ISSN0350-SS61
ZA	t^dne
Danes precej idsno, jutri spet več oblačnosti
50 let
Številka 7
četrtek» 20. februarja 2003
280 SIT
Nov program pritegnil
Minuli |>elek in sotxito so pc» srednjih šolah v Sloveniji phpr;)-vili informativni <laii. na kiitcrih so bodoči (lyaki in i\|ihovi srar^i pri(lol>ili informadje c» nio/m^stili naiJaUnje)>a i/ohra?.evanja ter vpisnih iMiuojih Zii iU)lsko leto 2(>(W2004.
V njeni bo na voljo 28994 prastih mest • najveći vSlinlclnih slro-kovnih programih, potem v gimnazijah, najmanj pa v nitjih poklicnih iolah in v dualnih poklicnih programih. Nanje sc bo prijavilo 25.820 uCencev, ki bodo junija letos zakljuCUi osnovno Solo,
mcJ njimi pa bosla tudi 1202 dcvchxMca.
Na Šolskem ccniru Velenje so povedali, da so z iidelcžho na in-iormalivncm dnevu nasploSno /iidovoJjni. Udeležilo sc gaje blizu utiencev, kar jo približno toliko koi lani. Najvcć njihove po-/omosU je prilegnil program lurbslični lehnik, zadovoljivo je bilo ludi zanimanje /a nov program - eleklrolehnik le le komunikacij ter za tehniško gimnazijo, za katero so prahla mcsfa letos ponov-n<i razpisali. (Dalje rut 4. stmni)
Hura za počitnice!
Knilke so. kol }» nekaj let. Pa vendarle so. Prave /imske p4»ćitnice. Narava jo Je v /adnjem desetletju kar neksijkral krepko	74mstdh športov željnih, letos pa si počitnice
res zasluzijo ime /imske! Za tiste, ki /ime ne marajo preveč, «I p«>skrl>eli tudi v ra/ličnih društvih prijateljev mladine po vs(;| Šaleški dolini. Še p<»sehej pa so sc potrudili v vili Mojea. kjer Je 1)11 od/iv osnovnošolcev na p<»nujene aktiv nosti re^s lep.
Čeprav bo pust šete v začetku marca, so med počitnicami otroci že izdetovaii pustne maske,
m bš
Spomin na boje XIV. divizije
RAVNE PRI ^()ŠTAN.IU • V solwto oh 11, uri sc hodo pri spomeniku v O.sreskih PeCuh spomniti dogfidkov i/pred 59 let. Na ta dan. 22. rebruarja, so se horcí XIV. divizije /a ceno mni»iiih /rtev p»' hojev resili ji sovražni ko veua obroâi. Pniv na tem kraju Je sovra/Jiik naCrloval dokončno unićeuje tc divi/ijc.
Odločna odloCilev vodstva divizije in odločnost liorccv v Osredkih PcCeh je eno izmed mnogih junaških dejanj, ki so jih doživljali borci XVI. divi/i-jc v mesecu februarju luta 1^44 na legendarnem pohodu na Šlajerski.>.
22- februar je tudi oblctnica smrii partizimskega pesnika Karla Dcstovnika —Kajuha. /.c već let se te obletnice spominjajo člani Mladega foruma /LSD, ki na domačiji /^lebnik pripravijo spomin-
sko svečanost, 'ludi ieim bo lako. Po slovesnosti v Osreških pečiih se hodo član i mladega foruma odpravili na pt>hod do i^.lebnikovih. kjer Ix^do skupaj s piîljodniki Šaleške konjenice, ki bo prijezdila pt>t XJV. divizije od Scxlske preko Graške Gore, Kozjaka, Pleí>ivca. Raven, /avodenj. di> dcmiačije '/kb-nik. Tokrat íaleSku konjenica pohod pripravlja >:e drugič zapored.
"Pontx^ni smo na mlaj.îi rod, ki s svojo pripadncvst-jo ohranja dogodke preteklosti s spoštovanjem do tistih» ki ÎK1 želeli živeti svc^bodno na svoji zemlji, pa jim to ni bilo dano. Hvala vsem, ki postojite ob spominskem obelcíyu in pc^ivetite trenutek svojega ćasa padlim v NOV." je p<^udanlob tem dogi>>d-ku Jc>?c pixipredsednik obmtíčnega zdruwn-ja borcev in udeležencev NOB Velenje.	■
Zmleli seleicto-rjevo moštvo
Z inovacijami do napredka
Kako malo jc treba včasih, da vznikne nova ideja. Le dovolj spodbude je potrebno, da zaćne-jo tisti, ki ?.e rutinsko t^pravlja-jo dolo<iena dela. razmišljati, kako bi stvar opravili hitreje, boljše, ceneje ... V tistih na-Juspe.^nejSdi pixljetjilt Je to stahii-ca razvojnega ra/mišljanja, drugje pa, kol da stopicajo na mestu.
Po dolgih letih inovacijskega mrka. v.saj v javnosti /nanega in priznanega, se je Savin-jsko-šaleške območna gospodarska zbornica Veicnje nicd prvimi v Sloveniji odločila, da spi)dl)udi inovacijsko dejavi^ost v podjetjih / objavo natečaja in podelitvijo nagrad najboljšim. Od medlih začetkov in skromnega Števila prijav^ je danes bera že dokaj bíígata. Tu pa ne gre prezreti, da ni dovolj, da inova-
Tako mislim
livno dejavnost podpira neka institucija, boij Je pi"»trebna podpora v neposrednem delovnem okolju. Ihko torej ni čudno, da prihajajo inovatorji samo i/ nekaterih delovnih okoljih, seveda tistih, kjer jih podpirajo.
In praviloma so to najbolj uspešna podjetja, ki se merili na svetovnih trgih, ki so /e skusila tujo konkurcnco.
Pa brez le poštevanke ra/voja in uspešnega dela, ki ttedvomno veliko prispeva titdi k vsesplošnemu kreativiiejšemu delu in toplejšim medčloveškim delovnim odnost"»m, ne bo šlo. P<it v Evropo nc l>o posula z ri)/icami, î^clena prcxiuktivnosi se Uidi ne bo utrnila sama sebe. Potrebni bodo veliki in majhni inovacijski dosežki, v slehernem dek>vnem procesu!
■ Mira Zakošek
9770350556014
OD ČETRTKA DO ČETRTKA
20. februarja 2003
n ONOVitEC e
Popravki prostorskega plana
MISLINJA • Jutri, v pc(vk« 21. februarja, ob 18. uri. se bodo na trvtji	sťji svsihÍí čIhrí svťta o1>Cin« Mislinjn. Nh
dnevni red so uvrstili 8 t<»ćk, med njimi precej premo/enjsko -priívnih in kiidrovskih xadev.
Tako bodo svetniki uvcîdoma obravnavali predloge za kandidate za «lektorja, sledila bo izvolilev elektojja. Potem bodo obravnavali kandidate za čiana DrŽJivncga sveta ter ga ludi Imenovali. Najvažnejša točka bo lokrai ve rje t no sklepa nje o pcpravku odloka o privvtorskem planu Obêine Mislinja z urbanistièm) zasno-vonaselij Mislinja in Šcnliij poillurjakom. CkM^rilipa bodo tudi o zagotovitvi sredsiov za obnovo in novogradnjo Podružnične mnovne ^le v Dolíku, kjer je zn<iina sredsiva že zagoiovjjo Ml-nii^lrstvozažolsivo. dodati pa jih bo raoraiše občinski prtiraCun.
■ bš
1. marec, dan Civilne zaščite
CEDE • Za varovanje pred nnravnimi in civilizacijskimi ne» sreôimijc bila I.marca 1972 uslanov^ena Mednarodnaorganiza* eijH Civilne »i.^ite " ICTPO". Mednarndna oi^ani/acga CZJe na svojem 7. konKresu i99(Mct;í I. marec ni/tilasila za svetovni dan Civilne zaščite.
S svetovnim dnevom je mednarodna organizaelja ?ûlc{a okrepiti zavest javnosd o ogft^žcni'«sti pred naravnimi in dn^mi nesrečami ter o vlogi Civilne zaSčite pri varstvu prod naravnimi In drugimi nesrečiimL Prav lakt^je želela poudariti pomen mednan^dnega so-dckn/anja za razvoj zaščite človeka in njegovega okolja. Dve leti kasne. 21). februarja 1992. ludi Vlada Republike Slovenije di>loči I, marec za dan ClvilnezaSčIte pri nas. Štab Civilne zaščite /j Za-Iiodiio Štajersko In Izpostava URSZR Celje pripravlja svečanost ob dnevu Civilne zaščite. Ta bo v sredo. 26. februarja, v Narodnem domuvC'eiju. Pričela se btKib 18.00 uri. Na svečanosti bodo p(3-deljena tudi priznanja in nagrade posameznikom. org<mizaeijam in zavodom za dolgt>leino delo in posebne zasluge na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.
■ bi
Volitve v odborov po počitnicah
Šmartno ob PAKI - v 74ičetku prihoJnJepi meseca se bo l/tekoi š^tiriletni mandiJt članom va.^kih tKllKirov vaških skupno-sli. V olŘini Smartnii ob l^iki jih je 10.
Predloge za sestavo omenjenih odborov so sredi prejšnjega ledna na seji obravnavali člani komisije za volitve, Imenovanja in mandatna vprašanja. piUrdlil oziroma izvolili pajih bodo sedaj Se krajani posameznih va.^kih skupnosti na zborih občanov. Ti se bodo zvistilipo pripravljenem pr^îgramu predvidoma po zimskih píKltnicah.
Novi poveljnik CZ Franc Kumar
ŠMARTNO OH PAKI -Vlch dneh bo i^mari^ki župan Aloj/. Podgor.wk opravil (udi nekaj imeni»vanj. Med dru^^im Ihi imenoval novega poveljnika občinskega šCahn civilne
To dolžnost bo namesto njega prevzel Franc Kumar, predsednik PGD Šmartno ob Paki. Nekaj novih imen naj bi bilo tudivse-siavl (îbOinskega Žtaba C7.
hiveljnik občinske gasili^kemze pa bo fk* najprej Marjan Ver* liič. Njegov podpoveljnlk pa Darko Pergovnik.
■ tp
Občina Luce
»Nekaj milijoni
Občina Luče.feena Hstíh v Sloveniji, kije na lanskih lokalnih volitvah dohila novega 2u|Kina. Ciril Rose pravi, da porodnih krčev ni hilo, saj je kol t)l>činski tajnik po/nul lei^uve in potrebe tukajšnjih ljudi, zato so dan po i/volirvi /e lahko ruda^evali, celo p4»s|>ešili nekatere aktivnosti. V minulih dndi .je pripravlja I gradivo m tr^o sejo ol>činske)>a svetu, na kateri l>odo obntvnavtkll tudi predli^ leti»šnJegH «^Kinskega proračuna. Te^ak naj hi bil 217 milijonov tolaitje>; od lega naj hi m nak>žl>e tui menili 77 milijonov SIT. i^DeniirJa ni velik<i. nekaj psi se Ih) i nJim tudi dalo narediti« je piKičrtal v pogovoru.
Občina Lučc sodi po Sicvilu prcbivalccv ( 1600) tncd manj?^» po velikosti (109 kvadratnih kilometrov) pa med vct^e slovenske občine. 15 prebivalcev na kvadratni kilometer priča o redki poseljenosti (jbrnočja. »Zavedamo se. da jc za ra/voj kraja potrebno obdržali mlade družine, na nek način ustaviti njihovo izseljevanje. Zato bomo Žc letos pristopili k reševanju
stvari se bo s 77 SIT dalo narediti!«
prostorskih vprašanj, k spremembam ureditvenih načrtov,
Župan občine Luče Ciríí Rose: »Updm, dâ bomo znali izkoristiti neokrnjeno naravo^ ki Je osnova za razvoj ta» rizma kot ene od prednostnih dejavnosti
na osnovi katerih bomo pridobili nekaj parcel /a gradnjo. Prav tako načrtujemo, da bo zaživel projekt o ureditvi sankaliisča in smučiSca, na področju kulture bomo uredili nove priîstorc za
knjižnico z internet kavarno. Snujemo še izgradnjo novega večnamenskega igrica. Kar nekaj naložb predvidevamo na krajših odsekih cest. Konkretno letev» naj bi posodobili kilometer cestc na Raduho ter uredili ploiJnikvza-sclku Struge. Sicer pa moramo vzdrževali bli/u 2(H) kilometrov cest in sreča jc» da smo dalj.^ odseke posodobili v minulih letih.»
Med proračunskimi prihodki računali preveč na državna sredstva, zalo bi jim morebitna uspc-^na kandidatura na razpisih omogočila uresničilev kiikšnega projekta, za katerega predvidevajo večletna vlagajija. Kar nekaj lakih imajo na področju komunalne nadgradnje, pri razvoju malega gospodarstva in turizma, kjer vidijo svojo prihodnost ludi v povezavi s sosednjimi občinami. Z zgornjim delom doline na področju turizma že sedaj tvorno sodelujejo, zato upa, da sc bodo ludi s spodnjim delom naSli vskupnib projektih.
Njihova prizadevanja za hitrejši razvoj občine bodo, je me-
nil Ciril Ri)sc, skromna vse dotlej, dokler ne bodo uredili ccsi-nc infrastruklure. Leios naj bi menda drsava posodobila slab kilometer eesic Ljubno- LuČe. V občini upajo, da bo v do^ed-nem času doi^ivcla prenovo ludi cesta iz kamniške smeri v Pixl-volovjek, ki bo vprihodnosti zanesljivem bolj prometna kot jc danes. Aktualno vprašanje jc obvoznica . »Rekonstrukcija ceste do Luč se približuje, do takrat pa bomo morali v lokalni skupnosti sprejeti odločilev: ali cesta skozi kraj aJi obvtwnica. O lem se bomo morali odločili skupaj in potem prevz.eli ludi odgovornost. Zav/cnial se bom za lisio možno.si, pri kaleri bo dosežena največja mera sogla«^-ja oltčanov. V prostor.'ikih aktih jo bomo letos predvideli.«
Posebnih težav pri sodelovanju z občinskim svelom, v katerem je od llsvelnikovkt(r9 novih, ne pričakuje. Na prvih dveh sejah so delovali kol dobra skupina. katere cilj je ra/vo} kraja in dobrtîbii občanov.
■ tp
Mlekarna Celela Arja vas
Lani odkupila 76,5 miiijona litrov mleka
ZREČE, 128. februarja- Druga največja slovanska mlekarna, mlekarna Celcia iz Ajje vasi, ki se ponaša s 60 lelno tradicijo, je letos že enaindvajsclič podelila priznanja svojim najboljšim pridelovalcem in organ izatoricam odkupa mleka. Tokrat so se zbrali v Termah Zreče.
Med 20 organizatorje am i odkupa je prvo mesto awojila Koroška kmetij sko-};o/da rs kil /21-druga s 19, 6 milijona hiri mleka. Ktiietijsk;! »idru^ Šak^ka dolina je kot druga prejela priznanje za 10,9 milijonov litrov (xJdanega mleka vletu 2002, tretja pa je bila Kmetijska /itdruga
Šentjur s 8,8 milijona litri mleka. Med posameznimi proizvajalci so že ireijič zapored pridelali največ mleka na kmetiji Iranca in Jožice Kotnik iz Kaven pri Soštar\|u (538 lisoč litrov), sledita pa kmetiji Jo/eta Četina i/ SptxJnjih Clra^ovclj pri Šempetru (512 ti«)č lilrtTv) Icr'IVrezij^ Verčkovnik iz Podgorja pri Slovenj Gradcu (508 listič litrov).
V mlekarni v Arji vasi so lani od zadrug in lastne kmetijske proizvodnje odkupili ter predelali slabih 76,5milijona litrov mleka, kar je za osem odstotkov več kot leia 2001. Od lega so ga približno 70 odstotkov predela-
li v sire. čislale količine pa so namenili za Široko ponudbo fer-menliranih izdelkov. Tako siri kol jogurti in druip mlečni izdelki blagovne znamke Zelena dolina, s katero mlekarna nastopa na trgu, se ponašajoz najvi.Šjimi priznanji za kakovosi, s pridobitvijo statusa izvoznika v države Evropske skupnc^ti (oktobra lani), pa ni'Kijo izdelki še žig najvišje stopnje varnosti za po-irainike. Lani je mlekarna obogatila ponudbo s tremi Izdelki, ki so na trgu našli svoje kupce.
Spi'nibudni so ludi kiizalci prodaje izdelkw na domačem in lu-jem irgu. Ti namreč kažejo, da
je mlekarna v primerjavi z letom prej lani prodaja za iri odsloike več konzumnega mleka, za pet odstotkov več sira (ali 4917 ton) 1er za 7,5 odslolka več fermentiranih izdelkov (ali približno 67 milijonov lončkov). Pri desertnih jogurtih mlekarna Celcia ob-vladuje kar iri četrtine slovenskega irga (skoraj 83 odstotkov), delež, ki ga dosegajo njeni fermentirani izdelki na domačem trgu se je lani povzpel na 60,7 odslolka, najskromnejši pa je delež klasičnih navadnih jogurtov (4,5 odstotka).
■ tp
Govedorejsko društvo Šaleške doline
»Če minister nekai predpiše, potem nai
»Ze pred pripravami na vstop Slovenije v Evropsko skupnost te2»v v govedoreji ni niunjluilo. Sedaj, ko so te prevesile krepko v dru|io polovico. Jih je še več in nič na ka/e, da hi nam dela v društvu /manjkalo,« Je dejala prejšnja in nova predsednica Govedo« rejske^a društva Šaleške doline Sonja ArJič po opravljenem rednem ohčnem zhoru društva v dvorani gasil.skei^a doma v Gaherkah.
Kot je povedala jih je lani krepko zaposlovalo kar nekaj odprtih vprašanj. Njihovo ogorčenje in protest jc povzročila informacija v sredstvih javnega obveščanja o neverjetnih vsotah, ki jih dobijo kmetje kot nepusredna plačila, pa afera kloranfenikol, ki sicer Šalí^ke govedorejce ni vpletla direktno, ampak posredno. »Obrnili smo se na pristojne v republiki, da
zadevo razčistijo do konca. Kajti, čc ta afera ne bo dobila epiloga, je potencialno vsak proizvajalec mleka osumljenec. Se zlati smo zahtevali od ministra, da nam pojasni, zakaj pri tem ni hotel vključili mlekarske stroke. Mnenje slednje se namreč precej razlikuje od mnenja veterinarske uprave, zlasti pa njenega bivšega direktorja Zorana Kovača.« Pojasnila so ali bodo iskali še na sklop zadev, ki precej bremenijo proračun posamezne kmelije - me d drugim plťíčevanje analize so-maiskih celic (Arličevaje ob tem naglasila, da se kmetje zavedajo, da bodo sčasoma morali prispevati k selekcijski in kontrobii službi, »vendar čc minister nekaj predpišt^, potem naj za to poišče tudi denar«), zavarovanje kmetov za širši obseg pravle, hribovski kmetje in kmetje, ki pitajo, pa so vse jas-
nejši v zahtevah po poenotenju pravilnika z evropskim glede tesla na BSE za goveda, ki ga dajo v klavnico. Kmetijski minister naj bi menda že obljubil uklniiev zdravstvenih.spričeval za notranji promet z živino, a tega Še ni naredil. »V tem trenutku nas močno zaposluje notranja razdeliiev mlečnih kvot. Tukajšnje kmelije so majhne, precej od njih v razvitju» nekatere so za ureditev mlečne proizvodnje najele velike kredite -vsa ta dejstva bi pravilnik o razdelitvi morali upoštevati. Ker naj bi ta že obstajal, od ministra terjamo, da njegovo vsebino čim prej obelodani, da bomo vedeli. kaj nas čaka. »
Poleg zapisanega st^ se v go-vedorejskem društvo lani ukvarjali Šc z združevanjem vseh rcjskih organizacij v Sloveniji v eno krovno, se odpravili na strokovno ekskurzijo v
Švico, pripravili program osemenjevanja za vse govedorejske pasme.
V letošnjem delovnem programu so k že utečenim nalogam dodali šc organizacijo govedorejske razstave. Nazadnje .sojo pripravili leta 1995 v Skalah. Z njo bodo zaznamovali lO-letnico delovanja društva. »To bo kar velik finančni in tudi siceršnji zalogaj, ki ga, upam, bomo s pomi"»čjo lokalnih skupnosli in donatorjevv dolini u.speŠno izpeljali. Na obzorju so nove težave v govedoreji in če nanje ne bomo opozarjali dovolj glasno, nc smemo pričakovati kakšnega premika,« je sklenila pogovor predsednica Govedorejske ga društva Šaleške doline Sonja Arlič.
■ tp
Poslanca Jelko Kacin In Jožef Kavticnik s srednješolci
O Natu in Evropski
skupnosti
htslanca Jože Kiivtičník in Jelke» Kitcin sbi pripravihi v stKie-lovanju 7. vodst^nm Šolskega centra Velenje v Četrtek prejšnji teden p(^(»>c»r s sre<lr\ješoIci. ki IhhIo ob tokratnem aferenduniii prvič i/ra/ili svojo volilno pmvi-co. Jelko Kacin je eden tistih, ki s*t najlmlj «Klločn«! m/einajo /a prikyuCitťv Sk)venije Natu in Ev* ropski skupnosti.
To med drugim utemeljuje: » ... ker je lo način odpiranja Skv venije v svet. Na ta način si zagotavljamo nove trge in ekonomsko siabilncxsl ne samo za letošnje in prihodnje leto, ampak na dolgi rok, za naslednje generacije ...«
Tudi sicer se J()žcf Kavtičnik In Jelko Kťicin rada pogovarjala z različnimi generacijami
občanov, še p^isebej pa mladimi. »To je najbolj hvaležna publika, zalo ker se ne pretvarja, odkrilo spregovori o dvomih, pogjedih in zato realno prikaže dejansko stanje. Mi, ki delamo v politiki, živimo včasih v svojem svetu, ki včasih lebdi nad realnostjo, zatoso za nas takšna S{M)Čenja zelo dragixena,» je po udaril Jelko Kacin, ki je prepričan, dav tem okolju, kije bilo simbol razvoja v obdobju nekdanje Jugoslavije šc toliko bolj razumemo nujnost priključitve Natu in Evropski skupnasii, še posebej, ker je lo narodnostno mešano podn^čje, ki natančno ve. kakšno je stanje v državah nekdanje Jugoslavije. Med drugim je dejal:
Da/je no 3. strani
rrr^dn!^ MAN	In RTV
■ÉikíL^ diutba. d.0.0. Velenje ittaiz ob ćeiitklh. Cena pos^merne^a iTvoda 290 SfT, iT>dseim naročnina I.ICO SIT. trimeseina ratoCnina 3150 SIT. poletna naroen^ 6,100 $11. letna naročnina 11 SÍT
Urednisrvo: SonsZakc^ek (clfrektorin glavni urednik), ^ns Vovk (odgovoml urednik), M lieras Xrs&C-Plai^nc (pcrnočnica urednika}. Janez Plesntk, Tatjana Podgofâek, Bojana Špeg^ (novinar])). Mir^Zakoi^ (urednica radija). Janja Košu^šjiegel {telinii^na urednlcai, Toma} 6«r$ak (cAlIkovalec}. Propaganda: Nina Jug (vodfa propagande), Saáo
KoneCrvk, Jure Bančnik (propagandista);
Sedet uredniltva in uprave: 3320 Velenje. Ktdriceve 2a. p. p. 202,
telefon {03) 89817 50. telefax (03} 897 46 43.
TRR - Nova LB. Vfifsnje- 02426-0D20133854
E*majl: press ®na»9S si
Oblikovanje In graf. priprava: NaS Cas ú.O.o. Ttsk Tisama SET d.d, Nahbda: 5.40C trvodw NenaroCenih fotografij In rokopisov ne vraiamo!
Po zakonu a DOV je 'ftíž čas' uvr^n med pniizvDQe informativnega znaCala za kaiers se pfaCu|e davek po znibm stopnji
2Q. februarja 2003
DOGODKI
Savinjsko'saleska območna gospodarska zbornica Velenje ze četrtič podelila priznanja najuspešnejšim inovatorjem
i inovacijami do uspešnejšega poslovanja
v ždJi.dH hi i/J)oij^li kvaliteto in ui^pe^tiosl pi»sli>vaiija .spiKJhuj;) Sjivinjsko • jUiIvskH i»l>nioC'nH ^o-.s|)fi(lHrsk;i ^bomiaí inovHtivTio (le-j»vnosl lu(N 7. niifiradami najboljšim inovatorjem. Lani so w ćcirtič Zi)jx»red ol)jm'ili rnzpis m i/t>or naJI)ol|Ai]i inovacij. V teh hti-
nosti, ki sojo pripmvili v cvirtck, 13. tbbruarjiï na velenjskem gradu.
lúUťtiorya splo^ih inimicíj:Edí-
nc) in<n'acijos tega podmCja je pri' javil Franc Žcmva \i: siccrjc lo sfcdslvci zazailfanjť glivic naCki-veSkcm lelcsii - kc'imisjjûga je na-
lodvigalu; Jane/ An/in (BSII lli.^ni iiparaij) za pripravo za dc-monUii^Aî mwiluaSCctk in ravnanje ohišja DC motorja:
bronasta pri/nonja: Uolwrt Hudournik. Soerni JcKcniênik. Marjana l^unculi (EM>tech3 za izdcln-vocetoviic aplikacije za planiranje.
Najuspešnejši tetošnji inovatorji - po podelitvi priznanj, (foto: J. Mikiavc)
rih letih je 232 inovatorjev prijavilo J^O inovacij« v lanskem letu p;i so (li»l)ili 26 prijav i/9 podji*(iJ in eno ^H samostojnega |K)djetnika. 15 predlogov Je biloizkiit^orijel'ro-
gradila s priznanjem kot spcjdbu-di\ da iziim pcMane uspcAna iržnt^ blago, in da bi pom^tgab pri /atj-ranju nadk>ge nonialo ljudi.
Diplome so prejeli: UankoDJU"
Števifo inovacij in inovatorjev je iz feta v teto večje.
fe.slonalnih inovacij /69 avtorji in 11 pri'dh>gov i/.ka(egiir(ie Splošnih inovHcy s 16 avtorji in .sodelavci. Vse prispele pre<lh^c .sije ogledala pos>ehna komi.s^a. najbolj^' pa so nagradili na príloýnostní sloves-
dić(ES()TErn) za Sistem lokalne za.^ile ki")rena pri varjenju: Milan Jezernik (Vc^ad) za iiidelavd stikala zavarovanje dvigne vrvi na betonami tmin: Andrej Fale (Vc-grad)za zamenjavi^ raoU^rja naav-
evidciitiranje in analiziranje delovnega řasa ter obra^íun plae; Mi-I a n Jezemi k ( Vegrad ) za re h n iCne s^premembc na dveli kalupih za proizvodnjo armiranobetonskih slebrwin izlxtljianjevprciizvt'tdnji armiranobelonskilî k(.»iistnjkcij Vc-mtffii.
Srebrna priznanja: Srečko Ja-griC, Vili PorCnik » Axel Wrana (BSH Hišni aparati) z^ linijo za monia^o motorja: Mitja Brglez (Cric(w Inilitut zjiektUoske raziskave) za magnetno meSaJo f. šestimi metalnimi mcsii: Rado Rednak in Stanko Zagoršek (Prcmogiw-nik Velenje) za vgradnjo priključkov za pnevmatske sln>je.
Kategorijti profesionalnih íntwa-cij so uvedli lani. Ocenili so namreč. daje v Industrijskem okolju s številnimi raAojnimi službami ptilrehno nagraditi in predstavili tudi incîvativne dcs>c^ke razvojniíi limov, ki soveliktîkralgt^nilo razvoja in konkurenčnih prednosti podjetij. Med prispelimi prijavami stega p»^drt^ja so izstopale iri inovacije. ki veliko pomenijt> za rast irinega deleža na svetovnih trgih, niso pa Še re:ilizjrimizapri'tdaj(^na
Lokalna agenda 21 spet vabi
ŠMARTNO OB PAKI - V torek. 25. fehniarja. bo lA) 17. iiri v prostorih Mladinske>>u centra v Smurtnem ol> Paki ponovljenu (zaradi premajhnega števila udeleženih v juniju 2002) pna delavnica \ okvirti pmjekta Lokalne .Agende 21.
Na njej bodo prcbivalci Smarlocga. ki so .se s pristopno i/javo obvezali k sooblikovanju občinskega dokumeuta-Lokalne Agcnde 21, sodelovali pri inicriiTvanju in presoji problemov, ki pestijo njihovo lokalno skupnost. Dclavnico organizira obOina Šmartno ob Paki skupaj 7 Inštitutom ERICo iz Velenja. Pričakujejo čim večjo udeležbo, saj je cilj dclavnicc priprava gradiva za irajno5lni raA^ojni program občiue po meri v.seh prebivalcev.
Nadaljewnje z 1 tirani »Ib, da Slovenija vstopa v obe ti ckonoiiiski in varnostni astKi-aeiji jeza te ljudi. 7a njihiweso-rodnike s katerimi Se vedno imajo vezi in možnosti .sodelovanja, spodbuda, da .skupaj .sanjamo o pnhodnasti, Našeilj ni. da le mi pridemo noter, na-^cilj je. da tudi I Irvaska. Bosna in I Icrccgo-vina, Srbija in Orna gora. Makedonija in na koneu tudi Kiwovo, stopijo tako v EU koi v zvezo Nato, kajti tobi bil potem konec našili težav in bi se lahko ukvarjali z drugimi bolj prijetnimi zadevami. 'lamkajšnjim generacijam namreč manjka prihodnosti. vsi sanjajo, da bi emigrirali uekam v Evropsko unijo, ker doma ne vidijo pravih možnosti.

Od feve protí desni: Jeiko Kacin, tvč Kotnik. Aibín VrabiČ,
Jožef Kavtičnik in Tone Gams
trgu. Zalo je komisija ra/vi"»] nim limom dodelila posebno pri/nanje za izum oziroma inovativne pristop.
Posebiia priznanja v tej kategoriji so prejeli: Jože Kanišiik, Konrad Stehlovnik, Laura KlanOnik» Andrej Kaiser in Bogomir Romih (CTorenie.«.l.d. • pR>gram Ptiint) zii sodobno elektronsko krmiljenje gcwpt^dinjskih aparatov - ta incA^a-cija je prejela na mednarodnem grafičnem bienaiu BIO v Ljubljani novembra lani priznanje odličnosti (excellence award). Nagrada je veljala z^inwativen koncept. Medotîlikovaki je n^igrada v rangu filmskega (M>karja'; Janez SmerdelJ, Anton Hololiar, Oskar Fuèik. Lidija Saš^i, Heribernik PrilrŽnik (<iorenje) za oblikiwn: koncert za elektronsko krmiljene gosp^•>dinjske aparate:
Dip lome v kategoriji prtfcional-nih inovacij: Željko Kaisan (Vc-grad) - zii prcdk^elektroaskihdo-koimeniov v projektu Vcgrad:
Bronasta priznanja: Bojan I'jivcnik (Elpa, d.o,o,) za postopek in napravo za znižanje trenja med kolesom in tirnico: Janez liphi/nik. Jože SevČniknr in Matej Pečnik ((lorenje Orodjama)za inovativno konstrukcijsko zasnovi> odmičnih i/metalnih jeder ve/anih na prila-gixlljK'o zapiralnih ploščo:
Srebrna priznanJarBernardn Oi^tir, Mira Šterk. Nina Druks« Anita Kopu&ïr (IH/ Velenje) 7Z kolekcijo osebrK* van >valne ol>leke Mcxleí") Zií različna področja dela; JaneT: UplaTJiik. Seinstjnn Kotnik. Muriio KlirK' (Gt^renje Or^Kljama ) zazabrizgavanjetermoplastov; Iztok Pustatičiiik {Era ) za inovativni pristop k vrednotenju poslovnih prix:escw v podjetju Era; Boris Ste-
ťanůič, Darja SiapniC^r, Boris Jur-koi^k. Ksenija Sovič, Milan Bre* /j»vnik. Zvonko Mšnjfč, Jože .lelen-ko, Peter Orožnik. Dejan Dren, Damjan (»olčman, Marko Esih. Anit<) Ltižnik, Boris Smon. Diišan Mesner, Peter Sevčnikar, Tone Dovšak. Bojan Oresnik, Bnine Se* kiivčnik. Majd^i Me^it, Vl^do (>ra-dišnik. Zmaga Uratkovič. Matej MogilnicM, Vlado Sevšek. (!oran Lubej In Deniza Bajcer (Gore-nje.d.d) za sodoben rpistt^p k proizvodnji vitrm najvišjega cenovnega razreda: prof. dr. Milenko Roš. \ňok Hraslel, B^pstjan Ži^on. TomaŽ Štnijcar, Mihael Spe^el. Sa-
(gre za novo sodobnih oblikovno linija» Cxt>renja usklajeno z najftxiiv bnejšimi trendi kuhinj.skega pohištva): Bogdan Krečsi, Matjaž Purnat in Rachtvan Seifrk^ (BSl I -1 lišni aparati Nazaije ) za mot<ir DC^-29 ( gre za ntwosl dt>ma in v sveiu. kije zaščitena s patentom. Moti>rDC"-2yje enostîtvna in ares-Ijiva rešitev pri p^^gonu malih go-sp<»dinjskih aparatov, izum prinaša bistvene poe nt Ktavitve pri m^ mV^úi molorja, birje zjiižalo investicijska vlagiuîja v tehnolc^jo in pc^kdično tudi stroške dela): Henrik l^ivlci-vič. lgi»rZti)ret, K'ter Brezovnikin Sandi Sed«ivšek(BS)l • 1 lišni apa-
Priznanja je inovatorjem podeiita direlitorica SŠGZ Marija Vr-
tačnik (na sredini)
mo Biihiic(Esotec'h} za čisilln<^ napravo za odpadne vode »Niko Železniki«.
Zlat) pri/iianja'JartezSmerdclj. Anton Hololmr, Oskar Fučik, Lidy a Pritržnik« Saša Hribcrnik s stKk'lavcoma Nives Kra.šovec • P(kU lunšek in Rokom .{členkom (Ckv renje,d.d.)-za novtigencracijogcv sptîdinjskih aparalov • Aluxlinijcî
rati) za st^losekijalnik ( giv za aparat z atraktivnim in ergonomsko oblikovanim designom, kar uporabnikom omc^gtx'a enostaven vklop, večpozicijsko namestitev pogona in la^e čišCvnje.Pri snovanju aparata jc bilo uporabljenih precej niwih izumov. ikI katerih jo bilo 9 zaščitenih s patentom).
■ MiraZakošek
našim vstopom v EU in zvezo Nato, pa se ta prihodnost bliža
ludi njihwim krajem.«
mz
Žalna seja
V spomin na Staneta Planinca
VELENJE, 17. februarja • Po kratki hoîezni Je v sedemdesetem letu lo nedeljo preminil svetnik v Svetu mestne ohčine Veienje Stane Planine. Od nje^ja s<i se v pimecleljek poslovili tudi na žalni seji Sveta mestne občine Velenje.
»/ žalostjo v srcu prit^enjam žalno sejo Sveia Mestne občine Velenje v prostoru, kjer smo desetletja dolgo skupaj s pokt^jnim Stanetom Planincem iskali najboljše rešitve za dei<^ in življenje v naSi občini. Danes ne bomo razpravljali in ne odločali-danesse poslavljamo od našega dolgcv letnega st>dclavca in prijatelja, » je uvodoma dejal Bojan Kontič.p^diupan me.sineobčine Velenje in poslanec v državnem zboru.
Orisal je ho^ato življenjsko |>ol Staneta Planinca, kije 1)11 pred dobrima dvema mesece* nia že tretjič i^vo^en v najvii^i občinski on>an kot pre<istavnik svetni.ške skupine Združene liste socialnih demokratov; kjer so mu izjemno zaupali in ga pri sestavljanju liste vedno uvrščali na visoka mesta.
Letos 28. maja bi Stane dopolnil sedemdeset let. Svojo mladi>si je preživel na Sdu pri Vranskem. Izhajai je iz delavske družine. Njegov oče je bil gozdni delavcc. mati gospi^dinja. V druiini je bilo pet otrok. KcM triimJvčijsctlelni fantje pri^'1 leta 1delat v Velenje - za knapa, kot je znal reči. Dolga leta je delal r^a pripravah. Pa ni ostalo le pri tem. saj ni nikoli minA'al. Ob delu sc jc nenehno izi>braževal. Najprej je opravil tečaj za strelca in kasneje pridobil Še izobrazbo nadzc^mika. Bil je nadzornik na pripravah —opravljal je zahtevno delo, kar ga je navdajalo s ponosom. Že med službovanjem v premogovniku je bii včlanjen v Številne organizacije-bil je član sindikata in delavskega sveta, delal je v krajevni skupnosti - tudi koi predsednik Socialistične zveze delavskega ljudstva, bilje predsednik in častni član ribiške družine, član íxJbora Rdečega križa Mestne četrti - Desni breg in pokojenskega dru&iva ter nenazadnje član /dru^ene liste stKialnIh demokratov in njene sveiniike skupine.	■
Z žair}e seje: v ospredju (od feve proti desni)žena pokojnika Cilka in hčerke Nada, Milena in Saša
UTRIP
20. februarja 2003
Deset let krajevne organizacije Društva izgnancev Siovenije Velenje
Redki so upali upati, da odškodnina bo
VELENJE. 12. fdíniaija - Deset let je 4kJ Ukrat, k<i so v Vete-ri^ju iiKtan<mii krajevno orjiani-zacuo DruâO'a izgnancev Slove« nije. |)n »s to volj ni» /druženje« ki danes Šteje 15tí članov, ludi h Šost^inja in Šmarlnega ob Pa-ki. Ra/.loua /a ustanovitev društ>a sla bila vsaj dva: ohranjanje zgodovinskega spomina naolKlobJe 1941-1945, koso kol i/gnanci morali zapustili svoje domove in zaradi pravice vojne odškodnine, ki sojo terjali za čas svojega izgnanstva.
Predsednik krajevne organizacije Polde DvroSak sc jc na tokratni skupsćini, ki je prcdsiav-Ijala ludi mali jubilej, posebej zahvalil predsednici Društva izgnancev Slovenije lvici Žni-dar^ic za njeno prizadevno delo in Viktorju Kotarju iz krajevne organ r/acije Velenje,ki jebil eden listih, ki so organizacijo v Velenju pastavili na noge in bil pobudnik usta novi lve.
Izgnanci imajo svoj časopis, Vcsinik. tu izide {xlkrat leino. Vanj lu in tam kaj zapišejo čla-
ni velenjske or^nizacije. Ibkrai so imenovali predstavnika za slike z javni'ïsimi, ki bc^ skrbel, da boleh zapisov.^ več. To bo Go-razd Nardin.
smo začeli govorili o terjanju pravične ali vsaj simbolične odškodnine, bili redki, ki so si upali upali, da la kdaj bo. Pa smosivdesciihleiih uspeli pri-
Na letno konferenco niso prišif vsi, mnogi od skupaj ISS &anov, pa so biti prisotni
7. zanimanjem so izgnanci prisluhnili gaslu, Francyu Vidmarju in i^^Iea, ki vodi območni od-bor drušU'a. »V dcseiih leiih snn5 dascgli, kar nihče ni verjel. Ko
dobili siaiusřrtev vojnega nasilja, plačilo dodatnega zdravstvenega zavarovanja In rento. Uspelo nam je z izjemnimi napori na^c predsednice lvice Žni-
darSič in celoíncga izvršilnega odbora, mednarodne organizacije za migracije in kuraiorijev iz Berlina.« Skwenski izgnanci so zaradi resnega in odgwome-ga pristopa d(«egli tako poplačilo kol izgnanci iz držav, kjer imajo svoje sklade.
Veliko jih je lani okoli Miklavža dobilo izplačan prvi del i>d5kod-nine, drugi naj bi, po napovedih Vidmarja »prispel« do konca marca, nekaj odškodnine pa je naložene ludi vdržav-ne zapise pri khrin^ko dcpolni druž bifl Miiena Krstić - Planine
Srednješolski Informativni dan na SCV
Obisk približno enaW lansicemu
Naclaljevfjnje a J. struni V riizpisu za vpis za Šolsko Ic-10 2(H)3/2()(i4 so na centru predvideli blizu 800 prostih mcsi. Še posebej veseli so pridobitve novega programa elektotehnlk telekomunikacij. po kalcrcm za zdaj izobražujejo le v Ljubljani. Na Poklicni in tehniški eleklro 1er računalniški Šoli centra, kjer bodo izobraževali lesinîkovnja-ke, uptijo, da bo kandidalov zanj dovolj. Tele komunikacije so namreč postale najmočnejša gospodarska veja in eno od najhi-Irejc rastočih podn">čij na svetu, Vsakcî st^dobno pi^djctje piMre-buje strokovnjake lelekomuni-kacij za ccloviie rešitve na področju iniormacijskc infrasiruk-
Srednje §ole bodo prijave za vpis sprejemale do 4. marca. Bodoči dijaki, ki bodo želeli prijavo prenesti na drugo srednjo šolo, lahko lo storijo do 24. marca. Šole bodo imele do 11. marca natančen seznam vseh vpisanih, minister za ŠoLsivo, znanosi in Spori pa mora do konca aprila odločili, kje bodo vpii» omejili. Prvi vpisni krog bodo sklenili IS. junija, drugi ( za približno 10 odMotkov kandidatov, ki jim prve želje ne bo uspelo uresničili) pa 24. junija.
Je informativni dan izpolnit njihova pričakovanja?
ture. Te pa zmorejo ljudje z zna- to pa združuje prav eiektroieh-njem komunikacij, računalništva nik telekomunikacij, in informacijskih lehnologij. Vse	■ tp
Tudi na belini so pogosto madeži
da je naša pokrajina ^ vedno le|Hi prekrita / belo otleju, še ne(Himenidase pri nas neclo^aja nič umazaneNekaj na očeh javnosti, veliko prikrito. Na dan prihajajo ludi umazanije« ki niso od danes, am p;i k imajo daljše korenine. To se je zadnje dni Izkazalo na <»l)m4»čju celjske olKine, kjer so m/krili preiskave nekaterih kjnetiiskih pridelkov in drugih rastlin; li so zaskrbljujoči. Vsaj /ii dve krajevni skupnosti. IVharje in Medlt>u, analize kažejcK da hi ljudje skonijda niondi povsem opustiti pridelavo na vrtovih ali i^ivah; ali pa iziHir pridelkov prila^iKliti »teži« zemlje. Pn^ilem je, da na tem območju àe zdaleč niso le vrtičkarji, ludi večji kmetje. Na Celjskem so pred lell opiwtrjall predvsem na ir,iK kije hll pred leli zanidi u ma/iine industrije kiilasln^alen, ko so se zdaj i/ zraka, ki sije vendarle močno opomogel, spustili nt/Je, so stvari Še skonijda l>olj zaskrbljujoče. To, da (verjetno) nisi» edini, ki imajo prizadelo/emijo, je k^ij slaba tolažba.
Polegle pa so se razprave o onesnaženosii mleka naših krav. Vse je nekako potihnilo in res upam, da lo pomeni, da je zdétj vse v redu. Tako je tudi prav, saj je pridelava mleka za mnoge kmete velikega pomena, ludi na širšem območju Saše. 1b kažejo ludi podalki Mlekarne Celeia, kjer so ludi lelt)s pokazali na največje mlekarje. Kol je že navada so v vrhu ti&li s .šoilanjskega konca, največ mieka je znova oddal mlckiir z Raven pri nju. /a območje, ki ga pokriva mlekarna Ireh dolin, še vedno velja, da kmetje pridelujejo kakovostno mleko. Tisti, ki .so gjj »osumili«, je z območja, kjer mleko leče na ljubljansko siran. Seveda so ludi lake priredilve, ko podeljujejo priznanja najboljšim, priložnost, da spregovorijo o lakih težavah; pa ludi o listih, na kaiere nekateri opt^îfarjajo ob naiem pridruževanju Evropi. Ob lem našem pridruževanju se zadnji čas znova močneje sliši glas Boruia Koruna in njegwega 23. decembra. Ti so namreč lako
proti EU kol proli Naiu. Iz povsem drugih logt)V pa smo slikali glasove ose enem »našem« Človeku. Alojzu KovŠelu. Ni ga ležko poznali, ko pa je delal že v toliko pomembnih sredinah, /daj je znova poslal dircklor, direktor Pelrok^vegči podjelja v naši nekdanji presiolnici, v Beogradu. To naše naftno podjetje ima v jugovzhodnem delu Cvri^pe velike načrte, saj tudi oni pravijt^ da jim je Slovenija premajhna.
Na na^m obm^^čju pa naj bi bilo km<du lažje prišli do ministrov. V Celju bodo namreč konec ledna odprli pisarno, v kateri bodo delali šlirje minisiri z našega območja. Res je, znažegii konca je kar precej minisir^jv, eni pa vseeno pravijo, da lega ni dovolj Čutili. Prometni Jakob Presečnik, .iolski Slavko (iaber, kulturna Andreja Rihier in nova ministrica za regionalni razvoj Zdenka Kovač se bodo namreč izmenjevali v tej pisarni na celjski občini. Verjetno zanje ne bo veliko zanimanja le med navadnimi ljudmi, bolj verjetno med lokalnimi skupniDStmi in raznimi organizacijami. Nekateri pravijo, da bi se lem Štirim ministrom lahko pridružila Še dva: ga gospodarstvi") in kmeiijsivo. Ne le zalo, ker sla lo pomembni področji, ludi zato, ker tudi ti dve področji p^^krivata ministra, ki sla nekako z našega konca. Tea Petrinje bila v C!elju rojena in precej časa je v Celju (Cinkarni) ludi delala: Branko But pa izhaja iz vzhodnega konca celjskega območja. Ce bi kakšne naše korenine našli še pri kakšnem ministru, bi se jih v pisarni lahko izmenjevalo 5e več. Bliže lorej hodo, kakšna pa bo od lega kc^rist, bomo Se videli. Upajmo, da to, da bo ta pisarna prvič odprla vrata napeiek,ne pomeni delovanja skladnoz našim reklom - petek, slab začclek, Glede na to, kako na udaru sla zadnji čas predvsem zunanji in obrambni minister, upam, da onadvaz našim koncem nimaia nič.
■ k
iva-
Obrambno fíloiofíranje
m

Piše: Boštjan Kuzman
»Ti kuj pa mislih o NATU?« me je oni dan vprašala kolegica. Kar mah sem obmolkfiil in ^e ziimislil. Tiidijaz v hist vi i xpadum v listo množico sodržavljanov, ki resnic/ ne ve čLsU) dobw, kaj NATO (Norihern Ailaniic Treaty Organisation) sploh je oziroma, hjj naj bi bil. Po imenn sodeč gre za nekakšno se-vernoallanisko pogodbeno organizacijo ali pa morda za organizacijo severnoa-tlaniskc pogodbe. »Misliš, če sem za pristop Slovenije k NATU?<^ sem hotel pridobiti še malo Časa za razmi.slek, medtem ko se mije v glavi vrlelapixhéa Slovenije, ki.^ena zemljevidu Evrope Oiiirga od jadranske obale in Balkana in se prilepi nekam ob hladno obalo severnega Atlantika^ V politični geografiji so tovrstni fenomeni očitno mogoči. »Ne vem,« sem (xlgovoril in zajel sapo. »Vsekakor sem za mir. Kakšno z\vz/) pa ima mir z NA TOni pa mi zaenkrat .k' ni jasno.'T nU je ravno vikendpnjtestovproti vojni vira-hi; množicam po svetu so se v Ljubljani in Mariliont pri' dnižili tudi slovenski protestnikiniy ki /lasprrmtjejo vojni za mir in nafto v Inikti, mahanju s pištolami ameriškega predsednika in prilizovanju izvoljenih politikov severruja-tlanfskim kolegom. Oh vseh nesoglasjih in sebičnih interesih kijih zadnje dni vidimo med državami^ na katere.'imo se želili zanesli med našo "poijo v Kvropo", te dni ni težko biti proti NA TU^ Ampak gotovo so tudi mzlo^ X/I. fùmec koncev nekakšen obrambni siste/n Slovenija potrebuje. Moja generacija nipœcbej navdr^ena za noherut vojsko, niti lastno. Govorim predvsem o Ijudehy ki študirajo ali so .íť nedavno študirali, bodočih inielekiualcih torej, in naravnost lahko povem, da med svojimi vrstn iki skoraj ne poznam lakih, ki bi odslužili v(}jaški rok. Mnogi so zdravstveno nesposobni (hm. in hkrati aktivni športniki), pri dntgih traja študij ivč kot deset let (seveda ne nalašč) in se medlem preveč postarajo, ostali pa najdejo filozofske, religiozne ali humanitarne razloge za nesluženje z orožjem. Da je za takšno "nezanimanje" najbolj kriva kar slovenska vojska sama, mi potrjujejo redke izjeme v prejšnji množici, ki so svojih šesl vojaških mesecev opisale kot popolno izgrd)o časa. Će je oni politik udaril mimo z grožnjo, da hodo morale ludi Ženske služili voj.sko. Če ne gremo v NATO, je tale gro ji t z ljubljanskih ulic očitno zadel žebclj na glavico: ťCsremo v NATO, da hodo čejiirji shižih vojshi namesto na.s. "
Beseda "čefiirji" zbode še posebej, a tudi brez njenega mici-onalLstičnega prizvoka hi bilstavvk dovolj zgovoren. Froje-sionalni vojaki, ki sodehijejo v različnÚi "mirovnih*'operacijah po vsem svetUy običajno niso nekakšni angelčki, ki so pripravljeni žrtvrwati swja življenja za boljši in pravičnejši 51 vř. Će .ve po.skiUiiní vživeti v nliJiov položaj si predstavljam IJiidi, ki jim je voja.ška služba edina poi do solidnega jinančnega in družbenega statusa. Ki tipajo, da bodo preživeli de.set ah dvajset let vojske, potem pa se z zasluženim denarjem umaknili v tople kraje in mini živeli do konca dni. Nečednosti in eksce.si pa .so jim v resnici precej domači; ludi najbolj i4gledne vojske na terenu vedno spremljajo zgodbe o Kvjaških posilsivih domačink, sttmlji-vem trgovanju, kontpciji in ne nazadnje o neumnih síawh, kryt Je bila tista med ameriškimi piloti v halijiy da .si tipajo leteli pod vrvjo gondolske žičnice, ko je zaradi zaboja piva umrlo KvČ deset ljudi
Boljko o ie?yi razmišlja my b(flj se mi zdi zgrešena popolna ukinitev naborniškega sistema in profesionalizacija slovenske vojske. NA TO gor ah dol, ah res želimo postati odvisni samo od "plačancev", opisanih v prejšnjem odstavku? Verjamem, da je profesionalna vojska neprimerno bolj učinkovita, toda fxjpolno ukinitev usposabljanja državljanov za lastno sa?7UX)hrambo domovine (uh, kako socialistično to ZK'eni) lahko primerjam samo z zgrešeno idejo, da li ni ireba .skrbeli za la.sino zdravje, česi lahko privoščiš antibiotike. Del problema Je lahko tudi v denarju Alije Slownija tako bogata, da ho lahko takšno vojsko dovvlj dobro plačala? Kajli za razliko od nabornikov, ki hi vamvnli .svojo domovino, profesionalci vanijejo iisiega, kijih bolje plača... Ob teh ^vlikih in pameiniJt ugotovitvah sem nazadnje dolžan pripomniti, da sem tudi sam pred leti na .svojem na-bont \4oŽil 'Utgowr vesti iz filozofskih razlogov" in luimesto Kvjaškega roka opravil nadomestno ciKíhw sltížbo. Alije potem tisto, kar sem napisal zgoraj, neiskreno soljenje pameti? O tem presodile sami, v svoj zagovor Iwm zaenkrat rekel le, da sem pač vsako leto malo starejši in razmi.sljam nekolikjj dnigače. /n o NATUkljub fetnu Še vedno ne vem dovolj	■
2Q. februarja 2003
AKTUALNO
Bolnišnica Topoišica
Endoskopski center letos bo!
Bolnij^nicći "lopolSica jc ena redkih bol-núnk v Sloveniji, ki kljub vcćjeinu številu pregledanih bolnikov in sprejetih na bolnišnično zdravljenje posluje pozitivno. O značilnostih lanske^ poslovanja 1er o le-ta^njili eiljih smo se pogovarjali z njenim dircktoijcm přím. Janc/.om Pole.stmi, dr. med., spec, interne medicine. % ita raz/nem v sJovetixke/n :^ravs/vti ste si za leto 2002 v holnisnid zadali kar smeJeciije. Sfejth iiresničili? »Moram reči, Ua smo bili v /ačeiku leta 2002 prepričani, da jih bomo lahko v celoti uresničili. Žal, so se nam nadeve ponekod zalomile in smo morah nekatere aktivnosti upoOasniti. Seveda pa lo ne velja za najpomemlmej.še cilje, kot so poslovanje, skrb za bolnike in post)dobilev opreme. Kljub zelo zaostrenemu 0-nančnemu položaju, divjanju cen zdravil, ob dejstvu, da smo pogodbo zzavaroval-nico podpisiili šele koncc in pofcm dtT/ivc-ii preobrat pri usklajevanje cen, smo leto 2i)02 končali pozitivno. Končno smo dokazali, da že vrsto lel - predvsem pri izvajanju ambulantne dejavnosti - drastično prekoračujemo programe, in da smo doslej 10 uspeli urediti s pre.siruktu-riranjem bolnišničnega ležalnega dne. Obnwili in pasodobili smo enoto inlen-zivne medicine, celovito obnovili drugo nadstropje osrednjega bolnišničnega objekta Planika. Korak dije smo predvideli pri ureditvi endoskopskega centra, a smo žal, zaradi skoraj leto dni Čakanja na gradbeno dovoljenje, v teh prizadevanjih nekoliko obstali. Zataknilo se je pri čisto administrativnih zadevah, /aradi načrtovane posodobitve lekarne na nekaj več kvadratnih metrih smo namreč morali spremeniti celoten gradbeni načrt in vsa instalacijska dela. Gradbeno dovo ljenje .sedaj imamo, zalo se pospešeno pripravljamo na začetek del v prihodnjih mc.secih. V tem trenutku čakamo na dva najsodobnejša endoskopa za preiskavo dihalnega sistema, ostale aparature, ki .S4)dijo k posodobljeni diagnostiki, bomo dobavljali sproti.«
# /^V ste sť íortj ustavili hf>fj, kot sie naČr/V' vali?
» Pri vlaganjih v oživitev objekta Sm-rečina. Naî^ znan poslovni partner, ki je v hiši že pred nekaj časa namestil aparaturo za koncentracijo kisika, seje na žalost uštel pri hiperbarični komori. To je sicer nanxil, vendar se je potem Imancno zlo mil, mi pa seveda nismo sposobni, niti nismo pripravljeni prevzeti stroška nase, Se-
daj se ptwpeàeno dogtTvaijamo o lemz ()k-si kliniko iz Pule. Pri tem se nam je pridružil še švicarski poslovni pariner Schiller. V tem trenutku snujemo idejo o mednarodni združbi. Prav tako se čakamo na
Direktor 6o/n/$n/ce Topofšica prim.
Janez Poles: »Najpomembnejše cilje smo uresničili, nekatere še načrtovane pa prenaéamo v ieto 2003. n
odziv ministrstva za obrambo glede izvajanja dela zdravstvene dejavnasti za letalce. Kajti, Če se bo odločilo za to možnost, potem bomo morali kupiti komoro z drugačnimi karakteristikami. Poleg Smrečinc je prazna še vila Breda. Konec leta 2001 smo objekt prekrili in po nasvetih strokovnjakov p(\skrbeli, da so prostori sedaj suhi. Upamo, da bomo v skladu z razvojnimi predvidevanji tu urediti nekaj nadstan-dardnih prostorov. Zadeva se je malo odmaknila zaradi projekta slovenske hL^ srca. Stvariv tem projektu namreč ni.so stekle po načrtih, a kljub v.semu pričakujemo, da bomo v Topolšici zdravili bolnike s srčnim popuščanjem in po operativnih posegih. Pridobili naj bi še nekaj funkcio nalnih diagnostičnih preiskovalnih metod. Zvilo Breda so povezani tudi načrti o obnovi kuhinje in kinodvt^rane. S icm vlaganjem bomti pridobiti kongresno seminarski objekt za izobraževanje vseh zdravstvenih delavcev, vključenih v dejavnost, ki jo izvajamo pri nas. Kdaj bomo lahko to ui^es-ničili, je odvisno od priliva denarja txj drugod. Mi smo pričakovali, da nam bo lastnica - država Slovenija - namenila kaj več
od pogače, vendar glede na stanje na Onkološkem inštituti, na očitno pomoC Kli-ničnemti centru v Ljubljani pri nakupu renlgeaskih aparatov, ultrazvoka na kardiologiji, slabo kaže. In to kljub temu, da klinika dobi za svoje de hi bistveno veČ denarja kol ostale bolnišnice, « Eno od odprtih vprašanj je lastninjenje.
» To je čudna pravljica- Upamo, da bo razplet dober. Trenutna politika vrha slovenskega zdravstva je usmerjena v av,strelski projekt, ki ne predvideva podjetij, v katerih bi se prepletal zasebni in državni interes, za kar .se zavzemamo mi.«
#	Kako ste se prila^Mlili TfllUey'i po uvedbi no» vega delovnega časa ?
»Novi delovni čas je zgodba zase. Na žalost ali na srečo smo dovolj majhni in smo si zadevo prilagodili nekoliko po svoje. Zdelo se nam je nesmiselno, da bi iz zakona, ki ga kr.šimo v vsakem primeru, uresničili samo tiste določbe, ki so všeč ministru ali vladi. Pri nas ni razloga za drastične spremembe, kajti z bolniki nikoli nismo začeli pred 8. uro. Takrat odpiramo ambulante, z zdravniki smo se dogovorili o prihodu v službo ob 7. uri. Premaknitev dela za eno uro ne prinaša nobenih prihrankov. V skladu z dogovorom z zavarovalnico smo bolnikom na voljo v ambulantah tudi popoldan. Upam, da se stvari ne bodo zaostrovale. Se vedno pa zaman čakamo na standarde, na osnovi katerih bi lahko zaposlili več ljudi. Pripraviti bi jih morala stroka oziroma ustanovitelj. Ker jihenwîavno nekateri ne želijo, se zadeva ne premakne.«
•	Kaiejti, re bodo prednosttte tiatnge bolnišnice v te^ tu 2fm?
»Glavni cilj je zadcwoljiti bolnike, ki btv do k nam napoteni na bolnišnično ali ambulantno zdravljenje. Prizadevali si bomo za nadaljnje skrajševanje čakalnih dob v ambulantah, kjer pričakujemo ustrezen dialog z zdravstveno zavarovalnico predvsem pri prerazporeditvi denarja. Letos piîlcti naj bi končali dela pri ureditvi endoskopskega centra, posodobitvi lekarne in arhiva. Poleg tega načrtujemo Še ureditev garderob za osebje, preureditev podstrešja v objektu Planika, kamor bomo namestili administrativne služne, knjižnico, uredili majhno predavalnico. Upam, da nam bo uspelo spraviti v pogon liipcrba-rično komoro in dokončali obnovo sob v zahodnem delu osrednjega bolnišničnega objekta.«
■ tp
Novi prostori varstveno delovnega centra Velenje
Mafa začetek, decembra letos konec?
Potreba po ur«dit>i novih prosloniv /a dejavnost varst>'eiio de« lovne)*u centmježek V«lenje je slani že n«kuj let. Kar nekaj do-hn>dťlnili akcij /ii lenamen«JeÍ>iÍo v leh letih, danih ž« tudi kar nek^j obljub, od katerih pa varovanci za zdaj niso še ničesar pri« dohili. Če Je moč verjeti i)esedafn državne |mkjs«kretarke /a in* vesticije mi ministrsT>'u zadelo, dom in družino, ki Jih je izrekla na sestanku s predstavniki Mestne občine Veler\je pred 14 dnevi, Jťto 2(K)3 vendarle (»draslim osebam /drugačnimi potrehi-nii v olKinah Velenje, ^»štanj in Šmartno ob Paki. uresničilo dol-f!oletno potrelKi.
»Državna pod.sekretarka nam je namreč obljubila, da bomo v teh dneh dobili v podpis anek.s k pogodbi o soinvestiranju in dinamiki vlaganj. Najkasneje v začetku prihodnjega meseca naj hi iz.šel razpis za izbiro najugodnejšega ponudnika za gradbcno-obrmiška dela. Predviden rok za začetek izgradnje je maj, dela pa naj bi končali do konca letošnjega novembra. Zadnji mesec leta 2002 naj bi prizidek k Centru za vzgojo, izobraževanje in usposabljanje Velenje, kjer bodo novi prostori Ježka, pridobil uporabno d ovo ljenje.Tak rat se bodo lahko varovanci vanje že prcsehli, kajti vzporedno z razpisom za gradbcno-obrtniška dela bomo pripravili še razpis za nakup potrebne opreme,« je odgovoril na vprašanje, kako daleč je izgradnja novih prostorov VDOja predstojnik Urada za negospodarske javne službe Mesl-ne občine Velenje mag. Peter Kovač.
K(U je še povedal Kovač, bo naložba veljala nekaj več kol 28.*^ mili jonw tolarjev, od tega bo .SI odstotkov ali dobrih 147 milijonov SIT prispevalo ministrstvo delo, dom in družino, preostalih več kol 135 milijonov SIT pa lokalna skupnost (občine Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Pakl). Do sedaj je Mestna občina Velenje namenila zanj dobrih 22 milijonov SIT, ministrstvo 16 milijonov tolarjev, letos pa naj bi ministrstvo primaknilo Še 35 milijonov tolarjev, lokalna skupnost 80 milijonw SIT. To naj bi zadoščalo za gradbeno obrtniška dela in zunanjo ureditev, pre^wlali denar predvsem za opremo pa naj bi inve.stilorji zagotovili s proračunom za leto 2004.
Mestna občina Velenje je z občinama Šoštanj in Šmartno ob Paki že podpisala ustrezno pogodbo, čaka pa jih Še podpis aneksa, saj bodo njune obveznosti večje kol so bile predvidene ob podpisu pogodlxj. Večje bodo predvsem z<iradi približno 200 kvadratnih metrov, ki jih bodo uredili zitto, da bi lahko kdo od varovancev ostal v Ježku čez noč. Tega »dodatka« pa mini.^trstvov naložbi ni priznalo. Kot jc še pojasnil Kovač so se tako odločili zaradi tega, ker bi vztrajanje pri »»ureditvi prostorov na zalogo« potegnilo za sabo spremembo projekta, ki je že brez lega doživel kopico s prem emb-
Na vprašanje, ali res ni bilo mogoče zadeve urediti prej, saj se vleče nenormalno dolgo, pa je Peter Kovač odgovoril: »Res se ni dalo prej. Vmes sc je spremenila zitkonoJaja, za pripravo projektne dokumentacije je bila sprejeta nova metodologija, tudi na ministrstvu za delo, dom in družino so sprcnienili pravilnik. Mi pa ocenjujejo, da imajo vse te spremembe skupnega imenovalca: pomanjkanje denarja.«
tp
Esoteeh d.d. postavlja Inovacijsko središče
Brez idej ni razvoja
VELENJE, 13. februarja - Esotech. d.d., dru/ba /,a izvajanje projektov v energetiki in ekologiji, je v savii\jsko i^ale.^kl rej^iji spodbudila projekt postavitve Inovacijskega središča. Že samo ime nakazuje vsebino. Objekt, staro pi»slopje v hisli Esotecha (lam. kjer Je bila nekdaj uprava ESO), velik dobrih 2.()()Ô kvadratnih metrov, naj bi v nekaj letih spremenili v središče najrazličnejših družb in podjetij, ki l>odo družno pripomoj^le k ra/.voiu in napredku rej^i-je, tako na podn^ju gospodarske rasti kot izobraževanja.
»Inovacijsko središče bo na enem mestu zdnjžQo posameznike, mala podjetja in podružjii-ce mednarodnih podjetij, ki nudijo svetovalne storilve, projektiranje arhitekture in statike, geodetske in urbanistične storilve, komunikaeijske servise, računalniška rH>djetja, notarje in odvetnike, revizorje, računovodske servise, razstavne prosiore in podobno,« je na novinarski konfe-renei povedaJa direktorica Esoteeha d.d. Zotlja Mazej - Kukovič. Prepričana jc, da bodo tako ustvarjena nova delovna mesta, preko sodelovanja med podjetji pa mnoge sinergije, ki bodo ustvarjale višjo vrednosl takopodjeljem kol gospodarstvu v regiji.
Esoieeh bo tem podjetjem zagotovil razJicne servise, od intbrmacijskih tehnologij, administra-
cije, prelirane, rekreacije, računovodskih storitev 1er storitve priprave in risanja načrtov... »Mi smo si letoSnje leto vzeli za io, da pridt)bimo interesente, dokonCajno projekte, dobimo dovoljenja. napravimo shemo financiranja in se prijavimo na kak evropski strukturni sklad. Prihodnje leto bi morali to potem speljati, takoda bi se konec leta 2004 novi lastniki lahko že selili.«
V nsolechu d.d., kjer je zaposlenih 180 ljudi, od teh je 100 tehnikov in inženirjev, pa pravijo, da to ne ho prvi projekt, ki bo z njihove strani spodobil rast in razvoj v regiji. Že danes s svojimi inovacijskimi rešitvami veliko pripomorejo k iztiolj.^nju razjnerv ekologiji, hkrati pa predstavljajo eno redkih slovenskih podjetij, ki prt snovanju in izvajanju projektov tesno sodeluje s slovensko znanostjo. V zadnjih letih je v sodelovanju z Institutom Jožef Stefan izvedlo kar nekaj projektov, med drugim, koi je povedal Boštjan Žigon, razžveplalno napravo za dimne pline na lokaciji rudnika Mežica v Žerjavu. Drugi projekt, od katerega veliko pričakujejo, je reševanje problematike odlagališč. Plod sodelovanja s tem inšthutom je demonstracijska naprava za toplotno izrabo odpadkov.
■ Milena KrstiČ • Planine
Iz dela gasilskih društev: PGD Pesje
»Društvo sedaj deluje kot celota«
Tako Je nn rednem letnem občnem zboru P(îl> Pesje zatrdil predsednik PGD pesje Drai>o GltiŠIč, ki Je dodal, da .seje s tem uresničila njegova želja ob nastopu mandata, da chmi delujejo bolj pove/jino In da po/abijo na osebna neso« ^lasja. saj skupaj vlečejo isti voz. Nil /borui su preuledali delo v preteklem letu in /ačrlall letošnjega. Poročilo Je podal tudi poveljnik PCJI) Pesje Janez MiklavžIna. Med gosti so bili predsednik KS Pesje Anton KoAir, predstojnica urada župana MO Velenje Alenka Kednjak ter podžupan Bojan Kontič.
Dra^ Glušic je v svojem govoru p<5iidaril, da so se v preteklem obdobju skupaj ssodelavci iru-dili, da so oplemenitili sredstva, izboljšali opremo in povečali znanje članov v društvu. »Za do-
sego rezultatov so zaslužni vsi člani dni.^tva, V svoji sredini Imamo veliko Ziinesei\|akov. ki so s svojim nesebičnim delom pripomouli k uspehu in .so go* nilna sila delovanja društva, Čeprav so včasih na poti vis(»ke ovire in strmi klanci.«« Lansko leto so tako Že ob začetku leta zabeli s številnimi izol^raževanji. Udeleževali so se tudi tekmovanj, kjer so velik napredek dosegli Člani A, ki so se udeležili več meddra^tvenih tekmovanj in tako izpolnjevali zadnje podrobnosti za najvišje rezultate. Največji uspeh pa so dosege Članico A, ki so piîstale oltčin.ske prvakinje...
Člani PCîD Pesje si bodo leto 2002 zapomnili po kar 1701) opravljenih urah prostovoljnega dela, ki so jih namenili urejanju gasilskega doma, lepšaJiju okolice, spravljali so danivan les.
S pomočjo MO Velenje in KS Pcsjc so zamenjali dotrajano kritino na cclotncm domu, zamenjali pa«) tudi garažna vrata in pridobili nov avto za prevoz moštva. Skupna vrednost inve-siicijjc tako dosega l6mioSlT, zagolovji pa so oplemenit ili prav vsak pridobljen tolar. Sicer pa so njihovi Člani sodelovali pri gašenju štirih požarov, udeležili so se šlirih večjih ga.silskih preventivnih vaj- V lanskem letu jc pridobil čin nižjega gasilskega časinika 1 član, za gasilca pa 10 članov-
■ bš
Velenje
'^AS 20. februarja 2003
Uvodnik
Velenje e-mesto
www.velenje.si
Leta 2004 bo Slovenija postala članica Evropske unije. Če želimo biti uspešni v združeni Evropi, moramo začeti delovati že danes. Povezovanje, omrežja, skupni projekti so zadeve, ki nam bodo pomagale pri hitrejši integraciji v EU. Prva večja priložnost, ki je povezana s projektom e-mesto je Šesti okvirni program.
Na srečanju v Lisboni si je EU postavila za cilj, da do leta 2010 postane najbolj konkurenčno gospodarstvo na svetu. Ker je področje raziskav izrednega pomena, so se v Lizboni dogovoriti za ustvarjanje internega trga za znanost in tehnologijo European Research Area (ERA) (Evropsko razikovalno področje}. Šesti okvirni program je finančni inštrument, ki bo pomagal uresničiti idejo ERA. Šesti okvirni program je nadomestil Petega in bo trajat od teta 2002 do 2006. V tem programu bo EU namenita za raziskave 17.500 milijonov evrov. Prvi razpisi za Šesti okvirni program so bili objavljeni v decembru tansko teto. Projekti se lahko prijavljajo po tematskih področjih.
http://v^ww. cordis. tu/fp6/lifescihealth.htm ' Vede o življenju, genomika in biotehnologija za zdravje.
http://wvm.cordis.tu/ist/ • Tehnologije informacijske družbe
http://wvi/w.cordis.tu/fpS/nmp.htm • Nano-tehnologije in nano vede, muttifunkcio-nalni materiati. ki temeljijo na znanju, novi proizvodni procesi in naprave http://wvm.cordis.lu/fp6/aerospace. htm -Aeronautika in vesolje http://www.cordis.lu/fpS/food.htm - Kakovost hrane in varnost http://vmw.cordi$.lu/fp6/sustdev.htm • TraJ-nostni razvoj, globalne spremembe in ekosistemi
http://www.cordis.iu/fpB/citizens.htm • Državljani in oblast v družbi, ki temelji na znanju.
V Velenju imamo znanje in čtoveške vire, Id nam omogočajo, da se prijavimo na nekaj področij. Za e-mesto sta še posebej zanimivi področji Tehnologije informcij-ske družbe. Državljani in oblast v družbi, ki temelji na znanju. Letos se je Ministr^ sfvo za gospodarstvo odtočito, da podpre pripravo prijav za Šesti okvirni program (razpis tahko najdete na strani http://www2.gov.si/mg/mgsto.nsf}. To pomeni da boste dobiti povrnjene stroške dela, kar Je pomemben element. Več o Šestem okvirnem programu tahko najdete na strani http://www,cordis.lu/fpB/. Najbotje je^ da razmislite o Mjučnih besedah, ki opisujejo vašo dejavnosti in poskušate najti partnerje (Rnd a Partner). Upamo, da bomo letos iz Velenja prijaviti več projektov v Šesti okvirni program in da bomo uspešni.
Ne gre samo za denar, ampak za integracijo v EU. Tudi neuspešen nastop vas povezuje s partnerji, s katerimi ste delali prijavo.
Še posebej si želimo projektov, ki bodo podpirali razvoj Velenja kot e-mesta - tematsko področje „Citizens and governance in a knowtedge-baseà society" (Državljani in oblast v družbi, ki temetji na znanju).
Sicer pa, kot je rekel znani hokejist: »Će ne streljaš, si stoodstotno zgrešit." še nekaj, večina razpisnih rokov je v aprilu, razpis za pisanje prijav pri MGD pa v marcu.
Želimo uspeh vsem, ki bodo poslušali nasvet znanega hokejista in pripraviti projekt.
m Stanko Blatnik
E-Velenje v očeh tujih obiskovalcev
'?x večkral sc mi jv /gciJilo, Ja sem bila v-vcyki2adrugi. to^somc I uji partnerji na prebili zn ptivcza-vc na spletne Mrani» kjer bi lahko hami p^^iskaii ínťormacijc o Vele« nju. Kar prccej Casa sem izgubih vsakokrat, ko sem i^kVd najti kaj lakega, kar bi predslavilo Velenje na spJeluvkaierem od tujih jezi-kcïv'. 7.ai íť vedno ni mogoCc najti skoraj nitvsar.
Na domaćih in svetovnih iskalnikih jcuiwabnih le nekaj zadetkov. Predvsem bi bilo pričakovali. da jc ob mnogih besedah o pO' spcSevanju lurizma (erob dejsivu, da zeli bili Velenje 0-raesîo. kje kakina uradna predsiavitev lokalnih zanimivosli. nasianiivcnih in gostinskih kapaciiel.iporlnih, kulturnih in nabavnih prireditev... Vcikrat je mogoče prebrali, kako si VelenjCani in Velenje pri?^-Jevamo z» razvoj mrizma. Ob mojem iskanju lahko ugotovim le, da pričakujemo in vabimo le ^k>maCegoste in popiMnike.saj bj bilo sicer mnogo već informacij v tujih jezikih (vsaj v angleškem).
In kaj mi Je uspelo najti?
s področja turizma zelo malo, Slovenija ima dopadljivo pred-i>laviicv lak.<nih in drugi^^nth znamenitosti, nastanitvenih, športnih. kuUuriiih in drugih objektov, ki jo najdete na spletni strani Slovenske turistične organizacije lwww.slovcnia-lourism..si). Najli je mogoče vrslo informacij, vendar celovi le predslaviivc ni nikjer. Ko na tej spletni strani najdete Velenje, vas piwcza-va vodi na www.vclenje.si. Tu se krog zaključi, saj je vse na www, vele nje. si v slovenskem jeziku. Prav tako na www.vele-nje.com. Utrinki i/. Slovenije (v^'VAV'.burgerHSi/)je spletna-siran, kjer je kar nekaj zanimivih foto-
grallj, zemljevid..., in ludi nekaj kratkih opisov znameni tosii Velenja v angleščini. Skopo, toda to je edino, kar sem naSla. Naei-onalntf turistično Alruženjc ima obširen porlal ('A'ww.nlz-nia.si), na katerem pa se ^aCuda ob kliku na povezavo za Velenje odpre »prazen list«.
Bolj ali manj boga le predstavil-ve za tuje partnerje imajo nekale ra podjetja, kot so Premogovnik. Urico. Esotech. Vegrad ... Me.iani mladinski pevski zbor .šolskega ccnlra Velenje ima lepo tematsko stran Uuli v angieSčini in je eden zelo redkih, ki p(")nuja po-vezavi> na pretlslavitev Slovenije in s tem veča možmxsií, da spoznajo nase kraje tudi njihovi prijatelji od tlrugííd. Muzej premo-govnišiva se c^čiino zaveda, da cb-iskovalcj niso le domači, temveč tudi tuji turisli in predsiavitev so pripravili §e v angleškem in nemškem jeziku. Veliko »maleri-ab« se najde med športnimi prireditvami (nogomel. smučarsski skoki...). ?al pa o Velenju tudi na teh sirc^neh ni informacij,
Zanimivo je. da Ljudska unScr-z^pt>nuja program učenja slovenskega jezika za tujce, kipa morajo najprej znali slovensko, če hi>čejo najli lo pi^nudbo, saj je celotna si ran le vsKwenŠčini.
Na pt>pulalion.com sem naSla siatislične piîdalke za Velenje, na backpackers.com je siccr mt)žno med mesti izbrati Velenje, vendar ni nikjer nobenega podatka o možnostih na.sianitve, avtfibu.sili, vlakih, kuliurnih. <porlnih ali naravnih znamenj losiih.
Na strani Turističnega društva Velenje (htipi/ywww.rr-vcLsi/ldve-lenje/) ponujajo iskalnik po bazi prireditev» ki pa ima eno napako -očitno ni nobenih vnosov v bazo, zato ludi zadetkov ni. lAgora-com je sicer zanimiv luj spletni porîal.
ki ima tipizirane predstavitve, vendar vnosov za Velenje šc ni. Na crsvflags.com lahko najdete vse o velenjskem grbu in zastavi. Še največje mti^^če prebrati na Virtu-ariourisi.com, ki je porlal za komuniciranje popotnikov. Res-nično/imimiva .«spletna Si ran, kjer je včlanjenih ludi 5 vck^njčanov. O Velenju najdete jiredvsem komentarje obiskovalcev, ki prišli od ilrugod. Že res. da je nai^telih nekaj resiavracij. da je omenjen Î lolel Paka in smučarski skoki na skakalnici, vvn dar so Jovglavnem vtisi ljudi, ki so Velenje obiskali. Torej, nič uradnega ali takega, kar bi Velenje o sebi želelo povedali tujcem.
Zaključim lahk(X da je od inû-stičnihoi^jekto\'v:mgleščini predstavljen na internetu edino Muzej premt>govnišiva. v Muzej na gradu so vabljeni domači lurisli, drugih znamenitosti nimamo. Po mnenju lujcevje Vila llerK'rsie-in vrhunski objekt, ki bi moral imeti svojo predstavitev, vendar tazen osnovnih hotelskih informacij ni mogoče najti nobene predstavitve s tbitigrallj:imi. Prav lako je s Hotelom Paka. Mnogi Velenjčani ne vedo, da imajo mladi možnost prespali v »mladinskem hotelu« v dijaSkem domu. Le kako naj to vedo tisti, ki take možnosii iščejo.
kgubila sem popoldne, našla praktično nič. Lahko, daje skrilo. Res Škoda, da ne znamo ponuditi lega. kar imamo. Tako se ob vseh velikih besedah o E-mes-lu še vedno odpravim v TIC, vzamem pnvspekt v enem od tujih jezikov in ga po redni poŠti pt^ljem Ija. kjer bi radi o naših krajih vedeli več. Sicer pošinih storitev v glavnem ne uporabljam več, saj je hitrejša in manj sitnosti povzrc^ča elektronska pt^Sia.
■ Jana Pahovnik
Pliare 2000 in E-učenje
IPAK. Ini^tiiui za simlx^lm^ analizo in razvoj inlormacijskiii tehnologij izvaja v skli)pu programa PHAŘC um za Savinjsko regije» dva pri^grama e-uČenja:
- (Vntri dinamičnega učenja in z^paslovanja
-Razvoj novih poklicev:spletni iržnik.skrbnikpnxvsne opreme in skrbnik informacijske in komunikacijske opreme
V	sklopu prvega projekia želi' mo v Celju. Skwen.skih Konjicah in Vek-nju razviti C entre za dina^ miCno Izobraževanje in zaposlovanje. V leh centrih bi se razvijali in izvajali programi izobraževanja. s katerimi bi iskalci zaposlitve povečali možnosti zaposlovanja.
Izobraževanje bi večin(»ma potekalo na daljavo z uporabo Interneta. la'^braŽevali K^mo poklice. ki so aktualni in ki imajo perspektivo. Znanja in veščine, kijih bodo pridobili udeleženci bodo aktualna in uporabna. Predvsem se bodo znanja pridobivala z metodo »learning by do-ing«< (učili se tako, da stvar naredimo). Zalo se bomo povezali z lokalnimi in regionalnimi gospodarskimi subjekti, s katerimi bo-mi> <îefinirali projekle, kijih bodo izvajali udeleženci izobraževalnega pri>ee&a, Na la način bodo udeleženci zelo hitro začeli delati na problemih, ki so z^ini-mivi za gospodarstvo. Pt^leg tega bom<i na la način razvili omrežje organizacij, ki so potencialni delodajalec za udeležence izobraževalnega procesa.
V	sklopu projekta iz programa Phare bomo izt>braževali za dva pi^klica: izdelovalec in oblikcfva-lee spletnih sirani. Laibraževanje bo potekalo 1x1 začetka marca do konca septembra leta 2003. Po zaključenem izobraževanju bodo udeleženci lahko pristopili ekstememu preverjanju za pridobivanje nacionalne listine za le poklice.
V	program bo vključeno 40 brezposelnih oseb iz 4. kategorije (težje zaposijive osebe).
V	ceniru v Celju bo vključenih [5 udeležencev, v Slovenskiii Konjicah 10 in v Velenju l.\
Delo bo polekalo na naslednji način. Vsak mcsec bo organizirana enodnevna delavnica vse
udeležence (vîîakiê v drugem ceniru), na kateri bo predstavljen pnv gram za lekoči me.sec in obravnavane pomembne leme. Potem se bodo udeleŽA^nei izobraževali na daljavo z uporabo Inlerneta. Poleg lega bodo vsaj enkrat tedensko prišli na svetovanje v center. P(5 polrebi biido organizirane do-dalne oblike za udcležencc, ki imajo ležave ali ncusirezjio ali ptv manjkljivo predznanje.
Program izvajaj(» IPAK. Inštitut za simbolno analizo in razvx^j informacijskih le h noli i gi j iz Velenja. Edu kata. Ziivod usp<«abljanj 72 izboljšanje kakov<»sti življenja iz Celja in Zavod za tehnično izobraževanje iz Ljubljane.
Do sedaj smo opravili naslednje nak>ge:
• definirali vlogo in pogoje delovanja p^'^sameznega cenlra.
-	pripravili določene učne materiale,
-	izvedli motivacijske delavnice spHencialnjmi udeleženci.
Moram priznali, da smo prijetno pre!>enečeni z odzivom brez-ptwelnih oseb. Ud 120 vabljenih (■»scb se jih je oglasilo loino lOlJ, od leh ima računalnik 80 in dc^-stop do iniernela 62.
Zanimanje za izobraževanje je izrazilo udeležencev, tako da bomo v času od 17. - 21. februarja 2003 opravili dodatne pogovore s li.stimi. ki se želijo vključili v program. Na trnovi opravljenih p<igovorov bomo opravili dokončno izbiro udeležencev.
V drugem projeklu želimo raz-
Informacijsko-infrastruktura jo je potrebno
Ko smo opravili motivacijske seminarje za potencialne ude-ležentx' projekusv e-ućenja vskJiv pu programa PiiARE 200C). smo bili prijeUîo presenečeni. Ugotovili smo da ima 80 odstotkov udeležencev doma računalnik, 63 % jih je povezano v Internet. 61 % pa jih je izrazilo željo, tla se ude-ležijci iz(U>raževaiija s področja uporabe informacijsko komunikacijskih tehnologij.
Kei smo delali s skupino te% zaposljivih oseb, lahko zaključimo, da je to verjetno povprečna slika stanja informacijske infrastrukture gospodinjstva v re-giji«
Številke so zelo visoko in primerljive s podaiki drŽav, ki so bistveno bolj razvite kol Slovenija.
Sedaj je napočil čas za resno uporabo le lehnc^logije za bfob-ra^vanje. opravljanje dela od do-n^a. e-demokracijo, e-oblast. e-medicino in verjetno Se kaj.
komunikacijsko - priložnost, ki izkoristiti*
Pri tem je nujno začeti z izobraževanjem v VI teih in nadaljevali celo življenje- Isiočasno je potrebno vključili starej^ generacijo. ki se je rodila pred osebnim računalnikom. Starejše osebe kthko veliko pridobijo z uporabo olwtoječe inťrastj"uklure, potrebno je samo piemagati slia-hove.
Še posebej je uporaba Interneta in osebnih ra^nalnikov zanimiva za brezposelne (Webe. Lahko se izobražujejo, opravljajo občasna dela aa daljavo, z malo več truda iji izobraževanja pa verjetno lahko reiijo problem brezposelnosti
Velenje ima poleg dobre InCra-sirukture veliko strokovnjakov, ki bi se lahko tvornovključili v razvoj e-mesta.
'Ib priložnost je potrebno izkoristiti. lakoj, ker je bilo včeraj prezgodaj, juUi bo prepozJio.
■ Stanko Btatnik
viri učne materiale, kurikulu me izvesti postopek za pridobivanje nacionalne listine in izvesti pilotsko izobraŽA'vanje za predlagane poklice. Izobraževanje bo piile-kalov pikïlskih centrih dinamičnega učenja in zaptsU^anja. Večina izobraževíilnegťi pnxiesa boptJle-kala na daljavo z uptirabo informacijsko komunikacijskih lehno-k^ij.
Prepričani smo, da bosta projekta c-učcnja uspc.^na. da bc^lo udeleženci dobili potrebna znanja in veiičine in da b<Hlo centri zaživeli. Na konai želimo poudarili naslednje: Če se ho e-učenje pokazalo kot uspešno, bo lo ve-hki korak v izobraževanju brezposelnih oseb. ker bomo lahko ponujali bistveno veČ izt^>raževal. nih tečajev, kol v klasični obliki. Izku.^nje, ki jih imalPAK kažejo, da lahko postane izobraževanje na daljavo pomemben dejavnik gospodarskega razvoja v državah v prehodu. Verjamemo, da se bo 10 zgodilo tudi v na.ši regiji.
■ Stanko Btatnik
Informacije
Dogodki
vsflk dan
Kjbernefiôto kovorna Kuniguiiilo
8.00 • 20.00 Mladinski center Velenje Bre^lačna uporaba intemela, pomoč pri uporabi računalnika.
IMyWfly Pub
[veleblagovnica Mama Velenje)» brezplačna uporaba internata
Moj Radio Velenjo
(1 etaža nakupovalnega centra Velenje), breg^lačna uporaba iniernela
Spletno kovárno Mojca
B. Kraigherja 5, Velenje Uporaba intemola in pomo& pn uporabi računalnika za otroke, od ponedeljka do petka, od 1 lh do
m
Informacije: tel. 03 897 7540
Aktualno
Pridobite svoj elel(tronsi(i nodov, ki se bo glasil: ime^rimek^niHld.velM ie^i Informacije: MO Velenje. Služba za premoženje in informatiko. naslov (^Velenje.si
Priprava priloge: IPAK Velenje Uredniški odbor: Jana Pahovnik, Mihela Hiadin. Alojz Hudafin
20. februarja 2003 '^H'M
NASI KRAJI IN LJUDJE
Člani čebelarskega društva Mlinšek so imeli občni zbor
Čebele obolevajo tudi v Šaleški dolini
Cel>vliirji čd>eliirske^ai društva Mlinšek so sestali na rednem letnem ohOnem /horu, na katerem su pregledali delo v preteklem letu in sprejeli pro-gram za lelos. Predsednik društva Martin Meškoje po* vedal. da letos poteka 2e 74 let organiziranega čebelarstva Mlinitek. Čebelarstvo Je pomembna pano}ia. ne samo za* radi ekonomskih koristi, am* pak tudi /ati), ker ima /elo po«
vih čebul. pav ziidnjcm času čebele neusmiljeno uničuje va-roa, ki se je pojavila v asemde-setih letih. Za zdaj jo še dokaj uspeSno /aiiramo,« pravi Martin MeSko. čebelarji druStva Mliniekso lani veliko pozornosti namenili zdravljenju čebel in se udeležili državnega čebelarskega seminarja v Celju, udarniško sodelovali v Čebelarskem centru na Brdu pri Lukovici, v Vinski G(îri pa postavili spomin-
Na državnem tekmovanju na Brdu pri Lukovici, sla učenca OS (iS, Monikil Koren in Dlaž Sobočan z mentorico Mileno Verboten, osvojila zlalo priznanje. čebelarski krožek OŠ MFr, podružnice Pleíivec pa je z mentorjema Dragico Oderlap in Edom Stropnikom, prejel bronasio priznanje. Pri tem velja omeniti ludi neumornega mentorja mladim Čebelarjem Jožeta Kolmaniča.
Pozorno so prisluhnili AienM Kovačfč - Jurfč.
memben vpliv na oko^e.
debele so sestavni del narave. Pa bodo zaradi vciikc onc-snaženasli okolja preživele? To je temeljno vprašanje. Zato je nujno, da pristojni čebelarstvu namenijo več pozoma^ti in po-mťiči. »(^ebelarji se združujemo predvsem zalo, dii izpopolnjujemo svoje znanje /a vzrejozdra-
ski čebelnjak Francu Mlinčku, ki bo letos uradno odprt. »Društvo, ki Šteje preko Članov ima tudi iri aktivne Čebelarske krožke na i^olah in sicer podružnicah v Šentilj u,Plc§ivcu in Vinski Gori. Veseli smo, ker mladi Čebelarji skupaj z menlor-ji na tekmovanjih dtwegajo odlične rezultate«, je pt>udaril.
Rekif so:
Alenka Kovačic - JuriČ, dr. veterinarske medicine iz območne enote zavoda Celje: »Tudi v ŠalcSkl dolini smo ugolovili čebelje bolezni, največkrat hudo gnilobo zalege in varoo. Tako kol drug(5d po Sloveniji je tudi pri vas veliko slarcjSih Čebe-
larjev, zato bi jim morali mlajii s pridobljenim teoretičnim znanjem pomagali pri odkrivanju čebeljih bolezni, ki se pojavljajo.«
Edíí Stropnik, član čebelarske zveze: »Avgusla bo na Drdu pri Lukavici prvi mednarodni čebelarski kongres. Udeleženci bodo obiskali ludi šale.^ke čebelarje. Na zvezi je podan predlog, da bi bil 20. maj, rojstni dan Antona JanSe, dan slovenskilî čebe-hirjev.«
l)U!»an (torenc, predsednik Čebelarskega društva Riivne pri Šoštanju: »Vsem so dcibrodoSli seminarji in predavanja. Zelo pomembno je, da z zdravljenem čebel začnemo pravočasno in dosledno.«
Karel Stropnik, predsednik KS Konovo: »V leta^njem pro-računu Mestne občine Velenje je več denarja kol lani namenjenega kmetijstvu. I/ lega bo nekaj linančnih sredstev namenjenih tudi čebelarskemu društvu, kar bo najbrž prišlo prav ludi za izobraževanje podmiadka.«
Matjaž Vehovec. predsednik izobraževanja pri družini Mlinšek: »Vesel sem dobrega obiska na seminarjih in izobraževanjih. S tem bomo nadaljevali ludi v priliodnje in teorijo s pridom prenašali v prakso. Naša želja je, da v .svoje vrste pritegnemo Se več novih Članov.«
Na občnem zboru je predsednik najzaslužnejšim Čelxilarjem podelil odJiČja II. in III. slopnje. Prejeli so jih: I^Vanc Puc, Jury Tovornik, Rudi Cvlkl, Jože Kol« manič in Prane Medvejek.
■ Bogdan Mugerle
Odbor Invalidov Šmartno ob Pakl
Z malo denarja opravili veliko dela
SMAKTNO OH P.AKI> 15. h-bruarfa- Odbor invalidov olićiiic ^maitno ol» I^iki združuje 20K in-\'alidov te^a ohn)oĆja. Deluje |>od okriljem Medohêinskq^ drušhii in\>ilid(»v Šalcškv doline. Na rednem ol>čncni /jmru, v pri»storih gasilskega doma, so ocenili, da so z malo denarja opravili >'eliko dela. i/\olili so tudi novo vodstvo. Milana Uogla. ki jeviidit 4Hllx>r8 letuje na predsedniškem mvsiu zamenjal Alojx Gruden.
Udeležene! zt>ora so med drugim menili da je današnja družba N^Hc manj prijazna do ljudi, ki jih je življenje na nek način prikrajšiilo. V« več je namreč delovnih invalidov, ki živijo na robu preživetja Slednjim so v svojem okolju poskušali pomagali po najbolji>ih močeh. Poleg socialne dejavnosti soprecej pozormsii namenili ak-lívncxstim, ki jih sproščajo, yhližuje* jo, hkraii pa jim pomagajo pri oh rani (vi oziroma lajšanju zdravstvenih ležav.Takoso organizirali več i/Jelov, pohodov, d njžabnih
srečanj, ^pi^rlnih aklivnosli (streljanje z zračno pusko, balinuje. pikado, kegljanje, ribolov), s^xielo-vali so na tekmovanjih krovne organizaeije, druStva upokojencev in iudi Sir^. Med leîom so obiskali na domu 35 ležko gibljtvili. ob novem letu pa stisnili roko in obdarili 12 članov. Po svojih zniožniVitih so .se vključili v .splet prireditev ob prazniku občine.
Leta^nji delovni program odbora je podoben lanskemu. Poleg skrbi za zdravstveno'preventivno. športno rekreativno in kulturno dejavnost bodo v ospredju prizadevanj Še skrb pomoči potrebnim članom, sodelovanje na meddrušivcnih Športnih tekmovanjih in vključevanje novih članov. Delovni program so ovrednotili na 450 tist'jč tolarjev, od tega naj bi največ zbrali s članarino. 100 tisoč SIT pričakujejo od občine Šmartno ob Piiki, nekaj denarja pa naj bi pridobili Se od Medobčinskega društva invalidov in redkih sponzorjev.
■ Tp
Na občnem zboru so ugotavfjaii, da ]e dnjžba vse manj prijazna do tjudir ki jih )e življenje na nek naČln prikrajšalo.
Mestna občina Velenje predstavlja
Novi pravilnik o učinkovitosti rabi energije
Pravilnik je izšel v Uradnem lislu Republike Slovenije 15. maja 2002. Njegov popoln naslov je Pravilnik« toplotni zaščiti in učinkoviti rabi energije v stavbah. Veljali je začel 15. avgusta 2002. Velja za novogradnje in za popravila, dograditve in podobno. Pravilnik prinaša precej novosti in sprememb tudi na področje rabe energije vsianovanjskih stavbah in tako zadeva skoraj vsakega državljana.
Po prejšnjih preJpisili so bile določene dopustne toplotne prehodnosti posameznih gradbenih delov stavbe (zidovi, strop, streha, okna ..). Na osnovi teh toplotnih prehodnosti so se izračunale toplotne izgube, ki so bile osnova za dimenzioniranje ogrevalnega sistema. Tako je na primer zunanji /id tz opeke debeline 29 em s 3.5 cm toplotne izolacije že ptivseni ustrezal predpisom.
Po novem pravilniku toplotna prehodnost ni veČ najbolj pomembna, ampak je za stavbo kot celoto predpisana količina energije, kije potrebna za celoletno c^revai\je. 'Ib je bistvena novost, ki je doslej ni bilo.
Ta, stavbi dmleljena enei^i-ja, je nekakšna karakteristika stavbe.
Ustrezno rabo energije mora projektant dokazati z izračunom. Tudi po novem pravilniku je zalo potrebno izračunali vse toplotne tokove sk("»zi stavbo, torej izgube zaradi prevoda toplote skozi ovoj zgradbe in toplotne izgube zaradi prezračevanja. Sestavni del lega izračuna so tudi toplotne izgube zaradi toplotnih mostov. V energijski bilanci pa je potrebno upoštevali tudi vse notranje energijske dobitke, kijih prispevajo sončno sevanje, razsvetljava, gcjspodinjski slr(^ji in naprave, pa tudi toplota, ki jO oddajajo ljudje. Od toplotnih izgub (prehod toplote skozi ovoj zgradbe, izgube s prezračevanje nt) ixišlejemo toplotne dobitke in dobimo energijo za ogrevanje. Ta energija mora biti enaka ali manjita od stavbi dodeljene energ\je.
Pri stavbah, ki imajo veliko zunanjih površin v primerjavi s prostornino, so tudi toplotne izgube večje. Podobno je pri stavbah z velikimi sleklentmi površinami. Take povečane toplotne izgube si
stavba lahko privošči samo, če jih kompenzira na nek drug način, na primer z de-helejiiO toplotno izolacijo ali večjimi dobitki pri sončni energiji. Torej so pomembni vsi energijski tokovi skozi stavbo.
sti večja vzdrževalna dela, zamenjave ali dograditve. Izjema so lahko le fasade ali drugi deli zgradbe, pri katerih je potrebno upcwtevali tudi pogoje varslva kulturne dediščine.
Pri stavbah z največ Štirimi
ENSVET, brezplačno energetsko svetovanje za gospodinjstva
Področja svetovanja: toplotne izolacije stanovanjskih zgradb, t)grevalne naprave, rcgulacija ogrevanja načini ogrevanja, priprava lople sanitarne vode, toplotne črpalke, sončna energija, prezračevanje in klimatizacija, stavbno pohištvo, stroji v gospodinjstvu ,,, Za več informacij pokličite energetska svetovalca: R. Špegel- 041 232176 ali A. Juršnik- 041 250577 in 5870608
Naj navedem še nekaj konkretnih določb, ki so zanimive tako za novograditelje kot za tiste, ki bodo želeli na svojih hišah in stanovanjih izve-
slanovanji in kjer so pogoji za izkoriščanje sončne energije za pripravo tople vode. je pt)lrebno predvideti vgradnjo cevne povezave med
streho in kotlovnico.
Ce menjamo strešno kritino in toplotno izoliramo streho» je to potrebno naredili skladno z novim pravilnikom.
Ce se odločimo za zamenjavo oken, morajo nova okna izpolnjevati zahteve novih predpisov (ioplotna prehodnost zasleklitve ne sme bili večja kot 1,4 W/m2K in toplotna prehodnost okna kol celote, skupaj z lesenim ali s plastičnim okvirjem, ne večja od 1,6 W/m2K.
Pri zamenjavi ogreval (radi-alorjev) je polrel>no na nova ogrevala vgradili ludi temio-slatske ventile, če je površina ogrevanega prostora večja od 6m2.
Izračuni kažejo, da bo pogoj o ietni rabi energije izpolnjen, Če bo debelina toplotne izolacije na fasadi vsaj 8 cm, debelina loplotne izolacije strehe pa vsaj 20 cm.
S tem, ko je znana letna raba energije za ogrevanje, je enostavno možno izračunali ludi stroške ogrevanja in se pri morebitnem nakupu stanovanja ali hiše odločati tudi po lem kriteriju (energetska Izkaznica hiše).
Pri uporabi novega Pravibii-ka ne bi smelo bili pomisle-
kov zaradi strožjih predpisov o rabi energije. Cena gradnje 1x1 res nekoliko višja zaradi bolj.Še in s tem tudi dra?je lo-pkitne izolacije oziroma kvalitě In cjših oken. Ker hiše ne gradimo samo za nekaj let, ampak običajno za vse življenje, se nam denar, vložen v boljšo toplotno izolacijo, v nekaj letih povrne s prihrankom pri gorivu oziroma pri energiji za ogrevanje. Še prej se nam obrestujejo kvalitetna okna in mnogo dnigih investicij v iHilj smotrno rabo energije in v iHiljŠe bivalne p<igo-
je.
Očitna je usmerjenost zakonodajalca v učinkovito rabo energije. Raba energije močno pritiska na okolje in Če želimo zmanjšati ta pritisk terupoštevalisprejele mednarodne obveznosti pri varovanju okolja, l^odo potrebni še drugi konkretni koraki na tem področju. Pravilnik za zdaj še ne poslavlja nobenih normativov pri pripravi lople sanitarne vode, niti ne posega v področje ogrevalnih naprav, kjer so prav tako še možni energijski prihranki.
■ Anton Juršnik, energetski svetovalec
8
KULTURA
'^AS 20. februarja 2003
Letos 12 razstav v avli MO Velenje
«■•••«••»•«••♦•«••«••»•«••»•«•••■•»•••■•■«••«••»•••••■«••«v
Na ogled kulturno-umetniška produkcija mladih
v avli Mesine občine Velenje so prejšnjo sredo p<ipcldtie odprli prvo od načrUwiinih dvan;íj-sllh ra/síav vo}>ćinskih prosUv rjh v letošnjem leiu. Ra/siavo pod naslovom »Kuliurno-uincl-nií^kc produkcije mladih, nastale ob podpori Mladinskega cen-ira Velenje«.
Razstavo je odprl i?,upan MOV Srečko Meh, ki je ob tem p(we-dal, da se je obćina konec lanskega leta odločila za raypjs,na katerega so se laliko prij svili ray-liCni aviorji in društva, ki delujejo na kulturnem področju. »Ker smo želeli, da se predstavi Čim več u.slvarjalccv z ra/Iičnih podri>č!j delovanja, smo powa-li k sodelovanju vse, ki bii^elcli v občjaski avli ra/stavdli svoje izdelke ali predsiaviii svojo dejavnost širSi javnosti«. Ob otvoritvi je nekaj besed spregworil tudi direktor Mladinskega eenlra Velenje Ales Ojsleršek, ki je poudaril, da so s pomočjo razstave paskuSali predstaviti preyed kulturnih prireditev, ki so se dogajale ob podpori in v organizaciji Mladinskega cenira in to vse od odprtja MC-ja v letu 1997.
mm
\z otvor/fve razstave, na kateri so na ogled plakati in vabila
na dogodke v velenjskem MC-Ju.
popestrile dijakinje (ilashene f>ole Frana Koruna Koželjske-ga. violinistke Katja Drev, Klementina Tominšek, Ana Srede nšek in Zty a Klinarpxl men-lorsivom Danice Koren.
■ bš
"lako se z različnimi vabili in plakati, ki so vabili na prireditve v centru, predstavlja kar 48 avto-ijev. »Mladinski center Velenje je prijavil tri različne razstave. Prva je tako '/a uresničena, sledila še dve,« smo Se izvedeli, Sredino otvi^ritev razstave so
6. tekmovanje mladih glasbenikov
Več kot 70 na državno
tekmovanje
CCUE, VELEN.IE - Na 6. Ukntovar^lu mladih »hislx'ni-kovťeÍJskť)2a in kanjskeua ohmućja je nastopilo 126 učencev i/. Í3 glasbenih ^olomenjene^a območja (med njimi sta hili tudi dve/;isebni), predstavili pnsosekt»! solisli (81) in v komornih skupinah (15). Med udele/enci je bilo kar 32 učencev {>|aslH!ne ^ole Frana K(»runa Ko/eUskeua Velei\je.
V prtwtorih celjske glasbene koleje potekalo tekmovanje U. in 12. februarja, in sicer v igranju na violino, violo, violončelo, kontrabas in komorne skupine (llavta, klarinet, saksofon), v velenjski glasbeni áoli paso 12. in 13. februarja nasK^pili: harfisti, kitaristi in orglavci vseh kategorij. Najboljši s lega tekmovanja so se predstavili na koncertu pred tednom v lukaj^^nji orgelski dvorani.
NajboljSe med niijboljftimi, dobitnike zlatega priznanja sedaj čaka še državno tekmiwanje, ki bo od 20. do 23. marca v Ljubljani. I/ celjskega in ki^roskega območja se jc nanj uvrstilo več k<5t 70 mladih gli^sbenikiw, od lega kar 32 učencev velenjske glasbene šole.
■ tp
KNJIŽNIČNE NOVICE (februar 2003)
PRIRIînriVIî:
()tn>ška knjižnica (Prešernova8) Vsako sreJo ob 17.00 SPELINE URE PRAVUIC
Pcick. 21. rebruatja. ob IH.IK) COOL KN.nCiA: tokratna eool knjiga: Disko kndjica. avtoija Silvestra Vo-grinca.
Knjižnica za odrasle f fiiov rrg 5) Čcirick,2ÍI. lebmar, ob iy.t)(iOD-PrRAN.|E NOTRANJIH VR.4T III: Dianelikn - anatomija človeškega uma (Breda Erjavec in Majda Haj-sck nadaljujeta z odpiranjem notranjih vrat, tokrat ob pomoči gtwla. prof. Srečka Brusa)
Petek. 21. februar, ob ly.OO FE-STIVAL MLADE LITERA!DRE »URŠKA« (na srečanju se bodo predstavili avtorji iz celjske in koroške regije. sUtri nad 15 let. ki so se odzvali n<i letošnji literarni na-teča) JSKD in revije Mentor)
Osnovna šola bratov Letonja Šmartno ob Pakt
Dve tretjini učencev braicev
Na asnovni šoli bratov Letonja v Šmartnem ob Paki SO ietoSnji kulturni praznik zaznamovali s koncertom otroškega in mladinskega zbora Sole ter New Swing Ouarteta. nekateri učenci pa si ga bodo zapomnili {>redvscm po bralni znački, ki st> jo prejeli kol pridni bralci.
3 podelitve
Med 153 učenci na razredni stopnji jih je bral-no značko osvojilo 122 , od petega do osmega riwreda pa je od 150 prebralo Sliri dela in pesniško zbirko 70 učencev. Na šoli pravijo» da so / dejstvom, daje dve tretjini učencev bralcev, zadovoljni.	■ tp
V Gorenju razstavlja akademska slikarka Klementina Golja
stremljenje k lepoti
V	torek prejšnji teden s<'> v avli poslovne stavbe Ciorenja tnlprli likovno ra/stavo Jcl akadeiTiske slikarke Klementine <*i>iy».
f) delu in snovanju avtorkre razstave je spreg^iivtv rila umetnostna zgtfdovjnarka in literarna kritičarka^ .ludila Krivcc Dragan. Ra/loiUla je, da slike Kle* meniine Golija nag^war^ajo s svell(">bo. s sijočo paleto barv.ki v iransparentnih koprenah ovija di^mKIjij-ske krajine in domala pravljično skrivnasine privide, Da >>o vi>cč tako gledalcem, ki v podobal; iščejo estetski uiùtck. kakor tudi kritiki, ki težkti zaobide domišljeno in izvirno slikaTskťígtworico.AMorica pa nebc?j<>d realnosli,ki je vedno bolj ncprijii^na, ampak zna vdnibnih. pogcvsto vsiikdanjili stvaa-h, ki so včasih /e s<ime po sebi umevne, preptiznali lept^to in smisel ČUwekovega obstajanja, cek> tukaj in sedaj.
V	imenu Uprave je goste pozdravil Marko Jcraj, vi'idja Izobniževalncga centra Clorenja. in oh tem poudaril, da v Cîorenju ne skrbijo za kulturo samt^
Sf/^ariia Klementina Golja in kritičarka Judi*
ta Hrivec Dragan
od 3. decembra do K februarja, ampak celo leto. /ahvalilso je organizatorki razitavc Shmislavi |»an-livrSič in vse prisnine povabil Še v Kulturnico, na Cankarjevi 1 v Velenju, kjcrsi^ istočasnih razstavljene manjše .slike, grafike in keramični izdelki Kle-meniine Cîolija.
■ D. V.
Razstavi ob rob
"Rana« se razprostira in luSči vvsjcj rawwžnosti pkîskvc. Mera otn^kc ig;rivi>sti v brstih razpira-jočih; glavonožci v svetem bliScu. Pla.stenje barvnih ft^rmacij s tenkočutnih pt^dano ^tis-in in vrinki montaže, ki razveljavljajo izraziti"» materialno obravnavanje jHwrSine. Spi^minjam se fundamcnia-listične obravnave slikarstva »Supptiri .surface« v Franciji na koneu sedemdesetih let. nehole.
Načini strukturiranja v delih Klementine Ciollja spominjajo na reduklivneslikitvne površine ('lil-lorda Stilla ... Klementina osveři brezoblično de-Hniran prt^slor z grudasto rudimeniarno pojav-
niwtjopiKk^b, kt na nezavvdni ravni razpirajo cvet, brst, ali sugerirajo bilje pred utelešenjem (zazrtost v metafizični ključ interpretacije).
In kamati transcendence in »Animus neizsanja-niwti«, rahločutno a vendar slikan-ko izrazilo materialno .spominja celo na dela Emire 'iUrnad^ič (J9«n)in /denka Uuzjana (1984). Navkljub ko-kelriranju z olri'^ko predstavnostjo se zdi, da sofisticirano harvmo plastenje razJcriva pr<xx's neke druge realnosti (simpi(^m)?
S)>etIx\jo nekateri morali seči globlje v psihoanalitični sliwar umetnosti, ki 5e nikakor ni dokimčno zaprl svojih »hermetičnih lamel«.
■ Iztok Šmajs • Muni
V galeriji KC IN Velenje odprli zanimivo razstavo
•é*éé«éé«éa»éa«éééé«éé«éé«éé*黫é«éé«*é*éé*éé*éaaé«éééééé»éaéé«éé«éééé«*é«*éé«é»ééé
Kvadrat Mladena Stropnika - povezanost več medijev
V)*uleriji Kulturnega ccnirn Kana NnjMilnikaJe hrlii v petek/>včlt. ki> soiiftpiruli ruy:staviM(el m lude* akiKkinskcga sliksirja Mlade* na .Siropnikn tako. kot si lahko l]u* hUelji umetnosti, pa (udi galeristi, le řx>líj(>. Obisk Je bil izjemen, áe ])oscl)ej ra/vesťljivu pa je dej' sivo, &<i Je na otvoritev razstave več k<it /animive^a uvt(irjai ki je pnivi raziskovalec in povc7o\'alec več zvr:>ti uniein<»sti prišlo 0}^<im-ni> mladih. Tudi izbor spreniija-jočeuu pruj;nima Je zadel vèrnu-k>artel tolkal iz velvnjske Klnslx'* ne šole seje s svojim dinamičnim nastopnni lepo j^lil s slikami in projekc^ami avtorja v galeriji.
Mladen je po končani srednji kemijski i v Celju nadaljeval študij na Akademiji za likiivno umetnost v Ljubljani, kjerje leta 2(J()I diplo-miriil pri pr<if, Omeriku Bernardu. Študij sedaj nadaljuje na podiplomskem programu, kjer raziskuje predvsem novemedijekoljevi-deo ipd. Veliko se uk'varja s pre-nastinjem svojega znanja na uka :?cljne:p(.^učuje v vrtcu Andersen v Ljubljani, predava videi) na Vist>-ki za uporabne umetnosti Fa-mul Stuart na Tu/inskem gradu, pripravlja tečaje eksperimentalne ristx; za člane ŠaleSkih likovniktiv, pi>učuje paraplcgike. ki slikajo/ Usti in nogami. Ob tem je Mladen dolgoletni talx"»mlk. ze sedem lel vodnik, kjer prav tako rad prenaša svoje znanje na mlajše rodove. V letu 2001 je prejel študentsko Prešernovo nagrado za slikanje, na
velenjskem ex-!emporu je preje I nagrado, leta 2001 pa častno diplomo iste prireditve. Na festivalu neodvisnega filma in videa Slovenije 2íK)l je preje nagrado
Avtor razstave IVIladen Stropnik slikarstvo povezuje z novimi, sodobnimi mediji kot je video. Zanima ga namreč prepletanje več medh Jev, ne le eden,
v kategoriji eksperimentalnega videa. na festivalu Sa-n - line pa prvo nagrado žirije...
Ibkratna rtizstava v velenjski galeriji ho v takšni obliki, kol je bilo odprta v petek. zagoKwo odprta do ponedeljka. pove7ana je namreč z veliko tehnične opreme, saj je avtor za ra/stavo Kvadrat (zbral pet med .seboj tematsko piweza-nih del. pri katerih prepleta kla-
sičn<i slikaibîvt) in videti umetnost. Več kot zanimivo, predvsem pa vse preredko videno! 'Vo. da lahko ustvarja stvari, ki so mu zanimive, je možno tudi zato. ker ga pri delu ?e leta spremlja in podpira mag. Jir^e Î'elik in njegovo podjetje Bo-nileta d.o.o..
Mladen Stropnik o svojem delu. ki ga tokrat predstavlja svojim meŠČanom in sc^meščankam, pravi: ^Ko posti)vini, v tem primeru, siiko in video skupaj, skuiiani prikazom moment udarca Se pravi« slika Je >idn:t predstavitev točno doliKenej^ii trenuikii. medtem ko vidti» staji za otïèulki Imleèine. torej misli, sestavljenih iz trcniitkos, lx>lje »nešov«<. Zj>iKli se nKiment v vklenini smUhi in dr^j^aJanjcvniLs* lih. Ir.ven realnega Časa. pod/a^e> s ti. vrh pu Jc časovno uprmirjen v nimu >»Omtaet«. Danes .s pogledom na plakat ali z vpogledom v kiiteri koli dru}< inrormiran,|u namenjen medij pričakujemo več phistno.st infomuieije. Riizmiš I janje v enem mediju ne zadovolji mojih predstav kako zueeti reševa* ti pn>l)leni. Pri delu s postavitvijo v enem mediju nisem prepričan v njeno čustveno prepričljivo.st preden Je ne vidim tudi v lučeh drugih medijev...« Li zato bo Mladen še napn.'j povezoval slikarstvo s.so-dobninii mediji in veliko razisk<ival. Zagotovo uspešno. Razstavo pa si vsekakor oglejte, saj je prfložncvt izjemna!
■ Bojana Špegel
Prireditve KC Ivan Napotnlk
»««•♦♦•♦■«•■«••«■«»•«■•»•••«♦■••■♦•«»■«»«•■♦•a
Krčmarica Mirandolina
New termin gledališke predstave Krčmarica Mi-riindolina. ki je bila zaradi bolezni prejšnji leden prestavljena, je v pimedeljek, X marea, ob 19.30. Predstava je namenjena imetnikom Belega abonmaja.
Konc6rt ob mesecu kulture
M(VJK,ÎC - V dvorani kuhurne^a duma Mo/irje Ih> v sohato. 22. februarja, ob 18. uri
koneeri članov Kulturnega društva Godba Zgornje Savinjske dt^line. Kot gostja bo na njem nastopila ludi glasbena skupina Slepi p^Mnik.
Koncert sodi v splet prireditev ob mesecu kulture.
20. februarja 2003 '^H'M
107,8 MHz
musu IM cřsopiski moiaik * musn ut cřsopísmi mozaik
Na§ čas ni veliko podjetje. Danes nas je v njemrednozaposlcníh loćno 18, Kar nekaj pa jih je ?e, ki SO v našem kolektivu dočakali zasluženo »penzijo«. Tudi mi nismo pozabili nanje,vsaj enkrai na Icio, lik pred no\'im Iciom, jih povabimo na novoletno srečanje, ki se ga nasi upokojenci radi udeležijo, razveselimo pa sc jih ludi mi- Kol tudi njihovih obiskov, lu in tam, v na^cm urcdnišlvu. Saj veste, da upokojenci nikoli nimajo Casa.
Med tistimi, ki nas tudi med leiom večkrat obišče, jc nekdanja račun»-vod kinji) Jo/íca Vrečar. Dobri prijateljici sta namreč ostali s sedanjo računovodkinjo in dolgoletno stidclavk(^ Marino. Obe se spoznala na vse liste silne šleviJ-ke in tabele in računovodske zadeve, ki so večini Španska vas. in s5c vedno si lahko kaj svetujeta. Jožica je med študente Univerze za
tretje življenjsko obdobje, kol v Velenju mnogi tudi imenitjejo upokojence. odí»la že pred dobrim desetletjem. V petek pa se je spomnila vseh svojih nekdanjih sodelavcev. ()b visokem življenjskem jubileju, ugibajte kiUerem -po moje aspcsno skriva vsaj 10 Icl-je na kosilo povabila vse ti.sle, ki so nekoč delali skupaj. Pel kovo popoldne je Jožica polepšala M i-ri in Kori.su, Slanehi in Mahni, oni pa so ga zagotovo poiepSali tudi njej. ťeprav nisem bila zraven, domnevam, da so obujali tudi spomine na nekdanje dni v na4cm podjetju. Jožici želimo Se veliko zdravih in lepih let ludi tisti, ki smo na Na§ Čas priSli za njo.
■ 65

Naša nekdanja računovodkinja Jožica Vrečar je lep življenjski jubilej praznovala (tudi) v krogu nekdanjih sodelavcev.
Ml«
NA KRATKO
POPSTARS 2003
Tudi letošnje popstars avdicije potekajo ob velikem številu uspeha željnih mla* (tenk. V Ljubljani se jih je na zaključni avdiciji zbralo kar 171. Kako je bilo, bo moč videti v seriji tv oddaj, ki se bodo začele 5. marca.
LUNAPARK
Po uspešni radijski promociji skladbe »Lunatik« je skupina Lunapark pod budnim očesom režiserja Dejana Baboška - Babota posnela še videospot. Pričakujemo ga lahko konec februarja ali v začetku marca.
HIP HOP
Julri bo v mariborskem ŠTUKU večer hip hopa In r'n'b-ja, na kalerem se bo kot posebni gost predstavil DJ FRX, ki že dolga leta na hrvaškem radiu ureja oddajo Blackoul Rap Shov^.
BEPOP
Njihov videospot »Bodi zvezda«, ki je nastajal med turnejo Popstars, je končno tu. Režiser spota je Jani Pavec.
BRYAN ADAMS
Vstopnice za njegov ljubljan* ski koncert (22. aprila v hali Tivoli) so že v prodaji. Vas zanima cena? 5.900 SIT.
GIBONNI
Hrvaški zvezdnik je zaključek lurneje po uspešnem albumu »Mira* kuh doživel na ledu ljub* Ijanske hale Tivoli. V veliko dvorano je bil njegov nastop prestavljen potem, ko sov rekordnem času razprodali malo dvorano.
Težave kralja studijske produkcije
5. februarja so v Los Angelesu aretirali Phil Spectorja. legendarnega glasbenega producenta, ki je znan po re-voiucionami studijsld tehniki t^o imenovanega zvočnega zidu ("wall ol sound"), s porríoílo kaîere je vzgodnjih Šestdesetih močno obogatil glasbeni izraz tedanjih pop skupin. 62-ietni Spector je obtožen umora manj znane 364etne tgrallíe Lane Ciartson (nastopala le v lllmiti 6 produkcije]» ki so jo naili ustreljeno na njegovem posestvu. Slovitega producenta, kl zase praví, da se je v njemu nasedl hudič in Iq se zdravi zaradi shizofrenije, so po plačilu milijona dolarjev varSčine iz-pustllj. pred sodiščem pa ga bo zagovarjal slo^ti Robert Shapiro, znan kot uspešni odve&iik v procesu proti 0. J. SImpsonu. Spector trdi, da je do smrti igralke pnšio zaradi nesreče, vendar pa na dan phhajatudi vse več obtožb o njegovi nasilni in čudaški naravi, tudi od njegovih sinov in nekdanje soproge.
Traffic Relision & Mon lero v MC-ju
Jutn', v petek, 21. íebaiaría, bosta dogajanje v Mladinskem centru Velenje poDestrila dva mlada In obetavna ben-
da. Prvi, Traffic Religion, pnhaja iz Nove Gorice, drugi, Man Zero, pa s sosednje HrvaŠke.
Traflic ReilgJon so sprva vadili v domači f^ovi Gorici, kjer so nastale njihove prve skladbe, nato pa so se preselili v Ljubljano. Tam jih je kmalu opazil producent Peter Penko in jih povabil v svoj studio. Veliko sc nastopali, sprva po primorskih klubih, nato pa vse več tudi drugod po Sloveniji. Še posebel aktivni so tnll lani, ko smo lih
[jJcnaujom)
Pninica v Rigo jc lorcj /nuna. Da bo pi^ vsej vcrjein(5sii potnica in nc potnik, jc bilo bolj ali manj znano že precej pred izborom letošnje slovenske predsiavnice za finale ev-rovizijskcga tekmovanja Pred CMO sc jc večinoma gíwori-lo n 1'avoritkah, manj o favoritih, čeprav bolj ni ludi morebitnih prescncccnj n\so izključevali vnaprej. A teh ni bilo in Čeprav je bila le-toSnja 1'ormula gla-Síwanja taka. da bi lahko dovolila presenečenje, do njega ni prišlo. Tudi skupini Bepop ni uspelo, čeprav je bila nesporna zmagovalka telefonskega dela glastwanja in bi, to si upam trditi. / nekaj glasovi strokovne žirije golov(3 ona potovala v Laivijo. Strokovna žirija je bila pač neusmiljena (in strokiwmi) in njihovi skladbi ni dodelila niti ene same samcate tc*>čke. Kar pa mladenk in mladca verjetno ni pre^'cč po-trlo. Še manj njihove mentorje, saj so Eîepopz nastopt^m le pridobili, njihova »Ne sekiraj se« pa bo gotovo največkrat predvajana (in najbolje prodajana) skladba od vseh slišanih.
Karmen Stavec jezmagala v svojem tretjem samíxstojnejn evrovizijskcm poskusu. Lan-skííletne grenke siîl/e poraza, jeze in obupa so zamenjale si>ize sreče, koje »Lep poletni dan«, uicscem milozvočna
skladba, ki daje občutek kot da smo jo že nekje slii5ali (v.saj refren), v finalnem telefonskem Vasovanju slavjla več kin prepričljivo zmago. Obe preostali ImalLstki in prav tako fa-voriiki pred tekmo, Nu.šaDc-renda in Alenka (îodee, sta v
prostorov lelevizijskih študijev pred publiko na Cîospo-darsko nizsiavišče veliko pridobila. Več ^amurja in blL^a, bolj dinamično vodenje s kon-cepîom dveh voditeljev in spremljanjem zakulisnega dogajanja. bolj.^i scena, |x\sircj.^i
lini hitrega pritiskanja na telefonske tipke ostali daleč /adaj, saj je /a zmagovalko glasovalo skoraj toliko gledalcev in poslušalcev kot za obe preosiali divi slovenskega popa skupaj. Snovalci leloSnje zmagovalne popevke so se očitno učili pri zadnjih zjna-govalcih evrovizijjikih final, saj skladba vsaj v refrenu močno sledi njihovi zmagovalni formuli. Ce bo 10 dovolj čudi za leli^nji okus evropske evrovi-zijske publike, pa bo jasno 24. maja zvečer.
Sicer pa je letošnja EMA s selitvijo iz mrtvih in ancmičnili
program med glasovanjem, globoki dekolteji in več gole koze so prireditev naredili bolj zanimivo za obiskovalce, tv ^edalce in medije. Ni pa Slo brez spodrsljajev. Mii^ Molk seje že opravičila za napačno prebrano telefonsko številko za glas podpore Alenki Godec, smolapa je spremljala ludi nastop skupine Folkrola in Nine, saj je med njihovim nastopom v dvorani odpovedalo ozvočenje. Nai>top so sicer lahko ponovili, a za tehnično napako se jim organizator uradno ni opravičil...
■ Mič
% if i
med drugim lahko videli tudi kot prsd-skupino Siddharti. Većini so verjetno znani po skfadbi »Woman« In animiranemu videu, kl se je deset tednov uspešno vrtel na VIdeospotnicah. Man Zero je tričlanska inslrumentaJ-na zasedba, ki pnhaja s Hrvaške In je nastala po razpadu skupine Karpis. Njihova glasba temelji na mehki ntem sekciji In zvoku rockerske kitare, s svojim glasbenim izrazom pa presegajo me|e ročka in rušijo stereotipe o dolgočasni instrumentalni glasbi. Koncert se bo začel ob 21,00 url.
Eno leto Select
Tri simpatične Velenjčanke iz skupine Select so v teh dneh praznovale svoj prvi rojstni dan, Najlepše danio. íu so ga prejele ob svojem prazniku, je bila
v sektor bilanca njihovih nastopov. V lanskem lelu so dekleta namreč nastopila kar okoli 130 krat. Vsekakor pohvalno za nekega, ki je star komaj eno leto in se na slovenski glasbeni sceni šele uveljavlja. Po dveh trenutno še vedno vročih skladbah, »Ritem strasti« in »Hočem te zase«, pa Frenk Nova (Babilon) zanje pnprav-Ija čisto nov In še bolj vroč komad.
PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE
Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 In po poročilih ob 18.30.
1.022Y0SB0URNE-Dreamer
2.	OLIVER DRAGOJEVIĆ - Sve bi da za nju
3.	NOVASPACE-Guardian Angel
V zadnjem izboru pesmi tedna na Radiu Velenje je zmagal kontroverzi rockei; poredni deček rock'n'roll a, eden največjih odrskih in zakulisnih nastopačev, ljubljenec medijev in sovražnik zagovornikov javne morale Ozzy Osbour-ne. Njegova kariera v veliki meri temelji na nekaj nezas^šanlh incidentih, tudi takih na me^ aH celo onstran meje dobrega okusa. Vmes se je seveda ukvarjaj z glasbo In velja za sinonim heavy me-
tala. D^es med drugim slovi tudi po tv nadaljevanko Osbourno-vi« v kateri nastopa tudi njegova hči Kelly,
I---
. LESTVICA
mu
Študent naj bo
Šaleški j>iudentski klub bo pripravil v marcu v sodelovanju s fotoklubom ZRNO FOTOTEČAJ;
/ačclscbo 1. marca. Prijavite sc lahko na telefon-.^ko Številko 031-366-244 (Lso), potrebujete le svoj fotoaparat.
Za razvcdriiev pa bomo 7., 8. in 9. marcu pripravili smučanje v Cerknem. V ceno 15.0IJU SIT ((^lani) in 20.n0U SIT (nečlani) je vkljuCena
ntxíitev, 2-kral polpen^ion, karte za smučanje in bazen. Prijave na telefonski številki: 031-347.044 do konca februaijaî
Pozivamo ludi vse Studeníc, da pridete požiral pred SSK-jevsko kamero, saj so v izdelavi Studentske izkaznice, s katero boste lahko izkoriščati razne ugodnosti. .Slikat sc lahko pridete v Času» koje odprta čajnica, to pa jc vsak vikend. Na<i simpatični kelnerji vas l>odo pritiskali kar med pitjem kavice oziroma čajčeka.
■ Mateja R.
Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje In vsak četrtek v tedniku Naš čas.
Takole ste glasovali v nedeljo. 16.02.2003:
1.	UNIKAT: i^e cukaj me za kitki
2.	SLOV ZVOKI: Smeh klarineta
3.	SLOV MUZIKANTJE; Franc v Španiji
4.	HENČEK: OidI boogie woogie
5.	ROSA:Korošíupjet)l
Predlogi za nedeljo, 23.02.2003:
1.	FRAJKlNCLARi: Kaj Si moreš, dragi človek
2.	MARELA: Karrffiiške planine
3.	NAGEU: Sezimo si v roke
4.	OKROGLIm,: Brez glasbe nI življenja
5.	SICER: Slovencem po svetu
■ Viii Grabnar
FRKÁNJE
Včasih oba zelo aktivna in (še vedno) znana Velenjčana sedaj uživata mime dni, ki si jih rada popestrila z dobro hrano. Arhitekta Andrej in Tatjana Šmid sta njen osebni jubilej tokrat najprej praznovala sama. Ob dobri hrani in pijači na valeutinovo, v od-lični gostilni v Lokah pri Velenju. Čvekovega objektiva na valenti-novo sta se vseeno razveselila» saj ju ni dolgo motil. Le toliko, da ju je ujel v svoj objektiv in zaželel veliko lepega ob jubileju.
Marjan Klepec, direktor ŠRZ Rdeča dvorana, zlaga in zlaga. »Tole so le načrti za obnovo zimskega bazena. Ne vem, če bo moja pisarna dovolj velika, da bom vanjo spravil še vse ti* ste, ki jih potrebujemo za obnovo Rdeče dvorane.
Pa saj m važno, koliko jih bo. Da bo le dvorana lepa, večja in hitro obnovljena, a ne?«
Rokometaá Gorenja Branko Bedeko-vič je vso jesen, potem ko se je vrnil iz Celja, zaradi poškodbe počival in nabiral moči. Očitno mu je to od-lično uspelo, saj je v soboto blestel; dosegel je kar 9 zadetkov. Z igro je navdušil prav vse v dvorani. Med prvimi mu je za odlično tekmo iskreno čestitalo njegovo dekle. ]e tale poljub odtehtal vseh devet zadelkov? To ostaja njuna sladka skrivnost.

Počitnice med štirimi stenami
v ■ ■ ■

/MsEV-
Zimske pi»čitnice. Tuko knit-ke so, da htKlo minile, kot bi mignil. Tako tistim, ki jih preî^ivljujo na smučii^čih doma in po svetu, kot tistim, ki so v teh dneh ostali domu. Letos je /im:i listu ta prava. p<»čitniški teden pa /elu nir/.el.
/itlo so mnogi raje koî naravo izbrali ponudbo M/.PM in društev prijaleljcv mladine in sc udcic/cvali Sicvilnih ustvarjalnih delavnic, ki so jim jih pripravili. Vila Mojcav Velenju je bila dohro obiskana, sploh splc lna kavarna. Lako pa jc bilo tudi v prostorih mladinskega ccnlra v Smarlnem ob Pakl, kjer je lamkajšnje DPM pripravilo veliko aktivnosti. Obiskali smo obe prizorišči.
Mlutlen Lizič, učenec 4. ni/.« reda OŠ MPT Velenje: »Ker doma nima svojega računalnika, sem sc odločil, da bom do-poldneve preživel v spletni kavami v Vili Mojca. UJ^ivam v računalni.^kih igricah pa tudi
^^^^^ pridobivanju ^Pf^^ft novega znanja m	pri uporabi
računalnika.
_ V Potem grem 5e v Rdečo dvorano, kjer se bom ležil turnirja v malem n<igomei u» po kosilu pa bom popoldneve preživljal na domaČem dvorii^ču, saj imamo s prijaleljl sedaj več časa. Počitnice so zagotovo prekratke, podaljšal hi jih 5e za kaki»en dan.«
Siinel Mťrdanovič, ućvnec 7. ra>!re<lâ OŠ GŠ Vel«n,ie: »V vilo Mojca priiiajain zato, ke r sc ^lim dodatno izobraziti pri delu z računalnikom. Doma ga nimam, zalo bi se rad naučil več stvari. Prej sem nisem hodil in moram reči, da mi je v
spletni kavami zelo všeč. Popoldne pa se bom ves teden učii, kjjub počitnicam, /aradi ncrtxJ-nega padca imam namreč dc.«5-nice v mavcu, zato ne morem pisali. To pa pomeni, da med počilnicami ne morem lenarili. Siccr treniram rokomet, ki ga močno pogreilam, zalo komaj Čakam, da bo roka spel /drava.«
Munika Kovač, učenkii 4. ra/r^da OŠ Sal«k Velenje: »V vilo Mojca bom prihajala vse počilniŠke dni, saj zelo rada ustvarjam. Danes delamo pustne maske, pri čemer zelo uživam. Kasneje sc bom udcIe^Jla tudi računalniškega tečaja, ker mi manjka zelo veliko znanja 'm njegovo uporabo. Popoldneve bom preživljala pri dediju. morda tudi do-
ma. Živim aa Konovem in z bratom bova verjetno kdaj šla tudi smučat na na.ie krajevno smuči.^. Želim pa si, da bi bile počitnice d aljSe.«
Nexu Novinisek, učenku 4. razredu i/ Šmartn«{2<i oh Piiki:
»Ni<
po-
sebnega ne bodo moje 2 \ m s k e počitnice, a verjamem, da jih bom kljub icmu lepo preživela. Obiskovala bom ak-livmwli. ki sta jih pripravila domače Društvo prijateljev mladine in mladinski center, doma me bo bolj kol sicer zaposlil računalnik. Morda bom uspela starše prepričati, da bi kakšen dan preživeli v zdravi-ližču. Smučam tako ali tako ne, rada pa plc^m.«
Ne/a Uriel), ućenkii I. ra/.re-da i/ Smartne^ji ob Piiki: »To
so moje prve šolske zimske počitnice in nanje nisem čakala. V w)li se namreč kar do-b r o počutim. Kako jih b o m preživela? StarŽi so mi obljubili kopanje v loplicah. rada rišem, sc Igram, pišem, v načrtu imam priprave na pu-stovanjc. obiskujem delavnicc Društva prijateljev mladine. Sicer pa dnevi tako \\i\to tečejo, da bo teden dni mimo kot bi mignil.	■ bš, tp

ZNÀMJ6BOUB
Za nove., v pnlcznosh
5m9 ospçSnc bcnko, ki f9 s priključitvijo v KaifÎéh^ benCno skupno pridobih nv^arvdo^ razs&zfíost Noša vhijoftznejbcijiimi fjudmi<iosegoti najbotjis nzvitvie, lotopo pctrsl^ojňmo odhrne m domiselna fjodi • ijvdi z vrzijo.
Ztj	pusbvnih í^slvov poli«bu]«>iK9 »IrvkwnjgkoM^elvwig
SAMOSTOJNI SKRBNIK VELTKIH KOMtlfNTOV V PE ŠOŠTANJ
Znon'fi In spodobnosti, ki jî^ prićakujsmo:
1.	vi$okok)Ukc izobrozbQ eVonom$ke smer^
2.	dobro znanje an^l&lkega josika (pisno in govorno]
3.	obvlodovgnje delo no ročunolniku
i.	3 loto izki^loni no iinon<n«m področju in ir2&n|u bon^nîh produktov
Voia zncnio In (zkulnj* bedo dro^ocono pri po«lovar>)w > kom^finh bonk»« IrTonju bončnih produktov, (inančnem pc&fovonju...
Oelovno ro2;ner|a bomo sklenili 20 dolepen cos am leîo^ polni delovni čas s fnmesečnrm poskusnim delom
řtoSnje / življeniepisum iti dukozili noj kar^didoli polijejo v loku 8 dni ria Ruifíei&en Krekovo banko d.d.. Od<^lek le osebie. Slomikov tr^ 12000 Monbor
VeH p'^i^ bomo ebrevne«^' Tovpne
Raíffeísen KRŠKOVA BANKA
X
JřMffihw Kfwkù^ Mo ShiJk9* «9 )$. »00 M^Aor, hnp^/'^Mb.ii
Bolečine
Šoiílanjčan Beirut Ki>run jc kot 7t>íí<»?dníviiik hi mar-^Ikatercmu lajšal /A)bobt>l: s svojim iia,"iproiovanjcni vključevanju v Evropsko unijo i« Nato pa marslko-nui pwzroOa glavobol.
Na visoki ravni
Casl komurčasll Savinja ko-iÝalc^ka gospodarska ^rniciijc priznanja za inovativne iUv>tf ^kc leti«» podelila na visoki ravni. Na vele ašském gradu.
Odpiranje vrat
Pri na?» je veliko najra/-ličneji^i11 predavanj o tako iinen^-ívanem odpiranju notranjih vrai. Mnt^ naSi ljudje so na to Cřavajenj. Saj so
ťxlpreii prenckatera vraia.
Kdo Je boljši
/adnj: ia^ nekateri opozarjajo na iz redilo kakt»v(«>t trcbaiijj»kcj;a Irinia. K^^nec leJna sc je v Velenju l/Jia-zalc^. Ja so sieCT tlobri. a je Gorenje Še veilko boljSc. Vsaj pri r<^koniciu.
Od-klon
Nekateri pravijo, da je vseeno boljSi kak odklon koi pa klim. Čeprav jc tudi kl<'n ne-kiikiU.'n cxiklon.
To smo mi
Ob prazniku kullure smo tudi mnoge nekulturne ljudi }avni> slfiali govorili: kultura. losnio mil
Dajanje in jemanje
Zatlnjiííwje bilo pri nnsSe jx>sebno aktualno vpraSan-ja krvtxiajalsiva. Zdaj. ko so se stvari glede zalog krvi malo umirile. bli?a rnalo drugačen ias- Bli?.a se řas iiavínilt napiivcdi. ko vse b*ilj spoznavamo, kako nam dr:?.ava pije kri.
Ogroženost
Mnogi upokojenci zaskrbljeno optïzarjajo tia to, da jim pokojnine nii ne raMe-jo. Ciledc na to. da pokojnine odražajo slanje prt plačah, so dclavci se kako ziito. da bi bil res vzrok /a dvig pokojnin.
Smučarska
Nc glede na rezultate, ki so jih na svetovnem prvenstvu dc«egli naši smuCarji, so vsi zatrjevali, da so na tekmovanju dali vse od sebe. Delni dokaz, da je res tako. so dali predvsem listi, ki so padli. 11 so dali od sebe vsaj vse ItirL
Železnica
Mozirski pusinjaki bodo ob IvtoSnjcm pustu po občini '»gradili<' železnico. Neverno, če bodo v akcijo ptTvabili tudi nîozirskega prometnega ministra Jakoba PreseCnika.
20. februarja 2003 '"^S
V SREDISCU
11
Športno rekreacijski zavod Rdeča dvorana Velenje
Ňa zahteve se moramo odzvati!
Mestnu uhî^ina Velenje je v le-li»^tijem pn»r<ićuflu predvidela zasporfno dejavnast 694 mili-joncA tolarjev. (Uavinn:i denarja je v tej vsoti že iKidunii no rekreacijskemu /uvodu Rdeúi dv<»ranu, in .sicer /«i pre-
scc ali dva kasneje.
Nalo;^bo v dt>gradjlcv in oh-ncwo slednjega so cxeniii na 257 milijonov tolarjev. Mcsina Velenje je zanjo v proračunu predvidela 2Û5 milijonov srn aslaio naj hi dobili (xi
zdgotovitlh bo spet objekt, na katerega bomo ponosni
novo in ra/.^iritev Rdeče dvorane ter dograditev in posodobitev pokritega l>azenu. Nalo'^b se IkkIo lotili spt»mladi.
Kol je pixlcTial direktor zavoda Marjan Klepee je razlog za i/jcmno bogato naložbeno Ic-10 prepiosl. »V prvi vrsti smo se odzvali na zalileve korlslni-k(w naših objektov po kako-voMnejSi ponudbi, na potrel^e Casa na lem področju, nenazadnje pa ludi tovrsine ponudbe v okolici- Pokriti ba/en je bil zgrajen v začetku TO.let.bU 14 lel kasneje obnovljen, vendar obnove niso dokončaJi. Rdeča dvorana pa jc siara 28 let in kot taka ne uslreza standardom, ki danes veljajo /a klubsko in športno rekreacijsko dejavnost, kaj Sele za organizacijo lekem evropskega prvenslva v rokometu. Kol najbrž mnogi že vedo, je Slovenija pridobila orga-nizadjt! omenjenega prvenstva, ki bo januarja pnlK>dnjc leto. Prizori^e tekem ene od pred-skupin, v kalercm bodo ^tiri udeleženke prvenstva, je tudi Velenje.«
Na la velik Jialožbeni zalogaj se, po /iigotovilih Klepca. pripravljajo že nekaj časa. Lani scî začeii aktivnosti za pridobitev projektne dokumentacije (za
države. »Projekte in^amo pripravljene (ako, če vsega predvidenega denarja ne bomo dobili. iHimo naložbo kJjub temu spodobno končali- Morda bomo kaj načrtovanega pustili z^ kasnejši čas.« Zanesljivo pa bodo dogradili manjši bazen z
prenovili, dogradili dve večji, ki Sla predpogi>j za ÍAedl>o prven-.itva ter uredili dixJatne garderobe za rekreaiivce. Prepričan sem, da hi dvorana pt">s1ala sodoben športno rekreatKni t)b-jekt, ki bo v ponos temu okolju in njenim uporabnikom.«
Vrednost naložbe so ocenili na 413 milijonovSJ'ndenarza-njo pa naj bi zagotavljali spri>-ti. Po ust nili zagotovilih naj bi pridobili od ministrstva za stvo, znanost in.ípi>n 82 milijonov Srr, 3(1 milijonov tolarjev od fundacije za linanciranje .športnih organizacij, ot^čina Velenje pa bo s proračunoma za leto 2003 in 2004 zagotovila 215 milijonov SIT: »la trenutek imamt) na voljo }27 mQijo-nov tolarjev, za razliko do 413 milijonov srr pa imamo pripravljeni dve možniwtir ali <îpu-stimo del nadslandardnega programa ali počakamo z deli loliko časa. da zagouwimo potreben denar. Kakorkoli se l>o-ino odločili, bomo delali tako, da bomo naložbo končali, ře bo (xstalo kaj neuresničenega, bo to oprema. V dvorani - na primer-načrtujemo piistavitev video zaslona v veQkosli 4 x
viSjo temperatur«^ in nižjo višino vcxle (od 6i) do 120 cm), posodobili savne, najpomembnejša pridobitev pa bo ureditev vstopnega prostora oziroma garderob. Poleg tega bodo v nadstropju uredili približno 150 kvadratnih meinw velik Dtnes
bazen jo žc imajo, za Rdečo dvorano jo pridobivajo) in se prijavljali na razne državne razpise, od kode pričakujejo denar za sollnanciranje. »Moram reči. da smo bili doslej pri lem kar uspešni.« K predvidenim gradbc ncH')bnovit ve nim delom Rdeče dvorane b^xîo pristopili konec aprila, bazena pa nie-
Rdeča dvorana bo osfa/đ rdeča
center. Prenovo objekta naj bi končali v Sestili mesecih.
Ne i^ede na drugačne ideje, spremembi pročelja bo Rdeča dvorana ostala rdeča. Povečali jolx)do za loliki\ kolikor je nadstreška, zamenjali vse instalacije. uredili zračenje, ogrevanje, največ pozornosti pa bodo namenili garderobam - ®Vse bojiio
m, ki bo služil za reklamna spiv ri>čila, za semalor, za po-snet-ke med tekmovanji.«
Kol pravi Klepec, bodo Rdečo dvorano prenavljali po-stopoma. saj je zaradi i/vajanja programov klulxw ne morejo zapreti v celoti. Najprej bixio prestavili plinovod, ki je zgrajen mimo dvorane, se nato lo-tili prenove vzhodnega dela dvorane in pročelja, nato pa po mesečnih zamikih južnega, za-luninega in na koncu še severnega dela- Uporabniki posk)V-nih pn'wiorov naj bi se v času prenove selili po dvorani, do kojica maja naj bi ostal »upo-raben« tudi parter, Predvklena dela naj bi končali oktobra lete^. »S tem rekom nekoliko pc>-segamo v tekmovalno oziroma vadbeno sezono klubov in dnoitev, vendar v krajšem času načrtovanih del ne moremo opraviti. To je pač sestavni del cene preureditve, ki pa bo v primerjavi z bistveno boljšimi de-lovtiimi pogoji koristnikov Rdeče dvorane v nasiednjill 10, 20 letih zanemarljiva.« je sklenil pogovor direktor Špori no rekreacijskega zavoda Rdeča dvorana Velenje Marjan Klepec.
■ tp
MODRI NAKUPI

ERA
uhan pršut;
rne 1 L/i	'
Olje Zveido
II
Francoski rogl|i<ki
zamrznjeni, Hlebček, 1 kg
//J
at ^■■''/»«"»w»-.'I»" -riifîV
Taksen naj bi bil njen Izgled od konca oktobra datje
íSítff
I
POPOLNA
razprodaja
20-50%
ERA Šport
Ljubitelji športa prepustite svojim željam prosto poti
Razprodaja velja do 28. februarja 2003
12
MED VAMI
20. februarja 2003
Proslavili 50-ietnico Vrtca Velenje
Vrtec ob jubileju dobesedno razpira dlani
Prej^ji lurck pulwldncjc 1)í!h velika dvomna >'ck'njsltt; ^LtsbťflťiUtle v /namcnju mladosti. ]n hkrati minov. Ob 50-iclnici Vrtcu Vdetýc so namreč v njej pripravili slovtw nost^mi kii((Tiso wspomoêjodiii* pi»/3lív()v vrnili v preti'klo.st«nivna-tdjku Vrto Velenje Metka Čas pa scjun/xiii tudi v príhiidniisl. Pniv Ictíw, vjul)ik>jnem Iťlu, s« namrt^č Vrlcu Velenje o)>eta velika sprememba. Zaradi novega 7^ki>nn sc ]h> moral ra^leliti na dvoje. Zato je geslo; '»Rflzprimo dinni«. ki so ^ }7j>ranol)45-k*tniciVrtca, leto.s di»iiilo dolK'Sedcn ))riA'ok.
Svečanost je bila skrbno zamišljena, mali pcvci, varovanci trclî raidičnih cnol Vrlca Milcnjc. pa so, kot vedno, z nastopom nav-danili. Bili sivî^ini^eni in prav prikupni. Pn^^iim je obogatili mladi harflsi in pevski zbor zaposlenih v Vrtcu. Pozdra\Tic besede je zaposlenim, nekdanjim zaptwle-nim in gostom.kisonapobiilidvcv rano, pripravil župan MO Velenje Srečko Mel». Poudaril je, da je čtV> za čestitke /a dobro delo na področju predi^olske vzgoje in vsem čestitalob visokem jubileju.
Ravnateljica Metka Čas jeuvxv doma píwcdaia. da je sicer Jolsko leto 1^52/53 tisto, ki so ga v Kro-niki vrtca Velenje zapisali kot začetek dekwanja velenjskega vrtca. iskanju sledi iz zgodovine pa smo prišli do zanimive ug(Uo-vitvc, foti'^afije, ki kai^^ na !o, da je bila pred^îlskâ dejavnost v Velenju orgimizirana Že mnogo pred
letom, ki ga omenjamo IflH začetek velenjskega vrtca,« je uvodoma povedala Časova. In kako sejo i'aCelo? Vp<^letnih mesecih so bili otroci v varstvu na igrii^ču. Leta 19.52 je dal odbtir Af/. ptibudt> z^ usiancwitcv vrîea. 'Iâkose je dom igre in delapfcimcmwaJvvrlecin začels svojim delom. Imenoval ga je Okrajni ljudski odbor v í5^^Sta• jiju. Prvo Stilsko k'to jedckïvalpod okriljem 1. osnovne Žolc Velenje, prí*>lore pajc imel v nekdanji grajski konjušnici. Lela 1^54 so v Smarinem preuredili dvť>rano Lvr-kvenegadoma. Leto kasneje seje vrtec preselil v enoto Kskec, ki kot vrtcc deluje še danes. Število otrok
JUlel./ačela Majda (»al>cršek...
Mesto se je hiiroSirik'». število prebivalcev pa raslo. 'Ib. da sta se za-p<îi>lila oha starša, je takrat posiak> realnost, kar se je otíražalo ludi pri p<^trebah v Vrtai. zanimivo je, da so ob (xlprlju vrîca v Nebotičniku vanj vključili 50 ťslrok, zanje pa sta skrbeli Ic dve v/gi^jiteljici. Dancssf> niîrmativi pjvsem drugačni, delo z mladimi pa mm^o bolj načriova-no in usmerjeno. A do danes so v V;lenju odprli & številne ncnv en(v le, saj je število malčkov iz kta v leto nara.^ak». V začetku 71 ) let sc>od-prli Najdihojco. tri leta kasneje Vrtiljak, lela 1975 Jakec v Pesju. sledila jc Polonca. Leta 1976 jc zara-
/Ji naslednje leto odprli še Jurčka v Skalah in Cicibana na Gt^riei. V fisemdesctili letih, koje bila uzakonjena mala šola, se je število otn)k v velenjskem vrtcu p<iv^ck> celo preko 171X). Število otrok je pričelo upadali po letu 1990, zato v pre-Icklih letih postopoma zaprli pel manjših enot Vrtca. Zadnjega letos je^-ni, kt^sovprvj razred devi-llctke (ídšli vsi šesilelniki.
V Vrtcu Velenje so optimistični. Kijub lemu, da K>do letos vrtec razdelili na dva približno enako velika dela, pravijo, da t^o konkurenca med njima le spodbuda za to, da bodo še bt^ljŠi! Sodelovanje })odo ohranjali, tako na podrt>čju
Sproščen nastop malih pevcev \z vrtca Ve/enje je tudi na jubilejm prireditvi navdušil.
in zaptislenih se je iz leta v lete» povečevalo. V Šolskem lelu 1961/62, ko je i>ito v Vrtec vključenih na* (anko 11K) otrok, je svoje uspešno rHvna(c|je>'anje, ki je (rajalo œlih
di vse večjega obsega dela pedagoško vodenje vrtca prevzela vvgcv
jiteljica .loška Dniinar. Leta 1977 Si) v Velenju odprli kar tri ncfve vrtce: enoie Ro?Je. Maja in Tinkara.
strokovne rasti kot organizacijske piwezajîosii. Zatc3> »da h<i prih(xl-nost otrok prijazna in lepa!,« je zatrdila ob koncu Metka Čas.
■ Bojana Špegei
Univerza za IIL življenjsko obdobje é » é ê•••••••
Valentinovo - dan ljubezni in prijateljstva
Prizadevne članice in čluni Univenuf/a IIL /Jv^enjsko oh* d<ibje Velenje so .se luko kot /e mnogokrat doslej, tudi ob letošnjem Valentinovem i/ka-zali kot odlični oi^ani/atorji in tankočutni poznavalci razmer in potreb po.same/nih skupin ljudi. Ljubezen in pri* jatelj.stv» med ljudmi - to Je bil tudi osnovni moto» ki jili je vodil pri tokratni prireditvi v Domu za varstvo odraslih v Velenju.
Za prireditev sla bili, ob ptv moći tlrugiJi, odgovorni Marija Kuzman in Marija Skor-ni.^ek. Sodelovali udeleženci ra/ličnih kroi^kov, ki delujejo pri velenjski Univerzi /a tretje življenjskoobdi'ibje. Vzdušje, ki so ga ustvarili, pa jeoRkiixv vance za nekaj časa povsem odmaknilo monotonosti v.sak-danjika. Takov programu niso manjkali čarodeji, kitariMi, i>o-stavljena je razstava del dveh udeleženk likwncgakroî^ka...
Udeležene! plesnega krožka so ob koncu povabili oskrbovance, da so se skupaj zavrteli v ritmu polk in valčka, ob spremljavi harmonike seveda. To je bilo srečanje generacij, ob kaicrcm so sc ure druženja hitro iztekle. Se posebno, ker
je bilo namenjeno prazniku ljubezni in prijateljstva-Valentinovemu. Seveda pa drnženje ne bi bilo popolno, čc s starejšimi ne bi pokramljali o njihovem (.xJnosu do lega praznika. Povedali so, da ga včasih niso praznovali na sedanji način. Valentin ima ključ do korenin - pravi star pregovor. Ib pa pomeni, da so se s tern dnem začele priprave na setev. Ciospodinje so /ačelc z i/menjavo semen. Iz Šaleške doline so ljudje na Valcniintivo htv dili v Zavixjnje k maši. Tam pa so zbirali krače, ki so jih na li-cilaciji prodali, denar pa namenili za obnovo in vzdrževanje cerkve ...
Za današnje praznovanje Va-lentimwega so enotnega mnenja - predstavlja optimističen pogled v prihodnje: zima se počasi poslavlja od nas, dnevi se daljšajo, svetlobe je iz dneva v dan več, upanja in ljubezniv najSirŇem smLslu besede pa prav tako. Zato st> tudi slarej.^i navdušeni nad praznovaniem Valent in(A'ega. Pravijo nanireč. da je ljubezen moč, ki širi, cxj-pira, izžareva, vztraja, razkriva, deli z drugimi in zdravi.
■ koš
f^ladř dopisniki poroCojo
Šola v naravi
Na nedeljo, 26. 1.» smosesmosc učenci .ýa in 5.b razreda 0Í Bibe Rixka ob 13. uri zbrali pred Šolo in počakali na prevoz. Avtobus nas jc popeljal v solo v naravi na Tri kralje.
Ko smo prišli, smo raziovorili pt)lovalke in smučarsko opremo ter odšli na testiranje smučanja. Vaditelji so nas razdelili v §!iri skupine. Skoraj polovica mojih sošolk in sošolcev jc takrat prvič stopila na smuči.
Bivanje v domu je potekalo po urniku. Po zajtrku in dopoldanskem pouku smo imeli smučanje, po smučanju kosilo, nato pouk in spel smučanje. Vsak večer smo zapisali svojadoživetjavdnevnik, po večerji pa smo si privoščili ludi zabavo. Najbolj .smo bili veseli, ker smo lahko vsak večer plesali.
V.sredo popoldan smo peš odšli na Osankarico. da bi videli, kje je potekal poslednji boj pohorskega bataljona. Do četrtka smo se že vsi naučili dobro smučati invoziiipcwlcčnici. Popoldansko lekmosmo vzeii zelo re.sno, zato smo se vsi dobro odrezali.
Dnevi so hitro minevali in v petek 30. 1.2(i03 smo ob 14. uri žc sedeli na avtobusu in sc peljali domw. Za nami jc bila zanimiva šola v naravi, ki bo vsem udeležencem ostala v lepem spominu.
■ Nastja STROPNIK, S. b OŠ Bibe Rôcka Šoštanj
Hy, Jaka!
(List iz dnevnika, torek. 28.1.
Danes sem se zbudil ob pol <«mih. Pozno, a ne? Ja, meni, Sašu in KJcmnu seje mudilo pospravljati sobo, a p^îzabili smo na košzasmcii in zalo dobili štir-ko.
Ko smo prišli na smučišče, smo se učili zadnjih lekcij ZĆI vožnjo z vlečnico. V dom smo odšli le na kosilo, potem pa nazaj na .smuči. Prvič na vlečnico. C^udíwiio! E)vakrai meje vrglo z nje, potem pa mijc kar Šlo.
V	domu smo ka.sneje izvedeli, da jutri popoldne ne bo sinučanja, ampak gremo jia pohod. Obupno! !n potem Še to, da odpade zabavni večer. Iti v posteljo ob osmih, in lo samo zaradi učiteljice... Že res, da .smo klepetali, ampak lahko bi malce potrpela...
Malo nas jc l azvesclila novica, da bo za večerjo pica, ampak sc mi zdi vseeno žaltisicn dan. V svoji žiilo-sii nimam več kaj napisati, zalo zaključujem. Byî
■ Tvoj Rok
RS.: Zabavni večer ni odpadel. Super!
V	svoj dnevnik je dovolil pokukati Rok Pisancc, učenec 5. a razjeda, (!>S Bibe Ročka Šoštanj
Glasba zbližuje in osrečuje
Večkrat smo sli.šali ta pregovor. Da jc resničen, smo se lahko prepričali v sred(3, ko je učencem 1.razreda OŠ ,^alek in kombiniranemu i^ddelku podružnične šole Paka pripravila nepozabno ^asbeno uro Kajina mama, gospa Sonja Beriša.
S seboj je prinesla instrumente različnih glasbenih družin. Z mladimi glasbenicami so nanje zaigrale. Učenci sto uživali ob poslu.šanju in zvoku glasbil, Nekatere so prvič videli in slišali v živo, Skupaj so se naučili novo pesem, jo spremljali z ^asbili in ploskanjem. Glasbeno doživetje so učenci 7aključili z rajalnimi igrami..
■ Učiteijica 1. a razreda Zíatka Gradišnik
Državno tekmovanje iz znanj angleškega jezika
Na OŠ Salek je bilo ň. februarja že 4.državno tekmovanje iz znanja angleškega jezika za učence in učenke 8.razrcdov osemletne in 0. razredov devetletne o.snovne šole. Tckmovanja se je udeležilo 159 učenk in učencev iz 28 twnovnih šol. Tekmovalke in tekmovalci so prišli iz Zgornje Savinjske doline» Šaleške doline in KoraŠke. Na državno tekmovanje so se uvrstili le tisti, ki so na šolskih tekmovanjih, ki so bila novembra, dosegli najmanj 85% možnih točk.
Za reševanje nalog na državnem nivoju so imeli na voljo 90 minut. Naloge so preverjale znanje angleškega jezika iz bralnega razumevanja, besedišča, slovničnih struktur in zmožnost pisnega izražanja.
Vsi, ki so se uvrstili na državno tekmovanje, so na šolskih tekmovanjih žc osvojili brona-sta priznanja.
Najboljši na državnem nivoju pa prejmejo še zlata in srebrna priznanja iz znanja angleškega jezika.
■ Tatjana Fainoga, profesor/ca angieskega jezika
Pesmi
tjudska: Peter Klepec
PetcrKlepee je junaška pripovedka, v kateri neznani junak s.svojo čudežno močjo pomaga ljudem in svoji domovini. Klcpec pa je bil zaro, ker je naklepal Turke. Turki napadejo domovino. Feini nanujajo iov<irW. Ihi^ena domuvitui-f^iiernii Čtideiun način pridobi moč\ l)i'(ibojin zmago. Cesaijev in sultanov do^vor. f\2imva piiniuiba l estirju.
Pesem
i^sem o pesmi pisem, vem pa nekako, ghtva res mi ne ddnje.ž saj vse shqmj, ni nič le/)o.
Nekaj packam nu papir, rime iščem na kloK'ir, ničs\'h{paj več negre, misli sc dnigic pode.
■ Natalija Hiančnik, 6. a, OŠ bratov Letonja
Lisica in zajček
(basen)
Nckcda dne sc jc zajček Rcpko sprehajal po gozdu, igral se je s pihalko in se šalil na račun ostalih živali.
Na gozdni jasi jc zagledal lisico, ki je spala. Vanjo jc pihnil jagodo. Lisica se je jezna prebudila. Zagledala jc majhnega zajčka, ki jc prestrašeno bežal. V enem samem skoku gît je ujela. Repko jojc rotil, da naj ga spusti. Lisica sc ga jc usmilila in ga izpustila.
Kmalu zatem se je lisica ujeia v močno mrežo. Obviscia je visoko v zraku. Glasno jc klicala na pomoč, /asiišaljojc tudi Repko. Pohitel je glasu nasproti. Zagledal je lisico, ki je bila ujeta v mreži. Repko seje odlciil, da jo bo rešil. Splezal jc na drevo in s svojimi zobmi pričel glodati vrv. Past. v kateri je bila lisica, jc padla na tla. Potem jc Repko preg|{>dal .šc mrežo. Lisica jc bila svobodna.
Tako seje Rcpko oddolžil, ker gaje nck<">c lisica izpustila. Poslala sta prijatelja. Nauk: Prijatelja spoznaš v nc.srcči. ■ NataUja Hlančnlk, 6. a. OŠ bratov Leto-nje, Šmartno ob Paki
2Q. februarja 2003
ZANIMIVO
13
HOROSKOP
Oven od 21*3* do 20*4*
Bo br dr2alo. tfa sic&rsodde med pesimisle, a ste dovolj prlzem-lieni, da do potankosti poznale svoje (Ave;no$ti in issina priûkû-vanja Ravno araditelivriinst? še posebej p/iijitlisni Piitatelji se bodo kar tepli za v^o naklonjenost Vi pa boste znali umivali še v (ako malin tïiM, kl vam jih bodo nudili vam dr^gl ljudje Dokažete lahko, da vam delo zares nI tuje pa i^prav se ne bosle sicer poćutili lako sijajno, Nei(do 12 vaâe okolice t» precenil vaie ran^ne. Opozorile ga. da dela sebi med-vfld|ouslugo nilakorpajene delavaml
Bik od 21.4» do 21.5»
Polni Dûstene^ih vibracij ins/eCe. Vse, xarnositevs«bi. boste radodarno delili naokrog. Prihranite si Kanćek le energije §e za kasnejše obdobje, ssj je većno ne boste imeli lolilto kol v nasied-mem tednu. Tako kol v Ijiiiezni vam bo iio od rok pri delu m z denajmmi zadevami Še Mtavo se bosle baij poćulili. pa ôe Uidi ne bo povsem lako Vsem pač ne bo posUano z rožicami Veliko piedstavnikovvalega znamenja bo imelo v tem lednu mo^osl napredovali ali zamenjati siu2bo.
Dvo|«ko od 22.5 do 21.6*
Vs sneçjom pokrili pokrajini se boste leiosodlidno poćuiifi. i^r^ss bo zelo presenetilo. V tem tednose bosie bot)e ujelI z osebami, roienimi v vodnem znamenju. V£us^enem^ljeniupa boste iraj-nel^ vezi spletali z osebami, ki $o rojem v ognienih znamenjih Tudi neumnosti utegnete početi, vendar pazite in nikar neprelira-vajte To le ćas. ko se boste povsem do izćrpanosli posve&íi delu m vsakodnevrtir^ obveznostim Uspeh seveda ne bo izosial. Vprašanfe, kako tioste v tem času urejali ljubezenski odnos, je zelo od;xto in dopušča Številne možnosti. Brez iuslev se pač ne da živeli kajne?
Rok od 2Í.6. do 22.7.
V tednu, ki le pted nami somolni vidni velika poc^igi na posiovnem podrodu m vlaganjih v nepcemičnine. Dei^ bo začel pbhne^, kaliË ga nikoli m bilo, a ga boste zelo di^ r^loMi Ce seve^ lo vzamete kol dolgoročno nalo2t». Le redki bosle leden pre^veii brez pre-cejšr^ih pretresi?/. V ljubezni ne boste n^ti pravega izziva, zalo ladico postanete se dodano nestrpni V slu^t se vam obeBio spremembe.zato bodite zelo pozam na tiste SNan, k[ se dotikajo prav vs. Zvezde vam priporočajo, da si pnvoščrre vikend v ^je. če jih bosle ubogali, se bosle ie dolgo spominjali
Lev od 2d*7. do 22.$*
Učinkovitost in delavnost sla is sicer vali spreĐi(^li, a trenutno to ne pomaga tel preveč Planeti bodo poskfbeli, da bo v vaše 2ivlie-nje prišla nova energija, kj vam bo utirala nove poli in vas povzdignila do v'^ Le v ljubezenskih adevah bosle povsem racionalni inmčkajromanlični ^eča.cfalezaltratekCas Sebcsiepazvam dragimi osebami dobo zi^li, takoj boste naSii skupen jeak in pot do rešilev vseh težavic. I(j so se nabrale Sreča vas <akaredoseguroi(e. a ;e2al nočete ne opaziti in še manj okusiti. še vedno bosle sanjanji, za uresničitev sanj naredili bore malo
Devica od 23.S. do 22.9.
Pred vaml{e teden velikih r^etosti m razburjenj. Zdrav{e bo na veliki preiđo^ji, pa ludi dela bosle Imeli več kol običajno. Najsiab^ bo. če boste zato jamiati mstemmonli vse okoli sebe Vljubezri bosle lâH veliko lepega m nepozabnega. Predvsem bosle zelo isi<an sogovornik. V^ dan pa bo tokrai torek Takrat, Če se le da, izstopite izsence, Bkino početje vam lahko spremeni Svijenie. Zemníte si tudi da si aslu2ek kahi(o krojite tudi smi. Gltenje vnaravi bo za vas imelo poseben zdravstveni učln^. zato gane zanemartajte Zimski športi šolsko zelo
rohtnico od 23.9* do 22*10.
Lotite se pomembnih delavnih obveznosti, Id so vam ie dalj časa tmv peli Počutje bo dokaj nervozno in n^eto. zdeiose vam bo. da H rahlo čulile prihod pomladi, pa čepcav nili zadilalo ne bo po niei Veliki nakupi nai še malo počakajo V tem lednu ne iz-gubiiajle niti minule za nepomembne sivarl. Vse kar bosle počeli, boza vas imelo veiiko pomembnejšo pozicijo kot sicer. Obiski vvalem domu vam ne prinašalo nič prijetnega, zato bodite sami veliko zdoma
Škorpijon od 23.10. do 22.11.
Sreća čds predvsem liste ki ste roieni v drugi dekadi znamenia Ostali pridele na vrsio maio kasnefe. verjetno kmalu v mesecu marcu h/aspioh boste razgibam in imeli boste veiiko opravit z raznimi poslovnimi ljudmi. fJa čuskrenem področju v naslednjih dneti ne boste imeli ležav. se pa lahko nave^ele na čk^t^. ki vas ne bo ra-zunvl Brzc^jtesvoj (emperam^t Vaše mistl bodo sedai.Uj sedaj tam Zbegam bosle, zato velja previdnost pretivsem v promelu. Sredina tedna bo poveaoa z veliko izgi^. Po(a-vijo se vam tahko lehve z ožiljem in bolečine v hrtJieniCN zato se kijiA mrazu več gbajte.
Strolo« od 23.11. do 21.12.
Vsem strelcem, ki ste rojem v drugi dekadi, se v naslednjih dneh (MDetajo vetike priložnosti za dodalni služek Tudi sicer vam pri denariu dobro kaze. Malo teâv z hrbtenico vas bo opozorilo na to. da Sle se kar malo zanemarili. Ne bo pa nič nevarnega, le precej neprijeOio bo Posebej srečen m uspešen dan bo tokrat sreda Na čus^enem področju vam jo lahko že kmalu zagode pretirano ljubosumje, ki pa ne bo imeto večjih posledic, (e sle ^e nekaj časa načrtovali večjo investicijo, jobo-stevtem tednu Ia2te speljali
Zdravniški kof/cek
Kozorog od 22.12. do 20*1*
Čutili boste neizmerno energijo in še tako slabi planetami tranziti vam je ne bodo vzeli Derarja sicer ne boste imeli na pretek, pa boste kljub lemu videti srečo». Dogovaijalise boste o veliki spremembi v va^m ^vljenju. Čas počrvanja narave Ima na vas blago-de[en učinek. Temne osebe vam nosijo srečo. Velja opozorilo, da v lem tednu ne umivale tiilre hrane, ker bi trpelo vaše črevesje, pa tudi veliko boli ulruje-ni bosle. Bosle pa pri sprošCanju energije skozi ar^ortevo pikčico imeli veliko več uspe-t^a in notraniegazadovoljsrva. kolje to veljalo za pretekle tedne
Vodnar od 21.1. do 19.2.
Tudi če bo šlo za pomembne 2rvi[eniske odločitve, se v naslednjih dr^h ne boste znali odločiti. Delo. ki vam sicer prii^ zástupek, lahko postane celo vaš priljubljeni hobi. Zelo dctro se boste v naslednjih (iwhujellzosebami. ki so rojeni vznameniu tehtni». Komunikacija vam bo odlično lekla, tz nekega zelo r>epomembnega pogovora pa se vam obeta odlična pniožnosi za novo kariero. Vprašanje |e le, če si boste upali Ive^ati, saj sle znam kol velik zlt^ras Včasih brez tveganja ni napredka!
Ribi od 20.2. do 20.3.
v naslednjih dr^ boste zelo veliko delati, učinki pa bodo bolj kot ne slabi Kar ne bodo vam verjeli, da ste utrujeni in da si ludi vi zaslužite počitek Bilo skoraj rxiino. da se postavite zase 2be-rile vso moč in ob novih nalogah, ki vam jih bodo hoteli naložili tokral recite ne Nihče vam vaše utrujenosti ne bo bolj zameril, kot vala ljubljena oseba Denarna nagrada pa bo zagotovo prišla v ravno pravem času. Z n|o bosle r^redill veliko veselja sebi in svojim bližnjim Privolčili si boste nekaj zelo osebne<ia in nekaj zelo dru^nskega
Bolečina v križu
Pr«<l mnu^imi tisočklji sv je naš četveronozni preUnik pri^d počasi in nvnHlna. v po* noK seln in svoji -^ivahki vrsti, dvigovali kvišku U*r vse pi^^o-Kteje hodili pu dveh. Prav gotovo SÇ ni xavedut. kaj se bo v daljni prihodnosti dogs^jalo s človekovo hrbtenico in kakšne le/iive ho. oh siceršnji prednosti hoje po dveh, nakopid s<»* d oh nem u človeku.
Hrbtenico scsUivlja pel vratnih, dvanajst pr.snih, pol ledvenih vrctcnc, križnica in trtica, kol ť>slanck repa. Vretenca so samostojne kostne tvorbe, le križnica jc kompaktna ploščata in ukrivljena koSCcna masa 7ra5Cena i/ petih vretenc. Hrbtenica je tako nckak?U.'n slcbcr, scslavljcn izvrclcnc 1er medvretenčnih pltíšCic. Vrctcnca so kot opeka naložena dru^T na Jrugo, med njih pa so vrinjene medvTcienCne ploi>cicc- Vzdolžno je vse skupaj p(we/ano s posebnimi vc/mi-ligamenti. Za stabilnost in dobro gibljrv<isl skrbijo Jilevilne milice, ki ivtjri-jo moćan obhrbtenîéni miSiíni sieber. Ob pogledu sslrani ima normalno oblikovana hrbleni-ca obliko dvojne Crkc S.
Vsako vretence je sesuvljeniî iz krepkega telesa ter dveh lokov, kisla med seboj zrašćena, tako da tvorila votlino.skozi katero teče hrbtenjača, 'io je pomemben živčni snop, ki možgane p<wc/uje s pcvsame/nimi deli telesa. Da bi vretenca ne drsela, imajo na sirani ptisebne nastavke, ki med sabo tvorijo majhne sklepe in skrbijo za ustrezno poveTavo med zgornjim in spodnjim vretenccm. Tudi med lemi nasiavki se pojavljajo posebne vr/eli..skozi katere icčejo živčne koren ine. Medvretenčne pkï^ia* so iz mehkejšega materiala. nekakšnega hru.stanea, ki je napt^lnjen s posebno tekočino. Kol amortizerji skrl>iji% Ja se vsi pritiski in velike sile razbremenijo in ne po.^kodujejo (rdih kosinih .struktur vretenc.
Lc v pogojih idealnih oJn(\sov med vsemi .strukturami je oblika hrbtenice normalna, giblji-vosi v celoti ohranjena in neboleča, prenos informacij preko živčnih snopov pa neoviran. Človekova drž.a jc tako pokončna, funkcioniranje gibalnega aparala pa popolno,
Motnjo v tunkcioniranju lali-ko povzriKe prirojene bolezni, kol jc asimetrija vretenc ali morebitna /raščcnosl ledvenega vretenca s križnico. Pežave lahko povzročajo ludi različni lu-morji. lako nenevarni kot rakasti. NnípogoiejSi vzrok je poškodba. Lahko sc pojavi kot akuten ali kroničen izpah med-vrelenčne plivačice. Lahko ludi kol kompresijski zlom vrcien-ca. Zaradi manjvrcdnosli vezi in iTil^ic lahko včasih opažamo ludi zdrs vreienca. Meja med vreicnei lako ni več ravna, ampak Ivori slopnico, llrblenični kanal je posledično močno zožen, v težjih primerih lahko ludi v celoti prekinjen.
Včasih opažamo Škodljive vplive težkih kovin, ali pa so težave posledica presnovnih Ih)* le/ni, kol je osleoporoza. Številni bolniki imajo težave zaradi sistemskih vnetnih holezni, iiaj pogíísteje pa so prisotne de-^enerati^Tie bolezni, ki jih po-
vezujemo s preliranim in ne-u.slre7nim obremenjevanjem ler starostjo. Vzrok je lahko tudi v lokalnem vnet^ju (ognojki, tuberkuloza) ali pretočnih motnjah, pogosto pa -SO ležave lahko ludi posledica p.sibonevro* tičnih problemom:
Vsak konlakl koslnih struktur hrblenice z živčnimi vlakni ptTV-/roči draženje píwrhnj ice živčne korenine. Pojavi se lahko pritisk na živčni snop, včiLsih pa je Živčni snop lahko tudi vkleščen ali cc-lo preSčipnjen. Odvisno od sile, ki deluje na živec ter ča»ia delovanja. ima člwek ludi različne ležave. Od začetnih nežnih občutkov mrazenja do mravljinčenje, ki lahko sča.soma prerasle v bolečino. (V je pojav pri-liska nenaden,jc ludi bolečina nenadna insilm'ila- Olovck lahko v irenutku poslane negiben» hrbtenico mu silovito /vije, ob-
kolnost in poskočnost. Kljub ilevilnim obremenilvam v službi in doma moramo poskrbeti za u-sirezno gibalno aktivnost. Ťjú se preko dneva vse premah") gibamo. Ce pa smo ob delu prisiljeni delali fizično, lo delo praviloma obremenjuje le določene mitične skupine. Tako prihaja do nesorazmerja med moCjo In razviiasljo mišic prilegovalk in iztegovalk ler do p<wledičnih dcformacij drže ozJ-romii oblike lelesa.
PolcpAajmo si dan in vsiani-m(î nekaj minul prej. Jutro bomo tako odslej pozdravili s kratkimi ogrevalnimi vajami. Polre-bujcmo le kanček dobre volje, dva kvadratna metra prostora 1er nekaj ljubezni do samega se-l>e, Predkloni, odkloni, počepi, povaljkc...
Ob hoji pazimo na pravilno pokončno držo. Ramena nežjio
Pri leku izbirajmo mehek in gladek leren. Koristna in primerna je ludi hilra hoja. Pri hoji v hribe uporabljajmo leleski^p-ske palice, ki nam bodo v oporo, močna pa razbremenijo ludi pritiske na hrbtenico, tako stranske kot navpične.
Pazimo na primemo oblačilo, ki naj zagotavlja ustrezno lophv ln(^ zaščito.
Zelo pomembno je ludi ležiSče, saj kar velik del Življenja preživimo v paslelji. Trdota naj bo primerna, maleriali pa naravni. Morda si bo kdo privoščil ludi vodno ogrevano posteljo.
Čc ncprijelnosli ali bolečin nc moremo odpravili sami. oblačimo zdravnika. Morda sc za bolečino skriva ludi resnejše obolenje, ki zahteva diagno-slične preiskave ter ustrezno zdravljenje. Morda smo bili pri
We morem več! BoH me križ!
€
hrbtenične mišice pa pasianejo zakrčene in boleče.
Bolečina se praviloma scH iz mesta nasunka po živčnem snopu navzdol. Zaradi segmcnie zgradbe človekovega lelesa jc za določeno mesto na človekovem telesu odgovoren vedno isli živec, ki iz hrblcnjačc izJiaja preko svojega prehoda. Težave v v):>ini od iretjega do pelega ledvenega in prvega križničnegiise vedno kažejo z bolečino v križu, ki se Siri navzdol po ishiadikasu (ime živca) do prsliTV nog.
Na Številne vzroke bolečin v križu ležko vplivamo. Na nekatere nimamo prav nobenega vpliva.žal pa lisic najpogoslejše (poškodbe) praviloma povzročamo sami - zaradi neznanja in hitenja, predvsem pa zaradi premajhne skrbi za lastno zdravje. Le dtwolj dobro razvite obhrbtcničnc milice lahko zagotavljajo stabilnost hrbtenične zgradix' 1er onemogočajo nenadne premike ali za.sukc vřetene. Ukrali nam zagotavljajo ludi dobro gibljivost, lah-
poliskajmo nazaj. Uporabljajmo obuvala z mehkim podplatom in elastično peto, ki bo ^ dodamo amortizirala tresljaje. KJjub lekmi s časom se z veseljem odpovcjm<^ dvigalu. Hoja po stopnicah navzdol naj bo previdna in mehka.
Pri sedenju si podprimo ledveno hrbtenico in ne dovolimo, da hi se nam vretenca preoblikovala VL^inasedežii naj bo primerna, prav tako ludi delovna površina. Po uri sedenja si privoščimo (îdmor za nekaj korakov, z vajami pa sprostimo Uidi mišice vralu in lirbia.
IcžJcth bremen nikoli ne nosimo le v eni roki. Sicer pa je veliko bolje uporabili nahrbtnik ali voziček. Bremena vedno dvi-gujmo iz počepa, saj jc tako sila, ki deluje na vretenca bistveno manjSa.
Vsaj enkrat tedensko skočimo v bazen. Će pri pn^nem plavanju ne obvladamo tehnike dihanja in bi lako preveč ukrivili vratni segment hrbtenicc. raje plavajmo hrbtno.
izvajanju vaj premalo aktivni ali pa izbrane vaje niso bile najustreznejše. Nekaj obiskov pri rizioterapevtih nas bo prerc^di-lo, naučili pa .se bomo tudi ustreznih vaj. Nekaterim bo morda laliko pomagal obisk pri kiroprakliku. Vsckakor.se pred odhodom k njemu posvetujte s svoji zdravnikom.
Nikar prehitro ne segajmo po Številnih zdravilih -analgoanli-revmalikih, saj imajo številne slraaskc učinke. Uporabimojih po nasvetu zdravnika le lakral, ko je bolečina huda in neobvladljiva.
Ziivcdajmo se, da lahko zase, za svoje zdravje in svojo hrbtenico naredimo največ sami. Prisluhnimo telesu, posku&ijmo ga kar najbolj razbremenili, z rednimi vajami pa ga vsakodnevno krepimo. Bodimo previdni in preprečimo morebitne poskod-l>e. Poikrbimo, da b<imo ludi na jesen našega življenja vzravnani, gibčni in paskočni.
■ Prim. Janez Poles, ćr. med., internist
Kopalnice in kuhinje Gorenje
Dodatni popust
do 31.3.2003
Prodajni studio za kuhinje in kopalnic« Gorenje
{v tovorni Gorenje ICopdnIce] Primorska 6b 3325 Šoštanj Tel.:(03)898 53 40
Keramične ploščice Gorenje
)o 50% znižanje cen posameznih izvoznih artiklov! Omejene količine keromicnih ploščic v akciji!
Prodojolno keramičnih ploscic
{v hsvomi Oot«'n[e Keramika)
Qorenje 1b 3327 Šmartno ob Paki Tel.: (03) 896 61 27
ČETRTEK, 20. februarja
SLOVENIJA 1
06.05 TeleiekstTVSIovenija 06.25 Tedenski izbor, kulturru
k(oriil3 06.30 Odmevi 07.00 Dobre juira 09.00 PoroCilá
09.05 Volkinkozički.lulkovrBpreds. 09.45 PodUobutotn 10.30 Z^be Iz ikoljke 1t.05 CistoDi^vlQusar.rrlad rtad 11.50 Zodjinsver.^vedslanan 7/S 12.15 VrriCkdrjI, Zlata jdrrá, TV
nania;^, 5 epizodd 13.00 PoroCild. Spon, vfeme 13.15 Teder5k>izbo(,Ema 2003, IzĎor popevi« ZB evroyizljo IS 20 Gospodarski izzivi 15.55 Pod díobrogledom 16.30 PoroCllâ, šport, vreme 16.50 Nalinijl.oddaiazambcfe 17.25 imetnat, l^atki dokumenlarn
film Zdoi roke 17.40 Cilyfolk
16.10 Zenit Les v restdvrdior$tvu 16.45 Risanka 19.00 Danes 19.05 Vđ5kr«f 19.25 Vreme
19.30 IV ćnm\k. §pon, vreme 20.00 Tednik 2T.OO Pfviindmgi
21.20	Osmidan
tt.tJO	Odmevi, kulturd, Itronika,
ipon, vreme
22.45	PreSerenvgiûsbl In plesu
2255	PjhiilnlkvinietSIOMnijin
Vinko Gtobokar
00.05	Drevnik&meisketv
00.30	Zenl:Ldsv(«5l3VTalorsMj,pon
01.00	Osmidan,ponovitev
01.30	Tednik, porcviiev
02.25	Mary Tyleí Moofe
02.50	Zaloni levnost; am lilm. pon
04.45	Span
SLOVENIJA 2
08.00 Vremeni panorama 06.30 Mostovi 0915 IV prodaja 09.50 VdldiFleme.SPv
nordljsltem smučanju 11.25 Tedenski izbor. Človek ne
ie:i se, ponoviiev 12.25 Barve Jeseni 13.55 TVprwaja 14.25 Tederski izbor, Med valovi,
oddaja TV Koper 14.55 MiloS Mikein Pomet 15.50 Mrîvi govorijo, nen^ška dokumentarna oddaja 16.45 Vîdeospoifiice 17.25 Mary Tyf« Moore. 134 d^ 18.00 iznaSilikrajev 16.15 Nćt obisku, oddaja TV Koper 18.45 Pomorska kronika 19.00 SP v nořdijstem smučanju posnelekizValdi Remma 20.00 Ob 100'letnid smrti Kuga WolilarPokličar in izbran, ponreina £tudiia 21.15 Poseben pogl^. Razbojnik.
7 poglavje, hancoskililm 22 Í5 Domov grem, ponug franc 1 23.15 \^đeospoinice OÛ.ÛO Videostrani
0725	Dra^onBall.Japon ris.se;
07.50	Jekleni Max, risana serija
0815	Rudijevo moitvo,
sinhfonizirana risana serija
08.40	Triiemedveđto-
sinhmnizirana risanka
09.40	Salome, nan.
10.30	Tv prodaja
11.00	Grd3raeiQ,nad
11.50	Nezačeljena, nad.
12 45	NakraJJJZloeirB,l.del
atT>eri§ke nanizanke
13.40	Tv prodaja
14.10	RickiLaKe
15.00	NezaZeliena. nad
15.55	Grdaraika, nad
16.55	Salome.red.
17.55	24 ur-yEeme
18.00	Kobo^mo^a, rtad
19.00	24 ur
20.00	Tienja
21.30	Prijatelji, nan. 22.00
22.30	Zahodno krilo, nan.
23.25	WL premiere.
23.30	Pnrtdzloiina
00.20	Priiatelji
00.50	24 ur
01.50	NoCnu panorama
kanali
27 4«
92
09.00 POP CORN, glasbena oddâia lO.IS Vabimoko^ledu 1020 Odprtaiema,ponoviiev. gosia mag. Mi^o Alka iaj in Borut Korun, predsednk Gibanja 23. december 11.20 Naj^oidneva 14.00 Videostrani 16.05 Vabimokogledu 1810 Regionalne novice 16.15 ReSimo pravljico. Igrica za
otroke 18.45 Naj^oidneva 18.50 Videostrani 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Rotomel, posnetek lekme Preverit Slovenj Gradec Cimos Kc^er 21.25 ResionalnefNDvtce 21.30 Bell pianino. Qtasbena odd 22.45 Vabimokogledu 22.50 Na[poldneva 22.55 Vicřeostrani
PETEK, 21. februarja
SLOVENIJA 1
06.05	TeleiekstTVSfovenije
06.25	Tedenski izbor. KuHuma
kronika
06.30	Odmevi
0?,00	Dobrojuiro
09.00	PoroCiia
09.05	Tedenski izbm. n&ante
09.15	Internal, kratki, dokumenlami
fiimzaolioke
09.30	Ofslo pravi gusar, mlad nad
10.15	Na liniji. oddaja za mlade
lO.SO	Zofijin svet. švéd^ nan
11.OS	Avtoponret'Adi Smofar
11 IS	ZenlLesvreslavialorstvu
11.45	Odpno dan m noiï, angi nan 12.15 nemSka nanizanka
13.00	Poroti la. Spon vreme
13.35	D 2ivalih In ljudeh, tv Manbor
14.05	Vsakdanjik in praznik
15.00	Prvimdtugi
15.20	Osmidan
15.55	MoM
16.30	Poroikia, Spon. vreme
16.50	Carobnedeftle,l^l3
17.00	iz popolne lorbe
17.15	Mah motsfer vveslanfu.
EJAL irancos^ dohim.nan.
17.35	Raziskovalci national
aecgrapNca. 6. zadnji del
lUO	Žrebanje lola
IS.45	Risanld
19.00	Danes
19.05	Vaš kraj
19.30	TV dnevnik, iport. vrert»
20.00	Praksa, 18/22
20,50	Tv poper, lOkei TVPopra.
oddáfa TV Koper
21,25	Homolunsticus
22,00	Odmevi. Spoit, vreme
22.45	Polnočni klub
00.00	Dnevnik zamejske Iv
00.25	Razi skořici narional
Seograptiica. 5/5
01.20	MaryTyierMoOfe.l3l.del
01.45	Tv pop«r, ponovilev
0215	Homo luristikus. ponovilev
02.35	Dne/l tadia, a menâkj film, pon.
04 15	EMA 2003. ponovitev
SLOVENIJA 2
OS.DO TV prodaja
08.30 Pod drobnogledom. Nagyto
AíaH. ponovitev 09.05 VdldiRemme:SPv
nordtj^;em mucanju, skoki za KK. prenos 11.05 ValdiFIemme.SPv
nordijska smučanju. 15^ M. klasično, prenos 13.10 TV prodaja 13.40 Tedenski izbor. Osupljiva narava
14.10 Velike voia^ke snole 4/6 15.00 Videospolnice 15.50 VdldiRemme,SPv
nordijskon ^u^nju. tek 15 km M, za NK, prenos 17.15 MaryTylerMooi?.l34.del 1750 VdldiRemme:SPv
nordfj^«m smu6an|u. stoki 120 m. kvaiilikacije, prenos 19.30 Tv dnevnik. Spori, vreme 20.00 Ob too-letnici rojsNa
VJadimirja Galola, 2210 Beli Aligator. ameriSki lilm
23.46	Tinsel Tmn, AngleSka nadaljevanje, 2/10
00.30 Izsloven^h jazz klubov, Toti
dix« iz Maribora 01.15 Videospoirňce 02.00 Videostrani
08.00	Pokémon
09.10	Salome,nad.
10.00	Tv prodaja
10.30	Gida raCka, nad.
1120	Neazeljena, nad
1215	Trenja
13.40	Tv prodaja
14 10	RickiLake
15.00	NezaSeljena. nad.
15.55	Gnja ra(ka, nad
16.55	Salome, nad.
17.55	24 ur-vreme
18.00	Ko boi moja, nad.
I9.Û0	24 ur
20.00	V imenu pravice, amer film
21.55	Pazi.kamerai
22.25	XXL premiere
22.30	îreija Izmena
23.25	Polnočni mo2
01,05	24 ur. ponovitev
02.05	Noćna panorama
kanali 27 46 S2
09.00 Dobfo juiro. imormaiivno -
razorima «klaja lO.OO Vabin>o k ogledu 10.05 Rokomei,posnetet( tekme Prevent Slovenj Gradec. Cimos Koper 11,30 Najspotdneva 14.00 Vtdeostrani 18.05 Vabtmokogledu 18.10 Regionalne novice IB.IS MiSn^§.c1roikacddaia,3,
TV mre2a 18.55 Ustvarjatamoskupaj, ponovilev i5.oddaie 19.40 Naj spot dneva 19.45 Videostrani 19.55 Vabimokogledu 20.00 Znam obraa: Janko
2aclrkovnik iz âoSiania 20.35 Vabimokogledu 20.45 V íBrmcwiji z naravo 2115 Regionalne novice 21.20 Naj spcn dneva 2125 Vabimokogledu 21 30 Od f5iio nI skrito 2215 Iz oddaje Dctrojuiro 23.00 Vablrrnskogtedu 2305 Videoslrani
SOBOTA, 22. februarja
SLOVENIJA 1
06.05	TefetekstTV Slovenija
06.25	Kul)urna kronika
06.30	Odmevi
07.00	Ml smo Britanci
07.30	Zgodbe iz iKoijl«
03,00	Biserč^lz8isergore
08.05	Risani
08.15	Pod klobukom
03.55	Iniernat. kralki doltumenlami
film ra otroke
09.10	Sprehod v naravo, v aveJju gozda
09.35	Marsupiiam. 2/26
10.05	Gimnazija sirtili src. 7/26
10.45	Polnočni klub
11.55	TedtBk
13.00	PwoCila. Sport. vreTO
13.30	Studentsksi ulica. oóda;a za
Siudenle
14.00	LuJas,6/13
14.30	KcinisâfRe>!,6/15
15.20	KuHurn (eljlon
15.55	Skiven^i uirinki oddaia
madřarske TV
16.30	Poroti la, Sport, vreme
16,45	Bine, i24
17,10	Navnu
17.35	Ozare
17.40	Osupljiva narava. 4/5
13,15	Alpe*Oonava «Jadran
13,45	Risani
19.00	Danes
10	05	EU in mi 19.10	Ulrip
19.30	TVdnevnik.Spon,vreme
20.00	Orion
21.00	Avtoportret. Vesna V Godina
21.45	Parada plesa
22.15	PwoCila. Sport, vreme
22.50	Sopránoví, 7/13
23.45	Dnevnik zamejske rv
00.10	Rane. srbski film
01.50	Na vrtu
02.15	Osupljiva narava. 4/6
02.45	Veslem, IrancosM lilm, pon
05.15	Prvi indmgi
05.35	Avtopofiret. Vesna V. Godina,
ponovitev
06.20	Vrti i te rj I, ponovitev
06 50	Ciov^.nejezise
SLOVENIJA 2
08.00	Vremenska panorama
08.30	Mostovi
09.20	VaidiFiemme.SPv norOljskem smutan[u
10.45	TV prodaja
11	15	Ted^lQ izbor. Frajer 11.40	NeZna Je no&. anglešte nad. 12.35	Adam m Eva, Sved nad. 9/16 13.05	Jasno in glasno: Ltubezen 13.55	TV prodaja
14.25 Druga godba 2002. Končen
skupine Vnjja 15.15 Poîovanjessarrwrogom,
ameriSId lilm 1/2 16.40 Evrogoi 17.40 Valdiliemme:SPv
nordijsltem smuianiu. skoki 120 m prenos 21.00 Kako M nesrečna m uživat»,
Koprodukcijski film 22.25 Ne2najenoC,angležka
nadaljevanja 23.15 Sobolranoč 01.15 Videospoiràce 02.00 Videostrani

08.00 Doktor Olo. ris. serija 08.10 Mjav,mjav, ris. serija 08.20 Obuli maček, ris sehjd 08.50 Mala Kitty, ris serija 09.00 Palčiča, ris serija 09.30 Mojprijaleii Rc^i.rls,senja 09.40 Sfontek Benjamin, hs. serija 10.05 Malinjidol. ris senja 10.15 Mappy, malt 2jček, tis film 11.05 Mali helikopter, ris. senja 1125 klskakD&arkar^lQllga 12.20 GIdvca, nan. 12.50 Preverjei» 13 45 Družinsko pravo, nan 14.40 Mo£no zdravilo, ren. 15.30 V najslat^ primeru, nan. 16.20 Resnični svei, dokum «tdaja 15.50 Goodyear liga. Kr^'Crvena
zvezda, prenos koâail»' 19.00 24 ur
20.00 Lepojetvlimiiifonar 21.10 Hudson Havk. ameri ški tdm 23.00 Um^i na 8 mi 11 jonov naćinov 01.10 24 ur. ponovitev 02.10 Par)oranH
kanal j 27 46
09.00 MiS mal otr(^ oddaja, pon 09.40 Vabimokogledu 09.45 V harmoniji z nanovo, pon 10.15 Najspoidnevd 10.20 Videostrani 1850 Vabimokogledu 18.55 Znani obrazliJanko
Zacirkovnik iz kostanja 19.25 Naj spot dneva 19.30 Pravljica za naimiajSe Moi
deZrik je latiko bak^n 19.40 Videostrani 19.55 Vai^imo k ogledu 20.00 n 55 .vrv magaan.
regionalni ini program 20.30 Mo^, vinoln glasba, pon. 22.05 Popotniške razglednice.
Avsirallja, dežela konirasiov 23.05 Vabimokogledu 23.10 Najspoidneva 23.15 Videostrani
NEDEUA, 23. februarja
SLOVENIJA 1
07.40	TeleteksjTVSiovenlja
06.00	čebelica Maja, t5/26
09.55	Mismo...Slovak),5/16
10.25	Pomagajmosi
10,55	Sv»diviih2iv9li.4/I0
11.20	Ozaœ
11.20	Obzorja duha
12.00	Ljudjeinzemlja
13.00	Pofoíila.Spotl,vreme
13.15	Tlsiega tepega popoldneva
I3.t5	Nemogoče
13.20	Clovekinpol
13.30	Nedeljsko cto
13.40	Kutinarika
14.00	GravilaCfja
14.55	Motonng
15.00	Privlačna nasprolja
15.20	Kisk) jabolko
15.35	Šport • na dana&n|i dan
15.45	Pop oldne
1600	Paymondain^ajovsiradi,
Immor. nan
16.30	PoiodiJa Sport, vreme
16.45	Tistega Lepega popoldneva
I7.00	Družabna »Tonika
17.10	Pt?dnvi poželela
17.30	Vsakdanjik in praznik
18.35	^banjeh^ta
1845	Risanlis
19.00	Danes
19.05	^cak^tedna
1S.30	TVdnevnik, Sport vreme
20.00	Človek, ne jezi se
21.00	Vrtičkarji, tatovi so med
nami. 7 del
21.35	VeCeini gosi, Polde eibie
22.30	PoroCila. Spon, vreme
23.t0	De^lataraonov,amer film
00.45	Dnevnik zamejske tv
0120	Sveidivjih2lv3li.5/I0.pon.
OUO	Mrtvi QQvor1jo2/2, zadnji
del. ponovitev
02i0	Tinsel town, 2/10
03.20	Policitska postaja, 3/12. pon
04.10	Alpedonava-Jadran.pofl
04 .40	Vsakdanjik m praznik, pon
SLOVENIJA 2
os 00 Tv prodata 08 30 Videostrani 09.20 ValdiFiemmeSPv
nordijskemsmu^njulOkm. prenos 11,00 Tedenskhzbor 12.15 APZToreTomSiCiz
Festivala NaSa pesem 1S99 12.30 TV Prodaja 13,05 Glasba treh de?ei 14.00 Potovanje v samorog.
aiïienSki. Rim. zadnji del 15.30 Liga prvakmj v rokometu 1645 Svrogol
17,40 ValdiriOTrT«.SPvnordi]sfem
$mu^ju,sk3K>l20m 21.00 Mrtvi govorijo, ,zadnjidel 21.50 Frasrer.S.del 22 tO Policijska postaja, 3/i2 23.00 Razpoloženja in značaji. TV balei
2325 Videospoinice 00.15 Videostrani
08.00	DGk]ĐrOto.ris.serija
08.10	MJavj Mjâvi. ris.senja
0820	Obuti maCek,ns.senia
08.50	Mala Kilty, ris serija
09.00	Pal6tc». ris. serija
09.30	Moi prtjatelj Roïâ, hs.serija
09 40	SlonCek Benjamin, ris serija
10.05	Mali nji dol, ris. serija
1015	Robinsc^ Crusoe, ns. lilm
11.05	Mali helikc^er. ris. s&ija
1125	šolska ko^rkarska liga
1220	Trenja, nan.
13.45	UsodnazaOava.amer film
15.20	Un^r.nan
16.20	NadeZeiiietepo,nan
17.10	24 ur »vreme
17.15	No,pa$eskregajva.amer t.
19.00	24 ur
20.Q0	Lepote bili miiionar
2130	Športna sc^
22.25	Goodyear iiga, Split, CiborB.
posneiekko^rke
00.20	24 ur. ponc^rçv
0120	Nofina panorama
kanali 27 A€
SS
PONOVITEV OCMDAJ TÎDENSKEGA SPOREDA 09.00 MfSmaS.otroilQ oddaja por 09.40 l2 pon. oddaie Dobro jutro 10.30 ll54.VTVmagazin,
regionalni inf. program 10.50 Sperm lor^, iportna inf cctd. 11.10 Izolimpfiskihkrogov 1115 Sporlni gost: Alja^ Pe^n. \xxi 12.00 Vabimokogledu 1210 Kaj pnna^a nov Zakon o
delovnih razmerjih? 12.40 Vharmoniuznaravo 13.(0 Iz sredine oddaje Dobro ;ulto 14.00 Videostrani 18.00 Vabimokogledu 18.05 1155 VTVmagazin. regionalni mf program
18	35 Iz pelkove oddaje Dobro jutro
19	25 POP CORN, ponovitev 20.40 Znanicbra:i:JankoZacirkovnik 21.10 Vabimokogledu
21.15 Odprla (ere, ponovilev-
Slovenija in NATO 22.15 Videostrani
PONEDEUEK, 24. februarja
SLOVENIJA 1
06.00	TelelekstTVSIovenija
06.20	EUlnmi
06.25	Uirip
06.40	Zrcalo tedna
0700	Dobfojuifo
09 00	PoroCiia
09.05	Tedensldizt»rJzpopoine
>orbeja TV Koper
09.20	Čislo pravi gusar
10.10	Zolijinsvet
10.35	Zolijinsvet
11.00	Tistega lepega popoldneva
1300	Poročila, Spon, vreme
13,15	Tistega lepega popoldneva
t5,40	MiddiviriLOZi, klavirski irio
15.55	Oober dan. ko§arka
t6.30	PoroCiia. Spon. vreme
16.50	Radovedni Taček, kava
1705	Fepivseveofilmu
f7 25	Medvedid. pomladni dan
17.35	iviienje v amenski prenji
18.30	2rebanjel3x3plu&6
18.45	Risanja
19.00	Danes
19.05	VaJkrai
19.25	Vreme
19.30	TVdnevnik.^rt.vreme
20	00	Podžgočimsoncem 20.55	Svetovni izzivi
21	25	Umeinl raj
22.00	Odrr>evi. liilturrta kronilci.
ipod. vreme
2246	Knjiga mene briga
23.05	St(rivnosli
23.10	Kraliestvo. danska nad. 4/8
00,30	Dnevnik za mejsteTV
01.00	2ivl|enievamenškiprerrji
01.50	Um«ni raj, ponovilev
0215	Sv^ovni izzivi, ponovilev 02,45 Parada plesa, ponovilev
0315	SludioCity.poncnit»!
04.30	KonCnica. porovitev
05 30	Spon
SLOVENIJA 2
08 30	Tedensid izbor, Slovenski
(itrinki. n^ârs^ 1V
09.05	Oobro jutro
11.05	TV prodaja
fl 35	Teder^tzíxx.Sv^ divjih
12.05	Na vrtu. oddaja TV MB
t2 30	Videotirani.vremenska
panorama
t4.00	TV prodata
t4 40	Sobotna noC. ponovilev
1645	Videospoinice
f7.30	Eva m Adam. Sved nad.
tS.OO	^tafela mladosti
19.00	DaiKS
19.05	Vaškrai
19.25	Vreme
19.30	TVdnevniK. Sport, vreme
20.00	Končnica
21.00	SludioSily
2200	VelikevojoSJ(ezmoie
22.50	Brane RonCei. Iza odra
00 25	Videospoinice. ponovilev
07.30	fl udi jevo moštvo
O 7.55	Nove piftiolovSCi ne Pike
nogavičke
09.40	Sak)me
10.30	TV Predaja
11.00	Srda ratka
f 1.50	Nezaželena, peruj^ rnd
12 45	Sporlna scena., ponovilev
t3.40	TVprodaja.
14.10	Ricki Lake. pogc^orr^ oddaja
15.0	Nezaželieru, perujska nad.
15.55	Grda raCka, koiumbtj^ ryd
16 55	Salome
f7.S5	24 ur
18.00	KoboSmoja
19.00	24 ur
20.00	Pod eno sireho, 2. sezona
20.55	Sedma nebesa, zadnji del
21.50	Urgenca. ameriSte nanizanka
22 45	XXL premiere
22.50	Privid zločina
23.40	Prijatelji
01,10	24 ur, ponovitev
01.10	Noina panorama
^m^ kanali
TOREK, 25. februarja
SLOVENIJA 1
06.05	TemsiTVStovenijd
06.25	Tedenski izbor Kulturna
tonika
06.30	Odmevi
07 00	Dobro iutro
09.00	Poročila
09.05	Tedenski izbor Radovedni
TaCek, Fliper in lopat l«^
09 45	Čislo pravi gusar
10.30	Zof]|insvei.šved.Naniz.3/8
10.55	Zofijin svel. Sved. Naniz 4/8
1125	Šludemstst uliCd
1155	Podžgočimsoncem,7/8
13.00	Poročila. Spon vrerr«
13.15	Tedenski (Ztor. Ku Humi leijton
13.50	Liudje in zeml)a
14.40	Polnoči klub
15.55	Poiepanja
1630	Poročila.ipol.vreme
t6.50	eiserCKiizBisergore
16.55	ZlatkDzaHI-dd)(û,Vokolici
Medane
1710	Knjiga mene bn ga
17.30	Skrivnosti ponovitev
17,45	Za naie goste iz tujine. 3/5
1310	PnsluhnImo tišini
13.45	Pisani
19,00	Danes
19.05	VaSkraj
19	30	TV dnevnik. Spon. vreme
20	00	TarCa
22.00	Odm9ki,kunufl^i(ronj)a.Spon
22,45	Hoiel za vesele urice
23,40	PetkovveCer,nemSkadrama
00.50	Dnevnik zamejske tv
01 20	2a naSe goste iz tujine. 4/5
Û1.50	Pnsiiiinimo tišini. pon(7/itev
02.20	TarCa. ponovitev
03.50	Mary Tyler Moore 136.del
0415	Kolel za vesele urice,
nemSka. Drama, ponovilev
05 35	Spon
SLOVENUA 2
08.30	Dober dan. KoroSla
09.05	Dobro jutro
11.05	TV prodaja
11.35	življenje v amenSki preriji
1225	Obzoriaduhd
12.55	Vremenska panorama
1410	Tvprodaja
14.40	Studio cily
15.40	KonCnica
16.40	Videospoinice
17.30	MaryTyierMoore, 136.del
18.00	Iz naših krajev
i8.i5	Primorski n»zaik
18	45	Pnmofsia itronika 19.00	Danes
19.05	VaSkraJ
19.25	Vreme
19	30	TV dnevnik, spon. vreme
20	00	športni ples, reportaža 20.35	Liga prvakov v nogometu.
Borusia. Real M
2135	Hanele. Ceiki lilm
00 05	Videospotnic«
00.50	Videostrani
08.45 09.40
10	30 11.00
11	50 1245 1340 t4l0 15.00 15 55 1615 17.55 1800 19.00 20.00 21 00 2240 22.45 23.40 00.10
Keidi, ris. lilm Salome, nad Tv prodaja 6r(b raC^, nad NezaZeljerta. nad. Sedma n^a Tv prodaja Ric^ Lake Keza^liena, nad. Grda nad. Salome, nad, 24 ur-vreme Ko boš moja. nad, 24 ur Preverjeno Tihi grehi, amer film XXL premiere, nan Privid zloCina, nan. Pnjatelif, nan. 24 ur, ponovitev
kanali 27 4«
SREDA, 26. februarja
SLOVENIJA 1
06.05 TeleteksiTVSiovenlja 06.25 Teder^skiiâor. Kulturna
kronika 06.30 Odmevi 07.00 Dobrojulro 09 00 PoroCiia 09.05 GiserCklizBisergore 09.10 Grdi raCek Tine. 17/26 09 35 Čisto pravi gusar. 3/5 t0.20 ZDlijinsvei.5. in6 del inO Kn]igamenebriga 11.30 Skrivnosti 11.35 Radio aklivnost. 4/26 12.00 Aipe-Donava-Jadran, Podobe
iz srednje Evrope 12.25 Homoturisiiois ) 3.00 Poročila. Sport, vreme 13.20 Tedenski lânr. Parada plesa 13.45 Umelniraj I4.t5 Tarča 15.55 Mostmi 16.30 Poročita. Spon. vreme 16.50 Mdiesivecelrce.kviz 17.50 Vem-vei 18.45 Risanka 19 OO Danes 19.05 vaš krat 19.30 Dnevniif. špon, vreme 20.00 Sedmi pečat,2enske na robu Zrvčnega zloma Španski film 22.00 OdrT^vi.Sport.vreme 22.50 Omizje 00.20 Dnevnih amejskeTV 00.50 Vem-veS, pon(Miev 0145 MaryTyierMoore. 137.del 02.t0 Develavrata,amer.film 04.20 Omizje, ponovitev
SLOVENIJA 2
08 30 Tedenski Fđ)or, Potepania 09.05 Dobro jutro 11.05 TVProddja 11.35 Tedenski iđjor. Prisluhnimo ti^ini
12.05 âna^gos]ev(ujini.4,'5 1230 Videostrani 15 40 Tv prodaj 16.20 APZToneTomSiC.NaJa pesem 1999. ponovilev 1640 Videospoinice 1725 MaryTyierMoore, 137.del 18.00 Iz naSih krajev 18.15 OZivalihlnliudeh 18.45 Pnmcfska kronika 19.00 Danes 1905 VaSk/aj 19.25 vreme
19.30 TV Dnevftk. Spon. vreme 20.00 Športna sreda iiga pfVdkn v nogometu. Ajax-Arsenal, prenos, Inlsr-Barcelona. posn, Nifrcastè'Bayer, posn., Valencf|a »Rcma. posn. OO.OO Spreoevedasnja. nem!ki ti Im 01.30 Videospoinice 02.15 Videoslrani
07.00	Dragon Bali. laponsiiinsanKa
07.25	Jekl^iMay.nsanka
07.50	Rudl levo mëtvo. n sanka
08.25	Labodja princesa, nsam.lilm
09.40	Saiome, nad
10.30	TV prodata
11.00	Grda raC^. nad
11.50	NezaZeljena. nad
12.45	Preverjeno
13.40	Tv prodaj
14 10	RickiUte
15.00	Von| ljubezni. 1. del mehiške nad
15.55	GrdaraCKj,nad
16.55	Nezaželena
17.55	24ur.vreme
18.Û0	Ko boS moja. nad
19.00	24 ur
20.00	Naieii morilec, amer. Iiim
2140	Tralika. 4. del komedije
2210	Na kraju ZloCina. nan.
23.05	ttL Premiere
23.10	Privid ZloCina
D0.05	Prijalelp. nan.
00.35	24 ur, ponovilev
^^ kanali 27
	m ^	1 09,00	Dober večer, gospod		W U
			predsednik, gost. Lojze	! 09.00	Dobro jutro, iníomiaiivno •
09.00	Dobro jutro, iriormaiivno-		Peterle, predsednik Komisije		razvedrilna odifaja
	razvedrilna oddaja	\ 10.00	za evropske zadeve pri DZ	1 10.00	Vabimokogledu
10.00	Vabimokogledu		Vabimo k ogledu	i 10.05	Viva lunslica.poruvitev
10.05	1155. VTV magazin.	i 1005	PopotntSke razglednice'	i 1035	Naj spot dneva
	regionalni ini program		Avstralija, dežela t^ontrastc^	1 14.00	Videostrani
10.35	Naj spot dneva	1 UOO	Videostrani	1 18.05	Vabimo k ogledu
14.00	Videos rani	1 1810	Vabimokogledu	1 18.10	Regionalne novice
18.05	Vabimokogledu	i 18.15	Mladi upi. porovitev	i 18.15	Traialaja. otroSka oddaja. 3.
18.10	Regionalne novice	• 1855	Videostrani		TV mreža
18.15	Časza nas.ponovitev	[ 19.55	Vabimo k ogledu	i 18.45	Naj spot dneva
18.55	Naj spol dneva	\ 20.00	1156. VTV magazin.	1 18.50	1156. VTV fregazin.
19.00	Videoyrani		regionalni • ml program		ponovitev
19.55	Vabimokogledu	1 20.25	Športni torek. Športna	i 1915	Spol m torek
20.00	Oober vef«*, gospod		informativna oddaia	1 19.45	Iz olimpijskih krogov
	predsednik gost: Lojze	1 20.50	Iz olimpijskih krogov	! 19.55	Vabimo k ogledu
	Peterfe, predsednik Komltí je	1 20 55	Vabimokogledu	i 20.00	Na obisku . pri Mileni Zlatar
	ra evropske zadeve pn OZ	I 21.00	Fair play, ^porina oddaja.	i 21.00	Regionalne novice
21.00	Regionalne novice		gosi Dejan KoSir	j 21.05	RoZe z mojega vrla
21 05	MoSt, vino in glastâ, pon	i 2130	Viva turisti ca	i 2130	Odprta tema. S.TVmreîa
22.35	Iz oddale Oobrojutto	[ 2200	Dokumentarna oddaja	1 22.20	Iz oddaje Dobro jutro
23.25	Vabimo k ogledu	1 2230	Vabimokogledu	i 23.25	Vabimo k ogledu
23.30	Nat spot dneva	1 2235	Kaj spot dneva	1 23 30	Naj spot dneva
23.35	Videoslrani	[ 22.40	Videostrani	i 23.35	Videoslrani
20. februarja 2003 '^H'M
OBJAVE
15
MODROllEILA KRONIKA
ma/f OGLASI
Znano, kdo je pretepal in grozil
Zâlec- Prejšnji torek so na ce(|ski policijski upravi končali preiskavo o fiasilnem dcjar\ju. ki se.ie /godilo konec januu rja. Ibkmt so policisti v okoli Ziikii obravnavali dokaj nenavadno kaxnivo dejanje. Mia<loleinikJe v večernih urah na stoJ doni |K)vabil /nnn* ca, ki sta ^a nato pretepla in pore/^tU i no/.ent ter gn pri tem telesno poškodovala«
Pri preiskavi tega dejanja je hilo ugolovljeno, da so nameravali kadili konopljo. 24 in 20 letna znanca sta opazila , da jima je mladolelnik skril del konoplje in sla ga v jezi pričela preiepati, pri lem pasia uporabila ludi kuhinjski no?, in vilice 1er ga hudo Icicsno poškodovala. Mladenič jc pod prisilo moral pospravili stanovanje in napisali poslovilno pismo. Kljuh hudim poškodbam pa ni upal lakoj prijavili lega nasilnega dejanja.
Na podlagi zbranih obvestil je bilo ugotovljeno, da naj bi osumljenca v lem primeru storila veC kaznivih dejanj in sicer rop, hudo lelcsno pc^k<xJbo in ogrožanje varnosii. 24-leincmu nasilnemu jc bila odvzela prostost in odrejeno policijsko pridržanje, nato jc bil s kazensko ovadbo pripeljan kprciskovalnemu sodniku, kije zoper njega odredil pripor.
Telefoni in ura dobili noge
Veiei\|e- Minuli konec tedna si bodo zapomnili v podjetju httri-ot. Preko vikenda Je ne/nanec vlomil v njihove prostore na Rudarski cesti in fHinesel za preko 56<K1KH),(H) tolarjev mobilnih telefonov.
Na Stantclovi ulici v Velenju pa je bilo v sredo dopoldne vlomljeno v stanovanje. Lnsinik M. j.pogrc.% rt^no uro, vredno okoli 20.000,00 lolarjev.
Ukraden in najden
Velenje - V noči na soboto je neznani storilec s píďkirnega pros-lora na Prešernovi cesli v Velenju odiujil osebni avtomobil znamke Suzuki Baleno, Na srećo voznice so ga kmalu našli. Avto je bil nepiv^kodovan.

d.0.0.
ABITORA
Podjetje za izobraževanje_
RAZPISUJE IZOBRAŽEVALNE PROGRAME PRIDOBIVANJA IZOBRAZBE IN PREKVALIFIKACIJE V POKLIC
-	PRODAJALEC
PREKVAUFIKACIJA
-	EKONOMSKI TEHNIK
DIFERENCiALNI ^OGRAM. PRB(VALIF1KACUA
PRIČETEK BO 6. MARCA 2003 OB 16. URI v
POSLOVNI STAVBI INQRAĐ> Lava 7, Celje
PRIJAVE: ABITURA d.o.o., Lava 7, Celje Tel.: 03/ 428-55-30 In 03/ 428-55-32
UPI UUDSKA UNIVERZA ŽALEC
v sUadu 2 razpisnimi pogo]l bomo skupa] z matičnimi fakul-totami v Šolskem letu 20D3/2004 organizirali Izredni §tudlj:
VISOKOŠOLSKIH STROKOVNIH PROGRAMOV:
-	Organizacija in management (FOV KRANJ) -informativni dan 24.2.
• Javna uprava (VUŠ UUBLJANA) -informativni dan 3.3.
-	Predšolska vzgoja (PF MARIBOR) -informativni dan 19.2.
^ UNIVERZITETNEGA PROGRAMA:
-	Razredni pouk - 3. letnik (PF MARIBOR) -informativni dan 19.2.
Vsi informativni dnevi bodo na UPULjudski univerzi Žalec ob 15.30 uri!
INFORMACIJE: O3/713-3S-S0; www.upksl; fu-zalecSuplsl. Rok prijave do 8. marca na obrazcu 1,71/1» ki ga dobile brezplačno na naii ljudski univerzi. Vpis bo potekal v skladu z razpisom Ministrstva za Šolstvo, znanost In Iport RS.
Računalnik je dobil noge
Velenje - V noči u ponedeljka na lorek^e ncznance vlomil v izložbo irgovinc CRAd.d. Biro oprema nabale^kicesli v Velenju in odne.scl ra<íunalnik brc7 dodam Ih komponent. Nastalo íkodo ocenjujejo na preko 130.1)00,IJÍ) tolarjev.
Zmikavtska nedelja (In teden) na žalskem
PrelHilcJ • V ne<iť(|n m«(l 12.<N) in l^^^Ouro.fť ne/mmec n» pvirkirnen) prostoru v Silihovj ulici v Žalcu vlomil v osehtii avloincv hil /nanikeVW Polo in U ni>lranji>sti odnesel moi>ko toriMco.
V noči na nedeljoje bilo v Lnikovi vasi pri ŽaJcu vlomljeno v nenaseljeno stanovanjsko hlso. Vlomilec je nolranjosl temeljilo prcLskal, našel in odnesel pa jc starinski) slcasko uro, vredno okoli 150.01 H),(K) tolarjev, /nilski policisti so bili v petek obveščeni, da je bilo v minulih dneh vlomljeno v kapelo pri Velikem križu v Preboldu.
Ne/nancc jc odtujil lesen kip SrccJcTusovo, velikosti 90 cm, vreden okoli 100.iX)0,00 tolarjev. Med zadnjim vikendom pa so neznanci vlomili, v proslorc podjetja VIVA TRADE v /alcu, od koder je bil odtujen razliCen pisarniški iTJaterial.
Izginila 100 let stara kipca
Mo/irje —v času od petka do nedelje je ne/nanec i/, /idane ka-petice v Smartnem ob Dreri odtujil dva kipca ii mavca« last Z. O.
Prvi je visok 150 cm in predstavlja Marijo Lurdáko, drugi pa je visok 50 cm, predstavlja pa Bernardo LurdŠko. Oba sta stara okoli 100 le( in vredna okoli 501) tisočakov.

VELEM. Prešernova 1A TEL: 03 89847 24 SLOVENJ GRADEC. Celjska 45 TEL:028B1 2500
RÂ8USMÂ mm
GOLF 1.4 Basis. 5 vrat, l6t.99,	1.990.000.00 SIT
HONDA AERODECK 1.4. KUMA. let98/99. OK	1.840.000.00 SIT
FIAT BRAVA 1.& SX KUMA. Iet.96/9g. OK	1.450.000.00 SIT MERCEDES BENZ C180 ELEGANCE, let.95/09. OK 2.200.000.00 SIT
CITROEN SAX01.1 FURIO 5V. l6t. 02, OK	1.490.000.00 SIT
UeODiiE MOŽMOSTI FIKAfiCIMHJA, STAM ZA STMO...
mO VAVTOSALOHIH FOHI - NOBUlŠtEHA řHODAJA MOmiKLOVAPHIUA-POPUSTI ođ 4% do IOVl

[Nc^manjle obresti v mestu za
IGOTOVINSKA POSOJILA!
GaraAciJd: plačd. pokojnina, kartica
S

Računovodske in knjigovodske storitve
za |Mil|itja in samostojne podjetnike,
URŠUA VELENJE
telj 03/897-15-38,041/449-632
Pogrebna služba MORANA Tel.: 03/ 70 00 640
DEŽURSTVA
Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO
Spoštovane zâvarovanke, spoštovani zavarovanci. obveščamo vas. da je tel. : 112 rezervirana za službo nujne medicins(<e pomoa A& to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na lej številki snemamo Za inlormacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8996-446.
Zdravniki:
Četrtek. 20. februarja • dežurni dopoldan Colić, dr. med., popoldan Puvalič dr. med., nočni Urbane, dr. med, in Vrabič, dr. med. Petek. 21. februarja * dežumi dopoldan Ćolić, dr. med., popoldan Stravnik, dr. med., noćni Urbane, dr med.in Puvalič, dr med. Sobota. 22. tebruana ■ dežurni Vra-bič. dr. med. in Friškovec. dr. med. Nedelja. 23. februarja - dežurni Vrabič. dr. med. in Friákovec, dr. med.
Ponedeljek, 24. februarja - dežur* ni dopoldan Čolič, dr. med.. po> poldan Urbano, dr. med., nočni Pijvalič, dr. med in Grošelj, dr med.
Torek. 25. februarja • dežurni do-poidan Slavič, dr med., popoldan Čolič, dr. med,, nočni Kozorog, dr. med. in Čolič, dr. med. Sreda, 26. februarja - dežumi dopoldan Čolič. dr med., popoldan Friškovecr, dr med., nočni Vido-vič. dr. med. in Stupac dr. med.
Zobozdravniki:
22.. in 23. februarja - Boris Žmavc, dr Slom., v dežumi zobni ambu-tanli. Vodnikova 1. Velenje [od 8. do 12. ure).
Lekarna Center Velenje. Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in drlavnih praznikih ie organiziran odmor za kosi-(Û od13,00 do 14.00,telefon 898-1880.
Veterinarska postaja Sošian
Od 21. februaria do 2B. februarja -TI-bor Stupar dr vet. med., gsm 031/671-203.
DELO
PODJETJE M.AND-imK,
d.o.o.. nudi nove redne in honorarne zaposlitve. Teleion: 428-20-71.
IŠČEM
HONORARNO DELO v Velenju ^i Šoštanju, če je možno varstvo otrok, čiščenje pisarn ali pomoč pri pripravi raznih srečanj. GSM 040/803447.
HONORARNO DELO, možnost imam opravljati delo tudi na svojem domu, GSM 031/290-088. IŠČEM OČIVIDCA prometne nesreče z dne 27.11.2002 ob 15.30 uri. kJ se ie pripetila na Šaleški cesti v križišču pod bazenom oziroma prt trgovskem centru Spar Velenje. Telefon 5874-211.
KUPIM
DVOSOBNO STANOVANJE v bloku brez dvigala. GSM 031/460-123. KARTO ZA PREMOG kupim. Telefon 5869-835
NEPREMIČNINE
V	FLORJANU pri Šoštaniu prodam manjšo kmetijo na mimi lokaciji. GSM 040/795-203. PRODAM TRISOBNO STANOVANJE na Prešernovi 22 B, lil. nadstropje. Telefon 02/764-3601 ali GSM 031/418-003. PRODAM ALI ODDAM dvosobno stanovanje v Šoštanju. GSM 041/892-768.
PRODAfVI DVOSOBNO STANOVANJE na Gorici. GSM 041/893-723 ali 041/311-912. PRODAfM MEDETAŽNO stano-van|$ko hišo v Šmarju pn Jelšah. 140 m2 stanovanjske površine, 4600 m2 zemljišča, vsa dokumentacija, stara 9 let, dve kleti, garaža, trofazni tok. telefon, centralna na olje. Cena 70.000 EUR. GSM 041/922-432. VELENJE - LIpie - večjo gradbeno parcelo ob cesti, lepa lega. prodam. GSM: 041/447-766.
ODDAM
V	OKOLICI VELENJA oddam v najem sobo v velikosti 25 m2. Telefon 5866-173.
ODDAM DPREMUENO GARSD-NJERO. Info.: telefon 031/667-912.
ODOAM TRl-SOBNO stanovanje vhišIvGaberkaii. GSM 041/216-125.
ODDAM GARSONJERO v Velenju. GSM 031/506-499. ZELO UGODNO ODDAfVI sobo z možnostjo kuhanja, pranja zaposlenemu paru ali tričlanski družini, Lahko je tudi posameznik. GS; 040/38-58-98. ODDAM V NAJEM GARSONJERO v centru Velenja, popolnoma opremljeno, z letnim predplačilom, GSM 041/687-371. PROSTOR, 28 m2,vposJovni Stavbi v Starem Velenju, oddamo. GSM 031/418-249. ZELO UGODNO ODDAMO poslovni prostor, 100 m2, v Slarem Velenju. Uporabno dovoljenje za zastopstva. pisarne, skladišča ali
mirno obrt, GSM 041/608-313. VOZILA
POLJSKI FIAT 126 B1S700, let-nik 1990. dobro ohranjen, ugodno prodam. Telefon 5866-420. HYUNDAI ACCENT 1,3 LS. letnik 97, prevoženih 50,000 km, ga-ražiran, 1. lastnik, z dodatno opremo, prodam. GSM 041/776-172,
RAZNO
ŠTEDILNIK 2+2. malo rabljen prodam za 12.000 SIT KARTO za premog prodam. Telefon 5869-680.
SEDEŽNO GARNITURO, staro eno leto. prodam za polovično ceno. GSM 041/640-841. SVETLO MODRO SPALNICO prodam. Cena 80.000 SIT. GSM 031/798-368.
KOMBINIRAN VOZIČEK PEG-PEREGO poceni prodam. Telefon 587-41-79.
KARTO ZA PREMOG prodam. Telefon 5875-656.
TRIDELNO OMARO, čme barve, z ogledalom, staro eno leto, prodam. GSM 031/531-310. KERAMIČNE PLOŠČICE, modre barve, 25 m2, prodam za 10.000 SIT GSM 031/774-522. OTROŠKE PANCERJE ALPINA, št. 33 in tekaške smuči, prodam. Telefon 5885-652. DVAJOGIJA, ortopedska, lelno-zimska. 200X90, prodam. Telefon 5869-982.
POSTEUO MEBLO. staro 4 mesece. prodam. Cena 77.000,00 SIT Teleion 587-41-08. KARTO ZA PREMOG, prodam, GSM: 041 632 374 ALU PLATIŠČA ARTEC 8x17, premer med vijaki 4x100,5-kraka z gumami 205/50 R17. GSM: 041 632 374
STIKI - POZNANSTVA
ZDOMEC • NEMČUA, 49-leten. želi spoznati skromno žensko do 46 let. GSM 041/248-647 VDOVA. BREZ OBVEZNOSTI. 40-letna, se želi preseliti k moškemu do 55 let staremu. Lahko tudi na deželo. Komerc. tel. 090/74-42, VDOVEC. PREMOŽEN, star 75 let, želi spoznati gospo, po možnosti voznico, ki bi prišla k njemu na deželo, v prijeten in topel dom, kjer bosla skupaj delila vse, kar prinaša jesen življenja. Telefon 5726-476.
ŽIVALI
PRODAJA NESNIC bo 23.2. od 8. do 8.30 v šaleku. Telefon 02/87-61-202.
TELIČKO LIMUZIN, staro 7 dni. prodam. GSM 041/857-981. KUPIM TELETA, starega 10 dni. mesnate pasme. GSM 040/559-755.
PRODAM PRAŠIČE po 300
SIT/kg, Telefon 5722-396, Novak, Polzela
TELICO LIMUZIN, cca 140 kg le2(0. prodam. Telefon 586-99-87.
TELICO. brejo 8 mesecev, prodam. Telefon 5881-843. BIKCA TEŽKEGA cca. 130 kg. pasme limuzin, prodam. GSM 031/852-334.
GIBANJE PREBIVALSTVA
Upravna enota Velenje
Poroke:
Anton Slatinšek, Velenje. Tomšičeva 21 in Kadira Džafič. Republika Bosna In Hercegovina
bih^h
60 let skupnega življenja sta praznovala zakonca; Frančiška in Ferdinand Pristovšek iz Šoštanja, Levstikova 10
Doroteja Ebeilinc, rojena1937. Graščinska cesta 10, Prebold; Ivan
Kovač, Rojen 1926, Lokovtca92; HennkJakcç, rc^en 1911, Janka Vra-biia 45. Vetenje; Jožei Konovlek, rojen 1916, Lokovica 52; Kristina Mrak. r^ena 1925. Aškerčeva 5 b, Šoštanj; Franc Stmpnik. rojen 1926, Mettece 52, Šoštan; Terezija Sle-menšek. rojena 1927, Maistrova 4, Šenljun Drago Vončina, r^en 1927, Fužinska pot 4, Mežica; Stanislav Pfaninc. rc^en 1933, Kersnikova 1. Velenje; Milivoje Ničić. rojen 1936. Zabukovica 128; Klara Umaut, rojena 1917, Kersnikova 5. Velenje; f^a Mravljak. rojena 1923. Škale 87.
16
SPORT IN REKREACIJA
'^JlS 20. februarja 2003
Rokometaši Gorenja izvrstno pripravljeni
Zmleli selektorjevo moštvo
l)oin:KÍ mkiimiitdsi so po s 110 ii»tim:^oki>pri'nvig:ili Ickluija Nikij M»rko>iťd v uvixlni Ivkmi <lnii!eui) (k'lii n^koniudiv lig« Siol. Očiliii) M» bili ich inutívíra-ni.	tisli, kMrícaJona >Tata
r«.-prczi*iHancv. VvlciuO»ni so jeseni Anin}>ii]i titcil v gostLlu toda IVis Imiici M> \v<lno zoli) <ltA>ro IgrHil v Vvtoyu. ťriřukovHjijn oiniircbuii» nem ncgoiovcin izhodu pa so domači razpihdílí í.tí po dví^jsetíli minu i.i K igre.
SocIcCpKi uvtxini tekmi in visoki /miigi nicd Icdnoiii v o^ntini ftnaJa slíWtf!iskťg:i pi)kíUa (nio5iv(> Ćniojti-Ija. Oliina 1. D Ikc. so premagali z 2(1. Aulctki ra/likc)jc ircncr Ivan V> jdî jcniostvo «xlliCno priprav/udruge dc). P5\sťl>tíjjtf hi] /adtm^ljcn, ker jc linci ki^iiino voljov^ Igralce. Tukli Hrdiik;! Bvduk«)viàt. kije zaigrala je en polčas ickiuc prvega prvenstva laoga. naio pa /jmdi pi^áiodbc pi>Ctviil vcsjesen^kidd. Z devetimi zadelklje hI) najiičinkoviiej^l mo/v domači vrsli. sijajen jc M) ludi VkI Kavcicnik. potencialni kandidat za rcpreycnlajicíx z dobrimi t>bramba-nit îTia.se izkazala vratarja - <hi-razd Skíiť. ki je ^ral kar \H t^bnimb in Robi I..Hlhsvek s 4 obrambami, vendar nI veliko bran ti .Seveda pa so bili za vi.soko	vsi, tu-
di listi igralci, ki so pťotl koncu ick-ntc di^lîilj prikvJnost za igro. Sc vc<^e-ga poloma jc goslc resti vratar Rolando Piisiiik s 14. oln'ambanii.
Tekma v>zín'>iTia zmagovalce je bil znan že v prven) polčasu. Po vodstvu s5:4vy.miiiuu seje začel rokometni ples domaČih, ki tako hitn» razblinili pričakovanja, da l>o lo derbi /. navduSuj4>!o In hitni igro
gostom nts<id<''volil!. da pridejo Uo sape. BIH ^o nemoćni, trener Moi-kovlc n ikak<">r nI nawi rešitve, kako zaustavili ra/igrjnegana«^pii>lnika, pi'^magalc tu^iinis**» menjave. V m->lednjilî enajstih minutah so rokiv metaši (îorcnjû dosegli kar llza-detkov, gostje iiobcnega, mv2il. mi-nuiUojim usli za l2/adeikov(ptv vedli s K) : 4). Šele v 23.minuii je Irimodosegi svi>j peti zadetek (16 :5). Domači»! Izvrstno igrali tudi v drugem delu in razliko se pcwl^ali.
Ivan VajdI: " <»ostjc so sicer bili nekompletni, vendar >mo odigrali tako. kot je treba. Tu in tam je bilo sicer ie nihanja v igri, kar jc norm :il-no, saj nemorcivseh Scsidcsct ini-nui odigrati v visokem ritmu."
Včeraj NO Veletijčant gostovali v
ť^momlju na pcwratni tekiiii o.smi-ne finala slovenskega pokala. Bila jc i^t^lj lomiahii«t,saj so piv<i globili kar zdvjijsetimigoli razlike. Vstv b»>tncm prvenstvenetn kri^gu bo mihíw nasprotnik Velika Nedelja." Odprav je naJ sobotni gostitelj pri dnu prvenci vene lest vice. gotovo prt>li nam /aigral zelo motivirano. Vseeno upam. da lx)mi>ptinovilitxl. litino igro paXi'lreixinjecm in scdiv m«wvrnilt zadovoljni.'jeo tem g»v >i^wanjiulcjal tvanVajdl.
Vid Kiî\ tičnik. ki trka na vriiia reprezentance jc bil5c posçlxj nuîtK'i-ran, da m: izká^ pnM i selektorju Mar-koviéu:"Vsl siiH>bilinai>streni, siijsc jcsviik hoteUk'ikayxitiprul selektorjem. Videl nas je v lepi liiél In prepričan sem, da mu ne bo laltko «««la-
Dan se po jutru pozna ...
viti reprezentanc« Zii cvn>p.Nko pivetï-stvo prihixlnjc letovSkweniji- Pri-z/iajiiAlasI tudi «iun želim zaigrati v njej, Na Poitugalsko nicniv/cl,ven-<kir nisem bil preveč rjzixiaran, Sen^ miad ignilee, ki si ^ niibira tzkii^ije. Pi^časl hťini (do)zorcl in upam, da bom brez p»>skodb, da bom laliko IgraJ tudi zahtevnejše tekme." Oorer^e-'IVimiKlS ;22 118; Kj (»Drenjc; Skof, Tam5e2(l), Do-bef.^ek .13.1, Peterlin 1(1), Bedeko-vit^y. Kavtl(Jnik7(l) Mlakar.^Sick 4 (2), OUir 2. Scn'ić.l. (»ajsek. Do belšck L,. StefaniČ 4, Lutnsćek.
Vr>lnl r«i po l2.kn»Ku: l.M, Pm-le22,2.Celje PL22.3. Prevent 17. 4. (torenje 16.5. Trimo 1?, 6. Termo 9. 7- RudarO.8. Cimosy itd.
■ vos
Odbojkarski klub Šoštanj Topolšica
Nemogoče je (bilo) mogo<e
Odbojk^irjl	lbp<ilšicc si> na postm'an,ju v Šempetru, pri (liri.'k-
tnih konkiiruitih /n obstanek v 1. državni odlx»jkarskl ligi nipričakova-nt> izcubill. Rezultat srečanja: Šempeter;	Topolšica 3:0 123,1 K. 21)
Čeprav so tekmo začeli odlično, vodili ccl pivi niz, pa so vkončinci naredili preveč napak. TÔ je dalo domaćinom poleta In ob bučnem navijanju svojih navijačev so igralci Senîpctra dobili drugi in tretji niz ter osvojili pomcnii>ne (ri livkc. S tem goste i/.So}>tanj3 predzatlnjt> tekmo piv tísnili na zadnje, deveto mestih na lesnici, kar hI pomenilo Izpad iz družbe najboljših.
lopol^anisc nisovdali vuso<lo. karsejim je na tekmi s prvouvrščcnim
Salonitom pred približjio 2íKi doniačimi navijači ohrcst(walo, / zrelo In izredno bi^rbcno Igro so namreč prcnnigali svoje naspr^^tnike.
Ruzuliai: SoSlitnJ - Topol šini : Sahmit (-23. -22.20.22, 11j.
(lostje tesno dobili pna <lvu ttiza, v tretjem hi domači uspeli rezultat /nižati, natopasoosvi'^illieietrtega. V petem nizu sosiprii^aiiiickaj ttxik prcdnosil. kar jc v končnici/adostiwalo za/4nag«i. Zosw^jenimi I7t«x^ka-ml so »pristali« na sedmem me^tu na lestvici.
V sre<h>. 26. februarja, hiidn Tnpnt^vani goslovali. V ickmi za ra/Jgni-vHruL'.se bmlo pomerili ekipo nivcnski^a I^JŽInarja. Po^Tatna tekma Int 2. marca v ^isštai^ju.
Lc^ivica: Salonit (41 točk), ritžinar Kamnik (.^5). Marilx^r (34). Svit (33), Bled (3n).'Iôpolsica in Pomuijc ( 17), Šciíiperer (16), Triglav (8).
Šoštanj Topolsii-a: NajdiC. lir jlxjríck. D u plitak. Scvčnikar. Sovinek, Mi-halincc-Kugov)ilč. Lcjo, Djoixljevl^î. Potner.
■ RK
Nagradna križanka pizzerije PIGVDILLY
PIZZERUA PICAOILLY Stari Irg 35. Velenje Tel: Û3y5869-358
Vaûimo vas vsak dan, razen nedelje, od 9, do 22. ure v naš prijelen ambient
Pri nas vam pripravljamo 26 vrst poz pečenih v pravi krušni peči, kurjeni z Dukovlmt (Jrvmi, juhe od gobove, česnové, gdaževe do zelenjavne In čebulne,vse vrste prilog, steake z omakami, jajcem, poprovo omako in 12 vrsl solat , tUdI 2 morskimi sadeži. Poleg pizz vam v kriišnl peči spečemo polnjene Stručke z nadevi po 2e1ji in testenine z raznimi okusi.
23 poslastico vam poseb^ priporočamo rahle in odličr^e lortice PicadiUy s smetano, vroče sadie, palačinke.,. Kot hišno specialiteto vam priporočarDo PICADILLY LOJTRO VSAKO SREDO (vinjska rebrca, kn^mpir iz krušne peči m omaKa po želji).
Rešeno ^2anko pošljite najkasn^e do 3. marca na naslov; NAŠ ČAS, d.o,o., Kidričeva 2a, 3320 Videnje, s pripisom "PICADILiV. Izžrebali bomo Iri nagra-de:dveolZ2 Picadilly, rezanci iz krušne peči po izbiri za dve os(^i in dve sladici po ttiiri,
Oprovičilo
Včasih se računalniški škrat malo čudno poigra in tokrat je z našo pomočjo zamenial prejšnjo in novo križanko. Prizadetim se opravičujemo Tiste, ki ste vseeno pravilno rešili križanko, bomo uvrstili v žreb pri tej križanki.
Elektra nadaljuje zmagoviti niz
še korak bliže
Koi^arkiirji Hlcklrc nadaljujejo /mag<»viti niiL V nedeljo so v Ljub« Ijani prema uni i ekipo Rir<ikr»t:i SQL » 65 : 7(1. Znovu jv bil oclliC'cn Ručl^aj, v ťormo p^ sc* vrača tudi edit)! praví Eleklrin organi/alor i^rv Dagmar Dra/oviC. Večji del /itnimKe in napete tekme w» bili v prednosti Sostanjćuni. najveć /a I.^ ti»ck. V /adnji Četrtini m» domaći tudi xc povedli, vendi^r si> p>stje. predvsem po 7iisíui>i i/.rediio na* tančne^H Rući^aja s prostili me(ov uspeli dosuOi pomembno /mago v boju ùt pni) |R'tcrico.
S tem uspehom so sc košarkarji Dektre utrdili med prvimi pcilmi. saj Imajo Uto Število točk koi Rc^gla in 1 itlm. medlem ko sta prvi dve mc.sll řc rezervirani zo Sltjvan tn Koper. Elektra pa Ima kar Iri /ma-gc prednosti pred Šestimi llofxsi.
V	zadnjih štirib kr'^gili morajo košarkarji Elckire vsaj enkrat zmagali in uvrstitev v razigravanje za prvaka jim ne bi smela vcc uiti. 'lako bi v Šo.^íanju gledali najuvpoSnejk' sk»vcnskc ekipe.
V	sosboto bodo v domaČi dvorani ^ufiUM i^cntjuniki Kcmoplast. Tekma i>i> v d\i)rani O^ BMie Roťcka ob 19. uri. Podpora .v tribur> bo v boju 7H peto mesto prišla še knko pnn;
BIrokral SQL-Elektra 65 : 70 : 19,32: 39,48 : 53)
Elektra: ť^ustlř 2 (2-4).Larovie3 l2-I ). Rupreiu 5(1-1). Rufigaj 21) ( 10-10),Tajnik5 l2-2}> Divjak9.KovařeviC (í)-2), Oor^ek2,Dra?-twiè 22 (5-6). Bclanovi04
■ TJaša Rehar
Era - naleteli na razigrane domačine
Odpor štrli iele v nadaljevanju
Ko.^rkurji Erc so v Medvodah naleteli na /elo nuMMmne domačine, ki so vodili cel pr%'i polčas, vendar nikoli več kot dcsťl toćk. Dod^itne skrl)! trenerju Ale.^u Reliarfu so povzročale ]>r>škodl)e igralcev.
Zc na /iičeikii dnige Ccirtjne se je namrei poiikodoval kapetan Va-lenCak, kl gíi jetxllično zamenjal mladi PctrcwiC. kasneje sra se poSko-dovala íc I{r?A.'njak in Pungartnik, ki pa Ma stisnila zol^e In zaigrala do konca. NajboljSi strelec je bil znova Pungarinik. odličen je bil organizator igni MilOiČ. pod ki^-ma s\n se dc>bro zna.sla Ploj in pt>pularni »Ilržo'<,koi mu pravijo navijači,
V soboto hodil kt>sarkarji Brc v domaČi dvorani ob 18, uri gastili Ciorenjt> vai», ki jim jc v .wujj dvorani zadala boleC (v klubu .^e vedno upajo, da ne usoden) poraz. Tinex Medvode • Era Velenje 81-96 (24 :16.45 :40.59: 71 ) Era: Milčič 19. Pelr.TVlč 15. \ Icrlah, Pi^gs^rcvc, Msh. Ploj fi, ) Iricnjak 5. Puntartnik 44, AraĆič, ValenCak 7
■ tr
Namizni tenis
Oboji neuspešni
Konec minulega tedna Je l>il za velenjske nami/.noteniske ij^ralce neusiH*i«n. saj so izuiibiM vse dvolM)jc v I. in 3. drnivni nanilznote-niški li^i.
Prva ekipa Vcgrada je gostovala v N^weni nicstu In zekipi"» Krke Izgubila s 6 ; 3. .luare Slaiinšck jc d^'ibil dva posamična dvobc^ja, Damijan Vo-dusck jc bil uspcscn enkrat. Ncnatl Bí>janié pn jc tokrat pt»viicm odpiwc-<lal in i/gubil vse posjnničiie dvoboje, ločki, ki bi jim v l>ojti za peto mešito prišli 5ç kako prav, bixlo Igralci Vegrada pi^sku^all nadomcslilivsobcv to, 22. februarja, ko hodoiïl> 17. uri v iclovat.lnlel osmw)ie5olc (tusta-va Šililia pomerili s trenutno drugouvrsčeno ckip<i iz Pua>ncev.
Druga ekipa Vegrada, kije nastopila hrezTadeja VWIuSka In Miha Klja-ji6u kije za reprczeiitanai Slovenije igral na mednarotliiem pAfeîi<^tvu .lu-goshiMjc.jev'colKiti^ocIlgruIudvçsrcéiiîjjl irelje <ir/avjic Ugc In obe Izgulii-la; ekipa îzLjiitomcra jih jc premagala s 6:0, ekipa iz Lendave pa 1.
V nedeljo, 16, fel>ruarja, so najmlajši igraki Vegrada naslopill na 1. <xl-pilcm prvenstvu Slovenije za mlajše kadete na Ptuju. Dejan Lanieitc in Benjamin KlauŽar sta osvojila drugi mesii v predlekrnovalni >kLipÍnÍ, P«[rik Rose pa jev svoji skupini zmagal In se tako m'rstil med 32 najbi>ljJih skv venskih mlajših kadetov.
■ DK
Oblak nezadovoljen
Še išče prvo enajsterico
'Widï n<icomet«.s| Rudarja so v teh pcKlobn<K ki»! druga mošon ptice selivko. V pťtck so v Divači udigmli pr^atcljsko tcknKi z DraviK gradom, i/id jubil 3 :3.
Trener Franci Oblak z igro v prvem pi^lčiisa ni bil zad^ivoljen, saj so KoroSet posedli z 2 : i), V nadaljevanju so njegovi fantje /aigra(i precej bolje. ZniblII <lva zadetka, nasprotnik « enega in na koncu je bilo 3 Dvadniza tem, v nedeljo, so imeli lai^cga nasprotnika- mo5tvo Ptuja, člana druge lige. Vcicnjčaniso razočarali, saj so izgubili zO; I.
"Bolj kot i;'id. me ski1>i nczavzela igre nekaterih igralcev, ki »a-jhrř prepričani, da soie v prvi enajstcrice. Motijo sc. Doirv<x,lnc tekme s Prlmc^rjcm konec prihixînjcga tedna hixlo morali pi>ka»tti veliko več, da bi si zagt>ltwilj rneslov njej," je ne/adov<iljcn povedal Oblak. V ponedeljek so rudaijl s[5eI ^xlpotovidivMcdulin in txllgrall prijateljsko tekmo K pi'iljskinî prvoUkiaíem Gornikom (O : 0), nato .*i0 sc vnillidoFiesc, kjer so prespali v torek pi» so gostovali v Tr>u v Italiji, nalopa sose vrnili donuw. KjWc tedna načrtuje Oblukse tekmo s taborom v Sežani, ki bi bila generalka predgosliwanjem v Ajdov.^činl,"
Nogometaši Ere na Lošinj
Arilč že zadeva
Nognmeta.^i Ere so v nedelo odpiitovali na zakijuCni del priprav na Mali Lošinj, Kjer bodo ostali do soboic. Odigrali naj hi tudi dve ali tri brxto tii<Md^edo tri tekme, ki bíxln trenerju Korutti Jarcti služile, da [»ajde pno postavo uvodno spomladansko teknin z (îonco.
Na ptHi so se ustavili na Reknn s tamkaj.snjim Istoimenskim prvoligašem igrali 2 : 2, strelca za Sni a iča ne slabila Arlič in Pokleká,
20. februarja 2003 »"^ťilS
SPORT iN REKREACIJA
77
Kegljanje
Kljub dobrim igram izgubiii
v 14. kmsu so kvs;ljaći Šoštanja goNiovail v Lity». Kljub cli)l)rí ísri pa su ob koncu izgubili. Po pmkiKtbí í|>ralai So.štanja Kriířovnika m» domačini »|x»lw)(nili«i M 30 ku];ljťv. kar je biUi ddvo^ za /.maj>o. IJlijii:Si>AtHr\| 5:3 (3195:3113).
SoJianj:Kn»ivnjk -114,1 lasjcie-4i)5(0), Aniu^.526(1),Glavjč-540 0y?cUov\C-A9ï (l^.ficliić-475(0), Racj L.-Í62 (1).
S tem pvira/oni .so Soslaiijćani z<lrsnili na pelo mi^slo no Icivlcj.
Dekleta pa sogoslwala pri ekipi Impola v Slcivenski Bistrici. Zdopad-Ijiw iíTo so namučile domačinke, ki io oh koncu slavile, Re/uliai : Im-pt^l: ŠoSlanj 5:3 (2913: 2897).
Soi^innj: Lesnik -336» Kriinjc V - 1.18 (D). Križan - 473 ((J). Pokiekii -463 (0),Prelog-477(l). Borovnik-517(l). Uzič-4y3(l). Tudi dekle-la so po porazu /drsnila tn so trenuino na treîjem niesiu.
V soboto bosta na kcgljiSću léía v î5<iStanju dve ickini; oh 13. uri bodo nastopila dok lot a. ki se bodo v tle rb iju kola pomerile z vodilno Nafto» ob K).3<î uri pa bodo na ^le?^ <:iopili fantje. Njihovi iwpnXniki bcxlo igralci Rogaška - Žalce.
tí Â ^ 'V-i gorenjeservis Sankanje ob polni luni in bakiah
V Drtistvu športno rvkr^aeijo (j<»rcnja veCkrat pripravno svoje ^lane tudi kakšno akc^u. kije b*>\} zahavmt»» zna^^ja. Tako so ho koncu niinule^i (edna povabili Taposlene v Gi>renju in njihove družinske èlanc na sankanje, ki so ga pripravili na zasneženi gor.<^ki cesti rxl Mislinje proti Komisiji in Rc^H.
Organizatorji so poskrbeli «i avtobusni prevoz iz Velenja, traktorsko »vlcčn<^« službo za sfinke in krepka okrepéila na cilju. Udeležcnci so uživ^i* li na 3 km doígi progi, ki sojo pi'evtîzili karlrikral. 0:stojeosvelljevaio50 bakel. zimsko idilo ob z;mir/njeni reki Misliiiji pa je obsijala tudi pv)lnu Luna,
Med udeleženci je največ pozornosti vzbujala ekipa iz programa Servis, kije na prizorih pripeljala starinske samoležne sani. le sani, ki so včasih služile Zii spravilo lesa in tudi za druge namene, st) sedaj opremili s krmilnim in zaviral tlim mclianiznioni. za 6-řlansko ekipo pa so predpisali tudi varnostno Čelado. Nekaj sani je bilo Čislo navadnih, lesenih, nekaj železnih. posebne pa so bile tudi sani, ki so drsele kar na paru skakalnih smuči. Nekaj je bilo ludi tekmovalnih sani. ampak tokrat ni Šlo za čase. uvr-stitve.Pajc bilo kljub temu zelo lepíX
■ Hinko Jerćič
Ljubno ob Savinji
Peterki dva naslova DP
Da znajo tudi zunaj znanih smučarskr»-skakaln1h ccniniv prirejati dobre Icliine. so oh koncu prLjŠnjej^a tedna dokazali prireditelji državnvija prvenstva v smučarskih skokih - Smučarski» skiikiilni klub ijubnc» BTC.
Očitno sohjlii>rj;anizalorji navdušeni nad pri sot niwljo vseh najboljših slovenskih ska kalcc v. posebej ptinoKnipaMina<t prkK^bitvijoobskakalnici. Prvič je bila tcknia p^'ïd žimmicti. Opi>ldnesc je pričela teknia 7J državno ekipno prvcnstvi\<ib 18. uri p:« še p<"»ame/no prvenstvo. Na ekipni tekmi je zmátla prvo mt^tvo kranjskepi Triglava. /â\ katero je nastopil tudi Primož Peterka. kije ptv^ial zmagovalec tudi nočne tekme.	| hj
Plavanje
Martlnovlčevi sedem medalj
Pretekli petek. solH)loin ncdeyoje bik» v Ce^ju zimskuprwnstvo Slovenije/a dec kc (stari 13-14 k'0 in deklice {»Utre 11-13 Na pr>enstvu je nastopilo 209 plavalcev in plaviilk iz 16 klubov. Med njimi je bilo tudi II plavalcev izVelei^ja. V ekipnem vrstnem redu, kjer so na prvenstATj upoštevali vse tivrsiilve do 16. mesla. je ekipa Mladinskega servisa Velenje o^t'^i-la 8, mesto.
Remhati: deklice-.'»O in prsno: 2. Tamara Martimwič.^. 19; liH^ni prsno: Z Tamara Martinovič 1:24.15; 200 m prsnor I. Tamara Martinovič 2:54-71; 50 m delfin: 4. lanma Martinovič ."^3.79. 15. Ajda Praznik 38.34. 18. Spela Hiršel 39.86; 100 m delfin: 3. Tamara Martinwič 1:13.50, 14. Spela Iliťí^el 39.86: 200mdelfm:2. Tamara M art i nwič 2:44.30. L5. Špela lliiíel 2:17.90; Hmmmeî;ano: Ift. NinaKondič 1:2K.26. 18. Ajda Praznik 1.1K45. 20. Špela ilirSel 1:30.75; 2iH) m meSano: 2. Tamara Martinovič 2:39.07. Nina Kondič 3:01.74; 4tHi m mešano: 2. làmara Martinovič 5:37.06, 16. Nina Kondič 6:28.87; dečki - 50 m prosto: 18. Jože Blažina 29.90; lOOmproilo: 16. Jo?,e Bla^-ina 1:07.78; lOOmlirhtm.: 19, Matevž Skoflek l:19.61:50m<leinn: 16. .lože Blažina 34.80.
Ekipno: 1. Olimpija Ljubljana
8. Mladinski jiervis Velenje itd.
■ Marko Primožič
Atletske novice
Trije naslovi državnih prvakov
Na dr7J)vnent prven.sivu za ml^^ite mladinke in mladince so veletu^U atleti spet hleMeli.
Daljina: 1. Nina Kokot 5l<8. 60 m ovire: 1. Ado Ahmciovič 8.35. palica: 1. Oorazd Křivánek 410p3iica: 2. Urška Kralj 300.3. Petra Poznič3iXI.3. Ado Ahnictwič 380. nwt kopja; 2. Petra Pi>znič 30,27; 6il nHwire:4. G<i-razdKrtvanek 8,52, Nina Kokot 9.52.60m: 5, í:iva KoželjnikS.ll.
Na zimskem DP vmetih vKopi-u llalimičeva. n<wa velenjska okrepitev, tiied članicami v metu kr<^gle zasedla tretje m<isto(li, 96).
Vrtec Šoštanj na smučeh
VCLBN.IE, 14. januarja-V Vrtcu So.^tan,! sotudi leto.s ixpeljalido-poldanski prodru m šole smučanja m svoje varovance. Od |H)ne<]elj-ka do petk2i, ko si» i^olo/amućili s tekmo, so se otroci avtobusom vo/ili v Velenje, na smuči^'e Štilek.
Tam st> pod skrbnim vodstvom Rudija Žcvarla, vaditeljev smučanja in vzgojiteljic, ki so skrbele za vso potrebno »logistiko«, pel dni uživali in sc učili. Ravnateljica vrtca Ve.sn« Žerjav, je povedala, da so bili vsi zelo zadovoljni. Vseh 73 otrok je v icm ča-su zelo napredovalo. Pravo veselje pajc bilo videti liste, fd so bili v ponedeljek, ko so bili na smučeii v veliki zadregi, v petek pt>vscm spniščenih.
■ mkp
d-d.
AVTO CIŠLJIŠ
TRGOVSKO IN SERVISNO REMONTNO PODdETJE
RABLJENA VOZiLA NA ZALOGi
v Velenju ... Partizanska cesta 3 Telefon: (03) 898-00-26
TIPVPfllA
ISTNIK
m
WVPASSAT 1.9 Tdi. bela
1995 1.40Q.OOQ.OO
RAT ST1LQ 1.6 Dynamfc. rumena
2002 2.86O,QQD,Q0
piATjRAVOl.^S^irUrtramroi.
m
msms
ûFIATPUfnOS.rtBtamcîal.
1995
750.000.00
RENAyiJTWlnflç l.g fnet. zefefi^
1995 72Q.0QD.Û0

1998 1.17Q.QOO.OQ
'HYUNDAI LANTT^ t.SGLSL modra metal.
1994
700,000.00

1999
750.000,00
KIA PRiDEJ^31 i HYUNDAI PONVli srebrna
J5aL
Aimm
1994 450,000.00 #
•gRCV^fl416SLLI?ela
1995
800.000,00
Î CMQE^J XAtQlA 2.016y.fima gffî^UNDAIACCENTÎ.5l.metsrebrna ISKC
1994 800,000,00 ^
SKODA FAVQRIT1.3L rdeča
1995 630.000.00 100.000,00
1991
■g SKODA Forman Dfajs. rdeCa
1994
S
iSOTJi! I
S3
D*
1994 350,000.00
FIAT Uno 1.0. srebrna
ms.
680.000.00
KREDITI * STARO ZA ST/WO * KOMISIJSKA PRODAJA* VOZILA IMAJO VEUAVEN TEHNIČNI PREGLED * OGLED VOZIL OD 8. D017. URE
* NA ZALOGI TUDI TESTNA VOSLAI *
Ponudba na intBrnetu http;//www,avto-celi8.sl. e-fna&.ia]4ttia98vliHal|8,si
V spomin
Božu Komljenoviču
Pred ífníTiň smo se v kro^i domučiJi. prijnie(je\' in znancem po-:ih\'ilioci dofgoiet?\e^a člana K^^lja^kega kluba Šo^ianj. Božo je pnu) regfstnwijopreje! daljnega leta J976 in oslu! z\-esi klubu vse do zadnjega dne, Í>e kol aktivni član se je udeležil mnogih drim-nih pn'enstev, tako med posamezniki kol vpariix. UvrstU(f\'v finU' k drž<r\-nih pn 'enstev je bila /aknit za slovenske kegljače velik iis-pelL Na taksne tL'ipehe je bil tako kol ostali člani zelo ponosen.
Poznali ga bomo kot vedrega, vedno nasmajanega in umirjenega tekmovalca.Svoje kegljasko znanje je znal prenasUili na mlajU rod. ki so ga s časoma kakortudipf?.^kodbc' in bolezen izpodrinili à ekipe. Božo zanidiiega ni M jezen. Se več. Bilje izredno ponosen. saj je vedel da s\>oje znanje uspešno prenuša na mlajše sotekrnovalce. Ti uli po izpadu iz ekipe je znal igralce timirjati, svt' lovali in spodbujati. Znal se je veselili oh vsaki zmagi, uspehu aH neus(?ehu.
Božo ostaja v našem spominu kol neizmerno dobra in priljubljena oseba, prif)ravljena pomagati in delali v dobro vseh. Za njim ostajajo sledi, ki ne bodo nikoli izbrisane.
Bozo, pogrešali te lyomo!
■ Kegijaški klub Šoštanj
Smučarski skoki
Plevnik - štikrat zlat
Dejan Pievnik
Mislinj^mi, ki tekmuje zn kranj* >ki klub. jc navdilišil yiil>it«lic Nko* kovvncfieiid vmislit^^kemsntnfstr* sk<i->kakalncm sredi.sču. Domov je <)dšd kar s .Štirimi fli4j/.lahine|.šimi medaljami okrog vralu.
Tega dne so řlaiii dimiaćega sniučar>ik(VskakiJncga kluba i/vcdli tlržavnoprvcnslvi^v n<'rtiijski kombinaciji za ćlanc ahsoluini) in ćlanc do 20 let. ter mladince do 18 let in v skokili za mi do 1Í5 let posamezno in ekipno.
Plevnik je bil iiajbolj.!si med mladinci in Člani v nnrdijski kombinaciji, absolutno v kombinaciji. Ccuto zlato medaljo pa je dobil kot úlan zmagovalne kranjske ekipe med mladinci.
Plevnik, ki je $ele pred nedavnim dc^Mnil l8)et.jcprviCvživljenju v
absolutni konkurenci premagal nai^ga najlK^ijSc kombiiïaloaa. 21-lei-nega Andreja Je/cr.5ka , prav lako ćlana SSK Triglav. Ob laksni formi je v lorek nadvse dobro razpoložen ixlp<')tov3l na svetovno prven.«lvo v ita-lijan.<ki Predazzn.
Rezultati: NK-absolutno:l. Plevnik. 2..IezerSek ('lriglav).8. Obreza. Oder(Mislinja), 14. Utleb (Vdenje), 15. /jjc, 16. Čas, 17. Vnglar (vsi Mi<-linja); mladinci do 18 let: L Plevnik. 5. Obreza. 9. Urlep. Ul. '/ajc. 11. Čas,
12.	Vo^ar(Mislinja);aanido20let-NK: 1. Plevnik. 7. Obreza.^ Oder,
13.	Urleh, 14. Ziije....;
SK - mladinci do 18. (ct: l,Benk<wič(Mengeš), 11. Juvan(LjiibnoBlT), 17. Smaeij (Velenje), 18. Obrezii. r\ Žižek (Velenje), 27. Reberùiik (Ljubno). 28. Oder (Mislinja), 30. Urleb (Velenje);
ekipno; I, Inglav I. (Plevnik. Urbaric. Bogiitaj, Kern). 6. Velenje (Urleb, Berlot. Žižek, Smagaj). 9. Ljubno BTC (Kumik. Rebeiinik. làdîê, .luvan), 10. Mi^linja (Obreza, M<.>nika P«^g]adiC> Vviglar, Zaje).
Alpsko smučanje
Jutri v Šaleku najmlajši
lekmovalci SK Veleiýc so minulu konce ledna uileležili na^tiednjili tekjuovanj (pokal v/hodrc reuge) in do^celi nasledt^e re/ultate; &uper G, KnvnoP<»9ekH, cicibanke: X HuOnger, 6. Herltih. Petek: cicib»ni: 2. (lojznik. 10. Poghidic. 29. Cinir, 4K Petek; komhinacy^. Kope: ml^se dckiicc: 2. V (ilink'k.9. K. (îlin^ek, II. Lesnik. I.V Bračrć; mlaj»ideêki: 1. Sovié, 116. Puînik, 19. PoglaiNé; super («, Kope. mlajše dckUcc: 3. K. Glin Šek Kajn. 4. V Glin^ck. 11. Branič; mkyši de^kl: 6. Sovii:. 12. Pusnik. 16. Posla (lié.
Na .^muCiSĆu Salek bo jutri, 21.2.. SK Velenje izvedel lekmo za pokal Clan/a cicibane in cicibanke aij. 1992-1^. IW4-1W, I9%in mlajih i.
Hkrati ptHeka vpis titrv>k v Smučarski klub Velenje. Vsi na novo vpisani otríxri imajo pravico do brezplaCne startnine Zii tekmo. Prijave na SK. Ve lenie.iel. 041/614-502.
SD Mrož
(Za) stopničko višje
V 5. krogu drznvnc lige v športnem Mre^Ai^u v mladinskih kategorijah. ki je bilo 16. fel)ruarja v l^eskovcu pri Krškem. &o se sireki Mn>7.a vrnili domov s tremi medaljami. Majbo|jeje stresala Alenka Dimee, kije z/raćnopiivtuki/iisedla 2. me»lo. Stopnii^ko nii^je^ta stala Jure Banovk'k v dc.Kciplini streljanja .s pištolo in Avberšek v streljanju i 7,rařno pu»ku. Živa MalosTh je s pištolo zasedla 5. moMo.
Dobro sta v n:gijski pionirskiligi, 14.febrnaija v Zidanem mostu, z zračno pusko streljala Rok Knez in Anita BoclirogiC, ki sta zaf»edla7. mesti. Rok je v ekipi z Matija) Kořeljení in T^^maiem Maveijem zasedel 5. nîcsto.
■ RS
Veteranski tenis
Državni prvak Končan
Na 7, državnem prvenstvu v tenisu za veterane v ljubljan:<kcm Mil-leniuniuseje skupini moških nad 35 lel nadvse izkazal VL4enj<ian Matjaž Končan, saj je osvojil naslov državjicga prvaka,V ťinaliictii dvoboju je premag.il DomžalOana Vrani£az2:0(6:4.6:4)
NamIznotenIškI klub SPIN Šoštanj
Že 4. za Meniliov memorial
Namiznute»i»ki klub SPIN ^oitanj je pred nedavnim organiziral 4. Menihov mem(»r>al, v spomin na preminulega áipana olKíneSoštaiii Boj!-dana Meniha.
Na tekmovanju - v telovadnici osnovne Me Karla DcKtovnika Kajuhav Štiitanju • je nasit)pilo 60 igralcev iz 16 slovcnskili krajev. Nastopili st'> v »tirih kategorijah. Rezultati: moški ilo 4tl lel: I. Turk (Celje), 2. Lojze 7x)re (Domžale). 3, Zera (Spin), Oploinik (Hrastnik); moSki do 60 let: 1. Slor (Celje), 2. nri1>ernik (Spin),3, Pogačar (Kranj). Síankwič (Ljubljana): moJki nad 60 let; I, Halncr (Ljubljana). 2. Bartol (Trbovlje), 3. Sc^eviC (Vrhnika). Leber ( Spin); ženske: 1, Genlina (Bomvniea), 2. Lapanja (Kranj), 3. Bclavič (Spin). Malik (Brastanica); dvojice; 1. Zora. Gfij.sek (Spin). 2. Barlol, StaiikoviC (lKx"a'lje - Ljubljana), 3. KienovSek, Oplot-nik (lirastiuk) in PogaČar (Vilane - Celje).
Na turniiju v Polirastniku (konec prejsnjegii ledna) .sosičlani skega Spina priigrali nekaj zavidanja vrednih uvrstitev: |. FraJie Fajriigii, 2- Roman KavSak, 3, Ione Leber. 4. [omo^ Bt>rovnik, 5. Orega Fajdiga.
18
OBVESCEVALEC
'^AS 20. februarja 2003
KINO VELENJE v hotelu paka
^fim i
UiEMI ME, CE ME MORES
(kriminalka, drama) Re2íja: : Steven Spielberg Vtoge: Tom Hanks, Leonardo DiCaprio Dolžina: 140 minut ČelrteK.2Ú. 2.. ob 22.00
212.,ob17.00 in ob 22.00 $crt}o!a.22.2.>ob1d.30 Nedelja. 23.2.. ob 17.30 Ponedeljek. 24.2.. ob 20.00 Sreda. 26.2.. ob 17..30 Resnično zgodbo genialnega si^arja jelokral v filmski íeák preîvoni Steven Spi^berg.
Prank le s leslnajstími lelí zbetal od doma In se kol mojster prevar In goljufij potuhnil med koplJote letalske družbe Pan Am. Tako je prepđovaj ves svet in se izdaial za borznega meietar* ia. zdrasoka, državnega tožilca, profesorja zgodovine in na ta način v petih (etih vnovcil la^e čeke v vrednosti več kot pol tretji miiijon ameriških dolar-íev.í^17-tih i^ih je postal najuspešnejši ban^i ropar v zgodovini ZDA in pristal na FBi-|evem seznamu najboli iskanih oseb i
DVA TEDNA ZA UUBEZEN
(romantična komed^a) Redila Marc Lawrence Vloge: Hugh Grant. Sandra Bullock Dolžina: 100 minut Četrtek. 20.2.. ob 20.00 Pe{ek.21.2..ob2D.OO Sobota. 22.2.. ob 22.15 Nedelja. 23.2.. ob 20.00 Torek. 25.2., ob 17.30
Sreda. 26.2., ob 20.00
-----------------------------------------------------
Kino nagrajuje
izrežite kuponéek in ga pošljite alf prinestte na uredništvo. Vsak teden l>omo izžrebali tri ljubitelje filmov za brezplačen ogled ene izmed filmskih predstav.
Ime in priimek*.__
Noslov:
Mi^lmiiijonar George Wade ne naredi nobene poslovne poteze brez nasveta svoie svetovalke, pravnice Lucy. Toda Lucy se odio^. da bo dala odpoved saj z rflo Šef ravna kot z va'uško In ne kot z vrhunsko pravnico. George pa sprejme njeno odpoved le pod pogo jem, da si Lucy poiSce ustrezno zame-niavo. Končno Lucy najde pravnico» kiji Je George zelo vleč toda...
LAHKI DEKLETI
(komična drama) Režiia: Bob Dolm^ Vloge: Susan Sarandon, Goldie Hawn Dolžina: 97 minut Četrtek. 20.2.,ob18.00 Sobota. 22.2., ob17.30 Ponedeljek. 24.2., ob 17.30 Suzette in Vinnie sta bili pred dvajsetini iati najbdjši prijateljici, d^ieti mck generaci|e, zamrež^i v oazo seksa, drog in nepopisno dobre glasbe na žurih iz dneva v dan. Suzette §e vedno živi bumo âvljenje, Vinnie pa je poročena z lokalnim veijakcm. Ima čudovito hišo z bazenom, dve hčeri In razkošno garderobo. KerSuzet-te ne verjame, da je takina Vinnie lahko srečna $e odloči, da jo bo spravila v ponovno puberteto In v n|ei prebudila mrtio Vinnie.
VROČA BEJBA
(komedija) Režija: Tom Brady \floge: Rob Schneider, Rachel McA-dams
Dolžina: 101 minuta Torek, 25.2.. ob 20.00- premiera pred siovenstóm startom Najbolj vroča mačka gimia^ie Jessica. vodia navijačic. k) hodi s sani-
s kim obrambnim Igralcem, je v svoji z\ob\ In ošabnosti prepričana, da ima popolno življenje. Nekega jutra pa se zbudi kot skodrarû tridesetletni moški. Mrha kmalu ugotovi, da je dober videz privilegij manjšine. Preden pa se Jessica vrne v svoie idealno telo pa mora opraviti še cefo vrsto težkih nalog, kot moški« seveda Ji bo ob tem uspelo spoznati, kako kruta In plitka je bila doslej ?

LAHKI DEKLETI
(komična drama)
Petek. 21.2.. ob 18.00 in ob 20.30 Sobota, 22.2., ob 20.00 Nedelja, 23.2.. ob 19.00
DVA TEDNA ZA UUBEZEN
(romantična komedija) Petek, 21. 2., ob 22.30 Sobola,22.2.,ob 18.00
LILI IN ŽVERCA (
družinski animirani film)
Sobota, 22. 2.. ob 16.00 (Oiroška
matineja)
Nedelja. 23.2., ob 16.00 (Otroška matineja)
Mominacija za Oskarja za animirani
film!
Filmski ciklus LAJF PO LIFFE-u;
V PONEDELJEK ZJUTRAJ (drama)
Ponedeljek, 24.2., ob 20.00 Torek, 25.2.. ob 19.00
Cenavstopnic: redne predstave 700 SIT premiere 800 SIT otroške matineje 400 SIT
počitniške predstave 600 SIT II
Informacije In pred prodaja vstopnic tudi za teden dni naprej; 898 24 91 vsak dan pol ure pred prvo predstavo in dalje. Ni rezervacij vstopnic Î
Izzžrebali smo: Janko Mandlč, Dušana Kvedra 7, Velenje, Jernej Kolnik, Cesta IX/2» Velenje, Andfeia Kollek, Podgora 42 a. Šmartno ob Paki
d.d.
AVTO CELJE
TRGOVSKO IN SERVISNO REMONTNO PODJETJE
RABLJENA VOZILA NA ZALOGI
v Celju... Ipavčeva c. 21 Telefon (03) 426-11-78 in 426-12-12
T1PVQZIU _ LETNIK	Mi
FORD MQNPgQ 1.6 ambient 4v reo.fsb.. siva m. 01^02	1S47 Q0Q.QD
FORD FQCUS 1.4amb. kan, rag. ma| 03. modra 99	1.59O.QD0.0Q
FDSQiSCQRTI.giflash _97/98	1,19g.Q0D.0D
-B FIAT MAREA tOO SX 1.6 Weekend, riava met 96/97	799.000.00
f FIATPUNTO 60 SX SA/.zel.mflt._97	847.000.00
LANCIA KAPPA 2.0 fvsa opremal siva, met. 99 1,858.000,00
^PEUGEOT 605 3.0 SV. vsa opr.. req.feb.Q3.. siva m. 96
f PEUGEOT 4061.8 +klipsa zelena
98
1.399.0DO.OO 1.896.000.00
^CrTROEN XSAHA 1.41 5Ař. modra E NISSAN MIGRA 1.0 S/v req. lul., mod.met •gVWPQLO 1.41 3Ar refi.jun[|. bela
99/00 1.798 000.00
99
1.071.000.00 A 1.442.000.00 5
SUBARtl IPQAt^ 2.0 GL karavan. srri).mgL 93 499.000.00	^
r	«
Ponudba tedna:	|
AVTORADIOVVSAKEM VOZILU!	I
I	4
mm * STARO ZA STARO * KOMISIJSKA PRODAJA* VOZILA IMAJO ^
VEUAVEN TEHNIČNI PREGLED * 06LED V02IL OD 8. D017. URE	g
* NA ZALOOI TUDI TESTNA VOZILAI *	|
Ponudtfa na Internetu tittp'//www.avto-cei)e.$l,
Nagradna križanka plesne šole SPIN


■'rt
SSSTASOL ^PINO	KRVOLOe. TKSRJ P0&03NA ZVER
S 9(XAl.t ESTIR hlLECNE tOSLNE	

PO VEUKOS. TI
KOt^MENT
siove«.
ELBCTHO-TEWJiK. FRANCE
PREOM^
ZA ZAXRTTJE CSRAZA
QLA8, ZVOKZ OOLOCSHO ViSiND
V
W1Î

lOMtOVIMA tZAStî
JunuMJ L£oeH lOestiiJ
Mii p

SLOVEh. KANW-TC«-AOI
UOKVIA.
JENA PLOfl)^
8TENI
U$IHANJ6 ME8€ĆN. CidCE PRI ŽENSKAH
BAJKA. PRIPOVEDKA. ZQOMA
UKRAJINSKA ATLETMUA
{KRAVEC}
NEkiâKI FtZ)K* ARTHUR
ANTON BANOV

SAMOKJ> NI
snwj.
RASNA SKUPINA, KtNIhtA fiTKOVZ DRUQIMI
TAMS l«lil*1CA
U
ZAPOLTON
N
TRAJNI. VÉá^MST M£SNI IS6LEK
MADŽAR
N
SAMCSAM
JE2JK unOv
VRSTA S1AV)(A
OMUS SALUSr
R
soh;^ riATlM
«OKSARSKC aond£E
BUttM*»»
mOKOVKM
LfTALO. Kj VZLÊT1
V
XDM
LOVI Dce
TUMM) XUAO
PETER
Cars
O
APAiSra
JEZIK v KON3U
oCs
N
OOlZNOïïT. OevEZA.
fCMIRi^
lJUOJE ISTE
KOŽS
0W4A ZEMUA
SOCLAL REPUBLIKA
NOCrOVA BARKA
OOKAZ ZA 8POOBI. iJANJE NASPROt TRDITEV
SKANDk NAVdKO MOdKO IME
THOMAS AÛOt$ON
f^CCK NAZIV ZA FAfr9TA
O
SELA STAftO-RIMSKA HAUA
Redcos d.0.0. Velenje Efenkova 61
2a vas prirejamo već mo nosti. vi pa í^dfíte sami:
- CiCÍ Spin • ples za najmlajše
•	dru abni plesi
•	hip-hop
•	show dance •latino
•	aerobika •joga
Vpis In informacije: 01^897-13-13 ali
041/602-316.
e-mail: redcos® redcos.si
Rešitev I<r1 anke, opremljene z vašim naslovom, pošljite najkasneje do 3. marca na naslov: Naš čas, d.o.o, K]-dr1éeva2a,3320Vei^je. Iz rebali bomo 5 nagrad:
1.dariinlbon	vvrednostj 8.000 SÍT
2.dariiní	bon v vrednosti 7,000 SIT S.danini bon v vrednosti 7.000 SIT
4.dariini	bon v vrednosd 5,000 SfT
5.dariini	bon v vrednosti 5.000 SIT
NAGRAJENCI NAGRADNE KRIŽANKE "8LUES PRODAJALNA REHA«
obja^iene vtedniku Naâ čas 6,2.:
1.	NAGRADA: praktično darilo v vrodnosti 5.000 sit prejme: KATRA JEZERSEK. Aškerčeva 8< Velenje
2.	NAGRADA: praktično darilo v vrednost) 3.000 sit pre|me: NATALIJA B060VNIK. Zgomia Vižinga 49. Radije ob Dravi
3.	NAGRADA: praktično darilo v vrednosti 2.000 sit prejme: DANICA ŠTUKOVNIK, Foitnva 4. Velenje Nagrajence čakajo nagrade v proda-]aini Reha na Šaieški 2d v Velenju. S seboj pnnesite osebno Izkaznico,
il AU i II V E L il X .1 il
p
a o
Fmol.
tiÀ

aTRT£KJ8.|uliiQ:
6.00 Dobro jiitro: 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije-poročilo Avlo molo zveze Slovsnije; 7.30 Poročila; 8.00 Pollcliskl nasveti; 8,30 Poročila: 8.45 Kličemo Policijsko upravo Celje; 9.00 Zanimivosti in vedeževanje; 9.30 Poročila; Novosti olimpijskega komiteja - športa za vse; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14,30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15,30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 Kvaa kviz; 19 00 Na svidenje.
PETČKJ9 luliid*
6.00 Pozdrav; 6.30 Poročila; 6 45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7,30 Poročila; 8.00 Zanimivosti; 8.30 Poročila; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poroiila; 10,00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Glasbene novosti; 18,30 Poročila: 19.00 Na svidenje.
SOBOTA, 20. julija;
8,00 Dobro julro; 6.30 Poročila; 6,45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Poiepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Zanimivosti: 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; lO.OONasvidenle; 14,00 Pozdrav; 14,30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15,30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 V imenu Sove - Studentska oddaja; 17.45 Rock rok; 19.00 Na svidenje.
NEDEUA;21.iuli|nr
6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Ceslnelnformaclje-poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovita iskanja; 8.30 Poročila; 9.00 Kdaj, kje, kaj; 9.30 Poročila; 10.00 Na sedenje; 14,00 Pozdrav; l.blokčes-ytk; 14.45 EPP; 15.00 II, blok čestitk; 15.45 EPP; 17,00 Nam ine čestitke; 17.30 Minute z domačimi ansambli: 18.30 Poročila: 19,00 Na svl-d en je.
PÛNEDEUEK, 22. juliia:
6,00 Dobro julro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7,15 Cestne iniormacije-poročilo Avto moto zveze Slovenije: 7.30 Poročila; 8.00 Ponedeljkov nasvet za racionalno rabo energije; 8.30 Poročila; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno, 15.30 Pon}čila; 16.00 Kdaj, kje. kaj: 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
IBiSSI&^H^H 6,00 Dobro julro; 6,30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7,15 Cestne Iniormacije Avlo moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 RadijsM džuboks: 8.30 Poročila; 9.00 Vrtnarski nasveti • svetuje Simon Ogrizek; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poračila; 16.00 Kdaj,kie,kai; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
EMEISil^^^H 6.00 Dobro julro: 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7,15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila: 8.00 Težava je vaša, relilev je naša, 8.30 Poračila; 9.30 Poročila: 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 AkUial-no, 15.30 Poročila: 16.00 Kdaj,kje,kaj; 17.00 Vi in mi; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
ONESNAŽENOST ZRAKA
Vtednuod10.februana2003do16. februarja 2003 niso povprečne dnevne koncentracije SÛ2, izmerjene v avtomalsidt) postajah (AMP) na območju Mestne občine Velenje, Občine Šoštanj in Občine Šmartno ob Pakt, nikjer presegale mejne 24-ume Koncentracije 125 mikro-g S02/m3 zraka.
MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE S02 od 10. lebruarja 2003 do 16. februarja 2003 (v mikro-g S02/m3 zraka)
MESTNA OeČINA V£IIUJ£ URAD ZA OKOLJE IN PROSTOR
a=t=
mm

s a
n s
s 3
!tl
110. rot> flU.reb lllfeb Hb H«. feb BIS. feb Hie.
meta vrMnaS: mllifo-fSO^/nSzrUđ.	pres«j»n|»v inj 2009* fiOmlWd-g SOt^nđ
20. februarja 2003 ""^lAS
ZAHVALE
19
Noč. ki ve poy.na jutrn, ni tvoja [xxsloilnia noč, Nasalihi se jo, t zvozdami jyofivUi.
očoi} tvojih (Ini^ih, vsem. kisi jih ljubil nekoč.
fi: Rtvňeki
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragc'ga
STANETA PLANINCA
28.5.1933.16.2.2003
Hvala vsem, ki sto nam pomagali in nam slali ob sirani-I Ivala vam za vsako besedo, za vsako misel, za vsak cvet, za vsak korak- Za vse.
Mje^ive: ttna Cilka in hčerke Mihtui. Sada in Saš-a z
drutittami
Ob smrti
STANETA PLANINCA
doIgoleinega dana Sveta MOV
i/rekamo vsem sorodnikom, prijateljem in sodelavcem najgloblje sožalje.

Dolgoletnemu članu
STANETU PLANINCU
y spomin
Svetniška siatpma 'AlS D Velenje
I^zen je dont in dvorišče, naše oku '/aman Te išče.
Srce je onui^tlo. diii je '/.astal, a sfxyniijt nala }x) vodno ostal.
ZAHVALA
Ob boleči in prerani izgubi nagega dragega moža in oćeta
IVANA KOVAČA
24. 6.1926 . 9. 2. 2003
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sovaSčanom b vsem drugim, ki so nm izrekli sořalje. darovali cveije in sveče 1er ga
pt^prcmiii na njegovi zadnji poli. PcKcbej so zahvaljujemo sosedom flrastJiikoviin in Berčonovimza nesebično pomoč v id^kih trenutkih ter prijaznemu osebju Bolnišniec TopoUica,i>c posebej g(»pe Vidosavi Rudan, dr. med-1 Ivala (udi sodelavkam in sodelavecm Vegrada in Gorenja, KS Lokovica, Športnemu drusivu Lokwica, Druj>ívu upokojencev Šoštanj in zvezi borcev NOD. Hvala govorniku gospodu Volku za ganljive besede skwesa, peveem za lepo zapele žalosiinkc, irobcnlaču za zaigrano Tišino, gt")spodu kaplanu za opravljen cerkvcni obred, praportóakom in pogrebni službi komunale. Vsem še enkrat iskrena hvala.
'?Mtujitiii wta Marija ter sinova Janko in Marjan
CVETLIČARNA IRIS IN POGREBNA SLUŽBA TIŠINA
•iiroka ponudba vanžmi]»«, cvftfa, loičnic... -pogrcboe stsrttn v celoti Moiùiott ptftClli M fti otratof 24 BT ni rt tu
TtU 03 / SM H 52, BSM: 041 / m - 3S9
plDELFIN
Nevevlelno ugodn« obrMtltlI
GOTOVINSKA POSOJILA
Garancija: piaéai pokojnina
GSM; 031/e62-140< tel.: 03/49Z-S9-56
Tàm. kjer si 77. ni sonca no luči.
le Tvoj nasnwh še v stvih mnn /ivi •
in nihče nc ve. kvko y.elo YAíln boli.
ko zavemo se. da več Te ni.
ZAHVAIA
Ob iz^bi naše drage mame
MARUE BERN I K
8.4.1927 ^ 4. 2. 2003
Iskreno se zahvaljujemo vsem prijateljem, /naneem in
sosedom, Upravni enoli Velenje, vsem sodelavcem oddelka za upravne notranje zadeve, sindikatu UE, OO 7.B KS Desni breg za izrai^eno sožajje, darovano cveije in
ialujoči: hčerka Ljubica z /nožefH Nikitlo in vnukinja Ifojana
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame in ome
KRISTINE MRAK
31.7.1925^10.2. 2003
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, še posebej seslri Anici z družino, sosedom, mami Pepci Pučnik in Daniju Sedovšku, družini Rakužči ter vsem prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče ter spremstvo na njeni zadnji poti. Enako zahvalo izrekamo tudi gospt^du Ivanu Urbancu, dr. med., za skrb in laj.^nje lx)leCin, pogrebni službi Tišina, gt>spodu župniku Janku Kvartiču za opravljen obred 1er govorniku gospodu Semelu.
^lujoči: hčerka lirigiia in sin Hojan z družinama
ZAHVALA
Ob bt)kČi izgubi našega dragega mo^a, očeta, tasta in dedija
JOŽETA KONOVSKA
ljubil si življenje, ljubi] si svoj dom. a tUio. inivno od^el si v večni doml
se zahvaljujenio vsem sonxlnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče ter za
spremstvo na njegovi zadnji poli. Posebna zahvala velja gospodu Pirtovžkii, dr. med., gospodu dekanu Ivanu Napretu, Darku Pokleki ter Andreju Volku.
ŽalujfK'i: žena Marija, simn'a Stanko in Jožje ter a.stalo .sorttdsivo

ZAHVALA
Ob slovesu od moža in očeta
MIRANA KOŽELJA
se Iskreno zahvaljujemo vsem, ki st) nas ob tej izgubi toia;?ili, nam izrekali lK\sede sožalja ali nam kako drugače poskušali olajiati hude trenutke ob njegovem odhodu.
pogrešamo ga.
Tatjana, Katja in Janja
Proizvodnja premoga prepolovljena
Preji^nJoMreditjehíliJ na Pre-mu^ovniku Vel«r\jť novinarska konferenca, na kateri so vixlstvo premogovnika in namestnik glavne inšpektorice Republike Slovenije m okolje in prostor ter vodja rudarske inšpekcije Anton l'luninc, pred^l^ivi-li dosedanje ugotovitve i/ preiskave » v/rokih tragične nesreće, ki so Jo /acefi že istega ve<^era in še ^ edno f mja. Vse do-Ilej, dokler ne Im /akJJucena, je to detovišće v ju/nem deiu Jame Prelome /^prto /a proizvodnjo.
Dircklor premogovnika dr. Evgen Dervarii jc povcdyl, da
so vsi rudarji razen enega (ki jc lH>lniinico zapustil naslednji dan), ki so bili v nesreči poškodovani, odpui^Cenl i/ bolni-ee in da je njihovo zdravstven stanje dûhro. Seveda pa so še vedno pod vtisom slrasne^ dogodka, ki so ga preživeli, ko so se borili zas-vojc življenje in za i^ivljenje sodelavcev. Ob tem je poudaril, da bodo v premogovniku z vsemi odgovornimi le-meljilo preanali/irali eeloten proces pridobivanja preinoga in ol>slojcče varnosine ukrepe ter s člani ra/i>irjenega kolegija, vodstvom sindikata in sveiom
Z novinarske konference (od leve proti desni}: sekretarka uprave Božena Štej* ner, direktor dr, Evger} Dervarič in direktor za kadrovsko področje Janko Lukner
delaveev te dopolnili z novimi spo/nanji. »V premogovniku smo odločeni, daje treha i rudarjenjem nadaljevati, a na način, ki bo varen in v skladu / odloebo rudarsketsa inš|)ekfo* ruta.«
Poiek preiskovalne akcije je predstavil ma^. Anton Planine, ki jc poudaril, da je i^dkop, na katerem se je /godila tragična nesreCa, sicer zaprl, da pa lam potekajo vse potrebne aktivnosti po planu obrambe in reševanja, s kalerimi je Ireba prepreCiii morebitno nadaljnjo nevarnost ali pa materialno §kodo. Na taksnih odkopih, kjer so prisotne 5e vedno prekomerne koncentracije jamskih plinov in ki daij 6îsa stojijo, je namreč izjemno velika nevarnost samovžiga premoga- Ob tem je treba poudarili, da vse le aktivnosti vodijo izkušeni jamski reševalci. Poudaril je tudi izjemen pomen dobrega var-
n<wtncga informacijskega sistema. ki je pravilno deloval In je tudi zaslužen, da niso bllc posledice tragiine nesreie liuji^e.
Rudarska inšpekcija sSi je nesrečni kraj dogodka ogledala skupaj s lehnićnim osebjem premogovnika pet ur po ne-sre(>i, delali so vso ni)^ in ves
Zakaj si rudarji niso nadeli samoreševalcev?
Nd U) vpra-^anje fS*^' odgovor mag- Anton Planinc-Doscdanje ugotovitve namreč kaî^ejo, da lega niso storili takoj, četudi so jih imeli pri sebi. Najprej so begali, si ««imoreáevalce nadeli šele. ko so priSli na zborno mesto, polem pa takoj, ko s<i videli, da niso vsi.zaceli akcijo reševanja.
dan ii tudi zasiisali številne priče. Na tej osnovi so l/dali ukrepe, ki so jih /aCeli izvajati takoj. Pri tem so upoštevali tudi po enclalne nevarnosti, ki griwijo na takšnih odkopih, ki dolgo stojijo. Merilne naprave so pokazale, da je prišlo do visokih koncentracij jamskih plinov nenadoma in nepričakovano, saj se na dcIovlWu ni dogajalo nié taksnegíi (pokanje, Škripanje...), kar bi rudarje opozorilo na potencialno dcjavn<ist.
pa tudi koncentracije jamskih plinov so bile do tistega usodnega trenutka povsem normalne. Zaradi nenadnega Izriva strupenih plinov so imeli rudarji izjemno kratek ć<js zh umik. Območje, iz katerega so izhajale viilike količine nevarnih plinov, so takoj po ogledu identificirali ( približno 17meirtwod odkopa vsmcrl jamske proge), veliko je približno t.*^kral ň metrov, lia pa Sit tam dvignjena ludi do metra in pol.
Ta torek je vikIsIv«» Preino^ov-nikii Velenje sporočilo, da vse aktivnosti na o<lkopii k. - 90 še do nad(jljt\je}ža kmirdinira štah reševai\ju. V preteklem tednu je bilo izvedene» ra/plinjevanje ikI-kopa, raziskovalno vrtanje na mestu dogodka in injektiranje mesta, kjer so i/haja^evetje količine jamskih plinov. V ponedeljek, 17. tebniarja, je (»dkop prijel oliratovali z ukrepi, kijih
Kolikšna Je materialna škoda?
Proizvodnja je vse trakčně nesreče prep<ilovlje-na, vendar pa je dr. Evgen Dervarii na lo vprašanje novinarjev odgovoril: »Največja .^koda se je zg<5dila. ker Sla umrla dva sodelav-Cii, materialna .škoda je v primerjavi s tem majhna. Ves izpad proizvodnje, ki ga imamo zaradi nesreće, bomo v letnem planu nadoknadili.
je predpisalo vtnlstvo reševanja in v skladu i (Hllt>čl>(» rudarske inšpekcije. V času obratovimja [)iHÍ izrednimi ukrepi bo pnd/-voditja / o<lkopa približno pol* ovico n\7ia od normalne.
■ Mira Zakošek, foto: vos
Kaj je ukazal rudarski inšpektor?
Prepovedal je nydaljjiji odkop nu ogroženem oi>moCju in tako bo. dokler preiskovalna akcija ne bo zaključena in dokler plinske razmere ne bodo spet normalne (te so prejšnjo sredo še vedno mi>čno presegale dovoljene količine). Vse aktivmxsii povc7ane s preprečitvijo nadaljnjih nevarnosti in materialne škode pa morajo potekati skladnoz ukrepi obrambe in re^va-nja. Odredil je celovito preiskavo obnK>čja (pliaskega stanja, z vrtalnimi p^wegi so odv/eli vzorce premoga za ťizikalnoke-mične analize) in višjo stopnjo varnostne usposobljenosti rudarjev, tako imcn«wani trening moštva. 'Ib je ukrep, ki ga niso uvedli še v nobenem rudniku.
Velenjski LlonsI soli MPT podarili prenosni računalnik Društvo prijateljev mladine Šmartno ob Pakl
Prvošolcu i^tru bo vsoj malo lažje 30
VELKN.I E. IX februarja - Pet-erje prvošolec. Obiskuje cjsnov-no šolo Miha Pintarja Tolkala. Z njim, v pr^i kJopi. se<ii v/)>u-jiteljica Vesna (îolob. Ves čas
vi koli. Hude rane pa so iiude muke.
Pisanje? Drfanje svinčnika v rokah? Zelo> zelo težko dalj êasa. Dečku ?e stik s pisalom
obisku rekla svetovalna delavka Miru Sinko. Peter.zdaj pa pogumno! ■ Milena Krstič • PlanirK
se bodo trudili
PLeřošriJe zimske počitnice so nafmiajšim občanom po pestri U z ustvarjainími delavnici, danes ob i7. uir pa jih vabijo na fíimsko predstavo M/seK Stuart Littíe 2 v smarik/ kulturni dom.
Peter s spremljevalko Vesno, učiteijico Katjušo, svetovalno delavko Miro in sošolci, ki so ga
lepo sprejeii.
ŠMARTNO OB P.\KI, U. februarja-Oh prevzemu dolžnosti predsednice Društva prijateljev mladine Šmartno o1) Pa-kije Marjanca Rogel Períicol>-
je ob njem in skupaj z nJim spremlja IÍ!»to. kur uči učiteiji-C2I KutJiiSa Tisnikar - Gr6ir. Števila do dvajset pri matematiki. Branj« pri slovenskem Jeziku. Pomaga mu pri rokovanju s Mskimi potrebščinami. Peter je učenec .s pascbnimi potrebami. ki spremlja obiCajen program. Zaradi epidcrmolizc, izredno hude oblike občutljivosti kože, poteka njegovo življenje (in življenje njegovih bližnjih) povsem drugače kot pri drugih. en sam dotik zna pov/roCiti hude rane na njego-
lahko na roki pi^v/roči mehurje, podobne klin am » ki sprožijo bolečine. Zato so bili na Soii xe-lo veseli darila velenjskih Lion-sov. li<m»Jerabek,njih<w predsednik. jim je prejšnji leden izročil vsaj 50i).tJt)(J tolarjev vreden prenosni računalnik. Petru bo v vclikartsko pomoč pri učenju v Soli in doma. »Neveste, kako smo se darila ra/veselilil V imenu Sole in Hitra se Lioni klubu lepo zahvaljujemo. Zahvaljujemo se jim ludi zalo, kerfio bili takoj pripravljeni pomagati» skoraj čez noč, «je ob ni&^m
Pomemben občni zbor
V petek, 28. tehniurja, se .seiii na redni (3bčni zbor Člani Medobčinskega drui^tva za pomoč osebam z motnjami v tluiscvnuni razvoju So?iljo Veicnjc.
Začeli ga bodo 17. uri v avli Centra /a vzgojo, izobraževanje in llsposuby^je Velenje.
Poleg oeene dela dru.ltvav preteklem letu in leioSnjih pred-naslnih nalogah bodo ptrzomosi namenili 5e novemu statutu dru-stva. Kol so zapisali na vabilo za obinizborje leto 2( KB za organizacijo prelomno lelo, kajti sprejel jc bil Zakon o invalidskih organi/aeijah, ki prina.^ s sabo mnoge spremembe. Podrobneje jih bodo predstavili prav na omenjene občnem zboru, na katerem med drugim pričakujejo ludi spodbudne infor-maeijc o začciku izgradnje varstvenii delovnega centra Ježek.
ljubila, da se bodo člani tnidili /u popestritev prostepi časa najmlajših ohčunov.
Na občnem zboru so ocenili, da so se obljubam precej približali. Zastavljen delovni program so namreč v celoti uresničili, celo dodali nekaj ne-načrtovanili akcij, odziv na njiii pa je potrdil, da »o bile njihove <3dločitve prave.
Najbolj veseli so dobrega odziva na ustvarjalnih Jela%'nicah (pripravili so jih kar nekaj), na oiroSki kavarni, uspeli so tudi oiri^ka maSkarada, kulturno zabavna prireditev disco na prostem ter novoletna obdaritev.
Po besedah Per^ičcvc sc bi>do SmarSki DPM-jevci lottis^'bolj trudili, da bi zadovoljili potrebe in želje najmlajSih občanov. K
že ustaljenim aklivmwtim bodo dodali poletni tabor za otroke, popeljali predšolske otroke na pohod po obronkih Smartnega, lvornv> bodo sodelovali z vzgojiteljicami šmar^kega vrtca, javnim zavodom Mladinski ecji-ter Šmartno ob Paki, ostalimi dru.iiviv kraju 1er Medobčinsko zvezo prijateljev mladine Velenje. "Seveda si želimo, da bi se nam v ich prizadevanjih pridružili tudi drugi olKani, f eprav niso člani društva, bomo veseli vsake njihove ideje in pomoči, da bi na^i otroci preživeli prosti čas prijetno in koristno/' je Se podčrtala Pensičeva. Pred prednostne naloge pa so uvrstili tudi d{)siedncj5e pobiranje članarine in prevetritev članstva-
■ tp