Paštete ©šašana v gotovini.
Pasamesfsa številka 1 ©I«.
Uredništvo in up	jornji Radgoni,
Spodnji Griz. št. 9, ; .ae. — Telefon št. 7.
Plača in toži se v Gornji Radgoni.
filial® vsak četrtek zjutraj.
”^i57¥iS^7
rska Straža
Neodvlsrio glasit© mbmmlmh Slovencev
Radgona, dne 2?, marta 1924.
Naročnina znaša za celo leto 32 Din, za pol !era 16 Din, za četrt leta 8 Din, mesečno 3 Din. Inserati po dogovoru, sicer pa : mali oglasi do 20 besed 5 Din, za vsako nadaljno besedo 50 p več; vračuni se tudi predpisani davek.
VI. Iute*
la prediger Minili in sdiočiiiiiii trata.
„Vox populi — vox Dei“.
(Glas ljudstva — glas božji“)
Naše politično ozračje je zastrto z gostimi oblaki, ki so napolnjeni s silno elektriko. Tre-notni politični položaj ni tako jasen kakor se to zdi na prvi pogled.
Tam doli v Belemgradu, kjer ne vlada ljudska volja ampak imperialistično načelo : Divide et impera („Deli in vladaj 1“) so skuhali za Hrvate in Slovence neza-vžitno juho: Centralizem.
Kaj vse nam je dala in vzela nesrečna centralistična ustava je s krvavimi črkami pisano v zgodovino, v živo telo slovenskega in bratskega hrvatskega naroda.
Belgrajska porodica je dolgo delila in vladala in ker ji je bil lastni žep „suprema lex“ (najvišji zakon) je započeto zlo doseglo vrhunec : Narod, ki se smatra kot najvišja instanca („suverén") ne more več trpeti, da se z njim »ganja frivolna igra.
Dovolj smo kritizirali in pisali o tem, kar je čutil in še danes čuti vsak Jugoslovan na svojih plečih. Sedaj pa je dovolj besed in bo treba od besed preiti rta dejanja.
Vlada bo padla. Prišla bo druga in prišle bodo volitve, dan ljudske sodbe. Kaj hoče narod? Vsak, ki ima oči in ušesa na pravem koncu ve, da hoče narod predvsem dobrourejeno državo, veliko jugoslovansko federacijo jn republiko.
„Republika“ ni fraza — enodnevnica; ona je sveta zahteva kulturnega naroda, ki pozna in razlikuje zgodovino republik in monarhij, naroda, ki je prepričan, da bo, ako se izpolni klic velikega Gregorčiča
„Prost bodi, prost moj rod, na svoji zemlji svoj gospod!“ v bratstvu, svobodi in enakosti se razvijal, napredoval ter pridobil na ugledu na znotraj in zunaj.
Pri bodočih volitvah ne bo dosti izbiranja. Stale bodo v znamenju odločitve: Ali za centralizem in monarhijo, ali za federacijo in republiko. Tretje poti ni in Če se pojavi, bo le slepomišenje z volilnimi gesli: Volite nas mi so za avtonomijo, pa z nami gredo lahko tudi republikanci in prepričani monarhisti itd.
Pri volitvah bo govoril narod, ne stranke, ki so izigrale narod z raznimi farbarijami. Zato se mora vsak istinski (ne frazerski) domoljub, demokrat in rodoljub pripraviti na veliko borbo, ki bo odločila usodo naše ljube, lepe domovine ne za eno desetletje, ampak za vso bodočnost.
Pri vsem tem ne smemo pozabiti svoje šibkosti in upamo, da z ozirom na predpreteklo parlamentarno dobo in na sedanji politični položaj, ki bo skoro postal preteklost ne prezremo dejstva, da smo kompaktni Slovenci brez Hrvatov brez vse moči proti Beogradu.
Brez bratov Hrvatov, ki so nam svetel vzgled vstrajnosti in žilavega odpora mi Slovenci v borbi z Beogradom nič ne pomenimo, dočim smo v zvezi s Hrvati, treznimi Srbi, Črnogorci, Muslimani, Bosanci in Maceđonci ustrahujoča sila, katere ne ukloni nobena bomba, noben top, noben bajonet in še tako lemne ječe in verige.
Vsak treznomisleč politik bo tedaj odklonil minljive politične
koncesije (beri „drobtine“) s srbske strani, ki streme za tem, da hi v Slovencih vzbudila sovraštvo in bratomorno mržnjo do Hrvatov. Slovenci bi drago plačali ta Judežev poljub, ako bi skupno s Srbi zavladili proti — Hrvatom.
Zato je najlažja rešitev tega ! življenskega vprašanja v tem, da ; se vsi Slovenci spametujemo in : že sedaj sondiramo teren za bodočo skupno, enotno fronto proti beograjski hegemoniji in satra-pizrnu.
Ako pa Slovenci in Hrvati hočejo marširati v volilni bojni metež odvojeno (ločeno) je obojestranski uspeh zelo, zelo dvomljiv. Vsaj za slovenski narod. Ne pozabimo zgodovine, ki nas uči, da smo Slovenci in Hrvati od nekdaj drug na drugega navezani in da je Hrvatska Sloveniji bolj potrebna kakor Slovenija Hrvatski.
Od naše strani se bo vršil volilni boi v pravkar opisani smeri, ker srno prepričani, da je edino v vzajemnem, solidarnem nastopu Slovencev in Hrvatov uresničenje našega ideala: federacije in republike!
Pašlćeva vlada — padla.
— Izv. por.
ZAGREB, 24. marca 1924. G. Pašić je pod vtisom pričakovanega prihoda 30 poslancev HRSS podal ostavko (demisijo) celokupnega kabineta. Kralj je isto sprejel in mu obenem poveril sestavo nove vlade, ki bi naj imela značaj
M. Str -
koalicijske vlade. (t. j. obstoječe iz več strank.) Sestava te vlade se g. Pašiću, ki je sicer namazan z vsemi mazili najbrž ne bo posrečila in bo dobil mandat za sestavo poslovne ali volilne vlade bržkone g. Davidovic.
Poslanci HRSS so prisegli.
— Izv. por. M. Str. —
ZAGREB, 24. marca. Drug velevažen dogodek današnjega dne je ta, da je del poslancev HRSS danes prisegel kralju in ustavi, ker sicer ne bi mogli parlamentarno sodelovati. Prispelo
je 30 poslancev, ostali še pridejo. Ko dospejo vsi razim Radiča, ki mora po važnih opravkih v London, — se bodo skupaj podaii v skupščino. Državna kriza je s tem prišla v akuten stadij.
Proklamacija grške republike.
— Izv. por
ZAGREB, 26. marca. Grška republika se je končnoveljavno včeraj (torek, 25. marca) na dan obletnice grške neodvisnosti proglasila. Bivši ministr. predsednik
Perzijski šah
Iz Teherana poročajo „Daily Mail“ preko Londona, da je perzijski parlament odstavil šaha
M. Str. —
Zaimis je poslal kralju obširno pismo, v katerem ga prosi, naj odloži kraljevsko čast. Podrobnega poročila do danes še nimamo.
— odstavljen.
(kralja) ter imenoval začasnega regenta, dokler se ne pozove šahov sin.
Ludovik Bergant.
I Kaj ni prav?
(Nekaj misli o Slov. Ljuti, stranki.)
Nimamo razloga, propagirati SLS.
Da pa odpremo ljudem oči, radi
objavljamo članek našega kranjskega sotrudnika.	Uredn.
j, Tele vrstice, ki jih tukaj podajam, : sem ime! že dalj časa namen napisati;
ponovni povod so mi pa daii napadi, § k’ so se zadnje čase ponavljali na I urednika „Murske Straže“ g. Bendeta.
Res, priznati se mora, da je program naše SLS izmed vseh dragih strank najbolj ljudski, kar je bilo tudi povod, da je stranka pritegnila široke ljudske mase k sebi. Zato tudi stranke, kot take ne mislim napadati, saj sem njen pristaš, odkar se politično zavedam, vendar mi marsikaj, kar se v stranki zadnje čase dogaja, ni prav po v olji, kot se mnogim drugi m ne. Omejujem se samo na par stvari.
Prva stvar, ki jo obsojam in z menoj še mnogi, je ta, da se hoče v stranki od gotovih krogov vpeljati nekakšna diktaktura mišljenja. Gotovi ljudje menda res mislijo, da bi nobeden človek ni smei nič misliti s svojimi možgani, ampak !e to, kar oni zapovedo, kakor da so samo oni zato tukaj, da govorijo, drugi naj pa lepo molčijo in vse slepo ubogajo. Jaz pa pravim, vsak naj pove svoje mnenje, kako misli on, in če ni kaj prav se mu stvarno dopove in dokaže, da je bil v zmoti, ne pa, da se ga brž osebno napade in proglasi za nasprotnika in „brezverca“.
Druga stvar, ki mi ne dopade, je preveliko obljubovanje od gotove strani za časa volitev. Ne bom zameril gg. poslancem, da tega ali onega ne morejo ljudem kar čez noč pridobiti' vsega, kar se je obljubovalo, saj vsak pameten in razsoden človek ve, da parlamentarni boji niso tako lahki, kot si to nekateri nevedneži predstavljajo ; toda to naj bi se ljudem že pri volivni agitaciji razjasnilo in dopovedalo, da ni pozneje razburjenja, kot sedaj mnogokje glede avtonomije itd. Toraj: manj obljub in več dejanj. Obljube in dejanja pa si ne smejo nasprotovati.
Tretja reč, ki jo hočem ožigosati, je pa dvolična politika vodstva in časopisja SLS. Gre v prvi vrsti tukaj za Radiča. Vsi, ki z možgani mislimo, dobro vemo, da so vsi strankini časopisi, ki so namenjeni priprostomu narodu, slikali Radiča kot največjega zapeljivca in demagoga, ki ljudi samo vara, medtem ko se ga v listih, ki so namenjeni bolj inteligenci ni napadalo, ali vsaj ne tako strastno kot v ostalem strankinem časopisju. Zakaj to? Kar se pove enemu, naj se še drugemu. Ne bom zagovarjal Radiča tukaj, to ni uioj namen, čeprav vem, da ima tudi on nekaj lepih in dobrih točk v svojem programu, (vse se pa itak malokdaj more v praksi uporabiti) pač pa hočem pribiti samo dejstvo, da ljudje zmajujejo samo z glavami, češ, kako je mogoče, da se vodstvu naše stranke sploh kaj pregovarja in pogaja z Radičem in njegovimi pristaši, če so taki zločesti' ljudje, da bratski nam narod hrvatski samo va-
rajo. In tako gineva v ljudeh zaupanje, : češ, vsi so jednaki, nobenemu ni nič vrjeti, kar se kaj pogosto sliši med ; narodom. Toraj več načelnosti v teni oziru, ker treba si je zapomniti, da narod ne samo bere in posluša, am- ; pak tudi še misli, čeprav bolj na skri- j vaj, misli pa le.
Ljudstvo obsoja tudi gonjo proti „Avtonomistu“, ki si je s svojo strogo stvarno pisavo pridobil srce slehernega pravega Slovenca. Pisanje „Slovenca“, „Domoljuba“ in „Gospodarja“ proti „Avtonomistu“ in „Murski ; Straži“ je bil pravi žaromet v tabor j SLS ter osvetlil prepoučeni javnosti j resničen položaj v stranki.
Kolikor mi je znano — saj vedno čitam „Avtonomista“ in „Mursko Stražo“, vem, da je prvi simpatično pisal o SLS kot stranki čiste slovenske ! avtonomije, medtem, ko je „M. Str.“ pod uredništvom g. Roman Bendéta dosledno zastopala skozi tri zadnje leta ideje pravega slovenstva, • čiove-čanstva in upravne osamosvojitve slovenskega dela države, četudi je pri tern tupatam direktno ali indirektno ošvrknila absolutistično gospoda. — Oba lista sta odpadla — po mnenju ljudstva na ljubo osebam, ljudskemu programu SLS pa v škodo. Požrtvovalnim narodnim delavcem je treba iti na roke, ne pa jih žrtvovati fri-voir.osti nekaterih, sicer 'zelo brezpomembnih oseb in osebic.
Tako sem naštel samo par stvari, ki jasno kažejo, da nekaj v stranki ni prav, kar bi se moralo popraviti, oziroma odpraviti. Izjavljam, da tega nisem napisal, da stranki škodujem, ampak, da se razmere razčistijo, in da gotovi ljudje v stranki zvedo, da ima tudi narod svoje mnenje, ki ga sme svobodno izpovedati. Naj zadostuje zaenkrat, ob priliki pa še kaj.
V. Habjanič:
Za inalo bolnico, j
Usmiljeni bratje so se odločili usta- j noviti v Ljutomeru obširni dobrodelni j zavod z bolnico možkega in ženskega oddelka in v njen svetišče z več al- ; tarji. Usmiljeni brat Placidus je prevzel težavno nalogo, nabirati v to svrho milodare po širni naši domovini in je nabral že večmilijonsko svoto. Med temi so dobrotniki z mi- j lijonskimi darovi. Mestna občina Maribor in razni denarni zavodi so prispevali več sto tisoč. Podjetniki lesne industrije so obljubili prispevati s svojimi izdelki k stavbi in opremi. Negovska grajščina podeli potrebni stavbeni les, razne opekarne pa izdatne množine opeke in drugih glinastih izdelkov. Kmetje in drugi lastniki oprege so se ponudili radevolje za
brezplačno privažanje različnega stavbenega materijala; vkljub temu pa bo potrebno še različnih vsestranskih duševnih in materijeJnih prispevkov in žrtev, preden bo dogotovljena stavba izročena svojemu vzvišenemu, človekc- | ijubnemu namenu, kjer bodo imeli v ; bolezni vsi, najrazličnejši sloji brez ! razlike političnega mišljenja svoje [ varno pribežališče. Da zamorejo izdatno . prispevati tudi tisti posestniki, ! ki nimajo ne gotovine, ne oprege in ne delavcev, imajo pa morebiti razna j živila, kruh, zrnje, mleko, krompir in i drugo in bi stem preživeli revnega : delavca (po potrebi tudi njegove svojce) ; kadar bi cm brezplačno delal na ! stavbišču eden ali več dni, in to bi ; bil nekak miloščinski „kuiuk“ s fca- : terim bi se že naši pozni potomci lahko ponašali, kakor smo mi ponosni na naše davne prednike, ki so nam na tak način preskrbeli in zapustili dosti drnšiev, zavodov, cerkva, kapelic in raznih drugih dobrih naprav. 1 Tembolj pa moramo združiti naše ; moči za ustanovitev namenjene bol-nice, ker se na pomoč vlade smemo i najmanj zanašati, ker ne da niti naj- I potrebnejšega kredita že obstoječim bolnicam, ki nimajo niti potrebnih aparatov, niti perila, sicer pa so pre- j napolnjene, da se novodošlih bolnikov : ne more sprejemati in se jim s tem ; povzroča dolga bolezen, ali pre- j zgodnja smrt.
Našo slavno Prlekije in Prekmurje kinčajo že iz davnih časov poleg dru- : gih dobrih lastnosti milosrčnost, po-strežljivost in usmiljenje do revežev : in nesrečnikov in vse te lastnosti naj nam bodo porok, da bode v doglednem času zasnovani zavod sprejemal naše bolnike in jim nudii „Usmiljenega Samaritana“ četudi se vladni, leviti in veliki duhovni na nas niti ne ozrejo.
Velecenjeni gg. župani in drugi funkcijonarji, sedaj imate kot mero- ; dajni činitelji, kjer ljudi svoje občine i temeljito poznate, zelo hvalevreden, [ četudi deloma težaven posel, ako po- j sameznikom pojasnite pomen zasno- i vanega zavoda in jih na eden ali drugi način pomagate pridobite dobroj stvari.
Ker bode tako obširna stavba s potrebno opremo zahtevala precej milijonov (50? in še več) bode pa ko-nečno tudi zaslomba trpečemu pre-vaistvu in kinč ne le samo Sloveniji temveč geli države SHS, zato zberimo in žrtvujmo vse svoje moči in sredstva v svojo lastno korist in čast, iščimo in pridobivajmo pomoči tudi pri naših znancih in prijateljih v tujini.
Če si pomagamo sami, nam bo gotovo tudi Bog pomaga!.
NaročBjteJ.Stražo“
Kolečka Ivanovič: v
Študentje.
(Novela.)
(Nadaljevanje.)
—	Ha, ha fanta, toraj brez skrbi gremo tu skozi gozd, potem se držimo grmovja na severni strani parka, potem zopet v gozd, nato pa gremo čez travnike dol k reki. Tam najbrž ne bo zastraženo, kajti tega gotovo nikdo ne misli, da napravimo tak ovinek. Sta zadovoljna, Danilo in ti Mitra tudi? Dobro, pa gremo.
Šli so po označeni smeri in nikdo jih ni opazil, dokler niso prišd spet v mesto; na oglu V-ske ulice je stal stražar in brez skrbi gledal v reko ter se sprehajal počasi sem in tje. Tudi za študente se ni zmenil. Takrat, ko so prišli na ovinek, — ulica je bila namreč skrivljena —- in so prišli redarju izpred oči, je prijezdil v vsem diru nek konjenik.
—	Tovariša, to je polic, za nami so.
—	Kam hočemo, sedaj nao imajo!
—	Tam v oni hiši stanuje Dolinar, k njemu pojdimo.
—	Danilo, s tem ne bo nič, hišna vrata so zaklenjena, preden odpre, so pa že tu. Ni več rešitve. Udarno se ne!... Slišiš, konja je že obrnil.
—	Brzo, hitro! Še eno je mogoče; Saj vidiš, v kopališče lahko.
—	Vem, tam na koncu je mala odprtina, tam skozi smo vedno prišli v kopališče, ne da bi kaj plačali.
—	Že prihaja, idi!
—	je zabito, ne gre.
—	Potisni ! No — ho-o — deska je popustila, hitro so smuknili noter ter opazovali, kaj počne konjenik.
—	Mogoče nas je opazil? — Pst, sem gleda!
Vsi trije so se potuhnili in pridržavali sapo; jezdec je v istini po-sluhnil, obrnil konja k ograji in pogledal čez. Ta hip je na cesti nekaj zašumelo, on pa je pognal konja v najhujšem diru naprej.
—	Tako, sedaj smo rešeni, pojdimo dalje dol k reki, tu nas lahko hitro opazi, če pride nazaj.
—	Saj res. Vprašal bo redarja na drugi strani ulice, če nas je videl iti mimo. Ko on reče, da ne in pride nazaj.
—	In preiščejo kopališče.
—	Kaj hočemo?
—	Konec; do sém sem vedel, kaj naj napravim, sedaj pa je konec.
—	Slišita, že prihajal Več jih prihaja.
—	Miri Čez je pogledal,-----------
gre dalje.
P@ SasmSkih	m
da 9Sl§at@r@a*‘ imm&rm per®, ko tarate Ctsk ste te sestale* po suite tol i ta m poetela*
mniwwimua»
Pšizžts pri spakuj»«, eia sa ¥®sn i»ežt prisftm«»
.......
,zaaüovos‘‘ mito!
RAZNE VESTI
»©©•
DOMA m 'SVETU
Političen položaj stoji v znamenju ugibanj. Pričakujejo se presenečenja. Konec despotskega režima je gotova stvar. — V Turčiji, kjer je bila ženska do zadnjega le brezpravno, manjvredno bitje so dobiie ženske aktivno volilno pravico. Tako smo mi „kulturni“ Jugoslovani zaostali za — Turki. — Avstrijski državni proračun za leto 1923 izkazuje 1.8 rniljard zgube. — Kalif, ki je pregnan iz Carigrada postane . kljub syoji starosti filmski igralec. Neka asnerikanska družba mu je ponudila za posnetek filma „Propast Bizanca in prihod polumeseca“ 1 niiljon dolarjev. Ex-kaiifu se torej pojavljajo zvezde zernske sreče. — Ljeninova grobnica se je vsied nesreče zasula v kanal pod njo. Krste še niso našli. Tako poročajo angl. listi. — Turška vlada, ki je izgnala kalita namerava isto storiti s patriarhom in vrhovnim rabinom ter uvesti novo organizacijo vrhovnih verskih institucij, v kolikor ima v to seveda pravico ker so verske institucije avtonomne. — V Hanovru so izsledili velik petrolejski vrelec, ki daje dnevno
30.000	kg zemeljskega olja. — Naš rojak Nikola Tesla (rojen v Smiljanu na Hrvatskem) živi v Newyorku. Poleg številnih izumov svetovnega slovesa je izumil električno luč brez napeljave žic! — Jugoslav, kardinal bo imenovan 1. aprila, ko se sestane papežki konzistorij. Kandidat je nadškof Dr. A. Bauer. — Mussolini je dobil ob priliki „rešitve“ reškega vprašanja poleg naslova „ekselenca“ itd. pravico, da sme imenovati kraija „strica“. — Vse narodne stranke v Mariboru so se združile k enotnemu nastopu pri bodočih obč. volitvah, da ojačijo narodno zavest te obmejne postojanke.
—	Plavajmo čez reko! — A kaj? Tam, tam je čoln, peljimo se čez.
—	Živel Danilo! Rešeni smo.
Po ulici so prišli trije konjeniki in več redarjev s policijskimi psi, luna se je skrila za črn oblak i« postala je temna noč. Redarji so prižgali električne svetilke in tiho govorili, da morajo za vsako ceno dobiti enega, ki je bil nocoj na zborovanju. Oni konjenik pa je razlagal,^ da morajo biti trije v kopališču. Čoln je bil pripet s malo verigo k obrežju, dolgo časa so ti vlekli za njo, toda ni se hotela utrgati.
—	Glejte, tam se nekaj maje.
—	Kak drog je. Ravno zdaj mora biti temal Vražja luna!
—	Uderimo noter, ne glejmo čez !
—	Čuj, nekaj je zaškripalo.
Luna se je zopet pokazala in vsa
reka je bila osvetljena, njeni bledi žarki so se lesketali valovju, ki je izgledalo kakor srebrno. Lahen vetrič je pihljal in se igral z njim, ono pa je šumelo in se pretakalo vedno s istim pritajenim tonom. Skozi odprtino pa so udrli stražarji, kleli in tulili, tudi psi so jim pomagali in lajali, tako robato in krvoželjno. Čez reko je vel veter, valovi so šumeli, na nebu pa se je smehljala luna ...
K temu pametnemu koraku jih je privedlo toli osovraženo „solzavo slogaštvo“ ... — Grški kralj se namerava naseliti v Neapolju. — Stanovanjski zakon se podaljša pri nas do 31. marca 1925.--Kuluk do preklica odpade in se torej ne bo izvajal v naših krajih. —- Brezposelnost v naši državi narašča do strahovitih številk, kmetje pa se sedaj na spomlad pritožujejo, da ne najdejo delavcev. Vse hiti v bedo mest. Nazaj k gnidi ! — Mariborski „Sokol“ je izključil precejšnje števiio svojih članov, ker so se udeležili nemških predpustnih prireditev. — Poletni čas vpeljejo letos Anglija, Francija, Nizozemska in Belgija. — f Prof. dr. Fr. Kos, znamenit zgodovinar je umrl v 71. letu svoje starosti. Svetila mu večna luč! — Ponarejene kolke so izsledili v Mariboru. V afero so zapleteni tiskar Rabič in poleg drugih neki carinik, ki je toliko zaslužil, eia si je kupil avtomobil. ■— Papež prizna sovjetsko Rusijo; tako namreč poročajo rimski listi. — Uradniki dobe, kakor vsako leto tudi letos na dan 1. aprila obljubljeno povišanje draginjskih doklad !	— General Kusmanek je
umrl. — K. Hötzendorf leži na smrtni postelji.	____
Gorje premagancem ! Francosko zunanje ministrstvo objavlja važen dokument, ki ga je dobil francoski generalni štab po premirju v svoje roke. Nemci so si hoteli v slučaju zmage osvojiti kotiino Briex, ki je radi tega med vojno tudi nikoli nis® obstreljevali. Iz severnih departmanov Francije so hoteli sestaviti avtonomno, od Nemčije odvisno državo, ki bi morala dobavljati zmagovalki železo in premog. Ako bi ta načrt ne bil izvedljiv, bi dobila Francija te province proti velikanski odškodnini nazaj.
Nekje daleč na drugi strani pa je plaval čoln.
—	Mitra, ti stanuješ tam doli nedaleč od vode?
—	Tako eno uro hoda menda.
—	Jaz ti svetujem, da ne greš več v mesto, pelji se s čolnom po reki, potem izstopi. Kje, to znaš sam najbolje, čoln pa potopi. Sedaj ponoči te gotovo nikdo ne vidi; tvoje stvari ti pa jaz pošljem.
—	In on gre z mano, toda kaj ti ?
—	Grem domov. Če doznajo za mene, potem odidem jutri čez mejo. Od domačih se moram posloviti, če ne, pa ostanem, — kakor bo pač kazalo, sicer pa se ne bojim.
—	Vem.
—	Znam l Šia bodeva kakor želiš, pozdravi Julijo in ji reci, da ni nič nevarnega; da sem samo odpotoval; in ti bratec pazi se, nekaj slutim, če Mitra sluti...
—	Na imej sk.bi... Ü, stojmo, smo že predaleč prišli. Čas je, da izstopim, drugače bom imel predaleč nazaj. In še nekaj časa vozita vedno na tisi! strani, kjer j« gozd! ZdravoI Na sviđanje]
—	Da, na svidenje!
—	Piši nama kaj, na svidenje!
—	Bom. Srečen poti
27. marca 1924.
Mu. ska Straža
DOPISI POLITIČNI PRE3LED
© ® © ®
Štev. 13 — Stran 3
Gornja Radgona. (Lokalna kro-nika.) Charleyevo teto, staro 3 dejansko igro je vprizoriio 22. in 23. t. m. naše dramah društvo. Vloge so bile brezizjemno dobro zasedene. Leziji se je posrečilo, da iz skromnega kuusnega materijala predvaja igro ob priprostih scenah, dasi bi staroznana burka ob predpisani sceneriji imela več efekta. Vzbudila je salve neprisiljenega smeha. Sobotna predstava je bila baje boljša od nedeljske. Ker so igralci bili po večini ubogi državni uradniki, jim ni zameriti, da niso na praznik Pusta imeli toliko sredstev na razpolago, da bi pokopali Pusta, ampak ga polagoma pokopujejo v resnem postnem času. — Želeti je, da skoro vidimo s temi močmi predvajati izvirno slovensko delo. Udeležba je bila orirnerna pa bi lahko bila večja. — Šolsko vodstvo Gornja Radgona je zadnji čas za uboge učence oziroma za spopolnitev šolarske knjižnice sprejelo sledeče zneske: Posojilnica v Gornji Radgoni 500 Din, volilo Ivana Fridau iz Zbigovec 50 Din, Dibelčar Benjamin ml. 25 Din in Kern 20 Din. Vsem darovalcem se šolsko vodstvo tem potom naj lepše zahvaljuje.— Lastniki vseh obveznic (obligacij) negaziranih' predvojnih dolgov bivše avstro-ogrske monarhije, ki te obveznice svoječasno morebiti še niso odvedli, se pozivajo, da jih pošljejo najdalje do 1. aprila 1924 s kuponi vred generalni direkciji državnih dolgov v Beogradu, kjer se bodo zamenjale z novimi. — Društva in posamezniki, ki imajo važne podatke glede preobrata 1918 naj v smislu poziva g. generala Maistra (objavljeno v zadnji številki kot članek) da vpošljejo iste ali našemu uredništvu, ali pa direktno na naslov g. generala v Mariboru. — Gospodinjski tečaj se otvori pri nas.-je to hvalevredno delo, samo prizadeti starisi protestiramo proti temu, da se je popoldanski pouk določil za otroke prvega razreda. Stariši — viničarji in delavci iz okolice (Orehovci, Zbigovci) odidejo zgodaj na delo in se vračajo opoldan. Otrok ostane brez hrane in gre pozno v noči domov, kar ni prav. Gospod, tečaj bi se lahko vršil v dvorani Posojilnice, ki je itak ceio leto prazna ter je brezdvomno zdravstveno primeren lokal za to. Žalostno je, da se stariši ne vprašajo, samo občine dobe plačilne naloge in naredbe, narod pa, ki je v vsem kulturnem svetu najvišja oblast naj le „šuti i plati“. — Več prizadetih starišev.
Slatina Radenci. Kapelsko bralno društvo se tem potom najlepše zahvaljuje načelstvu Posojilnice za dar v iznosu 250 Din ter zagotavlja blage dobrotnike, da se bo s kulturnim delom, v kolikor bo isto v okviru društva mogoče — se skušalo odol-žiti za velikodušen dar. — Posojilnico, ki je dober denarni zavod priporočamo vsem okoličanom. Bog povrni !
Kapela—Radenci. Naše bralno društvo, ki se je vzbudilo k novemu delu je pred kratkim vprizorilo znano ljudsko igro „Divji lovec“. Da je bila igra na našem revnem odru mogoča in da bodo tej sledile še številne druge predstave, kakor „Deseti brat“ itd. gre v prvi vrsti zasluga blagemu g. Vilčniku, šefu Radenske Slatine, ki je velikodušno prepustil zdraviliščne kulise našemu kulturnemu društvu. Za ta lep čin mu bodi na tem mestu izrečena najlepša hvala. Naj bi v vrsti dobrotnikov našel obilo posnemovalcev, da bomo lažje sledili našemu programu : Ljudstvu v korist, domovini v čast. — Bralno društvo.
Sv. Jurij ob Ščavnici. (Zahvala.) Tukajšnji gostilničar g. Franc Talany je daroval 215 Din za nakup šolskih
Pismene politične pogodbe.
Zadnji „Slobodni Dom“ javlja, da je podpredsednik HRSS g. Josip Pre-davec bil v petek 14. marca na Dunaju pn predsedniku HRSS, g. Radiču, kateremu je poročal o svojem tridnevnem bivanju v Belgradu. Poročal mi. je natanko o svojih razgovorih in posvetovanjih s prvaki parlamentarnega bloka Davidovičem, Korošcem In Spahom. Prinesel je predsedniku tudi popis pismenega sporazuma, na katerem je osnovan parlamentarni blok m katerega podpba HRSS. Izročil nm je tudi posebni pismeni sporazum z clr. Korošcem in dr. Spahom za slučaj, če bi Pribičevič s tovariši v zadnjem trenutku prišel k radikalom. — Obstojita torej dva pismena sporazuma.
Političen položaj v SHS
je predmet vsakojakih ugibanj. Takozvani opozicijonalni blok, ki se se-stavija iz demokratov, bosanskih turkov in SLS je dnevna senzacija (posebnost). Vse te „partije“ pa so številčno prešibke zato so zaprosile močno HRSS (hrv. republ. seljačko stranko) za pomoč, katere ta ne odreka. Posodila je bloku toliko mandatov (najbrže vse!), da bo imel blok
dovolj varnih in čisto sigurnih g!asov, da izvede vladno krizo, ki irna za nujno posledico — državno krizo. Nova vlada, ki bi se stvorila po padcu „čvrste“ radikalije — iz SLS in demokratskih ministrov ter nekaterih Hrvatov ne bi imela dolgega življenja, ker jo drži v šahu HRSS. Tako bo prišlo do „volilne vlade“, ako zviti Pašič v svoji lisičji taktiki vseh bio-kašev ne prehiti in sam prevzame j mandat „volilne vlade“. — Tako je j torej pri nas. Gotova je le ena nujna posledica današnjega polit, položaja: Nove volitve... Dan novih volitev bo dan sodbe, kjer se bo odločila rmdaijna usoda naše države, Zato čuvajmo budno, da zamoremo udariti škodljivce slovenstva in človečanstva!
Verifikacijski odbor zavlačuje sejo,
Šefi opozicije so 20. t. m. delegirah posl. Pečica, da v imenu opozicije protestira proti zavlačevanju verifikacije radičevskih mandatov. Opozicija zahteva, da se verifikacija nemudoma sprovede. Ako predsednik ne skliče seje verifikacijskega odbora, bodo poslanci opozicije, ki imajo večino v odboru, satni sklicali sejo in rešili to vprašanje.
knjig revnim učencem kot čisti dobiček maškaradne zabave. Za darovano svoto se iskreno zahvaljuje šolsko vodstvo pri Sv. Jurju.'
Ljutomer. Nekje se je vršila seja. Večina odbora je bila za priznanje važne obveznosti, le eden odbornik (dr. Stanjko) je bil proti. Kolikor nam je znano, odstopi v normalnih razmerah pravni konsulent, ako dobi večinsko ali soglasno nezaupnico. Mož z debelo kožo pa tega (kakor pravijo) baje ni storil. Mnenja smo, da to radi osebne dobičkarije. Oni, katerih se tiče, naj se popraskajo za ušesi. Več pride.
Mala Nedelja. Naš „dregaški vilajet“ zaznamuje zopet napredek. Jz Maribora poročajo: Smrtna obsodb a. Pred mariborsko poroto se je zagovarjal 11. f.m. 24 letni posestnikov sin Josip Čirič iz Drakovcev. Ime! je ljubavno razmerje s posestnikovo hčerko Angelo Malekovo, katerega posledica je bilo dete. Ker si je Čirič vtepel v glavo, da mu Male* kova ni zvesta, je začel z njo grdo ravnati. Nekega dne je v Spindlerjevi delavnici potegnil samokres ter ustrelil Malekovo v čelo, ki se je zgrudila mrtva na tla. Porotno sodišče je obsodilo Čiriča v smrt na vešalih. Ali bo kaj boljše, ako Čiriča obesijo ? Dvomimo ! Mladina, spametuj se in pojdi v društva. Stariši, ne branite mladini v izobraževalna društva!
Očeslavci. Dne 17. t. m. se je smrtno ponesrečil 24 letni sin J. Klobasa iz ugledne rodbine A. Klobasa v Očeslavcih. Splašena konja sta zdirjala; pri tem je prišel nesrečnik pod voz tako nesrečno, da sta konja z žnjitn dirjala' 1 km daleč skozi Oko-slavce. Težko ranjen je podlegel čez 2 dni poškodbam in izdihnil v radg. bolnici. Blagemu pokojniku svetila večna luč. Užaloščeni družini pa naše iskreno sožalje! — N. p. v m.
Zagrebačka komedija. (Izviren dopis.) Na Jelačičevem trgu polno ljudi, ki kričijo, žvižgajo in čujejo se klici „živela Hrvatska“ pa naenkrat se pojavijo redari pešaki in konjeniki, od katerih se zadnji s vso besnostjo zakadijo v množico, koja se naravno v strahu za življenje razbeži; najbolj uboge pa so bile „kumice“ ki v nadi da svojo robo razpečajo, še niso končale v trgovini (ura je bila pol 1) naenkrat vse zmedene počnejo bežati ena sem druga tje, vsaka s svojo ko-
šaro in tako nastane prava zmešnjava. In prolaznik! se nehote zaustavljajo in povprašujejo, kaj to pomeni, tako so vkljub vsemu prizadevanju redarjev (ki so, povečini sami zagrizeni Srbi, letali sem in tja ter mahali z golimi sabljami) da razženejo ljudi, nastajale nove grupe ali gorje onemu, ki bi se drznil z glasom izdati svojo ogorčenost. In tako ni čuda da je eden ali drugi, ki mogoče niti ni vedel, zakaj in čemu vsa ta gonja, moral v zatvor in na svojem telesu izkusiti moč že samo strašne besede „pendrek“. To je bil konec niti dobro započete demonstracije „Akademičke omladine“ ki je imela protestni shod glede Reke. V Zagrebu se vsaki čas izkažejo redarji pripravljene, da odrihajo po Hrvatih, ki čutijo za svoj narod, in vsaka prilika jim je dobrodošla.
1.000	Din nagrade. Ker razni neodgovorni elementi, ki špekulirajo na ljudsko neumnost razširjajo ogabne laži, da piše naš list proti veri, razpisujemo nagrado 1.000 Din onemu, ki nam dokaže z navedbo enega edinega stavka (z označbo številke in strani) resničnost te podle laži, katero zamorejo izbruhati le gobava usta in čisto pokvarjena pamet. S tem, da smo ožigosali delovanje posameznikov in zlorabo vere in smo večkrat povedali resnico, ki se da dokazati — menda nismo napadali vere ali širili protiverstvo, kakor se nam očita. — Dokaz naj se išče od 1. aprila 1921 do danes!	Uredništvo.
Naše gibanje. Prejeli smo od naših naročnikov več dopisov, iz katerih posnemamo, da želi ljudstvo, ki soglaša z načelnim programom „Avtonomista“ in „Murske Straže“ ustanovitev krajevnih organizacij vseh ena-kotnislečih. Predpriprave za izvršitev te želje so v teku. Vsa pojasnila in navodila daje uredništvo.
Bolečine? V obrazu? V udih? Puskusite pravi Fellerjev Elzafluidl Vi se bodete čudili! Dobrodejen pri drg-nenju celega telesa in kot kosmetikum za kožo, zobe in negovanje ust! Veliko močnejnejši in boljši kakor francosko žganje ter čez 25 let priljubljen! S pakovanjem in poštnino 3 dvojnate ali 1 špecijalna steklenica 24 Din; 36 dvejnatih ali 12 Specijalnih Steklenic 214 Din s 10% doplatka pošlje: lekarnar EVGEN V. FELLER, STU-BICA DONJA, Elzatrg št. 326, Hrvatsko.
GOSPODARSTVO

Lidfcliaiislii nimm in MaritesSia pazstasa.
Leta 1922 in 1923 so vršile v Mariboru Pokrajinske obrtne razstave, katere so pač bile za Maribor, k*t obmejno mesto z močno razvito obrtjo ni deloma tudi industrijo velikega pomena, niso pa imele pričakovanega uspeha tako moralnega kot materijel-n«ga. Vzroki so bili različni, prireditve so se vršile v majhnem obsegu v šoli, obisk zelo skromen z ozirom na nezadostna sredstva za obsežnejšo reklamo, največ pa je k temu upliva! skoroda istočasno se vršeči Ljubljanski velesejem s svojo širokopotezno organizacijo, kateri si je danes kljub svoji mladosti pridobil že evropski sloves, čemur je pripomogel tudi internacionalni značaj.
Iz navedenih razlogov, zlasti pa, da se ne cepijo gospodarske sile vsaj v Sloveniji in bi bilo predvsem umestno in koristno za našo ind trijo, obrt in trgovino, da se končen a le na enem samem mestu, je dosedanji odbor mariborske razstave, v kUerem so bili zastopani najodličnejši mariborski gospodarski krogi, likvidiral razstavo za daljšo dobo let in sklenil, mariborske pridobitne kroge pritegniti v celoti na Ljubljanski velesejem, ker ima leta dane vse predpogoje za izvršitev te velike naloge že radi svojih velikopoteznih naprav in centralne prometne lege.
Velesejem v Ljubljani leta 1924 bs toraj zrcalo napredka celokupne industrije in obrti Jugoslavije, posebno pa bo natančno zarisano ona necepljene Slovenije. Sejmišče bo pač premajhno, da zadosti vsem zahtevam za prostor, sigurno še bolj kot Sansko leto, vendar pa kljuo temu velesejm-ska uprava ne namerava slaviti novih paviljonov vsled današnjih visokih cen stavbenih materijalij in bo pravočasno prijavljene tvrdke, zlasti one inozemstva, natančneje vzela v presojo, zakasnele prijave pa najbrže sploh ne b® zamogia upoštevati.
Dnevi od 15. do 25. avgusta, bodo zopet nova, še večja manifestacija narodnogospodarske sile in napredka.
UREDMKOVAPOšfA
Gornja Radgona. Kdor ima pogum, «ia piše pisma nesramna ali lepa naj bo tolik« pošten, da se podpiše. Kdor se pa sramuje svojega imena (največkrat zato, ker se za svojo podlost boji pravice!) pa se itak sam sodi. T oliko poštenja je še v meni, da sem pripravljen vsakomur bodisi pismeno ali iz oči v oči dati odgovor za vse, kar napišem ali pa komu nevede storjeno krivico na ta ali oni način popraviti, tudi javno ! — Brezimnost je znak najnižjega značaja! — Ljutomer. Motite se, ako mislite, da je moj namen napadati duhovski stan, katerega visoko spoštujem. Pod kritiko spada le zloraba Cerkve in vere v politične svrhe ravno tako kakor zloraba šole, urada in celo trgovine! Versko načelo mi je sveto, zato gorje narodu brez vere, stokrat pa gorje narodu, ki odobrava, da se vlači naj-večja svetinja po blatu političnih zmedarij!
Lastnik, izdajatelj, glavni in odgovorni urednik: Roman Bendé, novinar.
Tisk: Tiskarna Panonija v Gornji Radgoni
no, lepo in poceni
SUKNO
>0 ftamgara, hlaiealun, caffo Manina (draft) platno, volneno blago In vso mannfahtnrao rabo Snplta edino v valafraovtol H. Steraiechl, Colia. Kdor n« striamo, na] sa sam prepriča. Zaloga vellftansfta. Trgovci angros cans. Cenili zastonj
HRANILNICA IN POSOJILNICA v RADINCIH
Minit (lagt p «lilij! obresti! ml I ttSSÄWÄJ:	——- *—
«. Z. Z ti
krušne ta kmete in visoke sobne, kahSe za štedilnike m druge glinaste izdelke, vse izvrstne kakovosti, priporoča iz svoje bogate zaloge
pekarna v Lcikswciii
Na novo dospelo!
Prvovrstna banatska moka za Veliko
noč. Pri odvzetju celih vreč znatno znižane cene. Trgovci, peki in kramarji dobijo brez-konkurenčne prednostne cene. Vse druge vrste moke in tudi sol, riž cement itd. imam
vedno v zalogi.
I. Škerlec m. p»., ČL Radgona.
e Do 20 besed •
•	8 Din, vsaka
•	nadal|nabe-
•	seda 50 para v več.
Imali oglasiI
© Enostolpna © Petitvrsta © ali njen pro- © štor 1 .Din ® 50 p. e
Stavbeni prostor
z lepim vrtom na liajlepšem prostoru tik eerkve v Gornji Radgoni, se takoj proda. Vpraša se pri Ivan Kovačič, Maribor, Koroška cesta 10.
fef	vseh vrst: zabavne, poučne,
•%SHÌli§§ÌI> leposlovne, molitvenike, vse pisarniške in šolske potrebščine ima v zalogi po najnižji ceni Tiskarna Panonija Gornja Radgona.
po ugodni ceni 1 Har-1*8 ©C8®	monij (Češkatvrdka)
Proizve se pri Franjo ivCkarllč, Murska
Sobota, Aleksandrova cesta 64.
Pozor ! Vinogradniki! Pozsf >
Cepljene trte različne vrste po nizki ceni na na prodaj. Za trte se jamčil Dobe se pri Jožef Bratuša Ljutomer 51.
||a	več jagnedovih
PlVUHi hlodov za deske. Več pove g. Stane Cividinl, brivec Gornja Radgona.
Prihraniš najmanj lSgjD denarja,
če kupiš deske, late, tesan les, apno, cement, cementne izdelke, priprav za studence, železo, pleh, zičnike itd. le pri domačinu V. Bratina, Križevci pri Ljutomeru.
Pogon za umstni mlin
približno 30 HP, moderno opremljen se takoj poceni odda. Mlin v Podgorju ob Muri p. Apače.
iostilni in mesariji z iedenico, gost.
vrtom, 3 orale zemlje, gospodarsko poslopje vse v dobrem stanju in s popolnim inventarjem se radi družinskih razmer poceni proda iz proste roke. Posredovalci izključeni. Vprašati direktno pri pos. Svassu Vaupstlš, ©gost. in mesarju Podgrad, ®. Radgona
Slmili baia, podružnica Ljutomer
Selniška glavnica Sin ?,§0©.©SO	Reserve Gin 1,580.000
Obrestuje vloge na knjižice in tekoči račun po najvišji obrestni meri.
Izvršuje vse bančne posle najkulantneje.
Starejšo sehnric« grSttriK
nudbe na 6i®te§ Sterman Ljutomer.
skoraj novo se odda takoj po primerni ceni. Vprašati na upravo pod „Pohištvo“.
halo z niotorebin, strukcije, "izborne j
funkcije se takoj poceni proda. Vprašati je j pri uredništvo „M. Straže“.
Kupi s® posestvo
kjer bi lahko ena oseba ostala do smrti za 100.600 SC. Ponudbe na upravn. „M. Straže“.
Posamezni pouSs
v knjigovodstvu, korespondenci in stenografiji daje (Covai, Maribor, Krekova ul. 6.
Strojepisni pouk
daje KSilda Kovač, Maribor s Krekova ul. 6.
200 K na dan
in še več lahko zasluži vsak količkaj inteligenten človek brez razlike spola. Pojasnila proti znamki za odgovor daje — uredništvo.
Oglasi v „Murski Straži“
imale naiveiii uspeh*
Zahvala.
Vsem, ki so našega blagega pokojnika
Jožefa Klobasa
ki je 19. t. m. na tragičen način umrl — spremljali k večnemu počitku, darovali lepe in številne vence, okinčali grob itd. se tem Spotom najlepše zahvaljujemo. Posebna hvala či. duhovščini in g. Ijak. Nemec za pretresljiv nagrobni govor. Ohranite blagega pogojnika v lepem spominu!
Očeslavci, dne 20. marca 1924.	Žalujoči ostali.
KUPUJTE
Male potrebščina novodo« šiega spomladanskega in letnega blaga vseh vrst pri
znani domači trgovini
Jožef Farkaš, sv. ob smgì
Priporoča poljska in vrtna semena, pristno deteijšno seme ,in najboljše Weicerske motike. Kupuja jajca, maslo, bitter, fižol vedno po najvišjih dnevnih cenah.
DISKE
LATE „
STAPELN!
ter tudi stavbeni les se dob« sanapref najceneje pri tvrdki
. Lovrenčič S drug, HriM pri Ljutomeru
Eisasasae
J Jy M. Berdajs, Maribor 's& 1 J/ priporoča vsakovrstno Vp.	
1/ SEM	E
I in sicer:	
Hette-Iovo	travno
riinkeino	detelino
rdeči Namut	vrtnarsko
rameni Eckendorfer	cvetlično
11 Ustanovljeno 1869	Ustanovljeno 1869
&crrrtikttxrz*&x£B.i»~	ko©
Centralno skladišče pivovarne j
Tomaž Bitz, Slatina Radenci !
W	»
priporoči svojo izvrstno	:
marčno in Bock-pivo
©d predvojne kakovosti v sodih in steklenicah po originalnih cenah
IVAN KOVAČIČ
ignita cesia šin. jó	nasproti Ciiilövs Üskj
—
Velika zaloga stekla porcelana, šipe za okna, ogledala, vsakovrstne posode, svetilke itd. iiilliüiiü Vse po najnižji ceni.
Točna in solidna postrežba
---------BS----------
Poskusite in prepričajte te!