Leto LXV^ št. tlo Ljubljana, petek 16. septembra 1932 Gena Din i.- Izbaja vsak dan popoldne, izvzeto*! nedelje in praznike, — Inserati do 30 petit UBEDNBTVO IN TJPRAVNISTVO PODRUŽNICE: * T*xl —' *° 100 vrst 2.50, od IOO do 300 vrst a EHn 3.—, ve«ji inserati petit UTTfflJANA. Knaflfev« olkrn *t_ S MARIBOR, Grajski trg št. 8----CELJE, Kocenova ulica 2. — Tel. 100. Trsta Din 4.—. Popust po dogrovoru, inseratoi davek posebej. — »Slovenski Narod« ^^^^ ^ * ' NOVO MESTO, Ljubljanska C. Tel. št. 26. JESENICE, Ob kolodvoru 101. —--- Mja mesečno ▼ Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. Telefon št. 8122, 3128, 3124, 3125 m M38 Račun pri postnem Čekovnem zavodu v Ljubljani st. 10.351. NEMŠKI MILITARIZEM NA POHODU Militarizacija nemške mladine — Nevarne posledice nemške oboroževalne akcije — Angleško svarilo pred fašističnim zavezništvom Berlin. 16. sept. Akcija Papenove vlade, ki stremi za oborožitvijo Nemčije in izenačenjem z vsemi drugimi državami, zlasti s Francijo, vzbuja naravno ne samo v inozemstvu, marveč »prav tako tudi v Nemčiji sami najživah-Tjejse zanimanje in razpravljanje. Dočim *pa nacionalistični kroji, zlasti narodni socijalisti in nemški nacionalci v celoti odobravajo in podpirajo ta korak nem-?ške vlade vzbuja akcija nemške vlade v ostalih krogih tudi velike pomisleke. To pa ne samo zaradi tega. ker je naravno, da bi vsaka nova oborožitev .zahtevala ogromna finančna bremena, 'ki bi jih seveda morali nositi nemški :davkop!ačevalc', marveč tudi zaradi tega, ker nihče ne dvomi, da bi ponovna ■oborožitev Nemčije do vedla do novega *oborozeva!nega tekmovanja med narodi in tako hote ali nehote rodila novo nevarnost vojnega kcnflikta med narodi. O tem problemu je obširno razpravljala včeraj tudi socialno-demokrat-ska državnozborska frakcija, ki je o :tem vprašanju sprejela obširno resolu-'cijo. v kateri poudarja med drugim: Nemška socialna demokracija je vselej zahtevala popolno enakopravnost ;Nemčije na polju splošne razorožitve. .Mora pa odločno protestirati proti po-Ktiki sedanje reakcionarne vlade, ki s svojim početjem neprestano ovira vsak napredek v razorožitvi. Sedanji nemški režim smatra, da je napočil čas, ko lahko Nemčija zahteva svobodo za izgraditev nove oborožene sile. Zgodovina zadnjin desetletij pa jasno kaže, da ni mogoče doseči varnosti narodov in držav z vojaško oborožitvijo. To velja še prav posebej za Nemčijo z ozi-rom na njem geografski položaj in na vojaško in gospodarsko moč drugih držav. Zaradi tega smatra nemška socialna demokracija, da je ta akcija nemške vlade popolnoma zgrešena. Ta akcija vsebuje nevarnost, da bodo druge države segle v zaščito svoje varnosti po še večji oborožitvi, kar ne bo prav nič doprineslo k povečanju varnosti Nemčije, marveč bo rodilo nevarnost nove svetovne katastrofe. Ta korak pa lahko ima za posledico tudi popolno politično izolacijo Nemčije, kar pomeni z drugimi besedami, da se bo ves svet združil proti Nemčiji ni da se bo versailleski diktat povekovečil. Že samo dejstvo, da prihaja vlada s svojim oboroževalnim načrtom, ki zahteva tako ogromne fi-načne žrtve, baš v času največje gospodarske krize in socialne bede, izz.rva ttdpor vse javnosti. Ne glede na vsa politična nasprotstva pa ugovarja socialna demokracija proti tem načrtom vlade že zaradi tega, ker jih namerava izvesti ob rzločitvi parlamenta in javne kritike. Berlin, 16. septembra. V času, ko v nemški javnosti debatiralo o ustavnosti razpusta državnega zbora, je na dnevnem redu mednarodne politike zahteva Nemčije po enakopravnosti v oboroževanju. O tem piše socialnodemokratski »Vorvvarts« med drugim: »Nemška vlada je včeraj že dolgo napovedano združitev mladinskih m športnih organizacij izvršila: prvi korak k državni militarizaciji mladine, k obnovi nemškega militarizma je storjen. Dočim pa vsi trezni elementi v Nemčiji opozarjajo na nevarne posledice takega početja, se že oglašajo lažni prijatelji Nemčije, nacionalisti, militaristi in fašisti. V svojem zadnjem govoru v nemškem radiju je državni ka-ncelar Pa-pen opozarjal na veliko podporo, ki jo uživa oboroževalna akcija Nemčije s strani predsednika italijanske vlade Mussorinija. Resnično se kažejo na zemljevidu od gospodarske krize razjedene Evrope vedno bolj grozeče obrisi nove mednarodne grupacije; predvzem oblasti nemških junkerjev meče svoje zunanje poHtične sence. Na vedno bolj grozeče zavezništvo med nemško reakcijo in italijanskim fašizmom, ki je usmeril svojo ost proti Franciji, odgovarja tudi organ angleške konzervativne stranke z odkrito grožnjo tesnejšega zbližanja med Anglijo in Francijo, da, celo z možnostjo odpovedi lokarnske pogodbe ter opozarja tudi na to, da lahko rudi Italija izgubi na svojem vplivu in na svojem ozemlju, ki si ga je pridobila baš na podlagi mirovnih pogodb. Ce pride do revizije mrrovnrh pogodb — in to je jedro nem- J ške oboroževalne zahteve — kaj bo po- J tem s Trstom in Južno Trrolsko? j To caKMorite pa prav za pcav raz- I krtva vso hinarvščmo fašistične politike. Samo po sebi se vsiljuje vprašanje, zakaj priznava Mussolini Nemčiji pravico do novega oboroževanja, ko na drugi strani ne priznava Nemcem niti pravice do nemških napisov na grobnih spomenikih na Južnem Tirolskem. Staviti bi se mu moralo tudi vprašanje, zakaj ni našel simpatij do Nemčije takrat, ko je bila nemška republika še demokratska država. Ali so nemške pravice nastale še le takrat, ko je nemški narod prišel ob svoje pravice in ko so prevzeli oblast v Nemčiji fašistično usmerjeni junkerji? Odgovor na ta vprašanja ni težak. Mussolini tako dolgo ni mislil na zavezništvo z Nemčijo, dokler je bila nemška politika še pod kontrolo demokracije, pa tudi tako dolgo ne. dokler je imel še upanje, da bo s hlinjeno mirovno politiko prevaril Francijo in dosegel posojilo v Ameriki. Ta konstatacija pa je ob enem svarilo za vso Nemčijo in ves svet. Nemčija se ne more na ničesar manj zanašati, kakor na zvestobo tega svojega najnovejšega zaveznika. Mussolini ie danes pripravljen nastopiti za Nemčijo. Prav tako pa bo jutri pripravljen, da jo izda. Ravnotežje mednarodne vojne nevarnosti je baš v tem: fašisti so bili vselej pripravljeni, skočiti prijatelju in zavezniku od danes do jutri za vrat!« Nemška ljudska stranka za Papena Berlin, 16. sept. Voditelj nemške ljudske stranke Dingeldev, je imel sinoči na zborovanju zaupnikov svoje stranke govor, v katerem je opozarjal na poli- tične dogodke za-dnjrh dni m orisal stališče stranke do vlade. Nemška ljudska stranka bo z vso odločnostjo podpirala nadstrankarsko vlado, ki se opira na zaupanje predsednika republike in ki bo mogla z močno roko izvesti vse potrebne reforme. Zadnji dogodki so milijonom volilcev odprli oči in jasno je, da bodo mnogi, ki so šli dosedaj čez drn in s trn za narodnimi socialisti m cen-tramom, tem zapeljivcern nemškega naroda obrnili hrbet. Militarizacija mladine kril mirovno pogodbo Pariz, 16. sept. Današnji pariški listi opozarjajo na to, da pomeni izvedena militarizacija nemške mladine, ki jo je odredila Papenova vlada s svojo poslednjo zasilno uredbo, kršitev členov 73. 74 m 77 versailleske mirovne pogodbe. Listi pozivajo vlado, naj to vpraša nje sproži na razorožitveni konferenci »Fcho de Pariš« piše, da se rierriot resno bavi s tem problemom in da mora postopanje Nemčije neizbežno dovesti do tega. da bo Francija povečala svojo oboroženo silo, da se tako zavaruje pred vsakim presenečenjem. Izpremembe pri pariškem poslaništvu Berlin, 16. sept. V vladnih krogih se izve, da bo sedanji nemška poslanik v Parizu Hosch premeščen v London, v Pariz pa bo šel ministerijami direktor dr. Koster. ki je bil sv*w**s»o nosl^rrk v Oslu. O sodelovanju na razorožitveni konferenci ni več govora Berlin, 16. sept. »Lokalanzeiger« poroča, da je nemška vlada s posebnim pismom, ki ga je dostavila predsedniku razorožitvene konference Hendersonu, že enkrat obrazložila svoje stališče v enakem smislu, kakor v svoji noti francoski vladi z dostavkom, da nemška vlada nikakor več ne more poslati svojega zastopnika k posvetovnajem raz-orožitvenega urada. Komentirajoč ta korak vlade naglasa »Deutsche Allge-meine Zeitung«, ki velja za organ papena da predstavlja to pismo ne samo važen korak v razorožitvenem vprašanju, marveč tudi najpomembnejši korak Nemčije, od kar je postala član Društva narodov. Prvič je dala Nemčija s tem jasno razumeti, da ima njeno sodelovanje v Društvu narodov tudi svoje meje in da Nemčija ni samo objekt, marveč da hoče biti tudi subjekt mednarodne politike. Dosedanji običaj, da se vsa mednarodna vprašanja rešujejo po želji Francije, je moral dovesti do tega, da Nemčija naposled odpove svoje sodelovanje. Oboroževanje se je že pričelo Berlin, 16. sept. Ker po mnenju vladnih krosov ni nikakega upanja, da bi se ugodilo nemškim zahtevam po enakopravnosti v oboroževanju in ker se je vlada odločila, da ne bo več sodelovala na razorožitveni konferenci, ie sinoči brzojavno izdala vojaški ladjedel- nici v vVHhelmshafnu nalog, naj takoj prične z gradnjo tretje oklopne križarke C, ki je bila svoječasno odgođena. Z gradnjo se mora pričeti najkasneje 1. oktobra in mora biti ladja« ki bo predstavljala najmodernejšo vojno križarko, dogotovljena najkasneje v štirih i«*«*. Papeti — gospodar položaja Narodni socialisti so finančno izčrpani in bodo morali brez podpore svojih dosedanjih finančnikov v novo volilno borbo Berlin, 16. septembra. Vprašanje, aJi bo Papenova vlada v ustavnem roku razpisala nove državnozborske volitve, ali pa skušala zavleči izvolitev novega parlamenta, da bi mogla neovirano izvršiti svoj program, ki je v razpuščenem državnem zboru naletel na odpor, je sedaj v ospredju zanimanja političnih krogov. Preprosto nemško ljudstvo ne more razumeti, zakaj je P apen komaj izvoljen državni zbor zopet razpustil, kajti nihče ne dvomi, da se bodo njegovi glavni politični nasprotniki, centrum. narodni socialisti in komunisti povrnili v približno enakem številu tudi v novi državni zbor. kjer ga lahko vedno znova zopet preglasujejo. Poznavalci prilik pa so mnenja, da se tudi Papen in Schleicher, pravi šef nemške vlade, niti ne nadejata, da bi porazila svoje nasprotnike v volilni borbi, kakor #e bil to običaj ljudskih državnikov stare demokracije, toda g. Pa^en ima veliko porcijo zvitosti, kar je pokazal že ob razpustu državnega zbora. Vofikia binka z amerfli iMiin re- klamo, kakor so jo uvedli v Nemčiji narodni socialisti, stane bajne vsote in hitlerjevci so še od zadnjih volitev finančno izčrpani, a vrhu tega dolžni orgromne vsote. Na drugi strani pa so dosedanji podporniki i.arodnih socialistov ljudje, ki so sedaj, ko se je Papen oprijel narodno-socialisti6nega programa, mnogo bližje Papenu kakor pa Hitlerju. Toda to še ni vse, kar dela narodnim socialistom skrbi. Pri zadngm volitvah so imeli na razpolago tudi vso ogromno organizacijo tiska agrarcev m veleindustrijcev, ki ima na podeželju monopol. Ni res, kar se često trdi, da predstavlja liberalni tisk velemest v Nemčiji poKtično moč. Velike demokratske berlinske in frankrartske Kste čitajo razsodni ljudje vseh strank, ki hočejo črtati resnična, ne strankarsko pobarvana poročila, dočhn te liste v agrarnih provincah prezirajo in ljudstvo Sita izklfučno le v Berlinu tiskano časopisje Hugenberga m dragih na-oooataifa 17. IX. 183» Gyrs 17. IX. 193» Kakor je ljudem vojaškega duha najsvetlejši ideal in vzor Napoleon, tako je ime Miroslava Tvrša globoko zapisano v srca vseh sinov in hčera slovanskih narodov, ki izpovedujejo njegov veliki sokolski evangelij. Sokol* ski pokret, ki mu je Tvrš betoniral tei.ielje, pomeni telesno, pa tudi duševno in moralično vzgojo in povzdigo naroda, njegovo okrepitev v vsem dobrem, plemenitem in vzvišenem, sokolska not vodi neprestano navzgor do skrajnih meja možnosti izpopolnitve poedinca in skupnosti. Sokolska misel sloni na najširši podlagi demokracije, enakosti in brst* stva vseh pod sokolskim praporom zbranih sinov slovanske zemlje ne glede na njihov socijalni položaj. Sokolstvo je bilo in ostane nosilec telesne kre* posti ter nacijonalne in kulturne moči slovanskih narodov. Danes pred 100 leti so položile rojenice v zibelko moža, ki se je v nJem so':olska misel poosebila in nastopila svojo zmagoslavno pot. Strnjene so* kolske vrste, prekaljene v trdnem delu in ovenčane z vencem zmage, se spo* minjajo danes širom prostrane slovanske zemlje moža, ki je s svojo plodno mislijo pokrenil in privedel do popolne zmage največji pokret, kar tih je vzklilo na slovanskih tleh. Ni čuda, da izgovarjajo vsa sokolska usta ryrše* vo ime s tako globokim spoštovanjem, saj sta sokolska misel in Tyrš eno. Tvršev spomin bo živel večno. Spričo takega položaja je seveda zelo dvomljivo, ali se sme računati s trajnim nasprotstvom med Papenom in Hitlerjem. Dejstvo je, da ima Schleicher v rokah močno orožje, ki lahko vsak čas spravi Hitlerja na kolena. Zato so poznavalci razmer prepričani, da je po vsem napačno računati z morebitno izpremembo kurza v Nemčiji po novih volitvah, pa če rudi bi se volitve izvršile v ustavnem roka m brez izpremembe ustave in volilnega reda- Japonska prevzela oblast v Mandžuriji Pravkar sklenjena pogodba med Japonsko in Mandžurijo bo rodna še velike mednarodne zapletljaje Tokio, 16. sept. V mandžursiki prestolnici Čančumi sta japonski general Muto in mandžursfci ministrski predsednik podlpri-sala listino, s katero Japonska prizna-va neodvisno mandžrursko državo. V tej pogodbi ie bilo s kil eni eno sodelovanje med Japonsko m Mandžurijo glede vzdrževanja nacionalne varnosti, v kateri namen bo imela Japonska pravico, da bo v Mandžurijo imela svoje vojaštvo. London, 16. sept Japonsko poslaništvo je danes obia'vilo besedilo japo-nsko-mand-žurske pogodbe. Po tej pogodbi priznava Japonska vse dosedaj in je treba odkupiti za to cesto. Mestna občina naj n*1 bo izkosrčna. ko gre za ureditev okraja, v katerem bo stanovalo toliko ljudL, kolikor ji* šteje danes polovica Ljubljane. Raču-nano tudi z uvidevnostjo posestnikov, ki se jim bodo odprla najlepša stavbišca m ki naj ne smatrajo občine za moteno kravo. Vsakogar, ki bi stavirf .pretirane cene In 8 tem onemogočil to cesto, U bo dolga IV2 kilometra in široka 40 metrov ter tako nad lepša cesta v Ljubljani, bi bik> treba s imenom javno ožigosati kot sovražnika ▼sega okraja. Ljubljana, k tebi ubogi pešci za Bežigradom vpijemo...«, da nam popraviš vsaj hodnik ob IlVunavski cesti, ki je določen nam, ki nimamo avtov, ki nimamo bpcikljev, ki nimamo denarja, k: nimamo celih čevljev, ki pa imamo mnogo potov in otrok, dosti strganih čevljev in skrbi. LjubLjanska megla, stoletna pratika. zrele češpfrje, debele zeljnate glave, sladko grozdje in naše gemke misli napovedujejo Bežigrajčanom slaba vremena, ki se jim še nikoh" niso zjasnila. Pride dež, dež in zopet dež in preko hodnika za pešce se bo komolec visoko zlivalo brezda-nje blato. Mi pa bomo gazili to našo usodno živ^ertfsko pot in mimo drveči vozovi, avtomobili, kolesarji nas bodo Škropili, kot nas je do seda-j kotel za pobijanje prahu. Ali je kaka rešraja pot iz tega? O, je in veliko j?h je! Mi prosimo za najskromnej-še m to rmk) prošnjo obračamo na blaga srca občinskih očetov, katerih Bežigrad nima. Kaka nesreča za nas in kaka sreča zarrje! Vemo in smo trdmo prepričani, da imajo občinski očetje srce, ki bi se tudi popolnoma omehčalo, če b: z nami v pre-faknlarafa čevfcrti KaeriM po tem blatu. Takoj ■ bi tudi sami uganili, zakaj je ravno na hodniku za pešce toliko blata. Tekom bežigrajskih vekov namreč so odnašati podplati popotnikov blato in prah v mesto in na Posavje, nikogar pa ni bilo, da bi do-važal pesek Zato se je do danes hodnik znižaj za pol pedi m tudi več. o čemer pričajo redki prečni kanali, ki so svojo hrbte dv-jrniV ienad površja in tlaka okrog raznih hidrantov, ki so v spodtiko pešcem. Janka med cesto in hodnikom ni več, ker je hodnik tako nizko kot prvotno Jarek in vsa lava se neovirano zMja na hodnik, kjer v kotanjah in dolinah tvor; nepre-mostna močvirja za pešce. Če se torej hodnik nasuje do pravilne višine in napravi prečne pretočne cevi, smo taikoj na suhem. Res je, da bi bilo treba lepe količine gramoza in peska. Res pa je tudi, da so mase materiala odvozili, bo so po4agali glavno cev kanalizacije in se ni nihče zdrl iz boba in se usmilil hodnikov in pešcev. Tudi je res, da so kolesarjem lepo posuli, da ne umažejo in ne zmočijo koles. Zato pa tudd mnogi teh dirkačev smatrajo pešce samo za nepotrebno prometno oviro, ki je kot odrivač ob cesti. Da ta nazor tudd dejansko pokažejo, jo mahnejo na hodnik za pešce, da si v jezercih mimogrede opero svoja kolesa, poškrope malo mimo idoče in prevrnejo šol a roke ali stare ženrice v brozgo, če ni drugače. Bog ne daj, da jih opozoriš, da ta stran ni za bicikliste ali na to. da »deska« nalaga na kolesarskem cestišču izogibanje njim. Prav od srca vabimo občinske očete ali gospoda župana, da si v prvem deževju in v kakih čevljih izza njega dni lastnonožno ogledate te zdrave razmere za lepim Bežigradom. Za zdravje nahoda ne bo koristno, aH posledice tega znajo dobro vplivati na stanje cest in prometni red. kar se tiče baciklistov, ter splošne solid-nosti Dunajske ceste, da ne govorimo o pešcih, ki ne pridejo v poštev. Kako pa ta izgleda spomladi v snežni plundri, pa ni peresa pod solncem in luno. ki bi jo mo-gflo primemo opisati. Za medilo predstavo tega naj si kristjan prečita svetopisemsko poglavje o vesoljnem potopu. Zato... »objokani otroci Eve za Bežigradom z.dihu- lemo: SOS Dijaška kuhinja v Novem mestu bcine, ki to prepotrebno ustanovo podpira Velika požrtvovalnost mestne o izdatno Novo mesto, 15. sept. Pred dnevi smo poročali, da je zopet pričela poslovati d*jaška kuhinja P. R. K. na tukajišoji meščansi šoli. To je prava blagodat za naše siromašne dijaštvo, ki ga je toiiko. Kolikim je le na ta način omogočen študij. Marsikateri slovenski inte-Kgeot, ki je danes na visokem položaju, je užival dobrote stare novomeške dijaške kuhinje. Pa ta je pred mnogimi leti prenehala in dolgo so bili siromašni dijaki navezan, le na dobra srca v mestu samem. Ko pa je bila zgrajena nova Šolska Stavba, kjer so se pripravili tudi prostori za bodočo gospodinjsko šolo. je v njih zopet oživela prepotrebna dijaška kuhinja. Mestna občina je opremtfa kuhinjo in jedilnico, Pomladek Rdečega križa na novo ustanovljeni meščanski šoli pa je prevzel ustanovo in jo kljub težkim časom vzdržal, tako da prehaja že v tretje poslovno leto. In za to je skoro treba pravih čarovnij. Dnevno so n. pr. nasitili najmanj 50 lačnih želodcev in to po 3 Din obrok. Pa prav malo jih je bilo. 3ti so odrinili cele tri dinarje, večina je jedla za polovično ceno, prav mnogi pa zastonj. Pa tudi plačuioči Še niso vsi na čistem z upravo kuhinje. So pač težki časi. Žal tudi za kuhinjo. Lani se je porabilo za prehrano in upravne stroške okroglo 27.000 Din. In stroški so le s kuharico in vozninami. Pa so dioaki plačali komaj polovrico tega zneska. Največja dobrotnica kuhinje je mestna občina, ki ie z vso uvidevnostjo tudi za letos votirala podporo 5000 Din. Pri vsej mizeriji mestnih dohodkov, tolika po- žrtvovalnost, ki je vredna vsega priznanja. V korist kuhinje bi bilo, da bi se ji po možnost: nakazal ves znesek skupno, ker pri skupni nabavi za vse leto kuhinja pridobi. Podpora ji je tud: zagotovljena od banske uprave, ki je nobeno leto ne prezre. Centrala P. R. K., čigar ime kuhinja nosi, pa bi se lahko malo izdatneje odrezala, kot se je lani. Privatni dobrotniki so v minulem šolskem letu tudi prispevali nad 4000 Din. N sele v normalnih časih! Smotrna propaganda torej ni brez koristi. In to je Šele aačetek. Naj se povrnejo redni časi, to bomo če* leta strmeli nad tujsko-prometno bilanco dolenjske metropole. Uspeh pa zavisi v prvi vrsti seveda od Novomeseanov samih. Zato bodi predvsem poskrvnim. ljudem devtea: Zadovoljimo tujca! Vsakdo pa naj bo napram tujcem uslužen in vljuden. Povsod, tudi v najzakotnejSih ulicah, krasimo svoja okna kot krasi priroda lepo mestno okolico. Vse naj bo v znamenju tujsko-jprometnega napredka. — BaHnflhl klub, ki obstoja ze več let in ima svoje igrišče na vrtu KoSakove gostilne, je sinoči slavfl odhodnico dolgoletnega svoje člana in i zbornega ballnarja, upokojenega zandarmerijakega narednika g-. Dragotina Cetina. Poslovilni večer je o tvoril s toplimi besedami predsednik ba-linarjev g. Ferdo Buk. Za slovo so Se enkrat letele krogle. Balinarjev je bilo toliko na igrišču, đa se skoro niso mogli zvrstiti. Sele smoči se je videlo, kako se je ta klub v nekaj letih sfino razvil is razširil. G. Četi ti je drt slovo orožniski suknji in odhaja kot kaneehst k okrajnemu sodišču v VTSnJo goro. Predstojniki, to- mnogo iskrenih besed in to je najboljše priznanje in najlepša popotnica. — Na mestnem kopališču v Krki se je v tej seziji kopalo ekrog 7000 kopalcev, kar bi zneslo povprečno 75 na dan. Ni to baš mnogo in vzrokov je bilo več, da so ljudje drugod silili v Krko, ali pa ostajali doma in se tam polivali z vedo. Oe bo prihodnje leto kopališče večje in udobnejše, bo nedvomno tudi obisk večji. — IzvOz sadja. Dan za dnem romajo skozi mesto proti Ljubljani polni vezovi če Spel j. na železniški postaji pa polnijo vagone s sočnimi tepkami. Oboje je letos pri nas izvrstno obrodilo. Iz policijske kronike Na policijn je bilo danes mirno, prav nobene prijave ni bilo. Prijet je bil le neki moški, ki je hotel oddati sumljiv 10 dinarski kovanec, vendar je Narodna banka po pregledu istega izjavila, da je novec najbrž pravi in da je izpremerjil barvo le zaradi tega, ker je prišel v dotik s kislino. 391etni rudar Ivan Pucelj iz Loke, občina Trbovlje, je koncem avgusta odšel od doma neznanakam in se še ni vrnil. Pucelj. ki je srednje, močne postave, zagorelega obraza, črnih postriženih las. spredaj z malo plešo, pri hoji se drži v levo stran naprej, je neozdravljivo bolan. Pred odhodom je izjavil, da se gre hladit v Savo ki zaradi tega domnevajo, da je izvršil samomor. Pri odhodu je bil oblečen v rjavo obleko, imel je nizke čevlje na zadrgo in nizek zelenkast klobuk s širokim zelenim trskom. Pridite na trgatev Metlica, 17. septembnu Opojno soktce vsak dao krajša svoj lok po nebu. Jesen je tu in naii vinogradni bolmi so že pobu sladkega, zrelega grozdja. Kaj je lepšega jeseni od trgatve? Vsi bolmi so dan za dnem živi d oktet in fantov z brentami. Vriski in pesmi odmevajo od bregov m povsod je doma samo veselje. Pripravljajo mošt, da nas za zimo preskrbe z novo, dobro belokranjsko kapljico. Koga ne zanima to življenje? Prijazni Bel okra nj-ci so imeli svojo »klet« na velesejmu vedno najbolje obiskano. Kozarček ddnarček. Sedaj vabijo vse prijatelje na zrelo grozdje, mošt in vino k sebi, v pr?lepe bele zidanice po belokranjskih hribčkih. Vse je tam pristno, domače. Vino židovsko, nekrseeno. Ljudje veseli, postrežljivi, vsem bratje. Pohitite k nam za en dan in pozabili boste na vse težave m skrbi daleč od mestnega prahu v lepi prirodi med ljubeznivimi ljudmi. Vsako nedeljo vozi do Metrike izletniški vlak zjutraj in se zvečer vrača v Ljubljano. Vozna je polovična! Ugodnost potovanja dobra. Hrana v BeK krajini nadvse poceni. Od kolodvora imate pes komaj dobro uro do vinskih goric in že vas obdajo od vseh strani visoke trte, polne težkega grozdja. Razigrajte ki razveselite se tu do mile volje. Nihče vas ne bo motil, vsak se bo le veselil vašega veselja in gledal, da vam čim bolje postreže. S seboj potem lahko ponesete grozdja, mošta ki vina. Z vsemi trošarinami cena ne doseže miti polovice gostilniških. A tudi brez tega vam le en dan v naših goricah visoko odtehta trud m stroške pota. Za glavno trgatev koncem meseca bo skupni izlet. Na vseh postajah bodo goste pričakovali domačini, da jih odvedejo v gorice. Poskrbljeno bo za godbo in druge zabave. Jedače in pijače bo obilo. Na raž-njih bodo sukala janjčke, dorega mošta in vina bo nriČ koliko, veselja in pesmi še preveč. BeVi naši rojaki se bodo dobro pripravili, da čim bolje sprejmejo m pogoste svoje drage goste in prijatelje. Pridite med nas. Poizkusite naša dobra, pristna vina in vedno jim boste ostali zvesti prijatelji. Ljubljanska »Belokranjska klet« skupno z -Vinarsko zadrugo«- v Metliki pa bosta skrbeli, da tudi pozimi Ljubljančanom ne bo zmanjkalo dobre kapljice. R-y Stanovanjski najemniki se organizirajo Ljubljana, 16. sept. Prejeli smo: Borba stanovanjskih najemnikov za rešitev stanovanjskega vprašanja dobiva zadnje čase novo obliko. Doslej so stanovanjski najemniki le na svojih shodih uveljavljali zahteve po zaščiti pred izkoriščanjem s strani hišnih posestnikov. Izrečena je bila na shodih pač marsikatera dobra misel »n sklenjena marsikatera obširna resolucija, ali vse brez uspeha. Hišni posestniki, podprti po svojih organizacijah, so preveč enotno nastopali, da bi jim golo shodarsko besedičenje moglo mešati račune. Stanovanjski najemniki so jim bili vkljub vsemu njihovemu prizadevanju vendarle zaradi popolne neenotnosti in nesmotrenosti svojega postopanja izročeni na milost jn nemilost. Kam je to privedlo, občutijo najbolj najemniki sami, ki so končno le spoznali, da je tej borbi nujno potrebna enotna in smotrena organizacija vseh prizadetih slojev. Ker je današnji položaj najemnikov nad vse težak, se je tudi interes za to prepotrebno organizacijo razmahnil z vso silo. Društva stanovanjskih najemnikov se ustanavljajo v vseh mestih države. Zbirajo in organizirajo številne množice stanovanjskih najemnikov. Pokret zadobiva ogromen obseg. Končni cilj mu je. združiti vse stanovanjske najemnike v eno samo organizacijo, ki bo vsekakor dovolj mečna. da bo z uspehom zastopala interese stanovanjskih najemnikov, kakor tudi ščitila vsakega posameznika. V Ljubljani je te dni potrdila banska uprava pravila društva stanovanjskih najemnikov ter le bil s tem napravljen prvi korak k ustanovitvi, kar bedo tudi naši stanovanjski najemniki z veseljem pozdravili. Narodi*" **i*dališce DRAMA Začetek ob 30. Sobota, 17. septembra: Celjski grofje, premijera. Otvoritvena predstava. Izven. Nedelja, 18. septembra: Roksi, premijera. Izven. Premijera »Celjskih grofo\-«, katerih avtor je književnik in režiser g. Kreft, je v soboto dne 17. t. m. ob 20. zvečer. Delo je napisano z velikim znanjem in zanosom in razpravlja o odnošajih celjskih mogotcev do svoje okolice v tedanji evropski politiki. Enega glavnih motivov predstavlja sodba in obsodba Veronike Deseniške. Zaposlen je ves moški ansambel z g. Levarjem v vlogi Hermana II., g. Kraljem kot Friderikom in g. Janom kot Lirikom. VeKko m svojevrstno vlogo daje avtor Pravdaču-zagovorniku VeronJkinemu m galantnemu Silvfu Piccolominiju. Veroniko kreira gospa Mira Danilova, cesarico Barbaro gospa Nablocka. V ostalem so zaposleni gg. Skrbinšek-Jošt, Cesar-Gvar-dijan, Jerman-Pravdač, Drenovec-knez Pic-colomind. Sanoin-Pater Gregor, Sodnik-Plut, Dsneš-Padar. Lipab-Pek, Gregorin-Trgovec m Potokar-Orožar. Predstava *e, sodeč po predpripravah in generalni vaji odlično pripravljena. Režijo vodi naš odlični režiser g. prof. Šest, po čigar načrtu je naša slikama izvršila krasno inscenacijo. Opozarjamo občinstvo, da je ta predstava otvoritvena m da stopamo v jubtlei-no leto štirih decenrijev, odkar se vrše slovenske predstave nepretrgoma v organizirani obl'ki Predprodaja vstopnic se vrši v opernem gledališču pri dnevni blagajni. Vstopnice se rezervirajo lahko tudi tele-foničoim potom (2231). Vabimo vse ljubitelje slovenske drame, da se udeleže tega prazničnega večera. Druga premijer* leMmfe Betone bo v nedeljo, dne 18. t. m. Vprieori se trode-janjska veseloigra, ki jo je napisal B. Con-nera, prevel pa Ivan Cesar. Rofcsa je izred- ao vesela in ljubka veseloigra, polna za-plsijajev, glavno vlogo ima g Cesar, ki bo ta večer v vsem svojem veselju in ima potao prilike, da pokaže vse svoje igralske vrline. Ostale vloge so v rokah gospe Ša-ričeve, ki ima naslovno vlogo ter gospe Medvedove in Mire Danilove in gdč. Bol-tarjevo ter gg. Jana, 2eleznika in Pluta. Opozarjamo, da se danes popoldne od 16. do 17. ure sprejema se abonma v veži dramskega gledališča, nato pa Je vpis mogoč vsak dan v pisarni gledališke blagajne. Tržne razmere ▼ Ljubljani Ljubljana, 16. sept Mestno tržno nadzorstvo nam pošilja naslednje pojasnilo v zadevi ljubljanske^ /iv Iskega trga: $ Prosimo vas, da z oziram na članek, v vašem cenjenem listu dne 12. t. m. pod naslovom »Naš živilski trg« priobčite sledeče: Pisec članka o ljubljanskem živilskem trgu. ki ga kritizira, češ, da nima oobene-ga vodnjaka, pri katerem bi si mogli Uudje r gasiti žejo in oprati sadje, trga gotovo 5e m obhodil. Živilski trg ima dva vei*k:j javna vodnjaka, in sicer enega na Pogača r jsvem trgu ob lopi, enega pa na Vodoftte um trgu med mesarskimi stojnicami Obeh vodnjakov se poslužujejo me;»arji in drugi prodajalci, ki morajo čistiti *t >i-nice in snažijo sadje, istotako pa tudi ku pujoče občinstvo. Za sedanji živilski frg ta dva vodnjaka povsem zadostujeta in je tozadevno za higieno in zdravje vse preskrbljeno. Nikjer pa nimajo za trge monumentalnih vodnjakov, kakršnih si želi pisec. Ravnotako ni res. da nima mestno tržno nadzorstvo pravega zmisla za ribji trg. res je pa ravno obratno. Tržno nadzorstvo je uvidevši nezadostno in premalo izbirno prodajo rib, kakor tudi previsoke cene ribam, pismeno vabilo ribarje in ribarske zadruge iz raznih krajev, da bi prodajali po ugodni ceni rib; na ljubljanskem trgu ter jim je nudilo vse ugodnosti. Odziv sicer ni bil povoijen. ker konjunktura za redno prodajo r*b v Ljubljani ni posebno ugodna. Vendar so odzvala nekatera podjetja, ki so znatno vp',;\aLa na cene. Znano je, da je tvrdka -»Vajda« začela nuditi ščuke po 10—12 D.n za kg. dočim so prej stale 28 Dinl Zaradi te akcije so se sploh pocenile vse sladkovodne ribe. Tudi cenen dovoz morskih rib je skušalo tržno nadzorstvo urediti ter so se mu za to prijavili ribarji iz Njivic na otoku Krku in še nekateri drugi. Če ne dnevno, vsaj večkrat tedensko proda jAjO razne sveže morske ribe. dasi konzum, razen v petkih, n: velik. Ribe se prodajajo već.nema cenejše kakor v Zagrebu, ki ga pisec omenjenega članka tako hvali. Nemogoče ie pa primerjati v pogledu kouzu-ma Zagreb z Ljubljano. Konzum rib je pri na>> še vedno malenkosten, dočim konzumira Zagreb dnevno og^emno množ'no rib, zato je pa tudi izvoz blaga reden in uravnan. Pri celi stvari je še upoštevati težave s transportom. Za transport rib je treba specijalnih vagonov, za 50 kg dnevno pa ni mogoče najemati takega vagona, ker bi režija neizmerno podražila blago. Transport rib v Ljubljano se vrši torej z velikim r z'kora. Kljub temu pa pazi tržno nadzorstvo na to, da prihajajo ribe vsaj v spe-oijcmih zabojih, v katerih se obdrže sveže 2'vih rib se pripelje na trg zelo malo, kar pa se jih, se shranjujejo v poitrih, katerih se voda na prodajnem prostoru preme-njava. Cene ribam, zlasti morskim, zelo vari-rajo, ker so odvisne od lova. Nikakor ni na mestu podtikati tržnemu nadzorstvu da se ne briga za ugodne cene ribam. Povečajte konzum rib, omogočite s tem razprodajo rib in ribe bodo cenejše! Sicer pa ima mestno načelstvo predvideno ureditev specialnega ribjega toga. Njegovo oživotvorjenje pa je odvisno od končne regulacije vsega živilskega trga, ki je v ozki zvezi z regulacijo struge Ljubljanice. Dva hlapca utonila Ljubljana, 16. septembra. Zgornji Kašelj in vsa bližnja okolica sta danes pod vtisom strašne nesreče, ki se je pripetila včeraj popoldne. V Ljubljanici sta namreč utonila dva hlapca, usluž-bena pri gostilničarju, posestniku in avtobusnem podjetniku Gradu v Zgornjem Kašlju. Hlapca Štefan in Tcne sta okrog 1. ure gnala konja v Ljubljanico. S konjema sta zabredla v vodo na kraju, kjer običajno ljubljanski ribiči love ribe. Nenadoma sta pa konja, ki sta bila med seboj zvezana, zašla v globljo vodo in izginila v tolmunu s hlapcema vred. En konj se je pozneje na čuden način rešil, dočim sta hlapca utonila. Njunih trupel še niso našli. Hlapec Tone je šele včeraj nastopH službo. Teniški turnir na Iliriji Jutri popoldne ob 3. uri se prične klubski turnir S. K. Ilirije. Teniška sekcija bo med seboj ->omerila moči in upravičeno je pričakovati, da bo borba za posamezne točke mestoma precej srdita. Tekmuje se za prvenstvo gospodov posamezno za prehodni pokal, ka ga brani prvak g. Truden, dalje za damsko prvenstvo za prehodno darilo, lepo vazo, ki jo je le t os poklonil predsednik kluba g. dr. M. Dular in v doublu gospodov. Zgleda ,da bo to poslednji turnir v letošnji sezoni v Ljubljani, zato se občinstvo vlh*dno vabi k obisku. Vtopnine ni. Za posamezna mesta se bodo borili vsi tekmovalo! sekcije kakor se tudi.«lahko udeleže turnirja vsi ostali člani kluba. Prijave sprejema do 2. popoldne v soboto na Iliriji vodja turnirja Rajko Kos. lamed gospodov bo pr o mesto sigurno odnesel g Truden, za drugo, tretje m četrto se pa obeta ostra borba. Dame se bodo pomerile s Ksenijo Ravniharje-v o, prav tako za drugo in tretje mesto. O doublu gospodov se pa še ne more izreči prognoze, ker pari še niso sestavljeni. Vsekakor se nam obeta v vsaki disciplini precej zanimivih iger. V soboto je začetek ob 3. popoldne, v nedeljo zjutraj ob 9. popoldne pa zopet ob 3. Traja vsak dan do mraka. Vsi vljudno vabljen i I KOLEDAR. Danes: Petek, 16 septembra katoličani: Ljudmila, So-.lomir; pravoslavni, 3. septembra DANAŠNJE PRIREDITVE. Kino Matica: Pesem, poljub, de.klt Kino Ideal: Dunajska cvetličarka. ZKD: Japonski film >Nippon*0, suplentov 164, pre^lmotnih tičitelje-v S2. zunan.i:h honorarnih moči 50, šolskih -Iravnikov pa 16. V Beogradu je bilo 3">9 srednješolskih profesorjev, v Zagrebu 285, -r Ljubljani pa 214. V Beogradu pride torej na vsakega profesorja povprečno 18 dijakov, v Zagrebu 22, v Ljubljani pa 19. V Beogradu i malo vse srednje šole ravnatelje, v Zagrebu samo 3, v Ljubljani pa tudi rse, razen ene, ki jo vodi namestnik ravnatelja. — Šahovska borba Pirc-Trifun'Jvić. Tretja partija šahovskih mojstrov Vasje Pirca m Petra Trifunoviča je končala re-mi3. Pire je doslej enkrat zmagal, dve partiji sta pa končali remis. Pire ima tri, njegov nasprotnik pa dve točki. V sredo zvečer je bil povabljen naš šahovski mojster k zrakoplovnemu poveljstvu v E>ivu-:Je. kjer je odigral simultanko proti 17 nasprotnikom. 14 jih je premagal, eno partijo je remiziral, dve pa izgubil. — Brezposelnost v Dalmaciji. V začetku septembra je bilo na področju Delavske zbornice za Dalmacijo 4344 brezposelnih, lani v istem času pa 4263 — Dijaki na beograjskih gimnazijah. Na 8 beograjskih gimnazijah je vpisanih 7764 dijakov in dijakinj, od teh samo v prvih razredih 2729 ali skoro 30*/r. Zanimivo je, da šolnina ni prav nič vplivala na število dijakov. — Vpisovanje v ek> nOm»ko komercijalno visoko šolo v Zagrebu. Redno vpisovanje v zimski semester šolskega leta 1932-33, na ekonomsko komercijalni visoki šoli v Zagrebu se prične 26. t. m. in bo trajalo do vštetega 3. oktobra. Vsak slušatelj mora prinesti potrdilo pristojne davčne oblasti o višini neposrednih davkov, ki jih plačujejo starši, ali r>a sam, če je davkoplačevalec. — št. Vid nad Ljubljano. Ugodno zvezo imamo z Ljubljano, odkar je v obratu tramvaj. Cestna železnica je povzročila, da se je gradbeno gibanje tako razmahnilo. Letos bo spravljenih najmanj 15 hiš pod streho. Cena svetu je poskočila Lastniki ga drže po 60 do 80 Din m?, v lesni in kovinski industriji je občutna stagnacija. Mizarski mojster, ki je imel nekdaj osem pomočnikov, si drži danes samo enega. Poštni nrad bi radi premestili v Občinski dom, kjer je v ta namen pripravljen lep. svetel lokal Tako bi prišla pošta iz stranske ulice na glavno cesto v bližino šole in cerkve, kar bi ustrezalo tudi poštnemu pravilniku o najemanju poštnih lokalov. — Dobave. Strojni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 26. t, m. ponudbe glede dobave cca. 2200 m zemeljskega kabla. Pogoji so na vpogled pri istem oddelku. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki Je v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani interesentom na vpogled. _ Dobava živil. Dne 17. t. m. se bo vršila pri dravski stalni vojni bolnk'i v Ljubljani licitacija glede dobaive mesa. mleka in žemelj. za čas od 1. oktobra t. 1. do 30. marca 1933. Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani, pogoji pa pri isti bolnici. _ Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je prejela od g. dr. S. Dolarja iz Kranja 100 Din in od g. Iv. Vrhovnika iz Ljubljane 100 Din, ker se nista mogla udeležiti velike skupščine 11. t. m. Iskrena hvala! 483n — Vrem*v Vremenska napoved pravi, da bo večinoma jasno in toplo vreme. Tudi včeraj je bilo po vseh krajih naše države lepo. Najvišja temperatura je znašala včeraj v Splitu 30, v Skoplju 26, v Beogradu 25, v Zagrebu 24, v Ljubljani. Mariboru in Sarajevu 21 stopinj. Davi je kazal barometer v Ljubljani 774 6. temperatura je znašala 12 stopinj. — Strašen zločin zblaznelega sina. V vasi Sčenici se je odigrala v sredo popoldne strašn? rodbinska tragedija. 50-letni fermiet TcdoT a-'e :-iev-'č je nenadoma zblaz-ne* —' ~ velik kuhinjski nož in na- valil na svojo 701etno slepo mater. No* je bil top in rjast. ker je ze nad leto dni ležal na dvorišču. Tako je blaznež pol ure mrcvaril z njim svojo mater. Večkrat je skočil iz hiše in zaklical: >Dajte mi brus, da nabrusim nož, da jo bom mogel zaklatile Nesrečna starka je obupno klicala na pomoč, prihiteli sta snaha in njena mati, ki pa nista mogli ukrotiti besnečega moža. S topim nožem je lažje ranil tudi svojo ženo. šele ko so prihiteli sosedje, so blazneža ukrotiti. Nesrečna starka je v groznih mukah kmalu izdihnila. — Tj sodni padec delavca, v sredo popoldne je padel v Splitu 231etni delavec Ivan Belič z odra nove stavbe in zadobil tako težke poškedbe, da zdravniki nimajo nobenega upanja da bi ostal pri življenju. — Čuden zdravnik, v Čakovcu je bil v sredo obsojen na 5 mesecev sekundarni zdravnik banovinske bolnice dr. Kovač, ker se je bil spozabil nad dekletom, ki je ležala v bobniči za škrlatinko. Star?: so zahtevali, naj vzame dekleta, pa ni hote:. _ Bluze, iamsko perilo, torbice, rokavice in nogavice ima v krasni izbiTi tvrdke MILOŠ KARNICNIK. Stan trg 8. _ Pri motenjih v želodcu in črevah. bolečinah v trebuhu, razdražen osti, ner-vozmosti. omotici, težkem snu, splošnem slabopočutju, zmanjšani moči za delo se doseže olajšanje z dnevno čašo naravne Franz - Josef;; grenčice. Sloviti zdravniki hvalijo Izborno lekovitost. kj jo nudi -Franz - Josef< voda v svoji lastnosti kot milo odvajajoče sredstvo posebno polno-■Pesem, poljub, dekle<. Po ogromnem uspehu, ki ga je dosegla Gltta Alpar s svojqm nepozabnim filmom >Ce srce izpre-govori«, lahko samo Robert Stol zova >Pe-sem, poljub, dekle« očara filmsko publiko. Martha Eggerth. Gustav Frohlich, Greti Theimer, poleg teh pa kar štirje veliki bu-murist-i kot Fritx Griinbaum. Paul Morgan. Ttt>or Halmay in Oskar Sima, to je ansambl, ki ga še nismo videl j nastopiti hkratu. Poleg tega še lepe arije Stolzevih šlagerjev, ki so tako sijajni, da bodo vžgali staro ln mlado. Premiera bo danes in občinstvu priporočamo, naj si pravočasno preskrbi vstopnice. _lj ZKD otvarja danes svojo filmsko sezono z izvirnim japonskim film°m »Nip-pon«. Uvodno besedo k temu zanimivemu in poučnemu kulturnemu filmu bo govorila v Ljubljani živeča Japonka gospa škuškova. ki nam bo v uvodu povedala zanimivosti iz svoje domovine. K obilnemu posetu filma, ki se bo predvajal danes, jutri in v nedeljo v prostorih Elitnega kina Matice, so vabljeni vsi prijatelji lepih kulturnih filmov. Današnja predstava se priuie točno ob pol 15. —ij Zahvala. Ob priliki letošnjega jesenskega velesejma je Duštvo za varstvo ptic pevk nabralo v svoje krmilne hišice, ki so bile postavljene po sejmišču ter na razstavi >Žirvalica«, 218.50 Din prostovoljnih prispevkov za prehrano ptic preko zime. »Iskrena hvala vsem darovalcem, posebno pa še g*, dr. Dularju za njegovo prijazno naklonjenost in razumevanje. — Društvo za varstvo ptic pevk v Ljubljani. _lj Ustavitev avtobusne zveze Bled - Ljubljana. Avtoprometna družba vHojakz. naznanja, da zaradi končane sezone v nedeljo 18. t. m. preneha z obratom na progi Bled - Ljubljana. Zadnja vžnja bo v nedeljo zvečer ob 19. z Bleda v Ljubljano. Podjetje se zahvaljuje cenj. občinstvu za naklonjenost in se priporoča za prihodnjo sezono. »ZVEZDA« " Cvirn zopet natopi Iz Kranja _ Mestni avtobusni promet. Avtopromet-na družba >Jezersko« vzdržuje redno »vezo postaje z mestom. Sedaj bo avtobus postajal na Grla vnem trgu nasproti gostilne Mavr. Enkratna vožnja stane 3 D. Družba je bila prisiljena podražiti vožnjo, ker je banovina izdala nove bloke, ki pa Imajo to prednost, da je vsak potnik zavarovan proti nezgodam. _ Veliko kmetsko ienitovanje. Kljub gospodarski krizi je še vedno dosti bogatih kmetskih posestnikov, ki ne čutijo nobene stiske. Zlasti na ne štedijo z denarjem ob žen i tov an jih. Takrat se hočejo postaviti, kar se le da, da je >ohcet< kolikor mogoče sijajna in bogata. Te dni se je po ročil bogat posestnik Anton Fende iz Bri-tofa pri Kranju. Nevesta, ki je prinesla k hiši precejšnjo doto, je doma iz Dupelj. Nič manj kot 13 kočij je bilo samo svatov. Včeraj dopoldne so se z vsemi kočijami pripeljali v Kranj, da so se malo pokazali radovednim meščanom, ki že dolgo niso videli tako sijajne svatovščine. Vozovi so bili vsi okrašeni, v enem so imeli tudi veliko držaivno zastavo. Že več dni so praznovali-bogato poroko. Ko je radovedni meščan povprašal enega zmed kočijažev, koliko časa bodo še praznovaii, mu je šalji-vec odgovoril: >Ne vemo, kdaj bomo nehali, saj je toliko denarja, kakor če bi se sam hudiče česal. _ Tečaj francoskega jezika, LiOtos priredi krožek prijateljev Francije šest tečajev. Novost je otroški tečaj, ki ga bo vodila ga. prof. A. Stiraova. Prijave se sprejemajo do sestanka, ki se bo vršil v nedeljo 2. oktobra ob 11. v gimnaziji. Vršila se bosta dva dijaška tečaja, za nižješolce in višješolce Sestanek se bo vrSil v soboto 1. oktobra ob 14. v gimnaziji. Dalje se bodo vršili še začetni, nadaljevadni ta konverza-oijsko - literarni tečaj za širše občinstvo. Tozadevni sestanek bo v petek 30. t. m. ob 19. v gimnaziji. Vse tečaje razen otroškega bo vodil predsednik krožka g. prof. Niko Kuret. Tečaji se prično 3. oktobra, zaključijo pa se s koncem aprila 1933. — Nogomet. E*na najlepših letošnjih tekem Je bila prijateljsko odigrana nogometna tekma z ljubljansko Grafiko. Gostje niso nastopih" cisto kompletno in so podlegli razpoloženim domač inom s 6 : 2. V nedeljo ob 13.50 bo revanina tekma. Borba bo napeta, ker -je Grafika r zelo dobri formi in nastopi s popolnim prvim moštvom. Do mača postava bo tudi najmočnejša Danes ob V2 S. popoldne otvoritev ZKD filmske sezone i japonskim govorečim filmom Uvodno besedo govori ga. Stokov*. V Elitnem kinu Matici danes in jutri ob Y2 3. popoldne, v nedeljo ob 11. mri dopoldne. Ljubljana, 16. septembra. Navada je, da pišejo o razstavah, ki jih prirejajo umetniki, kritiki. Zadnjo razstavo so priredili kritiki. Zdi se mi torej upravičeno, da napišem o njej svoje mnenje kot slikar, ki se razstave nisem udeležil in zato nisem bil interesi ran pri izberi in obešanju del, kakor tudi ne pri razdelitvi nagrad S. š. Umetnostna razstava na velesejmu je pri kraju. Zbudila je obilo zanimanja, bila je dobro obiskana, uveden je bil z njo drugod stari, pri nas novi običaj javne razdelitve nagrad; razstavni prostor je bil pod veščim vodstvom slikarja Olafa Glo-bočnika vzorno opremljen ter ie tvoril izredno učinkovit okvir razstavljenim umetninam. S specijalnim programom »žena v slovenski umetnosti« so prireditelji orali ledino. (Ne razumem sicer, kako utemeljujejo vprav oni, ki se pri vsaki priliki izražajo zoper »literaturo« v likovni umetne sti 'tako izrazito literarni program.) S to specijalizacijo je dobila razstava enotno lice, kar je tudi povečalo njen zunanji vtis. Na prvi pogled ie bila torej ta razstava kulturna prireditev prvega reda ter nam je nudila s svojo zunanjostjo primer vzgledne umetnostne prireditve. Da je bila pripuščena izbera umetnin kakor tudi njih nagTajenje četvorici umetnostnih teoretikov je bila tudi novost in to ne samo za nas, temveč morda tudi za Evropo. Delo te žirije teoretikov ta zgodovinarjev se je zrcalilo — kakor je bilo pričakovati — v podčrtavanju modernih umetniških stru j. Gospodje jurorji, ki jim uredniki naših revij že precej let sem prepuščajo edino besedo pri presojanju naše likovne umetnosti so tu nastopili v svojstvu strokovnjakov. Če je strokovnjak oni, ki 3e izuči v kaki stroki, so ti gospodje brez dvoma strokovnjaki, kajti v stroki pisanja c umetnosti prekašajo gotovo druge laike, a tudi ustvarjajoče umetnike, ki jim že čas ne dopušča, da bi n. pr. čitali vse ono. kar se dandanes piše o vedno me-niajočih se eksperimentih na polju likovne umetnosti v kulturnih središčih inozemstva. Cital sem že razne njihove članke, razprave in kritike in priznati moram, da odseva iz njih temeljito poznavanje sodobnih umetnostnih smeri, ter da so tudi stilistično na višku. Njih avtorji zaslužijo, da jih uvrstimo med vidne zastopnike naše strokovne literature. Ce pri tem svojem dobro mišljenem delovanju zamenjujejo strujo z umetniško kvaliteto, kdo bi se temu čudil? Kdor ni sam prehodil trudapolne poti od prvih poskusov risanja in slikanja do one popolnosti, ki je bila zanj dosegljiva, ne more nikdar s sigurnostjo določiti kvalitete umetniških del.*) Navezan bo vedno na pogovore s proizvajajočimi umetniki. Jasno je, da se bo oni, ki hoče javno nastopati kot umetniški recenzent, obračal do onih umetnikov, ki zavzemajo vidnejša mesta, ker bo izražajoč njih mnenje najmanj riskiraj. In kaj je naravnejše, da posebno mlajši pretendent na mesto umetnostnega recenzenta stremi za napredkom ter si poišče svoje mentorje v zastopnikih najnovejših umetniških struj, katere so očivid-no tudi najnaprednejše ter prekašajo vse ono, kar je bilo ustvarjeno pred njimi. Saj vidimo, da je tako v vseh drugih panogah. Kdo bi danes letal v VVrightovem ali Ble-riotovem letalu, kdo bi se dal leči ti od zdravnika, ki bi uporabljal Paracelzove metode, kdo bi si uredil tiskarno po Gu-tenbergovem načinu? "Evo: stvar je čisto enostavna: Slikati z namenom, da se približaš naravi, to je danes zastarelo, temveč delati moraš na način novih umetniških struj, kakor velevata Pariz in Berlin! Ta primitivna in jasna logika, ki je nedvomno voditeljica naših — in ne samo naših — umetnostnih teoretikov, se je v zadnjem desetletju tako močno uveljavila, da se ti zdi skoraj neovržna. Ta način gledanja na likovno umetnost je že skoraj sam po sebi umljiv ter izključuje — vsaj pri nas —* že dolgo časa navidezno vsako debato. Zadnja razstava je dala temu gledanju svoj pečat in jury te razstave se more z zadovoljstvom ozirati na svoje mnogoletno delovanje ter se lahko ponosno petrka na prsa: Glejte nas zmagovalce! Čestitam ji k temu uspehu! Ce dodam tem vrsticam še kratko raz-motrivanje nestrokovnjaka v presoji modernih umetnostnih struj, storim to samo z namenom, da se čuje tudi druga plat zvona, ter da s tem podam mnenje vseh onih umetnikov, ki že leta in -eta molče prenašajo novo orijentacijo strokovnjakov« ter delajo v svojem zatišju še naprej, kakor jim veleva srce. Pripominjam, da jih je precej med njimi, ki so prepustili bojno pelje drugim ter so razočarani zapustili Ljubljano, ali pa vsaj ne razstavljajo več tu. Upam, da mi ne bodo zamerili če naštejem nekoliko pomembnejših imen, kakor Birolla, Bucik, Cotič, Kambič, MarčiČ, Mežan. Peruzzi, Podre-kar, Žabo ta, 2agar itd. So močni talenti med njimi in tudi taki, ki so si pridobili priznanje tudi v mozernstvu. Obžalujem njih umik, a ne morem ga odobravati, kajti olajšali in skoraj potrdili so s tem stnijarsko orijentacijo naše oficijelne kritike. Mnogo je tudi mlajših umetnikov, ki žive in delujejo med nami in ki ne nastopajo na javnem megdanu razstav, ker se nočejo izpostaviti preziru od »avtoritativne« strani. In prav oni bi nam mogli služiti v dokaz, da se tudi sedaj dobe mladi talenti, ki iščejo solidno umetniško izobrazbo in ki hočejo delati svobodno, kar pomeni: brez utesnitve po ozkih omejitvah zakonov modnih struj. Ne samo, da m svojo pasivno rezistenco otežujejo starejšim umetnikom njih pozicijo, temveč utrjujejo s tem Se bolj oblast kritike, ki je — kakor je pokazala zadnja razstava, prešla iz teoretiziranja takorekoč v prakso ter je prevzela formalno vlogo nekakega umetniškega generalnega štaba. s) Zanimiva je primera z muzikalno kritiko, ki jo vrte pri nas priznani stro-kovnjaki-skladate!ji. Ne morem si misliti, da bi jih mogel uspešno zamenjati kdorsi-bodl, če ni vsaj reproduktiven umetnik aH amater. Vprašanje, ali se mladenič, ki čuti v sebi sposobnost, da se posveti umetniškemu poklicu, odloči za vestni študij narave ali za posnemanje pretirane modne struje, se da ramotrivati iz različnih vidikov. Včasih je to zgolj psihološko vprašanje, ki ima svoj izvor v različnih vplivih okolice, tovarištva, vzgoje in ne na j zadnje čitanja razprav in kritik o umetniških prireditvah. Z druge strani pa odločajo tudi prirojene sposobnosti, predvsem risarski talent, splošna nadarjenost in izobrazba, celo potrpežljivost in marljivost. Talent spozna tudi. da je resni študij združen z dolgotrajnim trudom. V umetniški šoli opazuje delo svojih starejših kolegov ter razlikuje kmalu sposobnejše od manj sposobnih. Sposobne občuduje ter si želi, da bi jih dosegel, kar se mu zdi skoraj nemogoče. Ko konča šolo, opazuje zopet isto na umetnostnih razstavah ter spozna, da je šele v začetku svoje poti. Le močna, energična natura prehodi z veseljem tru-dapolno pot vestnega študija ter ji posveti vse svoje meči. Uspeh umetnikov-samoukov ne more služiti za protidokaz. Ti tvorijo s svojo posebno energijo in s svojim izrednim talentom izjeme, a uvrstiti jih moremo v vrsto izšolanih umetnikov, čeprav so se šolali sami. Vsakdanja prikazen na umetnostnih šolah so pa oni drugi mladi akademiki, ki že v začetku šolanja spoznajo, da jih bo študij dolgočasil, ter da ne bodo imeli one vztrajnosti, ki bi jim omogočila dovršiti ga. čemu pa tudi, ko je pa stvar danes tako zelo poenostavljena! čemu brezkončno skiciranje in risanje čemu perspektiva, anatemija in druge nepotrebne discipline, ko moderni lahko brez vsega tega v najkrajšem času prekosi vse stare umetnike, ki se vse življenje trudijo, da bi se čim bolj približali božanski naravi? Profesorji na umetnostnih šolah so pač ostanki iz diluvija. Sedaj so drugi časi! Hitrost zmaguje v tehniki, naj torej zmaguje tudi v umetnosti! Raje bomo povohali šolo zdaj malo tu. zdaj tam ter z zaničevanjem ogledovali delo one črede, ki stopica po že davno izhojenih potih. In končno najdejo celo šolo, kjer si je kak Dretiran novostru-jar umel priboriti mesto učitelja. Hajdi k njemu in po par semestrih je mladi umetnik že oznanjevalec najnovejše umetniške smeri, je torej prekosil s svojo >naprednostjo« legijo starejših tovarišev in si je ipso facto pridobil zrelostno izpričevalo za ovekovečenje v domačih umetnostnih galerijah. To kinematografsko razvojno pot mladih likovnih umetnikov gledamo sedaj že celo vrsto let in vsakemu izmed njih sledi promptno naša oficijelna kritika, ki ji da nova struja tem več gradiva za razprave, čim manj je razumljiva. Novemu umetniku je pa gramofon v osebi telesnega 3premljeva4ca-kritika neobhodno potreben. Njegova umetnost namreč ne govori k duši občinstva, ker je zavrgla vsa tekom stoletij vobičajena sredstva za to, ampak je ljubitelju z normalnim intelektom nerazumljiva. Rabi zato posredovalca in komentatorja. To se mi zdi važno pedčrtati, ker se prav v tem razlikuje novostrujarstvo od prave umetnosti, ki lahko živi brez komentarjev in razlag. (Konec jutri>. Iz Trebnjega Povišanje davka na poslovni promet* Županstvo objavlja, da se je povišal skupni poslovni davek na dvakratna znesek ter se pobira povišani davek od 16. avgusta t. ■L dalje. Zato bo županstvo naknadno pobralo zvišano davščino na vse zaklane žn vali po 15. avgustu. — Prepovedana hoja po železnici. Prebivalstvo se opozarja, da je prepovedana •hoja po železniških progah in nasipih, mostovih in drugih železniških napravah vsem razen onih, ki imajo tam službeni posel. Proti kršiteljem tozadevnih predpisov bo oblastvo postopalo strogo po zakonu. — Pasji kontumac. Z odredbo s reškega načelstva je spremenjen strogi pasji kontumac v navadnega in so psi lahko do preklica na prostem. Morajo pa biti privezani, če so brez nagobčnika na verigi, z nagobčnikom pa so lahko prosti, vendar pa mora biti nagobčnik dovolj varen. — Osebna vest. Pošti Trebnje je dr>-deljena ga. Eldca JBrovet iz Starega trga, ki je svojo novo službeno mesto že nastopila. — Nesrečno naključje. Da nesreča nikdar ne počiva, se je lahko prepričal včeraj tudi posestnik J. H. iz Starega trga skupino z K. J. iz Poljan, katerima se je pripetila nesreča, ki bi kmalu zahtevala človeške žrtve. Posestnik J. H. je peljal po cesti rz Jezera proti svojemu domu voz sena, na katerem se je med drugimi peljala tudi njegova hčerka Marija. Na poti med Jezerom in Dol. Nemško vasjo blizu osnovne šole mu je pri vozil nasproti kolesar K. J. iz Poljan. Kolesar in voznik sta baje vozila pravilno, kljub temu se jima je pa pripetila nesreča, pri kateri se je hudo poškodovala posestnikov a hči Marija. Čim je kolesar pripeljal mimo konj, so isti zavili s ceste vstran, pri čemer se je voz prevrnil. Vsi, ki so bili na vozu so v velikem loku odleteli preko cestnega jarka na njivo in le sreča v nesreči je bila, da ni bilo hujših posledic. Le Marija se je težje poškodovala tako, da je morala iskati zaradi notranjih poškodb zdravniške pomoči. Ostala je zaenkrat v domači oskrbi. Ker je bila vložena tozadevna prijava, orožni-štvo preiskuje, kdo je zakrivil nesrečo. Priznanje. — Priznam, ženica, da sem priše §ete ob 4. zjutraj domov. — Da, to mi je znano. — Saj ba5 zato priznam. Jo že pozna. — Gospa, prišla sem vprašat, če rabite služkinjo. — Obžalujem, imam že novo. — Dobro, pa pridem jutri. T Stran 4 »SLOVENSKI NAROD«, dne 1«. septembra. 1932 8t«w. 210 52 (Pro/clet&tvo — Ker nam mora odslej pomagati; star je že dovolj, da se lahko loti poštenega dela. Zda i se pa pomenimo resno, toda —m moramo, da nas ta capin ne bo slišal. In začelo se je važno posvertovande, ki ga je pa Milče-k dobro slišal, ker se je bil splazil pod vckz, kjer je spal pes. Pripravljali so se na novo tatvino, morda na umor, a on naj bi jim pomagal. Sklenjeno je bilo, da pojde (k zxžrav-niku m ga izvabi od doma pod pretvezo, da ga kličejo k bolmikju, Panouf-ie in Slirnak bi pa vlomila ta čas v hišo in jo oropala. Zlezel je Iz svojega skrivališča ves prepaden in mraz ga je spreletaval pri misli, da bi moral pomagati oropati ali morda celo umoriti človeka. In potem so ga vse noči močile grozne sanje. Prikazovala se mu je neprestano ulica v Moisdonu, kamor sta ga odnašala dva razjarjena moža; in prisostvoval je groznemu prizoru pred bišo med silnim nalivom. Čutil je, kako mu teče po obrazu kri, curljajoča tz rane, ki mu jo je bil zadal Panou fle s pestjo. Prebujal se je vedno s krikom žrtve, ki so ji prerezali grlo. Dečkovo življenje je bilo nekaj dn tako silno domotožje, da je izrabil nekega dne ugodno priMko in pobegnil. Srečno je prispel domov. Njegova bolezen je bila baš v stadiju nalezljivosti. Nič hudega shiteč je podal roko mlajšemu bratu in ga okužil. Njegov brat je bil 20letni pravnik, ki se je baš pripravljal na izpit, hi tako sta se Spite z glavo proti severu Tako nekako začenja svoj članek v angleških listih Bernard Falk, ki toplo priporoča vsem ljudem, naj spe z glavo obrnjeni proti severu. Gotovo se bo marsikdo zamislil in večina ne bo niti vedela, kako spi. ali z glavo proti jugu ali proti severu, ali proti vzhodu ali proti zapadu. Vzrok za svoje priporočilo, naj bi spali vsi ljudje z glavo obrnjeni proti severu, utemeljuje Falk s tajnimi elektromagnetičnimi toki. ki močno vplivajo na ozračje. Človek bi moral po njegovem mnenju držati v spanju glavo vzporedno z glavnim magnetičnim polom zemlje, torej od severa proti jugu, tako da je obrnjeno teme glave proti severu. Falk pravi, da so mnogi učenjaki, ki se zanimajo za vpliv magnetizma na človeško tek), na podlagi svojih opazovanj ugotovili, da trpe občutljivi ljudje hude bolečine, če leže v spanju tako, da njihovo tek> križa magnetične toke. Zato polagajo po modernih sanatorijih veliko važnost na pravilno postavljanje postelj. Magnetični viharji, ki jih povzroča magnetizem naše zemlje, lahko pretrgajo telefonsko in brzojavno zvezo ter onemogočijo celo funkcioniranje radk)-postaj. Zakaj bd torej ne mogel magnetizem vplivati tuda na spanje človeka? Ce stoji postelja tako, da je obrnjena glava spečega človeka proti severu, no- ge pa proti jugu, so po mnogih izkušnjah preprečeni vsi škodljivi vplivi elektromagnetičnifa tokov. Če leži telo vzporedno z magnetičnim tokom zemlje, se odvaja od možganov električna energija, ki gre skozi človeško telo. Kakor zemlja, je tudi človeško telo magnetizirano in elektrizirano. To velja tudi za živali. Elektromagnetična sila v človeškem telesu reagira na magnetizem zemlje in prihaja v možgane, če je obrnjena glava proti zapadu, če je pa obrnjena glava proti severu, gre elektromagnetična energija v noge. Ljudje, ki ne morejo spati, se kaj lahko prepričajo o resničnosti tega, če bodo ležali ponoči z glavo proti severu. Pa tudi ljudje,, ki dobro spe, se bodo v spanju bolj osvežili in okrepčali, če bo postelja prav postavljena. Francoz o Leningrada Edmond Delage pripoveduje v reviji »De la Marine Marchand«, kad je videl v Leningradu. Videl je seveda marsikaj zanimivega, česar človek v drugih mestih ne vidi. Leningrajsko pristanišče je polno lesa. ki ga nakladajo na ladje vseh narodov. V pristanišču je posebna trgovina, kjer lahko tujci kupujejo najrazličnejše spomine. Plačuje se pa v tej trgovini samo v tuji valuti, dolarjih, frankih itd. Ruskega denarja od tujcev ne sprejemajo. Delage je prispel v Leningrad z večjo skupino izletnikov, ki jih je privabil v Rusijo »Inturist«. V Leningradu so jih razdelili v manjše skupine in vsaka je dobila svojega vodnika. Vodile so jih elegantne dame, ki izborno obvladajo francoščino. Avtomobili, ki so se z njimi vozili Francozi, so bili stari. Ulice so slabo tlakovane. Po starih, lepih poslopjih, se še zdaj vidi, da je bil Leningrad presto-lica velike države. Splošno lice mesta se je izpreme-nilo malo. Skoraj nobene hiše pa nd, ki bi ne imela porušenega pročelja. Okna so razbita, omet odpada, v okrajih, kjer je prej prebivala aristokracija, so okna zdaj večinoma brez zastorov. V predmestjih so nastali novi delavski okraji, pa tudi tu mnoge hiše razpadajo. Pred vsako trgovino z živili stoji dolga vrsta loudi. Sladkorja dobivajo ljudje samo po 400 gramov mesečno. Francozi niso videli v Leningradu nobenega kolesarja, niti zasebnega avtomobila. Oporoka, Mož na smrtni posterji ženi: Posteljo dobi najstarejša hčerka. Žena: Ne, posteljo dobi najmlajša-Mož: Uro s kukavico zapustim najmlajšemu sinu. Žena: Ne, uro dobi najstarejši. Mož: Knjige zapuščam srednjem«* Žena: Ne, knjige si otroci razdeie. Mož: Tristo vragov, kdo pa umira, jaz ali ti? O te ženske! Iz kopalnice se začuje čudno praskanje, potem pa krepka kletvica. — Kaj pa je? se začudi žena ki odpre vrata. — Prokleta britev, danes sok* ne reže! — Ne bodi no smešen, saj vendar tvoje kocine niso trše od ftuoleđa. V peklu. — Kdo je pa sprejel tega človeka? — se zadere Lucifer. Takoj ga -vrzite ven, kaj ne vidite, da je po poHicu gasilec! Gospodinja in najemnik. g — Dejali ste, da oddajate sobo s kopalnico. Sobo ste mi pokazan", zdaj bi pa rad vedel, kje je kopalnica. — Kopalnica je pa pri moji sestri, ki stanuje na oni strani ulice. > %Mali o£lasi< PLAKATE TISKARNA IZVRŠUJE RAZLIČNE TISKOVINE, ČASOPISE, DIPLOME, REVIJE, VREDNOSTNE PAPIRJE, KOLEDARJE. SREČKE, KNJIGE L T. D. ENOBARVNI IN VE C BARVNI TISK, PISMA, RAZGLEDNICE, SLIKE, OSMRTNICE, OVITKE JEDILNE LISTE, CENIKE VIZITKE, RAČUNSKE ZAKLJUČKE, POROČNA NAZNANILA IN VABILA w H S o S KATALOGE NARODNA TISKARNA LJUBLJANA K\AFL.IFTA ULICA 5 Vsaka bmođa 90 ta odgovor znamko! - Ha vprašanja _ nd&availama - Nafrnanfrl otftam 1M» KUPIM GRAMOFON dobro ohranjen ter čez 50 kom. gramofonskih plošč (najnovejši šlagerji) naprodaj. Istotam ae proda tudi železna postelja. — Ogleda se: Rožna dolina. Cesta XIIT, št. 3, I. nadstropje (nova hiša Jesensek). 3481 SLUZBt GRAŠČIN. KUHARICO perfektno, iščem m na deželo, ponudbe s spričevali na naslov: Grofica Ana Khuen, Nu-štar, Sram. 3499 KDO SPREJME v primerno službo v kaki obrti ali na kmetih siroto, 12 letnega krepkega in razumnega dečka, dobrega značaja. Ponudbe na šolsko upraviteljstvo v Kraa-nJL 3510 MANTJFAKTURIST s petletno prakso, dober prodajalec, vešč slovenskega in nemškega jezika, star 24 let, iftce zaposlenje proti krizi primerili placi. Ponudbe prosi na naslov: Srcdlftce ob Dravi št. 196. 3512 UČENKO • sprejmem v trgovino manufakture, specerije in železnine. — Prednost imajo tiste, ki so dovršile dve meščanski šoli. Ponudbe na naslov: Franjo Pe_ terkovič, Pregrada. 3500 *"~ GOSEAĆIOO mlado in dobro rutinirano — iščem za salonsko kapelo. Začetnice na violini, kromatični harmoniki in kateremkoli instrumentu, z dobrim glasom za solopetje, naj se javijo s fotografijo na naslov: Slavko Ra-skaj, kapelnik, Poste restante, Split. 3509 SMREKCE ZA SADITEV naprodaj. — Ponudbe na upravo »Slovenskega Naroda« pod »Smrekce 3514«. GOSTILNO dobro uvedeno, t centra Zagreba, prodam takoj radi bolezni, z zalogo in inventarjem. Mesečno garantirano 3000 Din. — Potreben kapital 20.000 Din. — Informacije v gostilni Seidl, Zagreb, Skalinska ulica št. 2. 3913 BERNHARDINEC rjav, z liso na vratu in tremi belimi nogami, star 1 leto in 4 mesece, se je izgubil na Jezici. Proti dobri nagradi ga je oddati lastniku Cenetu Fabja-nu, gostilničarju an posestniku v Domžalah. 3511 PAzrso MAJLINOVEC pristen, naraven, s čistim sladkorjem vkuhan, se dobi na malo in veliko v lekarni dr. G. PICCOLI, LJUBLJANA, Dunajska cesta st. 6 ČEVLJI NA OBROKE »TEMPO«, Gledališka ulica 4 (nasproti opere) 74T Najcenejši nakup! KONFEKCIJA — MODA ANTON PRESKE R, LJubljana, Sv. Petra cesta 14. 72TT OTVORITEV MESARIJE! Dne 17. t. m. otvorim podružnico mesarije v staro ""»"^m lokalu, Jurčičev trg 1. Prodajal bom I. vrstno vdovsko meso telečje in svinjsko meso po najzmernejših cenah. Za obilni Obisk se priporoča 5516 Frane Metale, mesar. Pisalna miza z rolo-zaklopko, v dobrem stanju ohranjena, se kupi. — Ponudbe pod N. T« na upravo »Slovenskega Naroda44 IVAN PERDAN, NASLEDNIK! LJUBLJANA Veletrgovina kolonijalnega in špecerijskega blaga nudi po nižji dnevni ceni: kavo, riž, najfinejše namizno olje, testenine, čaj, žganje in vse drugo špecerijsko blago. — Postrežba točna in solidna. Mestna hranilnica ljubljanska Ljubljana, Prešernova ulica 3 je največja regulativna hranilnica v Jugoslaviji. Ima vlog nad 43Q»ooo«OQO Din Za vse vloge jamči ljubljanska mestna občina z vsem svojim premoženjem in z davčno močjo. Za male trgovce in obrtnike obstoji pri hranilnici KREDITNO DRUŠTVO, za pupilne naložbe pa SODNI DEPOZITN1 ODDELEK. Za varčevanje mladine Izdaja domače hranilnike, za pošiljanje denarja po pošti pa svoje položnice. Telefon št. 2016 in 2616. Poštni čekovni račun st. 10.533. Uradne are za stranke so od 8. do 12 Vo. dal Usta: Oton CferlstoC, — Tal T Ljubljani.