285. številka._Ljubljana, v petek 12. decembra. XXIII. leto, 1890. I »haj a veak dnu uveier, izimsi nedeljo in praznike, ter velja po poŠti prejeman r.a, a vs t ro-o gc r sk o dežele za vse leto 15 gld.. zn pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za iod.il mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljnbljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec. 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa ■« po 10 kr. za mesec po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje bb od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedeukrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat alt veAkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnidtvo je v Gospodskih alicab at. 12. Opravnistvu naj Be blagovolijo poSiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Iz državnega zbora. Minolo sredo je državnemu zboru vlada predložila pogodbo 8 Švico zustran živinske kuge. Poslanec Fuss je vprašal predsednika zdrav Btvenega odseka, kako je z vprašanjem ob osnovi zdravniških zbornic Bode se Ii mogla rešiti ta stvar v tem zasedanji? Načelnik Gniewosz mu je odgovoril, da se nadeja, da najvišji zdravstveni svet kmalu o tej zadevi izreče svoje mnenje in da se bode potem labko rešila pred razpustom drž. zbora. Brez debate je vsprejel državni zbor zakon o konzularnem vodstvu v Egiptu in pogodbo z Italijo glede varatva duševne lastnine. Poslanec Reicher utemeljil je svoj predlog, da se dovoli primeren kredit za one kraje na Štajerskem, katere je poškodovala toča ali povodenj. Ko je o tej zadevi govoril še dr. Heilsberg, zatrjujoč, da so elementarne nezgode prouzročile jeden milijon škode in je vladni zastopnik dal nekatera pojasnila, se je predlog izročil budgetnemu odseVu. Potem je prišla na vrsto verifikacija volitev nekaterih poslancev. Volitvi poslancev viteza Rozva-dovskega in grofa Kotulinskega odobrita se brez ugovora. Proti volitvi poslanca Zarembe je pa govoril Rusin Ozarkievič. Navel je več nepravilnostij, zlasti kako je pritiskala žandarmerija na volile«. Tudi pri štetvi glasov bo se godile nepravilnosti. Glasovnico glaseče se na rusinskega kandidata Ro-manezuka so se proglasile za neveljavne, če so bile le slabo pisane, dočim so veljale glasovnice s poljskim kandidatom, naj je bilo na njih tudi napačno krstno ime. Poročevalec je oporekal trditvam Ozarkievičevim in volitev se je potrdila. Jako burna je pa bila debata zastrau volitve dalmatinskega poslanca Šupuka. Poročevalec baron Scbneeburg je priporočal, da se volitev potrdi. Poročevalec manjšine bar. Scharschmid omenja, kako dolgo se je verifikacija te volitve zavlačevala v odBeku, da so trije poročevalci zaporedoma odložili poročevanje. On sklepa Že iz tega, ker se je verifikacija tako dolgo odlašala, da volitev ni pravilna. Posebuo Be spodtika nad tem, da Be ni pustilo prepisovati seznamov volilcev in se je s tem kratila reklamacijska pravica. LISTEK. Med knjigami in ljudmi. (Češki spisal Svatopluk Čocb, preložil I. Skalar.) IV (Dalje.) Izpil sem že čašo rozkošja do dna, njena vsebina mi je zagrenela. Vedno gosteje so postajali črni trenotki, ko se mi je gnjusil ples, Šampaojec, nasmeh sirene, ko se mi je gnusil ves Sumni Pariz in mi je duh hrepenel za mirom velikega gradu. Še druga okoliščina me je spodbujala, da se vrnem. Rdeče strašilo se je jelo kazati na obzorji Pariškega življenja. Za rana videli so se velikanski ščuvajoči plakati po mestnih oglih, divje postave v jopičih pojavljale so se na bulevardih, širile so se vesti o delavskih shodih, pozivih in barikadah. Tu mi v dau prve krvave praske upornikov z vojaki vroči neznao mož zapečačen list. Odprši pismo pre-čital sem nastopne besede: »Umirajoč prosim vas poBeta iz važnega uzroka. Karol Smčl^." Naznanjene so bile ulice, hišna številka, nadstropje. Kakor iz jasnega je treščilo v mene. Naje- Zti njim se je oglasil poslanec dr. Jaques. Govoril je jako dolgo in tudi zanimivo. Njegov govor se pa ni sukal toliko okrog volitve poBlanca Šupuka, kakor okrog njegovega predloga, da bi se osnovalo posebno sodišče za verifikacije volitev. Z jedno besedo govoril je tako, kakor bi ne bilo na dnevnem redu volitev poslanca Šupuka, temveč predlog ob osnovi sodišča za verifikacijo volitev. Poslanec Wiedersberg ugovarja temu, da bi se bila verifikacija dalmatinskih volitev nalašč zavlačevala. Poročevanje bo je moglo izročiti le poslancem, ki so vešči italijanščine in hrvaščine. Poslanec dr. Poklukar imel je potrebne zmožnosti, pa je imel preveč dela v druzih odsekih in je zatorej poročevanje odložil. Potem so se akti izročili poslancu Karlonu, ki je pa zbolel, čeiar gotovo ni zakrivila državnozborska večina. PoBlanec Kathrein, ki je potem prevzel poročevanje tudi stvari rešiti ni mogel, ker je dobil glavno poročilo o budgetu in tako je prišlo, da imamo v tej zadevi četrtega poročevalca. Poslanec Borčić je razložil, da kdor razmere pozna, bode vedel, da je vsekako moral biti voljen Šupuk. V prebivalstvu je narodno čuvstvo Živo, in Šupuk je zastopnik narodne ideje. Možje, ki so protest podpisali, tudi neso zanesljivi. Govornik misli da bi manjšina tej volitvi tudi toliko ne ugovarjala, da ni bil Šupukov protikandidat baš znani ustavo-verec baron Lapenna. Poročevalec manjšine je v konečnem govoru spodtikal se nad tem, da je to volitev zagovarjal baš poslanec Borčie, katerega volitev tudi še ni potrjena. Poročevalec večine je dokazal, da ima Šupuk zaupanje v tem okraji. V Šibeniku, kateri spada v ta volilni okraj, je on celo župan. Šupek je tudi deželni poslanec za Šibenik. Volitev se je na to potrdila s 123 proti 103 glasom. Kocem se je Btavilo več predlogov in interpelacij. Mej drugim je poslanec dr. Vitezić predlagal, da bi ustanove in naprave za učne, dobrodejne in humanitetne namene bile proste kolkov in pristojbin. Velike važnosti je interpelacija Steimvenderja in tovarišev: kaj misli storiti vlada, da odvrne denkrat prikazali so se v mojih mislih ljubezniva poBtava Julijina, ponosni Karol, z vinaico trto ovenčana hišica, samostanske razvaline na otoku. Hitel sem v naznanjeno stanovanje. V nizki, tesni man-zardi zagledal sem dve revni postelji: na jedni je ležal SmČI^ z belim, okrvavljenim robcem okrog glave, z upalim okom, s smrtno btedostjo na obrazu ; na mizici poleg postelje je ležal velikanski, s krvjo poškropljen meč. Na drugi je sedala v siromašni obleki suba, zmrzujoča ženska z izmučenim obrazom, nezdravo belo a še vedno prozorno poltjo, z očmi brez leska, polnimi solz. Iž njenih še vedno Ira-žestnih potez prepoznal sem Julijo. V naročji je imela skrbno v grobo, volneno ruto zavito dete. Ko sem ustopil, uzravnaval je umirajoči s Bilo vrboi del telesa, oči njegove so obstale na meni z nad-prirodnim leskom in iz ust so se mu začule besede: „Pomni dane obljube, tu je Julija — tvoj otrok! Umiram za — za —u. Hohnjaje zgrudil se je nazaj, roka mu je omahnila b postelje in suhi, koščeni njeni prsti dotikali so se mečevega ročaja. Ne vem, ako je še videl, kako sem vzel otroka v naročje, kako sem poljubil ihtečo Julijo na belo čelo; ko sem se obrnil k njemu, ležal je pred manoj mrtvec z nekim nenavadnim, slavnim izrazom na obrazu. škodljive nasledke, ki bi jih imela prodaja premogovnikov severne železnice novi delniški družbi? Čitatelji naši se še gotovo spominjajo hudih debat v državnem zboru o novi pogodbi s severno železnico. Končno se je bila vsprejela pogodba, ki pušča državi nekaj upliva na upravo omenjene železnice in tudi delež čistega dohodka. S to pogodbo dobila je drŽava nekaj upliva tudi na upravo bogatih premogovnikov te Železnice. Glavna delničarja Rotšild in Gutman ne moreta več svojevoljno gospodariti in določevati cen premogu v škodo avstrijski industriji in prebivalstvu sploh. Da bi zopet dobili židje rudnike popolnoma v svojo oblast, izmislili so si nov načrt. Glavni delničarji severne železnice bi osnovali novo delniško društvo, ki bi za slepo ceno kupila od železnice premogovnike. Država bi potem izgubila ves upliv do premogovnikov in tudi pravico do Čistega dobička. Bili bi pa na škodi tudi manjši delničarji, ki bi se ne mogli udeleževati pri novem podjetji. Če se židovsku nakana posreči, imela bode očividno škodo država, avstrijska industrija in prebivalstvo sploh, ker bodo židje v Avstriji imajoč v rokah najboljše premogovnike, lahko svojevoljno določevali ceno premogu Želeti je, da bi vlada z vso energijo prekrižala njih zvite nakane. Po deželnih zborih. v. Pogled na Moravsko nikakor ni posebno vesel. Zadnje volitve so za Slovane bile tuko neugodne, da liberalci neso le ohranili večine nad Slovani, temveč imajo sedaj celo večino brez tako imenovane srednje stranke velicega posestva. Zares bo ae pri volitvah godile velike nerednosti, toda vse volitve so se potrdile. Drugače tudi pričakovati ni bilo. Pri verifikacijah volitev se navadno precej pristranski postopa. Gleda se le prerado bolj na strankarske koristi, nego pa na strogo pravico. Posebno se je pa to zdelo potrebno moravskim liberalcem, ker jim je šlo za to, da brez srednje stranke morejo odločevati v deželnem zboru. Srednja stranka se dosedaj nikakor ni kazala nam prijazno, ali vender so se hoteli liberalci z» Časa zavarovati, da bi jim ta stranka škodovati ne mogla, ko bi le kdaj gla- Vračal sem se z Julijo in malo Ireno iz Pariza. Na željo bolne majke krenil sem v znano švicarsko mestece. Toda dospela ni tija živa ; z gas-nočira okom zagledala je samo njega cerkveni stolp, ki se je lesketal v solnčnih žarkih, in katerega so obletavale jate črnih ptic. Na njeno željo pokopal sem jo na otoku v samostanskih razvalinah poleg groba novica. Ko sem vozil oblačnega dopoludne ovenčano rakev, in je gondoljer Italijan žalostno s povešeno glavo potapljal veslo v sivo vodo: zdelo se mi je, kakor bi neko tretje, nevidno bitje sedelo na ladij i nem robu, kakor bi duh Karlov spremljal v grob svojo ljubljeno Julijo. — S tem so završevali zapiski grofa Julijana. V. Grofovi zapiski oddali so ljubeznivo postavo vratarjeve Irene s tajinBtvenim romantiškim svitom, kateri jo je Vaclavu tem zanimejšo činil. Skoro ni bilo dvojbe, da se je ta deklica razcvela iz onega popka, katerega je grof Julijan pritisnil v Pariški manzardi na prsi. Povest o gozdnem uradniku, kroglja tatinskega lovca in od žalosti umrša žena bo bile vidno gola izmišljotina, ki uaj bi pred svetom zakrila pravu pokolenje Irenino. Da bi se popolnoma prepričal, poklical je nekega dne ključarja sovala a Slovani, kakor so letos nekajkrat veleposestniki v Šleziji. Pri taeih razmerah pftl ni bilo upati, da bi se izvolitev kacega liberalnega jo.slauca zavrgla. Mnogo je seveda kriva vlada, da imajo Nemci še vedno veČino v deželi, v kateri so tri četrtine slovanskega prebivalstva. Da ni vh.la posredovala, ne bil bi se sklopit znani kompromis v velepose-stvu, ki je bil naravnost uaperjen proti Slovauom. Res se bode komu morda čudno zdelo, da sedanja vlada r tako silo deluje za levičarje, ki so jej do zadnjega vedno metali polena pod noge in le skušali, kako bi 10 zvrtoglavili. R i> dogodki na Moravskem so nas poučili, da grof Taaffe le nemški čuti in uemški misli, da je Slovauom le tedaj prijazen, kadar jih potrebuje, da mu dovolijo budget ali kak drug kredit. Boje se, da bi Slovani na Moravskem ne dosegli take veljave in moči, kakor na Češkem in zato sklopil se je omenjeni kompromis. Če bi bila vlada mulo porabila svoj upliv za Slovane, gotovo bi danes na Moravskem Nemci več ne gospodovali. Vladni organi so pa na vse kriplje delali za Nemce tudi v mestih in tako jim pridobili par mandatov, kar je položaj v deželnem zboru jako preruenilo v škodo Slovanov. Če tudi bi povekšani upliv liberalcev v deželnem /.bom kaj lahko ško doval vladi, vemler ueso nobenega uradnika klicali na odgovornost zaradi volilnih agitacij. Vlada nem škim urudmkom gleda vedo o skozi prste. V deželnem zboru je letos vse šlo precej gladko Liberalci neso porabili svoje ugodne pozicije proti vladi; pa ne minemo pomislili, da bo to opustili iz prijaznost: do grofa Taaffea, ki jim je vedno tako naklonjen, temveč iz družili političnih ozirov. Sprava na Češkem še ni dognana in moravski Nemci bi gotovo tej stvari jako škodovali, ko bi seda; jeli napadati vlado, če se pa sprava razdere, se pa politični položaj utegne popolnoma pi omeniti in treba torej počakati, kako se stvari razvijejo. Taaffe precej trdno stoji in levičarji so se večkrat preverili, da so njih moči preslabe, da bi ga zvrtoglavili. Ložje bi pa bilo morda doseči premem bo sisteme z grofom Taafieom. Kaj, ko bi se dal sedanji mini-sterski predsednik pridobiti za to, da odslovi nekaj sedanjih ministrov in na izpraznjene ministerake stole pokliče pl. Plenerja, barona Chluineckega in še kacega druzega liberalca, ki bodo potem Avstrijo vladali po receptu pokojnega Lasserja. To so uzroki, da vlaou še letos ni okusila grenkega sadii zadnjih deželuozboiHkib volitev na Moravskem. Slovani seveda v deželnem zboru tudi letos neso ničesar dosegli. Ko se je s slovanske strani spregovorila beseda o spravi in naveli pogoji, pod katerimi bi se dala sprava doseči tudi na Moravskem, so se Nemci le posmehovati, češ, da so razmere ua Moravskem vse drugačne, nego ua češkem. Da so razmere drugačne, to je resnica, toda drugačne so le v toliko, da bi na Morav.dfem bila sprava v korist Slovauom, na Češkem je pa v korist Nemcev. Zaradi tega pa ugovori proti spravi najbolje osvetljujejo, kako napačno so Čehi pri konferencah postopali, da ueso zahtevali sprave tudi za tlruge slovanske kronovine, temveč so se spustili v pogajanja le o razmerah na Češuem. k sebi v knpžnico, češ, da potrebuje pomočnika, ki I naj bi mu pomagul knjige prenašati. Mej prenašanjem vprašal je Vaclav, kakor slučajno: „Ali ste tudi služili pokojnega grofa Julijami?" Pomočnik njegov je nekolikrat brezuspešno pomigal z usti, potem pa zajecljal: BSeveda, seveda." „Ključar?" „SUvžaj." „Vam je Jakob ime, al ni reB?" „Jakob Folt^n." „Ali ste spremljali grofa na povratku iz Pariza, ko je vzel s saboj bolno Julijo in malo Ireno?" OJgovor je bilo silno presenečenje. Celo naročje obsežnih, debelo vezanih knjig, katere je Fol-t^n baš nesel, ležalo je v neredu pred njim na tleh ; on pa je stal nad njimi s povedanima rokama in z nenaravno izbuljenimi očmi. Stoprav, ko mu je Vaclav s kratkimi besedami razjasuil, na kakšen način je vse izvedel, ko ga je zagotovil, da z nijedno besedico ničesar ne izda, zavedel se je Jakob in pečat tajnosti izginjal je ž njegovih molčečih ust. Potrdil jo vse slutnje Ker je pa baš krivični volilni red največ kriv, da Slovani na Moravskem ne pridejo do prave veljave, je torej naravno, da so se ponavljali s Češke strani predlogi, da se krivični volilui red izpremeni. Stavila sta se dva predloga. Prvi predlog je meril na to, da se uvede zastopstvo manjšine v skupini netidejkumisnih veleposestnikov, drugi pa, da se pomnoži Število poslancev kmetskih občin Oba predloga sta jako opravičena in bi bila v korist slovanskemu prebivalstvu. Netidejkomisno veleposestvo voli 25 poslancev in ti baš odločujejo večino v deželnem zboru. V tej skupini imajo Nemci par glasov večine in so zatorej voljeni vselej Nemci. Večino v mo rmVtkem deželnem zboru odločuje par veleposestnikov. Češki nefidejkoinisni veleposestnik1, ki ne plačujejo akni., nič manj davka, nego uemški, pa ne-majo v deželnem zboru nobenega zastopnika Predlog za spremembo volilnega reda v veleposestvu so Nemci, boje se za večino, kar odklonili. Pokazali so s tem, da nema jo pojma za napredne ideje, kakeršno je baš zastopstvo manjšin, ki je neobhodno potrebno, kjer se v kaki volilni skupini ali volilnem okraji voli veliko število poslancev, če se hoče, da so volitve zares izraz narodnega mnenja. Njim ni za pravico, temveč le za gospodstvo. Drugi predlog so pa izročili deželnemu odboru, da bode poizvedoval in pretresoval, kako bi se premeni! volilni red. Premena volilnega reda je tako potrebna, da so uiti nemška večina ni upala predloga kar zavrniti. Kak bode uspeh poizvedovanj deželnega odbora, ni teško uganiti. Poskusil bode deželnozborski volilni red kako tako premeniti, da bi Nemcem ohranil dosedanje prvenstvo v deželi. Po volitvah se je govorilo, da hočejo Slovani letos v moravskem deželnem odboru euergičneje postopati, da hočejo tudi z vlado resneje govoriti, in če se na njih želje ne bode oziralo, tudi deželnemu zboru obrniti hrbet. To smo tudi pričakovali, ker je več odločnejih elementov prišlo v zbor. Pri zborovanji pa o tej odločnosti ni bilo dosti čutiti. Morda so češki zastopniki čakali, kaj bode ž njih predlogoma o spremembi volilnega reda in so zatorej kazali Nemcem, da žele" ž njimi mirno delovati, Če jim poslednji hote biti pravični. Zato pa pričakujemo, da 8b drugo leto češki zastopniki bolj postavijo na noge, in da, če jih bodeta vlada in večina zopet prizirali, deželnemu zboru obrueje hrbet. Politični razgI e< I. MUnt.riutJe . Kmetijstvo v Črni f/orl. Knez črnogorski, ki jako skrbi za narod svoj, je ukazal, da mora vsak črnogorski vojak v krajih, ki so ugodni za vuistvo, letos zasaditi 200 vinskih trt, vsak brigadir 20, vsak batalijonski poveljnik 10, vsak častnik 5 in v.sak korporal 2 oljki. Kdor j>a prostovoljno posadi 2000 trt, se mu odpusti davek za deset let Pričakovati je sedaj, da se bode vin*tvo začelo v Črni gori lepo razvijati in bode nov vir narodnemu blagostanju. Občinske volitve v Italiji. V kratkem bodo v Italiji občinske volitve, ki bodo letos zaradi tega važne, ker katoliška strauka postavi svoje kandidate. Dosedaj je navadno katoliška stranka podpirala zmerno stranko. Reforma šolstva v Prnsljl. Naučni minister Gossler baje zares misli odstopiti in bode njegov namestnik nekda tajni svetnik Hinzpeter. To bi bilo velicega pomena. Gossler je namreč velik prijatelj klasičnih gimnazij, Hinzpeter pa velik nasprotnik starih jezikov. Če bi on postal minister, bi gotovo srednje šole radikalno preustojil in jako skrčil pouk v starih jezicih. Cesar zadnji čas jako odlikuje nasprotnike klasičnih gimnazij. V soboto je bil tri tane može povabil k obedu. Anf/leški parlament. Prepir mej Irci ima ugoden upliv na delovanje angleškega parlamenta. Ko se vrče strankarski prepiri zunaj parlamenta, nadaljuje državni zastop hitro Bvoje delo. Brez debat je rešil več važnih predlog, mej drugim tudi nekatere predloge, s katerimi se hoče nekoliko odpomoči veliki bedi, ki je letos zavladala na Irskem. Gotovo bi se bila pri tej priliki razvila huda debata, če bi položaj bil jas-neji, tako pa noben poslanec ni hotel govoriti, ker ni mogel vedeti, na kako stališče naj se postavi. Dopisi. Wa Dunaja 10. decembra. [Izv. dopis.] Letošnji občni zbor podpornega društva za slovenske visokošolce na Dunaji pokazal je zopet, da sicer le korak za korakom, le polagoma, a vender gotovo napreduje, pokazal pa tudi, da je z malimi svojimi sredstvi že mnogo dosegel. Tu Vam javljam kratko poročilo o tem zboru. Predsednik g. Navratil otvori sejo, pozdravlja v prijazno vsprejetem govoru vse došle ude, posebej pa zastopnika visokočastite duhovščine g. dr. Frana Sedeja in g. župnika Jančarju, omenja, da je društvu bilo letos veselje naklonjenosti visokih in najvišjih krogov, ker Šteje dva knezoškofa za svoja ustauovnika, ter se lahko ponaša z bogatim darilom, katero bo Njega velečastvo presvetli cesar društvu pokloniti blagovolili. K poročilu o podrobnejšem društvenem delovanji podeli besedo zapored tajniku in blagajniku. Na večer iBtega dne šel je Vaclav z bijočim srcem v park. Našel je ondu Ireno sedečo na sfin-ginem podstavci 8 knjigo v roki. Odpalo, belo cvetje viselo je semtertja. v njenih svitlih kodrih, ležalo v odprti knjigi. Bil je krasen, dišeč, topel večer pozne pomladi. PriBedel je k nji, gledal je dolgo molče v njeno krasno, sanjavo lice. Ko pa mu je večerni somrak popolnoma zagrnil, da ni bilo videti drugega, nego obrise glavice in roke, katera jo je podpirala, prijel jo je za drugo roko in ji vse razkril. Vprašal jo je z drhtečim glasom, hoče-li biti njegova žena, hoče-li zanetiti plamen neminljive blaženosti na ognjišči skromnega njegovega doma. Odgovorila ni. Roka njena tresla se je v njegovi, izmaknila se je ter zakrila povešeni obraz. Samo vzdihi njeni so bili slišati Končno je spuBtila roki v naročje in zašepetala: „Jutri, jutri vam odgovorim.* — Vaclav ni mogel zaspati. Šel je v knjižnico, sedel ondu na star stol in listal pri Bvitu starožitue svetilke v knjigah, katere je vzel s police. Nič več strašnega ni imel zanj ta kraj, nič grozuega misel, da se v tihi polnoči morda dviga nad njim duh pokojnega grofa: saj je bil pokojnik otec ujegove ljubimke, morda bodoče žene. (Dalje prih.) Po izvestji prvega udeležila se je podpiranja razve i po g. predsedniku navedenih vis. gospodov sploii višja iu nižja duhovščina v izredni meri. — Mnogo so tudi Slovenke v prospeh društva pripomogle, tako gospe Pukl, Muruik, Deisinger, gospodičini PajniČ in Rudež itd., isto tako tudi oni krogi, katerim je društvo namenjeno, to so dijaški krogi. Vseh rednih udov štelo je društvo v preteklem letu 55, podpiranih bilo je v teku leta 42 dijakov v 9 7 slučajih, in sicer 18 pravnikov, 6 modroslovcev, 12 zdravn. slušateljev, 1 konservatorist, 2 slušatelja akademije obraz umetnosti) in 3 živinozdravniški slušatelji. Hvaležno spominja se poročevalec slovenskih liBtov, ki so nas od početka društvenega obstanka z občudovanja vredno nesebičnostjo vsestranski podpirali; posebno omenjati treba, da so v obče srednji stanovi največ za društvo žrtvovali, in da bodi naloga prihodnjega odbora tudi gmotno boljše kroge pridobiti; poročevalec prosi v odboro-vem imenu za absolutorij, zatrjevaje, da se jo vse, kar je bilo moči, vestno storilo. Blagajnik g. Pukl poroča natančneje o društvenem gmotnem uspehu in prometu: Ustanovniue došlo je v teku 1890. leta 360 gld., in sicer od g. Fr. Ferfile 50 gld., od vč. g. dr. Aut. Gregorčiča 50 gld., od pok. g. Fr. Kotnika 60 gld., od pre-vzvišenega g. knezoškofa Ljubljanskega 100 gld. iu od g. Oroslava Dolencu 50 gld., dalje doneski dveh dijaških veselic (v Ljubljani in v Kranji po 25 gld.) 50 gld.; dalje šteje se tu sem tudi polovica podpore podeljene od vis. kranjskega deželnega zbora, to je sto goldinarjev, po posebnem odborovem sklepu. Z ustanovino, izkazano v poročilu iz 1889. leta v zneBku 1440 gld. 30 kr., znaša torej vsa dosedanja ustanovna glavnica 1900 gld. 30 kr. Tu naj omenim, da je prva prihodnja odborova seja sklenila to svoto na 2000 gld. zvišati. Druzih dohodkov bilo je po blagajnikovem izvestji skupaj 866 gld. 30 kr., katerih ni g. blagajnik podrobno naštel, ampak le dotični zapisek udom na pregled prepustil. Podpore delile so se v 97 slučajih v skupni svoti 693 gld , drugi stroški za pisniue, tiskanje poročila itd. znašali so 38 gld. 94 kr. Z lanskim ostalim premoženjem, to je 1660 gld. 62 kr., potem z letošnjimi skupnimi dohodki 1226 gld. 30 kr., znašajo dosedanja aktiva vkup 2886 gld. 02 kr., ter ostane po odbitku podpor iu stroškov v znesku 731 gld. 94 kr. še 2154 gld. 98 kr., v kateri svoti pa ni še glav-ničnih obrestij od »ačetka 1890. leta, katere so bodo še le koncem leta zaračunne. Će se je tudi celotni gmotni uspeh nekoliko pred pričakovano šte vil ko UBtavil, sme se vender zaupno pričikovati, da bode najbližja prihodnost z ozirom na nujno potrebo zamujeno dotekla. Da je potreba res velika, temu bodi dokaz, da se je k prihodnji odborovi seji ogla silo 32 prosilcev. Nato poroča v imenu presojevalcev g. profesor Švaršuik, da so se knjige, zapiski in blagajnica trikrat v letu pregledovale in v najboljšem redu bile, na kar so po predlogu g. Tomšiča odboru jednoglasuo zaupanje izreče. Volitve, ki se imajo po pravilih precej dolgotrajno vršiti, bodem si prihranil opisati, naj zadostuje navesti odbor, kakor se je v prihodnji seji sestavil: Predsednik g. Ivan Navratil, podpredsednika dr. Fr. Simonič in dr. M. Ploj, blagajnik g. dr. Fr. Sedej, njegov namestnik g. J. Pukl, tajnik gospod J. Jereb, namestnik g. dr. Karol Štrekelj, odborniki gg. dr. M. Murko, dr. A. Human, Iv. Luzar; namestniki gg. dr. Lachenberger, Fr. Oblak, Josip Premru; presojevalci gg. Vlad. pl. Globočnik, Anton Svaršnik, Peter Hlačar, njih namestniki gg. Žiga Sežun. Fr. Tomšič, Fr. Sušnik. Po končanem dnevnem redu sledila je domača zabava. Slovansko pevsko društvo došlo je v zborove prostore korporativno, ker je mnogo naših udov tudi njegovih. Vrstile so se naudušene napitnice, tako prva gosp. Navratila na presvetlega cesarja, g. Pukla duhovščini, vč. g. dr. Sedeja predsedniku društva, g. Jereb akad. društvu „Sloveniji", gosp. Pukla našim vrlim Slovenkam itd., vmes pa so donele krasne slovanske melodije mogočnega zbora. Domače stvari. — (Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani) imelo je dne 10. decembra XLII. sejo. Navzočni: Prvomestnik Tomo Zupan. Odborniki: Matej Močnik, Ivan Muruik, Luka Svetec (podpredsednik), dr. Jos. Vošnjak (denarničar), Andrej Zamejec, Anton Žlogar (zapisnikar.) Drugi od- borniki službeno zadržani. — Od uadzorništva: Oro- I slav Dolenec. — Blagajnik poroča o prispelih doneskih raznih podružnic, le nekatere se še ueso odzvale. Denarno stanje je ugodno — osobito vsled ! dovoljene podpore visokega deželnega zbora krauj skega v znesku tisoč goldiuarjev, iu velikodušnega že izplačanega volila pokojnega rodoljuba Frana Kotnika v vsoti pet sto goldinarjev. — Tajnikove poročilo o tekočih stvareh in njih rešitvi vzame se na znanje. Družbeni „Veatniki", vsprejemnice za dosedaj zglašeno število člauov in pa nekoliko zvezkov „Knjižnice družbe sv. Cirila in Metoda" so izven Kranjske že razposlani, v kratkem jih prejnm i podružnice po Kranjskem. Ako bi katera slavnih podružnic vsled kake pomote ne prejela vsega v redu, naj se blagohotno zglasi pri vodstvu. — Slavna „Matica Slovenska" je po ravnatelji Fr. Bradaški darovane vse letnike „Novic" blagodušno prepustila družbi sv. Cirila in Metoda. — Par podružnic je zopet v osnovi. — V zrnislu poročil odbornikov Murniku, Močnika in dr. Vošnjaka podeljenih je nekaj podpor. — Glede družbenih šolskih zavodov odredf se potrebno. — V zmislu poročila odbornika kan. Zamejca ukrene se o nasvetovanem rokopisu. — (Pritožba.) Ne bode ga že skoro dneva brez pritožbe glede ravnopravnosti naše Danes dobili smo pritožbo o tukajšnjem brzojavnem uradu. Gospod dopisnik se opravičeno pritožuje, da ondu službuje mož, ki niti tega ne ve, ali vsaj vedeti neče, kaj je „Gradec". Kose mu ie predložila brzojavka, namenjena v Gradec, vprašal je : „Was ist das Gradec?" Pač žalostno, da imamo v sredini Slovenije take uradnike. Možno je pa tudi, da Stari* kavi gospod ni hotel vedeti, kaj je Gradec, ker je bila dotična brzojavka namenjena akadem. društvu „Triglav"? — (Čitalnica Ljubljanska) priredi dru štveno besedo v nedeljo dne 14. decembra 1890. s sodelovanjem slavne vojaške godbe ©. kr. peSpolka baron Kuho št. 17. Vspored: 1. Fr. Supj»e: „Vr-nitev od svatbe", ouvertura, svira vojaška godba. 2. FbrBter: „Samo", moški zbor s čveterospevom. 3. J. Gell: „Ljubezen in spomlad", ženski troglasni zbor. 4. G. Verdi : „Agnus Dei", iz requia, svira vojaška godba. 5. Fr derbićI „ Lovska", mešani zbor. 6. Komzak: „Potpourri", svira vojaška godba. Pričetek ob 8. uri zvečer. Ustop k besedi imajo izključuo le č. udje čitalnice. K obilni udeležbi naj-uljudneje vabi t/dbor. — (Odbor gospe j v a b i najuljudneje p. n. dobrotnike in prijatelje šolske mladine, da pridejo v nedeljo dne 14. t. m. ob 11. uri dopoludne v dvorano Ljubljanske čitalniee k razdelitvi celih zimskih oblek učenkam in učencem tukajšnjih ljudskih šol. — (Petindvaj setletnicaF. S. Vil h a rj a.) Pri Hrvatih jako priljubljeni velezasluženi skladatelj in rojak naš praznuje v kratkem 25 letnico svojega glasbeno-književnega delovanja. Po mnogih njegovih skladbah imenujejo ga tudi Hrvatje s ponosom svojega, zatorej se je osnoval v Gospiču, kjer deluje zdaj kot pevovodja, „odbor gospej za proslavo Vilharjeve 25 letnice" pod pokroviteljstvom gospe pl. B u d is 1 a v lj e v i e-P r i ed o r s k e. Slavnostni koncert b sodelovanjem domačih društev vršil se bode meseca januarja 1891. Razun drugih skladb peli se bosta tudi dve v narodnem duhu zloženi popevki slavljenčeve po načinu Slavjanskega. Drago nam je videti, kako hote počastiti bratje Hrvatje vrlega našega rojaka. Ruski glasbeni list „Zviezda" prijavil je v jedni zadnjih številk Vilharjevo „Hrvatsko kolo". — (Iz Zagreba:) Gosp. dr. Frank, znani odvetnik in izvrstni govornik v deželnem zboru hrvatskem, pristopil je stranki prava, ki v njem dobi izborno sito — Gos|>. dr. Frank govoril je v seji •Ine 10. t. m. poltretjo uro in povedal mnogo zanimivega. Govor njegov bodemo vsaj deloma posneli, ko ga priobčijo Zagrebški listi. — (Ceškijezik in avstrijska voj ska.) V Kraljevem Gradci nastanjeni jednoletni prostovoljci priredili so bili plesni venček in v ta namen razpošiljali nemška vabila. V Kolino izhajajoči mladočeški list „Polabhii" je zaradi tega jednoletne prostovoljce in tudi častnike ostro kritikoval, ker so nemška vabila breztaktno izzivanje naroda češkega. To bilo je povod, da se je proti uredniku „Polaliana" pričela tožba zaraoi razžaljenja vojske in da se je mesto okrožnega sodišča v Kutni Hori delegovalo porotno podišče Praško, pred katerim je bila končna obravnava. Kot priče bilo je zaslišanih štirinajst častnikov, ki so pa seveda morali priznati, da so vabila bila nemška. Državni pravdnik je zatožbo sicer krepko zagovarjal, a_ porotniki so vsa stavljena jim uprašanja jednoglasno z a u i k a l i iu zatoženi urednik „Poiahana* bil je oproščen. Pri obravnavi bilo je mnogo čeških dijakov, ki so porotnikov „voturo" vsjirejeli s ploskanjem in klici „Vvborne!" Kratka ta vest, daje čitatelju marsikaj misliti in gotovo bode na tihem primerjal Kraljevi Gradec in Ljubljano. Zal, da primera za poslednjo ne bode ugodna ! — (Kritičen dan.) Znani meteorolog Rudolf F al h prorokuje za danes 12. t. in. kritičen dan. Po njegovem proračunu nastalo bode južno vreme. Okoli 17. nastopila bode zopet sprememba. Pri nas dosedaj o kritičnem dnevu ne čutimo še niči-^ar. — (Iz Trsta:) „Slovanska čitalnica napravi „jour-fixe" jutri saboto 13. t. m. v svojih j>rostorih. — Dne 21. decembra priredi načelstvo žensko podružnice sv. Cirila in Metoda v hotelu „Europa", „Božićnico" in zabavni večer. — nTr-žaški Sokol" priredi letos „Silvestrov večer", katerega program bodemo priobčili prilično, — Dne 11. januarja t. 1. pa priredi pevsko društvo „Ad-rija" v Barkovljah veselico s petjem, gledališko igro in plesom. — (Iz Ribnico na Dolenjskem:) Dno 8 t. m. šla je neka tukajšnja ženska, po imenu Ostermanova Pepa, stara okolu 30 let, mati j^dnega nezakonskega otroka, v bližnjo vas. Bila je pijančevanju jako udana in posebna prijateljica, „pil-poha" ali „jeruža". Pijana vrnila se je zvečer domov. Drugi dan našli so jo otroci pri neki vodici, zmrzlo in v sami Spodnji obleki. Komisija bode najbrž preiskala, se li za tem skriva kako zločinstvo. Sodi pa se, kar bode tudi pravo, da je iz-podrsnila. padla v vodico, mokra slekla zgornjo obleko in tak»3 obležala. Pri njej so našli ! krajcar iedno ogledalice in kos rudečega papirja od cikorije, s katerim si je navadno lici barvala. — {P o n e ve r j e n j <*). Poštarja v Divači g. Miho Losdorferja so peljali v zapor v Sežano. V blagajnieab manka baje 2400 gld Mož je bil dolgo let tukaj in zelo priljubljen. Pravijo, da so ga nesrečne špekulacije pripravile do tega. — (Z rt V a burje) na Gaberku ostal je pred tednom dnij Dolenjec, ki je gnal vole v Trst. Samo četrt ure pred vasio Divačo zapustile so ga moči. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Dunaj 11. decembra. Notranje minister-stvo naročilo oblastvom, naj najstrožje zasledujejo socialističnega agitatorja Stanislava Pad-levskega, ki je na sumu, da je umoril ruskega generala Seliverstova in potem ubežai v Avstrijo. Cetinje 11. decembra. Malisori ponovili so napad na mejo in pri tem jednoga Crnogorca teško ranili. Črnogorska oblastva prijela sedem napadovalcev. Peterburg 11. decembra. „Peteraburgj skija Vjedomosti" naznanjajo, da bode državni svet v kratkem dobil zakonski načrt, po katerem bode kolonizacija Rusije inozemcem prepovedana. Izjeme sme dovoliti le minister notranjih zadev, a osebe, katerim se bode na-setitev dovolita, morajo takoj postati ruski podaniki. Ze nasoljene koloniste bode ta zakon prisilil, da bodo takoj prosili za rusko državljanstvo, ali pa ostavili deželo. Rim 11. decembra. Zbornica volila Bian-cherija s 364 izmej 410 glasov predsednikom. Za podpredsednike so izvoljeni: Baccelli, Villa, Rudini in Tenani. Pariz 11. decembra. Ministerski predsednik Freycinet izvoljen z 20 izmej 38 glasov članom francoske akademije. Pariz 11. decembra. Senator Lafavotte umrl. Pariz 11. decembra. Sredozemsko vojno brodovje odplulo na strelne veje iu manevre. Vsa eskadra popelje se ruskemu brodovju nasproti, katero se dne 20. decembra pričakuje v Vil-lefranche in katero je povabljeno, da pride v Toulon. London 11. decembra. Irski Proti-Pamellovci izdali manifest, v katerem izjavljajo, da so bili prisiljeni odstaviti Parnella, ker bi bili sicer izdajalci Irsko. Da jo Parnell ostal stranke vodja, bil „home-rule* pri bodočih splošnih volitvah gotovo propal, Stranica si prizadeva, vzdržati zvezo z angleško demokracijo. Gradec 12. decembra. „Triglava" Prešernova slavnost sijajna. Udeležba ogromna. London 12. decembra. Na potovanji iz Dublina v Cork govoril Parnell na raznih postajah. Pri tem bilo je več burnih prizorov. V Mallovvu napala ljudska množica Parnellov voz s palicami in dežniki. V Corku bil Parnell oduševljeno pozdravljen. V svojem govoru zagotavljal je, da hote obdržati irske stranke vodstvo. _ Razne vesti. * (Umrl je) dvorni svetnik pri najvišjem sodišči baron VVidmann, ki je vodil o svojem času porotno obravnavo proti baronu Oflfcnheimu. * (Ljudsko številjenje v Nemčiji.) Omenili omo že, koliko prebivalstva ima Perolin po najnovejšem številjeoji. Danes pa imamo omeniti izid ljudskega številjenja za nekatera druga mesta. Draždane imajo 276.085 prebivalcev, pred petimi leti imele bo jih le 24G 086; Devin ima sedaj 200 071 prebivalcev, pr»-d petimi leti pa 159 520 ; Monakovo sedaj .'540,000 prebivalcev, pred petimi leti 261 981; Lipsko ima 293 525 prebivalcev, k tem se pa morajo prišteti predkraji s 59.747, ki se z novim letom pridružijo mestu. Imelo bode putem torej 353.272 prebivalcev. Norimberg ima sedaj 142 404 prebivalcev, Karlsruhe 73.413. Vra-tiHlava pa 334 710 prebivalcev. Pri prejšnjih lj ud skih številjenjih je Vratialava bila po številu prebivalstva tretje mesto v državi, sedaj sta jo nad-krilili Monakovo iu Lipnko. * (Pri plesu se je poškodovala.) V Pragi je pri plesu pala dekla Karolina Jungmann tako nesrečno, da si je zlomila nogo in so jo morali odnesti v bolnico. Poslano. Oziraje se na sinočnjo notico .Za prijatelje glasovirja" v cenjenem listu „Slov. Narodu", prosim vsprejeti sledeče pojasnilo: Meja tvrdka glasovirjev obstoji že nad 20 let ter ima zveze z večinoma češkimi in svetovnozna-niiiii Dunajskimi firmami, kakor tudi zalogo domačih izdelkov. Ravno takt« se mi ne more odrekati strokovno izobražeuje, ker sem se tegu obrta izučil na Dunaji ter potem vedno v tem deloval. Lahko bi tudi razširi! svoje podjetje, ko bi bilo večje povpraševanje po domačih izdelkih. (909] glasovirar. [[„LJUBLJANSKI "W:I § j »tojl 5 li za \mv, leto gld. -ft.oo; %» pol leta j II kI2 75 London........ 115-10 — j. U5 — Srebro .... _ -- n __•— rt 911 9 10'/, 0. kr. cekini .... is'46 — * Nemško marku..... f G 58»/« — 5G- -2'/. 4°/0 državno srečko iz 1. 1854 25o gld. 131 tcld. 50 k.. Državno srečko iz 1. lHi>4 100 . 177 n SO f, pgerska zlata renta 4°/„ . 102 n 40 „ . 60 , Dunava re*. srečke 5°/0 . . . 100 gld. 120 „ 75 Zemlj. obć. avstr. 4l/,°/u zlati zast. listi . . 113 r 50 *n Kreditne srečke......100 gld. 184 , 50 , Rudolfov«) srečke..... 10 „ 19 „ — ' Akcije anglo-avstr. banke . . 120 . Kil , 30 . Tratuway- Dodatno k tuuradnemu razglasu z dne 29. marca t. I., št. 9211, oddaja se zdaj v svrho zgradbe deželiio-branskc vojašnice s postranskimi poslopji vred mizarsko, ključanicarsko, steklarsko in pleskarsko delo razvrščeno po obrtnih skupinah po jednotnih cenah. Za oddajo tega dela razpisuje se pismena ponudbena obravnava do dne 19. decembra 1890.1. dopoludne. Posamezna dela proračunjena so tako-le: a) mizarsko delo, vender izvzemši tla iz mehkega lesa in vse delo v barakah za moštvo, na...... 13.305 gld. 33 kr. b) ključavničarsko delo na...... 7.820 „ 55 „ c) steklarsko delo na........ 2.114 „ 50 „ d) pleskarsko delo na........ 2.701 „ 69 „ Dotični stavbinski podatki, namreč: splošni in posebni stavbin- ski pogoji, proračuni, črteži i. t. d., so na razgled v pisarni deželnega stavbinskega urada v deželnem dvorci št. 2 v Gospodskih ulicah v navadnih uradnih urah. Ponudniki naj svoje ponudbe vsaj do 19. decembra 1890. 1. do 12. ure dopoludne ulože pri uložnem zapisniku deželnega odbora v deželnem dvorci v I. nadstropji. Ponudbe morajo biti kolekovane in zapečatene, z napisom na zavitku: „Ponudba za.........delo pri zgradbi deželno branske vojašnice s postranskimi poslopji vred v Ljubljani". Vsaki ponudbi se mora priložiti 5°/0 jamčevina dotične zgoraj navedene cene, bodisi v gotovini, bodisi v hranilničnih knjižicah kranjske ali Ljubljanske mestne hranilnice, ali v avstrijskih državnih dolžnih pismih po kurzni ceni, če ta ne presega nominalne vrednosti. Vsak ponudnik se mora v ponudbi izjaviti, da mu je znano zgoraj omenjeno delo ter da se pogojem podvrže. Uzorci za mizarsko in ključavničarsko delo shranjeni so na sta-višči ter so na razgled ponudnikom, kateri morajo v svojih ponudbah izjaviti, da so si ogledali in da jim je znano stavišče, kakor tudi uzorci. Ponudniki uaj razločno zapišejo s številkami in z besedo, koliko odstotkov odjenjajo od jednotnih dražbenih cen ter naj svoji ponudbi pristavijo kraj in dan, potem svoje bivališče, svoj posel in lastnoročni podpis krstnega in rodbinskega imena. Deželni odbor si pridržuje pravico, izmej ponudnikov po svojem preudarku izbrati si podjetnika, ne gledč na to, koliko odstotkov kdo odjenja, ali pa tudi razpisati novo obravnavo. Oziralo se bode le na pismene, v razpisni d6bi došle ponudbe. Glede" varščine (kavcije) opozarjajo se ponudniki zlasti na §. 8. splošnih pogojev. Od deželnega odbora kranjskega v Ljubljani, dne 5. decembra 1890. I/daiatelj in odgovorni urednik: Dragotin Ilrib.ir. Lastnina in tiak »Narodne Tiskarne*.