OB 30-LETNICI OSVOBODILNE FRONTE PODELITEV LETOŠNJIH PRIZNANJ OF Osrednja počastitev praznika Of v naši občini je bila v petek 23. aprila 1971, ko seje na slovesni seji sestala občinska konferenca SZDL. Seje so se udeležili tudi Tone Fajfar, eden izmed ustanoviteljev OF in član zvezne konference SZDL, republiški poslanci, predstavniki družbenopolitičnih organizacij in občinske skupščine, nekateri člani nekdanjega mestnega odbora OF Kamnik in drugi. Po od igranju državne himne je tričlanska delegacija ponesla venec k spomeniku revolucije v Kamniku. V slavnostnem govoru je Božo Matičič, predsednik občinske konference SZDL orisal zgodovinski pomen OF in njen razvoj na Kamniškem. Zadržal se je tudi na sedanjih nalogah Socialistične zveze in opozoril na vlogo SZDL v razpravah o ustavnih spremembah. Po obrazložitvi žirije in izvršnega odbora občinske konference SZDL o podelitvi letošnjih priznanj OF je Božo Matičič podelil priznanja sedmim SLAVNOSTNA SEJA OBČINSKE KONFERENCE SZDL KAMNIŠKI OBČAN M GLASILO SZDL OBČINE KAMNIK LETO X.f ŠT. 5v MAJ 1971, 50 PAR [j družbenim in javnim delavcem „ in prosvetnemu društvu Zgornji e Tuhinj. jI Udeleženci slovesne seje so "ob zaključku poslali pozdravno pismo predsedniku republike Josipu Brozu-Titu. Letošnja priznanja OF, kijih I je občinska konferenca lani prvič podelila, so prejele naslednje tovarišice in tovariši: JOŽE BRLEČ Jrojen 11. 9. 1919 delavec v (Podjetju Titan, poveljnik občin-jjske gasilske zveze, za dolgoletno požrtvovalno in uspešno delovanje pri razvoju gasilskega društva v Kamniku in še posebej za njegov prispevek k napredku gasilske organizacije v kamniški občini. JOŽE BRUČAN rojen 24. 11. 1920, upokojeni delavec podjetja Kamnik ob njegovi 60-letnici za dosežene življenjske uspehe na področju atletike, saj je kot trikratni balkanski prvak ponesel ime našega mesta v športni svet in za njegov delež pri organizaciji in izvedbi športnih prireditev v Kamniku. MALA DRČAR, rojena 3. 4. 1917, ravnateljica Dijaškega doma v Kamniku kot dolgoletna aktivna delavka v Osvobodilni fronti in Socialistični zvezi delovnega ljudstva, Zvezi prijateljev mladine in v drugih organizacijah, za njeno delo in prizadevanja za hitrejši razvoj otroškega varstva, vzgoje in izobraževanja v naši občini. ANČKA KERK-SAVICA, rojena 26. 7. 1912, upokojena delavka podjetja Kamnik, za njeno sodelovanje v delavsko prosvetnem društvu Solidarnost, za organizirano delo v Osvobodilni fronti, za ilegalno delo v organizaciji delavske enotnosti v smodnišnici in aktivno povojno delo v organizaciji AFŽ, zvezi borcev in Socialistični zvezi delovnega ljudstva. !ViAVRICIJ KOTNIK, rojen 19. 4. 1926, sodelavec industrije pohištva Stol Kamnik, predsednik DPD Svoboda Duplica za njegovo delovanje v OF &0žo MATIČIČ, PREDSEDNIK OBČINSKE KONFERENCE, IZROČA LETOŠNJE PRIZNANJE W ZNANI DRUŽBENI DELAVKI MALI DRČARJEV! na terenu Duplica in za nepretrgano dolgoletno delo v športnih organizacijah, v sindikatu in socialistični zvezi ter na kultur-no-prosvetnem področju v krajevni skupnosti Duplica in v občini Kamnik. PROSVETNO DRUŠTVO ZGORNJI TUHINJ, kot eno najbolj delovnih prosvetnih društev na našem podeželju, ki vsa leta z dramsko igro in slovensko knjigo neumorno skrbi za kulturni razvoj občanov Tuhinjske doline in se uspešno vključuje v proslave vseh pomembnih dogodkov in praznikov v občini. Posebne pozornosti so vredni uspehi društva pri vključevanju mladine in v kulturno-prosvetno delo. FERDINAND MIHELIČ, rojen 21. 4. 1912, letos upokojeni uslužbenec Podjetja Kamnik za njegov prispevek, ki gaje dal kot delavski zaupnik, poverjenik za rdečo pomoč in član predvojne Solidarnosti, j med revolucijo kot sekretar OF v Nevljah in po osvoboditvi kot \član samoupravnih organov v podjetju Kamnik, odbornik občinske skupščine, odbornik Mestne organizacije SZDL, član občinske konference SZDL in !za vestno izpolnjevanje vseh ostalih dolžnosti v povojni graditvi. FILIP ŽIBERT, rojen 13. 4. 1930, kmet, predsednik krajevne organizacije SZDL in krajevne skupnosti Pšajnovica za njegovo dolgoletno uspešno delo v vodstvu krajevne organizacije SZDL, krajevne skupnosti in v občinski konferenci SZDL Kamnik, za uspehe, ki jih je skupno z ostalimi občani, čeprav v težkih pogojih, dosegel pri razvoju vasi v Tuhinjski dolini. NOVE OLAJŠAVE PRI DAVKIH Odborniki občinske skupščine so na zadnji seji sprejeli spremembe odloka o prispevkih in davkih občanov. V glavnem gre za olajšave pri odmeri davkov v kmetijstvu. Doslej so bile olajšave pri prispevkih od kmetijstva, če je kmet vložil večja sredstva v novogradnje svojih gospodarskih poslopij in nabavo večje mehanizacije, prizane le kmetom v četrtem okolišu. Odslej bodo te olajšave priznane tudi kmetom v drugih okoliših, če bodo njihove investicije v skladu s programom razvoja kmetijstva v naši občini. Spremenjeni odlok pri odmeri davkov močneje upošteva število družinskih članov, ki jih kmet vzdržuje. Doslej je bila olajšava v višini 10 % le za vsakega tretjega vzdrževanega člana, odslej bo ta ugodnost za vsakega drugega vzdrževanega člana. Za kmete-borce NOV pred 9. IX. 1943 odlok predvideva 30 % olajšavo, za borce NOV po 9. IX. 1943 pa 20 % olajšavo pri davkih od kmetijstva. Kmetje-borci, nosilci partizanskega spominskega znaka 1941, pa bodo uživali do 50 % olajšave. Obrtnikom se pri odmeri davkov v bodoče priznajo kot stroški amortizacije delovnih naprav, uporaba lastnega lokala in podobno. Pavšalno odmero prispevka obrtnikom pavšalistom bo mogoče v bodoče odmerjati do višine 4000 din. [TITAN i [KAM NI K I ■»»»«««■* USTANOVLJENA KULTURNA SKUPNOST Po večmesečnih pripravah iniciativnega odbora, ki ga je vodil Vinko Dobnikar, je bila konec aprila v Kamniku ustanovljena temeljna kulturna skupnost. Na ustanovni skupščini se je sestalo 25 članov, ki so jih izvolile delovne organizacije s področja kulture in gospodarstva, občinska zveza kultur-no-prosvetnih organizacij in druge družbene organizacije. Skupščina je sprejela statut in poslovnik ter izvolila 9-članski izvršni odbor. Za svojega predsednika je skupščina izvolila tov. Mi-rino Zupančič, ravnateljico Kamniškega muzeja. Naloga kulturne skupnosti bo pospeševati in usklajevati razvoj kulturnega življenja v naši občini. V ta namen bo skupščina na naslednji seji sprejela program razvoja kulturnih dejavnosti in finančni načrt za leto 1971. Računajo, da bo kamniška kulturna skupnost razpolagala letos z okrog 600 tisoč dinarji, od tega bo po novem zakonu okrog 300 tisoč prispevala republika, ki odstopa 0,5 % stopnjo prosvetnega davka od maloprodaje. stran 2 kamniški občan, maj 197 ODGOVORI OBČINSKE SKUPŠČINE NA VPRAŠANJA VOLIVCEV (2) VOLIVCI SO PREDLAGALI \U VPRAŠALI V tretji letošnji številki Kamniškega občana smo objavili prve odgovore občinske skupščine in strokovnih služb na predloge in vprašanja, ki so jih postavili občani na letošnjih zborih volilcev v mesecu februarju. Danes objavljamo drugi del teh odgovorov. - Zakaj ni več sredstev za gozdna pota? Sredstva za gozdna pota daje Gozdni obrat Kamnik po programu, ki ga sprejema svet kooperantov. Plan izdela glede na posek lesa in stanje potov. POPRAVILO MOSTU V NEVLIAH MOTNI K — Odmera ceste na Vrhe Cesta na Vrhe je zakoličena. Oddelek za kataster in izmero zemljišč ima naročilo za odmero in izdelavo naznanilnega lista. Po izvršenem delu bomo pristopili k zemljiško knjižni izpeljavi nevue — Prenos sadne sušilnice na krajevno skupnost Na zboru volilcev je bil podan zahtevek, naj se objekt sadne sušilnice v Vrhpolju prenese na Krajevno skupnost Nevlje. V letu 1970 je bilo ob soglasju in z vednostjo predsednika sveta krajevne skupnosti odločeno, da se objekt odda v najem, vendar do realizacije najema ni prišlo. Zaradi tega smo mnenja, da se objekt lahko prenese na krajevno skupnost, vendar s pogojem, da krajevna skupnost določi namen objekta, ker le-ta svojemu prvotnemu namenu ne služi več. Ker za prenos ni zadržkov, naj KS sporoči, za kakšne namene bo uporabljala ta objekt, nakar bo o zadevi sklepal pristojni svet. — Kdaj bo urejen pločnik do Vrhpolja? Ureditev pločnika do hiše Nevlje št. 1 je v programu KS Kamnik za letošnje leto, v kolikor bo sprejet krajevni samoprispevek. Ureditev pločnika in ureditev odvodnjavanja odseka ceste od gostišča „Pod skal-co" nazaj proti Kamniku ni bila predvidena z ureditvijo ceste III. reda, ker so se dela pričela v km 0,600, to je pred omenjenim gostiščem. Krajši odsek pločnika od priključka ceste na Nevlje do Karo ta bi morala financirati KS Nevlje. — Slaba elektr. napetost -Kdaj bo zgrajen transformator? Slaba napetost v električnem omrežju je splošen pojav, ker korist-niki nastavljajo čedalje več strojev in aparatov, ki trosijo veliko energije. Posledica je znana: občuten padec napetosti zaradi preobremenitve in neustreznega profila vodnikov. Transformatorske postaje in omrežja preureja Elektro Ljubljana - okolica po programu njihovega samoupravnega organa, in občina nima možnosti vplivati na njihovo razdelitev sredstev. Po sedanjih izkušnjah Elektro Ljubljana - okolica preuredi le tisto omrežje in uredi le tiste postaje, za katere občani ali organizacije prispevajo svoj delež. — Graditelj naj prispeva za vzdrževanje poti do peskokopa v Olševku. SGP Graditelj je za popravilo ceste do peskokopa v preteklem letu prispeval 6.000 N-din, za letos pa je predvideno, da se za izkoriščanje gramoza in poseka uvede prispevek, Jki se bo zbiral na občinskem cestnem skladu. Le-ta bo financiral urejanje poti in cest, ki so prekomerno obremenjene. — Javna razsvetljava Ureditev javne razsvetljave, kakršna je bila pred rekonstrukcijo ceste skozi Vrhpolje, ni možna, ker je vod nizkonapetostnega omrežja z drogov prestavljen na železne drogove po hišah. Občina Kamnik je pri podjetju Javna razsvetljava v Ljubljani naročila projekt orientacijske razsvetljave. Ko bodo projekti izdelani bo sklican sestanek prizadetih, da se določi način izvedbe in sistem financiranja. MEKINJE — Pluženje cest v Mekinjah V Mekinjah se pozimi plužijo vse ceste IV. in V. reda. Na področjih novih zazidav se ulice ne plužijo, ker niso makadamsko urejene. Graditelji stanovanjskih hiš so se obvezali, da bodo sami poskrbeli za komunalno ureditev, zato bodo morali pristopiti k ureditvi cest in to čimpreje. Poleg vzdrževanja cest in oranja snega je problematičen tudi odvoz smeti. — Zakaj se ne določi avtobusna postaja v Mekinjah? Avtobusna postaja pri mostu v Mekinjah bi bila možna samo za smer iz Kamnika proti Stranjam. Na nasprotni strani je postajališče težje urediti, ker je na notranji krivini. Dokončno mnenje z ozirom na kratko razdaljo do avtobusne postaje in glede tehnične izvedbe bo dala komisija za varnost prometa. — Nujno je treba vzdrževati dom v Mekinjah, sicer bo razpadel Dom v Mekinjah je last Partizana Slovenije. V srednjeročnem programu razvoja telesne kulture občine Kamnik predvidevamo celotno obnovo zgradbe. GODlC — Zahteva po prešolanju otrok iz Godiča v novo šolo Stranje Svet za šolstvo, kulturo in telesno vzgojo je na 4. seji dne 15. 1. 1971 sprejel sklep, da se lahko vsi otroci iz naselij Godič, Brezje, Kršič vpišejo na šolo Stranje. TUNJICE — Zakaj je v šoli Tunjice kombiniran pouk? Po pravilniku o pedagoških nor-mativin glede števila učencev v oddelkih (Ur. 1. SRS št. 31/67) morajo šole posamezne razrede z manj kakor 16 učenci združiti v kombinirane oddelke. V šoli Tunjice pa je v 1: razredu 13 učencev, v 2. razredu 14 učencev, v 3. razredu 10 učencev in v 4. razredu 10 učencev. — Na področju Tunjic je treba urediti redno dostavo pošte na dom. Po podatkih Pošte Kamnik se pošta dostavlja vsakodnevno na dom. Če pa je kakšna nepravilnost, naj se občani obrnejo na upravo Pošge v Kamniku. — Obnoviti cesto čez plaz v Tunjicah K ureditvi navedenega dela ceste v Tunjicah bo pristopila občina v letošnji pomladi. — Zagotovilo sredstev za ureditev opornega zida na cesti proti Komendski Dobravi Skupščina občine Kamnik je že odobrila Krajevni skupnosti 9.000,00 N-din sredstev za popravilo škarpe v letu 1969, iz tehničnih razlogov in zaradi pomanjkanja finančnih sredstev pa še ni pristopila h gradnji. Komisija za ugotavljanje posledic elementarnih nezgod bo predlagala, da se KS dodelijo sredstva iz rezervnega sklada. STAHOVICA — Urediti in vzdrževati je treba pot od Bistričice do Spina na Kremenčevem Cesta V. reda Stahovica-Bistri-čica je kategorizirana do betonskega propusta v Bistričici. Sredstva za vzdrževanje so nezadostna, za investicijsko vzdrževanje in razširitev omrežja pa jih sploh ni. KS naj se obrne na GG Ljubljana obrat Kamnik, če je pripravljen urediti in vzdrževati cesto. — Koliko sredstev je bilo porabljenih za popravijo mostu v Stahovici dom tvd partizana v mekinjah čaka popravila PODGORJE - Potrebno je odpreti železniški prehod pri transformatorski postaji na podgorskem polju Zaradi večjega števila težkih prometnih nesreč na nezavarovanih železniških prehodih je v letu 1969 republiški železniški inšpektor tudi na območju občine Kamnik odredil, da se zaprejo vsi nezavarovani prehodi, kjer niso nujno potrebni. Pristojna služba SO bo vložila prošnjo na pristojni organ ŽTP Ljubljana. STOL NOVE GARDEROBE NA ŠPORTNEM STADIONU V MEKINJAH BODO LETOS DOGRAJENE MOSTE - Kdaj bo asfaltirana cesta Moste—Vodice? Po prioritetnem redu modernizacije cest v občini Kamnik, ki ga je sprejela skupščina, je predvideno, da je cesta Moste-Vodice na 7. mestu. Z ozirom na velike potrebe v občini ni pričakovati, da bi lahko cesto modernizirali pred letom 1975. - Ureditev odpisa zemljišč, na katerih je zgrajen razbreme-nilnik Zemljiško knjižna ureditev raz-bremenilnika Pšate v Mostah je v teku. Težave so v tem, da ni zagotovljenih sredstev za odškodnino lastnikom zemljišč in da se nekateri lastniki zemljišč ne strinjajo z višino odškodnine, določene s strani uradnega cenilca. Pripominjamo, da je bilo v pri-četku gradnje razbremenilnika od večine lastnikov in KS Moste dano zagotovilo, da za zemljišča ne bodo zahtevali odškodnine. KOMENDA — Nujno je treba zagotoviti sredstva za vzdrževanje doma v Komendi, ki propada Adaptacija doma je predvidena po predlogu sveta za šolstvo, kulturo in prosveto SO Kamnik v srednjeročnem programu občine Kamnik v letih 1971 - 1975. Za popravilo mostu v Stahovici je bilo plačano iz cestnega sklada 2.539,50 N-din (material 1.680 din, dela in prevozi 580 din). — Prestavitev avtobusne postaje izpred Balantiča na drugo lokacijo Prestavitev avtobusnega postajališča izpred hiše Antona Balantiča ni možna, ker je to postajališče določila komisija za varnost prometa in je edini primerni prostor za take namene. Šoloobvezni otroci lahko vstopajo na avtobus neposredno ob šoli. STRANJE — Za katere namene je bil uporabljen komunalni prispevek, ki so ga v Stranjah plačali graditelji? Po pogodbah določeni komunalni prispevek za območje Stranj je bil investitorjem znižan za vodovod. Ostali prispevek pa se nanaša na ureditev kanalizacije, cest, razsvetljave ter ustrezno dokumentacijo. Pretežni del investitorjev prispevka že ni plačal, plačane akontacije posameznih investitorjev pa so posebej evidentirane ter bodo sredstva ob komunalnem urejanju tega.območja namensko vložena. volčji potok — Kako je z ukinitvijo ceste skozi Arboretum - sestanek s prizadetimi V zvezi z razpravo o zapori ceste skozi Arboretum je pristojni upravni organ od SO Domžale zahteval pooblastilo o odstopu pristojnosti, ker je sporna pot na teritoriju obeh občin. Kljub večkratnim urgencam tega pooblastila občine Domžale še ni dala in je zadeva glede postavitve ograje in ukinitve poti na mrtvi točki. — Ureditev poti skozi Volčji potok Problem javne poti v Volčjem potoku traja že dolgo časa. Menimo, da bi morali pristojni faktorji KS in prizadeti rešiti navedeno vprašanje sporazumno. Za vse javne poti v občini se pripravlja poseben odlok o občinskih cestah in javnih potih, ki naj bi sporna vprašanja enotneje obravnaval. DUPLICA - — Nujno je treba premestiti avtobusno postajo pri Bevcu Referent za komunalne zadeve je že predlagal oddelku za notranje zadeve, ki je pristojen za varnost prometa, da naj z Ljubljana transportom uredi glede prestavitve postajališča ,,Pri Bevcu' pred uvoz k tovarni Svit na Bakovniku. — Kdaj bo dograjena kanalizacija na Bakovniku? Kanalizacija na območju Bakov-nika (vprašanje na zboru volilcev se verjetno nanaša na predel ob Prvomajski ulici) je dokončana, razen krajših odcepov poleg železniške proge. Kar se tiče odškodnin za povzročeno škodo zaradi gradnje kanalizacije, se je stanje pred gradnjo ocenilo, sedaj po končanem delu pa je potrebno ponovno oceniti škodo in jo izplačati prizadetim. - Kaj je z gradnjo trgovine na Bakovniku? Zemljišče za gradnjo trgovine na Duplici je bilo oddano trgovskemu podjetju „Kočna" Kamnik kot najugodnejšemu ponudniku s pogojem, da se objekt dogradi v 3 letih od dodelitve zemljišča. Glede na to, da je bilo to zemljišče dodeljeno sredi leta 1969, ni mogoče iskati drugega ponudnika do sredine leta 1972, ko poteče rok za dograditev objekta. - Zaposlovanje delavcev, ki niso uspešno končali osnovne šole S temeljnim zakonom o delovnih razmerjih so določeni splošni pogoji za sklenitev delovnega razmerja. Delavec, ki želi stopiti na delo, mora imeti dopolnjenih najmanj petnajst let starosti in izpolnjevati splošne zdravstvene pogoje. Urejanje parkov in zelenic j« predvideno za leto 1971 v okviru rednega vzdrževanja. Sredstva, kijih dodeljuje proračun, so zelo majhna, posebno ker so se v zadnjih letih urejene površine razširile. Vsi park: se bodo redno vzdrževali, za zelenice v okolici blokov na Zapricah in pri Zdravstvenem domu pa je pred' videno samo nujno vzdrževanje. Nadzorniško službo ima v okviru finančnih možnosti za predel blokov na Zapricah Stanovanjsko podjetje Kamnik. KAMNIK - GRABEN - Upoštevati je treba mnenje prebivalcev Grabna pri izdelavi zazidalnega načrta K obravnavi prvega osnutka za-zidave bodo povabljeni delegati, izvoljeni na ZV. Osnutek zazidave bo 30 dni javno razgrnjen. Občani bodo imeli vse možnosti dati svoji pripombe. KAMNIK - PEROVO - Nujna je ureditev okolice Titanovih blokov Ureditev okolice blokov pri Titanovih stolpnicah je v programu sklada za urejanje in oddajanje stavbnih zemljišč. Predvidena je delna ureditev, ker za dokončno ureditev ni načrtov niti popolnega zazidalnega načrta. V letu 1971 se predvideva 100.000 ND za delno ureditev. KAMNIK - TITOV TRG - Kdaj bo zgrajeno v Kam niku javno stranišče? Kdaj bo v Kamniku urejeno javno stranišče, je težko odgovoriti. S projekti za ureditev blagovnice je bila predvidena tudi gradnja javnega stranišča. Do realizacije gradnje blagov-; niče ni prišlo, zato je javno stranišče ostalo na mrtvi točki. Največja ver-! jetnost je, da bi se javno stranišče zgradilo pri urejanju avtobusne postaje. - Zakaj se slabo čisti mest-i ne ulice in ceste? TE DNI UREJAJO USNJARSKO CESTO V KAMNIKU Posebne pogoje za sprejem na posamezna delovna mesta določa delovna organizacija s splošnim aktom, lahko pa so določeni z zakonom oz. drugimi predpisi. Ti pogoji ustrezajo posebnostim delovnega procesa in delu, ki se opravlja na delovnem mestu, zato vsebujejo zahteve, ki jih mora delavec izpolnjevati glede strokovnih in drugih delovnih sposobnosti (strokovna izobrazba in izkušenost, starostna meja, posebna zdravstvena sposobnost). Glede na navedeno je možno, da po sistemizaciji delovnih mest v podjetju za določena delovna mesta ustreza tudi nepopolna osnovnošolska izobrazba, posebno še, ker je možno naknadno strokovno izobraževanje na delovnem mestu. Ustrezno vprašanje je skupščina postavila gosp. zbornici SRS, ki je po zakonu zadolžena določiti poklice, za katere se ne zahteva popolne osemletke. KAMNIK - ZAPRLICE — Kako se bodo urejale zelenice in nasadi? Čiščenje ulic je odvisno od raZ' položljivih sredstev. V zadnjih 5. \s tih so se urejene in neurejene površine (makadamske) mestnih ulic z ozirom na intenzivno rast Kamnik* zelo povečale. Sredstva, ki jih zago-j Javlja proračun, pa komaj sledij": podražitvam, nikakor pa realnim po Sredstvo za ohranitev svežine in vitalnosti trebam in malomarnemu odnosi) občanov do uporabe javnih površin-Sanitarna inšpekcija lahko ukrep« samo, kadar ugotovi neposrednega kršitelja in če je priestopek higien-sko-zdravstvena narave. Za vzdrževanje pa sanitarna inšpekcija ni odgovorna. TITAN tovarna kovinskih izdelkov in livarna Kamnik proizvaja: fitinge črne in pocinkane — ključavnice navadne in cilindrične — obešanke navadne in cilindrične — gospodinjske strojčke — ulitke -za sive in temperne litine Cenjenim odjemalcem priporočamo naše izdelke IZ RESOLUCIJE O LETOŠNJEM GOSPODARSKEM IN DRUŽBENEM RAZVOJU OBČINE KAMNIK DOGOVOR, KI GA JE TREBA URESNIČITI Razširitev proizvodnje v Stolu, Tovarni usnja in v Alpremu 70.000 din posojil kmetom — Priprave za gradnjo šole na Vranji peči — Razširitev zmogljivosti otroškega varstva Občinska skupščina je marca letos sprejela resolucijo o gospodarskem in družbenem razvoju občine v letu 1971. V njej so začrtane naloge na področju razvoja gospodarstva, družbenih služb, komunalnih in drugih dejavnosti v letošnjem letu. Iz obsežnega besedila resolucije povzemamo najvažnejše ugotovitve, ki nakazujejo razvoj na posameznih področjih. GOSPODARSTVO Družbeni brutto produkt se bo v tem letu povečal za okoli 10 % in dvignil na višino 864 milijonov dinarjev. Glavna nosilca omenjenega povečanja naj bi bila tudi v tem letu industrija in obrt. Zaradi stagniranja terciarnih dejavnosti, gostinstva in turizma bodo delovne organizacije in skupščine v letu 1971 vložile maksimalne napore za razvoj teh dejavnosti s posebnim ozirom na vključevanje teh panog v program srednjeročnega razvoja občine Kamnik. Za razvoj zasebnega gostinstva in kmečkega turizma so dani vsi pogoji. Skupščina se bo prizadevala, da bi se zainteresiranim s primernimi krediti omogočil razvoj njihovih dejavnosti, za kar bi bilo potrebno vsaj 1 milijon dinarjev kreditov. V letu 1971 se bodo izvajala nadaljnja vlaganja pri modernizaciji trgovske mreže. Pričeli bomo z gradnjo novih gostinskih kapacitet (gradnja hotela ob spodnji postaji žičnice na Veliko planino, izvršena bo adaptacija M al og rajskega dvora z urejenimi 40 ležišči), po možnosti pa se bodo nadaljevala dela pri geoloških raziskavah termalnih vrelcev v Potoku v Tuhinjski dolin. V tem letu se predvideva tudi izgradnja servisa za prodajo avtomobilov znamke „Toyota". Upoštevajoč obseg predvidene proizvodnje ter rezultate sprememb v letu 1971 lahko računamo, da bo izvoz obdržal svojo dinamiko porasta po stopnji 12 %, ki pa se bo po vsej verjetnosti z nastalo spremembo paritete dinarja in ob stimulaciji izvoda še povečala. Število zaposlenih naj bi se v tem letu povečalo in znašalo v gospodarstvu in negospodarstvu okoli 8.550. Računamo, da bo znašala stopnja rasti zaposlenosti v gospodarstvu med 3 in 4 %. izven gospodarstva pa 2 % oz. poprečna stopnja rasti torej okoli 3,7 %. V zvezi s tem se predvideva tudi povečanje produktivnosti za okoli 4,9 %. Stabilizacijski ukrepi naj bi zavrli nadaljnjo prekomerno rast življenjskih stroškov. Vzporedno s povečanjem produktivnosti dela računamo, da se bodo povečali tudi osebni dohodki in to za okoli 14%. Družbeni proizvod v gospodarstvu občine Kamnik se bo povečal in približal stopnji 10%; narodni dohodek na občana pa bo znašal okoli 13.000 N-dinar-jev. Proizvodni programi naših delovnih organizacij narekujejo nove investicijske naložbe. Največja vlaganja bodo izvršena v industriji in obrti, za kar so z urbanističnim načrtom tudi določeni večji kompleksi industrijske cone. V letu 1971 bo tovarna Stol dokončala izgradnjo hal za proizvodnjo pisarniškega pohištva. Tovarna usnja bo v tem letu za modernizacijo in razširitev svoje proizvodnje vložila cca 13 milij. dinarjev, Alprem Kamnik pa predvideva v tem letu investicijske naložbe za cca 5 milij. dinarjev. Tovarna Titan bo nadaljevala z izgradnjo druge faze, tovarna Svilanit pa bo z nabavo novih strojev modernizirala svojo proizvodnjo. V zasebnem sektorju kmetijstva je predviden porast proizvodnje za 5 %. Povečali se bodo tržni viški mleka za 10%, reja piščancev pohancev pa za 20 %, kar je v skladu z zahtevami tržišča in z zanimanjem proizvajalcev za tovrstno proizvodnjo. Povečala se bo proizvodnja koruze s setvijo na večjih površinah in z uporabo kvalitetnih hibridnih sort. Po sprejetem programu in že pripravljenih načrtih bo zgrajenih več sodobnih hlevov za preusmeritev kmetij v specializirane živinorejske obrate. Z organiziranjem hranilno-kreditne službe in z združevanjem sredstev zainteresiranih gospodarskih organizacij bo za kreditiranje kmetij, ki se preusmerjajo v večje tržne proizvajalce mleka in mesa, razpoložljivih več sredstev. Ta sredstva so namenjena za ureditev zasebnih kmetij, vendar bo pri tem potrebna pomoč tudi v obliki bančnih kreditov v znesku 700.000 dinarjev. Iz sklada za kmetijstvo se bo finansiralo tudi v letošnjem letu izobraževanje kmetov preko seminarjev in poučnih ogledov ter štipendiralo kmečke fante v kmetijskih šolah. Ravno tako se bo finansirala celotna reprodukcija živine. URBANIZEM, KOMUNALA IN STANOVANJSKA DEJAVNOST Z urbanizacijo občine Kamnik so podane vse možnosti, da se pristopi k racionalnejši izrabi stanovanjskih površin. S predpisi ter načrtno izgradnjo novega stanovanjskega fonda bodo podane osnove za večje vlaganje v blokovno gradnjo s poudarkom na gradnji najemniških stanovanj. V jeseni bo licitacija za gradnjo hiš v Novem trgu s pre- hodno komunalno urejenim zemljiščem. Prav tako bo v tem letu pripravljena vsa dokumentacija za pričetek gradnje vodovoda Iverja - Kamnik. V modernizacijo Cest bomo vložili 1,2 milijona dinarjev. Kolikor bodo raziskave kamnoloma v Iverih pozitivne in bi bilo izkoriščanje kamenine ekonomsko smotrno, bo Cestno podjetje Ljubljana z Republiškim cestnim skladom in sodelovanjem skupščine občine Kamnik pripravilo potrebne načrte za obvozno cesto, ki bo razbremenila sedanjo prometno žilo skozi Kamnik. SPLOŠNA POTROŠNJA IN POMEMBNEJŠE NEGOSPODARSKE INVESTICIJE Občina Kamnik je v letu 1969 in 1970 imela najnižjo prispevno stopnjo iz osebnega dohodka (4,38 %), kar ne zadostuje za kritje najnujnejših skupnih potreb v občini, zato povečujemo v letu 1971 prispevno stopnjo iz obsega dohodka samo za 0,12 % (4,50 %). Vse ostale stopnje prispevkov in davkov so ostale na ravni iz leta 1970 in so usklajene s predpisi občin v regiji in zakonskimi doličili zveze in republike. V občini Kamnik predvidevamo, da bomo imeli enak družbeni standard kot v letu 1970 le z boljšim in večjim ustvarjalnim delom in ob uspešno izvedenem referendumu. Pod pojmom družbeni standard pa ne mislimo samo na osebne dohodke, temveč na vse ostale družbene dejavnosti, ki se jih občani poslužujemo. Za zadovoljevanje ostalih skupnih potreb, nadaljnja izvajanja programa negospodarskih vlaganj, vlaganj v komunalne in druge namene se bodo v letu Proslava tridesete obletnice vstaje Zaporniki, interniranci in izseljenci iz vse Slovenije jo bodo proslavljali dne 4. julija 1971 v PREST ANICI, v občini Krško Komisija za internirance pri občinskem odboru Zveze združenj borcev NOV v Kamniku je že pokrenila vse potrebno, da se bo čimveč zapornikov in internirancev iz naše občine udeležilo te velike manifestacije. Gorenjske občine bodo organizirale svoj vlak. Iz kamniške občine bodo mnogi potovali z osebnimi avtomobili. Za vse ostale pa bodo na razpolago avtobusi iz Kamnika in Tuhinjske doline. Cene prevoza še ne vemo, o tem bodo krajevni odbori združenja borcev NOV naknadno obveščeni. Vsem pregnancem, ki jih je še okrog 95, bo občinski odbor regresiral vožnjo z din 10,00. Interesenti iz Kamnika se bodo lahko prijavljali v pritličju občine Kamnik pri tov. Cerarju Gašperju, za vse ostalo pa bodo morale prevzeti skrb sekcije za internirance pri krajevnih odborih ZB NOV. Naša komisija je posvetila posebno skrb proslavi v Brestanici, ki bo posvečena predvsem pregnancem. Grad v Brestanici (bivši Rajhenburg) je bil prvi napolnjen s politično za Nemce nevarnimi ljudmi, pa tudi takimi, ki so enostavno morali prepustiti svoje domove Nemcem. Od tu so šli prvi transporti slovenskih ljudi v izgnanstvo v vse kraje Jugoslavije in Nemčije. Poleg Šlezije, ki je bila eno samo veliko taborišče, zasledimo še Jugoslovanska mesta kot so: Aleksandrovac, Banjaluka, Beograd, Bosanska Krupa, Čačak, Gračanica, Jagodina, Karlovec, Koprivnica, Kruševac, Petrovac, Sremski Karlovci, Travnik, Varaždin, Sremska Palanka, Vinkovci. To je le nekaj imen jugoslovanskih mest, kjer so naši ljudje preživljali prve dneve pregnanstva in ob vseh tegobah in trpljenju spoznavali tudi gostoljubnost ljudi teh mest. Le škoda, da se te vezi niso ohranile povsod do današnjih dni, saj je bratstvo, skovano v trpljenju, daleč prednjačilo pred sedanjim. Druga proslava bo 1. 8. 1971 v Podljubelju, ko bo preurejeno spominsko obeležje, kjer je bila bed vojno delovna komanda koncentracijskega taborišča Mauthausen. Znano je, da je bil Podljubelj podružnica tega taborišča in da so v Mauthausnu in Podljubelju trpeli mnogi naši ljudje. Zato bomo vse preživete udeležence o proslavi še posebej obvestili. Komisija za internirance pri obč. odboru ZZB NOV KAMNIK ZARADI SLABEGA VREMENA SO MORALI PRVOMAJSKO SREČANJE KAMNIŠKIH DELAVCEV PRESTAVITI NA NASLEDNJO NEDELJO. DOBRA ORGANIZACIJA, POSKOČNE VIŽE IN TOPLO MAJSKO SONCE SO NAVDUŠILI OBISKOVALCE, NA SLIKI: ORGANIZATORJI SREČANJA, SINDIKALNI DELAVCI IZ TOVARNE USNJA IN TAJNIK OBC. SINDIKALNEGA SVETA Občinska skupščina ustanovila sklad skupnih rezerv Ker je bil sprejet nov re publiški zakon o skupnih rezervah gospodarskih organizacij, ki predvideva določene spremembe v organizaciji in upravljanju sklada, je občinska skupščina sprejela nov odlok o ustanovitvi tega občinskega sklada. V ta sklad plačujejo svoje prispevke vse gospodarske organizacije, sredstva pa se uporabljajo za posojila tistim gospodarskim organizacijam, ki same niso v stanju z lastnimi sredstvi moderni- zirati svoje proizvodnje in bi zaradi tega zašle v težave. Ta skupščinski sklad šteje 21 članov, po 15 članov s področja industrije, po eden iz gradbeništva, trgovine in gostinstva in trije s področja obrti in komunalne dejavnosti. Delovne organizacije do 500 zaposlenih so izbrale po enega člana, tiste z več kot 500 zaposlenimi pa po dva člana skupščine. Skupščina je izbrala tudi petčlanski upravni odbor in za svojega predsednika tov.... 1971 združevala ustrezna sredstva iz gospodarstva v višini iz leta 1970. Občani so z glasovanjem na referendumu za uvedbo plačevanja krajevnega samoprispevka prispevali pomemben delež pri razreševanju številnih komunalnih problemov v krajevnih skupnostih. Sredstva samoprispevka se bodo uporabljala za izvršitev programov krajevnih skupnosti v obdobju 1971 do 1975. Kamnik formirala temeljna kulturna skupnost, ki bo s skupščino skrbela za razvoj kulturnih dejavnosti v občini (Muzej, Ljudska knjižnica, amaterska društva). Kulturna skupnost bo izdelala dolgoročni program razvoja kulture v občini. Skupščina občine je in bo posvetila v izobraževalni dejavnosti v letu 1971 največjo pozornost osebnim dohodkom, ki se bodo predvidoma lahko po- KOZOVCI SE UMIKAJO: NOVO OB PALOVŠKI CESTI Krajevne skupnosti v občini Kamnik bodo predvsem urejevale vodovode, gradile transformatorske postaje in modernizirale posamezne cestne odseke. Krajevna skupnost Komenda pa bo v letu 1971 modernizirala cca 6 km cestnega omrežja. V tem letu je predvidena nadaljnja gradnja ceste v Tuhinjski dolini s pomočjo pripadnikov JLA. Cesta bi se samo pripravila za razširjeni makadamski izvedbi do Kozjaka. Za asfaltiranje tega odseka se bomo zavzemali na Republiškem cestnem skladu, ker srednjeročni program rep. cestnega sklada še ni sprejet, čeprav je v predlogu le-tega 4.000,000 dinarjev predvideno za modernizacijo te ceste. V samem mestu predvidevamo modernizacijo Jenkove, Prešernove, Parmove, Petruškove in Sadnikarjeve ulice ter dokončanje Usnjarske ceste. Nadaljevalo se bo z izgradnjo pločnika ob Ljubljanski cesti in pričelo z izgradnjo ob kopališču. Zagotovilo se bo le del sredstev za najnujnejša ureditvena dela pri Titanovih stolpnicah. ŠOLSTVO, KULTURA, TELESNA KULTURA IN PROSVETA Delovne organizacije bodo z družbenimi dogovori sodelovale pri izvajanju sprejetih programov razvoja šolstva v občim. Samoupravno dogovarjanje je toliko bolj potrebno, ker vseh problemov ni moč reševati hkrati, temveč je treba dati prednost najbolj perečim. V letu 1971 predvidevamo investicije za šole v višini 1,7 milijonov dinarjev. Na področju kulturne dejavnosti se bo v letu 1971 v občini večali (če bo omejitev potrošnje odpravljena) za 18%. Pri tem predvidevamo, da ne bodo vsa sredstva uporabljena za linearno povečanje, temveč da bi del teh sredstev uporabili za nagrajevanje po delu - kvaliteti (15% linearno povišanje, 3% za nagrajevanje kvalitete). Zavzemamo se, da temeljna izobraževalna skupnost občine Kamnik daje več poudarka kvaliteti dela, ker lahko s tem zmanjšamo osip v osemletkah. V letu 1971 bodo izdelani načrti za šolo na Vranji peči in če bodo sredstva na razpolago, bomo začeli jeseni z gradnjo, po vsej verjetnosti pa v letu 1972. Na področju telesne kulture bomo nadaljevali z začetnimi investicijami v skladu s srednjeročnim programom. ZDRAVSTVENO IN SOCIALNO VARSTVO Skupščina občine Kamnik bo v letu 1971 sprejela program o izvajanju socialnega varstva občanov. Pričeli bomo z gradnjo doma starostnikov (za okoli 80 ljudi) v prvi polovici leta 1971. Celotna investicija bo znašala okoli 5 milijonov din. Na področju otroškega varstva se ugotavlja prepočasno izvajanje postavljenih programov. V letu 1971 moramo pospešiti razširitev vrtca Antona Medveda za 40 otrok od 1 do 3 let starosti in adaptacijo kuhinje v skupni vrednosti 1,2 milij. dinarjev. V Stranjah so z otvoritvijo nove šole zagotovljeni pogoji, da se organizira varstvo šolskih in predšolskih otrok s soudeležbo staršev pri stroških. S. GASILCI LETA 1927: NE LE ZGODOVINSKI POSNETEK MAJA 1971, PREDEN SO KAMNIŠKI GASILCI ZAPELJALI V STARO ŽELEZO SVOJ SKORAJ 50 LET STAR MERCEDES Praznovanja ob mesecu mladosti Tako kot že vsa leta doslej bomo tudi letos mladi na kar najbolj pester in množičen način proslavili praznik naše mladine in rojstni dan predsednika Tita. Praznovanje 25. maja pomeni letos še nekaj več, biti mora še bolj slavnostno, saj sovpada s 30-letnico ustanovitve OF in vstaje jugoslovanskih narodov. Predsedstvo OK ZMS je v tem mesecu glavni nosilec akcij in manifestacij, posvečenim temu dnevu in mesecu maju, mesecu mladosti. Prvič v letošnjem letu je predsedstvo razpisalo akcijo za najboljši sestavek oziroma risbo s tematiko iz NOB in naše povojne izgradnje. V akcijo naj bi se vključile vse šole v občini in vsi mladinski aktivi. Najbolj uspela dela bodo kasneje služila, oziroma jih bodo izdali v knjižici Med mejniki revolucije. Seveda pa bodo najboljši prejeli tudi nagrade, ki naj bi jih podelili na zaključni slovesnosti, ki bi jo imenovali Moj kraj v minulih 30. letih. Tudi v letošnjem letu bodo mladi tekmovali med mladinskimi aktivi v šestih športnih panogah za prehodni pokal Občinske konference ZMS Kamnik. To tekmovanje bo obenem služilo tudi za izbor najboljših športnikov, ki nas bi zastopali na tradicionalnem troboju Kamnik—Domžale— Šentjur v Kamniku. Na dan mladosti bo okoli 400 naših pionirjev slovesno prejelo mladinske izkaznice, kar bo spet okrepilo našo mladinsko organizacijo. Vrh proslavljanja meseca mladosti pa bo nedvomno pohod kamniške mladine po partizanskih poteh, ki se naj bi ga udeležilo kar največ mladih, zaključil pa bi se z velikim mitingom v Tuhinjski dolini, kjer naj bi se mladina srečala z nekdanjimi borci ob pravem partizanskem golažu. Morda so to le najvažnejše akcije, ki jih pripravlja OK ZMS Kamnik, na vsak način pa bodo skušali v tekmovanja in manifestacije vključiti čimveč mladine. Pa tudi posamezni mladinski aktivi se bodo, kakor so sporočili, s svojimi oblikami dela vključili v praznovanje svojega mladinskega praznika. _ts Gimnazija proslavila svoj jubilej Že v prejšnji številki smo obširno pisali o 25-letnici gimnazije Rudolfa Maistra v Kamniku. Zato se bomo danes omejili le na prireditve ob tem prazniku. Osrednja slovesnost je bila v soboto 24. aprila, ko so ob navzočnosti nekdanjih Maistrovih borcev, predstavnikov skupščine in družbenopolitičnih organizacij na zgradbi šole odkrili doprsni kip kamniškemu rojaku legendarnemu poveljniku borcu za našo severno mejo 1918/19, generalu in pesniku Rudolfu Maistru, po katerem je letos zavod dobil ime. Bronasto doprsje, delo akademskega ki- OB 25-LETNICI GIMNAZIJE SO NA ŠOLSKI ZGRADBI ODKRILI DOPRSNI KIP GENERALU RUDOLFU MAISTRU parja Antona Sigulina, je odkril dr. Maks Pohar, predsednik republiškega odbora borcev-pro-stovoljcev za severno mejo 1918/19. Ob tej priložnosti je dr. Pohar orisal življenjsko pot hrabrega borca za našo Štajersko in Koroško, brez katerega danes Maribor in druga mesta ob naši severni meji ne bi bila slovenska. Po slovesnosti pred gimnazijskim poslopjem so se sedanji in nekdanji dijaki in profesorji ter gostje zbrali v veliki dvorani Doma, kjer so dijaki pripravili akademijo. Ravnatelj prof. Ivan Justinek je v slovesnem nagovoru popeljal udeležence v čas pred petindvajsetimi leti, ko se je snovala današnja gimnazija in opozoril na obdobja, ki so še posebej vplivala na vsebinsko in organizacijsko oblikovanje zavoda. V imenu družbenopolitičnih organizacij in občinske skupščine je gimnazijskemu kolektivu čestital in mu zaželel v prihodnje še večjih uspehov republiški poslanec Franc Svetelj. V kulturnem programu so dijaki gimnazije v obliki recitala predstavili Župančičevo Dumo. Delo je režirala prof. Tina Rom-šakova. Predsednik občinske skupščine je po akademiji priredil sprejem za pedagoški kolektiv in za vse nekdanje profesorje in ravnatelje gimnazije. Kot smo že poročali v prejšnji številki Kamniškega občana, je poslanec FRANC SVETELJ na pobudo družbeno-političnega zbora naše občine postavil republiškemu izvršnemu svetu vprašanje v zvezi s pisanjem ljubljanskega študentskega lista TRIBUNE o naši armadi. Republiški sekretar za informacije Boštjan BARBORlC je na zadnji seji republiškega zbora takole odgovoril: Najprej bi rad ugotovil, da gre pri objavljenem prispevku pod naslovom „Armijo naša" za improvizirano časnikarsko anketo med ljubljanskimi štu- denti, v kateri je sodelovalo enajst oseb. Že samo število pove, da ankete ne moremo jemati za reprezentativen prerez mnenja ljubljanskih študentov in bi Problemi zaposlovanja v tujini Na nedavni seji republiškega zbora so razpravljali o zaposlovanju naših delavcev v tujini. Posebno pozornost so posvetili vprašanju posredovanja delavcev prek nekaterih naših podjetij. O tem je na seji spregovoril tudi republiški poslanec Franc Svetelj: Pozdraviti moram odločitev predsedstva naše skupščine, da se je odločilo dati na dnevni red današnje seje tako pomembno vprašanje, kot je zaposlovanje naših delavcev v tujini. To odločitev pozdravljam še zaradi tega, ker sem delno že iz gradiva in verjetno bom tudi v razpravi in zaključkih dobil odgovor na poslansko vprašanje, ki sem ga prvič postavil na seji našega zbora v letu 1969 in drugič pred enim letom (2. aprila 1970). Prav gotovo je danes naš skupni namen, da ne bi ostali zgolj pri ugotovitvah o sedanjem položaju, pač pa, da bi sprejeli take sklepe, katerih uresničitev bo korenito spremenila zlasti položaj na področju nezakonitega poslovanja delavcev v tujini. Osnovna značilnost dosedanjih razprav in polemik je prav gotovo neenotnost v oceni, ali je zaposlovanje naših delavcev v tujini preko nekaterih naših podjetij zakonito ali nezakonito, družbeno koristno ali družbeno Škodljivo. Ne bom se podrobneje spuščal v navajanje argumentov, ki kažejo, da nimajo prav tisti, ki danes še podpirajo tak način posredovanja naših delavcev tujim firmam. Teh argumentov je v gradivu dovolj. Najbolj nerazumljiva pa mi je ugotovitev v informaciji Republiškega sekretariata za delo z dne 24. 9. 1970, kjer je rečeno, daje imela družbena skupnost od takšnega poslovanja korist v tem, da ji ni bilo treba plačevati nadomestila za osebne dohodke delavcev, ki bi bili doma brezposelni. V isti sapi pa ugotavlja, da se v pretežni meri zaposlujejo prek teh podjetij v tujini že zaposleni delavci, ki jih naša podjetja snubijo po tovarnah sirom Slovenije. Medtem ko je v lanski informaciji Sekretariat za delo še ugotavljal, da obstaja utemeljen sum, da se večina delovnih organizacij ukvarja z zakonitim zaposlovanjem delovne sile v tujini, pa zadnja informacija istega sekretariata marca 1971 trdi nasprotno, ker pravi, da veljavni zakonski predpisi ne preprečujejo tega pojava. Postavlja se vprašanje, zakaj se nočemo razumeti in se izgovarjamo, da ni jasno, kaj so investicijska dela. Kako je mogoče delo na tekočem traku v proizvodnji smatrati kot investicijsko delo. Po logiki, ki nam jo ponuja Sekretariat za delo, lahko n. pr. montažo stolov v neki tovarni smatramo za investicijo. Menim, da informacija Republiškega sekretariata za delo v III. poglavju, ki govori o zunanjetrgovinskih poslih in zaposlovanju v tujini, ni zajela bistva problemov, o katerin naša javnost v zadnjem času razpravlja, ko bere članke z naslovi kot: Trgovina z belim blagom, Kupčija z živimi dušami in podobno. Ali smo res za nekaj mark pripravljeni zagovarjati kršitve zakonskih predpisov in še več, poteptati naša toliko proklamirana socialistična moralna načela? Ali bodo morali res kapitalisti s svojimi zakoni preprečevati negativne pojave na področju uveljavljanja najosnovnejših pravic človeka, delavca v socialistični deželi? V celoti podpiram ugotovitve komisije za družbeno nadzorstvo naše skupščine in predlagam, 'da republiški zbor na današnji seji s konkretnimi sklepi zadolži ustrezne organe, da takoj ukrepajo v skladu z obstoječimi predpisi in o tem poročajo skupščini! Druge poti nimamo, ali pa bomo še naprej neprizadeto opazovali to mešetarjenje z ljudmi, seštevali marke in poslušali zgodbe o „samo-upravnem" zaposlovanju naših zdomcev. lahko redakciji zamerili, ker v komentarju ni ustrezno opozorila na to dejstvo. Ne bi se spuščal v razčlenjevanje posameznih mnenj in sodb, ker anketiranci niso govorili na podlagi lastnih izkušenj. Želel bi le poudariti, da nam ni in ne sme biti vseeno, kaj o naši armadi sodi še tako majhno število naše mladine oziroma bodočih intelektualcev. To je zadosten razlog za prizadevnejše politično delovanje vseh družbenih dejavnikov in še zlasti družbeno-političnih organizacij, ki naj prispeva k odpravi zmotnih ali enostranskih mnenj in s tem h krepitvi naše obrambne sposobnosti. Hkrati sodim, daje potrebno poudariti, d se dolžnost naših javnih občil ne sestoji zgolj v tem, da opozarjajo na probleme in zmotna mnenja. Vsaj v isti meri so dolžna prispevati tudi k oblikovanju objektivnega spoznanja o dejanskem stanju, še zlasti, ko gre za tako vitalno vprašanje kot je obrambna sposobnost naroda. V tem smislu je bila dolžnost Tribune, da seznanja študentsko mladino s prizadevanji Jugoslovanske ljudske armade in drugih družbenih dejavnikov, ki imajo za cilj reformo naših oboroženih sil v duhu koncepta splošnega ljudskega odpora in ustavnih sprememb. Sodim, da gre tem prizadevanjem vse priznanje in da zaslužijo našo polno podporo. Pri tem, kot vam je znano, ne gre več zgolj za deklaracijo ciljev, temveč za prizadevanja, ki so že dalj časa v teku in ki so že dala vrsto pozitivnih rezultatov: tako glede enakopravnosti jezikov kot nacionalne sestave kadrov, kraja služenja vojnega roka in drugo. Kar zadeva vprašanje poslanca o družbeni materialni pomoči Tribuni bi opozoril na dejstvo, da je sklad za pospeševanje založniške dejavnosti samoupravna institucija, v kateri so zastopani vsi družbeni dejavniki in ki o svoji dejavnosti oziroma politiki družbene pomoči poroča neposredno tej skupščini. TOVARIŠKO RAZUMEVANJE Že precej je bilo doslej napisanega o posebni osnovni šoli na Homcu. Šola namreč delovno usposablja težko učljive otroke iz domžalske in kamniške občine in teh na šoli ni malo. Za vse te otroke mora šola voditi račun že od prvega razreda naprej: kako jih bo delno usposobila, da bodo po končani osemletki sposobni za delo v določeni gospodarski proizvodnji. Da to delo ni lahko ne iz učnega in še manj z vzgojnega stališča, vedo prosvetni delavci, ki delajo na tej šoli Ti otroci, ki izhajajo večina iz težkih in neurejenih družinskih razmer, so poleg tega še mnogi tudi vzgojno zanemarjeni, z govornimi motnjami in mnogi tudi slabega zdravja. Za vzgojo teh otrok je treba veliko razumevanja in ljubezni učiteljev - vzgojiteljev, mnogo predanosti do dela, ki mora biti prežeto z veliko mero idealizma. To delo zahteva brezpogojno individualno delo z veliko mero potrpljenja in požrtvovalnosti. Če pri tem vsaj malo sodelujejo starši, oz. rejniki teh otrok, je delo učitelja kolikor toliko olajšano. Na žalost pa je teh staršev in rejnikov premalo. Zgodi se, da jih nikoli ni na sklicane roditeljske sestanke in da se ne odzovejo niti na uradni poziv šole. Tako je vse delo prepuščeno le iznajdljivosti učitelja. Največkrat obiščejo take starše na domu. Delo šole pa mora iti klub vsemu naprej. Vsako leto morajo opraviti učenci 7. in 8. razreda predpisano delovno prakso v raznih tovarnah in podjetjih v obeh občinah. Zato mora šola biti v dobrih odnosih s kadrovsko službo teh podjetij. Priznati moramo, da vse doslej šola ni imela razen nekaj izjem nobenih težav. Naši p rak lika nt i so se povsod lepo odrezali in so bili z njimi zelo zadovoljni tako obratovodje kot tudi kadrovska služba. Za svojo opravljeno prakso so prejeli lepe nagrade. Pri teh dogovorih pa je z nami vseskozi nesebično sodeloval Zavod za zaposlovanje v Kamniku. Vsa zahvala gre tov. Balohovi, psihologinji, in tov. Šimenčevi, poklicni svetovalki, ki sta se tudi letos z vso vnemo zavzeli za otroke naše šole. Učenci 8. razreda so z odličnim uspehom že v marcu t. 1. opravili tritedensko delovno prakso, sedaj pa gredo na 14-dnevno prakso še učenci 7. razreda. Vsega tega ne bi bilo, če bi naše tovarne in podjetja ne imele res tovariškega razumevanja za vse te otroke! Zato vsem delovnim kolektivom teh tovarn iskrena zahvala! Želimo jim še veliko delovnih uspehov! N. V. Kurirčkova torba na Črnivcu V soboto 8. maja ob 10. uri dopoldne so pionirji-kurirji iz Gornjega grada in Nove Štifte po nekdanjih kurirskih poteh prinesli torbo s pozdravi in čestitkami predsedniku Titu k spomeniku padlim partizanom na vrhu Črnivca. Tu so jih pričakali pionirji iz Stranj in Črne. Sprejema kurirčkove torbe so se udeležili tudi predstavniki mozirske in kamniške občine. Našo občino sta zastopala Franc Svetelj, poslanec republiške skupščine in Franc Bernot, podpredsednik občinskega odbora zveze združenj borcev NOV, ki je zbranim pionirjem povedal nekaj spominov iz narodnoosvobodilne borbe. V pisanem programu so pionirji zapeli več partizanskih pesmi in recitirali pesmi o Tiru. Še posebno odobravanje navzočih so poželi Breda in Janez Pavlin in Domine Krt iz Stahovice, ki so ob spremljavi harmonike in kitare zapeli Počiva jezero v tihoti in Ob tabornem ognju. Prireditev, ki sta jo skupno pripravili zvezi prijateljev mladine občine Mozirje in Kamnik, so omenili tudi reporterji ljubljanske televizije. Nato so pionirji iz Črne ponesli kurirčkovo torbo v dolino Črne in pionirji iz Stranj naprej proti Kamniku. S. trio iz stahovice pošti na Črnivcu JE SODELOVAL NA KURIRCKOVI franc bernot-filip je povedal pionirjem zanimive doživljaje Vesela šola — tekmovanje v znanju V Jugoslovanske pionirske igre 1970/72 z naslovom Tisoč (radosti sta poleg drugih dejavnosti vključeni tudi Vesela šola s tekmovanjem v znanju. Pionirski list za četrto leto objavlja Veselo šolo, zabavno poučno gradivo za učence od 3. do 8. razreda osnovne šole. Snov Vesele šole je tesno naslonjena na šolski učni načrt, številni učitelji so potrdili njeno vrednost s tem, da so jo vključili v pouk na najrazličnejše načine. Zaradi velikega pomena snovi te šole se je kmalu porodila misel, da bi v reševanju teh nalog učenci tudi tekmovali. Tekmovanje v znanju prireja že drugo leto Pionirski list. j Vanj se vključujejo učenci vseh osnovnih šol od 3. do 8. razreda. Že lani je tekmovalo 100 Šol z 10.000 učenci. To je bil dokaz o pomembnosti in vrednosti Vesele šole in tekmovanja samega. V letošnjem šolskem letu se je število tekmovalcev zelo povečalo, saj seje v to tekmovanje vključilo že 22.000 tekmovalcev na 306 šolah iz 56 sloven-jskih občin. V naši občini sta tekmovali obe osnovni šoli iz Kamnika, osnovni šoli Kamen-ca-Moste ter Stranje, podruž-ninična šola Gozd in osemletka pri Zavodu za uspos. inval. mladine. Prva stopnja tekmovanja je razredno tekmovanje, ki zajema največje število tekmovalcev. Ti prejmejo pismena vprašanja, na katera morajo odgovoriti v 20 minutah. Prvak razreda je tisti, ki pravilno reši največ vprašanj in tako zbere tudi največ točk. Če dosežeta dva ali več isto število točk, komisija potem pokliče te na dodatno medsebojno tekmovanje. V ta namen ima komisija v rezervi še nekaj vprašalnikov z dodatnimi vprašanji. Enak postopek velja seveda za vse stopnje. Letos je bilo tekmovanje za razredno prvenstvo na naših šolah 15. februarja. Razredni prvaki so prejeli diplome. 16. marca je sledila druga stopnja tekmovanja — šolsko tekmovanje. Za rešitev vprašalnikov je bilo določeno 25 minut. Tekmovali so učenci vzporednic posameznih razredov na šoli. Prvaki, določeni po pribor-jenih točkah, so prejeli diplome in še značke. Šolski prvaki vseh šol so nadaljevali preizkušnjo svojega znanja na tretji stopnji na ob- turist Ljubljana transport Trdinova 3, tel.310-«33 činskem tekmovanju, ki je bilo v naši občini na osnovni šoli Stranje 17. aprila. Tekmovanje je trajalo 30 minut. Tekmovalci z največjim številom točk so postali občinski prvaki Vesele šole. Prejeli so diplome, značke in za nagrado še pisalni pribor, ki ga je prispevala tvrdka Darwil. Kolektiv Stola skrbi za šolo Lani, ko je v novozgrajeno šolsko stavbo na Duplici stopilo 175 učencev, je bila šola sicer lepa in udobna, žal pa je stalo pohištvo prazno brez potrebnih učil. Ni bilo knjig, rož, slik. Letos je že mnogo bolje. Prijetno presenečenje so učenci in učitelji doživeli ob dnevu žena, osmem marcu. Sindikat tovarne Stol je podaril šoli magnetofon in klubsko mizo s tremi stoli, ki zdaj stoje v avli šole. Obdarovani so bili tudi učiteljski zbor, kuharica in snažilka. Za lepa darila se učenci iskreno zahvaljujejo. Trudijo se, da bi čimbolj dvignili ugled svoje šole. Prirejajo razne proslave, nastope ob državnih praznikih, posebno pa so se izkazali na minulem občinskem šahovskem prvenstvu. Tekmovali so učenci 3. in 4. razreda in osvojili prvo mesto. Učenci pravijo, da se bodo še bolj potrudili, kajti le z resnim in trdim delom se bodo lahko oddolžili kolektivu Stola, ki jim večkrat priskoči na pomoč. Dupliški primer je res lep zgled, kako lahko sodelujeta delovni kolektiv in šola. Prav bi bilo, če bi ta primer posnemali tudi drugi kolektivi. Občinski prvaki posameznih razredov so: Za 3. razred Močnik Miran na osnovni šoli Frana Albrehta, za 4. razred Močnik Miran na osnovni šoli Komenda-Moste, za 5. razred Seiko Anton na osnovni šoli Frana Albrehta, za 6. razred Prime Janez na osnovni šoli Tomo Brejc, za 7. razred Potokar Andrej na osnovni šoli Frana Albrehta, za 8. razred Grošelj Danica na osnovni šoli Komenda-Moste. Vsi občinski prvaki se že pripravljajo na področno tekmovanje, ki bo 15. maja v Ljubljani. Področje tvorijo enote, na katero je razdeljeno delovanje Zavoda za šolstvo SRS. Zmagovalci tega tekmovanja pa se bodo udeležili še republiškega tekmovanja. Z vseh tekmovanj se mora vedno vse rešene vprašalnike vseh tekmovalcev odposlati uredništvu Pionirskega lista. Tu je bilo žrebanje nagrad vseh udeležencev razrednega tekmovanja. Pri tem žrebanju je izmed 200 učencev imelo srečo tudi nekaj učencev naših šol. Prejeli so Danvilove fotoaparate. Izžrebani so bili: Elica Ropaš z osnovne šole Frana Albrehta, Miran Strikov z osnovne šole Stranje, Marjan Spruk z osnovne šole Gozd, Bojan Kern z osnovne šole Komenda-Moste. Drugo leto se bodo verjetno vključile v to tekmovanje v znanju tudi še vse podružnične šole, saj je med učenci veliko zanimanja. Že za naslednje tekmovanje želimo vsem učencem veliko uspeha, pri žrebanju pa največ sreče! B.M. Zdravko Hribovšek ko smo februarja letos segli v roke nasmejanemu in zadovoljnemu sedemdesetletniku in ko smo mu tudi v našem glasilu zaželeli še mnogo srečnih in zdravih let, nihče od nas ni mogel niti pomisliti, da se bomo morali že čez dobra dva meseca za vedno posloviti od njega. Toda sredi prvomajskih praznikov je za zmeraj utihnilo .srce, ki je dolga leta utripalo za dom, za družino, za Motnik in njegove ljudi, za našo družbo. Odšel je Zdravko Hribovšek iz Motnika, kjer je živel sedemdeset let. Bil je usnjarski mojster in nadaljeval 300-let-no tradicijo svojih prednikov, bil kmet, bil je poslednji hmeljar v Motniški dolini. Odšel je Zdravko Hribovšek, predsednik krajevne skupnosti, predsednik turističnega društva, nekdanji predsednik občine Motnik, odbornik kamniške občinske skupščine, predsednik krajevne organizacije SZDL in še bi lahko naštevali dolžnosti, ki jih je dolga leta z veseljem in vestno opravljal. Da, Zdravko Hribovšek je bil srce Motnika. Sovaščani in vsi, ki so ga poznali, so ga spoštovali, ker je znal ceniti soljudi, ker je za vsakogar našel prijazno in toplo besedo, ker je vsakomur rad pomagal. Rad je imel svoj kraj, svoje ljudi, svojo domovino, zato je spoznal tudi trpljenje v celjskem starem Piskru, v okupatorjevih taboriščih, zato je moral žrtvovati svojega sina. Še pred dnevi je ves navdušen in zavzet razlagal, kako bo sedaj, ko smo sprejeli samoprispevek, mogoče uresničiti številne načrte, da bi ljudje v Motniku in drugih vaseh bolje živeli. Smrt je prekrižala snovanja in načrte človeka, ki ni poznal počitka, kadar je šlo za skupno stvar. Cesta proti Zajasov-niku, mnogi vodovodi po vaseh, regulacija Motnišnice in še mnogo je nalog, ki jih bodo morali nadaljevati Motničani brez svojega požrtvovalnega Zdravka. Toplo pomladno sonce, drevje v cvetju, godba, številni prapori borcev in mnogo prijateljev in znancev, sovaščanov je zadnjič pozdravilo in se poslovilo od tovariša Hribovska. Težko so šle iz ust besede slovesa in zahvale Ivana Tiskarja, ki jih je izrekel v imenu Motnika, organizacij in sovaščanov, v imenu občinskih družbenih prganizacij in občinske skupščine pa Franc Svetelj. Hvala Ti za vse, tovariš Zdravko! Tiho je izzvenela pesem v slovo, iskrena in boleča, kot lahko zapojo samo preprosti vaški pevci v slovo svojemu prijatelju. » I '* Ü ** «• *» \ 5 i I 4 «> % NekoC je bilo jezero ... ali je bilo res O daljnji preteklosti pokrajine, kjer živimo in ki je naš dom, seveda ne ftoremo govoriti v okviru našega sestavka. O tem ima vedoželjni bralec na Voljo več sestankov in razprav, ki jih je v svojih 12 letnikih objavil „Kam-jjiški zbornik". Pač pa vse močno zanima zgodba o kamniškem jezeru, saj so bajke o njem še žive in so zašle tudi v pisano književnost. Tako se odvija dejanje povesti, ki jo je napisal Jakob Alešovec pod naslovom „Vrtomirov Prstan ali zmaj v. bistriški dolini", v območju kamniškega jezera. Pesnik ^nton Medved je prelil bajke o jezeru v verze (Zakleto jezero" in „Vitovčeva smrt", Dom in svet, 1890). Še pred Medvedom pa je Josip Ogrinec napisal balado „lz teklo jezero", ki je natisnjena v almanahu »Pomladno cvetje". Valvasor o kamniku Valvasor je prvi zabeležil pripovedovanje o kamniškem jezeru. V XI. I^jigi, str. 541-542, v uvodu o podrobni oznaki mesta Kamnika, piše: I „Mesto Stein (ali Stain), v deželnem jeziku Kamnek, v latinskem i^ithopolis, sodi h Gorenjski in je oddaljeno od ljubljane 3, od Kranja pa tudi 13 milje. I Ime ima po kamniti okolici, saj je tudi kranjski naziv Kamnek nastal od ^sede kamen. Kjer zdaj leži mesto Kamnek, je moralo nekoč biti jezero, saj f še pred nekaj leti na obzidju tako imenovanega Malega grada videli Mezne obroče, ki so služili za privezovanje čolnov. To jezero je moralo "neti odtok na mestu, od koder zdaj iz mesta pridemo k farni cerkvi v Predmestje, imenovano Sušna, Kjer pa zdaj teče reka Bistrica, je moralo ?menjeno jezero biti tako visoko, da je Mali grad ležal v vznožju gore. Oba ''riba sta bila tako združena. Nekoč pa se je utrgal oblak in voda je ločila t °ba sosednja gradova Mah Grad in Stari grad. Po starem izročilu je takrat, ko je jezero odteklo, voda poplavila vso Mengeško ravnino in odnesla med Mengšem in Homcem ležeči samostan Menihov, ravnino pa na debelo pokrila z gramozom. Meje tega jezera so po ^em pripovedovanju morale segati do cerkve v Nevljah, ki je posvečena sv. r^iju in ki jo mnogi imenujejo sv. Jurij ob jezeru. Pripovedujejo tudi, da je °ua ta cerkev nekoč fara." d Valvasor je imel v vsakem kraju svojega sodelavca, ki je zbiral zanj po-™?rke in zanimivosti. Tako je slavni kronist zabeležil tudi vse, kar so v ^.egoyem času govorili ó jezeru med mestom in planinami. Vse kasnejše L^nje o kamniškem jezeru se seveda naslanja na Valvasorja. HbbbI PROF. ZUPANČIČ: JEZERA NI BILO Prvi je skušal ovreči Valvasorjeve zabeležke o kamniškem jezeru prof. Anton Zupančič leta 1804. V takratnem tisku je objavljal zgodovinske prispevke, pesmi in prigodnice. Nekaj časa je bil domači učitelj pri neki bogati družini v Kamniku. Ko je leta 1804 o kresu požar uničil Graben in mesto s frančiškanskim samostanom, je prof. Zupančič objavil v Ljubljanskem tedniku zgodovinsko informativen sestavek o Kamniku (Anton Suppan -tschitsch: Etwas ueber das Staudtchen Stein, Laibacher Wochenblatt 1804, štev. 17). V njem dokazuje, da jezera sploh ni bilo na tem kraju. Najprej • ponovi Valvasorjevo ugotovitev, od kod izvira ime Kamnik, potem pa nadaljuje: ,,Po starem pripovedovanju je moralo biti pred več stoletji na tem kraju veliko jezero. Toda njegovega obstajanja ne moremo dokazati, pač pa ga lahko iz več vzrokov celo zanikamo. Baje so našli na obzidju tako-imenovanega Malega grada železne obroče, na katere so nekoč privezovali čolne. Čeprav bi jih zares našli, pa ti obroči še ne dokazujejo, daje bilo tod jezero, saj so našli take obroče tudi na mnogih drugih obzidjih in skalnih stenah, ki pa so po vsej priliki služili kakemu drugemu namenu. To jezero naj bi bilo zelo globoko in njegov obseg zelo velik. Toda o tem ne najdemo niti na kraju samem niti v starih spisih nobenih sledov. Čemu bi torej predniki tako važno jezero zamolčali? Latinski pisatelj Strabo v svojem Zemljepisu (Geographis, sedma knjiga) opisuje Cerkniško jezero, niti z besedo pa ne omenja kamniškega jezera, čeprav nista tako oddaljena. Tudi če bi tako veliko jezero zared popolnoma odteklo ali se izsušilo, bi bil to za naravoslovce takratnih časov preveč pomemben pojav, da ga ne bi vsaj omenili. Končno pa dodajajo temu pripovedovanju še drugo, ki nam mora obstajanje kamniškega jezera prikazati naravnost prav neverjetno. Med Kamnikom in Mengšem naj bi bil za časa jezera samostan menihov. Nekoč se je baje tako silno utrgal oblak, da je voda predrla zvezo med obema hriboma. Gladina jezera je silno narasla in voda je prestopila bregove ter visoko poplavila vso daljnjo okolico. Samostan je postal nesrečna žrtev te poplave in v njem stanujoči menihi so našli žalosten konec. Tako nam pripoveduje ustno izročilo. Toda že Valvasor popolnoma pravilno ugotavlja (VIII. knjiga, 4. poglavje, str 692), da pred koncem desetega stoletja ni bilo na Kranjskem nobenega samostana. Propast tega samostana, ki je moral torej biti zgrajen konec desetega ah kvečjemu v začetku enajstega stoletja, in pa obstajanje kamniškega jezera, bi potemtakem moglo biti komaj osem stoletij od današnje dobe. Takratni menihi, ti marljivi zapisovalci vseh srečnih in nesrečnih dogodkov v življenju njihovih redovnih sobratov, bi vendar žalosten konec samostana in redovnikov v zapisih ohranili v svojih knjižnicah bodočim rodovom, saj je bilo takrat na Koroškem in Štajerskem že več samostanov. o vseh teh dogodkih bi torej moral biti v pisanih virih vsaj kak namig ali kratka pripomba, saj vendar ta poplava ne sodi v dobo v gost pajčolan preteklosti zakritega vesoljnega potopa. Toda o vsem tem ne najdemo niti sledu. Potem bi morala na meji kamniškega jezera biti pri cerkvi sv. Jurija v Nevljah fara, o kateri pa niti v starih cerkvenih listinah niti v drugih rokopisih ni nobenega poročila. Mislim, da sem navedel dovolj razlogov, da ljudsko izročilo o nekdanjem kamniškem jezeru nima nobene podlage." Tako torej trdi profesor Zupančič. Vendar pa mu ne moremo pritrditi, ko za svoje dokaze navaja latinskega pisatelja Strabona, ki je v 30 letih pred začetkom našega štetja in 20 letih po njem zbral podatke o pokrajinah in ljudstvih rimskega cesarstva. Tokrat je res že vodila po naših krajih važna rimska cesta blizu Cerkniškega jezera, tekla skozi Emono, današnjo Ljubljano, preko Trojan in Celja na Ptuj, vendar je kamniški kot s svojim jezerom bil tako ob strani, da bi ga pisec prav lahko prezrl, tudi če bi potoval po glavni cesti. Cestno omrežje takratnega rimskega poseganja v naše kraje še ni bilo tako razvejano kot dve stoletji kasneje. NEVELJSKO JEZERO JE ODTEKLO POPOLDNE OB TREH Zgodovinar A. Morlot iz Leipziga je ugotovil, da je pripoved o odteklem jezeru in cerkvi ob jezeru zelo pogosta na Koroškem, Štajerskem in Kranjskem. Zbral je vse primere, ki so si presenetljivo podobni, v sestavku: Pripoved o cerkvi ob jezeru pri Jugoslovanih (Die Sage von der Kirche am Sel bieden Suedslaven, Mitthlg des hist. Vareins fuer Krain, Ljubljana 1855, str. 70-72). O Nevljah je zabeležil naslednje podatke: „Pri izhodu iz doline Nevljica, četrt ure od Kamnika, leži vas Nevtje, kjer ni poznana samo pripoved, daje tu nekdaj bilo jezero, ampak celo vsak dan, razen ob nedeljah in praznikih, ob treh popoldne zvoni, v spomin na uro, ko je jezero odteklo. Pripomniti pa moramo, da leži vas s cerkvijo precej v dolini in daje verjetno nevetjska fara matična fara za ves kamniški okoliš. To vse sem zvedel na licu mesta od cerkovnika." Podobno razlago o jezeru navaja tudi za Dobrno za Štajerskem. Rojstni kraj kamniškega šolnika in skladatelja Jakoba Zupana St. Lorenzen am See - sv. Lovrenc ob jezeru v okraju Wildon nad Dravo, Morlot ni vključil v svoj sestavek. FRANC SCHUMI: KAMNIŠKO JEZERO JE ODTEKLO LETA 1320 Čisto posebno razlago za odtok kamniškega jezera pa sije zamislil zgodovinar Franc Šumi (Archiv fueri Heimatskunde II. Ljubljana 1887, str. 215-219). V sestavku „0 propadu trga Ljubelja in odtoku kamniškega jezera (okrog 1320)" prikazuje najprej nesrečen konec trga Ljubelja, ki naj bi stal še leta 1261 pod Košuto, 6 km daleč od sedanjega Tržiča. Ko se je nekoč odtrgal oblak, se je sesul na trg del hriba, dolino pa o poplavile silne vode. Prebivalci so se razbežali. Del jih je krenil čez Ljubelj na Koročko, kjer so se naselili v današnjih Borovljah, drugi del pa je ustanovil novi trg - današnji Tržič (nemško Neumarktl - novi trg), ki ga spisi omenjajo že leta 1320. Ta nesreča se je torej morala zgoditi med 1261 in 1320. Ljudsko izročilo jo povezuje tudi s pravljico o silnem zmaju. Podobna vremenska katastrofa naj bi bila tudi vzrok, da je odteklo kamniško jezero. Čas tega nesrečnega dogodka ne moremo postaviti nazaj v neznano temno preteklost, ker je v spominu prebivalstva še zdaj živ. Odtok jezera je moral biti pred nekaj stoletji, nekako v sredini srednjega veka, saj se ne opira samo na pripoved, daje bila okolica Nevelj nekdaj jezero, ampak je celo v tem kraju navada, da vsako popoldne ob 3. uri razen ob praznikih zvoni v spomin na uro, ko je jezero odteklo. Po izvoru besed pa pomenijo Nevlje toliko kot kraj ob vodi... Od Valvasorja izvemo, da še leta 1689 ljudsko izročila omenja samostan menihov. Izročilo mora imeti svojo osnovo, ker je bil 1. 1300 v Kamniku ali v bližini samostan minoritov. Ko se namreč gospodje Mekinjski - Gallenbergi dali mekinjski grad prezidati v samostan za nune, navajajo viri kot pomagače pri gradnji tega samostana tudi menihe iz reda minoritov (v latinskem tekstu „cooperantibus nobis viris religiosis fratribus minoribus). Pripoved o propadu trga Ljubelja pripoveduje o silni plohi, ko se je nad goro utrgal oblak in poplavil vso dolino. Pripoved o podobni poplavi, ko se je utrgal oblak, je tudi v Kamniku še živa. Ljudstvo povezuje propad trga Ljubelja s pripovedko o zmaju in tudi kamniško jezero ima svojega zmaja (Jakob Alešovec: „Vrtomirov prstan ali zmaj v bistriški dolini", kjer grajski gospodar Hinek predstavlja grofa Henrika IV., ki je umrl 1228. leta). Pri odtekanju jezera in ob poplavi, na kar spominjajo velike skale v strugi Bistrice, je bil uničen tudi minoritski samostan, ki ga omenjajo leta 1300. Torej je leta 1261 še obstajal trg Ljubelj in leta 1300 je bil v Kamniku še samostan. Po poplavi pa se že leta 1320 omenja novi Tržič. Vzemimo zdaj, da se je oblak utrgal med leti 1300 in 1320 in uničil trg Ljubelj ter odplavil kamniško jezero. Ker niti Valvasor niti Morolt ne navajata drugega datuma, ki bi bil starejši ali mlajši, bi katastrofo postavili približno v leto 1320. Nadaljevanje sledi t—i h~i je m O ísjO_i3 bs' ra S? ! ."S LU Û. < (0 i- (0 C 3 'E S rc ai g* « î- ■a c- C os Ul -> < 'u > < LU Cû > > LU O Z UJ < > LO c > CO > o x; tí 3 Xi tí »o D > C C Oí) CO C o T) "G tí CO > o ti c •o 4) O 4) tí 4) e s, o »Ñ O Tí â o (A 3 C s ■ 8Í a.* O in id a> m 4> « u o) H ra 0) — « .. (j O * ■* • ~ "O m 4) « T5 a> w O. LU û. c < £ ^— ä »a Z < cm ta t/) i_ /0 ET 3 «i m » 4> j: c > * ? = «- C I- Ë « eu e o S, II o s •I 3 >N -»-« O! i. *- co ra '■2 I £ o • a, —. g ra I ,5 N "S» 5 e c > E E «) cd s > !" cb = « O 11 3 « «8 *" E S cd .2 c o c »o _ra a N 4) xi E ra > > o > o ra iz E « C > 0 ra EJ .2. o 3 » 1 = N • — m c 4) O! 4> TS O S, = Ol — — m ■§ 3 « i "> > 4) O *- M P in O o ;zr CL -o %\\%\\%%%%%%u\m%%\%%%%%\%%%i\m\u%%\\%v [Kamniški občan, maj 1971 stran 7 Iz dela sanitarne inšpekcije v letu 1970 pbcinska skupščina je na fcADNJI seji obravnavala pelo in probleme občinske Sanitarne inšpekcije, povzemamo nekatere ugoto-ITVE in poročila. j VEDNO smetišča V letu 1970 smo prvič izvedli tganizirano generalno deratizacijo pa celotnem mestnem območju, na gŽjih izvenmestnih strnjenih območjih in v vseh obratih, kjer se živila proizvajajo ali dajejo v promet, pa ga celotnem območju občine. To Pelo je opravil zavod za zdravstveno Tirstvo Maribor s sodelovanjem in od nadzorstvom sanitarne inšpek-ije. Sistemska deratizacija se bo izva-ala vsako leto, saj je redno uničenje glodalcev zelo dober preven-. Jvni zdravstveni ukrep. 1 Večji epidemiološki problem v ffiestu predstavljajo mestne odplake. *er mesto ni kanalizirano v eno kali krajšem času spremeni v zaprt kanalizacijski sistem. Prav tako kot odplake predstavljajo razni organski odpadki, odvrženi na nedovoljenih mestih, higiensko epidemiološki problem. Kljub obveznemu zbiranju in odlaganju odpadkov pa najdemo nešteto manjših smetišč, ki kvarijo estetski videz okolja in ki zlasti v toplih dneh zasmrajajo okolico, pa jim ne moremo odkriti izvora. Ta problem smo laže rešili pri industrijskih odpadkih, ki so specifični za posamezno industrijo, zato smo lahko ustrezno ukrepali Vse industrije kakor tudi individualna gospodarstva imajo sedaj za redne odpadke posebne posode, ki jih redno odvaža Komunalno podjetje. Pregledanih je bilo 72 oseb, zaposlenih v šolah, otroškem vrtcu, v obratih, ki so na razpolago osebam za higiensko nego, zaposlenih pri delu z živili in vodnih objektih, in izdana ena odločba za začasno odstranitev z delovnega mesta pri delu z živili. lETlSČA NA OBREŽJU BISTRICE NISO V CAST NAŠEMU KSTU Jzacijsko mrežo, imamo številne lividualne priključke v strugo Bi-ica ali pa v industrijski kanal Jtoiščice. Slednji je onesnažen Predvsem s tekalnimi in drugimi Iranskimi odplakami do take mere, Ra predstavlja (še predvsem v toplih i"rteh) nevarno žarišče za razvoj na-sljivih bolezni, saj služi kot odprt nal za vse odplake iz objektov, ki razmeščeni vzdolž kanala. Zato je Uno, da se navedeni kanal v naj- Velik higiensko-epidemiološki problem v mestu predstavlja ureditev javnega stranišča. Na eni izmed sej sveta za zdravstvo v letu 1968 je bil sprejet sklep, ki je bil predlagan skupščini, da je v mestu nujno potrebno javno stranišče in da naj skupščina zagotovi ustrezna finančna sred stva za zgradbo tega objekta. Saj se sledovi pomanjkanja javnega stranišča vidijo v vseh stranskih mestnih ulicah. GOSTILNE UREDITI PO PREDPISIH ALI ZAPRETI Največ inšpekcijskih pregledov je bilo opravljenih na tem področju. Od skupno 112 obratov so bili pregledani vsi najmanj enkrat, obrati z nižjim higienskim standardom pa večkrat. Večji del obratov, kjer se živila proizvajajo ali dajejo v promet, so bili v zadnjih nekaj letih prenovljeni - ali pa so novi, tako da so se higienske razmere v dobri meri že precej izboljšale. Imamo pa še obrate, ki ne ustrezajo higienskim zahtevam in sodobnemu načinu poslovanja, predvsem v mestu, kjer so poslovni prostori v pretežni večini v starih zgradbah, ki ob večji rekonstrukciji ne morejo biti primerno urejeni in opremljeni. Za gostinske obrate začne veljati konec aprila t. 1. nov predpis glede ■ureditve in opreme gostinskih obratov. V kolikor prostori in oprema ne bodo ustrezali novemu predpisu, bomo morali take obrate zapreti Iz leta v leto smo ugotavljali, da je bila prehrana delavcev v delovnih organizacijah neurejena zaradi slabo urejenih obratnih menz. Tudi ti prostori oz. oprema so skoraj v vseh delovnih organizacijah obnovljeni ali pa na novo opremljeni. Urejenost vseh obratov, kjer se živila proizvajajo ali dajejo v promet, zavisi predvsem od zavesti ljudi, ki v takih obratih delajo. V zadnjih letih smo organizirali skupno z Delavsko univerzo Kamnik vrsto tečajev o pridobitvi osnovnega znanja o higieni - higienski minimum, katerega mora opraviti vsak, ki je zaposlen pri delu z živili. Te tečaje je obiskovalo in opravilo preiskus znanja preko 450 oseb, ki so zaposlene pri delu z živili Tudi to je vodilo k izboljšanju higienske urejenosti živilskih obratov. Število laboratorijskih pregledov živil ne ustreza najosnovnejšim zahtevam sanitarnega nadzorstva nad živili, ker so analize zelo drage, zanje pa sanitarna inšpekcija nima dovolj sredstev in se pošilja v laboratorij predvsem tista živila, za katera se sumi ali pa že po organoleptič-nem izgledu niso povsem neoporečna. PROTI ZASTRUPLJENJU ZRAKA IN VODA Na področju komunalne higiene so večji problemi predvsem na mestnem območju. Najvažnejši problem je preskrba z vodo. Kapacitete vode iz obstoječih virov nc zadoščajo potrebam, tako da so prebivalci mesta in ožje okolice včasih brez vode predvsem v višjih stanovanjih. Tudi kvaliteta vode zelo varira. Iz mestnega vodovoda jemljemo redno vsak mesec vzorec vode za bakteriološko preiskavo, kjer ugotovimo, da je od časa do časa higiensko oporečna, zakar je vzrok slaba voda iz zajetja v Godiču, ki je pod vplivom vremenskih razmer. Druga nevarnost za okupbo vode je ta, da je cevovod zelo star in dotrajan in ker ni pod stalnim pritiskom, nastaja v njem podtlak, ki lahko na dotrajanih mestih vsesa vso nesnago v okolici cevi in s tem okuži celotno omrežje. Zato je nujno, da se takoj pristopi k izgradnji novega vodovoda. Geološki zavod iz Ljubljane je opravil študijo celotnega območja, in ugotovil, da je edini možni in zadostni vir vode v dolini Kamniške Bistrice na Iverjih. Komunalno podjetje Kamnik je že naročilo izdelavo prvih idejnih projektov za to novo zajetje. Ostala naselja v občini so v zadnjih nekah letih glede preskrbe z zdravo pitno vodo močno napredovala, saj skoraj ni večjega naselja, kjer nc bi imeli urejene vodovodne napeljave. Skupno je bilo preteklo leto odvzetih 39 vzorcev vode za laboratorijske preiskave. Razen mestnega vodovoda so vode ustrezale higienskim normam. Pregledani so bili skoraj vsi vodovodni objekti, izdanih je bilo 7 odločb za sanacijo okolice teh objektov, ki so pogosto vzrok slabi kvaliteti vode. Za javno odlaganje odpadkov anorganskega izvora je bila določena opuščena gramoznica ob Korenovi cesti na Duplici, za odpadke organskega izvora pa jama na polju pri Križu. Obe omenjeni jami sta bili prepolni odpadnega materiala, ki se je kopičilo predvsem ob Korenovi cesti že daleč izven jame. Zato je bila izdana odločba Komunalnemu podjetju Kamnik o ureditvi omenjenih odlagališč in o prepovedi nadaljnje uporabe. Komunalno podjetje Kamnik sije za ves odpadni material (ne glede na izvor) zagotovilo odlagališče v gramozni jami v Mengšu, katero upravlja podjetje Slovenija ceste in je sedaj edino javno odlagališče za mesto Kamnik in okolico. <¡l Prvi maj letos nam je spet poskrbel za presenečenja. Vsaj glede ePemena. In temu so sledila še dru-npr. bajtarski smuk bajtarjev Ve-, Male in Gojške planine. Gosta megla, ki bi jo lahko tudi Ml, jih ni odvrnila, da ne bi po-?vno obiskali svojih pastirskih ko-j£ in kar je najvažnejše, da ne bi rríanizirali tradicionalnega prvomajskega turnega smuka. I Kljub rahli zamudi je bilo sredi ^Poldneva po pobočjih planine sli-w glasove, ki jih je požirala megla P ki so naznanjali, da se bo tekmo-Rje za veliko nagrado-leseno coklo I rogu vsak hip pričelo. Izruvali so bojne zastave, ki so ^Polale pred ..županovo bajto", in 1Í1 odnesli na prizorišče dogajanj, so se že zbirali ostali prijavljena, 1 so želeli sodelovati v tem velikem DJU. Toda še prej, ob prihodu jih je |°ral „požegnati" tudi gospod, da 1 se vse v najlepšem redu razvijalo, ffe nato so jim spet do volih mini močnega. Po vseh teh uvodnih ceremonijah ! bilo treba pomisliti tudi na ¡¡Jilee". Nekateri so imeli orodje za opravilo kar s seboj, drugi je moral I ono stran planine po okovje, da mu smuče sploh na nogah ostale, -i pozabili pa so na start prinesti *U stare zemlje. Zakaj pa te, boste dejali Zemlje ^Pomenile uvod v letošnji bajtarski Start se je pričel, potem ko so bile vse uvodne svečanosti mimo, s tekmovanjem, kdo bo hitreje pojedel zemljo. In potem je moral zažvižgati v dokaz, da ima prazna usta. In že je zdrvel proti cilju, novim težavam naproti Na samem startu ga je za vsak primer gospod še enkrat blagoslovil, da bi mu šlo vse po maslu, če mu že dilce ne bodo šle po snegu. Proga je bila zahtevna, dolga, samo na nekaterih mestih pokrita z majhnimi zaplatami snega. Zato pa je bilo vsaj lepo smučati po travi, pokriti z nežno razcvetenimi cvetovi pomladanskih rož, smeti, odpadkov, kamenja in skal. To se že potrpi, toda na prvi kontrolni postaji pojesti močno hud fe-feron in nato takoj naprej strmo gristi v breg, da bi čimprej prispel do naslednje kontrolne postaje, in potem spet naprej v breg, v dolino, po snegu, kamenju, travi in rožah! Ker tega ni bilo dovolj, so jim spet pripravni vroč čaj, ki so ga mnogi ohladili z zadnjo kepico letošnjega velikoplaninskega snega. Pred ciljem pa je bila še žvižgalna postaja, kjer je prikupno dekle vsakega tekmovalca izzvalo s tisto na planincah. Boj je bil hud, tako kot vedno, kadar se spoprimejo asi bajtarskega smučanja. Ženske in dekleta pa so tudi na planini enakopravne z moškimi, saj je presenetljivo zmagala komaj 11-letna Ksenija Mihovar (morda tudi zaradi kolegialnosti in fair borbe drugouvrščenega). Pa tudi boj za zadnje mesto je bil zagrizen in napet, saj bi najbrž vsakomur precaj uspešno služila emajli-rana nočna posoda z napisom Bajtarski smuk-71; prvo mesto od zadaj. Vsak, ki ni mogel poseči v boj za prvo mesto, je želel dobiti vsaj tolažilno nagrado v trajno last. Zvečer je bil v domžalskem domu finale prvomajskega bajtarskega slav- ja. Tu so namreč ob svečani podelitvi najboljšim in najslabšemu tekmovalcu podelili nagrade, vsem udeležencem diplome, izbrali pa tudi „miss dilca 71", ki so ji prav tako kot na vseh lepotnih tekmovanjih obesili okrog vratu svilen trak, poleg šopka pa je še prejela krivino zlomljene „dilce". Bajtarje vzpodbujal TONE SMOLNIKAR TOVARNA USNJA KAMNIK sprejme 10 kvalificiranih krojačev ali šivilj za krojilce in strojne izdelovalce v usnjeni konfekciji 30 nekvalificiranih delavcev za delo v obstoječi in novi proizvodnji Prijave oddajte pismeno ali ustno v organizacijsko kadrovskem sektorju podjetja, kjer boste dobili tudi podrobne informacije o podjetju, o vašem bodočem delu in o nagrajevanju. Velik problem na mestnem območju predstavlja onesnaženje ozračja s prahom, dimom in smradom. Vsem delovnim organizacijam so bile izdane obločbe.o namestitvi čistilnih naprav, ki morajo biti nameščene do leta 1972. V kolikor te naprave (ki bi vsaj delno oblažile imisije, kijih povzročajo industrijski objekti v strnjenem naselju) ne bodo nameščene do predpisanega roka, predvideva zakon velike kazni. Higienski problem predstavlja tudi javno kopališče. Za delno čiščenje vode so bile nameščene čistilne naprave. Sam objekt je slabo vzdrževan, ker z njim ne opravljajo ustrezno kvalificirane osebe. Poleg kopališča stoji higiensko skrajno neurejena in neprimerna lesena baraka, kjer so garderobe in sanitarije. Uporabo navedenega objekta bi morali iz higienskih razlogov prepovedati Kamniška kronika Z „BOJNIMI" ZASTAVAMI SO BAJTARJI ODŠLI NA START april 1971 ROJSTVA: Košnik Darja z Gmajnice POROKE: Gračar Anton iz Ljubljane, mehanik, star 23 let, in Zvegelj Jelka iz Ljubljane, uslužbenka, stara 21 let; Hiža Nikola z Duplice, delavec, star 30 let, in Zupane Marija z Duplice, delavka, stara 33 let; Lukan Anton iz Cešnjic, delavec, star 24 let, in Zore Stanislava iz Cešnjic, delavka, stara 22 let; Podjed Janez iz Godiča, šofer, star 23 let, in Najger Ana iz Kamnika, precizni mezanik, stara 21 let; Slapnik Franc iz Komende, delavec, star 33 let, in Tomplak Dragica iz Špitaliča, delavka, stara 21 let; Sapran Franc iz Mekinj, šofer, star 24 let, in Hočevar Marija iz Mekinj, dijakinja, stara 17 let; Šuštar Vid iz Pod hruške, delavec, star 21 let, in Tkalčič Vanda iz Koprivnika, delavka stara 20 let; Vidovič Stane iz Gaberja, električar, star 25 let, in Gašperlin Vera iz Kamnika, slaščičarka, stara 23 let. SMRTI: Baloh Ivana iz Špitaliča, otrok, stara 9 mesecev; Goropečnik Janez s Križa, osebni upokojenec, star 79 let; Hrastar Alojz iz Kamnika, osebni upokojenec, star 72 let; KanciUja Jožef iz Suhadol, osebni upokojenec, star 62 let; Kobal Marija iz Studena pri Postojni, gospodinja, stara 79 let; Lanišek Apolonija iz Županjih njiv, gospodinja, stara 74 let; Novak Marija iz Nevelj, gospodinja, stara 71 let; Pogačar Ana iz Kamnika, gospodinja, stara 84 let; Preklet Anton iz Stahovice, kmet, star 68 let; Smolnikar Stanka iz Buča, delavka, stara 22 let; Vrankar Franc iz Buča, upokojenec, star 75 let; Zore Marija iz Kamnika, gospodinja, stara 81 let. 0 i S I tekstilna tovarna »svilanit« kamnik VAM NUDI: — brisače za dom, plažo in potovanje iz UNI, VELUR in TWIN FROTIRJA — konfekcijske izdelke iz frotirja — moške kravate iz sintetike, izdelane po evropski modi Se priporočamo! Leopold Hribar Tih in skromen, kot je bil, se je sredi maja za vedno poslovil od svojcev, znancev in prijateljev v sedeminsedemdesetem letu starosti Leopold Hribar, po domače Felicjanov ata z Malih hribov v Tuhinju. Kot vojni ujetnik in kasneje kot udeleženec oktobrske revolucije je prekrižaril Rusijo po dolgem in počez. V dneh pred prvomajskimi prazniki nam je še navdušeno pripovedoval spomine o tistih dneh. Z vsem srcem se je vključil tudi v naš pravični boj že sredi leta 1942. Okusil je trpljenje v okupatorjevih taboriščih na Bavarskem. Temu trpljenju se je pridružila še bolečina ob izgubi dveh sinov, ki sta padla v boju za svobodo. Toda vse to Felicijanovega očeta ni strlo. Ostal je ponosen, vendar skromen in dobrodušem. Živi so še spomini na njegovo zlato poroko pred dvemi leti, ko je njemu in njegovi življenjski družici čestital tudi predsednik občine. Ob številnih praporih borcev in žalostinkah pevcev in veliki udeležbi sovaščanov so se od pokojnika na pokopališču v Zgornjem Tuhinju poslovili Jože Koncilja v imenu krajevne organizacije SZDL, Dora Drovenik v imenu krajevne organizacije zveze borcev ter poslanec Vinko Dobnikar v imenu občinskih družbenopolitičnih organizacij in skupščine. ZAHVALA Ob izgubi našega dragega sinčka Stanka Sušnika se najtopleje zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na zadnji poti in mu poklonili cvetje. Hvala osebju Doma dr. Maksa Borštnarja v Dornavi. Se posebno zahvalo dolgujemo občinski skupščini Kamnik za veliko razumevanje in povračilo stroškov v zavodu Kamnik, maja 1971 Žalujoči Sušnikovi SPORT $ ŠPORT © ŠPORT • ŠPORT © ŠPORT O ŠPORT • ŠPORT • ŠPORT • ŠPORT 0 ŠPORT • ŠPORT • ŠPORT • ŠPORT BORBA PIONIRJEV ZA OBČINSKO ŠAHOVSKO PRVENSTVO Na naših šolah številni pionirji pridno delajo tudi v šahovskih krožkih. Skozi celo zimo so se posamezne ekipe pripravljale na tekmovanje za prvenstvo v občini in dalje za medobčinsko in republiško prvenstveno borbo. V ta namen je bilo treba v krožkih sestaviti z ozirom na starost tekmovalcev skupine mlajših in starejših pionirjev ter mlajših in starejših pionirk. V vsaki skupini so bili po štirje najboljši šahisti. Ta izbor je bil izveden v marcu s tekmovanjem v krožkih samih. Na tem tekmovanju so se izločili prvaki za posamezne ekipe, ki so šle v boj s skupinami drugih šol za občinsko prvenstvo. Letos je bilo izvedeno to tekmovanje 7. aprila v Kamniku v mali dvorani Doma. Tekmovanje samo je bilo z ozirom na udeležbo zelo številno, v poteku pa izredno borbeno. Posamezni krožki so poslali na tekmovanje šahiste vseh štirih skupin. Komisija za delo s pionirji pri Zvezi prijateljev mladine je poskrbela, da je potekalo tekmovanje nemoteno in v redu ter po vseh pravilih. Pazila je tudi, da ni prišlo do kakih spopadov, ker je bila borba izredno napeta in so brez usmiljenja padali kmetje in tekači in se podirale trdnjave. Po končani borbi, ki je trajala celo dopoldne, so ostali na bojnem polju zmagovalci, občinski šahovski prvaki, ki bodo šli tekmovat za medobčinsko in dalje za republiško prvenstvo. Zmagovalci in premaganci so se zadržali v pogovoru o načrtih in pripravah za nadaljnje delo v krožkih, oboji pa dobro razpoloženi pri obilni in okusni malici, ki jim jo je pripravila naša Zveza prijateljev mladine. Po oddihu so skupine - prvaki prejeli diplome in za nagrado še lepe šahovnice. Čestitamo jim in želimo mnogo uspehov pri nadaljnjem šahovskem boju! Da pa tudi mi prvake vsaj nekoliko počastimo, navajamo skupine, ki so postale naši občinski pionirski šahovski prvoborci: MLAJŠI PIONIRJI: 1. osn. šola Duplica, 2. DIM, 3. Fr. Albrehta, 4. Tomo Brejc. MLAJŠE PIONIRKE: 1. osn. šola Komenda-Moste, 2. DIM, 3. Gozd, 4. Frana Albrehta STAREJŠI PIONIRJI: 1. osn. šola DIM, 2. Frana Albrehta, 3. Tomo Brejc, 4. Komenda-Moste, 5. Stranje. STAREJŠE PIONIRKE: 1. osn. šola Komenda-Moste, 2. Tomo Brejc, 3. DIM, 4. Frana Albrehta. B. M. ŠAHOVSKI TURNIR OB 25-LETNICI GIMNAZIJE KAMNIK Dijaki kamniške gimnazije so v počastitev 25-letnice obstoja gimnazije organizirali šahovski turnir, na katerega sp povabili sedem 4-članskih ekip in sicer: ekipo iz Mengša, Titan, Solidarnost, DIM, šolo Tomo Brejc, Stol in gimnazijo. V ta namen so pripravili za zmagovalno ekipo pokal v trajno last ter diplome do tretjega mesta. REZULTATI: 1. mesto je osvojila ekipa ,,Stola" I z 9 točkami v postavi: Ravnikar Franc, Berginc Marjan, Kotnik Mavric, Hajdinjek Nace; 2. mesto je osvojila ekipa „Stol II s 7,5 točke, 3. gimnazija s 6,5 točke in 4. šola Tomo Brejc z 1 točko. Turnirja sta se udeležila tudi direktor gimnazije Rudolfa Maistra tov. Ju-stinek Ivan in prof. Ivan Zika, predsednik občinskega šahovskega odbora, ki ima precejšnje zasluge za šahovske igre na šolah. Za izvedbo tega turnirja je veliko prispeval dijak tov. Bavčar Boris, drugače član šahovske sekcije Duplice. Tekmovanje je vodil tov. Kerec Franc. Šahisti na občinskem sindikalnem prvenstvu ona UDELEŽENCI KAMNIŠKEGA MEMORIALA' Področni zbor učiteljev vaditeljev, trenerjev in sodnikov smučanja Kamniškega področja je v počastitev tragično preminulih kamniških smučarjev — Juretu Matjažu, Janezu Sadjaku in Janezu Klemencu — organiziral spominsko smučarsko tekmovanje v veleslalomu za , .Kamniški memorial". Kljub ugodnim vremenskim pogojem, saj je bil datum tekmovanja večkrat prestavljen, je organizatorju uspelo 3. maja izvesti tekmovanje na plazu v Kamniški Bistrici. Na tem, za smučanje še zelo primernem terenu, je traser Griljc Ivo postavil 30 vratic v dolžini 350 m z višinsko razliko 70 m. Tekmovalci so bili razdeljeni v tri skupine in sicer: v prvi skupini so vozili sodniki smučanja, v drugi vaditelji in v tretji učitelji in trenerji smučanja. Vsak tekmovalec, je moral plačati startnino 10 ND, da je organizator lahko kril najnujnejše stroške tekmovanja. Rezultati: Kategorija sodniki: 1. Gjurin Božidar 0:41,6; 2. Golob Miha 0:44,2. Kategorija vaditelji: 1. Vidmar Dušan 0:28,0; 2. Brleč Franc 0:40,3. Kategorija učitelji: 1. Štele Marijan 0:26,6, 2. Perne Franci 0:28,1. Po končanem tekmovanju sta predsednik Podjed Janez in tajnik Schnabl Marjan v domu v Kamniški Bistrici razglasila rezultate tekmovanja in podelila pokale ter diplome najboljšim tekmovalcem. S tem tekmovanjem naj bi se učitelji, vaditelji, trenerji in sodniki smučanja simbolično oddolžili pokojnim tovarišem za njihovo prizadevanje v smučarskem športu, saj so kot učitelji in vaditelji smučanja vzgajali, urili in vodili mlade kamniške smučarje. Kot zgledne športnike in dobre tovariše jih bomo v naših vrstah še dolgo pogrešali. Upravni odbor I i j ^ mi re PZUTS Kamniškega področja j vs sklenil, da bo to tekmovanj re postalo tradicionalno, že drugI leto pa lahko pričakujemo ver liko udeležbo tekmovalcev ijje drugih krajev, saj bo to tekmo Vc vanje vneseno v koledar tekmuje vanj Smučarske zveze Slovenije16< Organizator Kamniškega m« moriala se lepo zahvaljuje pod jetju ,,Kamnik", kije z denarni ( pomočjo prispeval k organiza™ ciji tekmovanja, ter članom SJ^1 Kamnik, ki so pomagali pri a 11 vedbi tekmovanja. SCHNABL MARJAN "e va ^33^ VSAK ČLAN PREŠERNOVE DRUŽBE IN NAROČNIK NA NJENE IZDAJE PREJME TUDI SREČKO ZA VELIKO NAGRADNO ŽREBANJE Ca sp ni] be Štuparjev memorial na Kamniškem sedlu Rl Občinsko sindikalno ekipno brzopotezno šahovsko prvenstvo je bilo 18. IV. 1971 na Duplici in so se ga udeležile 4 do 6-članske ekipe. Kljub poslanim vabilom vsem sindikalnim podružnicam na območju občine Kamnik, se prvenstvu niso odzvale ekipe Podjetja Kamnik in Titana, ki pa imajo dobre šahiste, enako tudi „DIM' iz Čme. To prvenstvo se upošteva tudi za letne športne igre, ki jih razpisuje občinski sindikalni svet Kamnik. V ta namen je tudi nabavil nov prehodni pokal, ki ga prejme zmagovalna ekipa. Prvenstva sta se udeležila preds. občinskega sindikalnega sveta Vinko Dobnikar in tajnik Janez Maleš. Vrstni red tekmovanja: 1. mesto z 18 točkami je osvojila ekipa Stol v postavi: Karnar Marjan, Trebušak Tone, Bergant Slavko, Ravnikar Franc, Berginc Marjan, Prelovšek Marjan; 2. mesto Svilanit z 10 točkami, 3. mesto Utok s 5 1/2 točke, 4. mesto Svit z 2 1/2 točke. Na rezultatu se pozna, da so člani ekip sicer dobri šahisti, ki pa nimajo možnosti igranja na uro, kar je pri brzoturnirju zelo važno. Mislim, da ni tako velik izdatek za sindikalno podružnico, če bi nabavila nekaj ur in garnitur šaha, tako da bi člani lahko vadili, kar bi se tudi poznalo na tekmovanjih. Strelci ob prazniku OF Strelska družina Usnjar je ponovno razpisala prehodni pokal v počastitev praznika ustanovitve OF in v spomin padlim borcem tovarne usnja, dne 26. IV. 1971. Tekmovanja z zračno puško so se udeležile 4-članske ekipe: SD Podjetje z 1 ekipo, SD Stol z 2 ekipama, SD Usnjar z 1 ekipo, SD Franc Vidr z 1 ekipo. Zmagala je ekipa SD Podjetje s 651 krogi od 800 možnih; Rihar Ivo 170 krogov, Dermanov 164 (prejel pokal za 71), Kuret Peter 159, Matičič Božo 158. II. mesto je osvojila ekipa SD Stol I s 631 krogi, SD Usnjar s 570, SD Fran Vidr 472, SD Stol II 423. Najboljši strelec je bil Rihar Ivan Podjetje 170 krogov, 2. Dermanov Podjetje 164, 3. Bertoncelj Peter Stol 164, 4. Marn Miha Stol 161, 5. Kerec Franc Stol 160. Pet najboljših je prejelo spominsko darilo. Tekmovanja se je udeležil tudi tov. direktor Simšič, ki je pred spomenikom padlih borcev tovarne usnja pozdravil vse tekmovalce in spregovoril nekaj besed o pomenu praznika in zaželel vsem tekmovalcem veliko uspeha. Ob koncu pa je čestital zmagovalni ekipi za uspeh in povabil tekmovalce na naslednje tekmovanje, da bi se ga udeležili v še večjem številu, sai so bile povabljene vse sindikalne ekipe na območju občine Kamnik., \ S \ V nedeljo, 18. aprila, je alpinistični odsek pri planinskem društvu Kamnik priredil na Kamniškem sedlu uspelo tekmovanje v veleslalomu za alpiniste in planince. Na start se je prijavilo skupno 96 tekmovalcev in tekmovalk iz 21 planinskih društev in alpinističnih odsekov sirom Slovenije. Alpinistke in planinke so imele 800 m dolgo progo z višinsko razliko 150 m in 18 vrati-cami, alpinisti in planinci pa so startali prav izpred koče na Kamniškem sedlu in so morali prevoziti 2000 m z višinsko razliko 450 m in 50 vraticami. Progo je tudi letos odlično trasiral Škorjanc Janez. Vreme je bilo v času tekmovanja dokaj v redu, medtem ko je dan pred tekmovanjem nekaj časa deževalo, ponoči pa je zapadlo celo 15 cm novega snega. Vse to pa ni omajalo tekmovalnega razpoloženja tekmovalcev. Rezultati tekmovanja: Alpinisti-posamezno: 1. GRILJC AO KAMNIK 1:52,5, 2. KOŠIR AO MOJSTRANA 1:56,0. 3. MLEKUŠ AO MOJSTRANA 1:57,1. Planinci-posamezno: 1. KOTNIK PD MOJSTRANA 1:57,4, 2. ZARNIK PD KAMNIK 1:59,1, 3. MARKEŽ PD JAVNORNIK 2:00,2. Alpinistke-posamezno: 1. BEDEN AO JESENICE 0:43,8, 2. PREVEČ AO JESENICE 0:45,0, 3. SVETINA AO JESENICE 0:53,0. 1. Rihtar Ivan (Podjetje) 259 krogov od 300 možnih, 2. Peršin Ivan (Titan) 253, 3. Dermanovič Božo (Podjetje) 250, 4. Kerec Franc (Stol) 249, 5. Prosen Joško (Stol) 247, 6. Bertoncelj Peter (Stol) 246, 7. Podgornik Ivan (Podjetje) 244, 8. Bajde Marjan (Stol) 242, 9. Šuštar Slavko (Svilanit) 238, 10. Simiček Ciril (Svilanit) 237. Skupno je nastopilo 22 tekmovalcev, od tega 20 članov in 2 članici in sicer: SD Stol: 10 članov in 1 članica, SD Podjetje: 4 člani, SD Titan: 2 člana, SD Tren Vidmar: 2 člana, SD Svilanit: 2 člana. Zlato puščico je osvojil strelec Rihtar Ivan, ki mu jo je predal lanskoletni zmagovalec Kerec Franc. [TITAN i [KAMNIK I Planinke-posamezno: 1. SMOLEJ PD JAVORNIK 0:47,7, 2. ŠKRLEP P, MENGEŠ 0:58,2, 3. TROBEVŠEK PD KAMNIK 1:11,4. Ekipno-alpinisti: 1. AO MOJSTRANA 6:00,1, 2. AO KAMNIK 6:35,5, | AO JESENICE 8:28,5. Ekipno-planinci: 1. PD MOJSTRANA 7:51,4, 2. PD JAVORNIK 12:47,^ To tekmovanje se skupaj s Kramarjevim smukom pod Storžičem in VTJ13. memorialorh šteje za slovensko alpinistično prvenstvo. Naj omenimo, da in'iči za osvojitev naslova prvaka največ možnosti član AO Kamnik Griljc Ivo, i ten je do sedaj zbral največje število točk. S solidno vožnjo na VTK memorialujcra Tamarju mu je uspeh zagotovljen. Dpi SCHNABL MARJAN« „ I \I0 'A ! >Ol dru iku ' d 3rg los evr lad kti o i (101 or - Plačujem blago, ki sem ga pred dvemi leti ,,kupil" v vaši sanuj^ postrežni trgovini, je bilo zapisano v pismu. S V ,,Kočni" pravijo, da bi bili zelo veseli, če bi ta zgled posnemal , kdo izmed takih „kupcev". Povedano na glas Na upravo kamniškega trgovskega podjetja ,,Kočna" je pred kratki)^ priromalo pismo in v njem dvajset starih tisočakov Ko so odborniki občinske skupščine nedavno obravnavali odlok kanalizaciji, so na koncu prišli do določil o kaznih za tiste, ki se po te odloku ne bi ravnali. Smatrali so, da so predlagane kazni odločno pi nizke, tako za posameznike kot za podjetja. Potem pa je nekdo vpraš| kam gre denar, zbran od takih kazni. Odgovor: sredstva zbrana od ka zaradi prekrškov gredo v republiški proračun. Med odborniki je b\ slišati pripombo: Potem so pa dovolj visoke! Taki smo ... Podružnica Ljubljanske banke v Kamniku ima na vhodnih vratih pisano: uradne ure za stranke v ponedeljkih od 8. do 16. ure. Toda to l drži. Zgodi se, da stranke v ponedeljek od 12. do 13. ure zaman prit skajo na kljuko. Dve možnosti sta: zamenjati napis ali pa se držati praif o poslovanju. V nekem kamniškem podjetju so v plačilnih listah nadomestilo osd nih dohodkov za čas odmora oziroma malice imenovali ,,stimulacija Sedaj se delavci že sprašujejo po novem: Ti, ali kaj veš, kaj bo danes] stimulacijo. Pet minut za boljši jezik ... KAMNIŠKI OBČAN - Glasilo SZDL občine Kamnik - Ureja uredniški odbor - Glavni in odgovorni urednik Franc Svetelj - Tehnični urednik Jana Lazar - Izhaja enkrat mesečno - Uredništvo in uprava: Občinska konferenca SZDL Kamnik, Ljubljanska 1 (zdravstveni dom), telefon 83-315 - tekoči račun 5014-8-92 - Tiska tiskarna Ljudske pravice v Ljubljani