september J p Marija Tolaž. + _l_SJ^tefan. kralj_ 3 N 14. pobink. J P Dan dela J T Lavrencij oSak ® S Magen, opat @ ' C Rezina ° 5 Mali šmaren + JLjLgeter Klaver J? N 15. pobink. P Protus 'J T Ime Marije S NotburKa ® 1« 6 PoviS. sv. Križu 15 P Mati 7. žal. + AMERIKANSKI SLOVENEC PRVI SLOVENSKI LIST V, AMERIKI Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmogel glasilo slov. katou delavstva v ameriki in uradno glasilo družbe sv. družine v jolietu; s. p. družbe sv. mohorja vJ ^ chicagi; zapadne slov. zveze v denver, colo., in slovenske ženske zveze v zedinjenih državah. (Official Organ of four Slovenian Organizations\ NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. štev. (NO.) 169. CHICAGO, ILL., SOBOTA, 2. SEPTEMBRA — SATURDAY, SEPTEMBER 2, 1939 LETNIK (VOL). XLVIII« Hitler, ki se je igral z ognjem v evropski smodnišnici povzročil vojno. — Nemška nadutost zopet dvignila glavo, da s silo nadvlada druge narode. — Nemčija spre-jema velikansko odgovornost. tez • T - Berlin, Nemčija. — Adolf Hitler, nemški diktator, je °bjavil nemški vojski sledeči ukaz: "Poliska država je zavrnila moja prizadevanja za ^Postavljenje dobrih odnošajev z njo in se mesto tega za-k orožju. Nemci v Poljski so žrtve krvavega teror-•!a (To je laž nemške propagande! Op. ured.), izganjajo jih 'vz hiš in domov. Serija neznosnih obmejnih prestopkov in Plitev kaže, da Poljaki ne spoštujejo več nemških meja. "Da se temu napravi konec, nam ne preostaja drage-kakor da gremo sili nasproti s silo. Nemška armada bo v'odila boj za čast, pravico in življenje nemškega ljudstva z Največjo odločnostjo. Pričakujem, da vsak vojak, v zajesti velikih večnih tradicij nemškega vojaštva, bo storil Sv°jo dolžnost do zadnjega. "Pomnite vedno, da ste zastopniki narodnih sociali-. i stov Velike Nemčije.. Naj živi naše ljudstvo in naš rajh!" najnovejša bojna poročila: . London, Anglija. — Reuter-'eVa poročevalska agencija j^0roča, da so Nemci danes °ftibardirali poljsko prestol-nic« Varšavo. Pre- v Gleiwitzu so culi ce- Gleiwitz, Nemčija. silno kanonadu ob polj-** meji v Šleziji. V mesto so ftoljaJi že prve ranjence s lronte. ^ pa>"iz, Francija. — Po vsej Vr°pi države mobilizirajo in ^Ovsod vlada silna razburjenost. RUSIJA MOBILIZIRA Sovjefc! poklicali pod orožje pol milijona rezervistov. Moskva, Rusija. — Histerične vojne priprave, ki se vrše v drugih evropskih državah, so zajele tudi sovjetsko Rusijo. Vlada je namreč v četrtek odredila delno mobilizacijo rezervistov, s katero bo prišlo pod orožje okrog pol milijona mož. Dosedanja ruska armada se ceni na dva in pol milijona mož. Ne ve pa se, v kako svrho je ta mobilizacija namenjena. Kako se je vojni komisar Vorošilov izrazil, hoče biti Rusija le pripravljena za vsak slučaj, toda naziji v Berlinu z dokajšnjo gotovostjo trdijo, da W nenapadalnemu paktu sledila slej ali prej prava vojaška nemško-ruska' zveza. PAPEŽ POSREDUJE Poslanikom petih držav predložen apel za mir. Vatikan. — V četrtek, ko se je mednarodni položaj v Evropi zopet do nevarnosti poostril, je napravil papež Pij svoj ponovni poizkus, da odvrne od Evrope grozeči požar. Po svojem državnem tajniku, kardinalu Maglione, je namreč izročil poslanikom držav Italije, Francije, Nemčije, Poljske in Anglije, note, v katerih je bil nujen poziv, naj se napeta situacija reši mirnim potom in ne z orožjem. Poziv je bil tem bolj nujen, ker vatikanski krogi menijo, da se sedanji kritični položaj ne more vzdržati več preko nedelje. REV. K. ZAKRAJŠEK V CHICAGI Chicago, 111. — Rev. K. Za-kratfšek, ki se mudi te dni na obisku na osrednjem zapadu, bo v nedeljo 3. septembra opravil sv. mašo v slovenski cerkvi sv. Štefana ob pol 8 uri zjutraj, pri kateri bo tudi pri-digoval. Naslednji dan na abor Day, pa bo imel slovensko pridigo na Sveti Gori (Holy Hill) v Wisconsinu, na običajnem letnem romanju Slovencev iz Wisconsina in drugih krajev. -o- Ker bo v pondeljek 4. septembra splošni praznik "Labor Day" bo delo v naši tiskar-počivalo in zato torkova no številka Usta izostane. Prihodnja številka izide v sredo 6. septembra. DELNA NEMŠKA ZASEDBA Nazijska tajna policija zasedla kolodvor. — Kočljiv položaj poljske vlade. KRIZEMJVETA — Bruselj, Belgija. — Belgijski kralj Leopold in nizozemska kraljica Vilhelmina sta pred par dnevi napravila na države apel za mir in sta se ponudila za posredovalca. Prejem njune note so potrdile vse države, izvzemši Italije. — London, Anglija. — Zun. ministerstvo je obvestilo Dansko . zarlnjo sredo, da bo Anglija spoštovala njeno nevtralnost, toda le tako dolgo, dokler je Nemčija ne bo kršila. Povdarilo pa je obenem upanje, da se bo vojna prepreči- a. — Riga, Latvija. — Iz sosednje Litvenije se poroča,da tamkajšnja vlada oborožuje državo, češ, da je izvedela, da' si namerava Poljska napraviti prehod skozi njo v svrho, da bo lahko od strani udarila na Vzhodno Prusijo. iz Jugoslavije Brezvestni tihotapski agenti kljub vladni prepovedi se vedno v večjem obsegu tihotapijo ljudi v Avstrijo-(Neničijo). — Pomladno deževje je veliko škodovala letini na Štajerskem. — Drugo. . „ ,. NEMŠKA LADJA "BREMEN" ODPLULA New York, N. Y. — Po temeljiti preiskavi, ki so jo a-meriške oblasti izvršile na njem, je bilo nemškemu parni-ku "Bremen" zadnjo sredo dovoljeno, da je odplul iz tukajšnjega pristanišča. Preiskava, ki je trajala dva dni, je šla za tem, da najde, ali se ne skriva na ladji kako prepovedano orožje. Našlo pa se ni ničesar pomembnejšega,kakor se je objavilo, in ladja je odplula, toda brez vsakega potnika. Tej preiskavi pa ni bila podvržena samo ta nemška ladja, marveč tudi parniki drugih držav, kakor angleška Aquitainia in francoska Nor-mandie; zadnja je dobila iz Pariza povelje, naj ostane v newyorškem pristanišču za nedoločen čas. SLOVAŠKA BO STALA NA STRANI NEMČIJE Bratislava, Slovaška. — Vse osebnosti v slovaški vladi, od min. predsednika Tiso navzdol, so si edine v tem, da se bo morala slovaška armada, katera šteje okrog 30,000 mož, bojevati na strani Nem čije. Kje pa je točasno to vojaštvo nastanjeno, tega jav nost ne ve; bržkone je kje n£ poljski meji, da pomaga Nemcem varovati Slovaško "pred grozečo poljsko nevarnostjo," kakor se je izrazil Tiso. V sredo je Tiso ponovno opozoril Slovake, da je uprava njih "neodyisne"1' države po polnoma v rokah nemškega armadnega poveljstva in, da se bo vsako kršenje ukazov Nemcev obravnavalo pred vojaškimi sodišči in kaznovalo po nemških zakonih. -o-- "Amerikanski Slovenec" in "Novi Svet" sla lista, brez katerih bi ne smela biti nobena | slovenska družina! Varšava, Poljska. — V mestu Gdansk, ki je, kakor videz kaže, glavna točka, zaraJdi katere se vrše vse sedanje o-gromne vojne priprave v Evropi, je postal že itak napeti položaj izredno kočljiv, ko je Nemčija ta četrtek podvzela! prvi korak k stopnjevalni zasedbi mesta.Ta dan je nalmreč osobje nazijske tajne policije, Gestapo, zasedlo glaivni kolodvor v mestu in poljske uslužbence tamkaj deloma pometalo ven, deloma aretiralo. Z napetostjo se je pričakovalo, kaj bo poljska vlada ukrenila na to kršitev stanja v Gdansku, ki je bil po medna rodnem sporazumu določen. S sigurnostjo ve namreč, ako bo molčala ter ne bo podvzeja kaj učinkovitega, da bo Nemčija nadaljevala s takimi zasedanji, dokler ne bo celo mesto njeno, na1 kar bo postavila velesile pred izvršeno dejstvo, češ, mesto je naše. zdaj ni več vredno, da bi šla cela Evropa v vojno zanj. Ako pa Poljska nastopi, je v sedanji eksplozivni situaciji velika nevarnost, da se takoj vname splošni požar, in tako bi Nemčija lahko pokazala na Poljsko, da je ta začela vojno. Vsekakor bo morala biti vlada skrajno previdna, kaj bo naredila. VDOVA POKOJNEGA CHICAŠKEGA ŽUPANA UMRLA GLASBENO ČUDO le še količkaj dostopen za mirno poravnavo, bo moralo to vplivati nanj, upa vlada. Na drugi strajni pa vlada tudi vidi resrio nevarnost, ko Vje Hitler zabredel tako daleč, da mu je umik skoraj nemogoč, in za skrajni slučaj so bile izdane otnenjene odredbe, na podlagi katerih se lahko računa z vojno že kot z gotovim j dejstvom. __ ___, Chicago, 111. — Na svojem domu na, 5901 Kenmore ave. je v sredo podlegla nagli smrti vsled srčne kapi Mrs. K. C. Dever, vdova po bivšem chi-caškem županu, Wm. E. De-verju, ki je opravljal ta urad od 1923 do 1927 ter je umrl v septembru 1929. Mrs. Dever je dosegla starost 74 let in je bila aktivna v več katoliških ženskih organizacijah, nikdar pa ne v politiki -o- RIM V TEMI IN NA DIJETI Rim, Italija. —Te dni so bile v Rimu uveljavljene odredbe, s katerimi prebivalstvo okuša pravo vojno atmosfero. Ukazano je namreč, da se morajo ob 10. zvečer vse luči po mestu pogasiti, izvzemši medlih bledomodrih svetilk, s katerimi se razsvetljujejo za silo ceste. Poleg tega se morajo vsi javni lokali, kakor restav-ranti, hoteli, kavarne, gledališča, itd., zapreti ob 11. uri. Povrhu vsega pa je izšla prepoved, ki je stopila v veljavo ta petek, da se mora prenehati prodajanje kave in se mora vsa zaloga staviti na ralzpola-go vojaškim oblastem in bolnicam. In končno je ukazano, da si sme prebivalstvo pri enem obedu privoščiti samo en obrok; pač pa je dovolj sadja in zelenjave na razpolago. --o- 'ŠIRITE AMER. SLOVENCA' Tihotapstvo z ljudmi Maribor, 12. avg. — Nedavno smo imeli veliko afero s tihotapljenjem ljudi čez mejo, ki jo je razkrinkala policija-Tokrat je polovila policija precej ljudi, katerim se je dokazalo, da so sodelovali in organizirali to tihotapstvo. Vendar pa je potem afera kar naenkrat zaspala in zdi se, da se je cela stvar že zapozabila. Policija je izročila sodišču glavne tihotapske kolovodje in agente, to pa jih je lepo izpustilo na svobodo in vprašanje je, če bodo kdaj poklicani na odgovornost. Zato pa vršijo sedaj isti agenti, katerim so se medtem pridružili še drugi,svoj tihotapski posel nemoteno naprej, le da so ga organizirali še v večjem obsegu. Zanimiv prizor nam je opisal očividec. Dogodil se je vče-raj na koncu Koroške ceste za Batrzovo gramoznico. Na cesti so se ustavili trije avtotaksiji, po cesti pa je prišla skupina 10 mladih ljudi v delavskih oblekah. Hodili so po dva in dva skupaj v večji razdalji drug od drugega, vodil pa jih je boljše oblečen človek. Ko so prišli do gramoznice, se je tam pojavila še druga skupina, tudi kakšnih 10 ljudi, ki je čakala skrita v gramoznici. Vseh 20 oseb se je zbasalo na tri avtomobile ter so se odpeljali v smeri proti Kamnici. [Cisto gotovo, da so bili to agenti s svojimi žrtvami — dalmatinski delavci,katere bodo ponoči spravili po skrivnih poteh čez mejo. Delavnost agentov moi*a biti zelo velika zlasti v Dalmaciji 'in Liki, ker se opaža zadnje čase, da prihaja čimdalje več ljudi iz omenjenih pokrajin v Maribor. So to sami mlajši delavci, katere se vidi večkrat, ka ko v skupinah postopajo po mestu, potem pa nenadno izginejo. Prenočujejo v raznih zakotnih gostilnah, v katerih se včasih tudi čez dan skrivajo, agenti, ki so jih prevzeli, pa hodijo od skupine do skupine ter jih pripravljajo na ugoden trenutek, da jih nalo-že na avtomobile ter zapeljejo proti meji. -o- skem trgu. Koruza je zaostala v svojem razvoju in niti odda-leč ne bo dala tistega pridelka, kot ga je lansko leto. Hmelj, ki je bil v nekaterih! krajih izredno lep,' je zaostal; v razvoju in so kobule tako drobne, da ga bo verjetno le-os za eno tretjino manj, kot ga je bilo pričakovati. Pride-ek bo sicer kakovosten ter, hmeljarji upravičeno pričakujejo dobrih cen. Še dober teden nas loč'i od obiranja. Sad-letijia je sretfnja in se po- Mali, devet let stari Lorin Maazel i i Los Angeles je kljub 6vojim otroškim letom izvežban glasbenik. Slika ga kaže, ko je na svetovni razstavi v New Yorku nedavno uspešno dirigiral National Music Camp orkestru. Letina v Savinjski dolini Ljubljana, 11. avg. — Letošnja deževna pomlad je posebno škodovala žitu, ki ga je pritisnilo k tlom, da ga je prerasel plevel. Žito se ni moglo normalno razviti ter je dalo le srednji pridelek. Pšenica je bila še najboljša;. Tudi krompir je v spomladanski deževni dobi pričel v zemlji gniti, kolikor pa se je razvil, ga je sedanja suša popolnoma uni čila. V posameznih jamicah so le 3 do 4 kot jabolka debeli krompirji in vse kaže, da bo krompirja v Savinjski dolini zelo malo in bo izredno drag, ,kar lahko opazimo že na celj na ja'vljajo prvi kupci za poletno sadje, ki je namenjeno izvozu v Nemčijo. Poletna jabolka se plačujejo pod 1.50 din za kilogram. Nekaj vagonov jabolk je bilo že odpremljenih v severne kraje Nemčije. . Izpiljena mladina Nedavno je bilo poroča no, da je celjska policija aretirala večjo skupino mladoletnikov, ki so kradli in ropali po Celju in okolici, blago pa prodajali nekemu Bosancu. Sedaj je ista policija zopet izsledila večjo skupino mladoletnikov v starosti od 9 do 13 let, ki so na spreten način kopalcem na Savinji kradli razne predmete; kot ure, verižice, zlate zaponke, denar in take reči. Ukradene predmete so prodajali, denar pa zaprav-- ljali. i . u*. -O--i Nagla smrt Moravče, 10. avg. — V sredo zvečer se je vračala z dela iz Soteske Marija Cerar, po domače Nežna. Ves dan je 'mlatila, zvečer pa tožila, da hudo boli glava. Ta večer je ni bilo domov in so jo danes zjutraj našli mrtvo v jarku v Logu, kjer je utonila. — Že prejšnjo soboto je tožila, da se dobro ne počuti in da jo bo najbrže za)dela kap. Pa se je res tako zgodilo. Bila je glo^ boko verna slovenska mati. , -o- Pokvarjena mladina ' Osemnajst letni Rudolf K. je na banovinski cesti pri Ma^ riji v Puščavi na Štajerskem ustavil 18 letnega raznašalca peciva Franca Odra in z grožnjo zahteval od njega denar. Nato mu je Rudolf K. pobral iz denarnice 200 dinarjev in pobegnil. j J -o- Nesreča Delavčeva žena Ana Kajdi-čeva iz Lokavca, pri Gornji Radgoni, se je odpravila na polje z vozom, v katerega je imela vpreženi dve kravi. Naj cesti sta se kravi ustrašili mo-tociklista in zdrveli. Kajdiče-va je naglo skočila z voza, pa je tako nerodno padla, da si je zlomila nogo. Spravili so jo/ v bolnici v Murski sdmoboti. Prireditve, ki so oglasane ▼ "Am. Slovencu" »o vedno u-*peine. . ...J Hitler ukazal napad na PolisKo-Splošna vojna neizogibna ^ *Viz, Francija. — S tem, a je Hitler zapovedal napad a ^oljsko, je zanetil najbrže J*lošni požar v Evropi. Kar je r°Pa z velikimi žrtvami pojavila po zadnji uničevalni ' etovni vojni, to zdaj zopet j čujejo in razbijajo bombe Sranate in to radi enega ^ega političnega falota, ,6mškega naduteža Hitlerja. b°ea Evropa. k London, Anglija. — Cham-vlada je šla do i-^jne točke, da razblini v j^tlerju končni ostanek vsa-ega domnevanja, da ni pri-ravljena udariti, ako bi bilo °tfeba. V četrtek zvečer je ^ftireč izdala ukaz za mobilise vseh svojih sil širom ce-imperija, sil na kopnem, a morju in v zraku. Na ta je britanski imperij ^ aj tako pripravljen za voj-kakor je bil le kdajkoli v 0ji zgodovini. ^Istočasno pa je bila izdana 0 n ^uga, nič manj senzacijo- I jzelna odredba, namreč, da se \ an£leških mest, predvsem f gj Ij°ndona, prično takoj dru- ( dan izseljevati v podežel- -ž ® kraje vse osebe, ki niso ^ cjn°žne brambe, kakor otro-^validi in ženske. Okrog g.1 bilijone oseb bo na podla-v odredbe napravilo potoke. s so se izdale te daleko-odredbe nekoliko za1 sv Uf'" j® povsem jasno. V j °Jem gigantskem naporu,da izbruh vojne, skuša ,jo?.e_ška vlaida Hitlerju pre-s kakimi silami bo imel tJlUnati> ako vztraja pri svoji tiu ?glavosti> in S9, prepričati, ^ b°do te sile gotovo posla-nadenj. Ako je torej Hitler fcATE. fnc AMERIKA N5K l SLOVENEC Sobota, 2. septembra 19Š9 Amerikanski Slovenec [ £rvi in najstarejši slovenski . list v Ameriki. Č Ustanovljen leta 1891, " Izhaja vsak dan razun nedeli, pone-'deljkov in dnevov po praznikih. Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544: Naročnina: Za, celo leto .......................................$5.00 Za pol leta ....................................... 2.50 Za četrt leta ...................................... 1.50 Za Chicbgo, Kanado in Evropo: Za celo loto ..................................$6.00 Za pol leta -------------,------------------ 3.00 Za četrt leta .................................... 1.75 J'os.atnezna številka ........................ 3c The first and the Oldest Slovene Newspaper in Amerioa. Established 1891. Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Phone: CANAL 5544 Subscription: For one year......................................$5.00 For half a year ..........................— 2.50 For three months ........................... 1.50 Chicago, Canada and Europe: For one year _____________________________.$6.00 For half a year _____________________________ 3.00 For three months ............................ 1.75 Single copy ........................................ 3c ljudje doumeli tudi važnost pravičnosti do onih, ki delo vrše. Le kadar bo delo, ki ga opravljamo ljudje plačevala prava pravičnost, ki bo temeljila na medsebojni krščanski ljubezni, le takrat bota znala delodajalec in delavec pravično ceniti eden drugega. Takrat bota kot prava brata delila med seboj to, kar jima prinašajo sadovi dela. Mnogi sicer pravijo, do tega ne bo na zemlji nikoli prišlo. Imeli bomo med seboj vedno krivičnike in lakomneže. Yes, imeli jih bomo in imel jih bo svet. Toda s tem ni rečeno, da se svet ne more izboljšati in poboljšati. Toda poboljša-nje ne bo prišlo samo od sebe. Vsi ljudje morajo delati zanj in sodelovati v tem smislu s tem, da širimo krščanska načela pravičnosti, ki temeljijo na ljubezni. In čim bolj se bo širila krščanska pravičnost tem manj bo krivice in zla med nami. Razmišljaimo o tem zlasti, ob prazniku dela. Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti poslani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do Četrtka dopoldne. —. Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača.___________. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. Delavski praznik KAJ NOVEGA MED SLOVENSKIMI FARMARJI V OHIO? Prihodnji ponedeljek dne 4. septembra bomo v Združenih državah praznovali takozvani "Dan dela" — Labor Day. Dan dela je narodni praznik za vso deželo. Posebno pomenljiv je ta praznik za delavce, saj se na ta dan vsa dežela spominja dela in onih, ki delo vrše. Po Evropi so razne delavske skupine, ki so jih organizirali po večini marksisti, uvedle drugi delavski praznik, ki se praznuje na prvega maja vsako leto. Prvi maj je postal nekak mednarodni praznik in je bolj simbol delavskega razreda in njegovega odpora, kakor pa praznik splošnega dela, ki je potrebno v družbi. Kakor so Amerikan-ci zelo globoko in res demokratično mislili, ko so kovali in sestavljali ustavo Združenih držav, tako so globoko in demokratično mislili tudi, ko so določali in proglašali razne narodne praznike, med katerimi je gotovo eden najvažnejših tudi Dan dela. Pri tem prazniku niso določali kakih izjem, češ, samo ti so nam pri srcu, ki so marksistične ga duha, ali pristaši tega ali onega izma. Ne, vsi ljudje so nam enako dragi in ljubi in delo, ki ga vrše dežela spoštu je in temu delu naj velja naš praznik dela. Amerika je svo bodna in demokratična, ki ne pozna niti noče kakih razredov, kakor jih vzgaja Evropa. V okviru naše ustave je svoboda in demokracija za vse ljudi, ki želijo biti res demokratični in svobodni. In baš v tem je tista veličina ameriške svobode in demokracije, kakoršne ni najti nikjer drugje po svetu. To demokracijo in svobodo naj Ameri-kanci čuvajo, ker kadar bi zgubili to, bi zgubili vse. Zakaj pa "Pan dela? Zato, da narod vsaj enkrat na leto, ob tem važnem in pomembnem prazniku misli tudi na delo in njega vrednosti ter o važnosti onih, ki delo opravljajo in delo vrše. V vsako delo, pa bodi tako ali tako je vloženega gotova količina truda in prizadevanja gotovih posameznikov, ali pa skupine, ki delo vrši. Nobeno delo se samo ne opravlja. In kakor je vsako delo potrebno in koristno, tako je tudi treba po pravičnosti in zaslugi vsako delo primerno in zadostno nagraditi. In baš to je, kar je nariien tega praznika, da predočuje važnbst dela vsem onim, ki ga vrše in opravljajo, kakor onim, ki delo kupujejo od drugih, to je, da najemajo druge, da delo opravljajo. Ta praznik? jasno opozarja delavce in delodajalce, da naj gredo ob tem prazniku sami vasi ter naj razmišljajo o pomenu medsebojnih odnošajev, o potrebah, ki jih vežejo med seboj, kakor tudi o medsebojni pravičnosti napram eden drugemu. To je bistven namen tega praznika. Seveda je v svetu še vedno vse drugače. Premnogi delodajalci računajo le z mrzlim dobičkom. Da bi dosegli to, skušajo omejevati stroške pri delu na vseh koncih in krajih, samo radi tega, da bi svoje blago ceneje prodajali, kakor drugi. Škodo trpijo pri tem seveda najbolj delavci, ker na njihovo škodo sd vsa ogabna konkurenca med raznimi podjetji vrši. Odtod seveda začno izvirati tudi razni boji med delavci in delodajalci. Tu začne vstajati zahteva po pravici do primernega zaslužka in obstoja delavcev. Te borbe so znane več ali manj vsakemu čitatelju, saj so na dnevnem redu neprestano. Praznik dela vsem tem jasno kliče, da je delo važna zadeva, najvažnejša zadeva v življenju, brez katerega bi ne bilo življenja ne napredka med ljudstvi. Zato pa naj pošteno delo spoštuje vsak. Zato je delu v Ameriki določen poseben dan, prvi ponedeljek v mesecu septembru vsako leto. Na ta dan naj bi vsak razmišljal o veliki važnosti dela, ki je vloženo v vsakem najmanjšem predmetu med nami. Poglej na velike stavbe v velemestih, poglej na vse vrste male in velike stroje, poglej na drveče vlake, poglej na morja in vidiš težke parobrode, ki plujejo v vse sme^i. Obrni se v zrak in vidiš in čuješ brneča letala. Po zraku čuješ godbo, govore in vse mogoče reči. In še mnogo in mnogo reči vidiš, kar je vse nastalo po delu, prizadevanju m trudu raznih liudi, ki so se s tem ukvarjali. Ali ne zaslužijo vsi ti velikanski izumi, ki jih je iznašel člove-veški um priznanja in občudovanja. Vse to je ustvarilo delo, zato delu čast in slava. Ob takem temeljitem premišljevanju dal Bog, da bi Burton, O. Vendar va;m enkrat pošilja- mo kar dolguje-mo, namreč naročnino za list Araer. Slovenec. Oprostite, ker tega nismo že poprej napravili in hvala, ki ste nas čakali. Mi smo naročeni na ta list ko je izhajal še pod imenom "Sloga" in tako bi neradi, da bi nam bil ustavljen. Seveda smo pač farmarji morda bote 'mislili, bolj nerodni, ali da se bolje izrazim,prezaposleni in dostikrat tudi brez okroglega. Tako se stvar odlaša iz dneva v dan in tudi iz meseca v mesec. Pri nas so dostikrat krajcar niti ne ogreje in že je iz hiše. Kako tudi ne, ko je pa treba toliko nadomestiti. — Lansko jesen 26. oktobra nas je zadela huda nesreča, ko nam je zgorel hlev z živino vred, 17 glav živine. Imeli smo lepo število živine, sena in drugega, pa nam ni ostalo drugega kot pepel. Bilo je onega jutra, ko smo vstali, da pojdenio krave molst, pa smo zaigledali velik ogenj. Grozno je bilo to. — K sreči so nam ostali prašiči in teh je zdaj vseh vrst, majhnih in velikih. Pridejo ljudje iz Cleve-landa, pa si zažele pečenke in pravijo: Mladi prašički so okusni. Mr. A. Glavič z Bonna Ave in moj brat Fr. Gre-denc, ki je brivec, sta mojstra v tem poslu. Eden 'ima potrpljenje in veselje za pripraviti prašička in kuriti, drugi ga pa obrije, če neeejo drugače ščetine proč. Ker imamo še več mladih prašičkov na razpolago in jih bo kmalu še več, vabim tudi druge rojake, da si nabavijo naših prašičkov za peči, saj je samo okolu 30 milj iz Clevelanda do nas. Letina pa ne bo posebno najboljša pri nas, ker je velika suša. Moj "koksar" fižol se suši z mojo nado vred. Veliko sem se nadjala od tega fižola, ker sem ga veliko posadila in skrbno okopavala, : upanjem, da bi tudi s tem ma lo pomagalo k novi štali, toda ne bo nič, ker se suši od suše. Dežja nislrio že dolgo imeli, dasi ga je bilo ob času košnje preveč, saj je deževalo skoro vsaki dan skozi pet ali šest tednov. — Tukaj v tej far-marski naselbini se farmarji največ pečajo s prodajo mleka. Pač radi krave molzejo. — Pozdrav vsem rojakom in rojakinjam. Catherine Adamič Newbourgu, ki ni razveselil samo mene, ampak tudi Vaše preljube rojake v stari domovini, kaiterim je bil v prvi vrsti namenjen. Vez medsebojne bratske ljubezni med novo in staro dotriovino je bilo tisti večer — enako na drugem sestanku v Euclidu — povezana z novimi silami skupne narodne in verske zavesti,ki so nam talko zelo potrebne v silnem boju za obstoj našega naroda. Toda "zastonj se trudijo zidarji, ako gospod ne zida hiše!" V tem prepričanju ste mi kot zavedni katoliški Slovenci poklonili nad vse pomenljiv spominski dar, ki naj nas vse neprestano opominja, da je naša pomoč tudi v plemeniten narodnem delu "v Imenu Go-spodvem." Storili ste torej stem izredno dobro delo, katero najj Vam Bog tisočero povrne. Hvala Vam, dragi rojaki! Drugi razlog, ki mi veleva večno hvaležnost Bogu in Vam šentviškim rojakom pa je sledeči: Po odhodu iz Clevelanda sem že na vlaku bral v časopisju o strašni nesreči vlaka Streamliner-a, ki je tiste dni vozil iz San. Francisca in se blizu mesta Reno iztiril v prepad. Takoj sem si mislil: Ako bi me Vi že na našem prvem sestanku pred odhodom na za-pad ne povabili, da se na potu v domovino zopet povrnem med Vas, bi se bil jaz najbrže vozil takrat s tem vlako'm kot sva se že vozila na potu proti zapadu z dobrim mojim "Rafaelom" Rev. Jul. Slapšakom. Ta vlak namreč vozi na dotič-ni progi samo vsaki peti dan. Z vso gotovostjo bi se lahko tudi jaz vračal z njim proti Chicagi in najbrže tudi proti — večnosti... Naj ob tej priliki omenjam še nepopisno bratsko ljubezen, katero so mi izkazovali vsi slovenski duhovni sobratje, pri katerih sem se na dolgem potovanju mudil. Še bolj me je pa ganilo njihovo goreče apostolsko delovanje med Vami, ki rodi toliko lepih, sadov. Zato odhajam domov z veselim poročilom onim, k'i so me h Vam posla,li: V dobri duhovni oskrbi so Vaši sorodniki v Ameriki! — O, da bi bili tudi v bodočnosti, ko boste bili odločilni boj za svoj narodni obstoj !! Iskreno pozdravljam Vas in vse rojake! Vaš vdani in hvaležni Jos. Oven, beneficiat Zanimalo jo je. — SlaV1 astronom Lotiande je nek°c povabil več oseb, da jim .'e razlagal in razkazoval sončni mrk. Med povabljenimi je tudi neka dama. Za take P1"' like pač ni predpisana posebna toaleta. Dotična dama pal vendarle o tej nebistven1 stvari dolgo in predolgo raz mišljala, in tako se je zgodilo, da je prišla, ko je bilo sončnega mrka že konec. "Oh, gospod profesor, 8,1 ste tako prijazni, da bi še e«-krsft začeli" — je zaprosila učenjaka. * * * Zanesljivo. — Gospa Kui?'* kova pride v trgovino in vpi'a* ša vajenca: "Mojega moža ni? Kam Pa je šel?" Vajenec: "Na vem, milosti" va." "Nemara ve gospodična v' pisarni ?" "Ona pa zanesljivo!" ŠE ENO VABILO SV. GORO NA Chicago, 111. Kakor razvidno iz naznanila/ v petkovi štev. Am. Slovenca, bo lep slovenski dan na Sveti Gori, (Holy Hill) na De-lavskih praznik, to je v pon-deljek, 4 septembra. Od vseh krajev bodo Slovenci hiteli tam gori, tako tudi Chičazani nočemo čisto izostati. Kedor bi se še želel priglasiti, naj to stori takoj, in se priglasi ali v župnišču, v uradu Am, Slovenca ali pa tudi pri zdolej podpisani. Avtobus bo čakal na Wolcott str. in 22nd Place, v ponedeljek jutro ob 7:00 uri. Rojaki so iskreno vabljeni, da se udeleže tega ro'manja, ker ob vseslovenskem dnevu je še posebno lepo na Holy Hill. In kakor že vsem znano, bodo glavni govornik Rev. Kazimir Zakrajšek, katerih je vredno iti poslušati tudi na kraj 100 milj daljave. Kakor sem zadnjič zapisala, ko sem na Holy Hill vabila, zapišem zopet danes: naj bi se vsi romanji počutili dobro, da bomo lahko ko ena družina prišli pred Mater Božjo m dobili vsega blagoslova ki ga iskreno romanje dobiti more. Mary Blai 1750 W. 21 Place Tel. Canajl 6279 S POTA V DOMOVINO Na parniku Normandie, Velecenjeni! Čut hvaležnosti mi veleva, da se Vam in vsem tamk. šentviškim rojakom in ostalim prijateljem ponovno zahvaljujem zai vso izredno naklonjenost in gostoljubnost, kakor sem bil deležen Vi času svojega kratkega bivanja med Vami. Dva zelo važna razloga me k temu silita: Presenečin sem bil nad nepozabnim poslovilnim večerom v RAZNE ZANIMIVOSTI VILJEM IN RUSKI TROBENTAČ 1« Ob zadnjem sestanku cesarja Viljema II. z ruskim carjem Nikolajem II. v Revalu je nemški cesar z velikim dopade-njem zrl na visokorasle in ši-rokopleče vojake častne čete. Ustavljal se je in jih nagovarjal. Najbolj mu je bil všeč krepki trobentač, čigar srebrna trobenta se je leskatala v soncu. Viljem je vprašal trobentača: "Za kakšno' junaško delo je vaš polk dobil odličje srebrnih trobent?" "Za osvojitev Berlina, ' Vaše Veličanstvo!" "Aha, vem, tega je že dolgo," je nekoliko osupel odvrnil Hohenzollerec, "toda to se ne bo nikoli več zgodilo." Prav nič se ne ve, Vaše Veličanstvo," se je odrezal trobentač. Viljemu odgovor ni bil baš po volji, vendar je vojak drugi dan dobil svetinjo za strumno zadržanje. -o-■ TELEVIZIJA Televizija je bila doslej v Nemčiji javnosti dostopna le v omejenefri obsegu, ker je uprava državne pošte ž njo eksperimentirala. Poskusi so sedaj zaključeni tako, da je mogla poštna uprava televizijo izročiti javnosti. Vsak poslušalec radija more za sedaj, ne da bi se mu povišali prispevki, sprejemati oddaje televizijske postaje v Berlinu — Witzlebnu na svojemu domu — seveda če ima primerno sprejemno aparaturo. Praktično bodo oddaje spočetka lahko sprejemali sarrfo Berlin-čani, kajti ultrakratki valovi, ki prenašajo prizore in zvoke, imajo v primeri z navadnimi radijskimi valovi zelo omeje- no polje razširjanja, komaj 50 do 100 km od oddajne postaje. V načrtu pa je zgraditev celega omrežja televizijskih oddajnih postaj po vsej državi in dve med njimi na Brocke-nu in na TaunusU, sta že skoraj dograjeni. -o- USODNA POMOTA V občini Apagy na Madžarskem je devetčlanska rodbin^ kmeta Jožefa Fintorja obolela s tiežkimi znaki zastrupljenja, tako da so jo morali prepeljati hitro v bolnišnico. Kmalu potem je eden izmed Fintor-jevih otrok umrl. Preiskava je ugotovila v želodcu umrlega otroka arzen. Družina je bila jedla krape, toda namesto pe-cilneg praška so bili pri pripravi rib po pomoti uporabili arzen... ——o- PRIPOROČILO, DA SE \ RAZKOL IZRAVNA Washington, D. C. — Na tukajšnjem mednarodnem katoliškem kongresu, Pax Romana, se je zadnji torek vršila melša po vzhodnem obredu, pri kateri je bilo navzočih 1,500 oseb, zastopajočih 35 narodov. Ob tej priliki je Rev. dr. F. H. Chase iz Lynn, Mass., izrazil nujno priporočilo, naj se deluje na to, da se odpravi razkol med vzhodno in zapadno cerkvijo in pride z do zopetne verske združitve. SLOVAŠKA PRIPRAVLJENA Z NEMČIJO VRED Bratislava, Slovaška. — Tukajšnja "neodvisna" država jte postala zadnji ponedeljek docela nemška provinca. Ta večer je min. predsednik, Jos. Tiso, izdal proglals, da bo "Ker je šla z njim." * * * Vrnil mu je. — Dunaj^ gledališki igralec Robert, ki J bil daleč znan kot sila spret** dovtipnež, se je ponudil ne,{C' mu direktorju, ki ni nič V0' znal spretnosti mladega i£ra, ca v službo, dk bi prevzem*1 vloge junakov v gledalisCU' Raivnatelj j,« bil vprav s|f , volje, pa je zarežal nad »jinl; "Kaj? Vi hočete igrati na. F; vlogo v drami Don Karlos-Saj niti ne vem, če znate v<> zaklicati " mu-u ! . ,i "Mu-u, gospod ralvnatelJ-ga zavrne Robert in izgine< Čudna kura. — Km^t ^ sumljive glasove iz hleva, kJ" so spale kokoši. Ne bodi 1®'' vzame revolver in gre dat, kaj je. Pa vendar na k' šen talt! "Kdo je ? vpraša z Sl'°z ' čim glasom. „ u "Nihče, samo me kure, odgovori cvileč glas. * * * 4 Diplomat. — "Gospod » £ telj ali mor.e biti človek kaz», van za kaj takega, česal napravil?" "Ne, to pa ne!" "Vestd, gospod učitelj- liaP1 mace vil.. naloge nisem g! 0' nemško vojaštvo zasedlo , vaško, ter je obenem P° ^ ljudstvo, naj mirno »Pre t nemške čete in ' g o S i » m d ) * 11 i ii t i * j »i &< i P ! Htm 8 NAJVEČJA LADJA VSI KATOLIŠKI SLOVENCI IN SLOVENKE V CHICAGI vabljeni, da pristopite k prvemu in najstarejšemu društvu v naselbini, Dr. sv. Štefana $ / ,. j* w; STEV. 1, K. S. K. J. m , ■** ! ■ _ —__iPflN^ffTWl Smrtninska zavarovalnina—podpora v bolezni— preskrba dostojnega pogreba —- šport za ,,, , mladino, t * " ' Odbor za leto 1939: ANTON BANICH, prtisednih, JOHN PKAH, tajnik ANTON KREMESEC, blagajnik. i DENARNE POŠIUATVE nakazujemo za Jugoslavijo. I ta-Hj® in vae dele sueta po dnevnem kurru. Prejemniki dabijo lenar na dom po polti. Včeraj «9 bile naSe cene: ZA DINARJ&i Za $ 2.30___________100 Din Za $ 4.50............... 200 Din Za $ 6.60.......... 300 Din Za $10.25________________ 500 Din Za $20.00...............10C3 Din Za $39.00..............2000 Dia ZA LIBS; Za $ 6.30_________100 lir Za $12.00_________________ 200 lir Za $29.00-------- 500 Kr Za $57.0C______________1000 lir \ Vse p o šilj at ve naslovite na: JOHN JERICH 1849 W. Cermak Road. CHICAGO. ILL. Sobota, 2. septembra 1939 AMERIKANSKI SLOVENEC AMERIŠKI SLOVENCI, DELUJMO, DA SI OHRANIMO SVOJO m ZGODOVINO! 1 'i"T"n _ Chicago, Illinois. beremo zgodovino raznih j""ar°dov vidimo, kako je vsak količkaj kulturen narod poskr-» je ostalo o njem nekaj Podatkov, da so njihovi potom-f1' Pa da je tudi svetovna kroni-,.a vedela o njih in njihovem živ-ljenju beležiti, kdo so bili, kaj f® delali in doprinesli k skupni 'aginji človeštva. Pri čitanju , e zgodovine mora priti vsa-"emu slovenskemu rojaku v A-meriki na misel zgodovina lastna naroda. Da, naš slovenski narod ima prelepo zgodovino v ! r| domovini. Majhen je po stevilu, ali v žrtvah za krščan-8 civilizacijo in kulturo in za ,ruge dobre namene človeštva ^ naš mali slovenski narod do-Prinesel več, kakor marsikateri VečJ'i narod. . Kaj Pa mi ameriški Slovenci? er domovina ni mogla preskr-. 1 kruha in obstoja za vse svo-sinove in hčere, kakoršnega So si želele naše duše in srca, se premnogi izselili v ta no- smo Vl svet Ameriko. Šli smo sem za Srečo in kruhom. Praznih rok smo prišli sem. Le pridne roke, Pošteno slovensko srce smo Prešli seboj. Danes po 30, 40, 111 50 letih našega bivanja tu, Sni° si Slovenci ustvarili krasne, aselbine, sredi njih stoje po-j °sno naše slovenske cerkve, šo-' Narodni domovi in druge usta-°ve. Delujejo živahno med na-f1* slovenska društva in jedno-» imamo svoje slovenske časo-j|1Se> syoja slovenska pevska in ^Hmatična društva in še marši-aJ drugega nakar vse smo zelo Ponosni. ^se to predragi rojaki sigur- 0 zasluži, da se ovekoveči, da ^ohrani pred pozabo, kakor ae dolgo mogoče v bodočnosti j^d našimi lastnimi potomci, pa oUdi med Amerikanci samimi. P°min na to našo dobo, kako Slovenci ustvarjali svoje Albine in vse kar smo dosegli tem novem svetu, je pa treba ^ati skupaj in ga objaviti v ^sem tisku. Tako bo ostalo vsaj . iskani besedi naše delo, da bo-«o H \ nanj lahko pogledali še po-fodovi, ko nas že dolgo več ^ svetu ne bo. ^vala Bogu to delo se med atni že vrši. Začel ga je vršiti slovenski družinski mesečnik "NOVI SVET", ki izhaja v Chi-cagi. Ta mesečnik objavlja od meseca do meseca zgodovino naših slovenskih pijonirjev. Kako so prišli prvi rojaki v naše naselbine po Ameriki, kako so se začeli razvijati na društvenem, verskem, gospodarskem in kulturnem polju. V domači slovenski priprosti besedi zvemo vsak mesec, kako so si rojaki tu in tam po Ameriki ustanavljali svoje naselbine. Pa zvemo še več, poleg splošne zgodovine objavlja ta list tudi opise naših slovenskih družin. Kako z veseljem listamo vsak mesec po "NOVEM SVETU" in iščemo svoje prijatelje in znance izza mladih let. Hvalevredno je to delo in tisti, ki ga vrše zaslužijo vse naše priznanje. Ni lahko zbirati to, zato pa zaslužijo tisti, ki se trudijo, da to zbirajo o nas tem večje priznanje. Slovenci moramo biti hvaležni tiskovnemu društvu "Edinost" v Chica-gi, ki se je tega dela lotilo in ga vodi. Naša dolžnost vseh nas ameriških Slovencev brez razlike je, da to delo podpiramo s tem, da ta list vsi, ki le moremo, naročimo. Mesečnik "NOVI SVET" je pa tudi tako poceni, da si ga lahko vsaka slovenska družina omisli. Za samo $2.00 na leto, pa dobivate skozi vse leto vsak mesec toliko zbranega in koristnega čtiva, kakor ga med nami nam ne nudi nobene druga publikacija. Ker se baš ta mesec vrši velika kampanja za razširjenje tega lepega slovenskega mesečnika "NOVI SVET", apeliram na vsakega zavednega slovenskega rojaka in rojakinjo: naroči se na ta list in pomagaj, da bo naš vrli mesečnik "NOVI SVET" lahko nadaljeval zidati naš lastni slovenski spomenik v Ameriki s tem, da objavlja našo slovensko zgodovino. Agitirajmo zanj pa tudi pri svojih prijateljih in znancih in kdor more, ga naj naroči tudi svojim domačim v stari kraj. Želeč vsem rojakom po Ameriki zdravja in boljših časov, listu v tej kampanji pa mnogo uspeha. \ Leon Mladič. "BELA VOJNA" V EVROPI j. ^kateri pojavi v zahodni Ev-°Pi kažejo, da je za potovanji 'Plomatov, njihovimi govori in °&ovori v teku še nekaj druge-' kar ne pride v časopise. No-e Podmornice, popolnejše kot višnje, tonejo v morje, angle-emu vojnemu ministrstvu iz-Jtygo načrti letališč, mostovi lvbe se podirajo pod tajno vpUiknjenimi bombami, namen . ,ude, ki nikakor še ni bil namc-Za javnost, je v časopisju "ednje države razglašen vse-v u svetu — vse to kaže, da so ^.°2adju na delu velike sile, nič v lU|J'še kot za zelenimi mizami jj0spredju. Države se branijo „ ed nekim nevidnim, izganjajo stUlnljive elemente", sedaj po-(.Ujle sumljiv kak tuj časnikar, Vs, aj spet kak tuj "zastopnik" e države budno pazijo, kdo d^de čez mejo in kaj počne v ^ 2avi. Vabijo tujce in veliko VuJejo, da bi poživile tujski istočasno pa čistijo med ^n"1" s® količkaj preveč lrtla za stvari, ki so čeprav yQ. 0 v daljni zvezi z orožjem in tuJl?0' mu kmalu pokažejo vra-Se je napeto, vse prislušku-V i'1 vendar je vse to nekje t^aju, na ulicah ni videti, v yPlsju tudi ne, in vendar . . . Parizu, ulica sv. Dominika,-Svoje prostore — t. j. pisar-C — urad, katerega po-Ztl^ 11 je javnosti ni znano in je Utatj„Samo pod imenom "II. (Le Deuxieme Bureau). Javnost ve le za nekaj ljudi, ki zahajajo v te prostore, dasi ima cel kader uradništva. II. urad je ustanovil že cesar Napoleon. Ko je preuredil voino ministrstvo, ga je razdelil v dva oddelka: I. urad, ki ga je imenoval "urad vojnih operacij", je bil vojaški v najožjem pomenu in naj bi pripravljal oboroženo vojskovanje; II. urad pa naj bi zbiral poročila, poizvedoval in vohunil v sovražnih državah in zasledoval njihove vohune v Franciji (kontaršpijonaža ali: vohunjenje za vohuni). Tekom let, zlasti pa med svetovno vojno, se je ta urad razvil v največji vohunski urad na svetu. Sam ravnatelj ameriškega "Tajnega urada" (Secret Service) g. To-urrou, ki je bil pred kratkim v Parizu, ga je pohvalil, češ, da se je pri svojih tovariših v ulici sv. Dominika veliko naučil. In če Tourrou, ki je med vojno odkril ves vohunski sistem neke sovražne države, to reče, se to nekaj pravi! Med vojno je II. urad delal s polno paro. Takoj ko so izbruhnile sovražnosti, je potegnil iz svojih predalov 1500 imen in policija je z najbolj nedolžnim obrazom poiskala prizadete osebe po njihovih stanovanjih in jih izgnala iz Francije. In nasprotna stran nikdar ni mogla točno izvedeti, kako močne čete so Angleži zkrcali na francoski, obali. Niti to se ni razvedelo, da so v nekaterih oddelkih v fran- coski vojski 1. 1917 izbruhnili upori — II. urad je budno pazil, da ni bilo nikogar v Franciji, ki bi take vesti mogel poslati ven iz države. L. 1924 je vojni minister Ma-ginot urad ves preuredil in mu dal večjo prožnost. Danes prav za prav ni samo eden, ampak pet "drugih uradov", ki so vsi nastali iz enega. Vojno, letalsko, mornariško, kolonialno in zunanje ministrstvo — vsa ta ministrstva imajo vsaka svoj "II. urad", med vsemi temi pa je seveda najtesnejše sodelovanje. Vsa organizacija sloni bolj na potrebi in uspehu kot pa na predpisih. Ljudje teh uradov so razpredeni povsod, vse vidijo, vse slišijo, nikjer ne posežejo vmes, ampak samo zapisujejo in odlomke poročil uvrščajo v pravi potek dogodkov. Nobeden teh uradov se uradno ne peča z vohunjenjem za vohuni, to je pridržano posebnemu oddelku pariške policije, ki se imenuje "narodna varnost", ki zasleduje samo inozemske vohune po Franciji. Kljub temu pa so tudi zgoraj omenjeni II. uradi važni, ker prisluškujejo povsod in vse vedo. V praksi in zlasti v dobah spopadov in napetosti pade največ dela na II. urad vojnega ministrstva, kateremu pripade glavni del vohunjenja za vohuni. Ta danes vodi tako imenovano "belo vojno". Prostori tega urada so v drugem nadstropju ministrstva in so zavarovani s posebnimi električnimi alarmnimi signali. Vsi dokumenti so shranjeni v jeklenih blagajnah s tajnimi ključi, ki jih znajo odpreti samo trije ljudje. Kdor vstopi v ta oddelek, mora najprej priseči, da bo molčal o vsem, kar bi tu videl ali slišal. In ta prisega ima poleg jamstev na onem svetu tudi težka jamstva na tem svetu — kar pač na razne ljudi bolj vpliva. Spisi se hranijo v kleteh, ki imajo 60 cm debele jeklene stene. Tudi usnja-te mape, v katerih so razvrščeni posamezni spisi, se zaklepajo s ključi. Kleti so opremljene s posebno električno napravo, ki redno dovaja tok tudi takrat, če bi v glavni napeljavi nastal kratek stik. Ves prostor noč in dan stražijo štirje stražniki. Ta II. urad ima oddelek: za šifrirana pisma, radijska poročila, dokumentacijo in za branje zemljevidov. Oddelek za šifrirana pisma deluje predvsem ponoči in v glavnem za Quai d'Orsay, zunanje ministrstvo. Zunanji minister Bonnet vsako jutro dobi na svoji mizi v pisarni kup takoimenovanih "zelenih listkov", na katerih so razvozlane razne brzojavke, brezžične brzojavke in telefonski pogovori, ki jih je oddelek v svojih prisluškovanjih ujel v zmedeni abecedi, pa jih je po svojih tajnih ključih raztolmačil. Veliko takih vesti pošiljajo vohuni tujih držav svojim centralam, pa ne vedo, da II. urad že ve za njihovo skrivnost in jim vesti prestreza. V tej "beli vojni" pa ne gre za to, da bi nasprotnika pobil in udušil, ampak predvsem zato, da se nasprotnika spozna, da se zasleduje vsak njegov korak; tako se morejo njegovi ukrepi po-tihem izpodbiti tik pred učinkom. Večkrat pride v tem srditem in trdoživem boju tudi do kakih smešnic, pri katerih pa ima propadli vedno precej škode. Tako so bili Francozi mesece in mesece vsi razburjeni, ker so vedeli, da se vsaka njihova nova iznajdba v izpopolnjevanju vojnih ladij po kakih dveh mesecih pojavi v japonskih ladjedelnicah. Niso pa vedeli, kako njihovi načrti zaidejo tja. Slednjič so le našli človeka, ki je francoske načrte prodajal Japoncem. Preden so ga prijeli, so mu podtaknili načrt nekega novega tipa rušilca. V resnici je tudi ta načrt zašel v japonske ladjedelnice. Izdelali so rušilee natančno po tem načrtu, do vseh podrobnosti. Z velikimi slovesnostmi so ga spustili v morje. Veličastno je lezel iz v svojega okvira v ladjedelnici "v svoj ele- .V delavnici v Newport News, Va., se je dogradila nova ladja, "S. S. America", ki je največja, kar se jih je še zgradilo v Zed. državah. Dolga je 732 čevljev ter je stala 17 milijonov dolarjev. V morje je imela biti spuščena ta četrtek. ment" in —- utonil. Pri tem vohunjenju za vohuni je Eifelov stolp Čimdalje večjega pomena. Tu izvežbani uradniki lovijo radijske vesti, ki jih dan in noč pošiljajo v ozračje na tajnih kratkovalovnih oddajnih postajah vohuni raznih tujih držav. Nedavno so z Eifelo-vega stolpa odkrili tajno oddajno postajo, ki je bila instalirana v neki razkošni vili v Deauvil-leu, najbolj razkošnem francoskem letovišču na Atlantski obali blizu Le Havrea. Na isti na- čin so odkrili nekega vohuna neke sosednje države, ki je nosil svojo oddajno postajo v majhnem potniškem kovčku in se je sprehajal po pristanišču Le Havre. Kazni za vohunstvo so v Franciji čimdalje strožje. Do 1. 1934 se je vohunstvo kaznovalo s kaznijo do 5 let, do 17. junija 1938 s kaznijo od 10 do 20 let zapora, od tedaj naprej pa tudi s smrtjo. Tekom enega leta so bili štirje vohuni po teh najnovejših določilih obsojeni na smrt. ZA NAŠE GOSPODINJE VEČ ZELENJAVE NA MIZO Pomlad in jesen, pravijo,sta primerna letna časa za zdravljenje z zelenjavo. Jesen je še skoraj bolj na mestu, ker v jeseni je več vsakovrstne zelenjave, laglje jo je dobiti kot pomladi in tudi po mestih ni tako draga. Ničesar ni, kar bi kri tako dodobra izčistilo kot zelenjava, ki jo redno dodajamo po kosilu in večerji. Tukaj ni govorjeno o kaki vegetarijanski prehrani, pač pa o mešani hrani, ki ji je za podlago zelenjava in sočivje. Pa ni vsakršna zelenjava primerna, da ugodno vpliva na zdravo polt. * i V prvi vrsti je korenje, ki vsebuje take vitamine, da se polt izčisti. Kdor bi teden dni užival korenje, pa najsibo v presnem stanju, nastrganega, pretlačenega, pomešanega s smetano, ali prekuhanega s presnim maslom in pomešalne-ga z zelenim grahom, si bo jako izboljšal polt. Zadostuje pa, da ga ješ dva do trikrat na teden. Ob drugih dneh pa fižol v stročju, špinaičo, ali pa navadno solato, skuhano. Boljša je, če jo pretlačiš, zlasti za občutljivo črevesje. Tudi suror va je odlična, zlasti je za izboljšanje polti glavnata solata, ker vsebuje veliko žvepla. Seveda pa mora biti solata okisana le z limono, ker jesih polt samo grdi. To so taki priprosti pripomočki za izboljšanje polti, ki si jih utegne privoščiti vsaka ženska. —Dobro je uživali tudi pire iz rumene kolerabe, repe in .čebule — vse to zmešano. Buče, artičo-ke, zelje in ohrovt nič ne vplivajo na polt. Glede na koruzo je mnenje različno. KAKO PRIPRAVIŠ NE-KATERE JEDI Koštrun s sladko repo Kos koštrunovih prsi ali za-rebrnic malo nasekaj, deni v primeren lonec, pa tako, da ne plavajo. Prideni malo pe^ teršilja, zelene, korenja, čebule, vršiček šetraja, vršiček ti* meza in malo česna in na tri funte koštruna, 10 zrn kumne, Zalij z vodo, osoli in skuhaj do mehkega. — Repo pa olu- pi, zribaj ali zreži na listke in jo skuhaj v vrelem kropu. Naredi na masti bolj bledo pre-žganje, kuhajo repo dobro odcedi in jo deni v prežganje. Malo premešaj, p ril i j juho od koštruna, koštruna pa vzemi ven, poberi kosti, le rebra naj v njem ostanejo; zreži ga na koščke, deni v repo in tako naj se še malo pokuha. Nadeta paprika Vzemi osem do deset še zelenih sladkih paprik, odreži vsaki na onem koncu kjer je stebelce, pokrovček, ostalo pa izprazni in položi pokrovček nazaj. Tako napravi z vse'mi. Zmelji ali sesekaj pol funta telečjega mesa ali ostanke kake pečenke, zao*um>eni v žlici masti žilico drobno zrezane čebule in zelenega peteršilja ter deni k mesu. Nadalje prideni nekoliko popra, malo majero-na, soli, dve žlici smetane ali malo juhe, nekoliko riža in eno jajce. Vse to prav dobro zmešaj in napolni s tem nadevom' paprike, ki si jih poprej izdolbla, pa ne prav do vrha, položi na vaa|ko pokrovček in malo notri potisni, zašpili z zobotrebcem in zloži v kožico. — Posebej napravi prežganje iz dveh žlic masti, koščkom sladkorja in dvema žličkama moke. K temu prideni tri ali štiri paradižnike in dve zajemalki juhe. Ko dobro prevre, precedi na papriko, pokrij in postavi na majhen ogenj, kjer naj počasi vre tri-, četrt do eno uro. Ko je gotovo odstrani špilje, zloži papriko v skledo s sokom vred in daj na mizo. _ ^ Pražene kumare Olupi kumare, jih zreži na podolgovate koške, potresi s soljo in poprom ter pusti da tako stoje nekaj' minut. Deni v kozo žlico masti, žlico čebule in košček sladkorja. Ko je sladkor rumen, prideni kumare in ko so se že nekaj časa pražile, potresi po njih pol žlice moke, prilij malo kisa in juhe in pusti jih, da zavro. Ko so zavrele, so že tudi dovolj mehke. Dajš jih na mizo k govedini. Stran 9 mmammssss PISMA PRIMSKOVSKEGA GOSPODA l V. Čadež. XIII. " MOCl, KI SO PRAV " OBRNJENE. Ljuba Filomena, da si mi zdrava! Vem, da mi vse dobro želiš; hvala za to ! Me veseli, da talenta, ki ti ga je Bog dal, ne zakop-Iješ, temveč obračaš v prid, kar hoče Bog. Prav danes je bil pri meni neki star učitelj iz Mozelja pri Kočevju. Prišel je po zdravila za svojo hčer, ki je od Matere Božje v postu zmeraj na postelji. O pol dvanajstih je še hodila, opoldne je bila že v postelji. Nič je ne boli, a ganiti se z nobenim udom ne more. Pa mi je rekel, da je imel njegov sosed, mizar ,ženo tri leta na postelji, še k potrebi so jo morali vzdi-govati in lepa je bila. Dobival je nje mož zdravila iz Dunaja in Berlina, pa ni nič pomagalo. Vse je potrošil za zdravila svoje žene, tako da je obubožal. Prišel je tudi k meni po pomoč. Drugi dan je že žena vstala, tudi vidi že in hodi, le slabotna je še, kakor vsak človek po bolezni. So bolezni, za katere v lekarni ni nobenega zdravila, po moči pa, ki jo imam jaz, ti in Jernej, človek ozdravi in včasih še prav hitro. Jerneja le to moti, ker te moči z nobenim čutom ne občuti, ne z očmi, da bi jo videl, ne z ušesi, da bi jo slišal itd. Moči so zunaj kroga naših čutov. Saj Jernej tudi moči pulsatile (Anemone Pulsatilla, velikonoč-nica; strupena rastlina, ki se rabi tudi v zdravilstvu.) in hela-done (Volčja jagoda; strupena rastlina, ki ima tudi zdravilno moč.) ne občuti, pa je le v njih, bodisi dobrodelna ali pa škodljiva. Moči ne vidimo, le z razumom sklepamo na nje, ker vidimo njih učinke . .. Kočevski mizar je dejal, da je njegovi ženi zacoprano. Pa to menim, da ni. Saj še jaz ne znam coprati, dasi sem blizu 20 let hlače po šolah trgal. Pa šalo na stran! Jaz mislim, da je včasih tudi hudič vzrok bolezni, kakor pri sv. Jobu. Angelov in dobrih ljudi se Bog posluži, da ljudem dobro stori, vraga se pa Bog posluži, da ljudi tepe. To so kazno-valci z božjim dovoljenjem . . . (Sedaj sledi opisovanje o Jobu iz 1. poglavja Jobove knjige.) Ce je bilo to mogoče pri Jobu, je mogoče tudi danes, ee Bog po svoji nedoumljivi modrosti pripusti. Hudič je star, zato pa on naravne moči dobro pozna bolj ko mi ljudje in se jih posluži, pa samo kadar mu pripusti Bog ... Le zdravita z Jernejem in po-pomagajta; to so dobra dela. Kristus poreče na sodni dan: Bolan sem bil in ste me obiskali, zdravila ste mi dali in me trpljenja rešili. Pa mi pišita, kako se vama bo zdravljenje obneslo. Morebiti vama bom mogel pomagati ali pa vidva meni. Ce je človek oslabljen od lakote, bo po kruhu in dobrem vinu postal močan pa le, če bo to spravil v želodec. Če bo pa to dvoje pritisnil le zunaj na želodec, mu živež ne bo nič pomagal. Tako je Bog naredil tudi pri močeh, da prav obrnjene pomagajo, drugače obrnjene pa ne. Kako jih obračati, to se moramo učiti; jaz bom učil vaju, kar bom skusil in zvedel, vidva pa mene ... Zdravi bodite ! i 28. 4. 1886. (Brez podpisa.); i-o- POROČILA O DEZERTACIJI NEMCEV Pariz, P'rancija. — Od obmejnih francoskih oblasti se potrjujejo poročila, da je že več nemških vojakov dezerti-ralo na francosko stran, jn sicer na nevaren način, namreč, da so preplavali reko Ren, ki meji obe državi. Po večini so ti dezerterji Avstrijci in Prusi in mnogi od njih se ponudijo za službo v francoski tujezemski legiji. ........o- SEARS ROEBUCK ZATVORI PODRUŽNICI Chicago, 111. — Sears Roebuck družba zatvpri svoji evropski podružnici v Berlinu in Bruselju in bo nje urad v Londonu prevzel ves evropski biznes. Tako se je izrazil v sredo predsednik družbe in obenem omenil, da nima ta korak nič opraviti s sedalnjo krizo. NA PRODAJ HIŠA Proda se hiša treh nadstropij in lota z garažo na 2017 W. 22nd PL, Chicago. Prisiljeni prodati za nizko ceno. Za informacije pokličite Berwyn 5690. DR, H. M. LANCASTER DENTIST 2159 West Cermak Rd. (ogel Leavitt St) Cwua 9117, CHICAGO. ILL, Sobota, 2. septembra XMERIKANSKI SLOVENEC Pisano polje T atenbah ZGODOVINSKA POVEST Spisal Dr. O. Ilaunlg ^ IVERI. Pri razstavi v New Yorku je menda Futurana, katero so postavili General Motors, baje res zanimiva, menda celo edino zanimiva, dasi sovjetski pavijon najbolj kriči. Sodba je sodba. Futurana kaže, kake utegne biti 1. 1960. Bo precej sanj. Na višini se vidi tudi nekak samostan, kar bi cikalo na duhovno h'tran, ki bo še imela pomen, ko bo promet švigal po novih cestah. Zdaj žari nad vso ra',zstavo rdeča zvezda komunistične bahavo-sti. Vsaj upajmo, da bo 1. 1960 ta rdeča zvezda le še brlela, in vemo, da bo nekoč u-gasnila, in s,e porušilo vse, kar je sezidano na prav diabolič-nem sanjanja. Zdaj pa žari rdeča zvezda, tisti samostan pa' komaj kdo zapazi. Ta šmentana Rusija, katere sicer ni več, ime pa le pove. Dva sta si malo v laseh. Gre za ozadje pri razstavi in sijaju pavijona. Je, pravi prvi, vsaj pavijon je in sijajen, morda je še nekaj več celo zdaj v Rusiji, česar ni bilo pod carji. . .je, je, ampak krvi je tudi cele reke, in kako bo, hudo dvomi tudi on. Je bilo precej krvi — žrtev — to, kar se je doseglo pod kapitalizmom v A'meriki. pravi, pa se ne da primerjati s krvjo v Rusiji. Tako prvi. Drugi mu hudo skoči v lase. "Ubogi.. . ubogi, .kam je padel," in v roki je Čop las. Je, je. .kri v Rusiji, ampak razlika je kakor noč in dan, meni. V Ameriki je kri in kapitalizem, v Rusiji je kri, pa je kapital prešel v delavske roke ali vsaj v korist. Tu imaš lasarja. Zini katero, pa te lalhko oba zla-sata. Pa bi le rekel eno. Ali je v Rusiji sijajno, vredno kr- -o---.» Oglasi v "Am. Slovel imajo vedno uspeh! NAPRODAJ ALI V NAjE^ se odda dvonadstropna hiša sredi slovenske nase ^ v Chicagi. V hiši je trg°rg0< lokal, primeren za vsako _ vino. V drugem nadstropJ da šest sobno stanovanje. * ^ se zelo poceni. Za pojasni ^ kup, ali pa za najem te na: 1943 West Cerm*« Chicago, 111. .jj Listen to and Advertise over Folk Songs and Music Tamburitza Orchestra Statior. WWAE, Every Sunday 1 to 2 536 S. Clark St., Chicago — Har. 3006 Stran 6 * kega spora z uslužbenci na odrih. Pričakuje se, da se jim bodo v solidarnostni stavki pridružili tudi filmski igralci v Hollywoodu, kakor tudi radio igralci. IGRALCI GROZE S STAVKO New Yprk, N. Y. — Igralci v gledališčih na tukajšnjem Broadway so zagrozili, da bodo prihodnji torek stopili v stavko, in sicer vsled ne- vi, ali vsaj bo sijajno, se ko trdi, jaz sem neveren maž, v Ameriki je kapi^1' zem, je kri, ni sijajno, a^P8 mi živino zdaj, in ne živi®0« da se le lasamo, in zdaj v ; sijo prav nobenega lasarJe ne vleče, najmanj drugega ker raji ostane pri amerikan ski krvi in amerikanskem pitalizmu, pa hvali sijajno Ru' sijo. •k Nek katoliški župnik v Sarajevu, je bil prav od d' Mačka vržen iz seljačke strdke, ker je "zagovarjal P0'1 . ko terorista Paveliča." mačkovec bo rekel: živio Maček. Baje je pa ta teror«® Pavelič zelo priljubljen v j vaških župniščih v AmerJ1' No — dva Hrvata, tri stran** Bojim se le, da bo res v niščih preveč "slovaškega tYlfl- ha," in ta hudo diši po — žaronstvu, kakor dejstva, ^ lostna dejstva dokazujejo. » ^ trdilo, da kdo ni mažaron, ® ! zadostuje, dejstva lahko d0^' žejo, ako pride do dejstev. dejstva bodo zopet —■ SI ška. Pri vpoklicih so. se pa hrvaški vojaki odzvali, in_ je dobro med bračo Hrvati-d) Metodisti so imeli svo] | tovni kongres v Atlanti. J Konfuzija, kakor pač pri N čini raznih sekt. Le v srdu katoliške cerkve so še skup _ Ako so podlegli moderne" duhu, je njih zadeva, ker ■ do podlegli. Znano je, da ' denar vlogo, in zato so nemški in laški metodisti. tu je bil konflikt, saj se tuQ< metodisti bolj brigajo za P. litiko, kakor za evang^j Nemci so hvalili Adolfa, ^ . Mussa, Angleži so čela. Zanimivo. Pišejo in jo, da je Musso odvisen sk° , da le od "katoliškega^ žegne'f. ker ga podpira katoliška kev. Lah in metodist P^L, to pa je trdil, da je katoli^ cerkev zagrizena sovraZ,ega laškega Mussa in niegoV,e\c totalitarizma. Ali si man ali bajbca? je Valovi so se pomirili, ■ totalitarizem le — za°a sekte tudi, vemo. Will Durant je zapisal nekaj v list The Saturday Evening Post o "krizi v krščanstvu." Vsaka sekta se ima za i pravo in pvistno krščanstvo, am'pak krščanstvo je, je zgodovinski fak! in pred našimi očmi. Katero krščanstvo Fakt more biti le eden, stotero istih faktov ne more biti. Ker je krščanstvo, more biti to pravo krščanstvo le v katoliški cerkvi. . O krizi ni nobenega dvoma. Ako je kriza v krščanstvu, bi to pomenilo, da je kato-ličanstvo v krizi. Tudi to bi bil fakt, odvisi pa od tega, kako se ta kriza tolmači. Vsako preganjanje je kriza in ta kriza je bila krščanstvu dana že v začetku in bo do konca. Za kajtoličanstvo je ta kriza naravna, zopet drugače pa je s — katoličani ali kristjani, ker ti morejo priti v zopet drugačno in opasno krizo, in kriza jih lahko uniči. Tako je bilo tudi s tem Dura^ntom, prišel je saW v krfczo, in zdaj piše o krizi krščanstva, pa je le lastna kriza. * --• •« oca'4 Pregleduje oči in predpis«^ 23 LET IZKUŠNJE I DR. JOHN J. SMETANA OPTOMETRIST 1801 So. Ashland Ave«09 Tel. Canal 0523 . 9. Uradne ure: vsak^ dan S zjutraj do 8:30 zvečer. g ...........■iHiiiiiaii«Hiiiu>i»>ia>i>l>l PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V CHICAGI H Louis J. Zefrafl 1941 W. Cermak Rd., Chicago, HM*101® Phone Canal 4611 NA RAZPOLAGO NOČ IN DANI — NajboljSi automobili ?& pogrebe, krste In že»itova®J* Mrtvaška kapela na razpolago brezplačno. — Cene zi®e ^ I JJ^ rf^Sr zdeluje vse vrste tiskovine, za ^L ftM V^r društva, organizacije In posa- meznike, lično in poceni / ^^ ^ Poskusite in prepričajte se! 1849 Weel Cermak Road, # |r» CHICAGO, ILLINOIS , M0LITVENIKI ki jih ima v zalogi naša Knjigarna. Kadar naročate mfi-litvenike, vedno omenite, kakšno vezavo želite in pa točno ime molitvenika. Z večjim tiskom so tiskani samo tisti mo-litveniki, pri katerih je to omenjeno. Drugih se ne dobi v posebnem večjem tisku. SLOVENSKI MOLITVENIKI: praktični za starejše in mlajše. DNEVI V BOGU, molitvenik, ki ima kratko premišljevanje za vsak dan v letu in obenem mašne molitve in vse drugo. Stane rudeča obreza, v platno vezan ----------------------------------------------- Lepo vezan, zlata obreza..................................................................51-25 MARIJA POMAGAJ, lepe žepne oblike in lepe vsebine, pripraven za može in žene, stone rudeča obreza-------------------------------- 75c Zlata obreza ............................................................................*100 NEBESA NAŠ DOM. Vezan v fino usnje, vatirane platnice, z zlato obrezo, stane —..........................................................-...................'1,S0 NEBEŠKA TOLAŽBA, molitvenik z velikim tiskom, zelo pripraven za starejše ljudi, a ima kljub temu priprayn° žepno obliko, stane rudeča obreza .......-............................................................""»^n Lepša vezava, zlata obreza ................................................................«150 POT k BOGU. Zlata obreza........................—--------------------------S1-50 Rdeča obreza .......................-...............................................;------------ 9Sc RAJSKI GLASOVI. Vezan v fino usnje, vatirane platnice, z zlato obrezo, stane ..............................................-..................-................. ROŽA SKRIVNOSTNA, molitvenik lepe primer žepne oblike, stane rudeča obreza-----------------------------------------................................ Lepo vezan, zlata obreza...........................-..........-...........................$1.00 SLAVA MARIJI. Molitvenik, ki je prirejen za ameriške Slovence. Vsebuje tri maše, razne molitve, razne litanije, Križev pot, skupne molitve za cerkvena društva, kot jih molijo dr.Najsv. Imena pri skupnih sv. obhajilih in razne cerkvene pesmi. Tiskan z večjimi črkami, stane: Fino usnje vatirane platnice, lepo vezan z zlato abrezo..............$1.50 Vezan v tino usnje, trde gibčne platnice, zlata obreza--------------$1.25 Umetno usnje, zlata obreza--------------------------------------------------------$1.00 VEČNO ŽIVLJENJE. Krasen molitvenik zlasti za može in fante, lepo vezan v usnje z zlato obrezo----------------------------------------$1.50 VEČER ŽIVLJENJA, molitvenik z večjim tiskom, lepe žepne oblike, Križev pot s podobami, stane rudtfča obreza---------------- 85c j Zlata obreza .....................................................................$1.25 VODITELJ V SREČNO VEČNOST. Rdeča obreza------------------- 65c V SIJAJU VEČNE LUČI, molitvenik z velikim tiskom, pripraven za starejše ljudi, z primerno žepnb bliko, stane rudeša obreza.. 95c Zlata obreza ...............................................................................$1.50 ANGLEŠKI MOLITVENIKI: "THE DEVOUT CHILD", (za otroke) male oblike..........................15c CHILD'S PRAYER BOOK", (za otroke), maša ilustrirana s slikami, lepo vezana................................................................................. 25c I "KEY OF HEAVEN", (za mlajše in starejše), v umetno usnje vezan, rudeča obreza .................................—...............................— 50c "KEY OF HEAVEN", (za odrastle), umetno usnje, zlata obreza.... 80c "KEY OF HEAVEN", (za odrastle) v usnje vezan, zlata obreza....$1.25 I "KEY.OF HEAVEN", (za fante in dekleta ter odrastle sploh), fino vezan, zlata obreza ......................................-..........-......-.............$1.50 "KEY OF HEAVEN", (za odrastle), fino vezane vatirane platnice, vdelan križec na platnici odznotraj, zlata obreza-------------—$1.75 "KEY OF HEAVEN", (za dame in moške) v najfinejše usnje vezan, biserni križec vdelan znotraj na platnicah, zlata obreza........$2.50 "KEY OF HEAVEN", (lep molitvenik za ženske in dekleta) vezan v biserne platnice, biserni križec vdelan znotraj v platnice, zelo pripraven za darila, zlata obreza.....................................................$2.75 Druge knjige in molitveniki: I "THE CATHOLIC GIRL'S GUIDE", molitvena knjiga zelo pri- priporočljiva za dekleta, rudeča obreza............................................$2.00 V fino usnje vezana, zlata obreza..............................-...................$2.50 I "THE SMALL ROMAN MISSAL", »v. maše za vse nedelje in praznike, rudeča obreza _______________________________________________________________ 50c Boljše vezane, zlata obreza________________________________________________________$1.50 Fino vezane, zlata obreza_______________________________________________________$1.75 SVETO PISMO V ANGLEŠČINI: ' j "THE NEW TESTAMENT" (1011-Ar) of Our Lord and Saviour Jesus Christ, evangeliji in evangelijske prilike po grškem originalu, z zemljevidom svete dežele, tiskan na finem papirju, 950 i strani, trdno vezan----------------------------------------------------------------------------$2.50 "THE HOLY BIBLE" (1011) (Sveto pismo stare in nove zaveze), z zemljevidi svete dežele, tiskan na finem tankem papirju, 1360 strani, trdno vezan ..................................................................................$2.75 Ko naročate te knjige vedno navedite točno jasno ime molitvenika I ali knjige, ki jo želite ter ceno, da bo tako mogoče pravilno po želji po-I streči. j H naročilom je treba prid jati potrebni znesek, katerega je poslati na: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1 1849 West Cermak Road, Chicago, Illinois VI. NA SEJMU V PTUJU. Sejm bil je živ. Prodal i on je Lahom tam par volov. Aškerc. Starodavno je mesto Ptuj ob Dravi, ki priteče iz daljne Tirolske in Koroške, se vije med zelenim logi ter pozdravi še enkrat sivo zidovje starega mesta, predno se zgubi v nepreglednih ravninah proti hrvaški deželi. Živahno je bilo že od nekdaj na tem prostoru življenje in prejšnji prebivalci so tudi zaradi tega napravili tukaj naselbino. Minula so stoletja, prišli so hudi viharji čez to mesto, a kljubovalo je vsem silam in se ohranilo. Vsled važnega križišča cest, na katerem je stalo to starodavno mesto, je razumljivo, da je bil ta kraj tudi središče prometa z različnim blagom, ki se je prevažalo iz južnih krajev proti severu in nasprotno. Ostanki tega živahnega prometa so sejmi, ki se vršijo letno in mesečno. Najbolj obiskani so letni sejmi na dan sv. Jurija, sv. Ožbalta in sv. Katarine. Posebno "Mogoče je, da ste res tisti gospodje, kakor ste napovedali. Sem še le kratko časa v tej službi. Imena pa so mi znana, zato vam hočem skazati dolžno spoštovanje. Toda dovolite mi, da vas vprašam: Kdo je bil tisti, ki je tako naglo zginil v gozdu, ko smo se mi približali hiši." "Ta le tukaj," odvrne grof Zrinjski ter pokaže na starega moža, ki je prej zakli-cal: "Pazite", in je sedaj stal za grofom. "Ta je moj zvesti Laslo Fekete, star vojak in plemič, ki hodi z menoj, če grem na lov, ker ima s tem največje veselje." Vampreht ostro pogleda Feketa ter Zmaje z glavo, kakor bi hotel reči: Ne, ta ni bil. Ker pa ni dalje dvomil, da stoji hrvatski ban pred njim, ter ni hotel ničesar storiti, kar bi moglo razžaliti te odlične gospode, zapove vojakom z močnim glasom: "Nazaj!" Takoj zapusti sobo ter odide s svojim krdelom proti Mariboru. Ko je bil toliko oddaljen, da ni mogel ninč več slišati, so se pivci v sobi pomembno pogledali. "No, moji prijatelji," reče grof Zrinjski napol tiho, "ali ste si na jasnem, kaji pomenjajo ti ponočni pohodi. To stikanje pač ne velja potepuhom in drugim sumljivim ljudem..." ' "Ampak nam," poseže vmes grof Na-dasdy, "ali ne uvidite, da je tukaj vmes roka grofa Brennerja, ki je dobil, kakor sem zvedel, iz Dunaja navodila, da mora paziti, ali ne prihajajo na Štajersko ljudje, ki hočejo razširit zaroto." "To je tudi moje mnenje," pripomni Frankopan. "Dobro," reče grof Zrinjski, "naprej prijatelji, že se dani, petelin je že trikrat zapel, mi moramo na delo." Pri teh besedah so zapustili plemenita-ši samotno krčmo "Pri divjem lovcu" in zginili v temnem gozdu. Sledil jim je stari Laško Fekete, ki se je porogljivo smejal. zadnji sejm je eden najimenitnejših; kajti toliko ljudi kakor tedaj pač ne pride na nebeden drag sejm. Od hrvatske strani pridejo cigani z vozovi, v katere imajo vprežene konje, kajti to je glavno, kar i spravijo na trg. Zagorelega obraza so, temno obleko imajo, kakor so črni tudi lasje, ki se svetijo, kakor da bi bili nama- | zani. Zadaj na suknjah imajo našite rože rdeče barve. Ženske, oblečene v obleko , kričeče barve, sedijo na vozovih ter se živahno razgovarjajo. Črnih las so, v katere imajo vpletene srebrne novce, privezane na svetli vrvici. Vsaka ženska ima v ustih pipo ter kadi kakor Turk. Možje živahno tržijo s konji in hvalijo vse vrline, katere baje imajo te živali, a jih navadno nimajo. Marsikateri kupec se pozneje , praska za ušesi, ko spozna, da konj ni za rabo. A težko je najti prejšnjega lastnika, da bi se ga moglo prijeti zaradi odškodnine. Odtod izhaja običajen izraz: On me je ociganil. Haložani iz prijaznih vinskih goric so prinesli različno suKo robo, škafe, žlice, ničke, loparnike, žehtnike, samokolnice, kuhalnike in še mnogo drugih stvari, ki jih rabi slovenska gospodinja. Krojači so tudi tukaj z izgotovljeno obleko, čevljarji so dobro založeni s celo kopo narejenih čevljev vsake velikosti. Vsak ponuja svoje blago, ga hvali, kriči in vabi kupce, ki so po večini prišli iz Slovenskih goric. Živahno je življenje v mestu, po trgu se tere ljudi, še hujše pa je po gostilnah, kjer je taka gnječa, da se ne moreš ganiti. Tako je bilo na god sv. Katarine leta 1666. Bil je prav prijeten dan, kakor so pogosto še pozno v jeseni. Zato pa je bilo tudi ljudi, da jih mesto Ptuj že davno ni videlo. Kupčija je bila živahna, saj je letos vse dobro obrodilo, zato pa je tudi vsak hitel, da se je preskrbel s potrebnim blagom za zimo. Pred gostilno "Pri zlati kapljici" blizu glavnega trga je bilajiajhujša gnječa. Zakaj tudi ne, sai gostilničar Gašper je znal postreči gostom. Ker je imel vinograde v Halozah in tudi pri Sv. Urbanu, je lahko točil pristno vino; če ga je malo krstil, je bilo zaradi lepšega, samo preveč se to ni smelo zgoditi, kajti drugače bi prišel član mefetnega odbora in mu naložil občutno kazen: Stati bi moral v posmeh vseh meščanov na sramotnem kamnu in plačati težke cekine. Tudi za jed je bilo poskrbljeno v njegovi kuhinji in pravili so, da so dobili takšne porcije, da je prišel vsak na svoj račun. Kadar je pretilo zavladati dolgočasje, je prišel njegov nečak Boltažar Ribi ter začel zbijati burke, da so se mu morali vsi smejati. Bil je kakih 20 let star, nosil je sivkast jopič, izpod temnih obrvi je gledalo dvoje malih sivih oči, ki so povedale, da tiči za njimi zvitost in nagajivost. Postave je bil bolj male, toda vse kretje so kazale izvan-redno gibčnost, pri tem pa tudi nekaj nemirnega ter nestanovitnega. (Dalje prih.); S -P - D. G® sv.Mohorja Jstanovljena 31. decembra, 1921. Inkorporirana 12. oktobra. 1923. SEDEŽ: CHICAGO, ILLINOIS. Odbor za leto 1939: Predsednik: Jos. Zicherl, 2001 W. 19th Street Podpredsednik: John Mlakar, 1925 \V. 22nd Place. Tajnik: Jos. J. Kobal, 2113 W. 23rd Street Blagajnik: Jos. Oblak, Jr., 2313 So. Winchester Ave. Zapisnikar: Karolina Pichman, 2326 So. Wolcott Avenue Duhovni vodja: Rev. Alexander Urankar, OFM. . . Nadzorniki: John Densa, 2730 Arthington Ave. - Theresa Chern.ch, 2024 \V. Coulter St. - Frank Dolenc, 2015 W. Coulter St. Porotniki: Peter Coff, 1830 W. Cermak Road, - Math Hajdinjak, 2017 W 21st Place - Louis Duller, 2241 So. Wolcott Ave. Družbeni zdravnik: Dr. Jos. E. Ursich, 2000 W. Cermak Rd. Vratar: Charles Medic, 1844 W. 22nd Place. Uradnft Glasilo: "Amerikanski Slovenec". Družba zboruje vsako prvo sredo zvečer ob 8. uri v cerkveni dvorani sv. Štefana, na 22nd Place in Lincoln ulici. Družba sprejema v svojo sredo moške in ženske od 6 do 45 leta - starosti Pristop v Družbo je samo en dolar. Družba plačuje $7.00 na teden bolniške podpore, za kar se plačuje po $1.00 na mesec mesečmne. n nič v slučaju, ako član umrje. To je izvanredna ugodnost za v ake-ga Slovenca v Chicago. Rojaki, pristopajte v to domačo druzbol Za vsa pojasnila glede Družbe in njenega poslovanja se obrnite na družbenega tajnika ali pa predsednika. _