malo nerodno, ker je drevje vmes in če se kdo preveč zažene, ko pre« ganja mlado, brhko srnico, se mu lahko pripeti, da se zruši v splošno veselje in smeh številnih gledalcev.
Preganjanje traja tako dolgo, dokler se vSt ne zvrstijo. Med tem pa godba koncer« tira naprej. Ko so vsi zvrščeni pri »robči« cah«, povede Marica kolo gor na strmino, kjer začno zavirati in odvirati. Pri tem se tako postavijo, da so same mladenke v notrini kroga, a mladeniči na koncu. Pri odviranju kola morajo krajni mladeniči hi« tro teči po strmini, pa marsikdo odleti in se zakotali po strmini navzdol. Ker se ro« ke pni plesanju spote in potem lahko iz« rmiznojo, se krajni mladeniči drže za zvite in zvezane robca. Pri zaviranju in odvira« nju kola pojo:
Igraj kolo, ne postavaj! Nišam došal kola igrat, neg sam došal divojk zbirat. Ni divojka nakinčena, nit veselce pozlačeno. Komu morem ljuba biti? Čm em malem Vogrančičku. Ko bi mela orne oči, veljala bi kralj « gospona i njegove svetle sable. Lepe moje črne oči koga bodo posledvale? Črnga malga Vogrančička! Lepa moja sladka vusta koga bodo kuševala? Čmga malga Vogrančička.
Lepe moje bele roke koga bodo objemale? Črnga malga Vogrančička. Lepe moje bele noge za kom bodo pohajale?
Za črnim malim Vogrančičkom. *
V gradu so visoka vrata,
na njih sčdi črna Kata.
Na vrtu je troje zelje,
troje zelje i korenje.
Vsi s poličkom pred sodičkom,
z belim hlebom, žoltim sirom.
Mlinarica žleb zapira,
naj zapira i odpira.
Bog ti plati, ^star na konju'
Odprite naša vratca čez tri rdeča zlatca. Sive konje vodimo, rdeča zlatca nosimo, okol sebe srebrn pas, v vsakem žepu sto dukat.
Ko začno peti zaključek, zadnja dva pri« vzdigneta roke (zadnji levo, predzadnji desno) z raztegnjenim robcem, a celo kolo zdrkne po strmini navzdol skozi tako na* pravljena »vratca«. Tako je kolo končano, a sedaj zopet prično igre s petjem. Naj« prej igrajo »most«. Polovica parčkov se postavi drug za drugim nasproti drugi po» lovici in začne peti:
Al je kaj trden ta vaš most? Preroža, roža, prungar je naš!
Dru!!a polovica pa odgovarja pojoč: Trši je kot kamen kost!
Preroža, roža, prungar je naš!
Nato nadaljuje prva ' vprašanje: Iz česa ste ga delali. _
Druga odgovarja:
Iz zlata, srebra delali.
Tako se vrstijo vprašanja in odgovori a: Komu ste zlato pokrali? b: Gospodu Šturmu pokrali. a: Mi smo njegova gospoda! b: Mi smo njegovi kmetiči! a: Mi čmo gospodu povedat, b: Vi ste srabljiva gospoda, a: (Vi ste ušivi kmetiči). a: Čete nas pustit trikrat skoz,
da si žofrana ne zmočimo? b: Zihar, žihar preskočite, da si žofrana ne zmočite.
Pri poslednjem odgovoru vzdigne druga polovica roke kvišku, a prva polovica j^-e skoz. Sedaj ostane prva polovica na mestu druge, a druga polovica sedaj vprašuje, prva pa odgovarja. Pri vsakem vprašanju in odgovoru pristavljajo:
»Preroža, roža, prungar je naš!«
Ko je igra »most« končana prično drugo igro »rese t ca«, ko stoje v vrsti kakor re« šeta drug za drugim, a en par snubi idoč okoli vrste in pojoč kakor da so prišli snubci snubit:
»Mi zbiramo deklice, mi zbiramo fantiče vsake žumberske družine.«
Vmsta odgovarja:
»Ja jo nedam možu,
ja ga ne dam ženi vsake žumberske družine.«
Snubec:
Če jo (ga) ne daš sama, vzamem ti jo (ga) sama.
Vrsta:
Pojdi, pojdi moja hči, skoraj nazaj pridi! Suha hruška zacvete, onda nazaj pridi!
Snubci:
Zbogom, zbogom vsem vernim slugom, ki ste nam dali, da pojde z nami!
Pri tem snubci vzamejo za roko prvo dekle in mladeniča ter tekajo okrog vrste pojoč:
»Ta hinder, hander, žumber, vsake žumberske družine!«
To pesem ponavljajo za vsak par pose® bej, dokler niso vsi izprošeni. S to igro je staro kolo zaključeno.
Novi časi so nam prinesli še hrvatsko in srbsko narodno kolo, ki tvorita zaključek naše lepe narodne igre.
Proti mraku se mladina veselo vrača iz »Pungerta« z godbo na čelu, a mladeniči nosijo do trga »turn«. Narodni običaj po« sebno poveličaje naši mestni godbeniki, ki ne zahtevajo nikakega plačila rajajoče mladine.	V. Tončič.
Lepite na pisma znamke protituberkulozne lige!

Domače vesti
*	Nastopno predavanje prof. Nikjlaja Jagiča. V torek je imel nastopno prebivanje profesor dr. Nikolaj Jagič. ki je nasio pil, kakor smo že poročali, za profesorjem Ortnerjem predstojništvo druge medi-cinske klinike na Dunaju. Sam preiti: predstojnik profesor Ortner je počastil i> svojo navzočnostjo naslednika. Jagič je podal pregled današnjega stanja notranie medicine. Poudaril je. da se mora držati notranja medicina vkljub Rcentgenu št vedtno starih fizikalnih metod. Nato ie podal jasno sliko izsledkov o krvnih skupinah in je sklenil svoje burno odobravano predavanje z ugotovitvijo, da je danes notranja medicina časten del prirodoslovre znanosti.
*	V šoli za rezervne intecdantske oficirje odnosno vojne činovnike v Sarajevu s-; položili s prav dobrim uspehom izpit z.i podporučnike odnosno vojne činovnike ekonomske stroke Slovenci: Stepišnik Ka-rol. Košak Vinko, Kos Joža, Pregelj Bo gomir. Kane Josip, Hribernik Franc. Poh-ai Anton, Lorber Vlado, Anderlič Pavle, Pav-čič Marjan, Košič Franc, Rode MIlan, Pug-meister Ivan, Konhajzler Alojz, Pavi Franc. Lorenci Ivan, Smole Franc. Plev nik Mihael, Kunaver Franc. Zakovšek Jo ta, Planinšek Ivo, Pertot Slavko. Eržei' Leo in Ruipnik Edvard. Slednji ie izn.-u vseh 162 dijakov prvi.
- Nenadna smrt ugledne gospe. V ljubljanski bolnici je preminila 49 letna uglvu-ra gospa Frančiška Vrbolctova, rojena Zupančičeva. soproga znanega trgovca g-Antona Vrboieta iz Izlakov. Prepeljali so ie na dom. kjer je bil v četrtek dopol-une ob prisotnosti raznih zastopnikov društev in korporacii in mnogobrojni udeležbi občanov lep pogreb. Zaradi blagega značaja je bila pokojnica splošno priljubljena po vsej zagorski dolini. Pokojn;c.i. katere smrt je hudo zadela soproga in S otrok, je bila krepka opora v trgovini gospodinjstvu Bodi dobri pokojnici lah!:a truda, preostalim pa naše iskreno sožalje!
*	Himen. Danes se bo poročil g. T oš Franjo, pehotni poročnik Zstske divizije na Cetinju, rodom iz Slovenskih goric, z gospodično Beto Mrakovo iz znane ljubljanske gostilniške rodbine na Rimski cesti Poroka se bo vršila v Mariboru v Fran-skan.ski cerkvi. Poročni obred bo oprav' pater Gabrijel Planinšek. Kot priči boita fungirala dr. Janez Kavec, drž. pravobra-ii!teli iz Ljubljane, ter dr. Ciril Carnx:n zdravnik iz Cetinja. Simpatičnemu paru mnogo sreče.
*	Velika trgovsko-prometna ekspedic is ho v kratkem zapustila Anglijo ter se podala na pot skozi Evropo, Palestino » Egipt do KapstacJta. Ekspedicijo, ki jo vodi g. Cap. Geoifrey Malins C. B. E. podpirajo mnogi znani podjetniki in trgovc" Londona in svetovno znano podjetje Fo-d Motor je dalo na razpolago svoj avtom> bil Ekspedicija služi samo trgovskim namenom.
*	Vpisovanja v letovišča Ferijalnega ?a
veza so se že pričela ter so letoviška otvorjena v najlepših naših krajih: t v Stevau in Djenovič (južni Jadran). livar, Jeisa. Bol, Orebič in Kaštel Novi (srednji Jadran). Novi Vinodol in Krk (severni Jadran) in Skoija Loka (alpski svet). Letoviška pristojbina znaša 800 Din. Vse prospekte. prijave in vse informacije daje_ oblastni poverjenik g. Rado Pavlič. prof H realne gimnazije v Ljubljani.
*	Protituberkuiozna figa se bo ustanovila v Zagorju 14. t. m. Pripravljalni odbor podružnice sklicuje za ta dan ob 9. v oSkolski doni ustanovni občni zbor. Doiž nost vseh slojev je, da pristopijo kot člani k tej prepotrebni ustanovi.
*	Novi grobovi. Bolniška blagajna samostojnim obrtnikov v Ljubljani poroča, da jc umrl zvesti član in dolgoletni odbornik g. Aleš Ivan, čevljarski mojster ter v?bi gg. člane k pogrebu, ki se bo vršil v nedeljo ob pol 16. izpred mestne hiše, Ahacljeva cesta 10. — Na M a s a r y k o v i cesti 64 je umrl z. Leopold Griiufeld in ga bodo pokopali jutri ob pol 18. pri Sv. Križu. — V Mariboru so umrli: na Pobrežju 75 letni upokojeni železničar Anton Strmšek, v bolnici 36 letna soproga vojaškega uradnika Marija P a v a 1 e c o v a, v Vrbanr>vi ulica pa 70 letna zasebnica Matilda Pa val e-c o v a. V Hrastniku je umrla 89 letna Ter j-zija O b e d o v a, tašča upok. rudarja S+arca. Pokojna je bila doma od Sv. Krištofa pri Laškem in je bila do sedaj najstarejša ženica hrastniške kotline. Pokopali so jo v Dragi. — Pokojnim blag spomki. žalujočim naše iskreno sožalje!
*	Četrtinska vožnja za učitelje obiskos valce ferijalnega tečaja v Zagrebu in na Krku. Oblastmi odbor pomladka Rdečega križa v ZagTebu javlja, da je prometno ministrstvo odobrilo četrtinislko vožnjo vsem učiteljem obiskovalcem ferijalnega tečaja v Zagrebu ie na Krku.
*	Ogrožanje cestne varnosti. Potniki ic vozniki, ki vozijo v smeri iz Laškega pro-ta Celju, se pritožujejo, da ceste pri raz stelbah v kamnolomih pred Celjem s p! o: niso zavarovane ter so potniki in vozni": ki slučajno pasirajo cesto na tem mesti izpostavljeni veliki nevarnosti. V izogll neljubih posledic naj lastniki kamnolomov strogo upoštevajo policijske varnostne predpise.
*	Avto povozil konja. Posestnik Piletič iz Gradišča pri St. Jerneju, ki se je mudil na ponedeljskem sejmu v Novem mestu, se je proti poldnevu vračal z vpreženo kobilo proti domu. Pri vasi Cikavi mu je pri-hitel nasproti tovorni avto g. Medveda iz Stične, ki je zadel v oje voza. Sunek ie bil tako močan, da je konja na cesti obrnil in mu povozil sprednjo desno nogo. Orož-ništvo je napravilo proti neprevidnemu šoferju ovadbo, kobilo, vredno 4000 Din, pa je moral lastnik izročiti konjaču.
*	Strel v avto. Iz Laškega nam rišejo-Prvega maja je vozil proti večeru *ko/ Smarjeto z avtomobilom šofer Aloji Sle-menik iz Laškega. Nekako sred: vas; j;.-počil nenadoma strel in isti mah je že tuc krogla predrla steklo pred volanom 'er se zapičila v usnjeni sedež. K sreči krogla i pogodila, a je bila opasnost tem večja, ke: je sedel poleg šoferja njegov prijatel Upamo, da pridejo oblastva zlikovcu kma lu n" sled.
*	Huda toča na Murskem polju. Iz Kri* ževcev nam pišejo, da jih je 6. t. m. obisk? la huda toča. V Stari Novi vasi jo je posestnik Jožiko Rajh našel še naslednjega dne pod kapom. Tudi z Murščaka poročajo o veliki škodi, ki jo je napravila toč?. Zlasti je poškodovano sadno drevje, ki je bilo v najlepšem cvetju. Iz Gornje Radgo ne nam pišejo, da se je 6. t. m. proti veee ru med grmenjem in bliskanjem vlila hud i ploha, med katero je pfldala tudi gosta toča, ki pa v sadovnjakih in vinogradih ni napravila posebno hude škode, pač pa jc poškodovala vrtne nasade.
Brlgita Helm
Danes premiera! Ob pol 8. in 9.
Svetislav Petrovič
Alice Terry y krasnem ljubavnem filmu
TRI STRASTI
Novo!
KINO IDEAL
pride in
GOVORI
v senzacijonalnem filmu

„Alrauna"
Po romanu H. H. Ewersa
*	Nesreča splavarjev. Iz Krškega n- m pišejo: Zadnje dti.j je bilo na Savi opar ti izredno živahen promet splavarjev iz Savinjske doline. Krški most je zaradi obi ih pilotov dokaj nevaren splavom in je tre.'a le malo neprevidnosti, da se splavi razv jeio ob pilotih. Ze večkrat so se dogod ;e take nesreče, zadnjo pa beležimo baš v tem tednu. Iz neznanega vzroka je tok S ve zanesel velik splav direktno v pil t, kjer se je splav razbil in se imajo splav? --ji zahvaliti le srečnemu naključju, da vj-sreča_ ni zahtevala še človeških žrtev
*	Žrtev fantovskega divjaštva. V pori 2-delljek ponoči so neznani fantje napa lili 23 letnega hlapca Janeza Novaka z Dol ja pri Planini in ga s poleni močno ob Je: .^li po glavi Novak, ki ima pretresene mozgu ne in nalomljeno lobanjske kost je bil prepeljan v celjsko bolnico. Njegovo stanje je zelo resno.
Fant z nožem hudo ranil svojega
Vremensko poročilo
Meteorološkega zavoda t Ljubljani
Številke za označbo kraja pomenijo: L čas opazovanja, 2. stanje barometra, 3. temperatur.*, 4. relativno vlago y %, 5. smer in brzino vetra, 6. oblačnost 1—10
7.	vrsta padavin, padavine v mm.
8. maja.
Ljubljana 7, 763.0. 10.1. 82, SE 1, 6/10,
--; Maribor 7. 762.1, 12.6, 75 NW1, 10.
--; Zagreb 7, 762.9. 11.8. 73, E 1 10,
--: Beograd 7, 760.0. 12.8, 94, tiho. 8,
dež, 1.3; Sarajevo 7. 762.2. 12.1, 65, tiho,
8	.--; Kumbor 7. 761.3, 12.9. 80. tiho.
0.---: Split 7. 761.4, 14.9. 73, tiho, 6
--; Rab 7. 7^2.9, 122. 76. N 6, 7, —
V«s 7. 761.1. 10.3, 60 tiho. 8,--, Most ar
7. 762.0, 132, 83. tiho, 1,--.
Najvišja temperatura v Ljubljani 16.4. Mariboru 17.8. Zagrebu 20.6. Skopi.to 232, Kumbom 19.8. Splitu 21.5, Raba 202, Visu 19.9. najnižja > v LjubHani 7.8 Mariboru 102, Zagrebu H.0, Beogradu 12.1. Sarajevo 7.7, Kumbor« 12.1, Splita 12.4. Rabu 10.8, Visu 10.0, Mostarju 8.4.
Solnce vzhaja ob 4.30. zahaja ob 19.28, kma vzhaja ob 1.46, zahaja ob 10.38.
kleta. Z Jesenic nam pišejo: 26 letni varniški delavec J. Ž. je imel z mladenko M. B. nezakonskega otroka, za katerega je moral plačevati alimente, kar mu seveda ni bilo všeč. V ponedeljek zvečer je precej natreskan iskal mladenko na njenem stanovanju, a je ni našel doma, ker ie šla v vas k družini Tomaničevi. Ž. se je podal tja in ko je ugledal tam mladen ko, je takoj odprl žepni nož, s katerim je navalil nanjo z besedami: »Micika, tu imaš svoje«. Fant je dekletu prizadejal na obrazu 12 cm dolgo rano nad nosom od enega očesa do drugega, ji prerezal globoko nosni hrustanec in ji strašno izka:-: 1 obraz. V sobi se nahajajoči fantje so komaj pomirili pobesnelega fanta, dekle se je pa med tem zaprlo v drugo sobo. da se obvaruje junaka, ki se je izpozabil celo nad žensko. Ranjenlki je nudil prvo pomoč zdravnik g. dr. Viktor Marčič. Fant bo dajal za svoje junaštvo odgovor pred sodiščem, kjer mu izgovor na pijanost ne bo nič pomagal.
*	Puranček s štirimi nogami. Iz Sfaraže >ri Novem mestu nam pišejo: Posestniku Matiji Krnu v Vavti vasi se je izlegel pu« ranček s 4 enako razvitimi nogami. Dve nogi sta normalni, dive pa se nahajata na nekakem podaljšku života. Žival i ca po dveh dnevih starosti še ni hodila kakor njeni sovrstniki. Tuidi še ni gotovo, če bo puranček ostal pri življenju.
♦	Pojasnilo. G. Friderik baron Born, veleposestnik v Sv. Ani pri Tržiču, nas je glede na članek: »Narodna zavest, kje si?«, ki je bil natisnjen 3. t. m., prosil za objavo naslednjega pojasnila: »Športni klub Tržič, katerega član sem od L 1927-, je vedno korektno pri meni prosil za dovoljenje, da sme riže^ na Zelenici porabljati za smučanje; društvo je zaprošeno dovoljenje vsako leto od mene dobilo. Da je Športni klub Tržič to prošnjo meni poslal v nemškem jeziku, smatram samo kot znak vljudno« M člani načelstva namreč vedo. da jaz ne ob vladam slovenskega jezika, kar živo obžn Jujem in da se tedaj rešitev na mene naslovljenih slovenskih pisem zavlačuje; sicer pa pisma Športnega kluba niso bila naslovljena na mojo upravo, nego na men? osebno in vrh tega moj upravitelj g. Loo Detela ne stanuje pri Sv. Ani, nego v Strn-žišču pri Kranju. Na isti način so tudi druga društva, posebno omenjeni Ijubljansl: i športni lčlub, mene prosila za dovoljenje. Isto je storil celo pisec tega članka g. A. L., bi mi je poslail dne 19. novembra 1930 v istem jeziku prošnjo kot predsednik društva Rdeči križ v. Tržiču in je tedaj pri meni bivajoče »visoke« goste prosil za pri-
spevek in za udeležbo pri neti dobrodelni predstavi.« Z velespoštovanjem vdani baron Friderik Born.
*	Dr. Sedmak Josip, prej advokat v Trstu, naznanja, da je otvorii sv Ji o advokatsko pisarno v Skoplju. Kej 13. Oktobar 32.
*	Albert Speletič. sobno slikarstva Ljub! jana, Emonska. Vzorci na vpogled. Cene konkurenčne.
*	Obleke in klobuke kemično čisti, barva. plisira in lika tovarna Jos. Reich.
*	Ford Motor Company, svetovno znana avtomobilska tvrdka, je izdeiala letos do 14. aprila 20 milijonov avtomobilov
Iz Ljubljane
u— Srebrno poroko praznujeta danes g. Anton Guštin. državni uradnik v p., in rje-gova gospa Draga, trgovka, po rodu Milice va. oba iz Primorja. sedaj bivajoča v Ljubljani na Kodeljevem. Oba sta zavedna narodnjaka, g. Guštin je Sokol že od mladih let V srečnem zakonu se jima je rodilo 9 otrok, od katerih jih živi še pet, in je najstarejša hčerka poročena z g. dr. Peterlinom v Skoplju. K srebrni poroki iskreno čestitamo!
u— Diplomirali so na elektrotehničnem oddelku univerze gg. inženjerji Armič Sto« jan, Mihelčič Maks, Koplevskij Edvard in Pečenko Vladimir. Čestitamo!
u— Ob Materinskem dnevu. Iz nepreds videnih razlogov se letos ne bo vršila no* bena prireditev v gledališču. Zato prosimo, da vsak, kdor bi kupil vstopnico za ^ako prireditev, daruje prav tisto vsoto direkts no Kolašicam, ki bodo danes popoldne in jutri prodajale znake in cvetke, aii pa naj jo nakaže na čekovno položnico št. 12843. — Jugoslovenski ženski savez.
u— Češkoslovaška podpora Taboru. Prejeli smo: Sokol I iavlja, da je dospela za sanacijo dolgov Tabora med bratskimi češkoslovaškimi Sokoli nabrana podpora. Srečno je zaključen prvi del velikopotezne akcije za rešitev Tabora z velikodušno pomočjo Mestne hranilnice ljubljanske in .bratske ČOS. Sokol I se raduje tega uspeha in ga hoče na najdostojnejši način praznovati s tem. da bo podvojil vse svoje delo v smeri h končnemu cilju k popolni osamosvojitvi in osvojitvi Tabora, ki nam bo slej kakor prej dragoceno nasledstvo vseh naših predobrih bratov in sester, ki so z občudovanja vredno umnostjo ustvarili to mogočno in ponosno trdnjavo Sokolstva. Kot uvod k svečanosti vabimo svoie članstvo in prijatelje podpornike, da se v znak radosti nad tem prevažnim dogodkom društvene zgodovine v dneh 7. do 14. t. m. vpišejo v spominsko knjigo, ki bo ob poslovnih urah (od 14. do 20. ure) v društveni pisarni v ta namen na razpolago. Čestitajoče bodo pozdravljale v teh dneh državne trobojnice in češkoslovaška zastava.
u— Saimo še danes ob 21. bo predvajala ZKD film o vsesokolskem zletu v Beogradu 1930. Predstava v kinu »Dvor«. — Vsi, ki lepega filma še niso videli, naj si ga danes gotovo ogledajo.
n>— Izvrstna veseloigra »Gospod senator« se"ponovi danes in v nedeljo ob 20.15 na Šentjakobskem odru. Igro režira g. Da nilo Bučar, sodelujejo pa Bučarjeva. Ba-ranova, Kramerjeva, Pirčeva, Kune. Škerlj, Leder, Košak, Lavrič in Karus. Vstopnice so pri g. Miiošu Karničniku na Starem tr gu. Pridite!
u— Za koncert praške Češke Filharmonije, ki jo bo dirigiral v ponedeljek dne 11. t. m. ob 20. uri v Unionskj dvorani eden najznamenitejših sodobnih dirigent' v g. Vaclav Talich. vlada v našem mestu velikansko zanimanje. Dokaz temu, da so ž danes, razen par sedežev v prvih vrstah i razprodani vsi ostali sedeži v dvorani in n,a balkonu. Na razpolage so samo še navadna in dijaška stojišča. Prosimo p. n. občinstvo, da kupi tudi te vstopnice že v predprodaji. Na večer koncerta ne bo najbrže niti stojišč več na razpolago.
u— Društvo »Soča« vabi vse svoje člane in prijatelje k nocojšnjemu zaključnemu predavanju. Govoril bo g. Karel Mali-kota o izletu na Uoko in bodo zanimi v o predavanje spremljale krasne skioptlč e slike. Po predavanju bo izvrstni slovenski vokalni kvintet zapel izbrane pesmi. Pridite! Vstop je vsakomur svoboden.
u— Obrtnikom. Jugoslovenska ženska zveza v Ljubljani bo 9. in 10. t. m. pobirala prispevati v materinski dom, ki ga je ustanovila v pomoč podpore potrebnim materam. V pomoč materi bo izdala zveza tudi kolke in jih razpečavala. Kolki se lahko prilepljajo na pisma, račune in druzam. Zveza obrtnih zadrug v Ljubljani priporoča vsem obrtnim zadrugam in obrtnikom, da podpirajo to požrtvovalno akcijo v korist bednih jn revnih mater.
u— Akademiki. 10. t. m. ob pol 11. dopoldne bo v prostorih Družbe sv. Cirila in Metoda (Beethovnova 2. pritličje, levo) pripravljalni sestanek za ustanovitev akademske podružnice CMD. Pridite vsi. da podpremo našo zaslužno in edino narodno-obrambno organizacijo, ki je odbijala v predvojnih časih navale nemštva in ki ie tudi danes Drav tako potrebna kakor nekdaj!
u— Strelcem oblastne strelske družine v Ljubljani. V nedeljo 10. t. m. bodo stre i-ske vaje na vojaškem strelišču. Začetek ob pol 9. u-ri. Udeležba strogo obvezna. Prijatelji strelskega športa vabljeni!
u— Promenadni koncert priredi godba »Sloge« v primeru lepega vremena v paviljonu kavarne »Zvezda« drevi od pol 19. dalje.
o— Jnrjevanje na Grad« je ▼ nedeljo 10. t m.
u— Kolo jugoslovenskih sester izreka Sokolu KJ toplo zahvalo za pomoč pri nabiralnih akcijah. Istočasno naproša sestre Sokolice za razpečavanje cvetic ob priliki materinskega dne. Javijo naj se danes ob 14. in jutri ob 9. v društvenih prostorih Kola. Rimska c. 9. pritličje.
u— Občni zbor Prvega društva hišnih pa-sestnikov v, Ljubljani se bo vršil v U.rek 12. t. m. ob 6. zveečr v zeleni dvorani hotela Union v Ljubljani. Razen običajnega dnevnega reda se bo razpravljalo o raznih davčnih in občinskih zadevah ljubljanskih. K obilni udeležba vabi odbor.
u— Čevljarska zadruga v Ljubljani poziva gg. člane, da se polnoštev-ino udeie-že pogreba umrlega člana g. Ivana Altša, ki bc v nedeljo, 10. t. m. ob pol 4. popoldne iz Ahacljeve c. 10/11. stopnjišče.
u— Sokol Ljubljana II javlja pretužno vest da je preminil nje-in- dolgoletni, nad vse pošrtvovalni odoorti k bnt Leo p .'.d Gruntelč Na zadnji poti ga spremimo kor-p<3rativno v kroju v nedeljo 10. t. m. ob Vi6. popoldne iz hše žalosti. Masarvkcva cesu 64. kjer je tudi zbirališče Zaslužnega brata, ki si ie stekel za naše društvo nsvenijivih zaslug, ohranimo v častnem spominu. Odbor.
u— Na I. izrednem občnem zboru Zveze slušateljev Aleksandrove univerze 7. t. m je bil izvoljen za predsednika ZSAU Bre-celj Marjan, cand. iur., ker je dosedanji predsednik Baraga Srečko odstop-!. Na dve prazni mesti članov sveta sta bila izvoljena Kužnik Henrik, cand. iur. in Švi-gelj. techn.
u— Pojasnilo. Pri Diedvajanju filma »Vsesokolski zlet v Beogradu« v kinu »Ljubljanski dvor« ie sodeloval 'rkes:e» Sokola I. samo pri večerni predstavi oh 21. uri v sredo zvečer in ne pri nadaljnjih kakor je bilo pomotoma po.očano.
u— Dela v ŠelenburgOvi ulici. Monter-ska dela pri napeljavi tramvajskega tira v Selenburgovi ulici so že končana. V četrtek so pričeli betonirati cestišče in bo tlak tako visok, da bo spodnje platišče tirnic v betonu. Z betoniranjem so pričeli v smeri od glavne pošte. Tudi desni hodnik ie že zbetoniran. levega bodo pa pričeli urejevati, ko bo drugi že popolnoma uporaben za, promet
u— Ponesrečen dečko. V Kosezah se ie pTedsmočnjim pripetila precej težka nesreča, katere žrtev je postal 6 letni Stanko Podgoršek. Sukal se ie na dvorišču okrog svojega 10-letnega bratca, ki ie imel v roki sekiro. Nesreča pa je hotela da mu je spolzela sekira iz rok in padla Stanku na levo nogo ter mu odsekala dva prsta. Malega ponesrečenca so morali oddati v splošno bolnico.
u— Pretep in nezgoda. Posestnik France Javornik iz Rodice pri Domžalah ie prišel zvečer v Kovačevo gostilno v Domžalah, kjer pa se je spri z nekimi goiti. Najbolj se je razjezil Miha P., ki ie po-tehnil nož in se zakadil v Javornika. P. mu je z nožem popolnoma razmesaril levo roko. zaradi česar je moral iskati Javornik pomoči v splošni bolnici v Liub-Uani. Smolo je imela tudi 19 letna delavka Marija Ježekova. doma iz Saveli in zaposlena v tovarni »Jugo-Steyer« v Ljubljani. Pn delu ji je padJo na desno nogo težko ostro rezilo in io opasno ranilo. Zaradi po. j skodbe je morala v bolnico
u— Opozarjamo na oglas na 5. strani Siede cen manufakturnega b'ag? pri družbi Commerce. Tavčarjeva ni št. 2 prvo I nadstropje.
„ u— »Pan« ovratnik prodajajo vse bolj. se trgovine.
Oblečemo Vas
od nog do glave
za mal denar
Tudi na obroke!
A.PRESKER
Ljubljana, Sv. Petra c. 14
a— Onemoglega neznanca so našli včo raj na Tržaški cesti. Njegove identitete še n:so mogli ugotoviti. Bil je čisto zanemarjen in poln razne goiazni. Čeprav ni imel vidnih poškodb, so ?a odpremili * bolnico.
a— Nezgoda Dri delu. V Vrtni ulici ie 40 letni nastavljenec tvrdke Nasimbeni J< -sip Menhart iz Brestrnice prišel med delom z desno roko v cirkuiarko. ki mu ie odrezala štiri prste Prepeljati so ga v bolnico.
a~ Železna ograja Marijine sohe n:i
Glavnem trgu je nujno ootrebna popravi Železna vrata so že doceia polomijem n stebrički, na katerih ie pr:triena zgodrv u-ska veriga, silno poškodovani. Sohi je za nimiv spomin na leta strahotne kuce :r ie zato v interesu lepote nesta in tuiskcza prometa, da se ograja tsme.jito restavr ra
a— Izginil je že 5. t. m. od doma 53-:et-ni usnjarski pomočnik Anton Čok i*. T: n-spielerjeve ulice in se do včerai ni povrnil. Zato domneva njegova žena, da ie v obupu izvršil samomor.
Iz Celja
iT-
Ji
Iz Maribora
a— Iz gledališča. Danes bo poslednia vpmoritev »Učlovečenja«. Znižane cene. — V nedeljo ob 15. bo uprizorJo mariborsko žensko društvo v proslavo materinskega dne igro »Dve Marički«, ob 20 pa se bc uprizorila zabav«ia opereta »Čarda-SKa kneginja« zadnjič. Znižane cene
a—Koroški igralci v Mariboru. Koncem prihodnjega tedna prispe v Maribor po gos stovanju v Ljubljani in Celju okrog 60 ko= roških slovenskih igralcev. Uprizorili bodo v gledališču narodno igro »Miklova Zala«.
a— Cercle francais. G. Marc Vey, profes sor za francosko književnost na ljubljanski univerzi, bo predaval drevi v Vesni o pa* riških gledališikifa igrah v februarju 1931 po lastnih vtisih. Začetek ob 20. Vstopnine ni.
a— Pouk v dramatični aoli bo jutri, JO t. m. od 9. do 13. ure. — Joško Kcvič
a— Pomladek Rdečega križa dekliškp osnovne šole v Studencih pri Maribora proslavi materinski dan z mladinsko igrn »Kraljica palčkov« s petjem in deklamae.i-jami v šolskih prostorih n sicer danes ir< jutri v nedeljo, obakrat ob 19.30. Vs^nri--'•a tel j i mladine, zlasti Da vse mamice, so iskreno vabljene.
a— Nesreča pri čiščenju drevja. V Bo< hovi pri Hočah je padla 28 letni posest niči Pavlini Vaikejevi med čiščenjem dTevia ves lika veja na glavo. Vaikejeva se je zgrudila takoj nezavestna in si je pri padcu pretres* la možgane. Ponesrečenko so prepeljali v-mariborsko bolnico.
e— Materinski dan bosta priredTIa intri Kolo jugoslovanskih sester in Poml-dek Rdečega križa. Dopoldne bo v mestu cvetlični dan, med 10.30 in 11.30 pa promenadni koncert v mestnem parku. Ob 16 bo vpnzorjena v Mestnem gledališču mladinska igra »Kralj Matjaž«, ki jo je spisaia ga. Sernečeva in glasbeno opremil g Čiri Pregelj. Pri prireditvi bodo nastopili učen. ci vseh celjskih šol.
e— Mestni kino. Drevi ob pol 21 zvočna opereta »Hokus pokus« z Liliano 11-r-vevevo in Willyjem Fntschem. Prcd;gni zvočna enodejanka.
e— Vabilo meščanstvu k svečami uri^a-gi. V ponedeljek dopoldne ob 10 bodo po-iozili novo došli rekruti 39. pešpolka u Wazi;i svečano prisego neomajns z\e;;o-be kralju in domovini. Ker se bo leb>s vršila prvič na svečan način pred no praporom, je prebivalstvo vabiienos prisostvuje svečani prisegi	*
e— Adaptacija Zdravstvenega doma. Po notranji preureditvi in prezidavi oken d >-biva te dni celjski Zdravstveni dom tud: s zunanje strani pomlajeno lice. Stari ai i-t, kolikor se je še ohranil na zidoviu Imše vojašnice v Gregorčičev; ulici. ozipom<± poznejšega »Invalidskega doma«, je Vj nadomeščen z novim. Po osušitvi oni-u bo dom prebeijen m preslikan. Tudi LV t nja stanovanjska Zanrjeva hiša ie jIkK ' > v isti namen z lesenimi zidarskimi our e— Posledica neprevidnosti. Predvčerajšnjim je odpiral 17-!etni trgovski va L. nec Ivan Tomašič iz Spodnje Hudinje pri el-u nekl° steklenico z navadnim i>Vž» n namesto z odpiračem. Nož ie va-nni zdrsnil na gladkem stekiu in je t;C;Cv> ostrina prerezala kito levega kazalca.'v stopilo je tudi hudo krvavi i en ie Tov„'u * je moral poiskati zdravniško pomoč T bo'-mci.
, .Nesreča iz strahu pred psom. V četrtek je sel 69-letni delavec Jože po cesti v Laškem. Nenadoma ie pr drv-' za njim velik dcs in nanj zalajal česar je delavec tako ustrašil, da ;e pade; aa tla in si kar dvakrat zlomil levi stegnea: co. Zdravi se v bolnici.
Z Jesenic
s-— Ponovitev akademije. V sobfrto A t. m. ob pol 16 ponovi osnovna šola ak h demijo v Sokolskem domu. Spored-vor, petje (100 otrok), rajanje z ž^nii% up.nzor.tev Pibravčeve čarobne igre »C,v £ dica«. Vstopnina nbka. Prijatelji šole, oh*
ZA BIRMO
si pred nakupom oglejte bogato zalogo
ur, verlžie, obeskov« uhanov
pri najstarejši tvrdki
LUD. ČERNE
LJUBLJANA, Wolfova ulica štev. 3. 5691
krojaški salon Gentlemefi
Zaloga angleškega in češkega blaga Ljubljana, Miklošičeva cesta štev. 18 6664	Tomo Hlede
Mladina!
Krasen album — kraljestvo živali v barvah dobite v zameno, ako nam pošljete 100 slik, ki se nahajajo v vseh tablicah naše priznane mlečne ČOKOLADE MIRIM.
Album je deci v pouk in razvedrilo, ker vsebuje razen lepih slik še natančen popis živali. — Le hitro na delo!	5908
a— Obsodba mednarodnega pustolovca Popoviča. Včeraj se je zagovarjal pred se* natom trojice mariborskega okrožnega so* dišča znani mednarodni pustolovec in po> narejevalec denarja 52 letni nekdanji beograjski trgovec Jovan Popovič, ki je prese* del že razne kazni v Amerilki, Nemčiji in Avstriji. Koncem lanskega leta je bil are* tiran v Št. Ilju v trenutku, ko je hotel brez dokumentov prekoračiti državno mefjo. Pri preiskavi so našH pri njem med drugim kopije vodenih odtisov angleških novca« nic po 5 in 10 funtov ter drobce fotograf« ski h plošč s posnetki denarja. Popovič se je zagovarjal, da so bile te plošče name« njene za refklam/ne liste za neko milo, kar pa je seveda iz trte izvito. Obtožen je bil tudi, da je hotel ob priliki aretacije pod« kupiti finančnega stražnika Ruperta, da bi ga izpustil, kar pa je ta 6eveda odločno odklonil. Senat je Popoviča obsodil na dve leti in en mesec robije ter petletno izgubo častnih državljanskih pravic.
a— Rad| prevare zasleduje ljubljanska policija 24-letnega delavca Cirila B., ki je bil v četrtek zvečer aretiran v Mariboru.
a— Z avtomobilom v kolesarja. Na znanem klancu pred Kanmico se je 53 ietn' posestnik Anton Vrečko z Sv. Ožbolta za-'etel v osebni avto trgovca Wrentschurja iz Marenberga. Pri tem se ie ranil oc °brazu in dobil več težjih ; oškodb 00 vsem životu. Na odredbo zdravnika reševalne postaje so ranjenca odoremili z reševal nim avtomobilom v bolnico. Njegove poškodbe so precej resne.
Iz Tržiča
c— Kino predvaja danes ob pod 21 i-rt v nedeljo ob 16., pol 19. in pol 2L zvočni tiim »Pariška ljubezen« ter Paramountor tednik.
Iz Kranja
r— Strelska družina v Kranju javlja, d«
se bo minilo nedeljo zaradi dežja prekinje« na malokalibrska tekma nadaljevala v na* deljo 10. t. m. od 14. naprej na vrtu ho« tela »Stare pošte«. Redne strelske vaje se vršijo vsako nedeljo dopoldne m popoldno na strelišču v Struževem.
r— Zadnja pot Frana Šavnika. V motno razpoloženje sivega majskega dne je turobs no odjeknilo pet udarcev s cerkvenega st i« pa in 6e pomešalo z lahnim trepetom žatnifr zastav. Kakor da je i nebo z ogromno mno-> žioo prijateljev in znancev, od daleč ki bik zu, ki so se zbrali prel hišo ža3o6ti. R*-/tr« gale so ee megle in prenehalo je deževati. Zemlja je sprejemala zadnje ostanke moža tihega, nesebičnega dela, ki edino prinaša pravi ugled in spoštovanje. Po zadruiem akordu žalostinke »Človek, glej,« ka jo je odpel čitatoiSki zbor, so dvignili krsto, ob kateri je stopala častna straža gasilcev. Pred njo pa se je razvila nepregledna vrsta' nad 30 vencev članstvo v kroju m crvilu, vseh tukajšnjih društev s sokolsko m č,« talniško zastavo. Za globoko potrtimi pa so stopale posamezne delegacije in na slofi.« ne prijateljev — dokaz, kako priljubijo je bil pokojnik sirom domovine. Ob grehu se je poslovil od sodelavca župan g. Pire, poudarjajoč njegove vrline, Ljubezen tio bližnjega in domovine V imenu apoteka«« ske komore v Beogradu je govoril lekarn«, sošolec g. Sušnik iz Ljubljane. Nad Sto&> žičem in Karavankami, ki jih je ljubil pn« kojnik nad vse, se je jelo jasniti. To je bfl zadni pozdrav planin. Turobni akordi »Vi. gredi« so se družili z ihtenjem. Večmji pairajat!
Iz Trbovelj
t— Kino Sokol bo predvaija! drevi ob 2§. sesnzacijonaini film »Lov za m4fijonom<<; poleg vesela pustolovma iz življenja mal«« gu škrata »Hč5 pukovnije«.
t— Kino Narodni dom bo predvarja! » soboto in nedeljo velefilm v 2 delih »Koes nig&mark«.
> iS-.-
i
4 -
Iz Novega mesta
Kino Meteor bo predvajal film »Od« rešertje« danes ob 8. in v nedeljo ob 4., 6. in 8. uri.
n— Nocojšnji koncert Glasbene Matice
bo eden največjih v sezijri. Nastopi izpo« polnjeni sokolski orkester in dijaški pevski ssbor. Skladbe velikega češkega mojstra A. Dvoraka so zelo melodijozne, efektne in učinlkovite. Orkester izvaja tudi slovito simfonijo »Iz novega sveta«. Lepo in teh«
niono zello težko dete je po večmesečnem trudu skrbno pripravljeno. Vsak meščan naj poseti koncert, kar bo za izvajalce naj* večje priznanje.
Iz Ptuja
j— Koncert. Mariborski učirteljiščniki priredijo drevi ob 20. v dvorani Glasbene Matice v Ptuju koncert. Obširen progTam izvajata dijaški orkester m zbor pod vod? stvom bivšega avnatelja Glasbene Matice g. prof. Kaiila Pahorja.
GOSPODARSTVO
Gradnja Trgovske akademije v Ljubljani zagotovljena
Blizu deset let že tece akcija za gradbo j>oslop]a za Državno trgovsko akademijo in Državno dvorazredno trgovsko šolo v Ljubljani, ki jo je pokrenilo Društvo j Trgovska akademija« v Ljubljani. Predsedniku Zbornice za TOI g. Ivanu Jelačinu, ki kot predsednik društva a?ilno in žilavo vodi to akcijo, je po ponovnih in dolgotrajnih intervencijah pri kr. vladi v Beogradu končno uspelo izposlovati, da je gosp. ministrski predsednik general Živkovič odobril najetje posojila v znesku 4,700.000 Din pri Državni hipotekami banki v svrho gradbe omenjenega šolskega poslopja. Prizadevanju predsednika g. Jelačina se je posrečilo pridobiti ministra za trgovino in industrijo 20?p. Jurja Demetroviča, da se je še s posebno vnemo zavzel za izvršitev tega projekta, mar uresničenje bo dalekosez-nesa pomena za strokovno izobrazbo nase-"a^trsovskesa naraščaja in za razvoj naše trgovine. Da se likvidira gori omenjeno posojilo, bo prepustilo Društvo ^Trgovska akademija«: v državno last krasno^ stavbi-šče na vogalu Bleiveisove in Erjavčeve ceste. ki sa je svoječasno kupilo s prispevki naših trgovskih in industrijskih podjetij in denarnih zavodov. Čim bodo izvršene nekatere formalnosti, je pričakovati, da se bo še v teku letošnjega poletja pričelo z gradbenimi deli. S tem smo končno dosegli, da bo srečno zaključena akcija, ki je zahtevala že toliko dela in intervencij.
1.5 odst. diskontna obrestna mera v Newyorku
Iz New Torka poročajo, da je Federalna rezervna banka znižala svoj diskont od 2 na 1.5 9c. Tc je najnižji diskont, ki je bil kdaj zabeležen v zgodovini modernega denarstva. še pred nekaj leti ne bi nihče verjel, da more oficielen diskont sploh znatneje pasti pod 3 danes pa imamo pri newyorški novčanični banki že diskont od 1.5 ki ga bosta morda kmalu uve-d'i tudi francoska in švicarska novčanič-na banka, kajti brezprimerna obilica denarja vlada tako na newyorškem kakor tudi na pariškem m curiškem denarnem trgu. Privatni diskont je v New Yotku zadnje dni padel na l1/« % za 30 dnevne menice in na 1V± % za menice do 90 dni. Pri tako nizki privatni diskontni meri ni bilo Federalni rezervni banki več mogoče, da vzdrži dosedanji 2% diskont. Ni izključeno, da bodo newyorški novčanični banki sledile z znižanjem kmalu tudi novčanič-ne banke v nekaterih drugih državah, zlasti v Parizu in Curihu, kjer velja sedaj 2% diskont, ter v Londonu, ki ima 3% diskont. Privatna diskontna mera se tudi na glavnih denarnih tržiščih evropskega kon-
tinenta približuje enemu odstotku. V Curihu znaša 11/8 %, v Parizu 13/s % in v Amsterdamu 1 do ls/8 %, dočim se v Londonu giblje še vedno okrog 2.5 %.
—	Notranje posojilo od pol milijarde Din za gradnjo cest. Po informacijah »Jugoslovenskega Lloyda« namerava Udruženje bank v Beogradu v sporazumu s Savezom denarnih in zavarovalnih zavodov v Zagrebu ponuditi ministru za zgradbe srednjeročno posojilo od pol milijarde Din za gradnjo cest v vsej državi. Emisijo tega posojila bi banke izvršile same. Kakor doznava omenjeni list, je za to svrho že sedaj pri bankah pripravljenih 800 milijonov Din. Posojilo bi bilo petletno pri obrestni meri 8 % netto. Inicijativa beograjskih in zagrebških bank je bila simpatično sprejeta.
= Gradnja železobetonskega nadvoza v Radovljici. Dne 26. t. m. se bo vršila pri direkciji državnih železnic v Ljubljani prva javna ofertna licitacija v skrajšanem roku za zgradbo železobetonskega nadvoza v Radovljici. Načrti, proračuni in drugi podatki se dobe od 15. t. m. dalje pri direkciji državnih železnic v Ljubljani v Ljubljanskem dvoru soba št. 98.
—	Redni občni zbor Zveze slovenskih zadrug v Ljubljani se bo vršil 18. t. m. ob pol 11. dopoldne v dvorani Delavske zbornice v Ljubljani (Miklošičeva cesta). Dnevni red: predsednikov pozdrav; zapisnik zadnjega občnega zbora, poročila načelstva in nadzorstva, računski zaključek, volitev načelstva, dopolnilna volitev nadzorstva, predlogi in resolucije, slučajnosti.
= Ljubljanski velesejem zaseden. Kljub temu, da stoji na sejmišču 10 velikih razstavnih zgradb, je ves razpoložljivi prostor za XI. velesejem (od 30. maja do 8. junija) popolnoma zaseden. Ker je namen letošnje prireditve, prikazati popolno revijo industrijske in obrtniške produktivnosti in podjetnosti, se bo naknadno došlim prijavljen-cem dodelil prostor na ta način, da se bo onim razstavljalcem, ki so zahtevali velike prostore, dodelil malo manjši prostor. Tvrd-ke, katerim ne bi bilo mogoče dodeliti prostora v razstavnih zgradbah, bodo lahko razstavile svoje proizvode tudi pod solnč-niki na prostem.
= Konkurz je razglašen o imovini tvrd-ke Midorfer & Blažič, trgovine v Novem mestu (konkurzni upravnik dr. Zupančič Andrijan, odvetnik v Novem mestu; prvi zbor upnikov pri okr. sod. v Novem mestu 18. t. m. ob pol 11., oglasitveni rok do 17. junija, ugotovitveni narok 24. junija). — Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini dolžnika Ivana Pernata, trgovca in posestnika v Črni pri Prevaljah (poravnalni upravnik dr- Stefanovič Emil, odvetnik v Prevaljah; narok za sklepanje poravnave pri okr. sod. v Prevaljah 11. junija ob 10., oglasitveni rok do 6. junija). Prav tako je uvedeno poravnalno postopanje o imovini Franca Bevca, trgovca v št. Jerneju (porav-
nalni upravitelj Fnmčič Ignac, posestnik v DoL Brezovici; narok za sklepanje poravnave pri okr. sodišču v Kostanjevici 1L junija ob 9., oglasitveni rok do 5. junija). — Potrjena je prisilna poravnava, ki jo je sklenila dolžnica Apolonija Šmajsova, trgovka v Bra9iovčah s svojimi upniki in po kateri dobijo upniki, ki jim ne gre prvenstvena pravica, 50% svojih terjatev v 10 enakih mesečnih obrokih.
= Kontingenti za uvoz madžarskih pridelkov v Avstriji. Te dni so se v Budimpešti pričela zaključna pogajanja za novo trgovinsko pogodbo med Avstrijo in Madžarsko. O ugodnostnih kontingentih, ki jih vsebuje načrt pogodbe, se doznava, da znaša kontingent za krušno žito in moko, ki ga bo Avstrija prevzela, 2.6 milijona meterskih stotov. Ena tretjina tega kontingenta odpade na moko. Cene za ta kentingentiran del avstrijskega uvoza žita in moke bodo urejene na podlagi kreditnih in drugih ugodnosti. Kontingenti so tudi že določeni za živino, mesne izdelke in mast. Izvoz perutnine, jajc, sadja in so-čivja ni urejen s kontingenti, ker to blago ni primerno za sistem kreditnih kompenzacij.
= Dobave. Direkcija državnega rudnika Breza sprejema do 16. t. m. ponudbe glede dobave 700 kg železne žice in 20 m gumijevih cevi. Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 18. t m. ponudbe glede dobave 250 pol rjave lepenke, raznih pisarniških potrebščin (karbon papir, indigo papir, sponke, lepilo, črnilo, beležnice, notesi, peresa, risalni žebljički itd.), 2 umival-nih garnitur, raznih predmetov za sobe (zavese, preproge, blazine, brisače itd.) ter glede dobave 100 m cevi iz kovanega železa; do 26. t. m. glede dobave 14 komadov primožev. 5 ščipainih klešč, 150 komadov Staufferjevih mazalic, 10 plošč rebraste pločevine Ln 200 komadov žagic za kovine, glede dobave strokovnih knjig ter glede dobave žimnic; do 1. junija pa glede dobave pohištva in 900 m plinovih cevi.
BORZE
8. maja.
Na ljubljanski borzi je bil danes devizni promet precej velik. Velika potreba je bila zlasti v devizi Ne\vvork. Tečaji deviz so v splošnem nekoliko popustili, med efekti je prišlo do zaključka v Kranjski industrijski družbi po 344.
Na zagrebškem efektnem tržišču se je Vojna škoda za aranžma in kaso trgovala po 426, v terminih pa ni bilo posla- Prav tako so bili ostali državni papirji pri nespremenjenih tečajih brez prometa. Med bančnimi vrednotami je prišlo do zaključkov v Narodni banki po 7870, v Union banki po 174 in v Poljodelski po 52. Med industrijskimi delnicami je bila zaključena le Drava po 235.
Devize.
Ljubljana. Amsterd. 22.835, Berlin 13.52 — 13.55 (13.535), Bruselj 7.SHJ37, Budimpešta 9.9136, Curih 1095, Dunaj 798.07—801.07 (799.57), London 276.38, Newyork 56.6l — 56.81 (56.71), Pariz 222.13, Praga 167.91 — 168.71 (168.31), Trst 297.36.
Zagreb. Amsterdam 22.835, Dunaj 798.07 do 801.07, Berlin 13.52 — 13.55, Bruselj 788.37 — 792.37, Budimpešta 789.86—792..86, London 275.98 — 276.78, Milan 296.382 do 298.382, Newyork ček 56.61 — 56.81, Pariz 221.13 — 223.13, Praga 167.91 - 168.71, Curih. Zagreb 9.134, Pariz 20.285, London 25.2425, Newvork 518.9, Bruselj 72.175, Milan 27.1675, Madrid 53.25, Amsterdam 208.525, Berlin 123.6, Dunaj 73.03, Sofija 3.76, Praga 15.37, Varšava 58.15,
Lahek tek In lahko krmarenje
so bistveno odvisni od obročev. Z natančno skrbnostjo izdelani Continental obroči tek6 nalahno in olajšajo motorju delo.

VIKTOR BOHINEC, LJUBLJANA
Efekti.
Ljubljana. 8% Blair 93.25 bi, 7% Bflair 83 bi., Celjska 150 den., Ljubljanska kreditna 120 den., Praštediona 920 den., Kreditni zavod 160 — 170, Vevče 120 den., Ruše 220 den., Kranjska industrijska 344 zaklj.
Zagreb. Državne vrednote:- Vojna škoda aranžma in kasa 426 — 427, za december 425.5 — 426.5, investicijsko 88 — 88.5, 8% Blair 92.675 — 93, 7% Blair 82.6?5 do 83, 6% begluške 66.5 — 67; bančne vrednote: Praštediona 928 — 935, Union 174 — 176, Jugo 73 — 74, Srpska 187—190, Zemaljska 140 — 143, Narodna 7850—7900, Poljo 52 — 53, Ljubljanska kreditna 120 den.; industrijske vrednote: Narodna šum-ska 25 den-, Gutmann 128 — 131, Slaveks 25 — 33, Danica 81 _ 85, Drava 235—237, Šecerana 290 — 295, Brod vagon 8o den., Vevče 120 den., Isis 45 den., Dubrovačka 350 — 380, Oceanija 180 — 194, Trbovlje 304 — 307.
Beograd. Vojna škoda 426, 426.5 zaklj., investicijsko 88 — 89, agrarne 51.5, 51.25 zaklj., 7% Blair 83 zaklj., 7%
Blagovna tržišča
ŽITO
+ Ljubljanska borza (8. t. m). Tendenca za žito čvrsta. Zaključkov ni bilo. Nudi se (fco slov. postaja, po mlev. tarifi, plač. v 30 dneh): pšenica: baška. potiska 80/81 kg po 230 — 232.5; baški, srbobranska in gor-njebaška, 79/80 ko po 225 — 227.5, okolica Sombor, 79 kg po 217.5 — 220; baranjska 79/80 kg po 212.5 — 215; koruza: baška, času primerno suha, pri nar. tarifi po 150 do 152.5, činkvantin, pri navadni tarifi po 210 do 212.5; oves: baranjski po 200—202.5; moka: banaška >0« po 340 — 345.
+ Novosadska blagovna borza (8. t. m ) Tendenca stalna. Promet: 2 vagona pšenice, 46 vag. koruze, 4 vag. moke, 2 vag. otrobov-Pšenica: srednjebaška, eromjebanatska in banatska Bega, 79/80 kg 177.5 — 182.5; baška, okolica Novi Sad, 79/80 kg 172.5 do 177.5; okolica Sombor, 79/80 kg 167.5 do 172.5; baška potiska in gornjebaška, 79/80 kg 180 — 185; sremska, slavonska, 78 kg 162.5 — 167.5; okolica Indjija, 78 kg 165 do 170. Ječmen: baški in sremski, 63/64 kg 115 — 120. Oves: baški, sremski in slavonski 150 — 155. Koruza: baška in sremska 102 — 104; za maj 102 — 104; ladja Du-nav Sava 100 — 102. Moka: baška »Og« in »0gg<t 255 — 275; »2< 230 — 240; »5< 210 do 240; >6< 200 — 215; >7« 160 — 165; >8« 135 — 140. Otrobi: baški, sremski in banat-ski 122.5 — 127-5.
+ Somborska blagovna borza (8. t. m.) Tendenca nespremenjena. Promet: S6 vagonov. Pšenica: baška, potiska, slep, 80 kg 185 — 190: okolica Novi Sad, 78/79 kg 170.5 — 172.5; gornjebaška, 79/80 kg 180 do 185; sremska, slavonska, 78 kg 162.5 do 167.5. Ječmen: baški, 64/65 kg 150 — 155; baranjski, 70 kg 190 — 200. Koruza: baška
102 — 104; za maj 102.5 — 105; Dunav, šlep 102 _ 105. Moka: baška >0g« in M)gg< 255 — 265; »2< 225 — 235; 205 — 215; »6« 195 — 205; »7« 160 — 165; >8« 135 do 140. Otrobi: 135 — 140.
+ Budiinpeštanska terrainska borza (S. t. m.) Tendenca ustaljena, promet minimalen. Pšenica: za maj 15.32 — 15.33, za junij 15.18 — 15.19; rž: za maj 13-95 — 14.00; koruza: za maj 14.10 — 14.11, za julij 14.24 do 1426. tranzitna za maj 11.30 — 11.35, za julij 11.48 — 11.54.
Sokolske vesti
Izbirne tekme za mednarodno tekmo,
"ki se bo vršila v Parizu v iu-Kju za svetovno prvenstvo, se bodo vršile v Ljubljani v soboto in nedeljo. Udeležba bo vse-kakoT zelo častna, boj pa oster, sai se gre za to. da se izbere med najboljšim: najboljše štiri, k' bodo zastopali naše državne barve na svetovnem tekmovališčn v Parizu. Kateri bodo to, ie veliko vprašanje, saj se bodo bojevali za prvenstvo br. Primožič. Šumi, štrukelj, sami bivši šampiioni v družbi s celo vrsto dobro pripravljenih bratov. Vsekakor je naša dolžnost, da se udeležimo tekmovalne telovadbe. da vidimo napredek in pripravljenost naših borcev!___
Repertoarji
LJUBLJANSKA DRAMA
Začetek ob 20. Sobota, 9-: Pri belem konjičku. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven.
LJUBLJANSKA OPERA
Začetek ob 20. Sobota, 9.: Snegu rči ca. E.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE.
Začetek ob 20. Sobota, 9.: Učlovečenje. Zadnjič. Znižane cene.
Nedelja, 10. ob 15.: Dve Marički. Prireditev ženskega društva. — Ob 30.: >Čar-daška kneginjac. Zadnjič. Znižane cena.
ŠENTJAKOBSKI GLEDALIŠKI ODER.
Začetek ob 20.15 Sobota, 9.: Gospod senator.
Diplomirani
eksportnloMmlk
vešč slovenščine, hrvaščine, nemščine, angleščine, daktilograf, 3 leta velepodjetniške prakse, dober stilist, išče primerne službe.
Cenjene ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod: »Bodočnost«.	6665
Prešernova, al. 54
Maiinfaktnra
Za mal denar prvovrstno blago!
JOSIP IVAMCIC
LJUBLJANA
Dunajska cesta V
Konfekcija
Prepričajte se, ogled je neobvezen!
Stalna
razstava
umetniških slik in velika izbira okvirjev. Prevzame vsa rezbar-s?ka in pozlatarska dela
A. KOS
Ljubljana, Mestni trg it. 25 (nasproti magistrata.
TOVARNIŠKO
ZASTOPSTVO
domače industrije
za Zagreb in celo Hrvatsko in Slavonijo
IŠČETA dva izkušena, inteligentna trgovca komercijalne in tehnične naobrazbe in prakse. Prima reference. Pisarna s telefonom na razpolago. — Ponudbe pod »Zagreb« na oglasni oddelek »Jutra«.	6652


(fyirmatt&lba dar i Ca
po znižanih cenah V
^uden
LJUBLJANA
Oglejte izložbe v Prešernovi ulici 1
ta
Nagrada 2000.— Din vsakemu, kdor dokaže, da se je do danes zlomilo le eno ogrodje
PEUGEOT
bicikla ali motocikla, kupljenega pri tvrdki
Ivan šribar, Ljubljana, Gosposvetska 13
oziroma pri podružnici v Domžalah.	187-2
0CARINJENJE
vseh uvoznih in izvoznih in tranzitnih pošiljk oskrbi hitro, skrbno in po najnižji tarifi RAJKO TURK, carinski posrednik, LJUBLJANA, Masarykova cesta 9 (nasproti carinarnice). Revizija pravilnega zaračunavanja carine po meni deklariranega blaga in vse informacije brezplačno.	86
POZOR!
Iznašel sem nov način kemičnega pranja in barvanja vseh vrst oblek in primerno preuredil pralnico in barvalnico v svoji lastni hiši, zato sem v stanu Izvrševati pranje ta barvanje po najnižjih cenah.
ANTON BO C, Ljubljana
Šelenburgova ulica 4. 166
ZAHVALA
Za dokaze iskrenega sočutja ob bridki izgubi našega strica, pra-strica in bratranca, gospoda
Franca Hartnerja
kakor tudi za številne, podarjene vence in cvetke izrekamo na tem mestu vsem svojo najiskrenejšo zahvalo.
Posebno se zahvaljujemo prečastiti duhovščini, prostovoljnim gasilcem, »Pevskemu zboru čitalnice«- za pretresljive žalostinke, učitelj-stvu in šolski mladini ter vsem, ki so ljubega pokojnika spremili na poslednji poti.
Za ganljive besede ob grobu pokojnikovem se toplo zahvaljujemo g. Francu Hajeku.
Poljčane, Celje, Graz, dne 6. maja 1931.
GLOBOKO ŽALUJOČI OSTALI.
Brez posebnega obvestila.

"1
Toš K ra n o
pehotni poručnik Zetske Divizije na Cetinju
Beta Mrak:
poročena
CEHNJE	LJUBLJANA
dne 9. maja 1931
L.
6682
✓s
Potrtim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš nad vse ljubljeni soprog oziroma oče, brat, stric in svak, gospod
Leopold GriinSeld
danes dne 8. maja ob 1. zjutraj* po kratki, mučni bolezni, v 64. letu starosti, za vedno zaspal.
Pogreb predragega rajnika se bo vršil v nedeljo, dne 10. t. m. ob l/2 6. popoldne iz hiše žalosti, Masary-kova cesta 64, na pokopališče k Sv. Križu.	6705
V Ljubljani, 8. maja 1931.
ELA GRtJNFELD, soproga. POLDE, FRANJO, JELKO, IVO, SILVA In ŠAŠA, otroci, In ostali sorodniki.
Od danes naprej pride v prodajo sledeče:
TISKANI POPLIN po..............Din 10.—
ETAMIN v modnih vzorcih .............
120 cm DAMASTGRADL za žimnice po....... . » 23«—
150 cm PLATNO za RJUHE po......... , » 19.—
80 cm angleški fini ŠIFON po........... »; 10.—
Svilnate pletene RUTE ogrinjalke, 2 mtr velike v kvadratu,
s franžami, po........................75,—
in velika množina angleških štofov v modernih vzorcih po skoro polovico
reduciranih cenah.
Oddelek C za nogavice, žepne robce in drugo drobnino se otvori v sredo
dne 13. t. m.
Dražba COMMERCE, Tavčarjeva nI. št. 2
v prvem nadstropju.
6706
KULTURNI PREGLED
„Ljubljanski Zvon"
Izšla je 5. številka naše najstarejše literarne revije z naslednjo vsebino:
Anton Ocvirk: Slovenski kulturni problemi. Pisec, ki je objavil prvi del zadevnega članka že v 4. zvezku »Ljubljanskega Zvona«, nadaljuje in zaključuje svoje misli o imenovani temi, ki je zbudila v slovenskem tisku že nekaj odmevov.
Iz zapuščine Srečka Kosovela so pesmi : Nocoj sem sam, Polnoč, Mesec gre. Vse tri so značilne za pokojnega kraškega poeta.
Ivo Grahor je prispeval novelo življenje in smrt, ki je spričo njegove lanske »Go-gpe Murnovke« prav zanimivo branje.
Josip Vidmar priobčuje Beležke o Kara-mazovih. Razpravica bo našla glede na dejstvo, da imamo ta znameniti roman v prevodu, gotovo mnogo pozornih čitateljev.
France Bevk nadaljuje roman In solnce je obstalo do 20. poglavja.
Jože K ran j c se javlja s prozo Janez s Padeža.
Marja Boršnik razpravlja o Patru Ben-venutu in Prešernu.
V Obzorniku poroča Anton Ocvirk o Mariborskem gledališču, v Književnih poročilih ocenjuje P. Pajk slovenski prevod Tagorejevega romana »Dom in svet«, — Marja Boršnikova referira o Timmerman-sovem »župniku iz cvetočega vinograda«, prof. Ozvald piše o žgečevi knjigi »Ali spolna vzgoja res ni potrebna?« V Pregledu najdemo poročila o Časopisu za zgodovino in narodopisje ter kratke ocene o »Čudežnem očesu« D. Feigla ter Bevkovi »Jagodi«.
»Ljubljanski Zvon« izdaja Tiskovna zadruga v Ljubljani. Na leto stane 120 Din. Uprava je v šelenburgovi ulici št. 3.
krivda umetnikov samih in ne njih sramo« ta. O tem o priliki več.
Pripomnim le še, da ni čudno, če se bo nemška razstava, vračajoča se iz Beogra« da, ogrnila Ljubljane v loku, vsaj so 6e Ljubljane po dosedanjih izkušnjah upra« vičeno zibale že mnoge izbrane druge iz« ložbe iz bratskih, slovanskih dežel, in celo najbližji bratje Zagrebčani sami se nam ne marajo vsiljevati. Resnično čudna pa je žilava vstrajnost in odpornost sloven« skih umetnikov, tako da je največje čudo pač le to. da niso že do kraja vsi zbrani deloma pri sv. Križu deloma — na Stu« dencu.	H. Smrekar.
Iz veže v sobe in salone
kratkih trideset let je poteklo, pa se je izvršil ogromen napredek: slovenska tik. umetnost se je preselila s ceste v vežo. Drugod, n. pr. rudi pri bratin v Zagre« bu sicer že dolgo stalno in udobno do* muje v iopih salonih — do tega je pri nas
—	oh! — še dioga pot! V Jakopičevem paviljonu je sicer včasih v dolgih presled« kih gostovala in se ponujala (da ne rečem, vsiljevala) prehladnim srcem rojakov, — pa še to do kdaj še???
Agilni g. A. Kos (Mestni tig, nasproti magistrata; je 6 spretno zgovornostjo /družil vse stare in mlade struje si oven* ske lik. umetnosti v malo, a izbrano stal* no razstavo za brezplačen poset v veži, opremlja umotvore iz svoje bogate okvi« rarske zaloge z najmodernejšimi okvirji
—	vedno du jour — organizira prodajo umotvorov po širni slovenski zemlji in go« ji praktične nadaljnje načrte v to svrho, da popularizira domačo umetnost in po« sreduje med umetniki in ljubitelji lik. umetnosti. Od patrijarha R. Jakopiča do najmlajših absolventov raznih umetn. šol .se je že vse zateklo k njemu. Popravljam: j te začenja z Jakopičem, temveč stika tudi 2a staro in najstarejšo slovensko umet« t ostjo in za raznimi zanimivimi objekti, a eer m in j še umetn., a tem večje zgodo« •> Lnske važnosti. Med drugo robo dobiš pri njem tudi kup starih tablic 6 slikarijami ]>a steklo. Nadejam se, da se mu posreči tudi to, da razjasni še nepoučenim roja« J;om v praksi splošne pojme o likovni umetnosti in njeni moralni ter gmotni vrednosti. Kajti premnogo ljudi še ne ume ;; rav ločiti lepe izvirne slike od slabe re« produkcije po denarni vrednosti. Upajmo tjidi, da bo nepoučenim pojasnil življenje, delo, življensko upravičenost in vrednost imetnikov. Pred tridesetimi leti je imel slovenski umetnik ravno toliko ugleda kot ^ae vsak poeestnik. Danes že pač več, —
večina ljudi (tudi vele inteligentnih) raz« vrne klic: »Kruha nam dajte!« le še preveč doslovno. Potrebno pa je »plašno uvidenje, da umetnik ne potrebuje in ne zasluži le kruha, ampak da mu gre pravica do po* gače vsaj toliko kot poljubnemu g. bra« nievcu. Deloma krivi teh nepravih nazo« rov so tudi nekateri umetniki sami, ki so s svojim sitnim in podcenim krošnjarjee njem zavirali pot tudi pri nas počasi na« prcduiočemu ugledu svojega stanu. Da pa še celo ugledne i.n najuglednejše javne Jcorporaciije vse do danes ne znajo umet« n osti in umetnikov pravično ceniti in gle« dajo nanje le bolj z nekakega prikritega ali celo očitnega miloščinsikega stališča, ni
Nietzsche o Boškoviču in Koperniku
V 95. številki je priobčilo »Ju-tro« inter-view s prof. dr. J. Lapšinom. ki omenja neki atorizem v katerem je postavil Nietzsche našega Boškoviča ob bok velikemu Koperniku. Dotični arorizem najdemo v knjigi »Jenseits von Gut und Bose« ki je ie napisal Nietzsche v letih 1885-86, in sicer v prvem delu iste: »Von den Vorurtei-len der Phiiosophen« pod št. 12. Glasi se:
»Kar se tiče materialistične atomistike sodi ista med najboti ovržene predmete kar jih je in morda ni danes v Evropi med učenjaki nikogar, ki bi bil tako neučen, da bi ji prisodil, razen glede udobne ročne in domače vporabe (za okrajšanie izraznih sredstev namreč), še resen pomen. Za tc pa gre hvala v prvi vrsti onemu Dalmatin, cu Boškoviču, ki je bil. skupno s Poliakom Kop ern.ikom, doslej največji ju naizmago-viteiši nasprotnik navideznosti. Dočim nas je namreč Kopernik pregovoril, da smo verjeli, v protiv vsem čutilom, da zetnlia ne stoji trdno, je učil Boškovič od.poved vere v ono zadnje kar je od zemlje »trdo stalo«, vere v »snov«, v »materijo«, v atom — gomolja in zemeljski ostanek: bil ie to največji triurni nad čutili, kar jih je bilo doslej jzvojevanih na zemlji.«
Anton Stekar.
Pismo iz Zagreba
Gostovanje mariborske drame. _ Francos ski dirigent RhembBaton in drugi umetni« ški dogodki.
Zagreb, 5. maja.
Dlani mariborskega Narodnega gledali« šča (Vladimir Skrbmšek, Ekdra Ki-aljeva, H;nko Tomašič in Ema Starčeva) so prire« dili v Zagrebu gostovanje in so igrali mi* stenj življenja »Učlovečenje« od Radivoja Reharja. Na žalost ni bila igra najsreč« nejše izbrana za gostovanje v Zagrebu in ni mogla zainteresirati zagrebškega občin* stva ter ni mogla pritegniti v gledališče večjega števila ljudi. Mnogo večji uspeh so dosegli igralci, ki so igrali s pravim umet« niškim navdušenjem ter pokazali svoje od« lične iralskc zmožnosti. Kritika je izrazila željo, da bi nas Mariborčani in Lju bij an« čani zopet posetili z dramskim os ob jem. »Učlovečenje« je režiral Hinko Tomašič, ki je dokazal mnogo spretnosti in okusa. Po« samezme slike so bile prav zanimivo insce« nirane.
Dunajski »Theater der KomikeT« je na« stopil še dvakrat. Seveda 60 bile vse pred« stave nabito polne in občinstvo se je si« jajno zabavalo pri dvoumnih plitkih šalah, ki spadajo v kabaret ali variete. To, kar je napravilo dunajsko gledališče na našem odru. bi pravilno označili z besedo: prosti« tuiranje umetnosti — kakor je čisto pravi!« no zapisal neki zagrebški kritik. To je že skrajna reč, ki nam jo je mogla nud;ti gle« dališika uprava. Zdaj bi bilo še treba, da pridejo na oder boksarske in rvaške tek« me . . . Gledališče bi bilo potem zajam« čeno razprodano ... če je namreč edini cilj uprave nabiranja denarja.
Ančica Mitrovič je gostovala v operah »Turandot« in »Židovka«. Njena umetnost je dovolj znana, njen uspeh je bik tudi to« krat popoln. V »Židovki« je gostoval tudi nemški basist Theo Hermann, ki 6e je od« lično postavil z muzikailnim petyem, z lepo« to grla in finim prednašanjem.
Povodom 2601etnice tragedije v Dunaj« skem Novem mestu ie gledališče uprizorilo igro »Zrmjski« od Tita Strozzija. Občin« stvo je sprejelo dramo z velikim pritrjeva« njem. Ploskanja je bilo dovolj tudi pri od« prtem odru. Kmečko pevsko društvo »TuropOlijac« je
priredilo koncert domačih skladateljev. To kmečko pevsko društvo se odlikuje po ne« navadno resnem • načinu muziciranja, ki 6e izraža v čisti intonaciji ter inteligentni in« terpretaciji. Zbor je vodil Nikola Toth. Isti večer je nastopil amaterski simfonični orkester društva »Merkur«, ki je poleg del Lisinskega in Vaneaša izvajal tudi najno« vojšo skladbo zagrebškega komponista Ru« doifa Ma/tza z naslovom »Zagorska uver« tura«. Skladatelj se je poslužil najbolj znanih motivov iz zelenega Zagorja in s tem dosegel, da 6c bo uvertura hitro udo« mačila, v kolikor ji ni to usojeno že a pri« ori po motivih, ki jih prinaša.
Največji umetniški dogodek tega tedna pa je bilo gostovanje slavnega francoskega dirigenta Rhenč«Batona, ki je dirigiral or« kester »Zagrebške filharmonije«. Na spo« redu so bila dela francoskih skladateljev Bcrlioza, Rabauda in Dukasa. V dirigentu smo spoznali nenavadno močno umetniško osebnost, ki je fascinirala ne le občinstvo, ampak tudi člane orkestra. Njegovo muzi« ciranje je poduhovljeno do najvišje stop« nije, karakterizira ga največja umetniška lepota in pesniška čistost. Rhene«B:ton je napravil z našim orkestrom čudež. Dela, ki jih je i/svajal, so bila tako dovršena, da je v gledališču zavzelo navdušenje, kakršnega že davno nismo opazili pri naših simfonič« nih koncertih. Vnanje kretnje dirigenta so mirne, logične, nikjer pretirane ali odvišne. Pri njem se nikoli ne čuti razlika med diri« gentom in člani orkestra. Vse je v največji skladnosti, harmonično, veliko in umetniško zrelo. Dinamična in ritmična preciznost se je očitovala v slehernem taktu, nad vsem pa je kraljevala glasbena interpretacija, ži« va, strastna, žarka in opojna. Mrtve note so oživljale, govorile so kakor predstavo« tvorne fraze, strastmi kriki in žuboreče pravljice. Vsaka nota je imela nekaj važne« ga, niti ena se ni izgubila v nči. Vsak aik« cent je imel svojo besedo niti eden ni ostal brez pomena. Vsak dinamičen znak je pri« nesel divno orkestralno sliko s solncem in senco in niti eden ni bil brez krvi. Ta koncert je bil v vsakem pogledu inkarnaei« ja umetniških želj, zahtev in sanj, skratka umetniški doživljal, ki ga ne bomo izlepa pozabili.	Žiga Hirschler.
Glasbeni festival v Pragi
Konec letošnje spomliadne sezone se bo vršil v Pragi velik glasbeni festival, za katerega ie dala pobudo »Glasbena Matica« (Hudebni M.), ki jo je pri tem izdatno podprlo prašk.o ministrstvo za industrijo in za. vod za pospeševanje tujskega prometa. So. deč po zamisli svečanosti, bo festival zelo znamenita prireditev. Namen prirediteliev ie, da bi festival .postal stalna atrakcija, ki naj bi dvignila zanimanje za Prago kakor se budii v svetu zanimanje za Salzburg. Be.vreuth, Berlin in druge kraj«.
Festival se začne 30. maja * s svečano predstavo večnomlade »Prodane neveste« v ,Nar. divadlu. Naslednji dan se bosta izvajali dve opereti v Nemšikem gledališču, potem bo koncert pevskega zbora praških učiteljev, komorni koncert, opera »Fidelio« od Beethovna. »Jenuta« od Janačka in simfonična pesnitev »Vihar« od Vit. Novaka. V vili »Bertramka«, kjer je svojčas stanoval Mozart, se bo vršila glasbena matineja. V Nar. diivadiu pa se bo pela Mozartova opera »Don Juan«, ki je značilna za Prago po tem, da je bila v Pragi skoirrponirana in
se je tudi prvič izvajala na praškem odru
■ ■
Zmaga jugoslovenske glasbe v Neiv Yorku
Znani prosvetna organizator in javni delavec Ivan Mladineo poroča v »Ujedinje-nem Srpstvu« o velikanskem usoehu jugoslovenske glasbe v Newyorku.
Prvič v zgodovini je stopila ob tej priliki naša pesem pred ameriško svobodno javnost in kritiko. Program je izvajal sloviti najbrže najboljši ameriški zbor Schiia can-torum. dirigiral pa je Hugh Ross. Koncert se je vršil 25. marca v znani newyoršk Carnegie Hali.
Dvorana je bila natrpana najodličnejšega občinstva. 114 lož je napolnila newyorška elita. Lahko se reče, da se je ob tej priliki zbrala tudi vsa glasbena reprezentanca Newyorka. Vsega sikupaj je bilo v dvorai.i kakih 2500 oseb.
Vsakega poslušalca ie poučila o koncertu in njega namenu bogato opremljena brošu-
ra, ki ?e vsebovala podatke o jugoslovenskl
glasbi in njenih glavnih zastopnikih. Besedilo je sestavil dirigent Ross oo podatk h Antona Dobroniča, ki iih je objavil januar, ja 1926. v članku, ki je izšel v »Musica! Ouarterly«.
Prireditev je imela popolen uspeh. Oiln Da\vnes, glavni kritik »New York Times« je pisal, da imajo jugoslovenske pesmi svoj poseben značaj in čar, ki se bistveno razl;-kuje cd ruskih in čeških pesmi. Več pesnr je pel v originalu, druge pa v prevodu mr. Gould, ki je moral celo dodajati. Nekatere pesmi zlasti Štolceria-Slavenskega »Sle-pačka« tet. Jakoba Gotovca »Jadovanka za teletom« in »Prigovor« so napravile na po-siušalce tako močen vtis, da so jih moral' pevci ponavljati. O Štolcerju veli kritika, da spominja njegov koralni način kompom-ranja na Musorgskega, Gotovčeva »Jadovanka«, pravijo, je satira najčistejšega ko. va.
Pitts Sonborn, recenzent »New York NVorld Telegrama« hvali v svoji kriti Ko njoviča. Ružiča, Štolcerja in Gotovca. Ze'o simpatično piše o naši glasbi »New York Herald Tribune«, dočim govori Oskar Thompson, kritik »Ne\v York Evening Post* z navdušenjem, ki ga redkokdaj srečamo pri takšnih ocenjevalcih.
Uspeh naših skladateljev pomeni najlep šo kulturno afirmacijo naše države. Led je prebit. Amerika nas je spoznala in nas priznava.
Zanimiva anketa
V 3. številki »Novaje Gazete«, ki jo urejuje znani ruski književni kritik M. Slo-njin v Parizu, je uredništvo natisnilo odgovore ruskih književnikov, katero delo ruske književnosti smatrajo za najvrednejšo in najzanimivejšo novost zadnjih desetih let.
Pisatelj K u p r i n je zabeležil sledeča dela: Bunjin, Solnčni udarec, Katajev, Razsipniki, Širin, Zaščita Lužinih.
Manj znani L ad i n s k i j pravi, da ruska književnost v zadnjih desetih letih ni dala dela, ki bi ga mogli smatrati za genialno stvar. Lepe knjige pa so: Mandel-štam, šum časa, L. Leonov, Lopov, Alek-sej Tolstoj, Peter I.
O s o r g i n navaja roman Remizova, Razburkana Rusija, ki se o njem doslej skoro ni pisalo, pravi pa, da pride čas, ko se bo o njem zelo mnogo razpravljalo.
Boris Poplavskij meni, da je eno najodličnejših del zadnjega decenija ruske književnosti zbirka »Rože« od pesnika Ivanova. Jako mu je všeč knjiga Remizova »Po pervazima«. Od filozofskih knjig: Na Jobovi tehtnici od šestova, Atlantida od Merežkovskega. Znamenito delo je Der-žavin od Hodasjeviča.
R e m i z o v veli, da sta mu silno všeč knjigi: Kaspiško morje od Pilnjaka in Sotja od Leonova.
Sosinskij smatra za najboljše knjige: Vzvišena bolest od Pasternaka, Sotja od Leonova in Egiptovska znamka od Mandelštajna.
Hodasjevič piše, da so mu najbolj všeč: Bunjinovo življenje Arsenijevih, Si-rinova Zaščita Lužinih in Zavist od Oleš-je.
Pesnica Cveta jeva pravi, da je najboljše delo zadnjih desetih let Pasternako-vo Zaščitno pismo, ki pa je izšlo samo v odlomkih. Odgovorili niso: Aldanov, Bunjin .Zajcev in Vjačeslav Ivanov.
Slonjin naglaša v zaključku, da se mu vidi čudno, da so vsi pozabili na pesniško zbirko Cvetajeve »Po Rusiji«, ki je gotovo ena najznačilnejših knjig ne le emi-rantske, ampak splošno ruske književnosti v zadnjih desetih letih. Vobče pa kaže anketa, kako različna so mnenja v današnji dobi, ko se svet prekvaša iz temeljev.
Dr. Josip čerin: Solnčni dnevi
Višji vojaški kapelnik dr. Jos. Čerin je svojim dosedanjim zbirkam in priredbam narodnih pesmi dodal še nov zvezek pesmi za dobro voljo pod gorenjim naslovom. V tej zbirki so združeni razni veseli narodni napevi v spreiten potpuri za klavir. Klavirski stavek te zbirke je dokaj preglednejši in lažji, kot pri prejšnjih. Na nekaterih mestih so pridodane vrste za instrumente orkestra, ki pri aranžmaju za salonski orkester igrajo važno vlogo. Vendar je vsaka pesmica izvedljiva prav tako tudi za klavir sam. Zveze in iroodulacije med posameznimi napevi so spretne ter očitujejo pozna-
Naši
Maša Slavčeva,
ki je prevedla Klabundov X. Y. Z. in igrala z velikim uspehom vlogo grofice Y.
valca glasbenih doktrin. Zbirka obsega 16 strani in stane Din 40.
Poleg tega zvezka je izdal dr. Čerin istočasno dve koračnici po narodnih melodijah in sicer »Naša vojska« ter »Škrjanček poje.« Obe koračnici, odm. kakor ijh naziva autor, oba »marša« gotovo odgovarjata potrebam naših godb na pihala (aranžma je dobiti pri dr. Čerinu) ter se bosta gotove uveljavili kot repertoarni točki. Cena izdaji za klavir 12 Din.	L. M. Š.
Lajovic: Devet samospevov
Glasbena Matica v Ljubljani se je odzvala nujn.i potrebi naše glasbene publike ter je izdala zbirko devetih samospevov skladatelja Atrtona Lajovica v izberi in ureditvi ravnatelja Mateja H ubada. Pesmi so izbrane iz dobe od 1. 1900 do 1909. iz »Novih Akordov«, odnosno izdan j Glasbene Matice. V tej zbirkii, ki je verno zrcalo skladateljevega liričnega nastroienja. najdeš vedno zahtevane pesmi, kakor »Sere-nada« (dve enako priljubljeni skladbi iste-sa naslova), »Iskal sem svojih mladih dni«. »Romanca« itd. Ker so ponatisi doslovni z originali ter nista niti skladatelj niti prireditelj, od,n. izdajatelj spremenila na tekstu glasbe ničesar, se prezentira zbirka kakor zgolj album najpriljubPjenejših skladb.
Zvezek obsega 26 strani dličnega tiska ln
opreme. Cena 40 Din.	L. M. Š.
~ ——
Flaubertovi rokopisi na dražbi
V antibeški vili Tanit so se od 23. do 25 aprila prodajali Flaubertovi rokopisi iz zal puščine gospe Franklin-Groutove, znane FJiaubertove nečakinje. Do zadnjega se je zdelo, da bo kupila rokopise pariška Bib!;. oteque NationaJe, prišlo pa je drugače.
Flaubertovi rokopisi so literarne posebnosti in pričajo kakor malokateri rokopisi drugih pisateljev, koliko truda so stali vel;, kega moj sira. Rokopis naj slovite; šega romana »Madame Bovary« obsega n. pr. 1788 iistov. K njim spada še 42 listov skic in končnoveljavni prep-is romana, ki šteje 490 listov. Del listov je popisan na -obeh straneh. Na drugi strani je često najti sledove prvotnega Flaubertovega načrta za roman, ki ga ie pisatelj neskončno popravljal. Obenem z rokopisi se je izdražila tudi Flauber-tova knjižnica in pohištvo sobe, v kateri >3 romanopisec ustvarjal.
Ko so odpirali omare za dražbo so odkrili tudi esej, doslej neznano Flaubertovo delo z naslovom »Impressions et refiexions«, ki ga niso izdiražili, marveč poslali v Pariz, da ga prodajo v hotelu Druot. Esej ima. kakor pripovedujejo osebe, ki so dobile vpogled v rokopis, močno nihilistično tendenoo
Flaubert ga je napisal ko mu ie bilo 21 let
--
Zagorka dobi za svoj pisateljski jubilej hišrf. Zagrebška pisateljica in novinarka Zagorka bo v kratkem slavila BOletnico svojega književnega delovanja. Za to priliko se je ustanovil odbor, ki nabira prispevke, da se Zagorki kupi in podari hiša. Pokroviteljica odbora za .jubilejni dar pisateljici ja ga. Helena Srkulieva, predsednik pa Nikola Faller- Oklac so podpisala hrvaška kultus* na društva.
Prof, lorga o romunski zgodovini
Potnik, ki poseti balkanski Pariz, Bu« karešto, nedvomno močno osupne, ko opa« ža -s- rumunski prestolnici na javnih trgih velike spomenike rimski volkulji, doječi Romula in Rema.
Rumuni se gotovo zavedajo, kako zelo je razredčena njihova krvna zveza z dav« nimi predniki in da teče po njihovih žilah nesporno več tuje. nego plemenite rimske krvi. Omenjeni spomeniki naj rumunske« mu nacionalistu potrdijo vero v davnp rimsko pokolenje in naj mu vedno z nova razprše dvome, ki se mu morajo javljati, ako pronikne le količkaj globlje pod na« videzno romanski značaj narpda in dr« zave.
Spomeniki legendarni voSkulji pa, kaj< pa, ne zadoščajo, zato se rumunska na« cijonalističtti struja trudi na vso moč, da bi izbrisala razno nerimsko barbarsko na« vlako, ki se je je nabralo v rumunskem 'jeziku toliko, da bohotna prerašča roman« ske elemente, odmerjajoč jim razmeroma zelo podrejeno stališče. Jezik je treba oči« stiti teh turških, grških, madžarskih, nem« ških in predvsem slovanskih peg, zlasti slednjih, ker jih kar mrgoli na vsaki stra« ni rumunstkega slovarja. Vzporedno s tem je treba prikrojiti tudi zgodovino zahte« vam novi>dobnega rumunskega naeijona« lSzma ter dokazati neprekinjeno zvezo med današnjima Rumuni in starimi Rim« liani, kot neposrednim: predniki po krva in jeziku.
Podoba je, da si je to nalogo nadel zna« r.i rumunski učenjak, rektor bukareškega vseučilišča Nik.olaj Jorga, ki je izdal zgo« dovino Rumunov in njihove kulture. Pod Toko nrtm je prišel nemški prevod tega dela (N. Jorga, Geschachte der Rumanen und ihrer Kultur. Verlag Kraff u. Drot« Teff A. G. Hermannstadt«Sibiu 1929.) Kp« likor ©mo poučeni, uži-va prof. Jorga zavo« Ijo svojepa obširnega znanstvenega dela velik ugled med sodobnimi zgodovinarji,
očitajo mu veasi le to, da so njegovi za« ključki presmeli in da rumunski nacijo« nalistični težnji često žrtvuje marsikako ugotovitev, ki je objektivna zgodovinska veda ne more priznati. Sličen dojem mo« ra dobiti tudi lajik, ki vzame v roko na« vedeno Jorgovo delo. Rektor bukareškega' vseučilišča je postavil tezp, da prebiva na dan?šnjem ozemlju Rumunije neprekinje« no od rimske naselitve dalje rumunski narod, zato so državne tvorbe vseh kas« nejših vekov po svojem narodnem značaju rumunske: isto velja za vse politične oseb« nosti, kralje, kneze, vojvode in gospodar« je. Ti odtičniki, ki se pojavljajo v zgodo« vinskih virih od srede	'n XIV. ve«
ka, nosijo imena Seneslav, Tihomir. Ra« doš, Litovoj, Vladislav.t Vladko, Stibor, Bogdan, Janko itd., niso mogli biti rumun« ske narodnosti in Rimskega pokoljenja, pa naj prof. Jorga imenom nekaterih daje še tako zelo rumunske oblike kakor so: Lit« cu. Jancu ali Radu Vojvodo Dobrotiča, po katerem je dobila Dobrudža svoje ime, označuje prof. Jorga celo naravnost za rumunskega plemiča, Enak spodrsljaj je pridevek za Tihomira, ki ga avtor ime« nuje rumunskega kralja. Pisatelj uporab« Ija že za to zgodno dobo izraze kakor ru« munske dežele, rumunski vitezi, rumunski vojvode in rumunski kmetje, d1 "si v tem času še ni sledu p kaki rumunski narod« nosti, marveč je boj za organizacijo vla« devin Vlaške. Moldavske in Erdelja šele v prvih začetkih.
Nositelji politične misli pa so vseskozi osebe s tipično slovanskimi imeni. Tezi za neprekinjeno tradicijo rumunskega živ« Tia je nevaren predvsem slovanski vpliv, ki se da zasledovati skozi vsa stoletja zg.Os dovine do nainove.iše dobe Rumunije, zato je treba kolikor mogoče zasenčiti njega nomen. Vendar tudi iz Jor<?ove knjige iz« bar. da so politični dogodki zaviseli spo« četka le od slovanskih plemen, prebivajo« čih na ozemlju Vaške in Moldavske. kas« neje pa so še odločalneje posegale v njih
zgodovino sosedne slovanske države: Ki« jevska in Gališka Rusija, Srbija, Bolgu« rija in Ppljska. Izmed neslovanskih vpli« .vov so pomembni tudi madžarski, turško« tatarski in vpliv Grkov kot stavljenikov turške oblasti.
Za ta slovanski vpliv so značilne izpo« sojenke, ki označujejo vs.o tedanjo politič« no organizacijo in družabni sestav: eraiu (kralj), cneaz (knez), voivod, bojar. staro« sta, viteaz, dvornic, postelnic, cctnic, ste« ag (prapor), granita, gloaba (globa), ne« deie, sbor, targ (slednje tri besede pome« nijo semenj).
Jorga m.^ra mukoma iskati v svojem rodnem jeziku romanskih korenov, kar se mu — da je ironija še večja — često te« meljito ponesreči. — Ker ne more priznati, da imajo elementi, iz katerih je od XV. veka dalje nastajala rumunska kultura, skoro izključno slovanski značaj, pravi, da so ti elementi skupni domala vsemu Balkanu, Erdelju. Vlaški in Moldavski ter da se najdejo cel,p ori Albancih. Rusinih in severnih Grkih. Tedaj povsod tam, kjer je bil slovanski živelj odločilnega pomena. Zato je ginljrivo. kako Jorga poudarja sta« robitno samoniklost. češ da se le«-ta naj« lepše opazi, ako posluš 'mo rumunskega kmeta, k.o si pripoveduje »basme« in »po« vesti«.
Bira besedi, ki jih prof. Jorga navaja v dokaz latinstva, je več ko* skromna. Med žitna imena, lci so latinskega izvora, pri« števa tudi besedo ovas (izg. oves), kaT ne priča baš o globokem znanju slovanskih jezikov, ki je rumunskemu zgodovinarju neobhodno potrebno. Izrazi za poljedelj« stvo so mu takisto vsi latinski, dasi bj ga že samo površen pogled v slovar poučil o nasprotnem, toliko raznih, manj latinskih izrazov je v njem samo v tej panogi: cobi« la, coblilita, eleste. topor, plug, lapata, coasa (kosa), grebla (grabi>a), co6 (koš), brazda, razor, cosnita (panj) in Iegijon drugih. Pri izrazih za kulturne potrebe omenja besedo negreak (črnilo), ki ima v
slovarju na prvem mestu pomen črne bar« ve, za črnila pa se najde manj rimski iz« raz cerneala. Takisto je z besedo degetar (naprstnik), čigar slovanski dvojnik je be« seda napirstoc. Živalska imena so po Jor« gi tudi vsa latinska. Omenja besedo al« bina (čebela), pri tem pa zamolči bese« do matca (matica), slovar pa bi ga poučil, da bivol, bivolita, cocos (petelin), veveri« ta, vidra, dihor, rac, erap in vsaj ppl ru« munske favne nosi nepokvarjena ali po« kvarjena slovanska imena. V odstavku vo» jaških izrazov našteva Jorga lepe roman« ske besede: a veghea (na straži 6tati), sabie (sablja), arcul (lok) in druge, spre« gleda pa zopet kopico slovanskih: (straja (straža), rasboiu (vojna), ranit (ranjenec), vojnic (hraber), tabara (tabor) in nepre« gleden niz drugih. Izraz granita pomotoma izvaj-a iz nemškega Grenze, dasi nemški etimopški slovarji izrecno omenjajo, da je izposojenka iz slovanščine in da 6e je v starejših časih glasila beseda še »Granitz«.
Cerkvene panoge se Jorga ne dotika. Omenja le pristni romanski koren Dumne« zeu (Domine deus); temu nasproti se da navesti vsaj sto slovanskih besedi za bo« goslužne predmete in za pojme prav»oslav« nega cerkvenega obreda. Kot primer naj zadošča maica precista sfanta bogorodita, kakor pravijo Rumuni materi božji.
Tako izvemo o pravi rumunski kulturi zelo malo, kajti prvo tiskarno, ki jo je ustanovil vlaški metropolit Makari j, pp ro« du Črnogorec, in ki je izdajala staroslo« venske nabožne knjige, lahko samo iz pri« jaznosti do prof. Jorge z njim vred ozna« čujemo za rumunsko. O imenu Rumuni izvemo, da so s tem izrazom (rumani), na« živali v Vlaški le tlačane. M.orda je malo ženantno, da sta izraza rumani in tlačani sinonima, zato Jorga pristavlja, da so bili ti tlačani običajno rusinski vo.ini ujetniki ali madžarski priseljenci iz Erdelja. Do« kaz za to pojasnilo pa nam ostaia na dol« gu. Posebnega' poudarka je vredno, da se ta izraz pojavi prvič v zgodovini v pbliki
^rumani« in ne »romani«, kakor je danes v Rumuniji splošno v rabi. Po Jorgi je iz« raz prvotno služil v oznako družabnega staležia onega brezpravnega Hjudstva, ki se je naseljevalo med vladajoči živelj vla-« ški in moldavski. Šele daleko kasneje je bilo to ime privzet/) za vse prebivalstvo zedinjenih kneževin, ko so v jezuitskih kolegijih vzgojeni duhovski in posvetni intelektualci začeli širiti nazor o poreklu Vlahov in Moldavcev iz Trajanovih časov. Ta narodni preporod je Jorga obdelal po« drobno in z veliko ljubeznijo do stvari. Borba za o in u v besedi Rumunija — Ro« ..lunija je zaradi tega rumunskim nacijona« listom seveda velikega pomena. Rumani je oznaka v splošnem za vse prebivalce za* padno«rimskega cesarstva. (Staroslpvanslco deblo za rimski je rumski; primeri: Vzhod« na Rumelija). V današnjem nazivu Ro« mani pa je zapopadena trditev nepreki« njene etnične zveze s starimi Rimljani. Vendar je pisava Rumunija vsekakor sta* rejša in zgodovinsko bolj utemeljena: ima* jo jo vrhu tega vsi Slovani, razen Bolga* rov, in je od Slovanov prešla v franc,ošči* no in nemščino ter v turščino, kjer zazna* mujejo z besedo »rum« pravoslavne Grke. Tudi pri nas srečujemo v povojni dobi pi* savo Romunije, češ da moramo državo imenpvati tako. kakor jo zovejo Rumuni sami. To pravilo pa naj velja po čudni izjemi samo za Rumunijo, ne pa tudi za stare državne tvorbe, kakor so Norge, Sverige, Deutschland, Nederland itd., afi za nove Skipenia. Suomi, Lietuva. Tutfi Bolgariji in Rusiji nismo nikdar, rek'i Blgariia in Rosija. tudi Grkom ne pravi* mo Helenes, samo Rumuniji bi morali vsem zgodovinskim razlogom navkljub — in edino mi Slovenci — reči Romunija.
V splošnem dobiva čitatelj Jorgove knjw ge nehote dojem, da je učenjak postavil na polju zgodovinske vede enak sporne* nik vplkulji in rimskima dvojčkoma, ka* kor stoije uvodoma omenjeni na trgih v Bukarešti	R. K.
NAJLEPŠE ZA OTROKE
ZA TENIS
ZA POPOLDANSKO DRUŽBO
ZA DELO IN IZPREHODE
Vrsta 3651-00
Prodajamo jih iz boksa in ]aka za isto ceno. Omogočite svojim otrokom, da se jim bodo nožice pravilno razvijale.
__Vrsta ,4435-00
Čevlji za tenis, ženski in moški, iz belega platna z gumastim podplatom, lahki, elastični ter jako ugodni.
Vrsta 4625-IS
Udoben športni polčevelj z nizkim podpetnikom z gumo. Iz finega telečjega boksa z okrasnim šivom po sredi.
Vrsta 1805-37
Razkošni čeveljčki, zelo okusno kombinirani z lakom in boksom, z udobnim podpetnikom. Okrašeni z zaponko.
Vrsta 1137-03
Letni polčevlji iz belega ali sivega platna. Jako so lahki in ugodni. Sivi za dnevno porabo, beli za izprehode.
28. SH Ur.
_ Vrsta 1937-2*
Vam, ki ste izpostavljeni štrapacu, je treba za spomlad lažjih čevljev. Evo jih s stanovitnim podplatom za neverjetno nizko ceno.
OBIŠČITE NAS PRAVOČASNO.
6697
IZBERITE NAJLEPŠE.
ŠAH
Urejuje dr. Milan Vidmar
Capablanca hoče biti svetovni prvak. To seveda ni nič presenetljivega. Bil je prvak, mlad je še, silne uspehe ima za seboj, z vso pravico misli torej lahko na revanšo. Toda odnošaji med sedanjim jjr-vakom in prejšnjim niso najboljši. To komplicira stvar.
Koncem leta 1927. je, kakor znano, Capablanca izgubil dvoboj proti Aljehinu. Ves iz sebe je takoj izzval zmagovalca na revanšo. Pozabil pa je na pravila, ki veljajo za boje o svetovnem prvenstvu. Vplačal ni kavcije 500 dolarjev. Z vso pravico je Aljehin smatral, da poziv ni resen. Angažiral se je zato z Bogoljubovom, ki je tudi hotel postati prvak.
še dobro se spominjam na »londonski pakt«. Leta 1922. je bil velik turnir v Londonu. Capablanca je dobil prvo nagrado, Aljehin drugo, jaz tretjo. Na višku svoje slave je Capablanca takrat sestavil pravila za boje za svetovno prvenstvo in podpisali smo jih vsi, Capablanca prvi.
Ta pravila določajo, da mora prvak sprejeti poziv na boj od vsakogar. Toda zzivalec mora takoj vplačati prvaku kav-c i jo 500 dolarjev, ki zapade, če dvoboj ni mogoč. Izzivalec mora skrbeti za denar, za 10.000 dolarjev. Od te vsote dobi prvak na vsak način 2000 dolarjev. Ostalih 8000 dolarjev si delita oba, zmagovalec dobi 60 odst., premagani 40 odst. Prvak določi termin, ne sme pa zavlačevati boja preko enega leta.
Kavcija je upravičena. Prvak se ne sme vezati na drugo stran, če je izzvan. Kdor plača kavcijo se bo zares potrudil, da doDi interesente za dvoboj, da torej nabere 3 0.000 dolarjev. Pravila so dobro premišljena. Seveda bi jih avtor, Capablanca, predvsem moral upoštevati.
Po končanem dvoboju Aljehin-Bogolju-bov, je Capablanca vnovič izzval zmagovitega prvaka. To pot pa je oktobra 1929, plačal pravilno kavcijo in Aljehin se mu je stavil do konca leta 1930. na razpolago. Toda 1. junija 1930 je Capablanca zaprosil za. podaljšanje termina za nekoliko me secev. Aljetain je ustregel prošnji. Tri tedne kasneje pa je Capablanca zaprosil za odložitev na leti 1931. in 1932. Očividno ni imel denarja. Zahteval je namreč tudi kavcijo nazaj.
To je Aljehin odbil. Nastal je spor. Alje> hin je predlagal razsodišče, časopisna kampanja je pričela. Zdi se mi, da je pravica popolnoma na strani Aljehina.
Capablanca je letos znova začel. V februarju je izzval Aljehina tretjič. Oblastno pa je pristavil, da se bo smatral za prvaka, če Aljehin ne sprejme, čemu to?
Aljehin je pravilno odgovoril, da je pripravljen boriti se. Zahteva pa po londonskih pravilih kavcijo. O stari kavciji se neče pogajati, pač pa predlaga razsodišče Tudi si ne da vzeti pravice, da določi termin. Določil je začetek boja med 15. septembrom in 15. oktobrom 1931. Vse v redu.
če ima Capablanca res potrebna sredstva, mora sprejeti stavljene pogoje, če pa izziva kar na slepo, bo postal neresen kandidat za prvenstvo. Aljehin se drži korektno. Simpatije so na njegovi strani. Upajmo, da bo res dvoboj mogoč. To je interes šahovskega sveta.
takoj nato Ddl—c2. Polje e4 je pač zelo važno. Aljehin pa poskuša čisto nove stvari. Mogoče je njegov sistem boljši od starega. Vsaj partija govori zanj.
7	.------Dd8—c8
Ta poteza bo najbrž potrebna. Lovec
na b7 ne sme ostati brez podpore.
8.	Sbl—c3	d7—d5 črni hoče odpreti d-linijo in otvoriti napad na kmeta d4.
9.	c4 X d5	— — — če ne vzame beli, bi seveda vzel na
c4 črni in takoj na to igral c7—c5. 9.------Sf6 X d5
10.	Lcl—b2	c7—c5
11.	Tal—cl	Sd5Xc3 Bolje bi bilo Tf8—d8:
12.	Lb2 X c3	Tf8—d8
13.	Ddl—d2!l	----
To je odločilna poteza. Prav nič se ji
ne vidi, da je izredno močna. Beli ne po stavlja dame na c2, ker hoče indirektno ogrožati črno damo s svojo trdnjavo. Pripravlja pa izpad svoje dame na f4 ali pa na b2.
Pozicijske poteze imajo težjo vsebino nego kombinacijske. Aljehin uvaja napad skoro nevidno. To je njegova premoč nad mladimi igralci, ki mislijo predvsem na direktni udar.
13	.------Lb7—d5 ?
Dokaj boljša je bila poteza Sb8—d7.
Najprej je treba razviti figure, črna dama na c8 se ne počuti dobro. Rada bi zapustila nevarno c-linijo. Zato naj ji lovec izprazni mesto b7. črni so pač že nervozni.
14.	Dd2—f4!	Dc8—b7
15.	d4xc5!	---
Beli odpira silno dijagonalo b2—g7.
15	.------b6Xc5
črni ne more vzeti z lovcem. Na 15.
— — — Le7xc5 bi namreč sledilo 16. Lb2Xg7, Kg8Xg7, 17. Df4—g5-h in trdnjava na d8 pade.
16.	e2—e4!!	---
Napad je že vehementen. Na 16. — •
Ld5Xe4 bi sledilo 17. Sf3—g5I, Le7Xg5, 18. Df4Xg5, f7—f6, 19. Lg2xe4, Db7Xe4 20. Lc3 X f6, Td8—d7, 21. Tclxc5 ali pa celo Tel—dl in dobi.
16.------Ld5—c6
17.	Sf3—e5 Lc6—e8 Na 17.---Le7—d6 bi sledilo 18.
Tel—dl, Sb8—a6, 19. TdlXd6, Td8xd6, 20. Se5—g4, Ta8—d8, 21. Sg4—h6 + , Kg8—f8. 22. Lc3Xg7 + , Kf8Xg7, 23. Df4 na g5-f in mat v dveh potezah.
18.	Se5—g4!	Sb8—a6
19.	Lc3Xg7!!	---
Črni se vda. Na 19.---Kg8Xg7
sledi namreč 20. Df4—h6+", Kg7—g8. 21. e4—e5, D poljubno, 22. Sg4—f6 + , Le7X f6, 23. e5Xf6 in dobi.
Šport
Radio
Aljehin je temeljit delavec. Prvi se je med velemojstri pobrigal za prihajajoče mlade mojstre. Posrečilo se mu je poskusiti borbo s Švedom Stoltzem in čehoslo-vakom Flohrom brez rizika. Zelo spretno je Aljehin aranžiral to stvar.
šahovski klub v Niči je povabil Aljehina, Flohra in Stoltza na turnir svoje vrste. Ne gre za boj moža proti možu. V vsaki partiji se v vsakem taboru posvetujeta dva igralca. Drugi je vedno Francoz. Seveda je ta drugi le statist, če bi Aljehin zgubil, bi njegov sobojevnik nosil odgovornost.
Slava torej ni v nevarnosti. Aljehin pa izdatno študira mlado igro nove generacije. To je namen prireditve. Do sedaj je zmaga v Aljehinovem taboru in mladeniča Flohr ter Stoltz očividno še nista opasrta.
To kaže naslednja partija, ki nikakor ne skriva ogromne premoči svetovnega prvaka:
Beli:	črni:
Aljehin, Mosonosson	Stoltz, Reilly
1.	d2—d4	Sg8—f6
2.	c2—c4	e7—e6
3.	Sgl—f3	---
Ostrejša poteza je 3. Sbl—c3, ki pazi
na polje e4.
3	.------b7—b6
4.	g2—g3	Lc8—b7
5.	Lfl—g2	Lf8—e7 Bogoljubov igra Lf8—b4-f. V zadnjih
letih pa je mirnejša poteza 5.--—
Lf8—e7 postala običajnejša.
6 0—0 0—0
7. b2—b3	---
To je novo. Navadno igramo Sbl—c3 in
Izvleček iz programov
Sobota, 9. maja LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Napoved časa, plošče, borza. — 18: Predavanje o Dalmaciji. — 18.30: Jugoslovenska zakonodaja. — 19: Predavanje o Krasu. — 19.30: Angleščina.
- 20: šah. — 20.30: Rezervirano za prenos. — 22: Napoved časa in poročila. — 22.15: Koncert radio-orkestra.
BEOGRAD 11.30: Plošče. — 12.30: Koncert radio-orkestra. — 16: Plošče. — 17.30: Klavirski koncert. — 20: Večer narodnih pesmi. — 20.30: Koncert solistov. — 21: Plošče. — 21.30: Poročila. — 21.50: Prenašanje tujih postaj. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 17: Koncert Beethovnove glasbe. — 20.30: Prenos iz Beograda. — PRAGA 16.30: Jazz-band. — 18.25: Zborovski koncert. — 19.05: Godba na pihala. — 20: Mešan program. — 21: Prenos iz Brna. — 22.30: Mešan program. — BRNO 16.30: Jazz-band. — 18.25: Klavirski koncert. — 19.05: Prenos iz Prage. — 21: Poljuden koncert orkestra. — 22.30: Prenos iz Prage. — VARŠAVA 17.30: Mladinski koncert.
20.30: Pevski in klavirski koncert. — 21: Orkestralen koncert. — 22.15: Chopi-nove skladbe. — 23: Godba za ples. — DUNAJ 11: Plošče. — 12: Koncert orkestra.
—	13.100: Nadaljevanje koncerta. — 16.20: Koncert orkestra. — 19.30: Plošče. — 19.50: Ljudska igra. — 23.05: Koncert tria. — BERLIN 20: Orkestralen koncert. — 21.10: Mešan program. — Godba za ples. — Ko-NIGSBERG 16.30: Koncert iz Berlina. — 19.45: Proslava materinskega dne. — 21.20: Sluhoigra. — 22.45: Plesna glasba iz Berlina. — MUHLACKER 17: Prenos orkestralnega koncerta iz Wiesbadena. — 19.45: Neapelske nar. pesmi. — 20.45: Kabaretni program. — 22.20: Koncert lahke glasbe.
—	BUDIMPEŠTA 17.30: Koncert s konser-vatorija. — 19.30: Madžarske nar. pesmi.
—	20.50: Koncert vojaške godbe. — ciganska godba. — RIM 17: Vokalen in instrumentalen koncert. — 21: Dramski večer.
Nedelja, 10. maja.
LJUBLJANA 9: Pravno predavanje za kmeta. — 9.30: Prenos cerkvene glasbe. — 10: Versko predavanje. — 10.20: Knjigovodstvo za hotelirje. — 11: Koncert radio-orkestra. — 12: Napoved časa in plošče. — 15.30: Dvoboj na harmoniki. — 16.30: Pester program. — 20: Koncert godbe dravske divizije. — 22: Napoved časa in poročila. — 22.15: Radio - orkester.
Državno prvenstvo v .iogometu
Jutri Ilirija : Concordia v Zagrebu, Hašk : Primorje v Ljubljani ob 16.30 na igrišču Primorja. Slovenski nogomet se po prevratu kljub vsem naporom ni mogel povzpeti na visi« no ostalih naših športnih centrov: Beo« grada, Zagreba in Splita Pravi razmah je oviralo v prvi vrsti dolgoletno, stalno za« postavljanje v državnem prvenstvu. Baš v tem pogledu beležimo letos važno spre« membo na bolje.
Prihodnje dni stopita naša najmočnejša predstavnika — doslej le večna rivala — prvič v skupno fronto v obrambo skup« nega prestiža. Ta moment, ki ga je tre« ba podčrtati, bo tudi prav gotovo blažil« no vplival na naše napete športne prililke.
Ilirija igra v nedeljo v Zagrebu s seda« njim državnim prvakom Concordijo, do« čim bo imelo Primorje v gostih zagrebške akademike. Odveč bi bilo naštevati v po« drobnem vse vrline Haškovcev. Njihov iz« cizelirani sistem, poln inteligentnih potez in trikov, je — čeprav nesodoben — lep in privlačen. Ta sistem vsebuje vse odlu ke starejše praške šole, ki jo je presadil v Zagreb takoj po prevratu sloviti Kože« luh.
Proti temu nasprotniku se bo moralo boriti v nedeljo moštvo Primorja. Veliko nogometno znanje Haška bo moralo pa« rirati z znano svojo borbenostjo, brzino in elanom. Ako hoče doseči uspeh, ne sme niti za trenutek pozabiti, da je nje« gov današnji sistem docela različen od Haškove igre in da bi pomenilo kopiranje nasprotnikove igre usodepolno pogTesko. Do zadnjega se mora boriti moštvo Pri« morja le z lastnim orožjem in nikakor ne sme povzeti nasprotnikove taktike. Le na ta način bo dana možnost uspeha, ki ga isikreno želi Primorju vsa naša športna javnost.
Vodstvo telome Primorje : Hošk je po« verieno ljubljanskemu sodniku g. Sohnel« lerju. S tem mu je brez dvoma izkazana posebna čast in zaupanje s strani najmero« dajnejšiih, ob enem pa tudi resna in deli« katma naloga.
V oredtekmi ob 15. nastopi komb. Pri« morje -roti ŽSK Hermes.
Službene objave LNP
(S seje p. o. dne 6. V. 1931.)
Prisotni gg.: Stanko, Novak, šetina, Rova n, Kačar, Accetto, Grošelj. Zapisnik zadnje seje se, odobri. Odobrijo se naslednje prijateljske tekme: 10. V. SK Svoboda, Maribor : SK Sloboda, Varaždin v Mariboru. — SK Dobrna, Trbovlje : SK Sava, Sevnica v Sevnici. — ŽSK Hermes rez. : SK Sokol, škofja Loka v Škofji Loki. — 14. V./ISSK Maribor, Maribor : SK Rapid, Celovec v Mariboru. — 16. in 17. V.: Kastner čhler Graz : SK Rapid in SK železničar v Mariboru. — 17. V. ŽSK Hermes, komb. SK Bratstvo, Jesenice na Jesenicah. 24. in 25. V. ISSK Maribor, Maribor : SK Orient, Sušak v Mariboru. — Naknadno se odobrijo prijateljske tekme, odigrane 3. V. SK Javornik, Rakek : SK Litija v Litiji. SK Ilirija rez. : SK Bratstvo, Jesenice na Jesenicah.
Ker niso igrišča v nedeljo 10. V. v Ljubljani prosta, se prvenstvene tekme n. raz reda preložijo na 14. V. in sicer: igrišče SK Ilirije: dopoldne ob 9.30 SK Korotan : SK Reka. Službujoči odbornik g. P. Kovač, stranska sodnika Lenarčič, Bartl. — Igrišče ASK Primorje: dopoldne ob 9.30: SK Jadran : SK Natakar. Službujoči odbornik g. Kralj, stranska sodnika Goli, Klančar.
Prvenstvena tekma SK Javornik, Rakek : SK Elan, Novo mesto, se odigra 10. V. v Novem mestu ob 15., v kolikor se kluba drugače ne sporazumeta.
Preda se u. o. SK Grafika. Ljubljana, ker ni oddala postave moštva pri tekmi SK Svoboda : SK Grafika dne 27. aprila t. 1.
Glasom sodniškega poročila o tekmi SK Jadran : SK Reka dne 3. V. se predajo k. o. igrači B. Battelino, Janjetovič (Reka) in Brcar (Jadran).
Zaradi protesta SK Amater, Trbovlje, o tekmi SK Trbovlje : SK Amater, odigrani 3. V., se tekma med prvakom Trbovelj in prvakom Celja, določena na 10. V. v Celju, preloži na poznejši termin.
Glasom pravilnika za odigran je nogometnih tekem za prvenstvo Jugoslavije, točka 10., izvede te tekme podsavez, kateremu je prijaviti predtekmo. Podsavez poskrbi za rediteljstvo, policijsko nadzorstvo in prijavi tekmo. Stranske sodnike določi sekcija ZNS. Blagajno vodi klub pod nadzorstvom LNP. Vstopnice dostavi JNS, odnosno LNP. Biljeterje postavi klub sporazumno s podsaveznim blagajnikom, s katerim se mora klub sporazumeti dva dni pred tekmo.
V nedeljo 10. V. se vrši ligina tekma med ASK Primorje. Ljubljana : Hašk, Zagreb na igrišču ASK Primorje. Dovoli se predtekma ASK Primorje rez. : ŽSK Hermes, Ljubljana. Priče tek predtekme ob 15.. glavne tekme pa ob 16.45. Službujoči odbornik g. Stanko. Blagajniški nadzor vrši g. šetina. ASK Primorje mora postaviti osem starejših in vestnih rediteljev.
Z današnjim dnem se vse proste vstopnice stranskih sodnikov razveljavijo. Zapisnik 20. seje MO Maribor se vzame
na znanje. MO Maribor se poziva, da pošlje zdravniško spričevalo o poškodbi igr. Kohouta, ker ni bilo priloženo.
Verificirajo se s pravico nastopa 9. V. za ISSK Maribor, Maribor: Stanko Stare, Ivan Marko. S pravico nastopa dne 16. V. za SK Jadran, Ljubljana: Feliks Arčan; za SK Reka, Ljubljana: Viktor Pišler, Fr. Repovž; za ŽSK Hermes, Ljubljana: Josip Kopač, Josip Pleš; za prijateljske in mednarodne tekme za TSK Slovan, Ljubljana: Milovan Jakšič.
Igralca Osmanefendič Razim in Dimitri-jevič Svetozar bosta verificirana, čim prejme LNP odjavnice od BLP in SNP.
Zavrne se verifikacija igr. Ivo Barta za SK Rapid, Maribor, in Ivana Gerželja za SK železničar Maribor, ker ni priložena taksa 5 Din.
Na znanje se vzame izjava igr. Slavka Žunka, da preklicuje prijavo za SK Ret-je, Trbovlje, ter ostane še nadalje član SK Trbovlje, Trbovlje.
Iz seznama verificiranih igralcev se črta Igr. Evgen Bergant, član ISSK Maribor, Maribor.
Verificirajo se naslednje prvenstvene tekme SK Jadran : SK Korotan 3:2; SK Grafika rez. : SK Svoboda rez. 7:1; SK Svoboda : SK Grafika 5:1; TSK Slovan :
SK Natakar 8:1.	Tajnik n.
★
(S seje k. o. dne 7. t. m.)
Prisotni gg.: inž. Debelak, Novak, dr. Dougan, Cek, Bucik, Rybar, Vospernik.
Kaznuje se po čl. 14. z uporabo čl. 7. kazenskega pravilnika JNS igr. šteiner Karel (SK Jadran) s tritedensko zabrano igranja, t. j. do incl. 13. V. 1931. Suspenz se s tem ukine. Igr. Zadel Samo (SK Jadran) se oprosti.
Zadeva igr. Doberlet, Košak, Strehovec, Pogačnik (vsi SK Ilirija) se preloži na prihodnjo sejo zaradi zaslišanja nekaterih
Prič.	Tajnik H.
*
Iz sekcije ZNS (službeno). Delegirajo se k tekmam dne 10. t. m. Ilirija komb. : Reka g. Hartman K.; v Domžalah Ilirija komb. : Disk g. Mahkovec; v Novem me« stu Javornik : Elan g. Ahčan; Primorje komb. : Hermes g. Jordan; Primorje : Hašk g. Schneller, stranska sodnika gg. Zuccuto in Vidic. Na kraj in čas tekem se gg. sod« niki opozarjajo na službene objave.
Poverjeništvu Maribor, Celje in Trbovlje se naroča, da dostavi sekciji do vsakega torka sezna-m vseh odigranih tekem v nji« hovem okrožju.
Dne 16. t. m 6e vršijo ob 20. uri v dam« ski sobi kavarne Emona teoretični savezni sodniški izpiti in dne 17. t. m. ob 8. uri zjutraj na igrišču Ilirije praktični izpiti. Opozarjajo se sodniška kandidati, da poš« Ijejo najkasneje do 14. t. m. na naslov sek« cije predpisano izpitno takso 100 Din. Na poznejša nakazila 6e ne bo oziralo. Taj« nik.
Šport v Celju. Jutri ob pol 11. dopol« dne se bo vršila na Glaziji prvenstvena tekma med hazenskima družinama SK Celja in SK Save iz Sevnice. Tekma obeta biti zelo napet«, in zanimiva. Občinstvo, zlasti pa celjske dame naprošamo, da pri« sostvujejo tekmi v čim večjem številu. — Ob 9. dopoldne bo istotam nogometna tek« ma med rezervama SK Celja in SK Olimpa iz Gaberja, popoldne ob 16.30 pa prijatelj« ska tekma med SK Celjem in SK Rapidom iz Maribora.
Prvenstvena nogometna tekma v No« vem mestu se odigra v nedeljo ob 14.30
XKZ>00<3>00<
na Loki med SK Javornikom (Rakek) in do« mačim klubom SK Elanom.
Nogomet na Jesenicah. V nedeljo ob 15. se vrši na letnem igrišču na Jesenicah nogometna tekma med SK Bratstvom in Vil« lacher SV. Obeta 6e zelo zanimiva borba med ambicijoznimi domačini in ^eljačani, ki so na glosu kot eden najboljših klu« bov Koroške, ki si je že ponovno osvojil naziv koroškega prvaka.
Razpis medklubske kolesarske dirke, katero priredi SK Disk v Domžalah, dne 14. maja t. 1. Proga: Domžale « Vransko * Mofcnilc « Kamnik « Domžale 75 km. Start: ob 8. izpred igrišča SK Dnsk v Domžalah; cilj istotam. — Vozi se v dveh skupinah, seniorji in juniorji. Prvi trije vsake sku* pne orejmejo kolajne. — Splošna določi* la: Dirka se vrši po pravilniku Koturaške« ga saveza kraljevine Jugoslavije. D:rka je odprta za vse člane klubov, ki so včlanjeni v Triglavskem pododboru Koturaškega sa* veza kraljevine Jugoslavije. Vsak dirkač vozi na svojo odgovornost po obstoječih cestmo^policijskih predpisih; vsako kolo mora biti opremljeio z zvoncem in do« bro delujočo zavoro. Vsak dirkač se ima zglasiti pol ure pred startom v gostilni »Januš« v Domžalah, da prejme startno številko. Startna lista se zaključi ob 8. uri. Prijavnina Din 5. —. Oblika startanja obeh skupin se določi na startu. Dirka se vrši ob vsakem vremenu, če je prijavljenih naj« manj pet dirkačev za vsako skupino.
Hazensko državno prvenstvo. V ned-e« deljo se vrši na igrišču TKD Atene v Ti« voliju državna prvenstvena tekma hazen« skih družin Concordije i z Zagreba in dru* žnne TKD Atene. — Numerirani sedeži po 12 Din, stojišča 8 Din, dijaška (samo pro« ti legitimacija) po 5 Din. — Uro pričetka objavimo pozneje.
ASK Primorje (nogometna sekcija). Za prvenstveno tekmo jutri v nedeljo, se določajo naslednji reditelji: gg. Fuchs, čač, Juntes, Podboršek, Končan, Kosmina in Gvido. Imenovani se morajo javiti pri bla« gajni najkasneje do 14., da sprejmejo re« diteljske znake. Biljeteri za to tekmo so gg. Cek in Glinšek. Reditelji in biljeteri so dolžni vršiti službo do zaključka tekme.
SK Ilirija (nogometna sekcija). Strogo obvezen sestanek I. moštva zaradi prven« stvene tekme v Zagrebu bo danes ob 20. v klubski sobi v »Evropi«. Jutri igra rc« zervna garnitura dve prijateljski tekmi in sicer ob 9.30 s SK Reko in popoldne v Domžalah s SK Diskom. Sestava moštev ie objavljena v članski knjigi in v garderobi, zbirališče moštva za odhod v Domžale točno ob 13.45 pred glavnim kolodvorom. — (Lahkoatletska sekcija): Drevi ob 20. bo v kavarni »Evropi« seja sekcijskega na« čelstva. — Plavači! Danes 60 v zimskem kopališču treningi vseh oddelkov po na« stopne mredu: ob 13.45 skoki za gosipode, ob 15. skoki in plavanje za dame, ob 17. plavanje Hi gospode. Jutri ob 9. water« polo. Pred otvoritvijo letnega kopališča se bodo vršile še važne zaključne interne tekme. Vse članstvo pozivamo, da poseča treninga redno in polnoštevilno!
TSK Slovan. Drevi ob 20. redna odboro-va seja v lovski sobi gostilne »Sokol«. Vsi in sigurno.
SK Korotan. Pozivajo se vsi člani, da se sigurno udeleže nedeljskega zborovanji ob pol 9. Vsak predviden izostanek nan' se pravočasno opraviči. Spored nedeljskih tekem je objavljen v klubskem lokalu.
Spominjajte se slepih!
Oglas
za podizanje instalacije za centralno odvodjenje dima u ložionici na teretnoj Staniči Novi Sad
Direkcija državnih železnica u Subotici na osnovu rešertja gospodina ge-neralnog direktora y aktu generalne direkcije državnih železnica G. D. Bt. 99326/30 od 5. decembra 1930. godine i odredaba zakona o državnom računovodstvu čl. 86 do 98 raspisuje na dan 6. juna 1931. godine prvu ofertalnu jav-nu licitaciju za podizanje instalacioe za centralno odvodjenje dima u ložionici na teretnoj stanici Novi Sad.
Kaucija od 5 ^ ponudjene cume za naše odnosno 10% strame državljane polaže se na blagajni direkcije državnih železnica u Subotici iH na blagajnama ostalih oblasnih direkcija državnih železnica prema čl. 88 zakona o državnom računovodstvu, a najdalje do 10 časova pre podne na dan licitacije.
Propisno taksirane ponude u voskom zapečačenem zavoju sa oznakom spolja >Ponuda za podizanje instalacije za centralno odvodjenje dima u ložionici na teretnoj st. Novi Sad ponudjača N. N.«predaju se najkasneje do 11 časova gradjevinskom odelenju direkcije (Trg Vojvode Putnika br. 9. II sprat.)
Pravo na licitaciju ,imaju samo ona lica i tehnička preduzeča koj-i podne-su komisiji za licitaciju dokaze svoje preduzimačke sposobnosti, revers o položenoj kauciji, uverenje da su svojuradnju za porez prijavili i da su na istu platili sav pores sa pripadajučam prirezima za sve istekle zakonske ro-kove kao i za sve odobrene obroke po speoijalnicn rešenjama.
Zastupnici ponudjača moraju imati sa sobom pismeno punovažno puno-mocije da ih mogu na ovoj licitaciji zastupati.
Planovi, obrazac ponude, opšti i speoijalni uslovi mogu se videti i po ceni od 643 dinara nabaviti svakog radnog dana za vreme zvaničnih časova u gradjevinskom odelenju direkcije državnih železnica Subotica.	6604
Naknadne rli telegrafskim putem podnete ponude neče se primiti.
Iz Direkcije Državnih železnica a Subotici
br. 6882/1931.
Iz življenja in sveta
Preiskava Oustricovega škandala
Romunski kralj in njegov novi ministrski predsednik
Kralj Karol v spremstvu novega ministrskega predsednika profesorja Jorge na potu k zadnjemu obisku našega kralja.
Milijon frankov za zmotno izvedeniško
mnenje
Zanimiva odškodninska tožba proti umrlemu sodnemu izvedencu
Zakonca Nourrie iz pariške okolice sta vložila tožbo proti dedičem sedaj že pokojnega sodnega izvedenca Baylea, in sicer zahtevata milijon frankov odškodnine. SLvar ima naslednje ozadje: 3928 so našli na bregu Seine umorjenega nekega bančnega sla. Ker so ga nazadnje videli v hiši Nourrijevih, je padel sum na te in so prišli pred sodnike. Ker ni bilo nobenega dejanskega dokaza za njihovo krivdo in zlasti ker niso našli pri njih 25.000 frankov, ki jih je morilec pobral slu, bi bili gotovo oproščeni, odločilo pa je poročilo sodnega izvedenca Baylc-a. Obraz umorienca je bil namreč pokrit z robcem, ki je imel neko pogreško v tkivu in robec s podobno pogreško so našli pri že-
ni Nourrijevi. Bayle je trdil, da se more takšna pogreška, ki izvira od stroja, ponoviti le pri majhnem številu robcev iste serije (kvečjemu pri 180) in dasi mu je drugi izvedenec odločno ugovarjal, trdeč da se lahko ponovi tudi pri 10.000 robcih, je Bayleovo mnenje obveljalo in sodniki so na temelju tega šibkega indicija obsodili Nourrieja na dosmrtno ječo, njegovo ženo na deset ict, njenega brata pa na 20 let.
Po treh letih se je izkazalo, da so bili vsi trije nedolžni in vsa Francija pričakuje z napetostjo, kako bo sedaj sodišče odločilo glede njihove odškodninske zahteve, ki se bo obravnavala v nekoliko dneh.
Nov način za zdravljenje išiasa
Pod imenom išias znana bolezen, ki izvira iz živcev v kolkih, je zaradi svoje tr-dovratnosti in moči pravi križ za bolnika ' kakor za zdravnika, tem bolj, ker odpoveduje tu po navadi injeciranje morfija, pa tudi vsak drug postopek za lajšanje bolečin.
Šele sedaj je izumil dr. Axen iz Hamburga način, ki obeta postati pravo odrešenje za paciente, tako v akutnih kakor v kroničnih primerih.
Njegov postopek obstoji v injeciranju tekočine, ki sestoji iz evkaina (nekega ko-kainskega. preparata), antipirina in 0.S % solne raztopine. Injekcija se izvrši v križnem pasu hrbtenice, nato mora zdravnik s posebnim prijemom krepko raztegniti kolčni živec. Ker je ta manipulacija združena s precejšnjo bolečino, se izvrši najbolje v narkozi s klorovim etilom. Ko se pacient zbudi iz narkoze, ne čuti nobenega trganja več in se lahko giblje po mili volji, kar mu prej zaradi bolečin ni bilo mogoče. Uspeh se ojači z gimnastičnimi vajami in obkladki iz pištyanskega blata. Po 8—11 dneh je pacient popolnoma ozdravljen, vsaj dosedaj se še ni zgodil noben primer ponovitve trganja. Zadostuje ena sama injekcija, seveda prccej :"z-datna, 50—60 cm;> raztopine.
Pri išiapih, ki izvirajo iz drugih bolezni, je treba seveda najprvo izlečiti te bolezni, nadaljnji postopek je potem večinoma odveč.
Jpepelitev v Veroni
Na pokopališču v Veroni se je te dni odigral nenavaden pogreb. Praškega univ. prof. Fr. Schucka, ki je umrl v starosti 63 let, je prepeljala vdova iz ČSR v Arco p.ri.	muje bii0 najdražje mesto
na svetu. Truplo so prepeljali v ondotni krematorij, kjer je orkester, obstoječ iz gosli, lutnje, kontrabasa in čela, zaigral koračnico iz četrtega dejanja »Aide«. Vdovo je ceremonija tako presunila, da se je onesvestila.
Vas na dražbi
Te dni je prišla na boben angleška vas Crawley, ki leži pet milj od Winchestra, kraja, ki je v literaturi znan po Thakera-yevem romanu »Sejem nečimernosti«. Del vasi je kupil za 4 milijone Din polkovnik George Philipps. Hišo vdov iz 14. stoletja so prisodili nekemu stotniku za četrt mi-, lijona Din. Slovita gostilna »Lisica in lovski pes«, kje je pila kraljica Elizabeta pivo, pa je prišla za nad milijon Din naše veljave v last nekega pivovarnarja.
Tragična usoda advokata
Berlinski odvetnik in notar dr. Goldberg je bil zaradi ponovnih težkih poneverb in zaradi prestopkov proti zakonu o kolkov-nem davku obsojen na 150 mark globe. Mož je postal žrtev denarja za kolke in je poneveril na ta račun nič manj ko 6800 mark (okoli 90.000 Din). Zakrivil pa je razne nekorektnosti tudi s tem, da je vodil krivičen notarski register.
Obsojeni odvetnik je bil še 1924 v sijajnih premoženjskih razmerah. Polom neke zadružne banke, kateri je načeloval, dalje polom koncema, pri katerem je bil udeležen, ga je pripravil ob vse prihranke. Vrh tega je še imel smolo, da je napravil napako pri protestu neke menice, zaradi česar so zahtevali ljudje, ki so mu bili izročili stvar v zastopstvo, 40.000 dolarjev odškodnine. Bil je tako nepreudaren, da je te zahteve priznal, čeprav se je na koncu izkazalo, da niso imeli lastniki protestira-ne menice niti pare v žepu. Postal je s tem žrtev izsiljevalne afere in ko mu je v naslednjih letih pohajal denar, se je dal zavesti, da si je prisvajal tujo kolkovino.
Panteon možganov
V predavalnici fiziološko-nevrološke klinike na Dunaju so te dni otvorili zavod za raziskovanje možganov. Profesor Potzl, ki je imel otvoritveni govor, je odkril sliko prof. Wagnerja-Jauregga, ki je bil osebno navzoč pri svečanosti. Prof. Economo, ki mu bo poverjeno vodstvo instituta, je imel zanimivo predavanje o delu raziskovalca možganov. Občinstvo si je po otvoritveni ceremoniji ogledalo institut.
čudna letalska nesreča
Spengler napoveduje propad belega plemena
V Monakovem se je te dni vršil občni zbor Nemškega muzeja. Navzočih je bilo 400 povabljenih gostov iz Nemčije in inozemstva. Pred njimi je govoril filozof Os-wald Spengler avtor znanega dela »Propad zapada«.
Tenor njegovega govora je bila trditev, da je človek najvišje razviti zastopnik zverskega tipa. Razlika med njim in živaljo obstoji samo v tem, da je prišla s človekom na svet industrijska tehnika. Tehniški razvoj belega plemena pa je zdaj zaključen. Človek je postal suženj svojegi lastnega stvarstva. Belo pleme, izvzemši Ruse, stoji na robu propada. Poslednje, kar še lahko stori, je, da prenese svoj propad z junaštvom.
Pri neki letalski prireditvi v Roosevelt Fieldu pri New Yorku je izgubil neki pilgt ravnovesje ter se mu je posrečila rešitev s padalom. Njegovo letalo je letelo naprej in končno »pristalo« v nekem jezeru.
Hoilandski Marconi
Zadnje dni je prispel na Dunaj mladi ho-landski fizik Joop van Dijk, ki so ga proglasili za holandskega Marconija.
Van Dijk je napravil celo vrsto posrečenih pcskusov v radiorehaiški stroki in njegova odkritja so izzvala veliko pozornost med strokovnjaki. Rojen kot sin in-ženjerja, ki se je dolgo mudil v Holandski Indiji, se je že od mladih dni posvetil radiu. V laboratoriju pa je dolgo proučeval atomsko teorijo.
Posebno se je proslavil 1923, ko je kot edini radioamater slišal Byrdov SOS klic na pomoč. Byrd je takrat letel iz Amerike v Evropo. Ker mu je pošel bencin, je bil primoran pristati tik pred francosko obalo na morju. Imeli so ga že za izgubljenega. Njegova sreča je, da je njegov klic na pomoč slišal Joop van Dijk, ki mu je takoj odgovoril. Le z njegovo pomočjo je bil Byrd rešen. 1927 ob velikem solnčnem mrku je napravil van Dijk zelo važne poizkuse o vplivu ultravijoličnih žarkov na radio valove. Trenutno proučuje van Dijk kratke valove in strokovnjaki v fiziki pričakujejo od njega še velike stvari.
Novinar - Clemenceaujev naslednik
S smrtjo francoskega državnika Clemen-ceauja se je izpraznilo mesto nesmrtnika v Francoski akademiji. Te dni je njegovo mesto zasedel nov akademik. Piše se An-dre Chaumeix.
Chaumeix je ob svojem nastopu v Aka-kdo, vendar pa ni izdal še nobene knjige. Ce bi pa zbral svoje spise, ki so raztreseni po dnevnikih, bi lahko natisnil majhno enciklopedijo. Andre Chaumeix je namreč novinar. Piše o svetovni politiki, o literaturi in objavlja svoje spise v dnevnikih in vestnikih in njegovi članki so včasi krajši, včasi daljši.
Chaumeix je ob svojci nastopu v Ada-demiji imel namestil običajnega nastopnega predavanja kar dve predavanji. Kako je prišlo do tega? Takole: Clemenceau, ki je postal v akademski časti naslednik zgodovinarja Emila Fagueta, ni nikoli imel spominskega predavanja, o svojem predniku. Zato je njegovo zamudo popravil njegov naslednik, ki je govcril najprej o Fa-guetu, nato pa še o Clemenceauju. Clemenceau se kot čudak ni niti enkrat odzval, da bi zasedel podeljeno mu častno mesto, čeprav so ga večkrat povabili, naj to stori.
Posebni preiskovalni odbor francoske zbornice je pričel z raziskavanjem znanega Oustricovega škandala, ki ga po obsegu nadkriljuje le še svoječasni panamski škandal. Slika kaže od leve proti desni: bančnika Oustrica, njegovega pomagača Mai-xaudeaua, za njima pa branitelja Bizosa in Schmolla.
Smrt GlenaKidstona
Smrtna nesreča angl. milijonarja,
Ni Se dolgo temu, ko smo pisali o na; ravnost bajni sreči angleškega kapetana Glena Kidstona. Pred kratkim je Kidston absolviral letalski rekord iz Londona v Capetown in je potolkel svojega prodhods nika za cele tri dni. A ni mu bilo usojeno dolgo uživati te slave. Pri Natalu je strmos
Glen Kidston
ki se je vse življenje igral s smrtjo
glavilo njegovo letalo in on se je ubil.
Kidstonovo življenje je bilo bogata, t-ko* ro neverjetno pustolovsko razgibano. K.o mu je bilo komaj 15 let, se je kot pomor« ski kadet udeležil vožnje na angleški vojs ni ladji »Hogue«. Ladja je bila torpedras na od podmornice L'-9. Kidston ie :mel e-rc» čo, da ga je voda vrgla v neki predel, ki je bil zavarovan s plastjo premoga. Spk« val je srečno z ladje m medtem ko so cje» govi tovariši skoro vsi utonili, so njega ie* šili po dveh urah plavanja. Na krov ga jc vzela ladja »Aboukir«. Toda som a j je bil rešen, glej nove nesrečo! Tudi »Aboukir« je bik torpedirana! Kidston se je zopet rešil. Tretjič je Kidston doživel bro dolom 1927 z nekim motornim čolnom pr: otoku Wi'ghtu. Planil je s svojo mlado ženo v va« love, iz katerih so ga čez dobro uro rešili.
Leto dni pozneje je treščil z letalom v Beli Nil. Odnesel je zdravo kožo. ključ* je je hotelo, da jc bilo to baš tisto letalo, iz katerega je pozneje padel milijonar L6« \venstein na poletu iz Londona v Pariz.
Pustolovščin veseli Kidston pa je bil t'u di znan vozač. Pri neki dirki za veliko na« grado Ulstrn je zavozil z brzino 150 km r noko ograjo. Avtomobil se je prekucnil in vžgal. Kidston pa 6e je rešil in se r.iu ni zogdilo prav ndč, pač, dobil je pra^KO r.a mezincu. Njegova najpopoularnejša rešitev pa je bila rešitev iz nemškega letala, k- je treščilo n i tla v Crovdonu. Šcdem 1,'uJi se je ubilo, Kidston jc ušel smrti. Zdaj pa je bela žena segla tudi po njem z neusm 1 ienn roko in ga za vedno iztrgala iz objema Fortune.
Posvetitev najvišjega nebotičnika
Žrtev lastne neprevidnosti
Iz Amsterdama prihaja poročilo o tragični smrti štiridesetletne žene nekega zasebnega šoferja, ki si je umivala glavo z bencinom, žena je zahtevala bencin od svojega moža, ki ga ji je pa zabranil, ker je smatral, da je to preveč nevaren poskus. Ko se je nato mož odpeljal z vozilom, se je odpravila žena sama v garažo in zahtevah bencin, šla je domov in si začeli umivati glavo v bližini priprave, na kateri je gorel" ogenj in so se grele klešče za lase.
Ko se je šofer čez kakšne pol ure vrnil domov, je opazil, da gori v stanovanju. Razbil je šipo na oknu in vdrl v kuhinjo. Eila je vsa v plamenih, njegova žena pa je ležala zoglenela na tleh. Sodijo, da jo je ogenj takoj zadušil. Požar so s pomočjo šoferja kmalu pogasili.
V Nevv Yorku je bil te dni na slovesen način posvečen in otvorjen Empire State Buil-ding (upravna palača mesta in države New York), ki je sedaj najvišji nebotičnik na svetu. Ogromna stavba ima 86 nadstropij in je z zaključnim stolpom vred visoka 415 metrov. Vrata nebotičnika, ki ga bo vsak dan posetilo okoli 85.000 ljudi, so se na dan otvoritve avtomatično odprla, ko je predsednik Hoover pritisnil na električni gumb V Washingtonu
Mrliča so zamenjali
V wiedenski bolnišnici na Dunaju sta umrla isti dan 70-letni Josef Lutha in 45-letni Franc Prohaska. Pogreb Lutne se je imel vršiti izpred mrtvašnice simmerin-škega pokopališča, za Prohasko pa je bilo določeno, da ga položijo k večnemu počitku na otakrinškem pokopališču-
Pogrebci za oba sprevoda so se zbrali in odšli vsak za svojim vozom. Ko pa so odprli rakvi, so i prvi i drugi videli, da ni pod pokrovom pravega mrliča. Na sim-merinškem pokopališču je ležal v krsti ua-mestu starca mlad moški, na Ottakringu pa so našli namestu moža srednjih let starca. Pozneje se je pomota pojasnila. Organi v wiedenski bolnišnici so bili zamenjali mrliča. Pravijo, da sta bila oble-čerfh v zelo podobne obleke in sta imela tudi slične rakve. Pogreb obeh pokojnikov so zaradi tega incidenta nekoliko odložili.
Reinsa so prijeli v Genovi
Zidarja Emsta Reinsa, ki je v Berlinu umoril poštnega sla Schvvana, so prijeli v Genovi. Policija ga je izsledila v nekem hotelu, kjer se je vpisal pod svojim pravim imenom. Ko so stopili v sobo detektivi, so Reinsu odpovedali živci. Pri zaslišanju je brez ovinkov priznal umor. Imel je v žepu tudi berlinski dnevnik, ki je pisal o zločinu. Preiskava je dognala, da se je Reins pripeljal v Italijo čez Trbiž. Zaenkrat so ga pridržali v ječi Marossi. Nemškim oblastim ga bodo izročili takoj, ko bodo rešene izročitvene formalnosti. Berlinska policija je med tem aretirala tudi Reinso-vo mater, ki je na sumu, da je vedela za zločin svojega sina.
Urban obsojen na osem let
Artist Karel Urban je bil zaradi ustre-litve kinematografskega lastnika Schmol-lerja obsojen na osem let ječe. Preden so odšli porotniki in sodniki na posvetovanje, je vstal in imel nanje nagovor. Prosil je, naj mu oprostijo in :iaj mu dajo priliko, da začne novo življenje. Govoril je tako ganljivo, da je neka ženska porotnica jokala, ker so io njegove besede globoko presunile. Sodišče je po petčetrturnem posvetovanju razglasilo sodbo. Ker ni mogoče dokazati, da je Urban izvršil umor, so ga zaradi uboja obsodil; na osem let ječe.
Tristokrat slajši od sladkorja
Trije francoski učenjaki, Bridel, Laville in Magin, so v torek sporočili Akademiji znanosti, da so odkrili v neki rastlini, ki raste v Paragvaju in se imenuje kaabbe, tristokrat več sladkorja v gramu kakor ga daje gram sladkornega trsa. Preden pa se začne rastlina predelovati v sladkor, so svetovali, naj se preišče učinek tega sladkorja na človeški organizem.
Novi jeruzalemski patrijarh
Patrijarh Daminjanov, ki je že dalj časa bolehal, je odstopil in za njegovega namestnika v Jeruzalemu je bil izvoljen mi-tropolit Maletios iz Aleksaadrije. Dosedanje mesto mitropolita v Aleksandriji pa je zasedel atenski patrijarh Hrizostom.
Prvi avtomobil v Lhasi
Duhovni in svetski vladar Tibeta, Dalai lama, si je naročil avtomobil, ki bo lahko vozil tudi po precej visokih krajih Himalajskega pogorja. Kjer ne bo mogoče napredovati z avtomobilom, bo prenašalo vozilo izmenoma po 30 kulijev.
Svetovni prvak v biljardi* ranju
Nemec Poensgen si je pridobil v Ženevi s 76 točkami svetovno prvenstvo v blijardi-ranju.
Vsakih pet minut ločitev
Iz Rena (Nevada) poročajo: Nedavno je stopila tukaj v veljavo odredba, ki pravi, da zadostuje za ločitev v tej deželi šest-tedensko bivanje na njenem ozemlju. Na dan, ko je bilo to javno razglašeno, je bilo pri sodišču vloženih 250 prošenj za ločitev zakona. V 83 primerih je bila ločitev takoj dovoljena. Ondotni časniki pišejo, da je Nevada pravcati »mlin za ločitve«. Namestu enega sodišča za ločitve poslujeta kar dve sodišči in obe delata s polno paro. Večinoma zahtevajo ločitev Newyorčani. Sodniki imajo odmerjen čas in porabijo za vsak primer 10 minut. Praktično pomeni to, ker poslujeta dve sodišči obenem, "da pade vsakih pet minut ena ločitev.
Vsak član ena
»Drži se dobro, veter se je obrnil!«
^JTTRO-c St. 105
9
E. Ebenstefn:
39
Dva zakona
Roman
V silnem razburjenju je ujel njeno roko. »Maja — za Boga, povejte mi po pravici! Zakaj ste me takrat tako osorno zavrnili?«
Gleda! je predse. Kakor brez glasu so prihajale besede iz njenih Ui;. »Ali sem bila osoma? Ne vem... Tako mlada sem bila — in so bili vsejali zgolj nezaupanje v mojo dušo, zgolj nejevero v vse, kar je lepega in vzhičenega v življenju, zgolj zaničevanje do čuv-stva ia nespametno težnjo po samostojnosti. Zato izprva nisem inogla razumeti tiste uboge pesmice. A potem — že drugi večer, sem jo vendar razumela. Moje petje je bila izpoved, ne da bi se bila zavedala. Čutila sem se mahoma tako veselo, tako polno upanj .t, tako neizrekljivo bogato; vsakomur, ki je moj pogled slučajno obsta' na njem, sem se morala nasmehniti — bilo mi je, kakor da se zbira v meni reka, ki se hoče razliti na ves ta prekrasni svet. A drug.! dan ie prišlo prebujenje —«
Zadnje besede so se trudno, komaj slišno, kakor izgubljen vzdih izvile iz njenih prs.
Mož, ki je stal pred njo, je trepetal od muke. Hripavo je jzjavil iz sebe: »Samo še besedo, Maja! Mož, zaradi katerega ste —«
Ni mu odgovorila. Nenaden trepet jo je izpreletel. Njen pogled je negotovo zdrknil k tlom.
A Heinz je v tem trenutku prvikrat bral vso resnico, ki je bila skrita n?. dnu njenega srca. Zamolkel jek mu je planil iz prsi. Minilo, ubežalo jima je bilo življenje z vsemi svojimi zakladi sreče in bla-
ženstva — obema, samo zaito, ker on, bedak, ni -razumel duše ženske, katero je ljubili
Maja se je zdajci prestrašeno zdrznila, si porinila lase s čela m tesnobno pogledala okoli sebe. Kaj se je bilo zgodilo? Kaj sta govorila — tu vpričo smrti in gorja? Tu, ko se je nemara v sosednji sobi njegova žena utapljala v solzah in ko je njo samo doma pričakoval najbolijši, najplemenitejši mož na svetu? Ni ji šlo v glavo, kako se je bilo vse to zgodilo, vedela je samo, da mora hitro, hitro odtod.
A tedaj je spet začula njegov vročični, proseči glas: »Maja_
in zdaj? Ali naj bo vse mrtvo? Oh, saj ne veste, kako neizmerno me je usoda kaznovala za eno samo uro nespameti.«
Visoko se je zravnala in stopila korak nazaj. Njegova vrtoglavost ji je mahoma vrnila zavest. »Niti nimate vi pravice, da mi zadajate vprašanja, gospod profesor Thu.rsen, niti nimam jaz pravice, da bi poslušala vaše izpovedi. Kakršnekoli so utegnile biti nekdaj najine želje, danes smejo meriti samo še na srečo drugih. In £daj, prosim, mi dajte, da odidem!«
Tiho je stopil s poti. V svetlem, čistem žarku njenih temnih oči je bilo nekaj vsemogočnega.
20.
Zima je bila letos nenavadno huda in bogata s snegom. Decembra meseca si videl še zelene travnike, zdaj konec januarja, pa je neprestano onežilo in vmes je bilo le malo jasnih, mrzlih dni — tako mrzlih, da ti je dih zmrzoval pred usti in da je sneg škripal, ko si stopal po njem.
^ Erika, ki je pri otrokovem pogrebu s svojo rafinirano elegantno žalno obleko in burnimi izbruhi materinske žalosti zbudila občo pozornost, je takoj nato izjavila, da ne stripi več na Dunaju.
Stanovanja jo je bilo groza, v družbo zaradi žalovanja ni mogla
hoditi; kaj naj bi torej delala vse dolge dni in večere?
»Saj imaš moža,« jo je ostro zavrnila mati. »Ali ga misliš pustiti samega — zdaj, ko je izgubil ljubljenega otroka?«
Ves Erikin odgovor na ta očitek je bil samo mrzel, zloben pogled. Njeno razmerje do matere je bilo postalo zadnje dni skoraj sovražno. O vzroku te izpremembe sta obe molčali.
Gospa Thursenova, ki je bila prišla z gozdarskim svetnikom na pogreb, se je boječe oglasila: »Razumem, da je ubogi Eriki zdaj strašno ostati v starem stanovanju. MoTda bi Heinz dobil dopust pa bi oba prišla v Fichtenau. Cez nekaj tednov so itak velikonočne počitnice.«
A Heinz je skoraj nejevoljno odklonil. Imel je svoje posebne tečaje in delo mu ni bilo nikoli tako potrebno kakor ravno zdai.
Erika se je obrnila k tašči. »Tudi jaz mislim, da je bolie, če ima Heinz v teh časih delo. Jaz pa, mama — zelo hvaležna bi ti bila, če bi me hotela vzeti s seboj v svojo gozdno samoto.«
Gozdarski svetnik je neudobno mencal na svojem stolu. Mant-kalo mu je njegove prijateljice pipe, brez katere ni mogel živeti, in misel, da bo imel Bog si ga vedi koliko časa Eriko dan za dnem okoli sebe, mu je bila še bolj neprijetna. To, da je hotela brezobzirno prepustiti moža samemu sebi, je pripravljalo starega gospoda kar v ogorčenje; poslednji ostanek simpatije do snahe ga je mini!. Molčal je sicer, a le zato, ker je videl, kako se je sinov bledi obraz zjasnil, ko je Erika napovedala svoj sklep.
»Ubogi dečko,« je pomislil, »tako daleč te je že spravila? Nu, zdaj vidim, da v vajinem zakonu ne more biti govora o svetosti!«
Erika je že drugi dan odpotovala s tastom in taščo v Fichtenau. kjer se je kar za stalno naselila. Ni se ji zdelo vredno, da bi bila kdaj pa kdaj pisala možu; le časih mu je poslala razglednico s kakega izleta.
I«
r«
jh
m
MOTORJE IKOILIESA
»N
vseh prvovrstnih svetovnih znamk kakor: Waffenrad, Durkopp, Opel, Vesta in drugih daje po ngodni ceni na obroke tvrdka
Efi
O. (praprotni&f J>om$aCe
trgovina s kolesi, motorji, šivalnimi stroji in gramofoni
Isto tam je tudi mehanična delavnica, katere poslovodja je poseben specijaEst za popravlja«
nje avtomobilov in motorjev.
Pred trgovino je tndl bencinska stabilna pumpa.
6632
Avtomehanična in kovinsko - strugarska delavnica
Izdeluje cfflndre ln ročiftna vratna * ameri-kanskim Stormizingcstrojem. Precizna izdelava, za katero Jamčim. Cena za sve-drino Din 100. Fran jo Grede!j, Zagreb, De-želičeva ul. 6, telefon 22-07.	4517
POZOR!
Naznanjam, da se otvori v nedeljo, dne 10. maja 1931
kopališče ob Savi na Ježici.
Kopališče bo dogotovljeno in bo imelo skupaj 450 kabin in omaric; poleg teea je za solnčenje na mivki, deskah, pričnah in na novo dogotovljeni strehi prostora za 1000 ljudi. Pripravljeno je tudi vse za vsakovrstne igre in igrišča.
Točila se bodo vsakovrstna vina iz domačih goric in vsak dan sveže nastavljeno »Unionsko pivo«. Dobijo se tudi gorka in mrzla jedila. Sprejemajo se abonenti na celodnevno hrano.
Pri otvoritvi sodeluje delavska godba »ZARJA«.
Skrbel bom na vso moč, da bo postrežba točna in solidna ter se priporočam za obilen obisk.
e«« anton mm«.
LOKOMOBILE
na pogon in kurjavo. Zahtevajte naše tiskovine!
Prva brnska tovarna
strojev d. d., Brno, ČSR
(Erste Briinner Maschfnenfftbriks-Gesellschaft, Briinn) Glavni zastopnik: BRtiDER FISCHER, WIEN HI.,
Jaequingasse 45.	174
Jntrovi mali oglasi
imajo siguren uspeh?
mi
SKočemo odprodati svojo zalogo, za\ smo velikemu številu naših modelov ponovno globoko znižali ceno
do £<?*/
o ftt vec
naših prodajalnah morete torei kupiti dobro obutev
od

ftt
Tako ugodnega nakupa se Vam ne more nuditi s kake druge strani. Ne zamudite prilike in posetite nas, da se prepričate o dobri kvaliteti in ugodnih cenah. | Nabavite si še danes
m
Cene malim odlomom t
Ženitve, dopisovanja, naznanila te oglasi trgovskega, reklamnega ali posredovalnega značaja: vsaka beseda 1.— Din. Pristojbina za šifro 5.— Din. Najmanjši znesek 10.— Din. Ostali oglasi: vsaka beseda 50 para. Pristojbina za šifro 3.— Din. Če naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra«, je plačati še pristojbino 2.— Din. Pri* stojbine je vposlati obenem z naročilom. Čekovni račun pri Poštni hranilnici v Ljubljani 11.842. — Telefon številka 2492, 3492
Mali&glasi
•Va«/ore ma ISh oilaaov
dobite takoj po izidu lista p podružnicah 9Jutra' v •Marffccru, 9	o ^oeem mcctu,
9 Vfhovljah in m {?e«e*»tcaf>, ki sprejemajo tudi naročila na male oglase in inserate.
ffrr&zrnn
Frivskega vajenca
mp ejme Ivaniše-vie, Franci skanska ulica štev. 10.
18427-1
Tri ali več pečar-skita pomočnikov
samostojnih, dobro izvež-banih sprejmem takoj. Na tJ-ov pove oglasni oddelek »Jutra«.	18398-1
Razpis
ziitarskih in krovskih del
pri gradnji novega šolskega poslopja v Tofvolšici. Na-6rfci in proračun so na vpogled v obe. pisarni v lopolšiiei do '17. maja 1901 1'ras-ilno kolkovane ponudbe s> 5 % varščino je predložiti pri kr. šol. odboru t Topolšie-i do 17. maja 1!«1 do 14. uro. Krajevni Šolski odbor si pridržuje pravico oddati delo, brez ozira na višin-o ponudbe. — Krajevni šolski odbor v Topolšici, dne 5. maja 1931 18294-1
Trgovko
ki poseduje obrtni list, oz. »pričevala, sprejmem takoj v že vpeljano trgovino, v zdravem, večjem kraju na Gorenjskem. Event. oddam trgovin-o tu-li v najem. — Oij. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Kinlog«.	18429-1
Naučnice
»smo solidne i mlade, ko-je ima ju volja učiti glaz-bn, trebam za odmah ili *> dogovoru. Ponudbe po nogučnosti sa slikom na aaslov: Karlo Kovač, ka-peinik. restavracija Pana-ra, Dubrovnik. 1S073hI
Prvovrstne
poslovodje
e» trgovin« mešanega Mara iščemo za o kolibo Ma--bora. Pogoj je najmanj 15.000 Din kavcije in pogina strokovna sposobnnst pniindbe na oglas, oddelek >J'ttra< pod šifro »:)9<>«.
180394
Plačil, natakarja
a»T*e»l}ivega, zmožnega najmanj perfektno slovenstva in nemškega jezika, išče večji botel v Sloveniji. Ponudbe na oglasni old-elek »Jutra« pod »Lep na stop«.	17610-1
Fotograf, vajenca ali vajenko
»•prejme fotoatelje IJo-1 vjiski
Ljubljana, Dunajska cesta 6 18352-1
Frizerko
Te? dnbro in bifro onduler-V" s<pr'}me takoj Gabrijel Vaj*, Kranj.	18331-1
Plačilna natakarica
dibro iztirjena, čedne zunanjosti, vešča kuhe, dobi službo v- prometni gostilni. D^bi tudi kuhinjo."Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod »Poštena — 7000 kav-«je<.	18304-1
Dve šivilji
vsestransko irvežbani. s a-mostojni delavk?, ia
učenko
spro-jmem. Ponudbe ns oddelek »Jutra« pod šifro »Sava«.	18289-1
Šivilja
damsfcih oblek sprejme takoj pomočmi'"« in učenko. Riškar, Trgovski pristan št. 14.	18448-1
Brivskega vajenca
vi poltene hiše sprejme takoj Franc Vranifar, škofia Loka.	18447-1
Poslovodjo
energičnega in absolntn-n samostojnega, ki bi vodil tudi knjigovodstvo in korespondenco, sprejme avtomatični buffet »nii>» v Ljubljani.	18453-1
Kuharja
za mrzla jedila (narezke, plate efcr.) samo prvovrstno in samostojno moč, po mogočnosti z inozemsko prakso sprejme avtomatični buffet »Rio« v Ljubljani.
18455-1
Ubogo dekle
staro 16—17 let, iščem k 2 otrokoma. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
18465-1
Šiviljo
amostojmo pomočnic* in
učenko
sprejmem takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
18488-1
Kot natakarica
iščem službo. Stara sem 22 let, simpatična in poštena Nastopim lahko takoj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Gorenja vas«.	18388-2
Pekovski pomočnik
star 26 let. z dobrimi večletnimi spričevali, išče sJuž bo za takoj kot skupni delavec' ali predpečnik. — Maks Berlinger, Vurberk-Ptuj.	1 SI 49-2
Mehanik, pomočnik
išče službo za taioj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutr3« pod »Mehanik«.
18435-2

Šivilja
za obl-e&e in perilo, gTe šivat na dem. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
18413-3
Sijajni, nepričakovani uspehi
Dva zastopnika
za kranjski in štajerski del banovine iščem za prodajo špeoijalnega predmeta brez konkurence, kateri se bo moral naročevati, ker šte-di mnogo denarja. Prihaja poštev za vse branže! Zaslužek 20 % siguren! — Ponudbe na naslov: Triumf Luc in, Jagodina, Pre«tolo-nasl. 13.	13359-3
Zaslužek je
neomejen 8 prevzetje® našega zastopstva i,n prodaj-o naših najnovejših patent-ov in drugih vsaki zasebni bi-ši, oziroma v vsakdajijem življenju potrebnih predmetov. Solidne brezkonku-renčne cene. Agenti, agen-tinje in upokojenci, ki po-secajo privatne odjemalce, naj takoj pošljejo svoje ponudbe na Publicitas, d. •L Zagreb. Tlica 9 — pod iifro »Stalna zarada«.
5826
Okrajne zastopnike
7.a vse sreze sprejmemo tudi proti fiksni plači. Primerno za vpokojene orožnike. učitelje itd. Pismen« ponudbe na zavarovalno družbo »tJttion«, Ljubljana, Miklošičeva cesta 7/III.
18470-3
Kuharico
samostojno. 2 pomožni kuharici, gospodično za buffet in pomivalko sprejme avtomatičen buffet »Rio« v Ljubljai«.	18454-1
Pek. vajenca
•prejme takoj pekarna Vilfan v Kropi na Gorenjskem 18469-1
Zastopstvo
tovarne ali veletrgovine prevzamem za Dravsko banovino, odnosno za vso državo. Cenj. ponudbe na ogla.?, oddelek »Jutra« no.i »Agilen 33 let«. 18502-3
Oblastveno koncesijonirana
šoferska šola
Go-iko Pipenbacher
Ljubljana, Gosposvetska 12
— Zahtevajte informacije.
17790-4

Gospodična
7. dveletno prakso v trgovini in z znanjem nekoliko strojepisja, prosi mesto blagajničarke ali kaj slič-nega. Cenjene ponudbe ca o-gias. oddelek »Jutra« pod šifro »Začetek«. 18405-2
Ljubiteljica otrok
vajena šivanja, išče službo. Naslov pove oglasni o-idelek »Jutra«. 18343-2
Mesto hišnice
v čedni hiši iščem s 1. junijem. — Naslov pustiti v oglasnem oddelku »Jutra« nod značko »Snažna 419-.
1S419-2
Prepisovanje
na stroj
v slovenskem in nemškem jeziku sprejmem na dom. Cenj. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Izurjena strojepiska«. 18408-2
Vzgojiteljica
perfektno zmožna nemščine in slovenščine, išče za čez dan takoj ali nekaj pozneje službo. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Solidn-ost«. 37959-2
Sobarica
inteligentna, s srednješolsko naobrazbo. išče službo v morskem kopališču. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod "»Peasionc.
18402-2
Boljše dekle
ki je že več let vodila samostojno gospodinjstvo, želi s 1. junijem premeniti službo — najraje k boljši nemški obitelji. kjer bi se privadila nemškega jezika. Gre tudi izven Ljubljane. Ponud'»e prosi na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Vestna in zanesljiva«.
18418-2
Gospodična
želi mesto driržabnice k starejši dami, ali k otrokom. Cenjene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Za službo hvaležna«.
18404-2
Šofer
dolgoleten, zanesljiv in trezen vozač, z dolgoletnimi spričevali, išče službo. — Ponudbe pod »Dolgo let« na podružnico »Jutra« v Mariboru.	18373-?
Strešne opeke
okrog 800—900 komadov prodam. Poicve se na Ga ljeri«B 198.	18436-6
JMmia
*HH&U4M-
Motorno kolo
s prikolico, A. J. S. -500 ccm 0. H. V., z električno razsvetljavo, v zelo dobrem fetanju naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
18420-10
Tovorni avto
enotonski, v dobrem stanju prodam ra-ii nabave večjega. po zelo nizki ceni Ogled pri Levaute. Kolodvorska 30.	18416-10
Motorno kolo
s prikolico,	v najboljšem
stanju zelo	poceni proda
Drago Gams	v Celju. Ga-
berje št. ftl.	18271-10
Ariel prikolico
v dobrem stanju kupi Strel Franc, Mokronog. 18263-10
Ford avto
še ^coraj nov, petsodežna limuzina takoj ugodno naprodaj. Pojasnila daj« D. Zdravič, trgovina z usnjem v Ljubljani, Florijanska ul.
17995-10
Motor »Ariel«
500 ccm O. H. V., malo rabljen naprodaj. Vprašati v delavnici Jugo-Avto. Dunajska cesta.	184.38-10
Boljše dekle
z gospodinjskim tečajem, ki zna tudi šivati, gre kot gospodinj, pomočnica, sobarica ali k otrokom. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »V mesto ali na deželo«. 18438-2
Pekovski pomočnik
žoli službo skupnega delavca. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Naatoip takoj«. 18441-2
Trgovska učenka
pridna in poštena, s 4 razredi meščanske šole, ki »e že 1 Vs leta uči. prosi za nadaljno učno dobo mesto v večji trgovini, da se čim bolje 'izpopolni. Naslov pove oglasni oddelek .»Jutra«.	18464-2
Šivilja in pletilja
išče službo za takoj ali pozneje. L. M Kranj.
Pungert 35. 18467-2
Gospa
srednjih let, išče za sezono m-esto sobarice. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod šifro »Sezija«. 18482-2
Brehms Thierleben
letnik 1884, 10 knjig za 1200 Din takoj proda Ciril Jelene, Kranj.	1846S-S
Velik zvočnik
■modem, 4 pol. čist, zelo ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
18337-9

Damsko kolo
tudi na ot>roke naprodaj v Ljubljani, Hradeckega vas
št.
18474-11

Kolo
z nosilcem spredaj, praktično za dostavo špecerijskega blaga na dom, prodam. Na ogled pri Banjai, Miklošičeva cesta. 18417-6
Garnituro
Biedermeier, lepo skrinjo in drugo pohištvo proda Rizzi, Blehveisova c. 15/111 18084-6
O. Th. Botman:
Zgodba o Vrtismrcku in Šilonoski
(Ponatis prepovedan.)
Sama bolj prestrašena od naju dveh, je zavihtela ponev visoko nad glavo in ndarila z njo po krožnikih. Toea črepinj se je nsula na vse strani; trušč je bil tak, kakor da bi hiša v zrak zletela! A midva sva bila bolj urna od Ančke!
2 elegantni srajci
moderni, zefirni, in svilena kravata samo 100 Din. platneni robci, 140 cm široki, meter pro 35 Din. Alpaeca kavni servis s tremi ročkami s pladnjem 150 Din, kavne žličike, oblike Louls XV. 45 Din. — Razprodaja ipri »Omni a«, Miklošičeva cesta 14.	18233-6
Otroško posteljco
kompletno, dobro obranjen gramofon s ploščami, nov aparat za elektriziranje, električni kuhalnik in starinsko uro prodam. Naslov •v oglasnem oddelku Jutra 18428-6
Prodam:
Jermenice, 1 do 1.80 m visoke, lite cevi, 100 do 130 mm, vodne in parne ventile, 100 do 130 mm. vodne sesaljke, vodne rezervoarje. 2.50 kra't 2.50 m. stabilni stroj, 80 k. s., približno 1200 m poljskih tračnic z vagoneti in haš-pelom, razne traverze, stara zidna in strešna opeka. -Naslov v oglasnem odd. »Jutra«.
17659-6
Štedilnik
iz peč.nic po nizki peni naprodaj v PoJakovi ulici 11 18350-6
Barako
v velikosti 4 X 12 m, primerno za skladišče, prodam Ponudbe na oplas. oddelek »Jutra« pod »Primerna cena«.	18340-6
Novo okno
kompletno prodam za 150 Din. Naslon po>ve oglasni oddelek »Jutra«. 18450-6
Zelo ugodno
naprodaj šestcilinderski, zelo dobro ohranjen osebni avto. Naslov in ponudbe pod značko »Takoj 2929«.
17990-10
Kupim
Izložbena vrata
z rolojem in dvoje manjših vrat kupim. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«.	?
Otroški voziček
športni, dobro ohranjen kn-pim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Voziček«.	18351-7
Pisarniško opremo
•pisalno mizo, pisalni stroj, omaro itd. kupim. Ponudbe na oglasni oddeie-k »Jutra« po-d »Oprema«.
18303-7
10% obresti
plačam za 10.000 Din posojila, proti polni garanciji ali vknjižbi na prvo mesto. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 18475-16

Vilo ali trg. hišo
najraje v Mariboru ali okolici kupim proti takojšnjemu plačilu. — Ponudbe na podružnico »Jutra« v Maribora pod »Trgovska hiša« 18374-20
Trgovino s čevlji
dobro vpeljano, v centru mesta prodam. Sprejmem pa tudi družabnika s ka pitalo m 150.000 Din. Po nudbe pod >Kapital« na reklamno podjetje Reklam Rozman, Ljubljana.
18432-19
Stavbna parcela
ob Staničevi ulici (Bežigrad) naprodaj. Materijal razpoložljiv. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 18068-20
Enonadstropno hišo
dvodružinsko, B pritikli nami, balkonom, elektrik*), vodovodom in vrtom z betonsko ograjo, blizu Stadiona prodam za 170.000 Din. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 18306-20
Manjši hotel
z gostilno, sredi srezkega trga blizu Zagreba, izboren meščanski obrat s petletno najemninsko pogodbo, z nes. najemnino 1000 Din, naprodaj za 70.000 Din. — Poslovalnica M. S. Pavle-kovič, Zagreb, Ilica 146/1.
18167-20
Lepo hišo
z gospodarskim poslopjem, njiv-o, vrtom in travnikom ali brez. tik Ljubljane zelo ugodno prodam. Pripravno za vpokojenca. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	18439-20
Parcelo za vilo
vogalno, 1300 m! veliko poceni prodani. — Elitni, aolnčni, bližnji mestni del. Polovico odplačilo, polovico obresti. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Srečen položaj«. 18486-20
Dvostanovanj. hišo
6 sob, 2 kuhinji, 4 kle ti, pritikline, vodovod, : velekim vrtom v lepi le gi sredi vasi v občini Rakek (20 minut od po-pstaje). oddam v najem za daljšo dobo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Soliden najemnik«.	17751-17
Gostilniški paviljon
•na velesejmu vzamem v najem. Ponudbe na naslov: J. O^ar, Ljubljana. Stara pot 1.	18442-17
Večjo gostilno
ali kavarno
samo na prometnem kraju, vzamem v najem. Zmožen *em kavciije in plačani najemnino naprej. Ponudbe na oglasni od-lelek »Jutra« pod šifro »Gostilničar 31«.
18451-17
Lep trgovski lokal
v bližini nove remize oddam ? 1. junijem v najem. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Bodočnost 79«.	18479-"17
Dve mesnici
vsled bolezni z inventarjem vred naprodaj. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Mesnica«.
18349-19
Mirno stanovanje
»obe, kuhinje in pritiklia išče samostojna uradnica Cenjene ponudbe na ogias, oddelek »Jutra« pod šifro »Mirna 30«.	18320-21
Trisob. stanovanje
z pritiklinami oddam za junij U3 Dunajski cesti 99 18471-21
Sobo v centru
z elektriko oddam s 15. majem 2 gospodoma. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	18430-25
Sobo z 2 posteljama
lepo opremljeno, p posebnim vhodom in	elektriko takoj oddam v	Trnovski ulici 7/1.	18384-23
Gospoda
kot sostanovalca sprejmem na Tržaški cesti štev! 24.
18425-d
Opremljeno sobo
blizu kolodvora oddam v Pražakovi ulici 10, pritličje levo.	18421-23
Gospodično
prejmem na stanovanje na Mestnem trgu štev. 13/11.
18412-23
Starejša trgovina
dobro vpeljana, sredi Ljubljane takoj naprodaj. Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Plačam takoj«. 18131-19
Lokal
sredi mesta iščemo, event adaptiramo. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »E. K. 13«.	18335-19
Manjša trgovina
s trafiko, z vso zalogo m inventarjem ogodno naprodaj na prometni točki v Ljubljani. Naslov v oglas oddelku »Jutra«. 18330-19
Novo spalnico
iz trdega lesa, politirano, emajlirano kuhinjo za 4350 Din proda Cvetko Kladnik, mizar v Mokronogu.	182t>l-d2
Spalnico
lepo politirano, iz trdega lesa, po nizki ceni proda Joža Vižin, mizarstvo — Dorfarje pri škofji Loki 18399-12
(ompletna spalnica
13 komadov, mehka, poli tirana, dobro ohranjena po nizki ceni naprodaj na Mirju, Marmontova št. 23, 18443-12
Jedilnico
dobro ohranjeno prodam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	18433-12
Omare
miza in postelje po nizki ceni naprodaj v Kn»zovi ulica štev. 35. pritličje.
18487-12
fUm^vanju
Stanovanje
parketiranih sob, z vse mi pritiklinami oddam samo dobro situirana stranki. Ponudbe n3 oglas, oddelek Jutra« pod »Kolodvorski okraj«.	18153-21
Stanovanje
sob in pritiklin, za mesec avgust išče solidna in točno plačujoča stranka — najraje v bližini Vrtače ali Rožne doline. Manjšo hišo bi kesneje event. tudi ku-il. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro Stalna stranka«. 18110-21
Trgovski lokal
visok 4.30, širok 5.5 m:, z galerijo in skladiščem takoj oddam v najem proti ■mesečni stanarini 500 Din. Lokal se nahaja na prometni točki v večjem mestu Dravske banovine. — Prevzeti je tudi inventar. Potreben kapital 15-Onn Din Ponudbe na oglas., oddelek »Jutra« pod »Takoj denar« 18386-17
Telica montafonka
3 leta stara, visokobreja, radi pomanjkanja prostora naprodaj. Predniki 11.0001 mleka na leto. Vprašati na gradn Volčji potok, Jarše.
18414-17
Mizarsko delavnico
veliko, v Podgori pri St. Vidu nad Ljubljano oddam v najem. Pojasnila daje Ivan G o 1 j a r, Ljubljana. Linhartova 30. 18297-17
Trgovino
z mešanim blagom, v Dravski dolini, poleg cerkve, v denarnem industrij, kraju taioj oddam v najem. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	18275-17
Stanovanje
4 sob, kuhinje in pritiklin, z vsem konifortom, v centru mesta oddam. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 18115-21
Komfort. stanovanje
2—3 sob, kopalnice,, vseh pritiklin itd. iščem najkasneje do 1. junija Prednost vila, periferija rzklju čena. Ponudbe z označbo stanarine in točnim opisom na oglasni oddelek Jutra pod šifro »Ing. N. S.<
18037-21
Sobo in kuhinjo
oddam stranki brez otrok takoj ali s 1. junijem. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	18338-21
Stanovanje
2—3 sob. za avgust išče dvočlanska družina. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Solnčno in snažno«.	18333-31
Podstrešno
stanovanje
2 »ob. kuhinje in drvarnice, oddam takoj ali s L avgustom mirni stranki brez otrok. Naslov v ogl. oddelkn »Jutra«. 18229-31
Stanovanje
kuhinje in sobe. v centru mes-ta, za julij išče mirna stranka 2 oseb. ki plača 400—500 Din. Ponudbe n« ogla«, oddelek »Jutra« pod »Snažna Ln stalna stranka« 18*46-21
Opremljeno sobo
za 2 osebi, event. z uporabo kuhinje oddam takoj ali pozneje blizu bolnice in Tabora. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 18431-23
v-
Snažno sobo
* elektriko in parketom oddam 2 gospodičnama na Gosposvetsii cesti št. 13, vrata 15.	1S311-23
2 gospodični
sprejmem v lepo. solnčno in separirano sobo z vso oskrbo po 700 Din. Naslov v oglasnem oddelku Jutra.
18171-23
Sostanovalca
s hrano in vso oskrbo za 150 Din tedensko sprejme restavracija »Soča«. Ljubljana, Sv. Petra cesta 3.
18452-23
Sostanovalca
v separirano sobo z elektriko sprejmem na Sv. Petra cesti 64 II. Zglasitj se ie med 2. io 6. uro pop.
18445-33
Sobo na Taboru
'vddaan takoj 1 ali 2 osebama. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 18472-23
2 gospoda ali gdč.
sprejmem na stanovanje. Naslov v oglasnem oddelku »Ju,fcra«.	18473-33
Snažno sobico
z 2 posteljama odd.un — najraje 2 gospodičnama ali zakoncema. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 13176-23
2 lepi skupni sobi
s parketom in elektriko, na solnčni lesi oddam v najem. Naslov pove "glasni oddelek »Jutra«. 18463-23
Opremljeno sebo
s posebnim vhodom, sred? mesta oddam takoj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	18462-23
2 gospoda
sprejmem na stanovanje in hrano. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 18490-23
3iv<Ui
3 pse — brake
ima naprodaj K. Štrukelj, Rašica - Velike Lašče.
18329-27
Imeniten šport!
Prodam 6 let starega konjička (ponija) z vso opremo, štirikolesnim vozičkom sankami in sedlom. Cena skupaj 4000 Din. Pojasnila dobite pri sreskem kmetijskem referentu v Prevaljah 18.93-27
Kunce
blak and tan proda Fr. Krištof ml., Ljubljana. Sv. Petra nasip 59. 18460-27
Revna gospa
v hudi stiski, prosi bolj šega. starejšega gospoda za 1000 Din posojila proti sigurnemu povračilu. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Nujna pomoč«.	18434-24
V celjski podružnici »Jutra«
je dvigniti sledeča pis-
Čista preteklost, Desetletno znanje, Kmalu odpotujem, Mladost, Nisem pozabil, Oglje, Okolica, Oskrbni". Pekarna 60/4. Plača 250 Din, Pošten in diskreten. Poštena in pridna 15. Prva moč. Prvovrstne reference. Srečen zakon. Strojnik 333 Takoj 57, Tolažba, Tonček Trgovina, Ugodnost, Valija Veselo poletje, Vestna in poštena, Zelo prometno.
18493-24
Za dosego
cvetoče mladeniške naravne lepote služi edino najbolj priznan zdravniško odobren k osni etični preparat. silno priljubljena Zora1 ia krema, nad vse fino, obilno peneče se Zoraida milo ter Zoraida, b3ržunas< nevidijifv puder. Skupaj 36 Din. Lišaji izginejo popolnoma z lica, ako se rvirkrat namažete zvečeT z Melitis kremo in zjutraj umijete z Maslenim ali Zoraida milom, ker so to dva edina mila, ki ne škodita koži. Din 24. Pege popolnoma izginejo iz obraza od uporabe Lilija mlečne kreme, boraksa in mila. po receptu znamenitega dr. Bro-eme. Din 35. — Uvažujte ornji opis in prepričajte se o resnici! Oran, parfu-merija, Ljubljana, Mestni trg 11.	18477-24
2 elektromotorja
za istosmerni tok, 3—4 Ks, 220 volt, kupim. Najnižje ponudbe na: Redjko, elek-tričar, Rečica ob Savinji.
18390-29
Pozor!
Zelo ugodno so naprodaj
sledeči stroji: električni motor tip. Skoda 5-3, 1440 obratov, 330/220 V. 11.7/20.3 A, P. S. 7.5; električni motor tipe Hi-melwerke P. S. 4, K\V. 2.95, 380/320 V, 6.3,>11 A, 1440 obratov, oba kompletna z zagaujačem in etikakio ploščo, v popolnoma dobrem stanju; brusilni kamen na strojni pogon, v premeru 420 m m jermenica 700 X 120 X 60
mm ter balon žveplene kisline teh. čiste.
Cene in natančne podatke daje g. Andlovic A., Ko-menskega ulica štev. 34, Ljubljana.	18281-29
Čevljarski stroj
lovoročni, skoraj nov prodam ali zamenjam za motorno kolo. Naslov v ogl. oddelka »Jutra«. 18449-29
Obrt
Stavbno podjetje
Rudolf Terčelj, Vodovodna cesta, se priporoča v najcenejšo izvršitev vseh v stroko spadajočih del.
18298-30
Vo No. 136/203.
6701-0
RAZGLAS
o ljudskem delu za nedržavne ceste v Dravski banovini
Ministrstvo za gradbe je z razpisom z dne 24. aprila t. 1. Br. 16.144 priobčilo kraljevski banski upravi Dravske banovine nastopni
IZKAZ
o uspehu ljudskega dela na banovinskih cestah v ostalih banovinah za leto 1930 in 1931 do dne 18. aprila 1931:
Zap. št.	Banovina	Vrednost dela Din	Plačana odkupnina Din	Skup no Din
1.	Savska	2,806.101	4,061,788.80	6,867.889.80
•••	Vrbaska	6,075.172	843.440.27	6,918.612.27
3.	Primorska	5,641.316,50	1,200.000	6,841.316.50
4.	Drinska	14,453.047-50	2,841.194.24	17,294.241.74
5.	Zetska	6,171.512	1,209.157.19	7,380.669.19
6.	Dunavska	27,329.990	19,571.132.01	46,901.122.01
7.	Moravska	27,666.113	ni podatkov	27,666.113
8.	Vardarska	12,095.389	678,737	12,774.126
Občina mesta Beograda Zemuna Pančeva			0 1,570.637.89 156.183.57 70.900.45	1,570.637.89 I 156.183.57 70.900.45
102,238.641
32,203.171.42
134441 812 42
Vse čebelarske potrebščine
ima v zalogi Fr. Stupica, železnina, Ljubljana, Go-sposvet&ka cesta štev. 1.
18036-30
Za ograjo
pocinkane mreže in rabljene cevi za st-ebriče dobite najceneje pri šošterič, Petan & Erker, Ljubljana — Resljeva costa štev. 20.
17669-30
Oglejte si izložbe
vseh vrst damskih klubu-kov, velika izbira po znano nizki ceni. Modni salon Stuchly - Maške, Ljubljana, Židovska ulica štev. 3.
18379-30
A St^dJdLšLti
Dober pianino
Turin, firme Stingl naprodaj na Tržaški cesti št. 28 — Ljubljana-Glince.
18409-26
Koncertni saksofon
srebrn, ugodno prodam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	.18332-6
Klavir
(StuteRugel) iz-horn-o ohranjen. le malo pre,igran, za 10.000 Din in železno blagajno Wertheim za 4000 Din radi selitve proda Milan Guštin. Metlika.
18397-26
Harmonike
izdeluje nove in sprejema vse glasbene instrumente v popravilo Jane, Ljubljana, Bohoričeva 9.	185-26
Depifi
Osamljenka
s štirimi križi, želi dopisovati z istotakim — duševno izobraženim gospodom. Cenj. ponudbe prosi pod šifro »H. 1887« na oglasni oddelek »Jutra«. 18286-34
»Dala pogled«
Po treh tednih se vrnil ir tujine. Kam naj odgovori neimenovani? 18440-24
IZVANREDNA PRILIKA!
Železna »Minska patent
postelja zložljiva, t ta* pccirafiom madracom, celo praktična za vsako hiio, hotele, nočne službe io potujoče ' osobe stane samo Dia 396.—. Razpošiljam po poltne-no m povzetju.
tako
IZGLEDA SU02EN
Lesena patent postelj«,
zložljiva, s Upeciranim madracom. zelo praktična. stane samo D 2M.
Le talka ta načanj* —
(Liegcstuhl) najnovije vrsti, stane samo Dia 1M>
Madraci punjenS c vol-nom stanejo samo D 151. L- BROZOV1C, ZAGREB ILICA U.
Kdor prodaja ali pa kupuje
naj v Malih ogl. oglašuje
Dravska banovina je izkazana v seznamu negativno. Iz navedenega je razvidno, da rodi ljudsko delo v zmislu zakona o nedržavnih cestah izredno ugodne uspehe, ako se prebivalstvo zaveda svoje zakonite dolžnosti in dokaže v dejanju zmisel za obče koristne naprave in tako nudi zmisel za skupnost.
Ker je javnost v Dravski banovini vsled časopisnih razpravljanj o ljudskem delu netočno informirana, opozarjam na sledeče bistvene določbe glede obveznosti ljudskega dela odnosno odkupnine za gradnjo in vzdrževanje nedržavnih cest:
1.	Obveznost ljudskega dela zadene izključno le osebe, ki plačujejo katerikoli direktni davek v višini od 1 pare dalje, kolikor niso po zakonu oproščene, kakor je obrazloženo v naslednjem ;
2.	Za osebno delo so določeni vsi za delo sposobni moški davkoplačevalci od polnih 18 do polnih 55 let starosti. Izvzet? so le državni, banovinski ter občinski uslužbenci itd. (§38 zakona o nedržavnih cestah), kateri so zavezani odkupnini. Osebno delo more zavezanec odslužiti ali sam, če je sposoben, ali po moškem namestniku od 16. izpolnjenega leta dalje, ali pa sr odkupi;
3.	odkupiti se morajo poleg v točki 2. navedenih javnih uslužbencev moški davčni zavezanci izpod 18 in nad 60 let starosti ter ženske, vsi ti pa le pod pogojem, da plačujejo letno nad 100 Din direktnega davka, sicer pa so oproščeni. Po zakonu z dne 31. XII. 1930, Služb. 1. 99 17 ex 1931 morejo moški davkoplačevalci od 55 do 60 let svojo obveznost odslužiti ali pa se odkupiti. Obveznost nastopi za navedene osebe, če doseza njih direktni davek letno 100 Din;
4.	davčni zavezanci z 9 ali več otroki niso oproščeni ljudskega dela odnosno* odkupnine. Državni, banovinski in občinski uslužbenci so glede zasebne nepremičnine davčni zavezanci kot druge osebe in podvrženi odkupnini za ljudsko delo, če plačujejo od privatnega premoženja nad 100 Din direktnega davka;
5.	za odmerno osnovo pri izračunavanju delovne obveznosti ali odkupnine se jemlje zgolj osnovni davek sledeče vrste: zem-ljarina, zgradarina, pridobnina, uslužbenski davek, rentnina in družbeni davek. Dopolnilni davek in davek na poslovni promet ne spadata v odmerno osnovo;
6.	davčni zavezanci, ki imajo podjetje, obrat, posestvo aH drugo nepremičnino v občini izven občine domovanja, so v drugi občini zavezani odkupnini za ljudsko delo, če plačujejo v drugi občini nad 100 Din direktnega davka. V občini domovanja odslužijo delo ali pa se odkupijo, kakor je obrazloženo pod točko 2. in 3. Za občinske ceste se odsluži ljudsko delo v občini domovanja, za banovinske ceste pa v območju političnega sreza. Davčno obveznost v drugi občini so dolžni navedeni zavezanci naznaniti občini domovanja, da jim izračuna obveznost na osnovi skupne davčne moči;
7.	enota za izračunavanje delovne obveznosti ali odkupnine je kolikokratnik obveznosti, ki je za vse enak. Ta obveznost se računa ali enojno, ali dvojno, ali trojno, kolikor enot je odrejenih za izvedbo ljudskega dela ali odkupnine. Zakon predvideva največ tri enote za občinske in tri enote za banovinske ceste v dobi enega leta. število dni ali dnin se ravna po višini direktnih davkov po tabeli, ki jo predpisuje zakon, n. pr.:
Od 0.01 — 200.— Din direktnega davka znaša ena enota 1 dan dela za občinske in 1 dan dela za banovinske ceste. Tri enote znašajo 3 dni za občinske in 3 dni za banovinske ceste pri navedeni davčni osnovi itd. po tabeli v čl. 16 pravilnika o ljudskem delu. Enota ni dnina in tri enote ne znači 3 dnine, kakor se pogrešno tolmači zaradi nepoznanja zakonitega predpisa;
8.	delovni načrt. Občine in sreski cestni odbori so dolžni pravočasno sestaviti in razglasiti načrt, kako se bo ljudsko delo izvajalo na občinskih odnosno banovinskih cestah. Delovni načrt obseza nastopne navedbe:
a)	naziv in vrsto ceste,
b)	cestni odsek in dolžina v km,
c)	katere vasi delajo na cestnih odsekih,
č) kdo nadzoruje delo (cestni odborniki, cestni nadzorniki, cestarji za banovinske ceste, za občinske ceste pa občinski odborniki in osebe, ki jih določi občinski odbor),
d)	kdaj je bil delovni načrt razglašen,
e)	kdaj' se začne delo,
f)	posebno delo poleg del po čl. 26 pravilnika o ljudskem delu.
Ljubljana, dne 7. maja 1931.
__Ban dr. Drago Marnšič L r.
.Urejuje Davorin Ravljen. Jzdaja za konzorcij >Jutra< Adolf Eibnikar, Za Narodno tiskarno d, d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak Vsi ▼ Ljubljani.