^ Ptuj, torek, 27. decembra 2005 letnik LVIII • št. 94 odgovorni urednik: - Jože Šmigoc cena: 150 SIT ig Natisnjenih: -o 12.000 izvodov ISSN 7704-01993 as V Štajerski Spodnje Podravje • Številni božično-novoletni Golf s klimo že za 3.333.000 SIF w Domini» d.a.o., Zadnižni trg 8, 2251 Ptuj 02 / 788 11 62,788 11 64, 788 11 65 Sport Nogomet • Seat Zilić in Marko Grižonič se rada vračata na Ptuj Stran 7 Sport Šport v letu 2005 Stran 8-9 Sport Mali nogomet • Poetovio in Žiher veterani drugi v Mariboru Stran 10 večer v pr cerkvi sv. Petra in Pavla na Ptuju je bil 25. decembra eden št božičnega večera so bili Godalni kvartet Feguš, ženski sekS nk, in^ baritonist Matevž Kink. Foto: Črtomir Goznik Tednikov pogovor Po naših občinah Dr. Ludvik Toplak • Hajdina • Komu, "Delo veleposlanika koliko, za kaj, je protokolarno ..." kdaj ... Stran 3 Stran 2 Po naših občinah Trnovska vas • Bojna sekira še ni zakopana Stran 2 Po naših občinah Po naših občinah Reportaže Ptuj • Iskrice veselja Majšperk • Komu Ptujsko jezero • z misicami, Božičkom naj občina plačuje Nad ptice z daljnogle- in malim medom zavarovanje? di in fotoaparati Stran 5 Stran 4 Stran 16 Po naših občinah Majšperk • Ženske, ki vodijo spremembe Stran 14 Hajdina • 21. seja sveta občine Komu, koliko, za kaj, kdaj ... Na 21. seji sveta občine Hajdina, ki je bila 23. decembra, so hajdinski svetniki v polni sestavi, sodelovalo je vseh 14, sprejeli proračun za leto 2006, ki je že pripravljen na osnovi pravilnika o programski klasifikaciji. Odhodki znašajo 646.247.000 tolarjev, prihodki 570.750.000 tolarjev, znesek možnega zadolževanja pa 75.497.000. Doslej občina Hajdina še ni imela kredita. Amandma Viktorja Marko-viča je bil, da se ne upošteva predvidena nova zaposlitev za 2006 za enega pravnika, ki bi pomenil strošek v višini 4,790 milijona tolarjev, ker to ne bi bilo smotrno, saj bi se dalo urediti na več načinov, tudi v okviru Skupne občinske uprave. Za občino, kot je Hajdina, je predlog nesprejemljiv, v finančni izravnavi se vključita postavki nakup zemljišča za otroški vrtec in odprtje turistične pisarne v Poslovno-stanovanjskem centru. Za amandma sta glasovala dva svetnika, proti jih je bilo sedem. Franc Mertelj se je zavzel za to, da bi se povišala postavka za redno športno dejavnost (programi športa), ker so tako sklenili na Športni zvezi občine Hajdina, v predlogu namenjena sredstva za te namene v letu 2006 so enaka tistim iz leta 2005, to je 8,5 milijona tolarjev, povečala pa naj bi se na 11 milijonov. Konstruktivno (bolj pošteno) pa naj bi se pristopilo k vzdrževanju in upravljanju športnih objektov, postavka za te namene naj bi se povečala, saj je za leto 2006 postavka nižja Uvodnik za 96 odstotkov in znaša le 400 tisoč tolarjev. Mertlja je zanimalo, ali je bila ta želja oziroma predlog predsednika Športne zveze Hajdina Stanka Glažarja upoštevana. Župan Radoslav Simonič je odgovoril, da ni bila upoštevana, ker je "šlo je za telefonski pogovor"; če bi želeli predlog spreminjati, bi moral biti najprej vložen amandma. V letu 2005 je bilo v občini Hajdina iz proračunskih sredstev za investicije v športne objekte namenjenih okrog 10 milijonov tolarjev. "Vsa leta smo v športna igrišča vlagali lepa sredstva. V tem obdobju smo jih tudi lepo uredili. V letu 2006 je postavka samo 400 tisoč tolarjev za nabavo kurjave v športnih objektih. V ŠZ so želeli, da bi se povišala na nekaj milijonov, tri oziroma pet, ko pa sem jih vprašal, ali imajo program za vlaganja, so odgovorili, da ne, da ga bomo pripravili v letu 2006," je dodatno pojasnil hajdinski župan zakaj postavka ni višja, ker mora imeti vsaka postavka v proračunu tudi vsebino. Športni zvezi in Kulturni zvezi, kjer bi tudi želeli več, je predlagal, naj se zgledujejo Ko je za vse kriv bioritem Da človek nekje med obema velikanskima praznikoma ne more spisati posebno pametnega uvodnika, je še razumljivo. Da pa ne zmore spraviti na papir niti oslarije, je pa že težje sprejemljivo, sploh še ob tem, da s(m)o nekateri novinarji po ljudskih jezikih že tako obsojeni, da pišemo same norije. Ampak tokrat mi še kaj takega ne gre od rok, kar je že kritično. Nekako pa seje treba izvleči iz te zagate, ker pri našem šefu pač ne gre skozi, da nekaj ne gre ali ne znam. In ko mrzlično brskam za opravičilom, zakaj bo na uredniški mizi, potem pa še pred vašim nosom, en »poflikan« tekst, se miprikaže kot božja mana rešitve (oz. opravičila): moj bioritem! Veste, kaj je to?Za tiste, ki ne vedo - bioritem so grafično prikazane tri krivulje, ki ponazarjajo človekovo fizično, čustveno in intelektualno (ali psihično) počutje oz. stanje. Ta počutja se menjujejo v ciklusih, nekje od 23 do 33 dni. V nekaterih državah je to tako zelo resna in dokazana zadeva, da jo direktorji in politiki upoštevajo tako pri zaposlenih kot pri načrtovanju lastnih dejanj. Pri nas to še ni v praksi, pa bi sploh ne bilo slabo. Recimo, če vidiš, da je šefova intelektualna krivulja pod nulo, mu ne predlagaj novih projektov, če je negativna fizična krivulja, potem ga ne obremenjuj niti z vabili na zabavo, če pa mu je pod nulo čustvena krivulja, je pa tako boljše, da se mu sploh ne približaš. Enako bi seveda veljalo za delavce. In če bi se to upoštevalo v naši časopisni hiši, potem mi tokrat ne bi naročili napisati uvodnika. Intelektualno krivuljo imam namreč vse tja do konca tedna v kritični fazi, kar jasno pove, da od mene letos ne bo padlo nič več pametnega, ker pa se mi tudi fizična krivulja začne vzpenjati navzgor šele jutri, se moram še za neumnosti potruditi iz petnih žil. Edina pozitivna stvar v sedanjem času je moja emocionalna krivulja, ki drvi proti vrhuncu, ampak žal si z njo v tem uvodniku nimam kaj začeti. Razen, da vas vse skupaj res sočno »kušnem« na lička z željo, da se »mamo fajn, kolko se da« - ne samo čezpraz-nike, ampak še dolgo potem v novem letu! SM po gasilcih, kjer vsako leto zapišejo natančno, kaj gre za dejavnost, kaj za investicije. Če bodo delali tako, bodo že vnaprej vedeli, koliko denarja imajo za dejavnost, koliko za investicije, vendar je vse potrebno zapisati v program. Možnost za spreminjanje teh postavk bo dana že v kratkem, ob rebalansu proračuna. V tem letu bodo odkupili tudi zemljišče za vrtec v bližini šole, je odgovoril župan na vprašanje Viktorja Markoviča o politiki občine do otroškega vrtca. Za začetek so planirali dva milijona tolarjev. V tem trenutku je zemljišče še kmetijsko, spremeniti ga bo potrebno v gradbeno, prostorske spremembe bo vlada sprejemala v letu 2007, do takrat pa je potrebno pripraviti vse potrebno. Alojz Šijanec je vprašal, do kakšne višine se lahko zadolži proračun občine Hajdina; odgovor bo dobil na prihodnji seji sveta. Glede odkupa zemljišč v Slovenji vasi za potrebe industrijske cone se je Rudi Čelan zanimal, od koga naj bi jih kupili. Ivan Brodnjak je pojasnil, da bo v odkup šla občina šele, ko bo speljano dedovanje, saj je nakup v tem trenutku še nemogoč, ker je pri Agrarni skupnosti kar dvesto dedičev. Kot kaže, bo morda prej prišlo do odkupa zemljišč ob trasi avtoceste za industrijsko cono prej kot v Slovenji vasi. Proračun občine Hajdina za leto 2006, v katerem je župan planiral tudi sredstva za podžupana, je podprlo 12 svetnikov, eden je bil proti. Vseh 14 svetnikov je glasovalo za sprejem odloka o predmetu in pogojih za dodelitev koncesije za opravljanje obvezne lokalne gospodarske javne službe zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov na območju občine Hajdina, ki ga je haj-dinskim svetnikom še tretjič predstavil predstojnik Skupne občinske uprave občin Stanislav Napast. Soglasno pa so podprli tudi kandidata za direktorja Knjižnice Ivana Potrča Ptuj mag. Matjaža Ne-udauerja. MG Foto: Črtomir Goznik Tudi na 21. seji se je razvnela polemika o pozitivnem mnenju k državnemu lokacijskemu načrtu brez pogoja za traso avtoceste na območju Hajdine, pri sprejemu katerega se svetnik Viktor Markovič počuti prevaranega, "ker smo dovolili državi, da se je z nami poigrala"; nekateri za to nosijo objektivno in subjektivno odgovornost. Že nekaj časa tudi zahteva natančno poročilo o delu komisije za izbiro trase, ki jo je vodil Janko Merc (drugi z leve). Trasa avtoceste na območju občine Hajdina ni vkopana, čeprav se je trdilo, da je to zapisano v vseh dokumentih. Trnovska vas • Še vedno o županu in odpadkih Bojna sekira še ni zakopana Da v občini Trnovska vas še vedno niso zakopane bojne sekire med svetniki in bivšim županom Karlom Vurcerjem, priča tudi zadnja številka občinskega glasila, ki so jo občani prejeli tik pred prazniki. Nova številka Trnovskega zvona prinaša nekaj zanimivih člankov o prireditvah in delu lokalne skupnosti. Za branje si je treba vzeti čas, saj je potrebno kar nekaj časa, da bralec iz majhnih in stisnjenih naslovov ter nadaljevanj člankov s strani na stran lahko razbere vsebino članka. Najbolj moteč je med članki vstavljen vsekakor nizkoten gostilniški humor z žaljivim prizvokom. Tako ob koncu članka, ki ga je zapisala vodja podružnične šole Trnovska vas Angela Fras, v katerem ne skriva zadovoljstva nad novo pridobitvijo - šolo, vrtcem in telovadnico - zasledimo primerjavo med šolo in norišnico ter podobno. Vsekakor je najzanimivejši članek občinskih svetnikov Trnovske vasi, ki so se o svojem delu razpisali na več kot eni strani. Članek nosi naslov "Z novim trenerjem tečemo hitreje". "Novi trener" je podžupan občine Trnovska vas Franc Pukšič, ki vodi občino od odstopa župana Karla Vur-cerja in mu je res v nekaj mesecih uspelo nekaj velikih potez, ki so podrobno opisane v članku. Ob prebiranju članka hitro razberemo, da svetniki ne skrivajo razočaranja, ki so ga doživeli s strani občanov ob prijavi občine Trnovska vas na razpis Agencije za radioaktivne odpadke. S prijavo je povezan tudi odstop župana Karla Vurcerja, o katerem še vedno odloča Upravno sodišče, in če bo to odločilo prej kot šest mesecev pred volitvami, bodo v Trnovski vasi v prihodnjem letu kar dvakrat volili župana. Občinski svetniki bivšemu županu Karlu Vurcerju očitajo, da je na kukavičji način zapustil občin in da niso bili presenečeni nad njegovim odstopom, saj je z njim grozil že prej. Na osnovi odstopne izjave Karla Vurcerja so svetniki sprejeli ugotovitveni sklep o prenehanju funkcije župana. S tem Karl Vurcer ni soglašal in se je pritožil na Upravno sodišče. Iz članka lahko razberemo vse podrobnosti o odločitvah sodišča, med drugim tudi, da se je Karl Vurcer 5. maja pritožil na 22. aprila sprejeti sklep občinskega sveta na Upravno sodišče - na oddelek v Mariboru. V pritožbi je izpodbijal sprejeti sklep občinskega sveta in trdil, da je nezakonit. "Dne 18. oktobra 2005 je Upravno sodišče v Mariboru o tej pritožbi razsojalo in ugotovilo, da v postopku ni bilo nobenih nepravilnosti občinskega sveta, in je pritožbo g. Vurcerja zavrnilo kot neutemeljeno. To pomeni, da je tožena stranka (občinski svet) ravnal v skladu s statutom občine in ostalo sprejeto zakonodajo v državi. Ta sklep g. Karla Vurcerja ni omajal, kajti v sosednjih občinah se še vedno predstavlja kot župan občine Trnovska vas. To nam dokazuje, kako je za g. Karla Vurcerja pomembna čast in slava, ne glede na njegove gospodarske (ne-)sposobnosti. Niti zavrnitev odločbe sodišča g. Vurcerja pravno ni prepričala, da je do pravomočnosti višjesto-penjskega sodišča (če bo do tega sploh prišlo) popolnoma navaden občan Trnovske vasi," so zapisali svetniki občine Trnovska vas. Omenjeni članek je dokaz, da občane Trnovska vas v letu 2006 čaka vroče politično volilno leto, še posebej, če se bo med kandidati za župana ponovno pojavil bivši župan Karl Vurcer, ki po neuradnih informacij namerava ponovno kandidirati. Zmago Šalamun Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednili Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: (02 ) 740-23-45, faks: (02) 740-23-60. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Grafično-tehnični urednik: Jože Mohorič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Franc Lačen, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralmk@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Brumec (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 150 (za naročnike 120) tolarjev, v petek 280 tolarjev. Celoletna naročnina: 19.520 tolarjev, za tujino (samo v petek) 27.040 tolarjev. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89). Ptuj • Pogovor z dr. Ludvikom Toplakom, veleposlanikom RS pri Svetem sedežu »Delo veleposlanika pri Svetem sedežu je bolj protokolarno ... « S Ptujskega sta na delu v tujini trenutno dva veleposlanika, dr. Ludvik Toplak je veleposlanik pri Svetem sedežu, mandat se mu izteče aprila leta 2006; Miroslav Luci pa je veleposlanik Republike Slovenije v Srbiji in Črni gori od novembra letos. Ob izteku leta 2005 smo se pogovarjali s "starejšim" po veleposlaniškem stažu dr. Ludvikom Toplakom, ki se je rodil leta 1942 v Mostju pri Ptuju. Po maturi na ptujski gimnaziji je študiral na Univerzi v Mariboru, Ljubljani, Beogradu, New Yorku, Oslu in Atlanti. Kot profesor je delal na Univerzi v Mariboru, kjer je bil pred odhodom v Vatikan tudi rektor Univerze v Mariboru, za njim so poslanske izkušnje in izkušnje gospodarstvenika. Je član Evropske akademije znanosti in umetnosti, mednarodne arbitraže ter mednarodnih univerzitetnih združenj. Napisal je več samostojnih knjig in razprav s področja prava, ekonomije, menedžmenta in intelektualne lastnine. Št. tednik: Kako poteka vaš veleposlaniški mandat pri Svetem sedežu? Se vaše dolžnosti razlikujejo od tistih, ki jih ima veleposlanik Slovenije dr. Andrej Capuder v Italiji? Dr. L. Toplak: »Mislim, da dobro. Vsebinsko v mnogo-čem pomeni nadaljevanje mojega prejšnjega dela, ko sem kot rektor Univerze v Mariboru delal v mednarodnih in meduniverzitetnih združenjih. V prvem letu, ko smo čakali na ratifikacijo sporazuma med Republiko Slovenijo in Svetim sedežem, smo poleg tekočih nalog skrbeli za kulturno promocijo Slovenije, predvsem z organizacijo koncertov. Veličasten je bil koncert dekliškega pevskega zbora Carmina Slovenica iz Maribora pred pokojnim papežem Janezom Pavlom II. in glasbeno elito, ki je bila takrat zbrana na svetovnem kongresu "Ženska v glasbi". Švedski veleposlanik je ocenil, da je slovenska kultura primerljiva s kulturnimi dosežki velikih evropskih narodov in za vzgled vsem malim državam v Evropi. V drugem letu smo se koncentrirali na postopek ratifikacije sporazuma in s tem povezane državniške obiske. V prvi polovici tega leta je bilo živo ob smrti pokojnega papeža Janeza Pavla 11. in izvolitvi novega papeža Benedikta XV1. Tudi zadnje mesece smo organizirali več koncertov slovenskih glasbenih skupin v Rimu. V naslednjem letu se pripravljamo na deseto obletnico prvega papeževega obiska v Sloveniji, na predstavitev duhovnega izročila blaženega škofa Slomška Evropi in na 15. obletnico osamosvojitve. Delo veleposlanika pri Svetem sedežu je bolj protokolarno in manj je dnevno političnih, gospodarskih in konzularnih vprašanj ter več kulturnih in akademskih.« Št. tednik: Sodite med veleposlanike, ki jih je "kadrovala" politika. Med pogodbenimi in poklicnimi veleposlaniki se je v zadnjem času razvnela pravcata mala vojna. Kakšen je vaš pogled na to vprašanje? Dr. L. Toplak: »Vse veleposlanike kadruje politika. Veleposlanik je predstavnik države, ki ga imenuje predsednik države na predlog ministra po sklepu vlade in mnenju parlamenta. Spor, ki ga omenjate, je umeten. Potencirajo ga tisti, ki se bojijo konkurence, ker sami drugega ne znajo delati. Zase naj povem, da sem študiral diplomacijo in mednarodno pravo na najuglednejših svetovnih univerzah, kasneje pa predaval tudi mednarodno pravo in delal v mednarodni trgovini ter v mednarodnih akademskih mrežah. Natolcevanja, da so eni diplomati politični, drugi pa strokovni, so zato umetna, izmišljena.« Veleposlaniki diplomati v službi in družbi Št. tednik: Aprila leta 2006 se vam izteka veleposlaniški mandat. Kanite ponovno "kandidirati", ali boste iskali nove izzive, in kje; se vračate na mariborsko univerzo? Dr. L. Toplak: »Nisem še odločil. 1mam nekaj ponudb. 1mam delovne izkušnje na univerzi, v gospodarstvu, politiki, državni upravi in tudi v diplomaciji.« Dr. Ludvik Toplak: »Vse veleposlanike kadruje politika!« Št. tednik: Kaj pa politika, še predstavlja izziv za vas? Stranki, ki ji pripadate, ne gre najbolje. Kje so vzroki za to? Dr. L. Toplak: »Vsak odrasel človek je tudi "homo politi-cus" in je zato izziv normalen, če je potreba. V politiko sem vstopil, ko sem čutil potrebo, da smo pripravljali neodvis- Foto: Črtomir Goznik »V letu 2006 se bomo med drugim spomnili 10. obletnice prvega papeževega obiska v Sloveniji.« nost, utrjevali parlamentarno demokracijo in tržno ekonomijo. Ko smo to zakoličili, sem se vrnil na univerzo. Glede stranke pa povem, da sem delal v tisti stranki, ki je bila voljna sprejeti moj program in ga tudi uresničevati. Če neki stranki slabo gre v določenem trenutku, pomeni, da je zmanjkalo idej ali tudi pravih ljudi.« Št. tednik: Koliko se kot veleposlanik Republike Slovenije pri Svetem sedežu srečujete s Slovenci, ki živijo in delajo v Italiji, kako doživljajo spremembe v matični državi? Dr. L. Toplak: »Kot veleposlanik pri Svetem sedežu se s Slovenci srečujem redno, zlasti s študenti podiplomci, profesorji in drugimi, katerih delo je vezano na Sveti sedež in ki živijo v Rimu. Slovenci tukaj aktivno spremljajo razvoj v domovini, saj so praviloma vezani na slovenske škofije. V preteklosti pa so v ključnih trenutkih prav oni inicirali, da je Sveti sedež tako zavzeto podpiral mednarodno priznanje Republike Slovenije in kasneje vključitev v evroatlantske integracije.« Št. tednik: Kaj pa prepoznavnost Slovenije v svetu, koliko lahko kot veleposlanik prispevate k večji prepoznavnosti dežele, ki jo predstavljate? Dr. L. Toplak: »To je naše delo in sem ga že opisal. Vatikan, ali kot se uradno reče Sveti sedež, je namreč ena najbolj internacionaliziranih institucij v svetu in tudi s svo- jo mrežo spremlja dogajanje na vseh kontinentih, mogli bi reči, v vsaki vasi. Zato pa tudi lahko razume pričakovanja velikih in malih, bogatih in revnih v vsem svetu; tudi Slovencev.« Št. tednik: Kako vam "drsi" na diplomatskem parketu, se vam je kdaj zalomilo? Dr. L. Toplak: »Po ocenah drugih, času in kraju primerno. Tukajšnji red, rekli bi protokol, je vrhunsko izdelan in dosleden. Kontinuiteto vleče od starega Rima, posnemajo pa jo moderne države.« Št. tednik: Veleposlaniki ste predvsem diplomati. V čem je glavna poanta diplomatskega jezika? Dr. L. Toplak: »Veleposlaniki smo diplomati v pisarni in družbi, od ranega jutra in pozno v noč. Tako pri slavnostnih mašah, koncertih, akademskih srečanjih, kulturnih prireditvah, na sprejemih in pri ožjih večerjah, ki jih organizirajo posamezne države.« Št. tednik: Kako potekajo sprejemi, če jih organizirate, kakšna je ponudba hrane in pijače ob teh priložnostih, kulturna ponudba? Dr. L. Toplak: »Vsaka država praviloma organizira en sprejem ob državnem prazniku, na katerega se povabi člane diplomatskega zbora, predstavnike Vatikana ter druge posebne goste. Po možnosti se predstavi nacionalna hrana in nacionalne pijače, često tudi s krajšim kulturnim programom nacionalnega obeležja. Posamezne države organizirajo več sprejemov ali kulturnih prireditev ob posebnih priložnostih, na primer ob državniškem obisku, ob napredovanjih njihovih cerkvenih dostojanstvenikov ali ob be-atifikaciji ali kanonizaciji njihovih rojakov. V ožjem krogu se organizirajo večerje doma, često posvečene posebnim dogodkom ali osebnostim. Na dnevnem redu pa so tudi predavanja znanstvenikov ali predstavitve umetnikov.« Št. tednik: Veliko vašega dela je povezanega z mladimi, ste tudi med ustanovitelji fundacije dr. Antona Trstenjaka. Kaj je njeno glavno sporočilo? Dr. L. Toplak: »Z mladimi sem delal trideset let kot profesor. Področje vzgoje in izobraževanja me zato zanima tudi danes. Ustanovo dr. Antona Trstenjaka, včasih se je reklo fundacija, smo ustanovili leta 1990. Po petdesetih letih je to bila prva dobrodelna ustanova v Sloveniji, predvsem z namenom omogočiti nadaljnji študij nadarjenim otrokom iz Prlekije, Slovenskih goric in Haloz. S podporo te ustanove je magistriralo in doktoriralo več deset podiplomcev v Sloveniji in tujini. Organizirali smo več simpozijev, ki so v širšem prostoru predstavili velike može naše zgodovine ter sofinancirali izdajo knjig. Z ustanovitvijo fundacije smo želeli tudi prispevati h kulturi lastnine. Lastnina namreč ni samo prilaščanje, ampak je tudi dajanje. To je kultura lastnine.« Št. tednik: Kako potekajo prazniki pri vas doma in kako jih doživljate? Dr. L. Toplak: »Vprašanje ob pravem času ob teh predbožičnih dneh. Za božič bomo v Rimu. Člani diplomatskega zbora imamo tudi posebne zadolžitve ob slavnostni papeževi polnočnici na sveti večer ter na Urbi et Orbi, ko papež ob 12.00 na božič da sporočilo mestu in svetu. Te dni se bo zbrala tudi družina. Prišli bodo otroci s svojimi družinami, da bi si v miru voščili božične praznike. Tako tudi jaz voščim Vam in Vašim bralcem vesele božične praznike in srečno novo leto.« Majda Goznik Majšperk • Predzadnja seja občinskega sveta Komu naj občina plačuje zdravstveno zavarovanje? Kljub predprazničnemu vzdušju so svetnice in svetniki občine Majšperk v četrtek, 22. decembra, na 28. redni, sicer predzadnji letošnji seji, obravnavali vseh 11 točk dnevnega reda; med drugim so sprejeli rebalans občinskega proračuna za letos ter predlog proračuna za leto 2006. V uvodnem delu so na predzadnji letošnji seji z nekaj vsebinskimi pripombami potrdili zapisnik prejšnje seje, zatem pa so se v prvi obravnavi lotili vsebine predloga Odloka o pogojih za dodelitev koncesije za opravljanje obvezne gospodarske javne službe zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov ter odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov na območju občine Majšperk. Po odloku, ki so ga sprejeli že sredi novembra, se javna služba za to dejavnost opravlja kot koncesionarna javna služba,, zato so po nekaj dodatnih vprašanjih in obrazložitvi Staneta Napasta, vodje skupne občinske uprave, s predlogom odloka, ki nosi enega najdaljših nazivov, v prvi obravnavi tudi soglašali. Stanetu Napastu, ki je več let uspešno sodeloval z občino Majšperk, pa se je ob njegovem odhodu v pokoj v imenu vseh svetnikov in občanov za vsa njegova prizadevanja in sodelovanje županja dr. Darinka Fakin zahvalila ter mu zaželela predvsem veliko zdravja. V nadaljevanju pa so se lotili predloga rebalansa občinskega proračuna za leto 2005, z uravnovešenimi skupnimi prihodki v višini 1,164 milijarde tolarjev ter skupnimi odhodki v višini 1,543 milijarde tolarjev. Rebalans so sicer sprejeli že v oktobru, zaradi spremenjene zakonodaje in po posvetu z revizijsko hišo Borera pa so ga ponovno uskladili. Spremembe so bile potrebne zaradi prikaza obresti od najetih kreditov za gradnjo komunalne infrastrukture oziroma gradnjo vodovoda in ceste Doklece-Janški Vrh v višini 1,750 milijona tolarjev, vključiti pa je bilo potrebno tudi finančni leasing, ki so ga najeli za izgradnjo športne dvorane v Majšperku v višini 250 milijonov tolarjev, zaradi česar so se spremenili način financiranja ter investicijski odhodki za gradnjo osnovne šole. Predsednik občinskega odbora stranke Nsi in nekdanji župan Franc Bezjak je prisotnim izročil pisni poziv županji dr. Darinki Fakin in svetnikom, naj se zadolževanje občine ustavi, po dodatni obrazložitvi županje pa so rebalans občinskega poračuna z le enim glasom proti sprejeli po krajšem, hitrem postopku. Takoj zatem pa so se v prvi obravnavi lotili vsebine občinskega proračuna za prihodnje leto 2006, ki predvideva dobrih 867 milijonov prihodkov in 917 milijonov odhodkov. Poleg davčnih prihodkov v višini 175 mili- jonov pričakujejo največji del prihodkov v višini 629 milijonov tolarjev iz naslova transfernih prihodkov drugih javnofinančnih institucij, državnega proračuna ter sredstev Evropske unije. Med odhodki naj bi največ, kar 540 milijonov namenili za investicije. Županja dr. Darinke Fakin je med drugim pojasnila, da je proračun uravnotežen ter da dodatnega zadolževanja občine v naslednjem letu ne bo. Ker so predlog proračuna 2006 podrobneje obravnavali tudi vsi občinski odbori, so v prvi obravnavi z veliko večino, proti je bil samo en glas, z njegovo vsebino tudi soglašali. Skoraj brez pripomb so soglašali tudi z vsebino posebnega Pravilnika za pridobitev pravice do plačila obveznega zdravstvenega zavarovanja iz proračuna občine Majšperk, ki bo odslej podrobneje urejal kriterije in postopke za pridobitev pravice do plačila obveznega zdravstvenega zavarovanja za tiste občane, ki sami zaradi prenizkih prihodkov tega niso zmožni plačevati. V občini Majšperk so namreč samo letos iz občinskega proračuna za to namenili prek 12 milijonov tolarjev, zato so z omenjenim pravilnikom pogoje za to nekoliko zaostrili, predvsem pa želijo odpraviti vse možnosti morebitne zlorabe te, sicer z zakonom zagotovljene občinske dobrohotnosti. Po krajši obrazložitvi direktorja občinske uprave Marjana Gorčenka so sprejeli sklep o razpisu koncesije za izvajanje gospodarske javne službe na področju opravljanja pokopališke in pogrebne dejavnosti, s čimer začenjajo postopek zbiranja ponudb za opravljanje te dejavnosti na območju celotne občine Majšperk. Na predlog komisije za vodenje in nadzor postopka razpolaganja s stvarnim premoženjem občine so sprejeli poseben sklep o prodaji dveh nepremičnin oziroma parcel na območju k. o. Skrblje ter sklep o menjavi nepremičnin med občino Majšperk ter Francem in Majdo Grabelšek z Brega 61. Pred pobudami in vprašanji svetnikov pa so na predlog Osnovne šole Maj-šperk s posebnim sklepom potrdili sistematizacijo delovnih mest v majšperškem vrtcu. Majšperški svetniki se bodo tik pred koncem letošnjega lete sestali še enkrat, in sicer v sredo, 28. decembra, ko naj bi na 29. redni seji v drugi obravnavi dokončno sprejeli občinski proračun za leto 2006. M. Ozmec Foto: M. Ozmec Z rebalansom so v letošnji občinski proračun vključili tudi finančni leasing za Izgradnjo športne dvorane. Od tod in tam Videm • Spet je leto naokoli Člani Kulturnega društva F. Prešerna Videm pri Ptuju so v petek, 23. decembra v videmski občinski dvorani pripravili tradicionalnipredpraznični koncert z naslovom Spet je leto naokoli. Na njem so se predstavili člani vseh sekcij, ki delujejo v društvu: mešani pevski zbor (zborovodka Mateja Purg), mešani mladinski pevski zbor (zborovodja Dejan Rihtarič), tamburaški orkester (dirigent Jože Šmigoc), gledališka sekcija (režiserka Marija Černila), instrumentalni trio (vodja Dejan Rihtarič), ljudski pevci Vinogradniki (vodja Anica Kokol), ljudski pevci Fantje iz Jurovec (vodja Franc Habjanič) in ljudska godca Jože in Jožek, za uvod v prireditev pa so nastopile mlade čelistke Eva in Petra Se-dlašek in Urška Ostroško (na fotografiji). Program je povezovala Manja Vinko. Zbrane na koncertu in nastopajoče je posebej pozdravil župan Friderik Bračič ter ob tej priložnosti izrazil veselje nad pestro dejavnostjo v videmskem kulturnem društvu. jš Destrnik • Božično-novoletni koncert Osnovna šola Destrnik-Trnovska vas je letos že osmič zapored organizirala dobrodelni božično novoletni koncert, ki je v sredo, 21. decembra, potekal v telovadnici osnovne šole Destrnik. Na njem se je zbralo veliko obiskovalcev iz občine Destrnik in sosednjih občin, tudi minister za šolstvo in šport dr. Milan Zver in predstavniki lokalnih skupnosti. Nastopili so Simona Weiss, Bič Boys, ansambel Dinamika, Štajer Band, Moni, Sara, Anita Kralj, Ocean, ljudske pevke Urbančanke, otroci iz vrtca ter učenke in učenci osnovne šole Destrnik-Trnovska vas. Kot je povedal ravnatelj OŠDes-trnik-Trnovska vas Drago Skurjeni, bodo zbrana sredstva namenili za plačilo šol v naravi in bivanja v centrih šolskih in obšolskih dejavnosti za tiste učence, ki bi bili sicer prikrajšani za to doživetje. Z dobrodelnim koncertom so s pomočjo prispevkov, vstopnic in donatorjev zbrali nekaj manj kot 700.000 tolarjev. Od tega zneska je treba odbiti stroške, tako da bo za dobrodelni namen ostalo nekaj več kot pol milijona tolarjev. Zmago Šalamun Ptuj • Na Mladiki kar štirje zbori Prejšnji ponedeljek so na Osnovni šoli Mladika pripravili božično-novoletni koncert, na katerega so povabili starše in tudi upokojene delavce šole, in se s tem poslovili od starega leta,. Predstavili so se vsi zbori šole. Velja omeniti, da na šoli delujejo kar štirje pevski zbori, ki jih vodi Jasna Drobne. Zadnji dve leti smo Mladikin zbor pogrešali na otroških in mladinskih pevskih revijah. Tokrat so zapeli pevci pevskega zbora prvih razredov, dva otroška pevska zbora in mladinski pevski zbor. Slišali smo v glavnem program nabožnih pesmi, tako je bilo novoletnega na koncertu bolj malo. Delovanje kar štirih pevskih zborov na šoli pa napoveduje ponoven dvig pevske kulture na šoli. Foto: JS Foto: Fl Ptuj • Božiček na otroškem oddelku ptujske bolnišnice Iskrice veselja z misicami, Božičkom in malim medom Alenka Vindiš, mis Slovenije 1996, je bila prva slovenska mis, ki je skupaj z Božičkom in dedkom Mrazom pred novoletnimi prazniki obiskala otroški oddelek ptujske bolnišnice ter mednje razdelila darila ptujskih podjetij. Letošnja obdaritev je bila že deseta jubilejna. Božičku sta darila podjetij Mercator SVS, d. d., Ptuj, in Ptujskih pekarn in slaščičarn pomagali deliti mis Slovenije 2005 Sanja Grohar in mis simpatičnosti Tatjana Caf. Darila so prinesli tudi iz Vrtca Ptuj. Mali bolniki, nekatere so spremljale tudi mamice, 22. decembra, ko se je vse dogajalo, jih je bilo 24, so si z navdušenjem ogledali tudi lutkovno predstavo Ne more spati mali medo, ki so jo ustvarile Blanka Žižek, Ksenja Stipetič in Jožica Zaranšek. K veselemu vzdušju sta s petjem prispevala tudi uradna mis Slovenije Sanja Grohar in letošnji zmagovalec festivala Melodije morja in sonca Domen Kumer. Malim bolnikom so gostje zaželeli hitro okrevanje in čim hitrejšo vrnitev v domače okolje. Praznično obdarovanje otrok s slovenskimi misicami se je dobro prijelo, je zadovoljno povedal direktor ptujske bolnišnice Lojze Arko. Ptujska bolnišnica je ena tistih bolnišnic, ki omogoča bivanje mamic pri bolnem otroku. Jubilant pa je tudi že vrtec v sklopu otroškega oddelka, kjer je kot vzgojiteljica zaposlena Vanja Žuran. Kot prva slo- Slovenske misice že deset let tradicionalno prihajajo pred novoletnimi prazniki na otroški oddelek ptujske bolnišnice, kjer pomagajo Božičku deliti darila. Letos sta prišli mis Slovenije Sanja Grohar in mis simpatičnosti Tatjana Caf. Foto: MG Ptujski vrtec je malim bolnikom daroval lutkovno igrico Ne more spati mali medo, ki jih je tako pritegnila, da so se po predstavi stisnili k velikemu in malemu medu. venska bolnišnica pa bo ptujska spomladi leta 2006 odprla otroški igralni park, ki je že v nastajanju in kjer tudi pridno pomagajo dona-torji. Sanja Grohar, ki se je pred kratkim vrnila iz svetovnega izbora na Kitajskem, je povedala, da si je zelo želela, da bi kot prva slovenska mis prišla med finalistke, a čeprav je naredila vse, ji ni uspelo. Zaradi tega ni žalostna, že to, da je bila na Kitaj- skem, je zanjo velik uspeh. V novem letu 2006 si želi, da bi se ji uresničilo še več sanj, predvsem pa zdravja zase in druge. Tatjana Caf pa si želi, da bi uspešno končala tretji letnik študija slovenščine in matematike in da bi bilo novo leto pol tako zanimivo, kot je bilo leto 2005. Tudi ona želi vsem predvsem zdravja in veliko sreče. Če je človek zdrav, ima vse in tudi lahko naredi vse, kar si želi. MG Ptuj • Šesta seja skupščine Območne obrtne zbornice Ptuj V pričakovanju 35. obletnice Člani skupščine Območne obrtne zbornice Ptuj so se 19. decembra zbrali na šesti seji skupščine. Na njej so potrdili zapisnik 4. redne in 5. pisne seje skupščine OOZ Ptuj, program dela s programi dela sekcij za leto 2006, finančni načrt ter sklep o določitvi osnove in stopnje članarine za leto 2006 kot tudi sklep o razpisu volitev v organe Območne obrtne zbornice Ptuj za mandatno obdobje 2006/2010. Novoustanovljena poslanska skupščina OOZ Ptuj se bo morala na prvi seji sestati najpozneje do 30. junija 2006 in izvoliti nove organe in funkcionarje OOZ Ptuj. Zaradi spremenjenega obrtnega zakona je bilo potrebno uskladiti in spremeniti tudi statut in druge akte. Najpomembnejša sprememba je bila v točki lastništvo, saj je morala vsa lastnina, s katero je zbornica razpolagala na dan prvega marca leta 2004, dobiti lastništvo. Po predlogu sekretarja OOZ Ptuj Janeza Rižnarja je lastnik postal vsak član OOZ Ptuj, ki je bil član na dan prvega marca leta 2004 in je imel tudi poravnano članarino. O tej spremembi in uskladitvi so člani "glasovali" na pisni seji, s tem da so prejeli v podpis spremenjeni statut z izjavo. Od 35 članov skupščine jih je glasovnico vrnilo 27, kar je 77,14 odstotka, s tem pa so tudi potrdili čistopis statuta Območne obrtne zbornice Ptuj. Spremembe in dopolnitve obrtnega zakona so območnim obrtnim zbornicam naložile še dodatne spremembe ter dopolnitve, ki zadevajo določanje osnove in stopnje članarine ter namensko porabo le-te. Zbornice so postale tudi osebe javnega prava, nadzor nad zakonitostjo in namensko porabo, ki jih pridobivajo iz naslova članarine, opravlja Računsko sodišče Republike Slovenije. V poročilu o delu OOZ Ptuj v letu 2005 je predsednik Jože Kokot med drugim navedel, da je za obrt in zbornični sistem uspeh, da je vlada uresničila kar 42 od ll5 zahtev slovenske obrti. Na račun nove davčne Od tod in tam Cerkvenjak • Seja občinskega sveta V sredo so se na 17. redni seji sestali svetniki občine Cerkvenjak. Sprejeli so spremembe in dopolnitve odloka o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč. Svetniki so se odločili, da do uskladitve podatkov o površinah ne uvedejo dejanske odmere za nepozidana stavbna zemljišča. Da izpolnijo zakonsko obveznost, so se odločili za simbolično obremenitev nepozidanih stavbnih zemljišč v višini 1/15 točke, ki se odmerja za pozidana stavbna zemljišča. V nadaljevanju so za 10 odstotkov znižali vrednost točke za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Pri točki o problematiki neporavnanih obveznosti iz naslova plačila oskrbnine za otroke v vrtcu so svetniki v razpravi povedali, da zaenkrat ne bodo otrok staršev, ki ne plačujejo oskrbnine v vrtcu, izključevali iz vrtca, ampak je treba neporavnane zneske izterjati. V kolikor izterjave ne bodo uspešne, bodo svetniki razpravljali o nadaljnjih ukrepih. Svetniki so še sprejeli sklep o javni razgrnitvi predloga državnega lokacijskega načrta za izgradnjo daljnovoda 2 x 110 KW Lenart-Radenci, ki bo potekal čez naselji Cogetinci in Ivanjski Vrh po skrajnem severnem robu oziroma občinski meji v smeri vzhod-zahod. Svetniki so sprejeli vse pripombe in predloge občanov, kijih je bilo možno podati do 23. decembra in tudi vse predloge in pripombe občinske uprave. Zmago Šalamun Benedikt • Seja občinskega sveta V sredo, 21. decembra, so se na 22. seji sestali svetniki občine Benedikt. Najprej so po skrajšanem postopku sprejeli odlok spremembe in dopolnitve odloka o proračunu občine za letošnje leto. Z rebalansom so povečali prihodke za dobrih 30 milijonov tolarjev. Odhodki so se povečali za 33 milijonov tolarjev. V nadaljevanju seje so svetniki sprejeli še proračun občine za prihodnje leto. Prihodki v sprejetem proračunu znašajo 466 milijonov tolarjev, odhodki pa 530 milijonov tolarjev. V proračunu občine je tudi predvideno zadolževanje v višini 200 milijonov tolarjev. Z najetjem kredita bodo poplačali manj ugodne kredite, ki so jih najeli pred leti za ureditev čistilne naprave in kanalizacije. V proračunu za prihodnje leto je za investicije namenjenih 230 milijonov tolarjev. Tako namenjajo za gradnjo osnovne šole in športne dvorane 150 milijonov tolarjev, od tega računajo, da bo država primaknila k investiciji 60 milijonov tolarjev. Za gradnjo geotermalne raziskovalne kaptažne vrtine bi porabili slabih deset milijonov tolarjev. Za kanalizacijo v Štajngrovi, ki jo bo gradila Obrtna zadruga Lipa iz Lenarta, namenjajo 40 milijonov tolarjev. Za gradnjo cestnega priključka - štirikrakega križišča - pri obrtni coni namenjajo 12 milijonov tolarjev. V modernizacijo cest bodo vložili skoraj 20 milijonov tolarjev. Ostala sredstva bodo vložili v manjše investicije. Zmago Šalamun Sv. Andraž • Seja občinskega sveta Svetniki občine Sv. Andraž so se v sredo, 21. decembra, sestali na zadnji letošnji seji občinskega sveta. Najprej so se seznanili s poročilom nadzornega odbora o izvedenem letnem nadzoru zaključnega računa porabe proračunskih sredstev za leto 2004 in ga tudi potrdili. V nadaljevanju seje so sprejeli odlok o načinu opravljanja obveznih lokalnih gospodarskih javnih služb zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov na območju občine in pravilnik o tarifnem sistemu za obračun cen storitev obveznih lokalnih gospodarskih javnih služb zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov na območju občine. V nadaljevanju so imenovali inventurno komisijo za popis obveznosti in terjatev ter popis opredmetenih in neopredmetenih osnovnih sredstev in drobnega inventarja. Svetniki so določili tudi vrednost točke za nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča in pravilnik za vrednotenje športnih programov v občini. Zmago Šalamun zakonodaje in odprave vrste birokratskih ovir bodo obrtniki že v letu 2006 prihranili 34,5 milijarde tolarjev, največ, kar 23,2 milijarde tolarjev, bo prihranka zaradi znižanja davka na izplačane plače, dodatnih pet milijard pa zaradi odprave obrazca ODO 2, izjave, da ni bilo davčnega odtegljaja, ki ga mesečno izpolnjuje 68 tisoč gospodarskih subjektov. Za "prave" pa so ocenjene tudi predlagane spremembe reorganizacije obrtne zborni- ce v Zbornico obrti in podjetništva. Sekcije, ki delujejo pri OOZ Ptuj, vseh je 18, so v letu 2005 uspešno izvajale sprejete programe dela, redno obveščanje in izobraževanje članov ter organiziranje strokovnih ekskurzij. Pri tem so uspešno sodelovali s Skladom za izobraževanje delavcev pri samostojnih podjetnikih Ptuj. Počitniške zmogljivosti je lani uporabljalo 156 obrtnikov. V letu 2005 je bilo opravljenih 66 prijav obrti, 82 odjav in več kot 100 sprememb v obrtnem registru. Območna obrtna zbornica Ptuj je imela na dan 6. seje skupščine 1291 članov. V sekcijah so največkrat opo- zarjali na probleme finančne nediscipline in delo na črno. V letu 2006 bo OOZ Ptuj praznovala 35-letnico uspešnega delovanja. Program dela OOZ Ptuj s programi sekcij in finančnim načrtom je predstavil sekretar Janez Rižnar. Šest temeljnih programskih sklopov podrobneje predstavlja delo v letu 2006, ki bo pomembno tudi zaradi jubileja. Za realizacijo nalog v letu 2006 bodo potrebovali blizu 87 milijonov tolarjev, od tega bo šlo za sekcijsko delovanje sedem milijonov, za sejme šest in za izobraževanje tri milijone tolarjev. Ptuj • Razstava v Miheličevi galeriji Na knjižni polici Jože Vrabl - fotografska dediščina Mnogi Ptujčani se spominjajo Jožeta Vrabla, novinarja in fotoreporterja, enega od prvih urednikov Našega dela, predhodnika današnjega Štajerskega tednika, ki je začelo izhajati leta 1948. Devetnajst let je profesionalno urejal in pisal ter fotografiral za ptujski časopis, potem pa se je zaposlil na Vestniku Murska Sobota, dopisnik pa je na Tedniku ostal vse do svoje prezgodnje smrti leta 1982. Jože Vrabl se je pričel ukvarjati s fotografijo že leta 1938, fotografski aparat ga je spremljal kasneje vse življenje, kar je popestrilo tudi njegovo poklicno pot, saj si lokalni časopis ni mogel privoščiti poklicnega fotoreporterja. Jože Vrabl je zapustil bogato fotografsko dediščino in delček te je razstavljen v Miheličevi galeriji na Ptuju. Odprtje razstave z naslovom Jože Vrabl 1913-1982 Fotografska dediščina je bilo v četrtek v Miheličevi galeriji na Ptuju. Na odprtju so govorili Marija Hernja Masten, ki je pripravila tudi katalog razstave, Ivan Lovrenčič, direktor Pokrajinskega arhiva Ptuj, o fotografiji Jožeta Vrabla pa je govoril Dragiša Modrinjak, upokojeni Večerov fotore- porter, ki je spremljal Jožeta Vrabla kot fotografa vse od svojih vajenskih dni pri fotografu Langerholcu. Dragiša Modrinjak je tudi pomagal pri izboru fotografij za razstavo. Razstavljene so družinske fotografije, dokumenti časa iz ptujske bolnišnice, pohodov v Mostje, obisk predsednika Tita, delovne organizacije, požari, razstave, pokrajine, zanimive zidanice in zanimivi ljudje. Zgodovinski arhiv je ob razstavi izdal tudi bogat katalog razstave, kjer so kot avtorji podpisani: Marija Hernja Masten, Albin Kovačič, Milan Golob, Franc Fideršek, Jakob Emeršič, katalog razstavljenih slik pa so pripravili: Milan Golob, Marija Hernja Masten, Albin Kovačič, Dragiša Ivan Lovrenčič, direktor Zgodovinskega arhiva Ptuj, ob odprtju razstave fotografij Jožeta Vrabla Modrinjak in Miran Vrabl. V katalogu je opisano življenje in delo Jožeta Vrabla, posebej je obdelano poglavje o njegovem fotografiranju in fotoreporterstvu. Katalog pa vsebuje tudi nekatere spomine na Jožeta Vrabla. Jože Vrabl je bil hudomušen človek in naj ob tej priliki zapišem še anekdoto, ki nam jo je nekoč zaupal. V Ptuju je bil tudi avtoprevoznik z imenom Jože Vrabl; tako je novinar Jože bil navajen, da so ga čestokrat klicali za prevozniške storitve. Nekoč pa je telefonski razgovor potekal približno tako: "Ali ste vi Jože Vrabl?" "Sem. Kaj želite?" "Ali bi nam lahko pripeljali tri tone premoga?" "Seveda lahko, samo malo bolj dolgo bo prevoz trajal, ker imam na voljo samo ročni voziček!" Franc Lačen Sv. Trojica • Občni zbor Rotary kluba Nadaljevali projekt pomoči otrokom Tudi člani in članice Rotary kluba Lenart- Slovenske gorice so v decembru na občnem zboru pregledali narejeno v letošnjem letu. Kot je povedala predsednica Rotary kluba Marija Vogrin Bračič, so lenarški rotarijci zastavljene cilje v letošnjem letu celo presegli. Letos so se srečali 44 krat, srečanja pa so bila popestrena z 32 predavanji z različnih področij življenja. Predsednica je izpostavila večje aktivnosti kluba, med katere zagotovo sodi obisk Don Pierinove komune pri Sv. Trojici ob 100-letnici rotarijstva februarja Lenarški rotarijci na občnem zboru letos. Članom skupnosti so ob obisku podarili televizor. V marcu so organizirali veliki dobrodelni koncert Sonce v našem kraju, katerega izkupiček je bil namenjen nakupu rentgenskega aparata v Zdravstvenem domu Lenart. V aprilu je lenarške rotarijce obiskal Engelbert Wenckhe-im, guverner Distrikta 1910, v katerega spada Slovenija. V začetku oktobra so izvedli vseslovenski seminar Sodobne vzgojne dileme, na katerem so predstavili projekt Pomoč otrokom brez staršev, ki ga že drugo leto uspešno izvajajo v lenarških osnovnih šolah. V prihodnjem letu ga nameravajo še razširiti na sosednje osnovne šole. V novembru so skupaj z društvom Sožitje organizirali dobrodelni koncert, izkupiček pa namenili osebam z motnjami v duševnem in telesnem razvoju. V programu dela za prihodnje leto so zapisali, da bodo nadaljevali vzpostavljanje prijateljskega sodelovanja z avstrijskimi klubi, v spomladanskih mesecih bodo organizirali dobrodelni koncert in sodelovali v raznih humanitarnih akcijah. Prva aktivnost v prihodnjem letu pa bo obisk Helmuta Ruedigerja Scholza, sedanjega guvernerja Distrikta 1910, ter Edija Stropnika, sedanjega asistenta guvernerja za Slovenijo. Zmago Šalamun Ptuj • Božični koncert v minoritski cerkvi Božič je med nami ... V minoritski cerkvi sv. Petra in Pavla na Ptuju je bil 25. decembra Viktori-nov večer z božičnim koncertom. ■ -1 / i Foto: Črtomir Goznik Ženski sekstet komornega zbora Emanuel iz Celja Nastopili so Godalni kvartet Feguš, Ženski sekstet komornega zbora Emanuel iz Celja, ki ga vodi Bernarda Kink, in baritonist Matevž Kink. »Božič je nekaj, kar ostane, živi sredi med nami in je vedno navzoč. Ta dan smo drugačni, objema nas nekaj, česar ne znamo izraziti. Tisto nekaj, kar je del božiča, bodo predstavili tudi umetniki,« je pred koncertom povedal pater Tarzicij Kolenko. Nastopili so odlični glasbeniki in pevci, bil je odličen večer. Godalni kvartet Feguš, ki ga sestavljajo bratje Filip, Simon Peter, Andrej in Jernej (doma so sicer iz Maribora, a so po očetu tako rekoč naši, ptujski), je nastopil z deli Mozarta, Antonina Dvoržaka in Josefa Suka, baritonist Matevž Kink je ob klavirski spremljavi Špele Kink in Bernarde Kink zapel božične pesmi iz cikla Šest koroških ljudskih božičnih in cikla Božične skrivnosti. Ženski sekstet Komornega zbora Emanuel pa kolednico, kajkavsko in slovensko srednjeveško pesem ter nekaj drugih, ki so obogatile ta praznični čas. MG Slovenske šege ob božiču in novem letu Slovenske šege ob božiču in novem letu Ljubljana. Mladinska knjiga, 2005 Še ravno ob pravem času so izšle Slovenske šege ob božiču in novem letu, ki sta jih iz številnih virov izbrali in priredili Dušica Kunaver in Brigita Lipovšek. Na stošestih straneh nas popeljejo iz davnine do podob treh božičev in njihovega praznovanja, do konca božičnega časa. Kot dediči stare kulture bi morali v Evropi tem bolj ohranjati svojo kulturno dediščino, čeprav slovenske domačije, kije bila zgrajena z lastnimi rokami in je živela v sozvočju z običaji in obredi, danes ni več. Slovenci imamo za december lepo ime gruden (iz grude, domnevata avtorica, kar ne prepričuje, Snoj meni v etimološkem slovarju, da iz glagola gruditi v pomenu »gristi«). Praznični čas ob koncu leta je čas velikih pričakovanj, od domov pa je potrebno napoditi tudi vsa zla bitja: divje može, moro, škopnjake, Pehte, šente, v krščanski dobi pa vrage in čarovnice, kajti staro obredje in verovanja so dobila v času zimskega kresa krščansko preobleko. Obredno razdeljevanje božičnega kruha je prinašalo zdravje družini in živini. Še večjo moč je imela sol. Da bi se živina mirno pasla, je ptujski pastir na novoletno jutro pred sončnim vzhodom moral odrezati tri leskove šibe enoletnice. Neštevil-ne so šege, obredi in prerokovanja, ki so se oblikovali na naših tleh. Tudi voda je imela v božičnem času čaro-dejno in zdravilno moč. Dekletu je prinesla lep obraz. V naše kraje so ogenj zanesli ajdi, na domačiji pa gaje varovala mati. Gospodinje so pekle ob božiču božični kruh, štajerske so ga umesile s sadjem. Kruh je moral ostati na mizi vse tri božiče. V tem času krasi božično mizo s svojim zelenjem mlado, kaljeno žito. Poganski čari upanja so skriti v zimzelenih rastlinah: smrečju, omeli, bršljanu, mahu. Božična miza je bila pogrnjena z belim prtom, prevzela je vlogo domačega oltarja, na njej pa so bili predmeti v zahvalo starega leta in kot prošnja novemu. Na častnem mestu je vedno stal kruh, krščanstvo pa je pridelkom dodalo molitvenik, rožni venec, blagoslovljeno vodo in svečo, vse je bilo posvečeno in zdravilno. Pod mizo so bila orodja in tudi krajcar, ki ga je dobil berač, ki je prvi prišel v hišo. Doma izdelane jaslice so bile ponos domačije, o njih sta pisala Slomšek in Trdina. Mlajša šega je božično drevo, ki pri nas do druge svetovne vojne ni bilo poznano. V divjini so z ognjem in dimom preganjali zla bitja, v novejšem času pa z blagoslovljeno vodo. Dolga stoletja je bilo ko-ledovanje ena najbolj razširjenih šeg, Trubarje zapisal kolednico: »Mi smo prišli pred vrata, da bi bila božja, zlata«. V Halozah so verjeli, da v hiši ne bo sreče, če je ne obiščejo koledniki. Darila kolednikom so bili obredni darovi, od revnih hiš niso pričakovali daril, skopuhom pa so želeli vse najslabše. Ali bo naslednje leto srečno ali nesrečno, je zanimalo ljudi že od nekdaj, kdo bo ženin in od kod bo prišel, je napovedoval božični kruh, z metanjem čevlja preko ramena pa so mladi hoteli izvedeti, ali bodo naslednje leto še ostali doma. Božič je vesel družinski praznik, najlepši v letu. Družina se je zbrala ob ognjišču, noč je bilo potrebno prebedeti. Kpolnočnici so se odpravili vsi razen dedka, babice in najmlajših otrok. Štajerci so v žepu nesli bučno seme ali nekaj žitnih zrn, od polnočnice pa je bilo potrebno pohiteti domov, kar je bilo povezano z zdravjem in močjo. Potica je eden od simbolov naše dežele in je v tuje jezike ne prevajamo. V božični noči so imele največjo moč čarovnice. Nebo je bilo odprto in dogajali so se čudeži. Ob polnoči je lahko človek razumel govorico živali, takrat pa se svetijo tudi zakladi. Božični dan je najsvetejši dan v letu. Stari Slovani so v času zimskega kresa dobili mladega boga, Svarožiča, bogeca ali božiča. Na božični dan se ni hodilo na obiske. Naslednji dan pa je imel Štefan svoj god, ki je zaščitnik konj in je zamenjal Velesa. Mladi fantje so postali člani vaške fantovščine in so morali dati za štefan vina. Sledilo je šentjanževo, ko goduje sveti Janez, zaščitnik žlahtne kapljice. Otroci pa so se najbolj veselili tepežnega dne. S šibo so prinašali blagoslov, rodnost in življenjsko moč. Na Štajerskem so tepežkarji prepevali: »Friški bodite, zdravi bodite, vino pijte, ne vodo, zelje jejte, ne meso.« Tudi zadnja noč v letu je bila polna čarov, enako kot kresna in sveta noč. Prvi novoletni dan pa je povezan s simboli sreče: podkvijo, štiriperesno deteljico, prašičkom in dimnikarjem. Do naslednjega leta pa bodo sveti trije kralji nad vrata zapisali: 20 + G + M + B + 06. Vladimir Kajzovar Foto: Fl Foto: ZS Šport v letu 2005 Kronološki pregled dogodkov Šport v letu 2005 v sliki Stran 8-9 Mali nogomet Mila Poetovio in Žiher veterani drugi v MB Stran 10 Kegljanje Množično na kegljišču pod stadionom Stran 10 Urednk športnih strani: Jože Mo-horič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Milan Zupanc, Miha Šoštarič, Zmago Šalamun, David Breznik, Ivo Kor-nik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik tednik Športni zavod Ptuj 2250 Ptuj, Čučkova 7 . Telefon: 02/787 76 30 www.športnizavod-ptui.si E-mail: sport@radio-tednik.si Rokomet • 1. A SRL (m) - Telekom liga S Prapotnikom na klopi, a brez točk Ribnica Riko hiše - Jeruzalem Ormož 32:30 (16:17) JERUZALEM ORMOŽ: G. Čudič (13 obramb, 2 x 7 m), Dogša, Cvetko; Belšak 5, Koražija 4 (1), D. Horvat, Iva- 1. A SRL MOŠKI REZULTATI 15. KROGA: Ribnica Riko hiše - Jeruzalem Ormož 32:30 (16:17), Gold club - Celje Pivovarna Laško 28:24 (11:11), Slovan - Krka 24:24 (7:10), Termo - Cimos Koper 31:39 814:18), Trimo Trebnje - Gorenje 26:30 (13:14), Prevent - Rudar Trbovlje 40:33 (17:16) 1. CELJE PL 15 14 0 1 28 2. GORENJE 15 11 0 4 22 3. GOLD CLUB 15 10 1 4 21 4. T. TREBNJE 15 8 2 5 18 5. PREVENT 15 8 0 7 16 6. CIMOS KOPER 15 8 0 7 16 7. RUDAR (T) 15 6 2 7 14 8. RIBNICA RIKO 15 5 3 7 13 9. JERUZ. ORMOŽ 15 5 0 10 10 10. SLOVAN 15 3 3 9 9 11. TERMO 15 3 1 11 7 12. KRKA 15 1 4 10 6 nuša 3, B. Čudič 3, Bezjak 5, Rajić 8, Kosaber 1, Potočnjak, Grizolt, Klemenčič 1 (1). Trener: Saša Prapotnik. Moštvo Jeruzalema je na zadnji tekmi v letu 2005 v ribniški »lepotici« ponovno vodil Saša Prapotnik, ki tako ostaja na klopi Ormožanov. Slednji so do 43. minute in prvega vodstva gostiteljev s 25:24 popolnoma nadzirali potek srečanja. Kljub dvema zgrešenima sedemmetrov- kama (Koražija, B. Čudič) in nekaj zapravljenim stoodstotnim priložnostim so si »vinarji« v 26. minuti priigrali prednost 4 zadetkov (16:12). Zal jim do odhoda na polčas ni uspelo zadržati lepe prednosti, največ težav obrambi Jeruzalema pa sta povzročala brata Hojč, saj so jima gostje puščali preveč prostora. V 2. polčasu so v 33. minuti Ribničani izenačili na 18:18, nato pa se je do prvega vod- Foto: Črtomir Goznik Ormožani so se s porazom zaključili nastope v letu 2005. Nogomet • Sead Zilič in Marko Grižonič Na Ptuj se rada vračata Na Ptuju so imeli ljubitelji nogometa in predvsem navijači ptujske Drave po dolgem času ponovno priložnost pozdraviti dva izjemna nogometaša, ki sta v spomladanskem delu prvenstva 2004/05 dala veliki prispevek k uvrstitvi v slovensko ligo za prvaka in osvojitvi končnega petega mesta v 1. SNL. Sead Zilič in Marko Grižonič sta bila ta pomembna člena v igri ptujske Drave. Očitno pa je, da sta pri ptujskem prvoligašu in nasploh na Ptuju doživela lepe trenutke in sta zato z veseljem obiskala svoje prijatelje. Sead Zilič je na Ptuju izredno priljubljen. Ob svojem nekajdnevnem obisku na Ptuju je dejal: »Kljub temu, da sem igral že v kar nekaj državah Evrope, sem na Ptuju, v dresu Drave, doživel izredne trenutke. Vsi so me lepo sprejeli in sem se vedno počutil, kot da sem že ne vem kako dolgo tukaj. V minuli sezoni nam je uspel odličen rezultat in vsi smo bili zadovoljni. Po kon- čani sezoni sem odšel v poljsko Wislo iz Plocka, ki je tudi nastopila v pokalu UEFA. Nekaj časa je trajalo, da sem se privadil na njihovo igro, nato pa je steklo. Dosegal sem zadetke, tako v prvenstvu kakor v pokalnem tekmovanju. V Poljski se igra bolj trdi nogomet. Liga šteje osemnajst klubov, mi se po prvem delu nahajamo na 10. mestu, vendar so razlike zelo majhne. Uvrstili smo se tudi v polfi-nale poljskega pokala, če se bomo uvrstili v finale, bomo dosegli začrtani cilj. Govorilo se je tudi o vrnitvi v Dravo, vendar realno gledano to sedaj ne bi bilo mogoče, čeprav si sam to želim. Bom pa izkoristil vsak trenutek za obisk na Ptuju. Rezultate Drave redno spremljam, želim jim čim boljše rezultate.« Marko Grižonič je prav stva gostiteljev v 43. minuti igralo gol za gol. V zadnji četrtini tekme je moči pri Ormo-žanih najprej zmanjkalo Belšaku, nato še Bezjaku ter ob koncu tokrat zelo razpoloženemu Rajiću (met 8/12). Ormožani so nekoliko popustili še v obrambi in Ribnica si je priigrala prednost štirih zadetkov (31:27). Ob koncu sta sodnika Romih in Nikolič izključila Tomšiča za dve minuti, vendar »jeruzalemčki« tega niso izkoristili, saj v obdobju z igralcem več niti enkrat niso zadeli mreže Ribnice in zmagovalec je bil odločen. Podobno kot na zadnjih tekmah je tudi tokrat popolnoma zatajil prvi strelec lige David Koražija, ki se je ob skromnem metu iz igre le štirikrat vpisal med strelce (met 4/9). Trener Prapotnik je svojim varovancem dal prosto do 9. januarja, nato pa rokometaše Jeruzalema čaka garaško delo za čim boljšo pripravljenost za drugi del prvenstva. Uroš Krstič tako pustil dober vtis v dresu Drave. »Na Ptuju sem doživel in preživel izredno lepe trenutke. Še posebej sem bil vesel vsakega uspeha, ki smo ga dosegli. Imel sem občutek, kot da igram doma. Pri Wisli iz Plocka na začetku nisem dobil prave priložnosti in šele po sedmem krogu sem se ustalil v prvem moštvu, nato pa do konca odigral vsa srečanja. Upam, da bom v spomladanskem delu prvenstva igral že od vsega začetka. Sicer pa moram reči, da so me tudi na Poljskem dobro sprejeli, ob prihodu mojega dekleta pa mi je bilo mnogo lažje.« Danilo Klainšek Foto: Alenka Slavinec Sead Zilič (Wisla Plock) Marko Grižonič (Wisla Plock) Anketa Kdo je najuspešnejši športnik, športnica in ekipa letošnjega leta Janez Pernek: »Sem navijač nogometnega kluba Drava, zato bi jih proglasil za najboljšo ekipo leta. Med posamezniki zelo dobro igra v obrambi Emil Šterbal, zraven tega pa daje dobre podaje. Včasih grem tudi na rokometne tekme ptujskih rokometa-šic. Najboljša posameznica je po mojem mnenju Mojca Derčar, ki daje ogromno golov.« Nadja Gašparič: »Na tekme ne hodim, športnike poznam koliko slišim od drugih. Se mi zdi, da bi lahko bil najboljši ptujski športnik nogometaš Nastja Čeh, ki dobro igra v tujini in v slovenski reprezentanci. Med ženskami pa bi lahko bili najboljša Nad-ja Šibila.« Matej Dovečar: »Po moje je najboljši nogometaš Nast-ja Čeh, med ženskami pa Sanja Potočnjak, ki je tudi slovenska reprezentantka. Med ekipa je vsaj zame najboljša ekipa Belconta v malem nogometu. Tudi sam igram v isti ligi za ekipo iz Ormoža, proti njim pa vedno zgubi- mo« Uroš Gramc Janez Pernek, Nadja Gašparič in Matej Dovečar Športnik leta Vaš izbor najpopularnej šega športnika Spodnjega Podravja Ob že tradicionalnem izboru športnika leta na Ptuju, v organizaciji Športnega zavoda Ptuj, bomo 26. januarja razglasili tudi najboljšega oz. najpopularnejšega športnika Spodnjega Podravja po izboru Štajerskega tednika, Radia Ptuj in Športnih novic. Tokrat boste vi, bralci Štajerskega tednika in Športnih novic in poslušalci Radia Ptuj, izbrali najpopularnejšega športnika Spodnjega Podravia. Sode- lujete tako, da izpolnite kupon in ga pošljete na naslov Radio-Tednik Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj. Glasujete lahko za kateregakoli športnika (moško ekipo) in športnico (žensko ekipo) iz Spodnjega Podravja (Ptuj, Ormož, Kidričevo, Slovenska Bistrica, Ljutomer ...). Skupno število vseh glasov bo dalo končnega zmagovalca v obeh konkurencah. Ur i?adIOPTUJ 00 Qaoa v Štajerski ŠPORTNIK LETA - SPODNJEGA PODRAVJA - 2005 ŠPORTNICA CFKIPA'» I FTA- ŠPORTNIK (EKIPA) LETA: IME IN PRIIMEK: _ Maci rk\r> PnŠTMA QTFVII KU KRA T* l7DrtiMiBM viionM onci iiTC MA UXCI rku« Rftnin-Tcniuiv ^iii Rai^dwa R Priii DTii I \/ c/\r\ci III e řa/MiTMiiii Ki/Mri/«iiwi Kronološki pregled Sport v letu 2005 Januar - Ptujski profesionalni boksar Dejan Zavec je dosegel 15. profesionalno zmago proti Litovcu Martinsu Kukalu. - V Gimnazijski dvorani smo 27. januarja izbrali najboljšega športnika in športnico leta 2004 v Mestni občini Ptuj. To sta bila Nadja Šibila in Aleksander Kolednik. Februar - Na Olimpijadi mladih je judoistka Lea Murko zmagala, medtem ko je bil Uroš Tajhman drugi. - Kolesarji Perutnine Ptuj so se izkazali na večdnevni etapni dirki na Kubi. Matej Stare je zmagal v 6. etapi, medtem ko je njegov klubski tovariš Gregor Gazvoda zmagal v 7. etapi. - Na ptujskem Mestnem stadionu so postavili temeljni kamen za dograditev tribune s 1550 sedeži in novimi vadbenimi prostori. Marec - Rokometašice Mercatorja Tenzorja so osvojile končno 7. mesto v 1. slovenski ženski rokometni ligi. V igri Ptujčank je skozi sezono najbolj blestela Mojca Derčar. - Na kolesarski dirki po Jadranski magistrali je zmagal kolesar Perutnine Ptuj Borut Božič. - Pod uspešno sezono so črto potegnili tudi v namiznoteniškem klubu Ptuj, saj so članice osvojile 6. mesto v 1. ligi, medtem ko so bili člani na koncu sedmi. - Simeon Simonič je nastopil na mladinskem evropskem prvenstvu v streljanju z zračnim orožjem v Talinu. Za finale so mu zmanjkali le štirje krogi in je bil na koncu uvrščen na 14. mesto. - Mitja Mahorič je zmagal na močni mednarodni kolesarski dirki po Črni gori. April - Nogometaši Drave so v 22. krogu lige Simobil z 2:0 premagali ekipo Maribora Pivovarne Laško in se uvrstili v nogometna nebesa oziroma v ligo za prvaka. - Rokometašice Mercatorja Tenzorja so nastopile na zaključnem turnirju slovenskega pokala in osvojile četrto mesto. - Dejan Zavec je mlel tekmece še naprej, saj je v Wehnu dosegel 16. profesionalno zmago, potem ko je premagal 32-letnega boksarja iz Dominikanske republike Danila Alcatera. - Strelci SD Kidričevo - Tenzor so tretjič zapored osvojili naslov državnih prvakov v streljanju z zračno pištolo. Ekipo so sestavljali Boštjan Simonič, Simon Simonič in Cvetko Ljubič. - Kolesar Perutnine Ptuj Matej Stare je dosegel izreden uspeh na dirki Tour DeLoir et Cher, saj je zmagal v prvi etapi in v skupnem seštevku dirke osvojil 2. mesto. - Po rednem delu rokometnega prvenstva so rokometaši Jeruzalema Ormoža osvojili 7. mesto. - Odbojkarice Ljutomera so osvojile 6. mesto v 1. ligi, medtem ko so odbojka-rice Benedikta osvojile 7. mesto. - Mitja Mahorič je na etapni dirki po Loreni osvojil skupno 6. mesto. Maj - Uspehi Mitje Mahoriča so se nadaljevali tudi na močni dirki po Avstriji, kjer je zasedel 11. mesto. - Po 24 letih je plavalni klub Terme Ptuj ponovno odlično organiziral mednarodni plavalni miting. - Najboljši tekmovalec na 4. ptujskem triatlonu je bil Erin Pečnik. - Rokometaši Jeruzalema Ormoža so sklenili najuspešnejšo sezono v zgodovini, saj so osvojili 3. mesto v 1. državni ligi. V tekmi za bron so bili boljši od Terma. - AMD Ptuj je uspešno organiziral karting dirko za državno prvenstvo v Hajdo-šah. Izmed članov domačega kluba je zmagal s svojo gazelo Dejvid Nistor. - Z velikim uspehom, 5. mestom, so končali nogometno sezono 2004/2005 nogometaši ptujske Drave. To je največji uspeh v njihovi zgodovini in hkrati dokaz, da se v mestu ob Dravi igra odličen nogomet. Prvo ime ekipe je bil nedvomno Sead Zilič, ki je dosegel 13 zadetkov, vendar si čestitke zasluži cela ekipa, ki je v sezoni zbrala 46 točk oziroma je 12-krat zmagala, 10-krat igrala neodločeno in 10-krat izgubila. Junij - Uspehi kolesarjev Perutnine Ptuj so se nadaljevali, saj je Mitja Mahorič na izredno močni dirki Schwarzwald osvojil 4. mesto in je za mesto prehitel celo slavnega Jana Urlicha. Na domači dirki v Kranju pa je zmagal stari maček Martin Hvastija. - Na Ptuju smo si lahko ogledali posebno tekmovanje v streljanju prostih strelov na tekmovanju Free Kick Master. Največ znanja je pokazal domači as Nastja Čeh. - V sklopu priprav na Sredozemske igre smo v Termah Ptuj po dolgem času videli vaterpolo tekmo med reprezentanco Slovenije in Francije. V dinamični in lepi tekmi so zmagali Slovenci z izidom 9:7. - Na 12. kolesarski dirki Po Sloveniji žal ni še tretjič zmagal Mitja Mahorič, a so kolesarji PP dosegli v zadnji etapi zmago Boštjana Mervarja. - Nogometaši Zavrča so zmagali v 3. SNL - vzhod, a so se nastopu v višjem razredu odpovedali. - Nastja Čeh je iz belgijske ekipe Club Brugge prestopil k dunajski Austriji. - Nogometaši Drave so nastopili v 1. predkolu pokala Intertoto proti hrvaški ekipi Slavena Belupa. V obeh tekmah so bili z 1:0 boljši hrvaški nogometaši, vendar so igralci Drave na obeh tekmah pokazali dobro igro. - Judoistka Drave Lea Murko je v Salzburgu osvojila kadetski evropski naslov v kategoriji do 70 kg. - Gregor Gazvoda je dokazal, da je specialist za vožnjo na čas in je postal državni prvak v kronometru. - Ženski rokometni klub Mercator Tenzor je v Gorišnici organiziral kvalifikacijsko tekmo za nastop na svetovnem prvenstvu v rokometu med reprezentancama Slovenije in Portugalske. Z zmago 30:23 se je Slovenija uvrstila na svetovno prvenstvo v St. Peterburg, kjer je zasedla 14. mesto. - Ženska ekipa teniškega kluba Nes Ptuj je osvojila tretje mesto v državnem prvenstvu. - Na državnem prvenstvu za kolesarje je v cestni vožnji na Ptuju zmagal Mitja Mahorič. - Na dirkališču v Hajdošah je AMD Ptuj organiziral zanimivo dirko za državno prvenstvo z motocikli. Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Drave so v sezoni 2004/05 1. SNL prvenstvo končali na 5. mestu in se uvrstili v evropski pokal Intertoto. Jesenski del prvenstva sezone 2005/06 so končali na 6. mestu. Foto: Črtomir Goznik Rokometaši Jeruzalema Ormoža so se v sezoni 2004/05 v 1. A SRL v končnici zavihteli na 3. mesto (sedmi po rednem delu sezone). Zaostali so samo za ekipama Celja PL in Gorenja (udeležencema evropske Lige prvakov) in se uvrstili v evropski pokal EHF. Slabše jim zaenkrat kaže v sezoni 2005/06, saj so po 15 odigranih krogih na 9. mestu. Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Za profesionalnim boksarjem Dejanom Zavcem je izredna sezona: pika na i je bila osvojitev naslova interkontinentalnega prvaka. Nastja Ceh se je po treh sezonah igranja za belgijski Club Brugge preselil v Avstrijo; okrepil je dunajsko Austrio. Julij Kolesarji KK Perutnine Ptuj so dosegli nekaj izjemnih uspehov na dirkah po vsem svetu, Evropi in Sloveniji. Rokometašice ZRK Mercatorja Tenzorja Ptuj so sezono 2004/05 končale na 7. mestu. Iz te ekipe so se v reprezentanco Slovenije uvrstile kar tri igralke: Mojca Derčar, Ana Mihaela Ciora in Martina Strmšek; nastopile so tudi na svetovnem prvenstvu v Rusiji. Foto: Črtomir Goznik Mina Markovič se je iz Pekinga, kjer je potekalo svetovno mladinsko prvenstvo v športnem plezanju, vrnila z naslovom svetovne prvakinje! Strelci SD Kidričevo - Tenzor so tretjič zapored osvojili naslov državnih prvakov v streljanju z zračno pištolo. Ekipo so sestavljali Boštjan Simonič, Simon Simonič in Cvetko Ljubič. Uspehe strelcev iz Spodnjega Podravja so dopolnili še mladinci in mladinke Ptuja in Juršincev. - Član Judo kluba Drava Ptuj Klemen Ferjan je na Mediteranskih Igrah osvojil srebrno medaljo v kategoriji do 81 kg. - Od dresa ptujske Drave sta se na prijateljski tekmi proti Wisli iz Plocka poslovila Sead Zilič in Marko Grižonič. - Z zmago Drave proti Rudarju z 1:0 se je začelo nogometno prvenstvo Slovenije. Drava se je zelo okrepila in cilji ob koncu sezone 2005/2006 so izboljšanje uvrstitve iz pretekle sezone in ponovno igranje v Evropi. - Nina Kolarič, članica atletskega kluba Keor Ptuj, je na mladinskem evropskem prvenstvu v Kaunasu zasedla 13. mesto. Že prej pa je na mitingu v Velenju preskočila 6 metrov. Avgust - Najboljši ptujski atlet vseh časov Mirko Vindiš je sodeloval na veteranski športnih igrah v kanadskem Edmontonu. V svoji konkurenci je zmagal v teku na 10 km in je iz Kanade prinesel še dve odličji. - Šahovsko društvo Ptuj je praznovalo 70 let obstoja. V sklopu tega praznovanja so v Gimnazijski dvorani pripravili tudi državno šahovsko prvenstvo, na katerem sta zmagala Jure Borišek in Jana Krivec. - Na Ptujskem jezeru je Brodarsko društvo Ranca uspešno organiziralo že 13. rancarijo. - Mlada ptujska plezalka Mina Markovič je v Pekingu osvojila naslov mladinske svetovne prvakinje v športnem plezanju. September - Perutnina Ptuj je ob 100-letnici organizirala 3. Poli maraton v Moškanjcih, ki se ga je udeležilo več kot 5800 rekreativnih kolesarjev. - Na kolesarski dirki Tour De L'Avenir so blesteli kolesarji Perutnine Ptuj. Sprinter Borut Božič je zmagal v etapi in oblekel rumeno majico. V skupnem seštevku je bil iz ptujske ekipe najboljši Matija Kvasina. - 14. ptujski maraton sta najhitreje pretekla Helena Javornik in Nedeljko Ra-vič. - Ptujski golfist Matjaž Gojčič je na 27. odprtem amaterskem prvenstvu Slovenije osvojil 4. mesto. - Na svetovnem prvenstvu v judu v Kairu je Klemen Ferjan v konkurenci do 81 kg izpadel v 2. krogu, ko ga je premagal Rus Nossov. - 23. septembra so odprli prenovljen ptujski Mestni stadion. - V zadnjem vikendu meseca septembra pa je Športni zavod Ptuj skupaj z raznimi klubi organiziral tradicionalni ptujski športni vikend. - Dejan Zavec je v Pragi postal interkontinentalni prvak v boksu. - Na svetovnem prvenstvu v kolesarstvu v Madridu je v konkurenci elite nastopil Mitja Mahorič, medtem ko je v kronometru dobro nastopil Gregor Gazvoda. Oktober - Brata Boštjan in Simon Simonič sta postavila nov svetovni rekord v streljanju z zračno pištolo v 24 urah in sta se s tem vpisala v Guinnessovo knjigo rekordov. - 10. memorial Urha Straška v namiznem tenisu sta dobila Gregor Zafošnik in Kristina Rahutin. - Po nizu neuspehov so naredili veliki rez v nogometnem klubu Drava. Tako so odslovili trenerja Srečka Lušiča in na njegovo delovno mesto je sedal Milko Du-rovski. Za situacijo v klubu pa je začel skrbeti športni direktor Damjan Gajser. - Klub borilnih veščin Ptuj je praznoval 30 let delovanja. Ob tem je klub organiziral tudi državno prvenstvo, na katerem je bil najuspešnejši kot klub. - Na državnem prvenstvu na dirkališču v Kranju so dominirali kolesarji Perutnine Ptuj in najboljši med njimi je bil mladi Aldo Ino Ilešič. - V Kidričevem so 26. oktobra odprli nogometno igrišče z umetno travo. November Judoistka JK Drava Lea Murko je osvojila naslov evropske kadetske prvakinje, zmagala pa je tudi na Olimpijadi mladih v Italiji. Član istega kluba Klemen Ferjan se je na mediteranski igrah uvrstil v finale v kategoriji do 81 kg. Klemen je nastopil tudi na svetovnem prvenstvu v Kairu, kjer ga je v 2. krogu premagal Rus Nossov. Na fotografiji sta v družbi trenerja Vlada Čuša. - Moška članska judo ekipa Drave je osvojila 5. mesto v slovenskem državnem prvenstvu. - V Ormožu je bil pravi rokometni praznik, saj so rokometaši Jeruzalema Ormoža nastopili v nabito polni dvorani na Hardeku v 3. krogu pokala EHF proti portugalskemu prvaku Madeiri. Prva tekma se je končala z neodločenim rezultatom 28:28, medtem ko so Portugalci doma zmagali za zadetek in so se uvrstili v nadaljevanje tekmovanja. - Mina Markovič je na tekmi svetovnega pokala v plezanju v Kranju v članski konkurenci osvojila odlično peto mesto. Naslednji vikend pa je na istem prizorišču zmagala in s tem osvojila mladinski evropski pokal v športnem plezanju. - Mladi nogometaš ptujske Drave Rok Kronaveter je bil član slovenske mlade reprezentance v dodatnih kvalifikacijah za nastop na evropskem prvenstvu. Pokazal je odlično igro na povratni tekmi na Nizozemskem. - Smučarski klub Ptuj je praznoval 25 let delovanja. - Nogometni klub Drava je dosegel niz zmag in se je povzpel po jesenskem delu na šesto mesto na prvenstveni lestvici. December - V slovenski ženski reprezentanci so na svetovnem prvenstvu v Rusiji nastopile tri članice rokometnega kluba Mercator Tenzor. Majico z državnim grbom so oblekle Mojca Derčar, Ana Mihaela Ciora in Martina Strmšek. - Sabina in Aleksander Šibila iz KBV Ptuj sta nastopila na svetovnem prvenstvu na Madžarskem. Sabina je v posamični konkurenci osvojila 5. mesto, medtem ko je Aleksander izpadel v 2. krogu. - Judo klub Drava Ptuj je praznoval 45let uspešnega delovanja. Pripravila: David Breznik in Jože Mohorič Odbojkarice Benedikta so v pretekli sezoni osvojile 7. mesto v 1. DOL; v letošnji sezoni so trenutno na 3. mestu. Nina Kolarič, članica atletskega kluba Keor Ptuj, je na mladinskem evropskem prvenstvu v Kaunasu zasedla 13. mesto. Foto: UG Foto: SK Foto: ZŠ Foto: UE Mali nogomet • 31. božično-novoletni turnir v dvorani Tabor Mila Poetovio Petlja in veterani Ziher drugi Športna dvorana Tabor v Mariboru je bila v nedeljo v znamenju malega nogometa. Končal se je že 31. tradicionalni božično novoletni turnir, ki ga prireja MDNS Maribor. Odigrani sta bili tudi dve eksibicijski tekmi, kjer sta se v prvi pomerili ekipi Klitona Bozga in Amira Kariča, v drugi pa ekipa Športnih novic in ekipa Kelme. Za vsakogar je bilo nekaj, saj so gledalci videli skoraj vse nogometaše, ki so in ki tudi sedaj veliko pomenijo v slovenskem nogometu. Dovolj razlogov za zadovoljstvo pa imajo tudi nogometaši Mile Poetovio Petlja, lahko rečemo že legendarne in izredno uspešne ekipe, ki je na tem mariborskem turnirju že dvakrat zmagala. Da bi jim to uspelo še tretjič pa jim je v nedeljo preprečila ekipa Makoter Meteorplast. Ptujčani so po enakovredni igri izgubili z 2:0. Mila Poetovio je v polfinalu s 3:1 premagala ekipo Igralnice Joker; slednja je zmagala na zadnjih treh turnirjih. Mila Poetovio Petlja je nastopila v naslednji sestavi: Damjan Golob, Franc Fridl, Boris Klinger, Mitja Erniša, Branko Pihler, Ian Emeršič, Milan Emer-šič. Trener: Boris Šalamun. Predi Kmetec, alfa in omega ptujskega malega nogometa, nam je po turnirju dejal: »Uvrstili smo se v finale, osvojili drugo mesto in s tem bi morali biti zadovoljni. Vendar, ko si v finalu, potem hočeš še več. Mi tokrat nismo imeli sreče, da bi osvojili prvo mesto na tem močnem turnirju.« Poleg Mile Poetovio Petlja pa so se v finale pri veteranih uvrstili nogometaši ekipe Žiher Veterani, ki so v finalu s 4:0 klonili proti ekipi Bar Torino. Za Žiher Veterani so nastopili: Stanko Glažar, Iztok Fridl, Miran Klajderič, Franc Žitnik, Leopold Valh, Danijel Koren, Srečko Glodež, Borut Šalamun. Ekipo je vodil Sandi Mertelj. Danilo Klajnšek Foto: Gregor Zafošnik, Sf Ekipa Mila Poetovio Petlja je osvojila 2. mesto v članski ... ... ekipa Ziher pa v veteranski konkurenci. Foto: Gregor Zafošnik, SN Kegljanje Zopet množično Kegljaški klub Drava Ptuj je bil organizator posamičnega in ekipnega prvenstva na področju nekdanje velike občine Ptuj. Skupinska fotografija najboljših Kegljači in kegljavke iz različnih društev in ekip so merili moči ter so na starem dvosteznem kegljišču na Mestnem stadionu dali vse od sebe, da bi bili najboljši in sebi ter svoji ekipi priborili kar največ podrtih kegljev. Za majhno presenečenje je poskrbel Ivan Kovačec (iz ekipe Optimist Lovec), ki je presenetil ptujsko moško kegljaško elito. V ženski konkurenci je prvo mesto pripadlo Meliti Krušič, ki je za 14 kegljev ugnala drugouvr-ščeno Ivanko Plajnšek. POSAMIČNI REZULTATI: ŽENSKE: 1. Melita Krušič 482, 2. Ivanka Plajnšek 478, 3. Nada Fridl (vse KK drava Ptuj) 470. MOŠKI: 1. Ivan Kovačec (Optimist Lovec) 512, 2. Zdrav-ko Sušanj (KK Drava Ptuj) 502, 3. Drago Arnuš (Friki bar) 498 podrtih kegljev. EKIPNO - MOŠKI: 1. Friki bar 1593, 2. Gostišče pri Tonetu 1936, 3. Čevljarstvo Pavlek 1867 podrtih kegljev. Danilo Klajnšek Rokomet Tlešnjevka - Zrk Mercator Tenzor Ptuj 38:38 (20:19) MERCATOR TENZOR PTUJ: Raišič, Potočnjak 1, Raškovič 6, Jauševec 1, Hameršak, Ramšak 3, Derčar 12, Ciora 11, Strmšek 2, Šijanec, Kalan 2, Prapotnik, Majcen, Gregorec, Kelenc. Trener: Neno Potočnjak. V okviru priprav na nadaljevanje prvenstva v 1. slovenski ženski rokometni ligi so roko-metašice Mercatorja Tenzorja iz Ptuja odigrale pripravljalno srečanje v Zagrebu proti ekipi Trešnjevke, sicer petouvrščeni ekipi v 1. hrvaški rokometni ligi. Ptujčanke so si na začetku srečanja priigrale nekaj prednosti (1:4), a so jih Zagrebčanke ujele in si do odhoda na odmor priigrale zadetek prednosti. Drugi polčas je imel obraten potek kot prvi, saj so tokrat domačinke vodile s štirimi zadetki prednosti, vendar so jih ptujske trgovke vedno ujele. V dramatični končnici so gostje iz Ptuja le uspele izid izenačiti. (DK) IMarodte v Štajerski Vsak naročnik dobi: - 20% popust pri malih oglasih - brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Prva prestava, Moda, Slovenske počitnice, Osebne finance. Kronika leta, Kulinarika...) - poštna dostava na dom. Naročite se še danes in sodelujte v tedenskem nagradnem žrebanju Centra aerobike. Z brezplačno prilogo Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe! AER^IKE www.aerobika.net .AROČILNKAZA TEDNIK Ime in priimek: Naslov: Pošta: ^ Davčna številka: Telefon: Datum naročila: Podpis: ► 1 1 RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. 1 Raičeva 6 | 2250 Ptuj 1 Vsak teden aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu. Športni napovednik ROKOMETNI TURNIR NA PTUJU Ženski rokometni klub Mercator Tenzor Ptuj bo v četrtek organizator mednarodnega ženskega prednovoletnega rokometnega turnirja, ki sodi v okvir priprav na nadaljevanje prvenstva v 1. SRL za ženske. RAZPORED: ob 10.30 Mercator Tenzor Ptuj - Inna Dolgun; 11.45 Inna Dolgun -Trešnjevka, 13.00 Mercator Tenzor Ptuj - Trešnjevka. SILVESTRSKI TEK Športno društvo Kidričevo organizira vsakoletni tradicionalni Silves-trski tek po ulicah Kidričevega. Tekmovanje se bo pričelo ob 16.30 v parku pred vrtcem, v soboto, 31. decembra. Tekmovalci bodo lahko tekmovali v naslednjih kategorijah: - otroci, start ob 16.30, proga je dolga 800 m - ženske, start ob 16.45, proga je dolga 1500 m - moški, start ob 17.00, proga je dolga 2400 m. Prvi trije v vsaki kategoriji bodo dobili pokal in darilo. Poskrbljeno bo za topli napitek. Danilo Klajnšek VADBA V VODI ZA DOJENČKE IN MALČKE Plavalna zveza Slovenije organizira vadbo v vodi za dojenčke in malčke od 4. meseca do 4. leta starosti. V Termah Ptuj se bo vadba pričela v sredo, 11. 1. 2006. Uvodno predavanje za starše, kjer vam bomo posredovali vse potrebne informacije o vadbi, bo v ponedeljek, 9. 1. 2006, ob 17. uri. Informacije in prijave na telefon 051 220 984 (pon. 20.-21. in sre. 10.-11.)! Vabimo vse mlade družine, da se nam pridružijo! Več informacij na www.plavanje-dojenckov.com. Mali nogomet MNZ PTUJ SKUPINA A REZULTATI 8. KROGA: Poetovio Vi-timarci Petlja - Skorba 13:1, Kozmin-ci - Jure MTS Hajdina 1:8; 9. KROG: Podgorci - Poetovio Vitomarci Petlja 1:3, Skorba - Kozminci 5:1, Jure MTS Hajdina - ZOO Trans Lancova vas 3:0, Caffe bar Furči - Gerečja vas 6:0, Klub ptujskih študentov - Rim 1:5, Hobit pub Apače - Juršinci 2:4 1. POETOVIO VP 8 8 0 0 53:8 2. RIM 9 3. JURŠINCI 9 4. JURE HAJDINA 9 5. CAFFE B. FURČI 9 6. DOL. WINETTU 8 7. SKORBA 8 8. PODGORCI 8 9. HOBIT P. APAČE 8 2 2 2 1 0 35.9 1 42:20 2 31:16 1 37:1518 3 21:16 5 21:32 4 15:17 5 17:26 24 23 22 19 18 13 9 8 7 10. LANCOVA VAS 8 2 0 6 17:48 6 11. GEREČJA VAS 8 1 1 6 16:33 4 12. KPŠ 8 0 2 6 12:35 2 13. KOZMINCI 8 0 0 8 15:57 0 SKUPINA B REZULTAT 8. KROGA: Rožice - Ptujska Gora 5:1 1. JADO 8 6 1 1 39:11 19 2. MAJOLKA 7 6 0 1 46:11 18 3. BAR SAŠ BUL. 7 6 0 1 32:18 18 4. ROŽICE 7 5 1 1 35:13 16 5. AS 8 4 1 3 28:26 13 6. MARK 69 7 4 0 3 26:29 12 7. PODLEHNIK 7 3 1 3 13:20 9 8. CLUB 13 7 1 4 2 21:32 7 9. BAR CHEERS 8 2 1 5 17:23 7 10. DRAŽENCI 7 2 1 5 16:35 7 11. JOELES 7 2 0 5 18:35 6 12. PTUJ. GORA 7 1 0 6 15:41 3 13. ZIMICA 8 0 2 6 14:63 2 Danilo Klajnšek Foto: Črtomir Goznik Ekipa ZOO Trans Lancova vas je trenutno na 10. mestu A-lige v Štajerski TEDNIK in AEROBIKE Ta teden prejme osem brezplačnih obiskov Centra aerobike: TM CHICHUAN, TREBUŠNI PLES, VADBA ZA MALČKE, SAMOOBRAMBA IN AEROBIKA mE IN PRIIMEK Božidar Svenšek SedlaSek 87,8886 Podlehnik Nagrajenec prejme nagrado po pošti. Foto: DK AvtoD^M Prihaja četrta generacija Oplove corse Opel corsa je najbolje prodajani majhen avtomobil v Evropi, do danes pa so jih skupno prodali že okoli dvanajst milijonov. In čeprav se sedanja, tretja generacija corse na večini trgov še dokaj uspešno prodaja, bodo pri Oplu v kratkem predstavili povsem novi model, ki je »zrasel« na enaki platformi kot fiatov grande punto. Malček je ukrojen v »new edge« stilu, rezultat pa so visoki boki, poudarjeni blatniki in robovi avtomobila. Lahko rečem, da je nova corsa pravzaprav astra v malem. Prtljažnik se je z 260 povečal na 290 litrov; kar naj bi zadostovalo, da dedek Mraz v prazničnih dneh vanj spravi vsa darila za povprečno štiričlansko družino. Več prostora je tudi na prednjih in zadnjih sedežih; voznik ima na voljo devet centimetrov več za noge, potniki na zadnji klopi pa osem centimetrov več v ramenski liniji. Notranjost corse povzema idejne rešitve astre, uporabljeni materiali pa so vsaj za stopničko boljši kot pri predhodnici. Varnostni paket opreme je bogatejši že v osnovi, vključuje pa dve čelni in dve bočni zračni blazini, zračno zaveso, aktivne vzglavnike in sistem PRS, ki ob trku preprečuje vdor in premikanje stopalk. Karoserija bo od sedanje veliko čvrstejša in varnejša; glede na našteto varnostno opremo in puntovo platformo pa lahko pričakujemo visoke ocene pri EuroN-CAP preizkusnem trku. Več kot tretjina mehanskih delov in sklopov je enakih oziroma skupnih s fiatovim puntom, kar posledično pomeni nižje stroške in (verjamemo) večjo kakovost izdelave ter avtomobila v celoti. Kupci bodo lah- ko izbirali med bencinskimi twinport motorji: 1,0-litrski s 65 KM, 1,2-litrski z 80 KM in 1,4-litrski z 90 KM. Inovativna twinport tehnologija sloni na tisti z oznako ecotec in zmanjšuje osnovno pomanjkljivost bencinskih motorjev; torej izgube zaradi neustreznega polnjenja. Motor namreč izkorišča recirkulacijo in izrabo izpušnih plinov. Pri delovanju z delno obremenitvijo dobi motor več kot 25 dodatnih odstotkov mešanice goriva in zraka iz že zgorelih izpušnih plinov, ki se reciklirajo v mešanico. Povprečna poraba naj bi se znižala za okoli 5 odstotkov. Dizelske barve zastopajo sodobni agregati s tehnologijo vbrizgavanja prek skupnega voda: 1,3-litrski (75 kM), 1,3-litrski (90 KM) ter 1,7-litrski z okroglimi 100 konji. Prodaja nove corse naj bi stekla proti koncu prihodnjega leta. Prestiž za ljubitelje karavanov - audi A6 avant Audi želi z modelom A6 avant vplivati predvsem na čustva kupcev velikih in prestižnih karavanov, pri katerih pa velikost prtljažnika ne igra najpomembnejše vloge. Z elegantno obliko, ki jo zaznamujejo visoki boki in zaobljeni karavanski zadek, želi obdržati vodilni položaj med sodobnimi karavani. Od limuzine ni veliko daljši, ima pa več prostora v prtljažniku (565 litrov), s preklapljanjem po tretjini deljivega naslonjala zadnje sedežne klopi pa je prostornost moč povečati na 1660 litrov. Neke vrste novost predstavlja odstranljiva vreča za smuči. Fino obdelan prtljažnik izboljšajo še številne domislice s serijskima vzdolžnima vodiloma, po katerih lahko premikate štiri pritrdilne obročke. Nakladalna površina je široka meter in pet centimetrov, uporabnost pa povečujejo tudi zaprti stranski predal in zložljivo dno, pod katerim se skriva plastični predalnik. Kot zanimivost naj omenim, da si lastniki audija A6 avant lahko po želji nastavijo kot odpiranja prtljažnih vrat. Motorna paleta obsega šest motorjev, katerih moči segajo od 140 do 335 konjskih moči. Prenos moči lahko poteka na prednji kolesni par ali na vsa štiri kolesa. Vsi ročni menjalniki imajo šest stopenj, na voljo pa sta tudi šeststopenjski samodejni tiptronic ali brezstopenjski mul-titronic. Zanimiv je seznam doplačilne opreme, kjer med drugim najdete tudi teleskopski drog, s katerim lahko po želji omejite prostor in preprečite premikanje prtljage, stojalo za kolesa in veliko shranjevalno škatlo, ki jo lahko namestimo neposredno ob zadnjo klop in do nje dostopamo z odpiranjem odprtine za prevoz dolgih predmetov. Audi se je odločil, da bo prvič ponudil tudi električno odpiranje in zapiranje prtljažnih vrat, in to z daljinskim upravljalnikom. Avtomobilska eksotika - bugatti veyron 16.4 1,2 milijona evrov, 1000 konjev motorne moči in 407 km na uro. To so številke, ki opisujejo najhitrejši avtomobil na svetu. Bugatti veyron 16.4 potrebuje od 0 do 400 km/h samo 55 sekund. S tako hitrostjo lahko vozi 12 minut; ko (in če) se potem varno ustavite, so pnevmatike seveda popolnoma uničene. A to ne predstavlja glavne težave, saj cestni dirkalnik po dobrih 10 minutah tako ali tako ostane brez goriva. V tem času namreč motor porabi 100 litrov goriva! Avtomobil si zasluži spoštovanje, saj gre za kupe s 16-valjnim motorjem (!) in močjo 1000 KM, ki 1900 kilogramov težko vozilo popelje čez 400 km/h. Opremljen je s spojlerji, ki preprečujejo, da bi se ob taki hitrosti bugatti dvignil v zrak in poletel. Zgolj v vednost: boeing 757 pred vzletom doseže 278 km/h. Še zmeraj ni prepozno, da pišete dedku Mrazu, čeprav se lahko zgodi, da bo za letenje namesto snežnih sani in jelenov potem uporabljal novo »igračko« za velike otroke. Danilo Majcen Moje cvetje Zdravniški nasvet Zaprtje O zaprtju govorimo, ko se črevo izprazni manj kot trikrat na teden, kadar je odvajanje neprijetno ali kadar ga spremljajo razne težave, npr. bolečine v trebuhu ali napenjanje. Zakaj pride do zaprtja? Pogosto gre za funkcionalno zaprtje, ki je v veliki meri povezano z življenjskim slogom, ki ga je prinesla moderna civilizacija v industrijsko razvitih državah. Še zlasti škodljive vplive ima pet dejavnikov: Sestava hrane: Prevelika poraba maščob, sladkorja in beljakovin presega porabo ogljikovih hidratov in vlaknin. V moderni hrani je premalo hrane rastlinskega izvora. Jemo v glavnem pripravljeno, "hitro hrano" in pijemo sladke pijače in alkohol. Ta hrana je preveč kalorična in ne vsebuje neprebavljivih snovi, tako da črevo z njo skoraj nima dela, ostanki hrane potuje- jo skozi črevo prepočasi, so preveč zgoščeni. Posledica je oteženo iztrebljanje. Pomanjkanje gibanja: danes veliko ljudi večino dneva presedi na delovnem mestu za pisalno mizo, na delo in v šolo se vozimo, veliko prostega časa preživimo pred televizorjem. Ob zmanjšani telesni aktivnosti se delovanje črevesa tudi upočasni, blato postane bolj trdo in se težje izloča. Nezadostni vnos tekočine: v debelem črevesu se iz hrane iztisne voda, vsak dan do dva litra. Kadar s hrano in pijačo pride v telo premalo vode, postane blato trdo in gosto, zato se težje odstrani iz črevesa. Hiter način življenja: vsakdanji pritiski na delovnem mestu, splošno pomanjkanje časa, vsakdanje stresne situacije - to so dejavniki, zaradi katerih smo pogosto prisiljeni odlašati z Foto: Črtomir Goznik Robert Glavaš, dr. med., spec. int. veliko potrebo, saj signal za praznjenje črevesa zavestno zaviramo. Posledično pridemo do tega, da tega signala ne zaznamo več. Zdravila: mnoga zdravila lahko vplivajo na odvajanje blata - direktno upočasnijo delovanje črevesa ali spodbujajo delovanje črevesa v tolikšni meri, da debelo črevo samo kmalu ni več sposobno reagirati. Na ta način deluje dolgotrajna poraba nekaterih vrst odvajal. Kaj storiti proti zaprt- ju: pravilna, uravnovešena prehrana z veliko vlaknin in ogljikovih hidratov, več rastlinske hrane in manj hrane živalskega izvora, pitje vode ali blagih zeliščnih čajev (vsaj dva litra), pitje napitkov iz posnetega mleka (npr. kefir). Redna telesna aktivnost in upoštevanje fizioloških signalov našega telesa. Če je zaprtje prisotno kljub pravilni prehrani in so za odvajanje potrebna odvajala, se je potrebno posvetovati z zdravnikom. Razen funkcionalnih vzrokov lahko pride do zaprtja zaradi organskih vzrokov, kot so kronične vnetne spremembe črevesa, tumorji, zarastline. Poleg tega lahko povzročajo zaprtje tako imenovane sistemske bolezni, kot so sladkorna bolezen, oslabljeno delovanje ščitnice ... V takih primerih je za natančno opredelitev vzroka priporočljiv posvet s specialistom gastroenterologom. Robert Glavaš, dr. med., spec. int. Božični prazniki Za nami je najlepši družinski praznik - božič, pred nami pa najbolj nori dan v letu, ko bomo skupaj pričakali novo leto. Upamo, da bo vsaj tako uspešno, kot je bilo prejšnje leto. Če nam bo vreme še nekoliko bolj naklonjeno, bo naš vrt lep in pisan, balkoni pa nam bodo v veselje in ponos. Sicer pa včasih pride prav tudi takšno neugodno leto, saj se takrat največ naučimo. Človek se namreč uči na napakah. Na vrtu pa se napake pokažejo v neugodnih letih, saj so rastline dovolj odporne, da v ugodnih letih uspevajo, tudi če smo bili mi do njih predobri. Namerno sem napisala predobri, ker veliko napak delamo s tem, da rastline preveč razvajamo, jim nudimo preveč, ne pa premalo. Še bolj kot za vrtnine pa velja to za cvetlice. Srečni bambus Za nami je teden, ko smo se obdarovali predvsem v družini, pred nami pa še nekaj dni obdarovanja najbližjih prijateljev in tudi manj bližnjih znancev. Med darili se pogosto znajdejo tudi lončnice. Zelo zanimivo in primerno darilo je tudi rastlina, ki so jo tudi tisti, ki se spoznajo na feng shui - to je veda o dobrem počutju v prostoru, poimenovali srečni bambus. Ker si v novem letu vedno želimo srečo, je torej tudi ta rastlina zelo primerno darilo za znance in prijatelje. Rastlina v resnici sploh ni bambus. Bambusu ne bi mogli ukrivljati stebla tako, kot lahko najdemo v trgovinah marsikatero rastlino. Bambus tudi ne požene tako enostavno korenin kar iz stebla. Je sicer trdoživ in ga ne uničimo kar tako, tako kot velja za to rastlino. Ta srečni bambus je v resnici sorodnik drevesa življenja - dracene - in se tudi latinsko imenuje Dracaena sanderia-na. Ker ga lahko dobimo v zelo zanimivih oblikah, ga lahko tudi lepo božično dekoriramo in je res zelo lepo in primerno, obenem pa ne razkošno darilo. Je pa izredno dragoceno, saj z njim podarimo pravzaprav srečo. Kako ravnati z njim, če smo ga dobili za darilo, se mnogi sprašujejo, da bo sreča ostala kar najdalje v hiši. Srečni bambus potrebuje svetlobo, vendar ne mara direktnih sončnih žarkov. Če je svetloba zanj premočna, listi porumenijo, sčasoma tudi propade. Zato ga postavimo na prostor, kjer bo svetloba posredna in do njega ne bodo segli sončni žarki. Zelo dolgo, tudi nekaj let, bo lepo uspeval v navadni vazi samo v vodi, ki jo enkrat na mesec zamenjamo ali dolijemo. Vaza je lahko prozorna ali keramična. V prozorni vazi bodo lep okras tudi okrogli kamenčki ali večji kamni, ki jih lahko naberemo na sprehodu ob reki ali potoku. Tisti, ki imate radi barve, lahko v posebnih trgovinah nabavite tudi različno obarvane, steklene kamenčke. Tako bo vse skupaj tudi lep okras v stanovanju. Sama izkoristim lepe, zavite veje tudi tako, da nanje obesim tako božični kakor velikonočni dekor - pisane bunkice za novo leto, majhna okrašena jajčka za veliko noč in celo majhne bučke v jeseni. Lahko pa ga posadimo tudi v zelo mokro, vlažno šot-nato zemljo. Važno je, da je v vodi ali zemlji samo spodnji del stebla, največ 5 cm. Voda naj bo destilirana ali postana, ker ni najbolj navdušen nad našo pitno - klorirano vodo. Čeprav moram priznati, da ga imam sama v navadni vodi iz pipe, ki pa jo samo zelo malo občasno dolijem. Vsake tri mesece lahko vodi dolijemo navadno tekoče gnojilo za zelene rastline. Tega gnojila naj bo samo kapljica - dobesedno, saj je vode zelo malo. Če ga bo preveč, boste požgali korenine. Srečni bambus poganja nove poganjke iz zelenega stebla. Če so ti poganjki že preveliki, jih lahko nežno odtrgate in daste v vodo. Pognali bodo nove korenine, na starem steblu pa bodo zrasli novi poganjki. Tako lahko srečo delite tudi s prijatelji. Naj vam torej srečni bambus prinese srečo v novem letu 2006. Miša Pušenjak Ptuj • S tiskovne konference 46. kurentovanja Pustno razpoloženje se vrača V Ptujski kleti je bila 22. decembra tiskovna konferenca, na kateri so organizatorji, LTO Ptuj, predstavili okvirni program 46. kurentovanja na Ptuju, ki bo od 18. do 28. februarja, z nekaterimi novostmi. Bistvena je, da se pustno dogajanje vrača v mesto, v dveh šotorih, enem na Mestnem trgu, drugem na tržnici, bodo potekali celodnevni "pustni" programi z veliko animacije ter tematski večeri, kot na primer večer estrade in blišča, ciganski in antični večer, čas koncertnih nastopov je mimo, pravijo. Mesto naj bi bilo v času kurentovanja en sam pustni oder. Pa brez zamere V program 46. kurentovanja vnašajo tudi novo zabavo Slovencev, "resnični vzdržljivostni šov", o katerem še ne želijo več govoriti, le napovedujejo ga. Kurentov skok bo 2. februarja, dogodek pri Kurentovem muzeju želijo še obogatiti in privabiti več obiskovalcev, osmo srečanje pustnih mask in likov Slovenije bo na otvoritveni dan 46. kurentovanja, 18. februarja, prva otroška in mladinska povorka v soboto, 25. februarja, sodelovanje so obljubile ptujske osnovne šole, pogovori pa potekajo še z Gimnazijo Ptuj in Šolskim centrom, osrednja karnevalska povorka pa bo v nedeljo, 26. februarja, na kateri pričakujejo okrog 2000 udeležencev, je povedal vodja povorke Milan Gabrovec, ki je tudi povedal, da so se letos organizatorji prvič sestali skupaj z etnografskimi skupinami in vodji karnevalskih skupin. To je zelo pomembno, saj če želimo karnevalski del prireditve nadgraditi, je potrebno aktivno sodelovanje z vsemi, ki v okolici Ptuja pripravljajo karnevalske skupine. Gabrovec si tudi želi, da bi se po vzoru okolja organizirali tudi Ptujčani in pričeli pripravljati karnevalske skupine za nedeljsko povorko. Na sobotnih plesih je teh skupin veliko, v nedeljo pa jih ni opaziti. Več ponudbe obljubljajo organizatorji tudi na stojnicah, hrane in čaja in drugih toplih napitkov, da kurentov in drugih mask ne bo zeblo. Predsednik sveta zavoda LTO Ptuj Na prvi tiskovni konferenci 46. ptujskega kurentovanja so sodelovali (od leve) Milan Gabrovec, vodja karnevalske povorke, Franc Mlakar, predsednik sveta zavoda LTO Ptuj, Marko Klinc, Klinc Hauptman Spuhljanski, princ Kurentovanja 2006 in Aleksander Dolenc, direktor LTO Ptuj. Franc Mlakar je povedal, da se je svet kot nadzorni organ vključil v operativni del organizacije prireditve, ki je ena najpomembnejših etnografskih prireditev v času pustovanja v srednji Evropi. Selitev v staro mestno jedro in regijski vidik ptujskega kurentovanja sta ključna dejavnika za nadaljnji razvoj ptujske pustne prireditve, poudarja Mlakar. Za ogled osrednje karnevalske povorke bo potrebno plačati vstopnico v višini 500 tolarjev, plačali jo bodo odrasli obiskovalci, ki ne bodo maskirani, za to pa bodo prejeli broško in ptujski krof. Nekateri, ki bodo imeli srečo, pa bodo prejeli lepe nagrade, ker bodo vse prodane vstopnice šle v boben za žrebanje. Nedeljska karnevalska po- vorka bo imela tudi nekaj dodatkov, tudi o njih organizatorji še molčijo, da bi bilo pustno dogajanje v mestu ob Dravi še privlačnejše, poudarja direktor LTO Ptuj Aleksander Dolenc. 46. kurentovanje bo stalo med 39 in 43 milijonov tolarjev, ptujski mestni proračun bo zanj prispeval 20 odstotkov manj kot v prejšnjih letih, razlogi so znani, za toliko pa je znižal tudi prispevke za druge prireditve v letu 2006, ki jih bo organiziral LTO Ptuj, katerega ustanoviteljica je MO Ptuj. Manj denarja iz proračuna MO pa ne ogroža kakovosti prireditve. V celostno podobo ku-rentovanja 2006 so dodali ro-gatega kurenta, povezali so se z Lancovo vasjo, skupaj bodo izdali zloženko, programsko knjižico. "Pustovanje na Ptujskem, ne samo v mestu," je naš glavni cilj, še posebej poudarja direktor LTO Ptuj Aleksander Dolenc, ki napoveduje tudi sklic tiskovnih konferenc v številnih slovenskih krajih in tudi v Gradcu in na Dunaju, da bi v času kurentovanja na Ptuj pripeljali čim več obiskovalcev tudi iz tujine, prav tako nekatere znane osebnosti. Princ karnevala 2006 Marko Klinc s prinčevskim imenom Klinc Hauptman Spuhljanski, ki bo v času kurentovanja prevzel oblast na Ptuju, se že od novembra trudi za promocijo ptujskih pustnih prireditev. "Moj glavni cilj je pustovanje na Ptujskem in Dravskem polju ponesti onkraj mojega kraljestva in onkraj meja naše dežele. Kot sem povedal že ob mojem ustoličenju, bom predlagal, da MO Ptuj proglasi dan sv. Pusta za praznik MO Ptuj. Koristno pa bi bilo, da tudi vrli člani našega državnega zbora Republike Slovenije razmislijo o tem, da pusta proglasijo za svoj državni praznik, vendar to odločitev prepuščam njihovi pameti." Ptujčani so izziv za 46. ku-rentovanje prejeli pravočasno, odločitev je v njihovih rokah, okoliške karnevalske skupine so že dokazale, da so "ptujske", Ptujčani pa se zadnje čase še lovijo, nekoč so se več maskirali. Bo vsaj ena nagrada 46. kurentovanja njihova? MG Ptuj • Zadnje dejanje jubileja Slovesna predaja računalnika V ponedeljek so v knjižnici Gimnazije Ptuj pripravili majhno slovesnost, povezano s predajo novega računalnika, ki je bil nabavljen iz ostanka sredstev, ki so nastala ob srečanju in praznovanju 135-letnice Gimnazije Ptuj. Jože Glazer je v imenu organizacijskega odbora predal dijakom računalnik. Predsednik organizacijskega odbora Jože Glazer je ob tej priliki povedal: »Srečanje bivših dijakov ptujske Gimnazije, ki smo na tej šoli pridobivali znanja, ki so nam pomagala v naši profesionalni karieri, je uspelo. Že takrat smo se dogovorili, da bomo morebiten ostanek sredstev namenili za posodobitev tehnologije v ptujski Gimnaziji. S pomočjo sponzorjev nam je uspelo pridobiti 260 tisoč tolarjev, ki smo jih namenili za nakup računalniške opreme.« Dijakom je Jože Glazer zaželel veliko uspeha pri zbiranju informacij ter izrazil željo, da stiki z bivšimi gimnazijci ostanejo. V ponedeljek se je sestal tudi novi svet zavoda Gimnazije Ptuj in izvolil novega predsednika, saj je sedanjemu, Jožetu Glazer-ju, potekel mandat. Nova predsednica šole Gimnazije Ptuj je Slavica Bratušek, profesorica nemščine na šoli. Fl m Semenj bebavosti Daj nam danes naš vsakdanji Hofer Pred štirinajstimi leti in pol seje naša država osamosvojila. Nato je prišlo obdobje razcveta demokracije, milk, mo-cartkugel, kinder jajčk, skratka, vseh zahodnih dobrin, po katere smo morali do pred kratkim hoditi preko meje, zdaj smo jih lahko kupovali v od nekdaj naših trgovinah, lahko pa tudi v tujih trgovinah na našem ozemlju, kar je za marsikoga predstavljalo še posebno slast, čeprav so bile mocartkugle v Sparu ali Leclercu povsem enake kot tiste, ki jih ponuja najboljši sosed ali Tuš. Vmes so se zgodile še kake volitve, dve, tri, pa par referendumov smo imeli, pa stavk in tako dalje. Skratka, postali smo dolgočasna država srednjega evropskega razreda, z nekaj lokalnimi posebnostmi, seveda. A vseeno, po skoraj petnajstih letih se je zdelo, da je ljudstvo te države zapadlo v tisto apatijo, ki je značilna za ostale evropske države srednjega razreda. In ko bi površni opazovalec že skoraj obrnil hrbet ter se zazrl v kake bolj zanimive loge, seje letošnjega decembra zgodilo. Prišel je Hofer. Seveda si ta trgovska veriga ni zbrala decembra kar tako, naključno. Nič, kar počnejo velike trgovske verige, ni niti približno naključno. Mastodont, ki smo ga do tega decembra imeli priložnost opazovati ter se pod njegovimi neonskimi reklamnimi napisi sončiti le pri severnih sosedih, je torej prilomastil tudi k nam. In če smo nekateri mnenja, da, čeprav konkurenca koristi, prihod še ene trgovske verige v Slovenijo ni ravno dogodek epskih razsežnosti, seje hitro pokazalo, da to vsekakor ni tako. Tako so recimo moje prve misli, ko sem slišal, da k nam prihaja Hofer, najprej zaplavale v preteklost, v čase avstrijskega šopinga, riža v vedrih, pralnih prahov z urami v njih in švercanja te robe preko meje, nato pa so se umirile ob ugotovitvi, da bo narod očitno moral začeti jemati kredite, da bo lahko zapravljal v vseh mega, super, hiper in kaj je še teh marketov. Potem pa sem na vse skupaj kar hitro pozabil. Dokler mi tega trgovca med nevronske povezave niso spet butnili prizori masovnega poniževanja pred durmi v na novo odprte Hoferje po vsej Sloveniji. Dragi moji, če ste se kdaj spraševali, ali nebesa obstajajo ali ne - obstajajo, in ne imenujejo se paradiž, raj, nirvana, sedma nebesa in kaj je še teh izrazov, ampak Hofer. In drseča vrata v Hofer so vrata v nebesa. V teh nebesih sicer ne dobite večne nagrade za vaše krepostno življenje, a komu je do tega v današnjem svetu sploh še mar? Kar je edino pomembno, je, da se v teh nebesih dobijo plazma televizorji po ugodni ceni, pa sesalci morda par jurjev bolj ugodno kot v "navadnih" trgovinah, pa seveda pralni stroji in, če moderni nakupovalni verniki odnesejo že vse ostalo, tudi kak pekač kruha ali kaka podobna, večinoma neuporabna stvar. Pravzaprav sploh ni pomembno, kaj je v škatli, ko prodajalka odčita črtno kodo, pomembno je, daje tisto, kar je pač noter, znižano. Pa četudi nikoli ne bo zapustilo svoje embalaže in bo po nekaj mesecih ždenja v stanovanju deložira-no v klet ali na dile. A kot rečeno, to pravzaprav sploh ni pomembno, produkt sam ni pomemben, pomembno je dobiti, ali bolje in bolj moderno rečeno, kupiti del nebes in jih odnesti s seboj. Pozabite božični duh, kar edino šteje, je, da v bajto privlečete Hoferjev duh. Skratka, popolnoma absurden pojav prizorov, ki so se nam nudili ob otvoritvi Hoferjev, odlično pozicio-niranih v čas, ko tukajšnji živelj zajame decembrska nakupovalna mrzlica, postane, ko ga ugledamo v luči absurdne predstave o nebesih, ki čakajo na drugi strani vhodnih Hoferjevih vrat, malce bolj razumljiv. Seveda ne upravičen in zdravorazumsko pojasnljiv, a vsaj vidimo, v čem je pravzaprav štos. V še vedno prisotni navdušenosti tukajšnjih ljudi do tega, kar je tuje in nam je bilo dolga desetletja na voljo samo prek meje, in pa v odlični potezi trgovske verige, da svoja vrata odpre ravno v času, ko tukajšnji živelj zapade v nakupovalni trans. Se pravi, premišljen nastop spariti z bebavostjo. Rezultati so (bili) vidni. Gregor Alič Markovci Letos 11. božični koncert Zadnje decembrske dni bi radi popestrili z božičnimi melodijami tudi markovski kulturniki. Zato vabijo, da jim prisluhnete na koncertu, ko bo v petek, 30. decembra, ob 18. uri v farni cerkvi sv. Marka v Markovcih. V organizaciji kulturno-umetniškega društva Markovski zvon se bodo predstavili: cerkveni pevski zbor sv. Marko, pevci Jutranje zarje, vokalna skupina Kor in cerkveni otroški zbor Zvonček. DM Foto: MG Foto: Fl Ptuj • Zdravnik z umetniško žilico Geometrijska dimenzija saha ljubitelja in zdravnika Prim. Antun Kolesar, dr. med., spec. splošne medicine, je zdravnik že 40 let, od tega 13 let na Ptuju. Zaposlen je v Zdravstvenem domu Ptuj, rojen Zagrebčan, po materi Slovenec. V njem pa je tudi nekaj umetnika, umetniške žilice, njegov brat je bil znan hrvaški arhitekt Marjan Kolesar, ki je pred leti tudi razstavljal v Miheličevi galeriji na Ptuju. V mladosti se je veliko ukvarjal s šahom, prišel do II. kategorije, zatem pa se v celoti posvetil medicini, zdravljenju ljudi. Še vedno pa igra tudi šah, če mu le čas dopušča, z njim se poigrava tudi z umetniške strani, včasih je celo objavljal šahovske probleme. Pred kratkim je izdelal geometrijski šah. Že dolgo je namreč razmišljal o lastnih figurah, ki jih je končno tudi oblikoval. Šah je ena najstarejših in najbolj razširjenih iger na svetu, današnja pravila so bila utrjena že konec 15. stoletja. Lahko bi celo dejali, da je danes šah že praktično v inventarju civilizacije, med drugim pravi prim. Kolesar. "Znanih je več različic standardnih oblik šahovskih figur, ki so izdelane iz različnih materialov, najpogosteje iz lesa, plastike, stekla, kovine, alaba-stra, slonovine in še drugih materialov. Nekdaj so jih izdelovali ročno, danes pa zaradi velike potrebe serijsko. V nekaterih hišah so šahovske mize s figurami celo del okrasnega pohištva. Na naših tleh je bila zelo popularna in razširjena garnitura figur tipa "Dubrovnik" v konfekcijski izdelavi iz plastičnega materiala, na katerih je bila pred leti odigrana tudi šahovska olimpiada v Dubrovniku. Znano je, da so se z oblikovanjem šahovskih figur ljubiteljsko ukvarjali nekateri ljubitelji te igre, med njimi tudi nekateri umetniki. Tako so nastajale unikatne figure, od klasičnih do skoraj abstraktnih form, ki so včasih imele pravo umetniško vrednost, s katerimi so se sami radi igrali. Tudi sam sem kot ljubitelj šaha, v mladosti sem objavil tudi več šahovskih problemov v časo- pisu Problem, mednarodno uveljavljenem časopisu za šahovske probleme, že dlje časa razmišljal o lastnih figurah, ki sem jih končno tudi oblikoval. Za osnovno obliko sem izbral geometrijsko telo - stožec, enakega premera krožne osnove in različnih standardnih višin. Vse figure, razen skakača, imajo kot dodatek še drugo geometrijsko telo, eno ali več enakih krogel. Skakač in lovec imata še dodano vreznino, skakač namesto krogle kot drugi element še okroglo odprtino, enakega premera kot krogle. Zaradi teh lastnosti figur sem svoj šah Ptuj • Z matematiko v svet Teden vseživljenjskega učenja Na Gimnaziji Ptuj že tradicionalno organizirajo teden drugačnega učenja in poučevanja. Letos so dali poudarek matematiki in teden naslovili Z matematiko v svet. Danes se ta teden konča. Foto: Črtomir Goznik Prim. Antun Kolesar, dr. med., spec. splošne medicine: "Ze dolgo sem razmišljal o lastnih šahovskih figurah, ki sem jih končno tudi oblikoval." poimenoval 'geometrijski'," je podrobneje predstavil svoje "umetniško" delo v šahu prim. Antun Kolesar. "Pri realizaciji teh figur me je vodila predvsem enostavnost, čistost in doslednost pri oblikovanju, skratka moderen dizajn. Figure so dovolj prepoznavne, izdelava ni tehnično prezahtevna, ker pa so iz lesa, jim to daje še posebno topel vtis. Koliko sem v svoji realizaciji uspel, pa bodo presodili drugi," je še o svojem geometrijskem šahu povedal prim. Antun Kolesar. MG Rešitev križanke: vodoravno: SMETAR, TORINO, ABISAL, LIK, NA, ITAČAN, TONE, LSD, OBILJE, PODPIS, ANIM, ARIOSTO, ORA, UMOLK, PENAL, SOLO, OSNOVA, IŽEVSK, OŽAR, NANETTE, EDI, IN, COAN, CIN. V projektu je sodelovalo kar nekaj eminentnih strokovnjakov iz vseh treh slovenskih univerz, ob njih pa še veliko zanimivih predstavnikov uspešnih podjetij in inštitucij, ki so dijakom in njihovim vzgojiteljem pomagali bogatiti svet lastne osebnosti in svet spreminjajoče se družbe 21. stoletja. To je teden drugačne šole, konstruktivističnega učenja, ki še poudari višje cilje vzgoje in izobraževanja ter izgrajuje celostnega človeka. Z matematiko v svet bi radi popularizirali matematiko in razširili njene uporabne vrednosti znotraj medpredmetnih povezav. V tednu vseživljenj-skega učenja so bila udeležencem na voljo številna predavanja: Med genetiko in okoljem, Matematika in razumnost ter številne medpredmetne delav- Prejeli smo O lobiranju V občilih pogosto zasledimo termina »lobiranje« in »lobi«. Opredelil bom oba pojma na znanstveni način. Vsi posamezniki, ki se lobirajo, tvorijo lobi, ki predstavlja formalno ali neformalno družbeno omrežje (vrsta človeškega sistema), ki pa je vedno zaprto (izolirano). Vsi člani tega omrežja (lobija) se obnašajo na ta način, da podpirajo vse ostale člane svojega omrežja tako, da pospešujejo njihov vzpon po hierarhični družbeni lestvici. Posameznikov zunaj njihovega omrežja pa ali ne podpirajo ali pa celo zavirajo njihov vzpon, če je to v koristi napredovanja katerega od članov njihovega omrežja (lobija). Posledica takega vedenja lobija je, da se njegovi člani resnično hitreje vzpenjajo po družbeni lestvici, zato se marsikdo odloči za tako pot. Za tiste, ki se lobirajo, je njih početje kratkoročno sicer subjektivno ugodno, za družbo pa kratkoročno ni niti pozitivno niti negativno. Dolgoročno pa je lobiranje za družbo negativno, kar bomo obrazložili v nadaljevanju; tam bomo obrazložili tudi, da je takšno pospešeno vzpenjanje po družbeni lestvici dolgoročno negativno tudi za počutje vseh posameznikov, ki so ubrali to pot. Zakaj je lobiranje negativno Lobiranje je le sodobna neformalna oblika prostozidarstva. nice. Potekal je tudi kviz Lepo je biti matematik. Med gostujočimi predavatelji so bili: dr. Andrej Marušič, dr. Dragan Marušič, dr. Dorjan Marušič, dr. Marjan Jerman, dr. Damjan Kobal, Marko Cedilnik, mag. Aleš Košir, Andrej Jakobčič, Samo Repolusk, Matej Kocbek in Jonas Žnidaršič. Moderator-ja vseživljenjskega učenja sta bila Stanislav Šenveter in Vesna Zmazek. Fl Kviz Lepo je biti matematik Večina tistih, ki so se pripravljeni podati po poti lobiranja, se je pripravljena povezati s prav komerkoli, če to pospeši njihov hitri vzpon, pripravljeni pa so tudi zavreči vse ljudi, ki so jim v preteklosti kakorkoli pomagali pri njihovem vzponu, danes pa jim več niso potrebni itn. Lobiranje je torej skregano z etičnimi načeli - še več: Za družbo je lobiranje dolgoročno škodljivo! Da bom dokazal zgornjo trditev, bom uporabil model vzpenjanja po hierarhični družbeni lestvici, ki ga je pred leti razvil ameriški znanstvenik dr. Peter in je obširno obrazložen v njegovi knjigi Petrovo načelo. Osnovne ideje tega načela so naslednje: Vsak posameznik zaseda v svojem delovnem obdobju neko mesto na nivoju hierarhične družbene lestvice. Če se izkaže na tem mestu pri svojem delu uspešen, ga delovno okolje dvigne za en nivo višje; če se izkaže uspešen tudi na tem nivoju, spet napreduje za en nivo višje itn. Zahtevnost dela pa se z vzpenjanjem po lestvici veča. Tako se vsakdo slej ko prej povzpne do nivoja, na katerem se izkaže kot nesposoben. Ta nivo se imenuje prag nesposobnosti in je za različne posameznike različno visok. Posameznikovo nesposobnost na tem nivoju pa ugotovi tudi njegova okolica, vendar ga humana družba zaradi tega navadno ne degradira, v zahvalo za njegovo koristno početje v preteklosti, ko je delal še na nižjih nivojih, na katerih se je izkazal kot uspešen. Na pragu svoje nesposobnosti torej dočaka svojo upokojitev. Svoje nesposo- bnosti na tem svojem zadnjem nivoju pa se zaveda tudi sam, zato se počuti nesrečen, kar je povezano tudi s povečanjem njegove obolevnosti, to pa je negativno tudi za družbo. Kako ravnati Dr. Peter pravilno ugotavlja, da bo vsakdo v svojem delovnem obdobju pri svojem napredovanju slej ko prej dosegel svoj prag nesposobnosti, na katerem bo nesrečen dočakal svojo upokojitev. Takšno negativno dogajanje lahko prepreči le tisti posameznik, ki pozna podani Petrov model in aktivno zavira svoje napredovanje; to pa ni enostavno, kot je opisano v Petrovi knjigi. Če pa posameznik pospeši svoj vzpon po hierarhični družbeni lestvici tako, da se lobira, pomeni torej, da bo dosegel prag svoje nesposobnosti prej, kot bi ga sicer; prek tega praga pa se ne bo mogel povzpeti, niti ob podpori svojega lobija. Tako se bo žal povečala dolžina njegovega nesrečnega obdobja - od zasedbe pragu nesposobnosti pa do upokojitve. To obdobje je tudi subjektivno negativno, saj je povezano s posameznikovim nesrečnim počutjem, kar poveča tudi njegovo obolevnost, negativno pa je tudi s stališča družbe, saj posameznik v tem obdobju ni več njen koristen član, česar se zaveda tudi sam. Zato naj velja vsem, ki bi radi pospešili svoj družbeni vzpon ob pomoči lobiranja, naslednji nasvet: Upoštevajte modrost starih Rimljanov »Festina lente!« (»Hiti počasi!«). Adolf Žižek Foto: Fl Majšperk • Ženske, ki vodijo spremembe Podjetnost je ženskega spola ... V sejni sobi občine Majšperk so v okviru projekta Equal Vesna ter v sodelovanju z zasebnim podjetjem Animacija iz Ptuja v torek, 13. decembra, pripravili tematsko srečanje za ženske, ki si želijo novih izzivov in znanj, pod naslovom Ženske, ki vodijo spremembe. Za prijetnejši uvod v nevsakdanje srečanje, ki ga je vodila promotorka ženskega podjetništva Pranja Čeh (udeleženkam so v tem času ponudili možnost varstva za otroka), sta sicer ne preveč številnemu ženskemu avditoriju, le 18 udeleženkam, svoj primer dobre prakse predstavili Nuša in Lea, mladi ter nadvse ambiciozni lastnici ateljeja New Life v Ptuju. Kot sta povedali, sta pričeli kot študentki čisto iz nič, želeli sta ustvarjati in svojo kreativno ustvarjalnost ponuditi tudi drugim, zato sta najeli svoj prostor, ga sami uredili, prenovili in opremili ter pričeli izdelovanje unikatnih izdelkov in modnih dodatkov za mlade. Ker v Ptuju ni bilo na voljo po njunem mnenju nobenega "pametnega" spominka (razen seveda kurenta), sta se odločili, da bosta pričeli izdelovati rimski nakit na način in z materiali kot v časih starih Rimljanov. Kar precej naporov je bilo potrebnih, da sta si lahko uredili status osebnega dopolnilnega dela, saj je bila tudi zanju ta novost popolna neznanka. A z veliko željo, prizadevanjem, sposobnostjo ter seveda angažiranjem sta tako rekoč čez noč uspeli, saj so njuni izdelki med mladimi postali vse bolj cenjeni, kratko malo pravi hit. Mladi prodorni "podjetnici" so kmalu opazili in ju začeli vabiti na razne modne prireditve in modne revije, sodelujeta tudi s Polzelo, z znano manekenko Bernar- do Marovt, kot gostji pa so ju predstavili v TV oddaji E-Plus. Mladi podjetnici imata dela čez glavo, saj sta ob rednem študiju tako zasedeni, da nimata časa niti za postavitev nove napisne table. V osrednjem delu pa je udeleženkam ženskega srečanja v Majšperku nekaj svojih bogatih izkušenj predstavila Marta Turk, ustanovna predsednica Združenja podjetnic GIZ Podjetnost, prve nevladne asociacije mladih podjetij, podpredsednica svetovnega združenja podjetnic FCEM, pa predsednica Združenja podjetnikov pri GZS, soustvarjalka zavoda Meta ter ob vsem tem še direktorica svojega podjetja, žena svojemu možu in mati štirim otro- Foto: M. Ozmec Svoje bogate izkušnje je predstavila Marta Turk (desno), v družbi s Franjo Čeh. kom. Udeleženkam srečanja je predstavila svoje bogate izkušnje pri oranju ledine na področju ženskega podjetništva pri nas ter izrazila ogorčenje nad ugotovitvijo, da so Slovenke za isto delo vsaj za 20 odstotkov slabše plačane kot Slovenci. Ogorčena je tudi zaradi tega, ker je med tistimi, ki so izgubili delovna mesta, bistveno več žensk kot moških, a ponosna na to, da je podjetnost ženskega spola, kajti že ženska želi, lahko doseže marsikaj. V dokaz za svojo trditev je Turkova ženskam v Majšperku predstavila krajši film o štirih znanih slovenskih podjetnicah, ki so uspele in so še vedno zelo uspešne. Majšperška županja dr. Darinka Fakin, ki je bila med udeleženkami srečanja, je menila, da je glede na številne probleme, ki jih imajo v občini tudi z brezposelnostjo, to srečanje primerna priložnosti za nove ideje. Glede na to, da bodo razvoj občine usmerili v razvoj turizma oziroma romarskega centra Ptujska Gora, vidi tudi tu precej novih možnosti. Po predstavitvi vsake posameznice in njene vloge v družini ali družbi ter tehtanju, ali je vsaka zadovoljna s tem, kar je v življenju dosegla, so v prostem klepetu ženske v Majšperku ugotovile še marsikaj zanimivega; vse po vrsti pa so se strinjale s sklepno ugotovitvijo Turkove, da je pač treba nekaj početi, ne se le doma zadovoljevati s štirimi zidovi in gledanjem mehiških nadaljevank. M. Ozmec Predpraznične prireditve Ptuj • Kitaristi v CID-u Sv. Tomaž • Žive jaslice V petek so se v Centru interesnih dejavnosti na Ptuju predstavili mladi kitaristi, ki se veščine igranja na kitaro učijo v sklopu centra, kjer sta njihova mentorja Marko Korošec in Samo Šalamon. Gre prvenstveno za igranje na električno kitaro, tokrat pa so mladi nastopili v solističnih točkah ter v ansamblski obliki, tudi ob pomoči bas kitare in tolkal. Mladim iz CID-a so se pridružili še učenci glasbene šole iz Dornave. Fl Župnija Sveti Tomaž je že tretje leto zapored na sveti večer pripravila uprizoritev dogodkov božične noči. Predstava je potekala pred cerkvijo, v programu pa so sodelovali združeni cerkveni pevski zbor, otroški pevski zbor, ljudske pevke, glasbena skupina Srce in Kvartet Svetega Tomaža. Dogodke božične noči so uprizorili dvakrat - ob 20. in 23. uri, vsaki predstavi je sledila maša, skupno pa si je predstavo ogledalo okoli 1200 ljudi. NŠ Mestna občina Ptuj, Mestni trg 1, Ptuj, objavlja na podlagi 60. člena Uredbe o pridobivanju, razpolaganju in upravljanju s stvarnim premoženjem države in občin (uradni list RS, št. 12/03 in 77/03), naslednjo JAVNO PONUDBO k dajanju ponudb za najem poslovnih prostorom I. PREDMET ODDAJE V NAJEM SO POSLOVNI PROSTORI: 1. Vošnjakova ul. 10, Ptuj, površine 51,47 m2, a/ dejavnost: trgovska, b/ najemnina: 55.193,00 c/ rok usposobitve je 1 mesec od podpisa najemne pogodbe. 2. Prešernova ul. 11, Ptuj, površine 80,13 m2, ulični; a/ dejavnost: poslovna b/ najemnina: 42.553,00 SIT c/ rok usposobitve je 1 meseca od podpisa najemne pogodbe. - Poslovni prostori se oddajo v najem za nedoločen čas. - Poslovni prostori se oddajajo v najem kot zaključene celote. - Najemnine so določene v skladu s Pravilnikom o osnovah in merilih za določitev najemnine za poslovne prostore in garaže (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj št. 8/99 in 1/01). - Ponudniki morajo imeti poravnane vse obveznosti iz naslova morebitnega najemnega razmerja poslovnega prostora v lasti Mestne občine Ptuj in poravnano nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča. - Najemnik in najemodajalec se s posebno pogodbo dogovorita o obsegu in obliki potrebnih del za usposobitev poslovnega prostora. Če najemnik preseže znesek dogovorjenih potrebnih vlaganj ali je zainteresiran za večji vložek sredstev od zneska ocene, se navedeni presežek vloženih sredstev šteje kot nepovratni strošek v breme najemnika. Po usposobitvi poslovnega prostora se na podlagi cenitvenega poročila, ki ga pridobi v soglasju z najemodajalcem in plača najemnik, ugotovi vrednost vlaganj v poslovni prostor in nova tržna vrednost poslovnega prostora. Dogovorjena potrebna vlaganja najemnika se upoštevajo najemniku za dobo treh let v obliki znižanja najemnine, kar se določi v posebni pogodbi, ki je sestavni del najemne pogodbe. II. POSTOPEK IN ROK DAJANJA PONUDB Ponudbo za najem je treba obvezno predložiti na obrazcu prijavnica -ponudba, ki ga interesenti dobijo v sprejemni pisarni, Mestne občine Ptuj, Mestni trg 1, Ptuj. K ponudbi na obrazcu prijavnica - ponudba je treba predložiti še: 1. dokazilo iz vpisnika samostojnih podjetnikov posameznikov (prigla-sitveni list) za samostojnega podjetnika - izdaja Davčni urad ali 2. izpisek iz sodnega registra podjetij - za podjetja ali družbo, veljaven največ 30 dni, ali 3. odločbo Upravne enote - za društvo oz. odločbo o podelitvi statusa društva v javnem interesu; 4. kratko poročilo o dosedanjih aktivnostih in predstavitev programa; 5. dokazilo o poravnanih obveznostih in dokazilo, da ni blokiran račun (veljavno največ 30 dni) 6. dokazilo o plačilu varščine v višini enomesečne najemnine - za resnost ponudbe na TRR Mestne občine Ptuj odprt pri Banki Slovenije št. 01296 - 0100016538; 7. pisno izjavo, da se s pogoji javnega razpisa strinjajo. Obrazec prijavnica - ponudba s priloženimi listinami in dokazili je treba oddati za vsak poslovni prostor posebej. Rok za dajanje ponudb je 15 dni in se prične šteti od dneva objave javne ponudbe. Ponudnik lahko da ponudbo za več objavljenih poslovnih prostorov, vendar za vsakega na svojem obrazcu prijavnica -ponudba z vsemi zahtevnimi listinami in dokazili. Javna ponudba velja do poteka v vabilu določenega časa. Najemodajalec bo izbral le med ponudniki, ki bodo v objavljenem roku oddali popolno ponudbo z vsemi zahtevanimi listinami in dokazili. Ponudbe, ki bodo prispele po roku (nepravočasne ponudbe) ali pravočasne, vendar nepopolne ponudbe, se zavržejo in o tem se obvesti ponudnike. Rok vezanosti na ponudbo je do sklenitve najemne pogodbe. Ponudba se lahko sprejme od dneva objave do poteka roka za oddajo ponudb. Komisija ne bo obravnavala vlog ponudnikov, ki nimajo do Mestne občine Ptuj poravnanih vseh morebitnih zapadlih obveznosti. Izpolnjen obrazec prijavnica - ponudba s priloženimi navedenimi listinami in dokazili, ponudniki v zaprti kuverti s pripisom "NE ODPIRAJ -ponudba za najem poslovnega prostora in navedeno številke poslovnega prostora" pošljejo po pošti priporočeno na naslov: Mestna občina Ptuj, Oddelek za gospodarsko infrastrukturo in okolje, Mestni trg 1,2250 Ptuj ali oddajo v sprejemni pisarni Mestne občine Ptuj, Mestni trg 1, Ptuj. Ponudniki morajo svojo pisno ponudbo z vsemi zahtevanimi listinami poslati ali osebno oddati v roku 15. dneh od objave.. Osebno prinesene ponudbe je potrebno predložiti do navedenega roka, najkasneje do 12. ure. Javno odpiranje ponudb bo 16. dan od objave ob 12. uri v prostorih male sejne sobe št. 2/I na Mestni občini Ptuj, Mestni trg 1, Ptuj. III. IZBOR NAJUGODNEJŠEGA PONUDNIKA Izbor najugodnejšega ponudnika se opravi na podlagi meril, ki so razvidni iz priloge prijavnice - ponudbe. Obvestilo o izbiri najugodnejšega ponudnika na predlog komisije izda župan najkasneje v roku 15. dneh po javnem odpiranju ponudb. Zoper obvestilo župana ni pritožbe. Ponudniki lahko uveljavljajo svoje pravice pri pristojnem sodišču. Neuspelim ponudnikom se varščina brez obresti vrne v 15 dneh po sprejemu odločitve o izbiri najugodnejšega ponudnika za oddajo poslovnega prostora v najem na transakcijski račun, katerega popolno in točno številko z navedbo enote banke ali UJP ste dolžni navesti na obrazcu prijavnica - ponudba. Če vročitev po pošti na naslov izbranega ponudnika ne bo uspešna oz. ta ne bo prevzel odločitve najemodajalca na našem naslovu v 10 delovnih dneh po dnevu neuspeha vročitve po pošti, menimo, da je izbrani ponudnik odstopil od svoje ponudbe in varščina zapade v korist najemodajalca. IV. SKLENITEV NAJEMNEGA RAZMERJA S ponudnikom, ki je bil izbran, se sklene najemna pogodba najkasneje v roku 30 dneh po odločitvi o izbiri. Če izbrani ponudnik ne podpiše najemne pogodbe v navedenem roku, Mestna občina Ptuj zadrži plačano varščino v višini enomesečne najemnine. Varščina se ponudniku šteje v najemnino. V. DODATNA POJASNILA Najemodajalec si pridržuje pravico, da lahko postopek javne ponudbe do sklenitve pravnega posla ustavi in ne izbere nobenega ponudnika. Vse dodatne informacije dobijo interesenti pri Mestni občini Ptuj, Oddelek za gospodarsko infrastrukturo in okolje, Mestni trg 1 na telefon (02) 748 29 64 - kontaktna oseba: Bogdan KOVAČ Mestna občina Ptuj Prireditvenih Torek, 27. december 9.00 do 12.00 Ormož, prostori Mladinskega center, delavnice, v katerih boste sprostili svojo domi{ljijo pri oblikovanju motivov s perlicami Hama 14.00 Kog, v dvorani, sve~anost ob spominskem dnevu krajevne skupnosti Kog 16.00 Ptuj, [portna dvorana Center, Prireditev za male in velike 16.00 do 18.00 Grabe pri Ormožu, ~ebelarski dom, boži~no-novoletna razstava Turisti~nega dru{tva Sredi{~e ob Dravi, razstava je na ogled vse do 31. decembra 17.00 Ptuj, na gradu, Svet pravljic, sprejel vas bo Nor~ek Muzikal~ek 18.00 Skorba, dom krajanov, boži~no-novoletni koncert 18.30 do 20.00 Ormož, prostori Gimnazije, odbojka Sreda, 28. december 9.00 do 12.00 Ormož, prostori Mladinskega centra, delavnice izdelovanje iz lesa, z otroki bo Ur{a Ambrož Kidri~evo, restavracija Pan, tedenski tematski pogovori Ptuj, na gradu, Svet pravljic, sprejel vas bo Nor~ek Muzikal~ek Kidri~evo, v veliki dvorani restavracije Pan, prednovoletni koncert Pihalnega orkestra Talum Ormož, v {portni dvorani na Hardeku, 28. novoletni koncert, Mladi solisti s Pihalnim orkestrom Ormož Ptuj, Mestno gledali{~e, Agencija za lo~itve, za izven 17.00 17.00 18.00 19.00 19.30 Četrtek, 29. december 17.00 Ptuj, na gradu, Svet pravljic, sprejel vas bo Nor~ek Muzikal~ek 18.00 Ptuj, Dom upokojencev, v jedilnici, zabava ob koncu leta 19.30 Ptuj, Mestno gledali{~e, Agencija za lo~itve, za izven 18.00 Lenart, Beli klepet v knjižnici Lenart KOLOSEJ Maribor Torek, 27. december, ob 21.40 Hudi~ v Emily Rose. Ob 11.50, 13.50 in 15.50 Balcancan. Ob 11.10, 14.10, 16.40, 19.00 in 21.00 Kot v nebesih. Ob 12.10, 14.30, 16.50, 19.10 in 21.30 Satanov klan. Ob 18.50 Vesel boži~. Ob 11.30, 13.30, 15.30, 17.20, 19.20 in 21.00 King Kong. Ob 11.20, 13.40, 16.00, 18.20, 20.40 in 22.00 Nova v družini. Ob 17.50 in 20.00 Prena{alec 2. Ob 12.20, 15.10, 18.00 in 20.50 Zgodbe iz Narnije: lev, ~arovnica in omara. Ob 21.20 Senca preteklosti. Ob 15.20 in 18.30 Harry Potter in ognjeni kelih. Ob 12.50, 15.00, 17.30, 19.40 in 21.50 Pogre{ana na letalu. Ob 12.00, 14.20 in 16.30 Morski de~ek in deklica iz lave. Sreda, 28. december, ob 21.40 Hudi~ v Emily Rose. Ob 11.50, 13.50 in 15.50 Balcancan. Ob 11.10, 14.10, 16.40, 19.00 in 21.10 Kot v nebesih. Ob 12.10, 14.30, 16.50, 19.10 in 21.30 Satanov klan. Ob 18.50 Vesel boži~. Ob 11.30, 13.30, 15.30, 17.20, 19.20 in 21.00 King Kong. Ob 11.20, 13.40, 16.00, 18.20, 20.40 in 22.00 Nova v družini. Ob 17.50 in 20.00 Prena{alec 2. Ob 12.20, 15.10, 18.00 in 20.50 Zgodbe iz Narnije: lev, ~arovnica in omara. Ob 21.20 Senca preteklosti. Ob 11.40, 15.20 in 18.30 Harry Potter in ognjeni kelih. Ob 12.50, 15.00, 17.30, 19.40 in 21.50 Pogre{ana na letalu. Ob 12.00, 14.20 in 16.30 Morski de~ek in deklica iz lave. Tu se srečujemo živi in mrtvi, brez napovedi, sredi dneva ali sredi noči, ko dozori bolečina samote ali srčna potreba po bližnjem. Tu se obnavljajo stare vezi ali spletajo nove. Tu se prečistita vest in kri, da vsakdo lažje dalje živi -živi v mrtvem in mrtvi v živem. (T. Kuntner) SPOMINI V teh predprazničnih dneh naše misli vse pogosteje poro-majo k najdražjim, ki počivajo na pokopališču v Maj-šperku, k Jakobu in Zvonku Topolovcu, Ceciliji in Cirilu Koržetu ter Angeli Topolovec - Gaži. Z ljubeznijo in žalostjo v srcu smo z vami, prižgemo svečo v vaš spomin, postojimo pri grobu in se v mislih pogovorimo z vami. Vsi, ki vas pogrešamo Mali oglasi STORITVE ASFALTIRANJE, TLAKOVANJE dvorišč in parkirišč, nizka gradbena in zemeljska dela. Ibrahim Ha-sanagič, s. p., Cesta 8. avgusta 18 a, 2250 Ptuj, tel. 041 726 406. KMETIJSTVO KUPIM traktor: IMT, ursos, zetor, torpedo, štajer. Tel. 041 579 539. PRODAM seno v štirih okroglih balah. Telefon 041 591 334. NEPREMIČNINE PRODAM stanovanjsko hišo v Des-trniku, 1 ha zemlje in veliko gospodarsko poslopje, cena pri ogledu. Telefon 753 09 11, 031 443 242. vC/^a .vT/^a .vr/^A .vr/^a .yr/^A , VCLIKn BOŽIČNO-NOVOLCTNR PRIRCDITCV .yr/^a .yr/^a .yr/^a ^ wwwwwwwwww »ZA MALC IN VCLIKC« V torek, 27. decembra, ob 16. ur! v športni dvoroni Center SPIDIZ MLADIMI P€VCI Nino, Hnjo, Uljono in Motej in dedek Mroz MlÉl Nastopili bodo še: ^ plesni center IVIombo ^H /i čorovniif flugustino ^H /â ustvorjolne delavnice ^^ DPM PTUJ In DPM ViD€M 1 ustvorjolno Igralni kotiček PIKnPGLGNICn ^ plesna skupina M€TULJČiC€^ Iz OŠ Gorišnica ^ Voditeljo: J^ ^^^ Totjana Mohorko in Rado Škrjonec đ m Pokrovitelj: MCSTNR OBČINR Ptuj MOŽNOST NAKUPA ZEMLJIŠČA S HIŠO SEM eden od treh porokov kredita, ki ga je pred leti najela dolžnica iz Rjavcev 36, 2255 Vitomarci. Kredita ni odplačevala, zato je upnik Poštna banka Slovenije vložila zahtevo za prodajo nepremičnin. Okrajno sodišče na Ptuju je speljalo postopek prodaje zemljišča. Druga prodaja zemljišča s hišo bo 25. 1. 2006 ob 10.00 uri, v sobi št. 116 Okrajnega sodišča na Ptuju. Prodajale se bodo dolžnikove nepremičnine: zemljiškoknjižni vložek št. 389, k. o. Hvaletinci (parc. št. 435 dvorišče, gospodarsko poslopje, stanovanjska stavba, v velikosti 16 a). Zemljišče se prodaja v celoti za 7.900.000,00 SIT ugotovljene vrednosti. Služnostnih pravic in realnih bremen, ki bi jih moral prevzeti kupec, na zemljišču ni. Podatki o prodaji zemljišča so na voljo na Okrajnem sodišču na Ptuju. Dodatne informacije Anton Kovačec, 041 319 220. PTUJ, center, ulični lokal, 50 m2, dam v najem ali prodam. Tel. 051 336 307. 3,5-SOBNO stanovanje, 85 m2, prodam, Ptuj, Rabelčja vas, 81 tisoč EUR. Tel 040 213 156 V GRADIŠČAH pri Cirkulanah prodam dva hektarja bukovega gozda. Tel. 766 10 71. DELO FOTO STUDIO Langerholc vabi novega sodelavca. Informacije na sedežu, Prešernova 2, Ptuj. ZAPOSLIMO natakarico v Baru Lovec v Ptuju, Dornavska cesta 15 a, telefon 040 212 461. Žižek Avgust, s. p., Dornavska cesta 15, Ptuj. RAZNO PRODAM unikatno masivno hrastovo mizo, odlično ohranjeno, cena po dog., tel. 031 585 220, 051 603 027. MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE ZA TORKOVO IZDAJO DO PONEDEUKA ZJIfTRAJ DO 9. URE, ZA PETKOVO IZDAJO DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE na tel. Številkah (samo za male oglase) 02 749-34-10 ali 02 749-34-37, faks 749-34-35 ali elektronski naslov justina.iati@radio-tednik.si, za večje objave predhodno pokličite. Le srce in duša ve, kako boli, ko te več med nami ni. Nasvidenje v nebesih! ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega življenjskega sopotnika in atija Mirana Gabrovca 1969 2005 IZ PODLEHNIKA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoča Sonja z Mirjano in ostalo sorodstvo Ko življenje tone v noč, še žarek upanja si išče pot, ostala pa je bolečina, tiha solza večnega spomina ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega sina, brata in nečaka Marjana Kurbosa IZ SVETINCEV 21 PRI DESTRNIKU roj. 9. 2. 1969 - 17. 12. 2005 Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga s spoštovanjem pospremili na mnogo prerani zadnji poti, mu darovali cvetje, sveče in za sv. maše, nam pa izrekli globoko sožalje. Iskrena hvala g. župniku Jožefu Skofiču za opravljen obred sv. maše, pevcem za odpete pesmi, Zvonku za ganljive besede slovesa. Iskrena hvala kolektivu Bolnišnice Ptuj, int. oddelka, za lajšanje bolečin v zadnjem trenutku. Hvala Andrejevim sodelavcem in sošolcem. Iskrena hvala sorodnikom Flajš-man, Ivančič, Kolednik in sosedom Zorec. Iskrena hvala pogrebnemu podjetju Jančič in praporščaku Frančku. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči mama Mimika in brat Andrej ter teta Marija Karo Cenik malih oglasov v Štajerskem tedniku Fizične osebe do 100 znakov vsak znak nad 100 znakov samo besedilo 830,00 8,30 z olcvirjem 1.320,00 8,30 z olcvirjem in simbolom 1.820,00 8,30 Pravne osebe in s.p. do 100 znakov vsak znak nad 100 znakov samo besedilo 1.100,00 11,00 z okvirjem 1.760,00 11,00 z olcvirjem in simbolom 2.420,00 11,00 z olcvirjem in logotipom 3.080,00 11,00 Naročnikom štajerskega tednika priznavamo 20% popust na male ogiase. Vse cene so v SfT brez DDV. NAROČILA PO TELEFONU: i MARIBOR > (02) 300 32 22 [KURILNO OLJE PLAČILO DO 12 OBROKOV ^^^^ KURiLN^ "''^"r"',., i (^fednostne bone dobi! z VSAKIM LITROM OLJA DO TOLARJA Orgonizotor: Družba Rodlo-Tednlh Ptuj '£C0 BOLJŠE KAKOVOSTI V SLOVENIJI NI MOGOČE KUPITI Ptujsko jezero • Zanimiv ornitološki izlet Nad ptice z daljnogledi in s fotoaparati Društvo za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije je v soboto, 10. decembra, pripravilo zanimiv ornitološki izlet na Ptujsko jezero; z daljnogledi in fotoaparati se je nad redke ptice, ki prihajajo s severa, spravilo 25 ornitologov in drugih ljubiteljev ptic iz vse Slovenije. Kljub izredno hladnemu vremenu se je povabilu Društva za opazovanje in preučevanje ptic odzvalo 25 ornitologov in ljubiteljev ptic iz raznih krajev Slovenije, ki so se zbrali na pešmostu v Ptuju ter se, opremljeni z daljno- gledi in fotoaparati, po kroni akumulacijskega jezera podali na sprehod proti jezu v Markovcih. Kot je povedal ptujski ornitolog Dominik Bombek, ki je v imenu domačinov izlet vodil, je Ptujsko jezero znano prezimovališče ptic, ki priletijo v glavnem iz severnih krajev, zato jih je v teh zimskih dneh največ in so najbolj primerne za opazovanje. Spomladi in poleti so posebej pogoste navadne čigre in rečni galebi, obe ogroženi vrsti Foto: M. Ozmec Ptice na Ptujskem jezeru je z daljnogledi in fotoaparati opazovalo 25 ornitologov in drugih ljubiteljev ptic iz raznih krajev Slovenije. ptic selivk, ki gnezdijo na naravnih in umetnih otokih sredi jezera, te dni pa je poleg različnih vrst rac možno opaziti tudi več vrst galebov, slap-nikov, labodov, čapelj in celo kormoranov, ki povzročajo ribičem največ preglavic. Spomladi so v sodelovanju z Dravskimi elektrarnami Maribor v neposredni bližini naravnih otokov zgradili nov gnezditveni otok, kar pomeni največji naravovarstveni projekt, namenjen varstvu omenjenih ogroženih vrst ptic, predvsem čiger. Na Ptujskem jezeru pa je bil izveden tudi pilotski projekt urejanja oziroma renaturacije asfaltnih nabrežin nasipa ter odstranjevanje čezmernih nanosov mulja v bližini Rance. Ornitologe malce skrbi, kako bo na populacijo ptic na Ptujskem jezeru vplivala skorajšnja gradnja Puhovega mostu, s ptičjo gripo pa si zaenkrat ne belijo glave, saj po njihovem mnenju k nam običajno priletijo le ptice s severa, kjer te nevarne bolezni še ni, medtem ko se z vzhoda k nam ne selijo. OM Osebna kronika Rodile so: Vanja Gaber, Rjavci 31, Vitomarci - Žiga; Klavdija Pavličič, Stanka Vraza 43, Cerovec Ivanjkovci - Aneja; Irena Ostroško, Langusova 23, Ptuj - Ino; Nada Horvat, Destrnik 16/a, Destrnik - Lano; Brigita Vrtačnik, Zabovci 19, Markovci - Ano; Valerija Zupanič, Nova vas 22, Markovci - Tajo Lio; Beti Tomašić, Kungota 158, Kidričevo - Tejo; Maja Brotšnajder, Starošince 37, Cirkovce - Aleksa; Patricija Bratušek, Dornava 1/a - Tiana; Irena Borko, Ob-rež 134, Središče ob Dravi - Ano Lano; Nana Galun, Poljska c. 41, Ptuj - Jakoba; Lidija Tumpej, Vodova ul. 6, Ptuj - Gašperja; Klaudija Cebek Ladič, Draženci 76/a, Hajdina - dečka; Anica Toplak, Kajuhova ul. 6, Slovenske Konjice - Bora; Saška Horvat, Tržišče 37, Rogaška Slatina - Magdaleno; Zlatka Fajfar, Lahonci 92/a, Ivanjkovci - Anjo; Maja Gorjup, Trniče 6/b, Marjeta - Maja in Jana. Umrli so: Ana Vučina, Grajena 26, umrla 20. decembra 2005; Alojz Vučak, Bratislavci 55, umrl 18. decembra 2005; Elizabeta Čuš, Bratislavci 50, umrla 19. decembra 2005; Ana Gril, Bodkovci 14, umrla 21. decembra 2005; Štefanija Trofenik, Zamušani 18, umrla 19. decembra 2005; Franc Vrbančič, Prvenci 6/a, umrl 21. decembra 2005; Marjan Kurbos, Svetinci 21, umrl 16. decembra 2005; Jožefa Kosec, Krempljeva ul. 10, Ptuj, umrla 16. decembra 2005. Črna kronika Neprevidno z avtomobilom v levo V sredo, 21. decembra, ob 9.10 je 31-letni voznik osebnega avtomobila ford mondeo vozil po lokalni cesti med Bukovci in Stojnci. Ko je želel zapeljati na parkirni prostor na levi strani vozišča, mu je nasproti pripeljala 41-letna voznica osebnega avtomobila citroen AX. Voznik ji je zaprl pot, zaradi česar je voznica trčila vanj, pri tem pa je bila telesno poškodovana. Z avtom izsilila prednost kolesarki Na ulici Ob Trnovi v Središču ob Dravi se je 21. decembra ob 13.20 zgodila prometna nesreča. 27-letna voznica osebnega avtomobila VW polo v križišču ni ustavila pred prometnim znakom stop, ampak je zmanjšala hitrost in zapeljala v križišče v trenutku, ko je z njene leve strani pripeljala 81-letna kolesarka. Ta je trčila v osebni avtomobil, zaradi česar je padla na vozišče. Kolesarka je bila zaradi poškodb z reševalnim vozilom odpeljana v Splošno bolnišnico Ptuj. Kraje, vlomi V noči na 21. decembra je neznani storilec s travnika pri stanovanjski hiši na Mariborski cesti na Zgornji Polskavi odpeljal neregistriran osebni avtomobil renault megane coupe kovinsko sive barve, vreden okoli 1.100.000,00 tolarjev. Podravje • Bič Boysi bodo osvajali nemško publiko Za Ancico Mica, za njima Brendi Mlada skupina štirih fantov, ki šteje komaj poldrugo leto, je že izdala prvi CD z naslovom Hojlarija in za svoj drugi rojstni dan napovedujejo že drugega. Med tem pa imajo polne roke dela, saj se bodo ob številnih domačih nastopih že januarja aktivno podali čez mejo. Robi Butolen, sicer tudi znan izdelovalec diatoničnih harmonik in vodja skupine, je prepričan, da jim ne more spodleteti: »Po majski izdaji Člani skupine Bič Boys: Franci Butolen (basist), Robert Potočnik (klavia-turist, harmonikar), Mitja Krajnc (kitara), Robert Butolen (bobnar). prve zgoščenke se je pokazalo, da se je med poslušalci najbolj »prijela« skladba Ančica. Požela je zelo velike simpatije tudi na nemških in avstrijskih radijskih postajah. Zato smo v teh dneh že izdali singl v nemškem in slovenskem jeziku. Prav tako smo že podpisali precej pogodb za nastope na različnih festivalih in prireditvah v Avstriji in Nemčiji, tako da smo, upoštevajoč še vse nastope doma, praktično zasedeni do poletja naslednjega leta.« Besedilo za Ančico je napisal kar Robi sam, v nemški jezik jo je prevedla pevka Mili, za melodijo pa je poskrbel Jani Valenko. Od prejšnjega tedna pa je preko radijskih valov slišati že novo glasbeno stvaritev Bič Boysov: »To je pesmica z naslovom Mica, za katero pri- Napoved vremena za Slovenijo Grudna miaz in sneg, dosti žita prek in prek. s -3/-4 -5/-6 ? 4/1 ? 0 -2/-3 0/-2 O) & -1/-2 < (O ) ( -2/-3 - m. i 1/-2 •r 0 13 i 10 Danes bo oblačno, občasno bo naletaval sneg. Na Prim^orskem. bo občasno deževalo, pihala bo šibka do zmerna burja. Temperature bodo od -6 do 1, na Primorskem danes okoli 5, jutri okoli 3 stopinje C. Obeti V sredo in četrtek bo oblačno, občasno bo snežilo. V četrtek bodo padavine oslabele, na Primorskem bo spet zapihala burja. čakujemo, da se bo prav tako zelo priljubila poslušalcem in uvrstila v vrh poslušano-sti. Gre za zabavno, nekoliko manj turbofolk obarvano melodijo s humorističnim besedilom, namenjeno srednji populaciji od 25 let navzgor.« Za Mico se fantje pripravljajo tudi na snemanje prvega videospota, ki bo na sporedu v januarju naslednjega leta. Med nastopi v tujini pa fantje nikakor ne nameravajo mirovati, saj že imajo pripravljene nove pesmi; prva bo posneta še pred valentinovim, saj bo namenjena prav temu prazniku zaljubljencev. Drugo obletnico maja naslednje leto pa bodo, če se bodo načrti iztekli, praznovali z izdajo novega, drugega CD. Sicer pa, da niso od muh, dokazuje tudi to, da jih je za svojo spremljevalno skupino izbral Brendi, s katerim že pripravljajo skupen projekt - ne le nastope, ampak skupno pesmico. Kakšna bo, Robi noče izdati, bo pa slišana že kmalu, hitro po novem letu. SM Bič Boys - navdušeni nad odzivom slovenske in nemške publike. Foto: SM