Celje - skladišče D-Per 545/1977 GLASILO OZD STEKLARNE „BORIS KIDRIČ“ IN STEKLARSKE ŠOLE LETO 5 ROGAŠKA SLATINA JUNIJ 1977 ZGODILO SE JE PRED PETINTRIDESETIMI LETI .. . 22. julija 1942 ne bomo pozabili! Tistega dne pred 35. leti je nemški fašistični okupator v svojem zločinskem besu na dvorišču zaporov v Starem Piskru v Celju ustrelil sto talcev, med katerimi je bilo štirinajst steklarskim delavcem blizkih tovarišic in tovarišev. In da bi se fašistične zveri znesle še nad družinami ustreljenih, so številne otroke in žene padlih poslali v taborišče smrti Auswitz ali v druga podobna taborišča, kjer so mnogi umrli po nečloveških mučenjih. Nekaterim pa so otroke odvzeli že v Celju, predno so družine talcem odpeljali v taborišča, da bi jih Nemci, če bi zmagali, naredili za svoje janičarje, kakor so to delali stoletja poprej Turki med svojimi vpadi na Slovensko... Neprevidnost ali pa izdaja je omogočila gestapu odkriti v prvi polovici leta 1942 organizacijo komunistov in simpatizerjev na našem območju, ki so gmotno podpirali narodnoosvobodilni boj. Četudi so takrat nacistične sile na svojih osvajalnih pohodih zmagovale na vseh bojiščih, kljuo temu, da je bil takrat mit o nepremagljivosti nemških »nadljudi« še ne-omajan, in kljub temu, da so bili v nenehni smrtni nevarnosti, so naši zavedni ljudje izdatno podpirali narodnoosvobodilno vojsko, saj so vedeli, da fašistična kuga in krvoločna sodrga dokončno vendarle ne more zmagati. Maščevanje Hitlerjevih krvnikov v poletnih mesecih leta 1942 je bilo strašno, saj so samo na celjskem območju postrelili več kot 380 tal- cev. Tako so jih ustrelili 23. junija 62, 7. julija 37, 22. julija 100, 30. julija 70 in 15. avgusta 95! Nedolžna kri je tekla tiste dni po celjskih ulicah, ko so tovornjaki prevažali žrtve v graški krematorij... Toda niti s tako strašnim terorjem fašistični pošasti ni uspelo podjarmiti naše lepe domovine in našega ljudstva! Narodnoosvobodilna vojska je s svojimi junaškimi borc\ izvojevala končno zmago in izgnala tujce ter domače izdajalce. Delovna skupnost steklarne »Boris Kidrič« je v spomin na padle borce, na talce in žrtve fašističnega terorja postavila ob vhodu v steklarno v Rogaški Slatini trajen spomenik. Na dvorišču nekdanjega celjskega zapora Stari Pisker je lep spomenik v spomin na ustreljene talce. Na ploščicah so napisana njihova imena, v podaljšku reliefa v granitno ploščo pa je vrezan odlomek poslovilnega pisma svojima sinovoma, ki ga je napisal kmet Ivan Ahman iz Šmihela nad Mozirjem: »Moja želja je, da postane Ivanček gospodar, četudi vem, da bosta oba preganjana. Odpustita torej svojemu očetu, ki je kot zaveden Slovenec branil svoje pravice in pravice svojega naroda in s tem Vaju spravil v tako kruto usodo. Jaz vas iz srca ljubim in nikogar ne sovražim!« Najlepši spomenik vsem žrtvam pa je naša socialistična stvarnost, kakor je po osvoboditvi dejal naš veliki revolucionar Boris Kidrič: »Junakom borbe naj slede junaki Vsebina O čem kaže razmisliti? 2 Uspehi /in težave... 4 Kaj pa naš sekretar? 5 Dva ducata sklepov... 6 Dolga pot do pravice 8 V nesreči nisi sam! 9 Argusov sprehod 10 »Železni človek« med nami 11 Zakaj pesek v oči? 12 Pesem brusnih kamnov 12 Po sledeh revolucije... 13 Ob tabornem ognju 14 Kadrovske zanimivosti 14 Nova talilna peč 15 Turnir in simultanka 15 Nagradna križanka 16 dela. V vas, delavci, v vašem zvestem delu je naša socialistična prihodnost!« In to Kidričevo izročilo smo delovni ljudje širom po domovini izpolnjevali z neizmerno požrtvovalnostjo — tako pri svojem rednem delu kakor tudi med prostovoljnim delom na raznih akcijah. Pod vodstvom partije in Tita smo utirali pot naši lepši pri- hodnosti in v skupnosti jugoslovanskih narodov in narodnosti živimo sedaj srečni ter zadovoljni! BENO JUGOV AR OBLIKOVANA SO STALIŠČA O SISTEMIZACIJI IN ANALITIČNI OCENI 0 čem kaže razmisliti? V posebni izdaji časopisa »Steklar« smo decembra lani objavili osnutek predloga o sistemizaciji delovnih mest, da bi ga bilo mogoče uskladiti s predlogi in pripombami vas, sodelavcev... To delo je opravila komisija, ki jo je imenoval delavski svet. Čeprav s precejšnjo zamudo, je končno vendarle napočil čas, da objavljamo še predloge javne razprave in vas seznanimo z njimi...! Najbrž tudi ni treba posebej poudarjati, da je temeljni namen sistemizacije delovnih niest doseči v temeljnih organizacijah združenega dela in v delovni skupnosti skupnih služb racionalno in smotrno delitev dela, oblikovanja nove kadrovske politike itn. Skladno z že sprejetim predlogom za samoupravno organiziranost združenega dela v naši steklarni so vsa delovna mesta razvrščena v nove okvire. Novost je predvsem v tem, da je delovna skupnost skupnih služb sestavljena iz sektorjev in sicer iz naslednjih: kadrovsko-splošnega, prodajnega, finančno-računovodskega in tehničnega. Do sprememb v sistemizaciji delovnih mest pa naj bi prišlo po zbranih predlogih v temeljnih organizacijah, kakor je opisano v tem sestavku! Temeljna organizacija osnovna izdelava V tej temeljni organizaciji naj bi sistemizirali devet novih delovnih mest. To so: mojster steklopi-halec — pripravnik, steklopihalec pomočnik —■ pripravnik (deset delovnih mest!) in vodja učne brigade. Vse to z namenom, da bi zagotovili boljšo kadrovsko strukturo pri peči. Otvoritev nadaljnjih dveh novih delovnih mest zahteva izdelava pecljev na stiskalnici; to sta: izdelovalec pecljev in pomočnik na stiskalnici. Na novo se sistemizira tudi delovni mesti vodja topilničarjev in topilničar — pripravnik. Nova zmesarna je sprostila deset delovnih mest pripravljavcev zmesi, ki bodo prekvalificirani in razporejeni v druge temeljne organizacije. Novost po predlogih je še v tem, da bo odprto v tej temeljni organizaciji še novo delovno mesto vodja mazutarjev, le-ti pa bodo prešli iz servisne dejavnosti v temeljno organizacijo osnovna izdelava. Temeljna organizacija dodelava Sistemizirali naj bi še dve delovni mesti in sicer vodja temeljne organizacije in pomočnik vodje temeljne organizacije namesto dosedanjih delovnih mest delovodja v dodelavi. V grobi brusilnici naj bi sistemizirali še delovna mesta: skupino-vodja (8 delovnih mest!) in gladilec, delovno mesto brusilec pa naj bi bilo za priučevanje tega profila. Z novo sistemizacijo delovnih mest preide celotno skladišče gotovih izdelkov v temeljno organizacijo dodelava, vse pregledovalke pa preidejo v delovno skupnost skupnih služb in to v oddelek za kontrolo kvalitete. Temeljna organizacija kristal V tej temeljni organizaciji naj bi sistemizirali naslednja nova delovna mesta: mojster — brigadir, mojster — pomočnik (3 delovna mesta!), pomočnik II (2 delovni mesti!), steklobrusilec I in steklobrusilec II. Tako naj bi brigada štela od 21 do 25 delavcev. Na novo naj bi sistematizirali tudi delovno mesto vodja označevanja. Pri vribavanju zamaškov je predlagano sistemiziran j e novih delovnih mest: skupino vodja, vribo-valec in vribovalec II. Poslednje izmed teh delovnih mest je namenjeno za priučevanje. V predlogu za sistemizacijo delovnih mest sta novi tudi delovni mesti vodja učne brigade in učitelj praktičnega pouka. V sestavo te temeljne organizacije naj bi se po predlogu vključil tudi oddelek za paketiranje krista- la, pregled stekla pa naj bi prešel v delovno skupnost skupnih služb. Temeljna organizacija Kozje Po novem predlogu naj bi v tej temeljni organizaciji sistemizirali še delovno mesto izmenovodja. Sestava brigade naj bi bila podobna sestavi brigade v temeljni organizaciji kristal. Pri tem naj bi ostala zaenkrat vsa delovna mesta mojster in pomočnik I nezasedena zaradi pomanjkanja ustreznih kadrov. Temeljna organizacija servisne dejavnosti Sistemizirali naj bi še delovni mesti vodja temeljne organizacije in pomočnik vodje temeljne organizacije, odpadlo pa naj bi delovno mesto ključavničar III. Dodalo naj bi se še delovni mesti izdelovalec modelov in elektrikar za avtomatiko in elektroniko. Zaradi povečanega obsega vzdrževalnih del naj bi na novo sistemizirali še delovni mesti tesar in pleskar I. Iz energetike naj bi prešli ma-zuterji, v sestavo te temeljne organizacije pa naj bi prišel avtopark. Zaradi ukinitve plinskih generatorjev bo treba poskrbeti še za ustrezno prekvalifikacijo delavcev, ki so delali na teh delovnih mestih. Delovna skupnost skupnih služb V kadrovsko-splošnem sektorju naj bi sistemizirali novo delovno mesto pravnik, ki je nujno za ure- janje samoupravnih aktov. V ta sektor naj bi tudi prešel šofer osebnega avtomobila. V prodajnem sektorju ni novih sistemiziranih delovnih mest, prišlo pa naj bi v njem do nekaterih sprememb v nazivih delovnih mest. Tudi v finančno-računovodskem sektorju ni predvidenih bistvenih sprememb, če izvzamemo spremembe nazivov nekaterih delovnih mest. V sestavo tega sektorja prideta še delovni mesti računovodja delavske restavracije in knjigovodja delavske restavracije. Zaradi povečanega obsega dela, zaradi boljše organizacije proizvodnje in zaradi koordinacije naj bi se tehnični sektor povečal s tremi oddelki in sicer z oddelkom za pripravo dela z nabavo, z oddelkom za razvoj in investicije in z oddelkom za kontrolo kvalitete. Predvidena je tudi kadrovska okrepitev tega sektorja in to tako, da bi v oddelku za pripravo dela z nabavo sistemizirali še delovna mesta tehnolog orodij, lanser proizvodnje, planer in normirec, nabavo pa naj bi okrepili z delovnim mestom referent nabave. Podobno naj bi v oddelku za razvoj in investicije sistemizirali novi delovni mesti vodja oddelka in projektant, v tehnični sektor pa naj bi poslej spadalo še delovno mesto referent za varstvo pri delu. In v oddelku za kontrolo kvalitete naj bi sistemizirali še delovni mesti glavni kontrolor in kontrolor — analitik. Za vsa predvidena nova delovna mesta, ki naj bi jih tudi sistemizirali, pa ni nujno, da bi bila tudi takoj zasedena. Nanja naj bi V prodajnem sektorju ni novih sistemiziranih delovnih mest, le do spremembe nazivov je prišlo — atelje Tonko razporejali nove delavce po potrebi in to hkrati z uvajanjem nove samoupravne organiziranosti..! Kaj pa analitična ocena delovnih mest? Skladno z novo sistemizacijo delovnih mest bo treba spremeniti in dopolniti še analitično oceno delovnih mest ter jo dati v javno razpravo. Zato najbrž ne bo odveč, če v tem sestavku osvetlimo tudi nekatere njene značilnosti...? Samoupravni sporazum o analitični oceni delovnih mest in o razporeditvi delavcev na delovna mesta je nastal takole: komisija je opravila analitično oceno delovnih mest po 14 kriterijih, ki se jih stopnjuje z vrednostno lestvico od 5 do 9 stopenj. Ker je bilo o kriterijih že veliko napisanega, jih tu ne kaže več ponavljati! Potem smo h končnim ocenam prišteli stalno število točk, tako da smo dobili razmerje med najnižje in najvišje ocenjenim delovnim mestom 1:4,45. Tako dobljene rezultate z analitično oceno delovnih mest pa smo po geometričnem zaporedju razporedili v 35 grup ali skupin, zadnjo — 36. skupino pa smo rezervirali za vodilna delovna mesta na ravni organizacije združenega dela. Za vsako delovno mesto, razen vodilnih delovnih mest, smo določili razpon treh točkovnih razredov, s tem da je srednji točkovni razred določen z analitično oceno delovnih mest, razporeditev delavcev v stvarni točkovni razred pa temelji na podlagi njihovega osebnega točkovnega sistema, ki naj omogoči posameznikovo napredovanje v odvisnosti od njegove učinkovitosti, zainteresiranosti, strokovne usposobljenosti itn. Pri tem uporablja osebni točkovni sistem merila, ki so opisana v 21, 22., 23. in 27. členu samoupravnega sporazuma, in sicer 40 točk za strokovno izobrazbo, 20 točk za delovno prakso — torej za delovne izkušnje — in 40 točk za delavčevo osebno zainteresiranost ter učinkovitost. Ocenjevanje kadrov po njihovi strokovni izobrazbi, torej usposobljenosti, in delovnih izkušnjah opravi kadrovski oddelek na podlagi ustreznih spričeval, oceno za osebno zainteresiranost pa da po šestih mesecih, odkar je delavec nastopil delo, po oceni neposrednih sodelavcev vodja sektorja v sodelovanju s kadrovnikom komisiji, ki presoja o upravičenosti predloga. Razporeditev delavca v določen razred temelji na podlagi zbranih točk in sicer tako, da se razporedi v spodnji razred delavca, ki je z osebnim ocenjevanjem zbral do 74 točk, da se razporedi v srednji razred delavca, ki je zbral od 75 do 84 točk, in da se razporedi v zgornji razred delavca, ki je z osebnim ocenjevanjem zbral več kot 85 točk. Delavcu, ki bi po novi analitični oceni delovnih mest pripadel nižji osebni dohodek od tistega, ki ga prejema sedaj, je zagotovljen sedanji osebni dohodek in to vse dotlej, dokler ne bo naraščanje osebnih dohodkov po analitični oceni delovnih mest spričo povečevanja vrednosti točke doseglo vrednosti sedanjega osebnega dohodka, tojej pred uveljavitvijo nove analitične ocene delovnih mest. To pa vsekakor ne velja za primere, če je bil delavec zaradi kršitve delovnih dolžnosti premeščen na nižje ovrednoteno delovno mesto...! Zakon o združenem delu piše o delovnem mestu le še v 404. členu in nas postavlja s tem v resne škripce. Namesto delovnega mesta naj bi ocenjevali skupek del, ki jih delavec opravlja in ki naj bi bil nagrajen po opravljenem delu. Pri sistemizaciji delovnih mest in pri njihovi analitični oceni smo imeli v mislih zakonske predloge o prehodu na ocenjevanje del po navedenih kriterijih. Vendar pa je nujno, dokler se zakonska določila ne bodo izkristalizirala, sprejeti obstoječi sistem z delovnimi mesti, ki naj bi služili za eno med sestavinami pri uveljavljanju dohodkovnih odnosov...! Vsakršno nadaljnje čakanje bo, kakor je moč razbrati iz vsega povedanega, zelo škodljivo, kajti s tem bi v naši samoupravni organiziranosti močno zamujali. Morebitne spremembe v zvezi z delovnimi mesti je lažje vnesti v obstoječi sistem, kakor pa čakati na nova določila! In ta sestavek naj bo med drugim tudi v pomoč pri razmišljanjih pred sprejetjem samoupravnih sporazumov, o katerih bomo razpravljali v prihodnjem mesecu...! ANTON SOVINO, dipl. ekonomist PO TRILETNEM DELU VZGOJNOVARSTVENEGA ZAVODA ROGAŠKA SLATINA Uspehi in težave... Pred tremi leti in pol, točneje povedano 1. januarja 1974, je bil na okrožnem sodišču v Celju registriran vzgojno varstveni zavod Rogaška Slatina za potrebe enotnega območja naše občine. Od takrat je že preteklo toliko časa, da je umestno prikazati njegovo rast in seveda tudi razmere, v katerih njegov delovni kolektiv izpolnjuje svoje pedagoške naloge ... Hitra rast zavoda ... Ob registraciji vzgojno varstvenega zavoda Rogaška Slatina so delovale tri enote in sicer Rogaška Slatina, Rogatec in Šmarje pri Jelšah z osmimi oddelki ter z oskrbovanjem 150 otrok. V naslednjem, 1975 letu smo sprejeli še enote v Podčetrtku z enim oddelkom ter dodatna dva oddelka v Rogatcu in Šmarju pri Jelšah. Tako so v šolskem letu 1974—75 poslovale vse enote s polnimi zmogljivostmi, v Rogaški Slatini pa je komisija zaradi prezasedenosti enot odklonila več kot 60 otrok. Po potresu, to je v šolskem letu 1975—76; so bile zgrajene nove šole, v vsaki med njimi pa je družba namenila poseben prostor tudi za predšolsko vzgojo. Tako so bili takrat odprti novi oddelki vzgojno varstvenega zavoda v Šentvidu, v Lesičnem, v Mestinju in v Bistrici ob Sotli, ki so vsi v celoti zasedena. Stiske v Rogaški Slatini pa s tem ni bilo konec, saj je komisija morala zaradi prezasedenosti odkloniti kar 70 otrok... Z novimi enotami v Kozjem, ma Vinskem vrhu in z dodatnim oddelkom v Podčetrtku se je mreža vzgojno varstvenih enot v šolskem letu 1976—77 razpredla tako, da ima zavod sedaj deset prostorsko ločenih enot z 18 oddelki, v katerih pedagoško in drugo osebje oskrbuje 380 otrok. Iz povedanega je razvidno, da se tudi na območju naše občine že uresničujejo sklepi centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije, naj se predvsem kmečkemu in delavskemu otroku nudi enako raven vzgojno-izobraževalnega programa pred njegovim vstopom v šolo. •.! Reči pa je treba, da vzgojno varstvena dejavnost ni z zakonom zagotovljena, kar nalaga tudi staršem obveznost, da poravnavajo del zavodove dejavnosti. Do 1. januarja je vzgojno varstveni zavod Rogaška Slatina prejemal za svoje delavce oziroma za njihove osebne dohodke v poprečju po 3.590 dinarjev za srednjo izobrazbo in poprečno po 2.440 dinarjev za nekvalificirane delavce. Tudi od 1.'januarja letos poravnava družba sredstva za osebne dohodke pedagoškega osebja, vse druge stroške, kot so na primer vzdržavanje, nabava, skladi, osebni dohodki tehničnega in upravno-administrativnega osebja, prispevki itn. pa krijejo s svojim prispevkom starši. Med zadnjimi v republiki Kljub dosedanjim velikim naporom, ki smo jih vlagali v vsak nov oddelek, delavci v zavodu z doseženim še nismo zadovoljni. Res, naredili smo že veliko, vendar smo vseeno na lestvici deleža zajetih otrok v organizirano varstvo še vedno na predzadnjem mestu v republiki! Posebnost dela s predšolskimi otroki terja od pedagoškega osebja velik napor in potrebuje hkrati tudi veliko denarja za kvalitetno delo, saj vemo, da otroci ne prinašajo v svojih torbicah vsega potrebnega, ampak da je nujno nenehno dokupovati igrače, pisalni in risarski pribor, odpadni material za razna ročna dela in ročne spretnosti, higiensko-sanitarni material itn. In še nekaj! V vrtcu, kakor smo po domače bolj vajeni reči vzgojnovarstveni ustanovi, pri delu pedagoškemu osebju zvonci, ki bi oznanjali, kdaj je začetek in kdaj konec dela, ne zvonijo. Pedagog nepretrgoma, od 5-30 do 14.30 ure odgovarja za otroke in skrbi za njihovo varnost...! Vsakomur je dostopen vpogled Oddelki našega vzgojno varstvenega zavoda, ki so širom po ob močju naše občine in v katerih delajo predvsem mladi pedagoški kadri, potrebujejo nenehno pedagoško in organizacijsko pomoč- Miselnost, da v vrtcih otrokom samo brišejo nosove in jih varujejo, je že zdavnaj preživeta — pa tudi napačna je! To lahko potrdijo tudi starši, ki so svoje otroke zaupali vzgojno varstvenim ustanovam in ki sami najbolje vedo, kako zahtevno je delo s predšolskim otrokom in kako odgovorno je...! O našem delu se lahko prepriča vsak občan, saj smo z našimi malčki že pripravili vrsto uspelih kulturnih prireditev, vsakoletne likovne razstave in prvo občinsko razstavo njihovih likovnih izdelkov. V naše delo in poslovanje je omogočen vsakomur popoln vpogled, saj smo tudi pedagoški delavci močno zainteresirani, da bi se občani seznanili z našim delom in da bi dobro pretehtali vsak nameravan korak na predšolskem področju. Vsem občanom zato svetujemo, naj naše delovne programe, ki jih vsako leto pošiljamo krajevnim skupnostim in drugim, skrbno preberejo, in obravnavajo ter predlagajo oziroma sporočijo svoje želje in pripombe pa tudi napotke. Žal, do sedaj razen krajevne skupnosti v Šentvidu, tega ni še nihče storil!? Na zavodu smo samoupravno organizirani skupaj s predstavniki ustanovitelja, s krajevnimi skupnostmi, z družbenopolitičnimi organizacijami in s staršj. S slednjimi sodelujemo v svetih staršev, v zborih roditeljev in v razširjenih svetih zavoda, na katerih jih sproti seznanjamo z našim delom, z napredkom na področju predšolske vzgoje in s poslovanjem. Vsekakor se lahko pohvalimo s sodelovanjem v svetu staršev. Ob njihovi pomoči smo doslej rešili že marsikatero žgoče vprašanje. Sem sodijo letovanje otrok na morju, delovne akcije za ureditev okolja vrtcev, pomoč pri pripravi kulturnih prireditev in nabavi odpadnega materiala, soodločanje pri večjih nabavah, kakor je bil na primer nakup osebnega avtomobila, in tako naprej. Za konec naj še povem, da se naš mlad ženski kolektiv v zavodu spopada poleg težav, kot so pogosti izostanki z dela zaradi bolezni in porodniških dopustov, velika razdrobljenost in oddaljenost oddelkov, finančne težave itn., tudi z nerazumevanjem okolja, v katerem opravljamo svoje družbeno poslanstvo! MAJDA VEŠLIGAJ TEMA, KI JE ŠE VEDNO V SREDIŠČU NAŠE POZORNOSTI Kaj pa naš sekretar? Namesto, da bi vsaj v tej izdaji »Steklarja«, če že nismo tega storili v kateri izmed prejšnjih izdaj, članom delovne skupnosti predstavili novega sekretarja organizacije združenega dela steklarne »Boris Kidrič«, se nam iz dneva v dan bolj in bolj vsiljuje potreba po razmišljanju o tem ...! Nikakor ne bo pretirana trdi tev, če sem zapisal, da že najmanj eno leto poslušamo vprašanja, kot so na primer: »Kdo bo novi sekretar? Kdaj bo nastopil službo? Smo steklarji res tako neznosni ljudje, da nihče noče k nam v službo? Je delovno mesto sekretar organizacije združenega dela mar res ta ko slabo ocenjeno in malo nagra jevano, da za nobenega pravnika ni privlačno? In kje sploh so raz logi, da še nimamo sekretarja ... ?« Takih in podobnih vprašanj je še in še, toda odgovora, vsaj iz ustrez nega mesta, ni in ni! Zatečeni po lastni krivdi -.. Nekdanji sekretar Vlado Mrhar je svoj odhod v zasluženi pokoj napovedal že pred približno poldrugim letom. Skladno s tem smo pričeli razmišljati o tem, da bi z razpisom prostega delovnega mesta prišli do ustrezne" osebe, ki bi opravljala tako pomembne delovne naloge, kakršne se nalaga sekretarju naše organizacije združenega dela. Zvrstili so se trije razpisi. Prvi je bil objavljan 30. marca lansko leto, drugi 3. novembra lani in tret ji 10. januarja letos. Kljub trem raz-oisom pa je delovno mesto sekretar že od 1. aprila letos nezasedeno Skoraj neverjetno ...! Tudi za najbolj črnoglede opazovalce! ? Never ietno je namreč, da v poldrugem letu nismo mogli dobiti Ustrezne-, ga namestnika. Odpovedala je naša skrb za povsem naraven proces, to je več kot očitno ...! Izgovorov tistih, ki. bi "jih mogli šteti za upravičene, hi... ' " " Od devetih kandidatov nobeden Marsikdo bi pomislil, da se na naše razpise kandidati za zasedbo delovnega mesta sekretar organizacije združenega dela niso priglašali. Toda s tem bi se pošteno uštel, saj je bilo kar devet takšnih, ki so se potegovali za mesto sekretarja, vendar nobeden ni prostega delovnega mesta zasedel! Nekdo ni ustrezal nam, nekdo pa se je svoji kandidaturi odpovedal, in podobno ... To kljub temu, da je stanovanje za sekretarja že zdavnaj zagotovljeno... In tako smo ostali na začetku y.! To celo v najbolj kritičnem času. V času, v katerem je treba pripraviti številne samoupravne akte, brez katerih si sploh ne moremo zamisliti nove, porajajoče se samoupravne organiziranosti... Resnično hudo je ob pomisli, da delovna organizacija s 1.500 delavci ni privlačna za nobenega pravnika. Še tako naivnemu človeku postane povsem jasno, da je pri vsem tem vendarle nekaj močno narobe pri nas, v steklarni! Kaj naj bi bilo narobe? Ko človek razmišlja o vsem tem, se mu vsili iskanje odgovorov na nekatera vprašanja. In če se je lotil pisanja o tem, mora avtor tega sestavka poskusiti najti vsaj nekatere odgovore nanje, čeprav bodo naleteli na različen odmev! Kar sama od sebe se ponuja ugotovitev, da so nekateri v naši delovni organizaciji prezrli njen razvoj in številnost njenih delavcev in da skladno s tem niso skrbeli za kadrovsko politiko. Zakoreninilo se je škodljivo pojmovanje, da lahko ustrezne kadre pridobimo kar na hitro in da lahko pri nas vsakdo, neglede na svoje dejanske sposobnosti, zaseda odgovorno delovno mesto. Iz naših vrst so odhajali strokovnjaki ... Tudi takšni, za katere smo menili, da jih nujno potrebujemo, saj smo jih pustili samo zaradi tega, ker so bili temu ali onemu v napoto ... Poslovili smo se od njih kar brez vračila štipendij! In odhajali so strokovnjaki, ne da bi kogar koli od njih vprašali, zakaj so se odločili za tak korak ...! Javna tajnost pri nas je že, da naše službe niso samostojne in da delavci v njih ne morejo nositi po- polne odgovornosti za svoje delo. čeprav nekateri to močno zanikajo, je vendarle na dlani, da pri nas odnosi med vodilnimi delavci niso takšni, kakršni bi morali biti ali bi vsaj lahko bili. Vemo, da marsikje škriplje v naši delovni organizaciji, toda primanjkovalo nam je moči, da bi slabosti pravilno poimenovali - - Vselej smo se zadovoljevali z nekakšnimi splošnimi kritikami, ki pa seveda niso kdo ve kako zalegle. Je možna rešitev? Preveč naivni bi bili, če bi se varali po nojevsko in tiščali glavo v pesek, češ da drugi ne poznajo razmer pri nas! Res je sicer, da poznajo naše razmere nekoliko manj, kot jih poznamo mi, res pa je tudi, da jih zaradi tega tudi glava manj boli, kot boli nas, saj navsezadnje le niso tako življenjsko odvisni od razmer in dogodkov pri nas... Med naštetimi slabostmi, ki so se nabirale več let, kaže iskati odgovor, zakaj smo sredi tako razgibanega življenja ostali brez sekretarja organizacije združenega dela. In treba je reči tudi to, da ne smemo biti črnogledi, saj vendarle ne more biti res, da ni pravnika, ki bi nam mogel uspešno pomagati! Seveda pa bo treba spremeniti način, da pridemo do njega. Odpovedati se bodo morali presojanju posameznikov, ali jim je možni kandidat po-všeči, in manj kombinirati v smeri, da bi na takšno delovno mesto prišel človek, ki sploh nima ustreznega znanja. Ne da bi podcenjevali človeka, ki sedaj opravlja delo sekretarja, je vendarle treba odločno reči: »Nismo za kompromise, ki vodijo še nadalje k napačni kadrovski politiki! Zlasti ne tam, kjer si tega ne moremo in ne smemo privoščiti!« Če pa že želimo nadaljevati po stari poti, kar sicer v nobenem oziru ni priporočljivo, potem pa ravnajmo v skladu z našimi notranjimi predpisi in najprej spremenimo predpisane oziroma zahtevane pogoje, ki jih mora izpolnjevati kandidat za razporeditev na delovno mesto sekretar organizacije združenega dela, in šele za tem razporedimo naj tistega, ki nam bo po_-všeči! In nazadnje ne bi bilo odveč omeniti še to, naj vsakdo med nami vsaj poskusi biti toliko samokritičen, da bo sposoben presoditi ali je dovolj močan nositi breme, ki presega njegove zmogljivosti .. ! če bomo namreč ravnali tako, bo v bodoče zagotovo med nami manj hude krvi in več delovnih rezultatov. Nedvomno! JOVO TIŠMA S SEJ ORGANOV SAMOUPRAVLJANJA TOZD STEKLARNA ROGAŠKA SLATINA Dva ducata sklepov... Objavljamo pomembnejše sklepe 29. seje delavskega sveta TOZD steklarna Rogaška Slatina, 24. in 25. seje upravnega odbora in 42., 43. ter 44. seje odbora te temeljne organi zacije za medsebojna razmerja. Delavski svet TOZD steklarna Rogaška Slatina Na 20. redni seji, ki je bila 6. junija letos, so delegati v delavskem svetu TOZD steklarna Rogaška Slatina sprejeli tele pomembnejše sklepe: Za mesec maj 1977 se razdeli 610 milijonov dinarjev brato-bruto za osebne dohodke delavcev temeljne organizacije, pri tem pa v teh sredstvih niso zajeta sredstva za izplačilo vročinskega dodatka in odpravnin delavcem, ki odhajajo v pokoj 2. Vročinski dodatek' se v temeljni organizaciji začne izplačevati s 15. majem 1977. 3. Zajamčeni najnižji osebni dohodek delavca v temeljni organizaciji steklarne Rogaška Slatina je 2.162,60 dinarja neto brez dodatkov za minulo delo, za nadurno delo itn. Ta sklep začne veljati s 1. junijem 1977. '4. Direktor OZD steklarna Boris Kidrič dipl. inž. Vojo Djinovski je pooblaščen podpisati pogodbo med temeljno organizacijo steklarna Rogaška Slatina in delavsko univerzo Rogaška Slatina za organiziranje in izvedbo seminarjev o zakonu o združenem delu, o splošnem ljudskem odporu in o družbeni samozaščiti. 5. V oddelku peč se ustanovi učno brigado ter v ta namen ustanovi ter oceni novo delovno mesto vodja učne brigade, za zasedbo katerega se zahteva končano steklarsko šolo, VKV steklopihalca in štiriletne delovne izkušnje. 6. Upošteva se vlogo predsedstva osnovne organizacije ZSMS temeljne organizacije steklarne Rogaška Slatina in odobri izredni plačam dopust za udeležbo v mladinski delovni brigadi od 24. junija do 15. julija Menki Krošlin, Adolfu Mikši in Jožetu Verku. Delovne brigade se bodo udeležili tudi učenci v gospodarstvu Zvezdana Dangubič, Milan Strašek in Marica Šrimf. 7. V breme 'izrednih izdatkov se odpiše 1.860 DM ali 8.22,80 dinarjev protivrednosti za pomotoma preveč zaračunane stroške paketiranja pri izvozu za firmo Nachtmann Neustadt. 8. Potrdi se nakup avtomobilske cerade za tovornjak z registracijsko številko CE 364-13 v vrednosti 3.882 dinarjev. 9. Razliko sredstev za osebne dohodke, oblikovano po zaključnih računih preteklih let za izplačilo sejnin in proračuna sprememb stopenj prispevkov za osebne dohodke po stanju 31. marca 1977,' ki je 21.351,20 dinarja, se prenese v sklad skupne porabe — splošni del. 10. Direktorja OZD steklarne Boris Kidrič dipl. inž. Boja Djinovskega se pooblasti skleniti pogodbo med TOZD steklarna Rogaška Slatina in Razvojnim centrom Celje za uvajanja obračunavanja bruto osebnih dohodkov s pomočjo avtomatske obdelave podatkov. Cena za to storitev je 132.000 dinarjev. 11. Za letošnje I. trimesečje se potrdi inventuro stekla in zlata v prodajalni I v Rogaški Slatini, inventuro stekla v skladišču izdelkov ter lom stekla v skladišču izdelkov in v prodajalni I. v Rogaški Slatini. Potrdi se tudi kaio pri surovinah. 12. Upošteva se pritožba Štefana Mašere in se ga premesti z delovne- ga mesta steklopihalec — pomočnik na razpisano prosto delovno mesto mojster steklopihalec, s tem da ostane v veljavi sklep odbora za medsebojna razmerja temeljne organizacije steklarna Rogaška Slatina o premestitvi Mirka Čoha in Vjekoslava Boršiča z delovnih mest pomočnik steklopihalec na delovni mesti mojster steklopihalec. Ta sklep velja s 1. junijem 1977. 13. Razveljavi se sklep delavskega sveta TOZD steklarna Rogaška Slar tina o vezavi osebnega dohodka vodje TOZD steklarna Rogaška Slatina na osebni dohodek direktorja OZD, ki je bil sprejet 15. junija 1975. Osebni dohodek vodje te temeljne organizacije se v deležu 67,5% od osebnega dohodka direk. tor j a OZD steklarne Boris Kidrič preračuna v točke — to je 1.550 točk. Ta sklep velja od 1. junija 1977. Upravni odbor TOZD steklarne Rogaška Slatina Delegati v upravnem odboru TOZD steklarna Rogaška Slatina so na svojih 24. in 25. redni seji, ki sta bili 20. maja in 4. junija letos, sprejeli tele pomembnejše odločitve: 1. Potrdi se cenike del za april in maj 1977, kakor jih je predlagala komisija za cenike del temeljne organizacije steklarna Rogaška Slatina. 2. Sklene se pogodbo o delu med TOZD steklarna Rogaška Slatina in Leopoldom Oberskim za vribavanje zamaškov, kateremu pripada za kvalitetno opravljeno delo dnevno po 250 dinarjev neto. 3. Potrdi se predlog za potovanje štiričlanske sindikalne delegacije TOZD steklarna Rogaška Slatina v Kiev v Sovjetsko zvezo, ki bo vrnila obisk tamkajšji sindikalni organizaciji steklarjev. Temeljna organizacija steklarne Rogaška Slatina krije vse prevozne stroške in dnevnice članov delegacije za potovanje v tujino. 4. Seminarja za voznike viličarjev se udeležita Daniel Krki ec in Martin Trafenik. Temeljna organizacija steklarna Rogaška Slatina krije seminarske stroške po 1.500 dinarjev za vsakega udeleženca ter prevozne stroške od Rogaške Slatine v Celje in nazaj. 5. Ekipi za odnašanj loncev v oddelku peč temeljne organizacije steklarna Rogaška Slatina, ki je zaradi popravila peči odnašala lonce v nedeljo, 15. maja, se prizna za opravljeno delo 50 % dodatka za nedeljsko delo. Sklep velja tudi za bodoče take nujne primere. 6. Potrdi se vse opravljene nadure v temeljni organizaciji steklarna. Rogaška Slatina za april in maj 1977. 7. Ugodi se sedmim prošnjam za dodelitev stekla za srečolov, ne ugodi pa se petim takšnim prošnjam. Odbor za medsebojna razmerja TOZD steklarna Rogaška Slatina Delegati v odboru za medsebojna razmerja temeljne organizacije steklarna Rogaška Slatina so na svojih 42., 43. in 44. seji, ki so bile 19. maja, 24. maja in 30. maja letos, sprejeli tudi tele pomembnejše odločitve: 1. Razpiše se naslednja prosta delovna mesta v TOZD steklarna Rogaška Slatina: dve prosti delovni mesti mojster steklopihalec (zahtevano pet let delovnih izkušenj n* delovnem mestu steklopihalec, enomesečna poskusna doba, moralnopolitične kvalitete), eno prosto delovno mesto vodje obračuna osebnih dohodkov (zahtevana končana srednja ekonomska šola in dveletne delovne izkušnje v obračunu osebnih dohodkov), eno prosto delovno mesto vodja učne brigade (zahtevana končana steklarska šola, VKV steklopihalec in štiriletne delovne izkušnje), 15 prostih de lovnih mest odnašalec — stiskalec v oddelku peč (zahtevana telesna in duševna sposobnost ter starost med 15. in 17. letom) in eno prosto delovno mesto čistilka sanitarij — za določen čas (brez posebnih pogojev!). 2. Več osebam se omogoči priuče-vanje za steklobrusilce v TOZD steklarna Rogaška Slatina. Priuče-vanje bo trajalo tri mesece in' za ta čas pripada učencu mesečna nagrada po 800 dinarjev. 3. Za šolsko leto 1977/78 se razpiše za potrebe temeljne organizacije steklarne Rogaška Slatina tele štipendije: po eno štipendijo za študij na ekonomski in pravni fakulteti ter višji šoli za socialne delavce in na administrativni šoli, dve štipendiji za študij na srednji ekonomski šoli, 20 štipendij za šolanje na steklarski šoli za steklobrusilca ter 10 štipendij za šolanje na steklarski šoli za steklopihalca. 4. Na osnovi predloga komisije za dodelitev posojil za individualno stanovanjsko gradnjo delavcem v TOZD steklarna Rogaška Slatina so delegati v odboru za medsebojna razmerja potrdili naslednjo prednostno listo: 1, Franc Jankovič 50.000 dinarjev, 2. Jože Prah 50.000 din, 3. Ema Žerak 40.000 din, 4. Drago Podhraški — elektrikar — 30.000 dinarjev, 5. Stanko Šmit 30.000 din, 6. Nevenka Bukvič 30.000 din, 7. Vera Kralj 30.000 din, 8. Ivan Podhraški 30.000 din, 9. Anton Koražija 30.000 din, 10. Ivan Podhraški 30.000 din, 11. Jože Brantuša 30.000 din, 12. Leopold Goričan 25.000 din, 13. Franc Galun 25.000 din, 14. Jože Cvetko 25.000 din, 15. Jože Posl 25.000 din, 16. Erih Lešnik 25.000 din, 17. Stjepan Kamenšek 25.000 din, 18. Ivanka Diki 25.000 din, 19. Ivan Mikša 25.000 din, 20. Leopold Mikša 25.000 din, 21. Stanko Graho-var 20.000 din, 22. Jože Murko 20.000 din, 23. Ferdo Kampoš 20.000 din, 24. Matevž Krivec 20.000 din, 25. Anton Murko 20.000 din, 26. Daniel Krklec 20.000 din, 27. Vinko Sajko 20.000 din, 28. Alojz Šket 20.000 din, 29. Mara Gašparič 20.000 din, 30. Olga Colnarič 20.000 din, 31. Ana Boršič 20.000 din, 32. Marija Obersfei 20.000 din, 33. Branko Hrepevnik 20.000 din, 34. Anton Gril 20.000 din, 35. Franc Kidrič 20.000 din, 36. Franc Mašera 20.000 din, 37. Ivan Boroš 20.000 din, 38. Milan Bračun 20.000 din, 39. Jože Ogrinc 20.000 din, 40. Vinko Šmit 20.000 din, 41. Mladen Metlič 20.000 din, 42. Vlado Hrup 20.000 din, 43. Stanko Habjanič 20.000 din, 44. Marjana Kovač 20.000 din, 45. Franc Polajžer 20.000 din, 46. Ivan Šrimpf 20.000 din, 47. Dinko Pešič 20.000 din, 48. Anton Ozvaldič 20.000 din, 49. Mirko Škrablin 20.000 din, 50. Marija Kovačič 20.000 din, 51. Ludvig Drimel 20.000 din, 52. Dragica Kit 20.000 din, 53. Štefka Gobec 20.000 din, 54. Margareta Kitak 15.000 din, 55. Slavko Živičnjak 15.000 din, 56. Drago Humski 15.000 din, 57. Ignac Kučiš 15.000 din. 58. Jožica špiljak 15.000 din, 59. Slavko Močnik 15.000 din, 60. Olga Bre-zinščak 15.000 din, 61. Terezija Škorjanc 15.000 din, 62. Amalija Romih 15.000 din, 63. Slavko Škrablin 15.000 din, 64. Drago Podhraški 15.000 din, 65. Martin Anošek 15.000 din, 66. Vjekoslav Halužan 15.000 din, 67. Hedika Živičnjak 12.000 din, 68. Štefan Stojnšek 10.000 din, 69. Zinka Vrtnik 10.000 din, 70. Rezika Siter 10.000 din, 71. Leopold Koražija 10.000 din, 72. Jože Lončarič 10.000 din in 73. Ivan Bračun 10.000 din. Posojil za individualno gradnjo pa niso dobili Marija Humski, Jože Humski, Anton Jug, Marija Kidrič, Jože Kovačič in Marija Šprajc. REZIKA TOMIČ NAŠ SODELAVEC MLADEN METLIČ V TEŽAVAH Dolga pot do pravice Rojstna vas našega sodelavca Mladena Metlica iz Bravnice pri Jajcu je dala narodnoosvobodilnemu boju številne borce. Njegov oče je odšel z vso svojo družino v partizane, vendar je leta 1942 v bojih na Kupresu kot komandant bata-Ijiona Pelagič padel junaške smrti, pa tudi mati mu je kmalu zbolela, tako da je Mladen ostal z bratom vojna sirota. In med sto drugimi otroki, ki jih je doletela enaka usoda, se je po vojni Mladen znašel v Celju, kjer je čakal, kdo ga bo vzel pod svoje okrilje. Pa je določilo dobro srce Nežike Strašek iz Stra-nja, da se je Mladenovo življenje nadaljevalo v toplem domačem vzdušju njenega doma. Tako je odraščal, naredil osnovno šolo in dva razreda gimnazije v Šmarju pri Jelšah. želel si je sicer na vojaško akademijo, vendar se mu ta želja ni izpolnila. Pa je Mladen zašel med mlade »glažarje« po končani steklarski šoli... Pričetek pravih Mladenovih težav čeprav je iz osnovnih podatkov očitno, kako je bila Mladenova mladost zelo viharna, pa- pišem te vrstice zaradi nečesa drugega. Pišem o Mladenovih težavah, ki so se pričele pred tremi leti...! Dobrote Nežke Strašek Mladen nikoli ni pozabil, saj je z njeno pomočjo uspel odločno stopiti v življenje. In hotel je ostati v njeni bližini, pa si je začel graditi streho nad glavo. Toda zanj resnično velja pregovor, da nesreča nikoli ne počiva...! Bilo je leta 1974, točneje 17- avgusta, ko se je Mladen z gradbišča svoje hiše odpravil z motorjem v Rogaško Slatino prositi sodelavce za pomoč pri gradnji-V Tekačevem, blizu Rogaške Slati- ne pa je zapeljal v »škarje«. Treščilo je in sodelavec se je hudo poškodoval. Rešilni avtomobil je več kot tri ure po nesreči s prižgano svetlobno in zvočno sireno hitel proti celjski bolnišnici, a bilo je prepozno, da bi nesrečo Mladen odnesel brez resnejših posledic. Kmalu se je izkazalo, da ni pomoči, in Mladen je bil ob levo nogo. Pa tudi palec - in sredinec na roki sta bila poškodovana. Seveda je bil zaradi padca tudi pretres možganov zelo hud... Od zdravnika do zdravnika ... V takšnih razmerah je razumljivo, da je bilo treba Mlademu iskati pomoč zdravnikov, saj ni bilo preprosto privaditi se na uporabo ^ pripomočkov, ki so bili nujni za O njegovo vrnitev v vsakdanje življe- 2% nje, k delu, čeprav so bile poškod- Po 23 letih se je Mladen, ko je bit vojak, srečal z mamo in se znašel v njenem objemu... be in zaradi njih okvare več kot očitne... Po skoraj dveletnem zdravljenju je 18. junija lansko leto Mladen vendarle stopil pred invalidsko komisijo prve stopnje v Celju, ki ga je ocenila za 70 odstotnega invalida ter s tem uvrstila v invalida tretje kategorije. In tako bi moral Mladen že naslednjega dne začeti delati po dolgem zdravljenju in to kar s polnim delovnim časom! Razumljivo, da je bil naš sodelavec spričo takšne nenadne odlo- IZKAZANA SOLIDARNOST V popoldanskih urah 27. aprila je pogorela hiša našega sodelavca Ivana Vučina. Zgorelo je pravzaprav vse, saj so še tiste malenkosti, ki so jih reševalci rešili, neuporabne. Tako je ostal sodelavec Ivan, ki je že poldrugo leto med nami, dobesedno brez strehe nad glavo. Zasilno bivališče si je uredil na podstrešju znancev... Ko smo zvedeli za nesrečo, ki je prizadela Ivana, si je na pobudo konference sindikata pogorišče ogledala posebna komisija. Predlagala je prvo pomoč 3.000 dinarjev, ki jo je konferenca odobrila. Potem pa je sledila solidarnostna zbiralna akcija med člani delovne skupnosti, v kateri so sodelavci zbrali vsega skupaj 8.943 dinarjev Sodelavec Mladen Metlic pravi: »... Zadovoljen sem, ker me sodelavci zelo razumejo in mi pomagajo pri gradnji hiše. Hvaležen pa sem tudi za odobreno posojilo!« čitve zdravnikov v škripcih, kaj storiti. Odločil se je za nekaj dni dopusta, da bi se mogel zbrati in premisliti, kaj in kako...! Na delovnem mestu z beneficirano delovno dobo! Neverjetno, a vendarle res je, da so v steklarni in v dogovoru s socialno delavko Mladena po vrnitvi na delo enostavno razporedili na in sicer v oddelku peči 4.395 dinarjev, v servisnih in skupnih službah 2.225 dinarjev, - v brusilnici 1.673 dinarjev in v dodelavi 650 dinarjev. Poleg denarne pomoči sodelavcev so mladi obljubili Ivanu Vuči-ni, da mu bodo s prostovoljnim delom pomagali pri gradnji nove hiše. i Tako se je še enkrat potrdilo pravilo, da v naši družbi vselej lahko računaš na solidarnostno pomoč in da v nesreči nisi sam! Ivan Vučina je v enem stavku povedal: »Kljub nesreči, ki je doletela mene in mojo družino, nas je akcija sindikata in sodelavcev razveselila, za kar se vsem iskreno zahvaljujem!« njegovo prejšnje delovno mesto steklobrusilca, čeprav je bil ocenjen za 70 odstotnega invalida in čeprav je tako delovno mesto zaradi težkih delovnih razmer uvrščeno med delovna mesta z beneficirano delovno dobo!? še bolj pa je neverjetno, a vendarle tudi res, da so Mladenu hkrati še predlagali, naj dela v drugi skupini...! Kako osupljiva odločitev?! Kakor, da njegovi nekdanji sodelavci niso bili dovolj plemeniti. Očitno se je izkazalo, kako nekaterim primanjkuje čuta za urejanje resnih problemov delavcev! Nam, ki nimamo nobene zveze z medicino dela, pa je vendarle bilo takoj jasno, da je prišlo do — milo rečeno — spodrsljaja, ki- kakršnega si vendarle ne bi smeli privoščiti ...! Logična posledica vsega povedanega je bila, da Mladen kljub enotedenskemu prizadevanju in vztrajanju na svojem starem delovnem mestu ni uspel zadovoljivo opravljati zahtevanih nalog, saj ni samo brez noge, ampak ima tudi poškodovana palec in sredinec na eni roki. Steklarji pa vemo, da morajo imeti dobri brusilci za uspešno delo predvsem tudi zdrave prste...! Na poti do pravice ...! Zaradi še odprtih ran je potem Mladen znova ostal v bolniškem staležu. Hkrati pa se je pritožil na drugostopenjsko komisijo za ocenjevanje in priznavanje invalidnosti v Ljubljano. Kljub mnenju njegovega zdravnika, da pacient ne more opravljati stekiobrusilskega dela, je invalidska komisija II. stopnje zavrnila pritožbo — pač z utemeljitvijo, da je prvostopenjska komisija ravnala pravilno.?! Seveda se Mladen s takšno odločitvijo ni mogel strinjati. Ker je upal, da bo nekje vendarle uspel najti svojo pravico, je iskal zase primernejše delo, saj kot invalid tretje kategorije vendarle še zmore opravljati družbeno koristno delo- •. Pa je nadaljeval pritožbeni postopek na vrhovnem sodišču SR Slovenije, ki je razsodilo, da je njegova pritožba utemeljena, in sklad-no s tem sklenilo, da'je treba obnoviti postopek. Smo mi storili, kar bi morali •..? O tem, kako dolgo in s kakšnim uspehom bo potekal postopek za uveljavitev Mlademve pravice, je težko govoriti, saj iz izkušenj vemo, da se takšna zadeva zna zavleči več, kot je treba. Seveda bi . radi, enako kakor Mladen, videli, da bi bil postopek čim krajši in rezultat ugoden za našega sodelavca. Toda neglede na to se vsiljuje vprašanje, ali smo storili vse, kar je bi- V nesreči nisi sam! » lo v naši moči, da do takšnih nevšečnosti ne bi bito prišlo. Le roko na srce in odkrito priznajmo, da najbrž nismo! Kljub težavam, ki nas pestijo v zvezi z zaposlovanjem invalidov, bi tudi to vpraša- nje z nekaj več dobre volje zadovoljivo razrešili... že bežen pogled na telefonistovo delovno mesto, na katerem se je zvrstilo že več ljudi, kaže na eno izmed možnosti za rešitev problema! Bržčas pa je še kakšna možnost, ki jo bo seveda treba odkriti in to brez togih paragrafov, ker se ti vselej ne skladajo s paragrafi, ki jih piše vsakdanje življenje...! J. T. POLETNO RAZMIŠLJANJE O TEM »N ONEM . . . Argusov sprehod Čeprav pišem te vrstice v globoki senci, je temperatura ozračja, ki me obdaja, sakramensko visoka. Bojda so temu botrovale samoupravne interesne skupnosti s »skromnim« predlogom, naj bi prispevno stopnjo za letos zvišali »samo« za nekaj čez 2 odstotka. Vzpenjanju živega srebra v toplomeru pa so botrovali tudi nekaj zastareli podatki, s katerimi so vam nekateri postregli...! Mislim v zvezi z osebnimi dohodki, se razume! čeprav vas štejejo za odrasle, ker ste v delovnem razmerju, se nekaterim še vedno zdi, da radi poslušate pravljice, kakršnim bi se smejali še tisti, ki hodijo v vrtec... Bojda je bila najlepša tista, ki ste jo poslušali o osebnih dohodkih v neki interesni skupnosti. Do solza ste bili baje ganjeni, ko ste zvedeli za tako sramotne štartne osnove, ki segajo »komaj« do višine osebnih dohodkov vaših mojstrov. Presneto, ti Starti so zares čudna zadevščina! Eni štartajo tam, kjer je za mnoge cilj, za veliko večino pa skoraj nedosegljiv cilj! Zato se o vaših Startih raje ne bi pogovarjal, saj vem, da je to brezupno! Poslušali ste tudi neko »pohlevno«, ki pravi, da je za nekatere dovolj dela v tujini. Ne jočite zaradi tega, ker je tudi doma dovolj dela za vse, ki so dela voljni. Zaslužkov tudi, čeprav morda bolj skromnih, a zato toliko bolj zveličanih ... Ko to pišem, živimo v času najrazličnejših matur, ki jim drugače pravimo zrelostni izpiti... Sreča me je doletela, da sem se znašel v krogu tistih, ki so se vneto pripravljali, da še enkrat stopijo pred svoje predavatelje in potešijo zadnjič njihovo radovednost ter jim pustijo še enkrat brskati po njihovem znanju. Povprašal sem jih po tistih, ki so razred naredili z odliko in ki so zaradi tega bili oproščeni mature. Mislil sem si namreč, da so kje na prijetnem izletu, ki jim bo ostal v spominu kot dokaz, da so bili boljši med dobrimi...! »Oh, ti starokopitnež! Mar ne veš, da so šli odličnjaki delati in ne na kakšno lumparijo!« me je ošimfal neki nagajivec. šele potem sem se pošteno streznil od stresa, ki sem ga doživel spričo še enega »pedagoškega« prijema, čeprav nisem med tistimi, ki jemljejo delo za kazen...! Bodočim odličnjakom bi obljubil, da bodo med pripravami drugih na maturo delali vsaj deset ur na dan. In zanesljivo vem, da bi se potrudili še za kakšen boljši red, ki bi jim pokvaril tako laskav uspeh... Sedaj je že več kot očitno, da zahajam v tista leta, za katera se že reče, češ ta pa postaja senilen, to je po naše starikav. Pogosto namreč pozabi tisto, česar ne bi smel pozabiti! No, pozabim že, to- da gorje tistemu, kdor si upa trditi, da ne vidim dobro...! Pred nedavnim je bilo oznanjeno, da bodo mladi v Slovenski Bistrici dobili opeko. Celo v našem »Steklarju« smo brali o tem, saj so mladi obljubili. In...? In potem me je radovednost gnala na prizorišče... Mojih deset — ne vseh sto! — oči je gledalo, kako mladi nadaljujejo začeto delo. Pet oči je bilo budnih ponoči, da se vendarle ne bi pritihotapil kakšen prostovoljec, preostalih pet pa je spremljalo morebitna dogajanja na sončni svetlobi... »In kaj so videle moje oči?« boste verjetno vprašali. Videle, videle! Videle so šamotno opeko, mladih pa ni bilo več na spregled. Videl pa sem hkrati tudi to, da bodo Bistričani odšteli po 35 r i bruto dinarjev na uro, da jim bodo drugi očistili to opeko!? Nekaj bodo prispevali tisti, katerim primanjkuje dela v rednem delovnem času... In kakšen naj bi bil moj nasvet v zvezi s tem? Ste radovedni, ali ne! Skromen in sicer: »V imenu vodstva kolektiva bi jim obljubil počitnice na Havajih, potem pa... Potem pa bi jih pustil brez letalskih vozovnic!« Hudirjevo zamotanih zadev se moram še lotiti in se jih tudi lotevam ...! Glejte na primer naše steklo! Najprej smo rekli, da je zanič in da se iz njega ne more dobiti potrebnih snovi za nemoten proizvodni proces. Ugotavljali smo in ugotovili, da ne vemo točnih razlogov, zakaj tako. Pred kratkim pa smo ugotovili, da je steklo vendarle v redu in da ni nobenih zadržkov za najboljše dosežke...! To je lepo in prav, nesreča je le v tem, kaj je botrovalo tako hitri spremembi v oceni in oznaki? Co-prnija gotovo ni imela svojih prstov vmes, ker vanjo vendarle le ne verjamemo! Zato ostane le še zdrava presoja in sporazum strokovnjakov, kako nas je doletela »nesreča«. V prejšnji izdaji »Steklarja« sem vam nekatere zadeve povedal tudi v telegrafskem slogu. Tokrat pa vas nočem nadlegovati s tem, saj sem si mislil, da bi bilo dobro, če malo potelefoniram... To pa je že bolj delikatna, bi rekel, zapletena zadeva. Treba je dovolilnico, na katero, po pravici povedano, nisem najbolj vajen, saj m potrebna. Zadostovalo bi namreč, če bi uslugo, ki sem jo bil deležen v steklarni, pošteno plačal, pa bi bili že s tem računi povsem čisti. Moja čast pa je tako pač ohranjena, kakor se spodobi...! V pričakovanju vaših telefonskih. telegrafskih, pisanih, ustmenih im. še drugače sporočenih obvestil vas prisrčno pozdravlja vaš Argus. TUDI PRI NAS PRVI PREDLOGI TEHNIČNIH IZBOLJŠAV! „Železni človek“ med nami..! V temeljni organizaciji steklarna Slovenska Bistirica smo priče novemu spoznanju. Vodi nas v svet steklarstva; v svet, ki je še do nedavnega veljal izključno za trdno moško roko, ker da je nepogrešljiva pri še tako nepomembnem premiku steklene mase na njeni poti do končnega izdelka... Ali smo tudi temu procesu stopili na prste, kot se reče, sedaj še ni mogoče zagotovo trditi. Res pa je, da je prvi dosežek na tem področju zelo uspešno preživel svoj ognjeni krst! Na pobudo in po načrtu strojnega tehnika iz naše temeljne organizacije Franca Feltrina je Anton Pivec iz mehanične delavnice izdelal železni model za stiskanje in oblikovanje steklenega izdelka brez sodelovanja doslej nepogrešljivega človeka — stiskalca. Model zapira namreč sam steklopihalec, M da vanj stekleno maso. In avtomatizirano je tudi vodno hlajenje modela! Kot je vse bolj občutiti pomanjkanje mladih kadrov, predvsem sti-skalcev, prinaša Feltrinova novost v steklarstvo pomemben prihranek in manj naporov v zvezi s pridobivanjem novih sodelavcev, odpravljena pa je tudi ena izmed povzročiteljic obolenj delavcev — vročina, ki zlasti v poletnih mesecih pesti stiskalce modelov! Inventivna dejavnost, to je predlaganje uporabnih tehničnih izboljšav in izpopolnitev za hitrejši, cenejši, lažji in varnejši delovni proces, je v steklarstvu — predvsem v naši temeljni organizaciji — prava redkost. Kje so vzroki za to, ni znano. Prav gotovo pa bomo morali v prihodnje razviti in uveljaviti vse možne načine, da bi kar naj večje število sodelavcev zainteresirali in spodbudili za to vrsto aktivnosti. Med možnimi načini pa je prav gotovo na prvem mestu primemo nagrajevanje predloženih izboljšav, pa tudi večje spodbujanje sodelavcev v tej smeri utegne prinesti pomembne dosežke ne le avtorju marveč tudi celotnemu kolektivu! VIKTOR HORVAT Cenjene bralke in bralci, morebiti je tudi na vašem delovnem mestu morebiti kaj izboljšati, poenostaviti ali poceniti!? Razmislite o tem, preudarite, kaj in kako bi se dalo vaše delo poenostaviti in narediti lažje, hitrejše, bolj kvalitetno! In če se vam bo porodila kakršna koli uporabna zamisel, sporočite nam jo napisano ali pa narisano na naslov uredništva ter ne pozabite napisati svojega polnega imena ter naslova! Predlog bomo dali v pretres strokovnjakom in o vašem razmišljanju tudi zapisali v časopisu! Novi model za stiskanje in oblikovanje stekla po zamisli našega sodelavca Franca Feltrina — foto Horvat ŠE ENKRAT! Zakaj pesek v oči? Na pisanje naših sodelavcev iz skladišča gotovih izdelkov v majski izdaji časopisa »Steklar« pod naslovom »Zakaj pesek v oči?« se je oglasil tehnični vodja organizacije združenega dela Jože Jankovič in nam poslal v objavo naslednji odgovor! »Po sklepu delavskega sveta so bile strokovne službe zadolžene pripraviti predlog za nov način nagrajevanja vseh zaposlenih v skla- dišču gotovih izdelkov. Ustrezna strokovna služba je pripravila predlog , za nov način nagrajevanja in poizkusni obračun za dva meseca, če predlog ni bil dostavljen delavskemu svetu v obravnavo in potrditev, so krive strokovne službe. Mi smo vendar menili, da je treba dati tak obračun v pregled in pretres celotnemu kolektivu...! Vsi namreč vemo, da je naš pravilnik za delitev osebnih dohodkov zastarel, vemo pa tudi, da se je delavcem v skladišču gotovih izdelkov godila krivica! In ne smemo prezreti tudi dejstva, da so sredstva, ki so namenjena za razdelitev, plod naporov celotnega kolektiva in da zato lahko odloča o njihovi razdelitvi le celoten kolektiv, saj bi v nasprotnem primera kaj lahko prišlo do kaj takega, da bi si posamezni obrati »popravljali« svoje osebne dohodke na račun drugih obratov! Obračun po novem načinu nagrajevanja je torej gotov in prav nobenega zadržka ni, da ga ne bi dobili v pretres vsi člani kolektiva...!« PO TRILETNEM ŠOLANJU NA STEKLARSKI ŠOLI Pesem brusnih kamnov Že sedemindvajseto leto se naše, steklarske vrste večajo z učen-ci-absolventi steklarske šole, ko vsako leto po končanem šolanju v avgustu pričnejo redno delati... Tri leta marljivega dela in učenja je za njimi, da bi na podlagi pridobljenega znanja dobili naziv kvalificiranega delavca. Seveda pa morajo svojo učno dobo še kronati z maturo, v katero sodi več različnih dokazovanj — od pismenega in ustnega izpita iz teorije, maturi tetnega izdelka po lastni zamisli do hitrostnega brušenja pri izpitu iz prakse . -. Tekmovanje je trajalo dobre tri ure ... Po uspešno končanem tretjem letniku — ponavadi je to nedelja — se zberejo maturantje v delavnici za praktični pouk, da odmerijo svoje moči- V primeru, ki ga opisujeva, je imel vsakdo izmed udeležencev na voljo po pet petna j stcentime trških vaz desena »Pariz«. Naloga je kaj preprosta, saj je treba v čim krajšem času čim lepše izbrusiti vse vaze. Udeleženci si sami pripravijo brusne kamne in jih obdelujejo. Za to opravilo, če hočejo doseči odličen uspeh, imajo absolventi 170 minut časa •.. V poprečno treh urah ni v delavnici nič drugega kakor ropot strojev in pesem kamnov, obdelo-valnikov in stekla. Zato bi nekoliko bolj zagnan ter modernejši skladatelj mogel ob tej priložnosti na- pisati simfonijo o brusnem kamnu, oribaču in petih vazah, ki bi bila primemo dolga, saj traja takle izpit dobre tri ure! Potem reče svoje še ocenjevalna komisija Absolventovemu prizadevanju za čim hitrejšim in čim lepšim sle- di še ocenjevalna komisija s svojim blagoslovom za kvaliteto in kvantiteto- Na pdolagi tega pridejo do skupnega imenovalca na maturi — do končne ocene iz praktičnega pouka. Seveda pa je običajno tako, da najhitrejši tudi ni najlepši; narobe pa tudi ne. Lovorike poberejo tisti, ki znajo izbra- Sistemizirana js brigada brusilcev v sestavi: en mojster — brigadir, en mojster, trije pomočniki, dva pomočnika II. en steklobrusilec I, en ste-klobrusüec II, šteje pa od 21 do 25 delavcev. i ti srednjo pot — primerno hitro in lepo. Letos sta bili na maturi najuspešnejši Marinka Langer in Ce- cilija Artič. In po stari, dobri navadi, naredi na tovarniškem dvorišču fotograf skupni posnetek v spomin na zadnjo preizkušnjo, ki ostane vsakomur, neglede na njen izid, v lepem in trajnem 'spominu! K. H. — M. L. UČENCI DRUGEGA LETNIKA STEKLARSKE ŠOLE NA IZLETU Po sledeh revolucije... Ko letos slavimo Titov 85. rojstni dan in njegovih štirideset let na čelu partije, smo se tudi učenci drugega letnika Steklarske šole odločili primerno proslaviti velika jubileja. .. Za naš izlet smo izbrali smer Banjaluka—Kozara—Jasenovac. V petek, 10. junija smo se z avtobusom, v katerem je bil tudi vodič, odpeljali v dogovorjeno smer. Vodič nas je med potjo seznanjal z zanimivostmi in zgodovinskimi dogodki krajev, skozi katere smo se vozili. •. Od Zagreba smo se peljali proti Banjaluki po avtomobilski cesti Ljubljana—Beograd, ki so jo pred dvema desetletjema zgradili mladinci iz vse Jugoslavije in ki je zato dobila ime cesta bratstva in enotnosti. Med vožnjo skozi Si-sak, ki leži na obeh bregovih Kolpe pred njenim izlivom v Savo, smo zvedeli, da je v tem mestu pomembna rafinerija nafte, da je bila v bojih pred Siskom oziroma pred njegovo takratno trdnjavo premagana mogočna turška vojska Hasana paše Predojeviča, kar je pomenilo začetek upadanja turške moči na Balkanu, in da je prav v Sisku tovariš Tito kot ključavničar navezoval prve stike z delavci in z delavskim razredom ter tako spoznaval njegove takratne težave... V mesto ob Vrbasu in na Kozari Pot nas je vodila skozi Prijedor, mesto v severovzhodni Bosni ob dolini reke Sane. Tam smo videli med drogira tudi hišo nekdanjega turškega mogočnika — paše, ki si jo je dal zgraditi, da -bi po njegovi smrti v njej shranili njegovo truplo. Seveda je danes hiša namenjena drugim potrebam! Potem pa smo si ogledali Banjaluko, mesto ob Vrbasu, katere stari del je balkanski. V veliko in mogočno trdnjavo so se pred njimi umikali Banjalučani in vzdržali v neenakih bojih, dokler meščanom ni pošla hrana... Danes še stoji en del trdnjave. velik del njenega zidovja pa so porabili meščani po letu 1969 za gradnjo svojih hiš, ki jih jim je takrat podrl silovit potres. Ogledali smo si tudi eno izmed muslimanskih cerkev — džamij, v katerih opravljajo božjo molitev petkrat na dan in ki traja vsakič od deset do dvajset minut. Ko smo vstopali vanjo, smo se morali sezuti zaradi takih določil muslimanske vere, in hodil po dragocenih in znamenitih preprogah. Po prespani noči v hotelu Internacional smo se naslednjega dne odpravili na legendarno Kozaro, gorovje v severozahodni Bosni med Savo, Uno in Sano. V tretji sovražnikovi ofenzivi junija in julija 1942 so Nemci, ustaši in četniki obkolili partizane na osvobojenem ozemlju tam okrog in v neenakem boju z njimi je padlo 1.700 naših ljudi, kakšnih petdeset tisoč pa so jih okupatorji odgnali v taborišča, iz katerih se mnogi niso vrnili...! Ob veličastnem spomeniku na Kozari smo videli sprejem pionirjev v mladinsko organizacijo, pionirsko delovno brigado, ki je pričela delati na Kozari, in znano ko-zaračko kolo. S posebno pozornostjo smo poslušali kratko razlago, v kateri so nam nadrobno orisali znano bitko na Kozari. Spomenik na Kozari predstavlja naš nezlomljivi narod; plošče pod spomenikom pa kažejo, kje je bil med ofenzivo sovražnik najmočnejši in kje so partizani uspeli prebiti njegove obroče. Na Kozari se razvijata bratstvo in enotnost med jugoslovanskimi narodi in narodnostmi. Tja gor prihajajo izletniki iz vse Jugoslavije. Hkrati z nami so bili tisti dan tam tudi učenci politične šole iz Pančeva, brigadirji »Malih novin« iz Sarajeva, mladi iz Krapine, Pregrade, Karlovca, Kopra, Zagreba, Makedonije itn ...! Našteli smo kakšnih sto avtobusov, kar pa še zdaleč ni bilo vse, saj je osebnih avtomobilov in avtobusov, ki so ušli našim očem, kar mrgolelo! V Jasenovcu... Zadnji dan našega izleta smo namenili ogledu taborišča Jasenovac, to je naselja v hrvaški Posavini, ob izlivu reke Une v Savo... Med leti 1941 in 1945 je bilo tam namreč ustaško koncentracijsko taborišče, ki je bilo po velikosti drugo največje v Evropi. V njem so čakali na smrt ljudje vseh starosti in iz vseh predelov Jugoslavije in iz sosednjih držav. Posebej nesrečni so bili Židje in Srbi, za katere tam res ni bilo milosti. Kako strašen je fašizem, si lahko predstavljamo tudi iz dveh odstavkov, zapisanih v tamkajšnjem spominskem muzeju: »... Fašizem je najmasovniji zločin o povjesti čovječanstva i najcr-nije zlo, koje se pojavilo nad glavama ljudi našeg vijeka. Izrastao je iz mržnje i mraka, pokušao je da zaustavi hod vremena, okomivši se na stabodu naroda, ljudi. Na sve što je bilo napredno i što je značilo budučnost. Izmišljajučd naj-strašnije muke i zločine, masovnim pokoljima, progonima i kon-centracionim logorima ispisivao je sramno svjedočanstvo o svom postajanju. Divljajuči svijetom i na ovom mjestu ostavio je ovaj cmi spornen o sebi i svojim nedjeli-ma ...!« »Početkom travnja 1945 godine počele su za.vršne operacije narod-noosvobodilačke vojske za oslobo-denje zemlje. Ustaše u Jasenovcu pripremaju se za bijeg. Da bi prikrili tragove i uništili svjedoke svojih zločina, oni likvidiraj.u pored jasenovačkih zatočenika i transporte zatočenika iz logora Stara Gradiška i Lepoglava. Miniraju zgra- de, otkopavaju leševe, podijevajuči ih naftom i pale ...« Izid vojne je že zdavnaj znan... Zmagala je pravica, za katero so se bojevali naši pogumni borci, Jasenovac je postal grob blizu 800 tisočim ljudem, v trajen spomin pa jim je postavljen spomenik, na katerem piše: ». -. Gdije je mala sreča, bljesak stakla, lastovičje gnjezdo, iz vrtiča dah, gdje je ku-caj biljke, sto se makla, i na traku sunca, zlatni kučni prah?« Polni prijetnih in tudi žalostnih vtisov s poti po Bosni smo se udeleženci izleta pred Rogatcem ustavili, se poslovili od šoferja in vodiča in se jima zahvalili za resnično prijeten in poučen izlet... 1 ROSITA MAJCENIČ MAJ JE NAJLEPŠI MESEC Ob tabornem ognju Ali je maj res najlepši mesec? Da! V tem mesecu se vsi čutijo mlade, saj vendar v njem praznujemo dan mladosti — dan, ki je vreden praznovanja. Posebej letos, ko s Titom praznujemo bogate in pomembne jubileje. Z ljubeznijo do Tita, do naših skupnih uspehov v graditvi socialistične samoupravne družbe, smo tudi mladi brusilci v Kozjem pripravili sicer skromno manifestacijo, ki pa je vendärle izšla iz globine naših src! V soboto, 21. maja smo se mladi s Kozjanskega srečali na športnem polju, že ob 9. uri so se pričela srečanja v Lesičnem, Kozjem in v Podsredi, popoldanski spored pa smo strnili z orientacijskim pohodom, v katerem so sodelovale ekipe mladih iz Kozja, brusilnice, Le-sičnega in Podsrede. Ekipa brusilnice je v skupni uvrstitvi zasedla drugo mesto. Potem smo se po kratkem premoru zbrali ob tabornem ognju v Kozjem. Večerni mrak, ogenj, doživeta beseda o težkih bojih za našo lepšo bodočnost, zvoki harmonikarja Franca Černelča in partizanska pesem so naredili na nas vtis topline in hvaležni smo vsem, ki so nam omogočili srečno mladost v svobodni domovini! Harmonija naše počastitve dneva mladosti se je nadaljevala na drugem tradicionalnem steklarskem plesu, ki je bil v prosvetni dvorani. Naš ansambel natakarjev, redarjev, kuharjev in drugih je vestno izpeljal to nalogo, žal smo se hkrati tudi poslovili od našega VIS ansambla »Začarani krog« z znano zasedbo, saj sta se dva njegova člana že pripravljala obleči vojaško suknjo. Tako je naš mlad kolektiv s Kozjanskega po svojih močeh prispeval k proslavi naših velikih jubilejev! S tem smo dokazali, da smo kljub težavam sposobni izpeljati vsakršno nalogo... To pa nas obvezuje, da tudi v bodoče uspešno delujemo v okviru naše osnovne organizacije zveze socialistične mla- NEVENKA STRNAD Kadrovske zanimivosti PRIŠLI V MAJU V temeljno organizacijo steklarna Rogaška Slatina so prišli v maju tile delavci: za kurirko Ivanka Bele — za določen čas, za brisanje stekla Marija Kro-šlin, Amalija škrablin in Alojzija Štih — vse za določen čas. V temeljno organizacijo steklarna Slovenska Bistrica so prišli: za delo pri peči Branko Kovačič, Ignac Peci in Marjan Smo-gavec. Vsem sodelavcem želimo mnogo delovnih uspehov in osebnega zadovoljstva v novem delovnem okolju! ODŠLI V MAJU Iz temeljne organizacije steklarna Rogaška Slatina so odšli v maju tile delavci: v JLA so odšli pomočnik steklopihalca Viktor Bukvič, steklobrusllec Jože Hlatiin, krogličar Vlado Krumpak, steklobrušilec Vlado Levstik, steklobrusilec Dranc Novak in krogličar Drago Špiljak; delovno razmerje pa so odpovedali odnašalec Drago Krošllin, vodja zmesame Peter Razpotnik in seklobrusilec Stanislav Vodušek. I z temeljne organizacije steklarna Slovenska Bistrica so odšli: iz' oddelka peč Zlatko Galun, Marjan Pišorn, Janko Pučnik in Drago Turin ter iz dodelave Vlado Antonič in Ivan Rak in iz vzdrževanja Silvo Jemen-šek. RODILI SO SE V maju so se rodili našim sodelavcem: Silvester Bele — sin Karla, Barbara Cikanek — hči Zore, Tatjana Gorišek — hči Vlada, Boštjan Herček — sin Jožice, Filip Gračnar — sin Marjetke, Gordana Majcenič — hči Ivana, Nataša Nikolič — hči Alojza, Tomaž Romih — sin Amalije in Nataša Turner — hči Ivana. Vsem novorojenčkom obilo sreče v življenju, staršem pa naše Iskrene čestitke! Pred nedavnim je bila v temeljni organizaciji steklarne Slovenska Bistrica krajša slovesnost, saj je ta del delavcev naše delovne skupnosti dosegel novo delovno zmago. Svojemu namenu so namreč predali povsem novo talilno peč s šestimi lonci. V krogu sodelavcev bistriške temeljne organizacije in predstavnikov organizacij združenega dela steklarna »Boris Kidrič« je direktor steklarne inž. Vojo Dj inavsk" najprej pritrdil in vzidal zadnjo opeko pri gradnji talilne peči, ki ji v steklarstvu pravimo kar »klin«, za tem pa je prižgal še gorilnik in s tem napovedal še eno pomembnih pridobitev bistriškega steklarskega kolektiva v njegovih prizadevanjih za boljši in lepši jutri in za boljše delovne razmere steklopihal-cev... Nova peč je pričela redno obratovati 20. junija. Sedaj je v obnovi že četrta talilna peč, ki jo je tudi treba zgraditi povsem nanovo. Tudi ta bo poslej imela šest loncev! VIKTOR HORVAT ŠAH Turnir in simultanka Prvomajski brzotumir Šahovska sekcija steklarne že sedmo leto prireja brzoturnirje za posameznike, ki so posvečeni 27. aprilu — ustanovnemu dnevu OF in 1. maju — prazniku dela. Letošnjega turnirja se je udeležilo rekordno število šahistov, kar 47. To priča, kako zelo so med našimi delavci priljubljena takšna tekmovanja. Pri tem velja omeniti tudi to, da je sodelovalo letos šest mojstrskih kandidatov in več prvokategornikov. V finalni skupini, je bila med dvanajstimi udeleženci negotovost, kdo bo zmagovalec, vse do zadnjih potez. Enako število točk — 8,5 — sta zbrala Brinovec in Pešec, zaradi boljšega rezultata v medsebojnem dvoboju pa je zmagal Brinovec. Tudi tretje in četrto mesto sta si s po 8 točkami razdelila Godec in Bervar. Lep uspeh je dosegel Tišma že z uvrstitvijo med dvanajsterico finalistov. Tam pa je bilo, kakor sam pravi, premalo sape za kaj več kot zadnje mesto. V drugi, tolažilni skupini je zmagal z devetimi točkami Petrinač. V tretji skupini je zmagal s petimi točkami Debev in v četrti z enajstimi Novačan. Ljubojevičevo gostovanje Po dolgem času so šahisti Rogaške Slatine spet gostili veliko šahovsko ime. V okviru proslav Titovih jubilejev in ustanovitve KPS so se šahisti občine Šmarje pri Jelšah, med katerimi je bilo tudi devet naših, na 33 deskah pomerili s sedaj nedvomno najboljšim jugoslovanskim šahistom velemojstrom Ljubomirom Ljubojevičem. Po Ljubojevičevih besedah so mu naši šahisti nudili večji odpor, kakor ga je sicer pričakoval. Velemojster je dosegel 28 zmag, štirikrat je remiziral, enkrat pa je bil premagan. Remiziral je z našo učenko Marico šrimpf, premagal pa ga je Jovo Tišma. ZA RAZVEDRILO Nagradna križanka št. 41 Med reševalce, ki bodo sodelovali v reševanju nagradne križanke št. 41 in ki bodo pravočasno oddali pravilne rešitve, bomo z žrebom razdelili 150 dinarjev nagrad, in sicer 1. nagrado 70 dinarjev, 2. nagrado 50 dinarjev ter 3. nagrado 30 dinarjev! Rešitve nagradne križanke št. 41 pošljite na naslov: uredništvo časopisa »Steklar«, steklarna »Boris Kidrič«, Rogaška Slatina, 63250, Ulica talcev 1. Lahko jih tudi vržete v nabiralnik za časopis »Steklar« pred vra. tarsko ložo. Upoštevali bomo le tiste rešitve, ki bodo prispele na naš naslov najpozneje do 15. avgusta in ki bodo seveda pravilne! In na pisemski ovitek ne pozabite pripisati »NAGRADNA KRIŽANKA ŠT. 41«! Pa še tole: V uredništvu smo se dogovorili, da more vsak reševalec oddati samo po eno rešeno križanko! Za nagradno križanko št. 40 je žreb prisodil nagrade naslednjim reševalcem: 1. nagrado 70 dinarjev Ingrid Frešer, 2. nagrado 50 dinarjev Milki Plemenitaš in 3. nagrado 30 dinarjev Ljudmili Kračun. Vsem nagrajenkam čestitamo! Rešitev nagradne križanke št. 40: Kabala, ednina, gazela, triko, Karibi, K, riža, Malaja, Mo, o ja, tapeta, Mal, IA, žrmlje, Mate, T, Linija, Argus, marela, Elvira, riziko, natakar. UREDNIŠTVO STEKLAR DEL OäLEKE OKOVJE SAMEC Domače PESKATE ZNAL! A//U30Ü S/ /V/ PPSMOG Ruska zel j/vata JUKA JAPON- SKO VRHNJE 03LAČ/LO ALFRED noseč HPV/j- ŠKA SKUP- ŠČ//JA L'TER /UMSKA &OG/NJA NESREČE PS/RO-LOŠK/ PREIZKUS OZD V KRANJU napad, nalet mejna Peka med* * TuRC/JO /A/ SSSfZ naše MESTO TELESNI UD, ROM M/ NOGA lesk/ delavec VEL/K GORSKI VRH DVODEL- NA ŽENSKA O&LEKA XOSC/-CAST v JAbEZ OGA&pJA CPfCA OÖER OVOJ, PAKET OZEK KOS Plača /vč&esHc rei o z. /Me ena od PPOJeR- C/J TOl MUK DARS K/ OTOK STEKA-LuSlE KU&. MEDME7 T/Š/a/E M• /ME ANGL-RQMOR-S CA K PREGOm OKG4/J VOHA VAKJE/J/ PPE/>Mč7 Amer. T/SK. AGENCI- JA DEL Ž/VAL/ SRSSKo M. IME ŽELE~ ZOV KRŠEČ Pusto- lovstvo ljudska TEHNIKA PA Z SVET-/JAVNO TEZO ORODJE ZA i koc/v O Ml A CEV Struja TRKE/, VOTEL Pa a/j • MOŠTVO, POSADKA Glasilo »Steklar« ureja uredniški odbor: Jože Božiček, Jože Halužan, Viktor Horvat, Tomi Kočica, Milo-rad Kračun. Julij Lončarič, Polda Ogrizek in Jovo Tišma • Predsednik uredniškega odbora Polda Ogrizek. predsednik sveta glasila Ivan Siter. glavni in odgovorni urednik Jovo Tišma, tajnica uredniškega odbora Cita Novak • Uredništvo: steklarna Boris Kidrič. 63250 Rogaška Slatina, Ulica talcev 1 • Naslov: »Steklar«, glasilo OZD steklarne Boris Kidrič in Steklarske šole Rogaška Slatina • Telefon (063 ) 810-020 • Rokopisov in fotografij ne vračamo • Naklada 2.000 izvodov • Tiska CGP Delo Ljubljana.