p v kovini" Uto LXII Štev 58 a U UuMJcnl. v poneftlleb 11 morco 1929. Ceno Oir 1.— Izhaja vsak dao popoldne. Izvzemši nedelje in praznike. — Isserari do 30 petit a Din 2.-^. do 100 vtst Din 150. rečjl haserati petit r-sta Dm 4.—^ Popust po doavrvoru inserarm da\es p**ebcj. •Slovenski Naxod» velja letno v Jugoslaviji 144— Din, za inozemstvo 300.— Dm. Rokopisi se ne vračajo !*ale telefonske Številke so: 312Z 3123. 3124, 3125 in 3126. Nase telefonske številke so- 3122, 3123 3124 3125 in 3136 Zediiijene države proti mehiškim upornikom Zedin jene države bodo z vsemi sredstvi podprle mehiško vlado v borbi proti upornikom - Mehiškim četam je dovoljen prehod preko ameriškega ozemlja NEVVORK, 11. marca. Kakor poročajo, je novi ameriški predsednik Hoover z vsemi silami podprl akcijo mehiške vlade proti mehiškim revolucijonarjem, da pomore mehiškemu predsedniku Gillu do popolne zmage. V Mehiko so bile odposlane velike množine bomb, stroinih mišk in municije. Ker pripravlja mehiška vlada odredbe, da zadosti v polni meri mednarodnim obveznostim, stoii predsednik Hoover na stališču, da so tudi Zedinjene države dolžne, podoreti s vsemi silami legalno mehiško vlado, kakor se je to zgodilo ob oriliki neuspele revolucije generala Huerte. Amriška vlada je na prošnjo mehiške vlade izdala dovoljenje za orehod mehiških vladnih čet preko ameriškega ozemlja, ako se bo izkazalo za potrebno. Mehiške vladne čete so prisoele v Zacatecas in so oddaljene samo 70 milj južno mesta Canitas, ki je v posesti uoorniškega generala Urbalaja. Pričakuje se, da oride v tem kraju v kratkem do odločilne bitke. Ako bodo revolucijonarji poraženi, bo odorta Callesu pot v Terreon, kjer je glavni stan vrhovnega poveljnika uporniške armade generi Escobarja. Senzacionalne aretaciie falzifikatorjev v Budimpešti Na prijavo jipslovenskega poslaništva je policija aretirala dva jugoslovenska ..veleposestnika" ki sta falzificirala jugo-slovenske obligacije vojne škode - Oržava oškodovana za več mili ionov Bud!mnešta. 11 marca. »A Reggel« objavlja senzaciionalne vesti o odkritju falzifikatorske družbe, ki se ie bavila s oonareianieni oblačit iurosIo-ven^ke vojne škode. V zvezi s tem razkritjem sta bila aretirana v Budimpešti dva insrosfovenska veleposestnika .eden te bate blv«; minister Ofnrefe .Tan/ekovič. roien 1SS6 v Slavonskem Brodu. pc*stofen v Zacrreb. drugi na ie neki Andrila Kardos, doma iz Velikega Beč^ereka. Oba *ta že 10 mesecev prebivala v BuJirrmešti. Nas ta n tena sta bila v Pa-lasthotelu. Nastopala sta vedno kot zelo bogata, razoolaeala sta z velikimi vsotam* ter sta se izdaiala za trgovca s poljskrmi pridelki. V soboto zvečer so se nenadrvma pojavili v hotelo po-KcMski detektivi, ki so izvršili pri obeh Trsne preiskave. Zaplenili so več kov-čekov razrrh listin, tiskovin in papirja ter oba aretira* in odvedli na polici'io. Policija doslej o tei senzacionalni aretaciji, k? je vzbudila v Budimpešti splošno pozornost, ni izdala nikakega obvestila. Kakor pa izve »Al Reggel« iz drugega zanesljivega vira, gre za senzacionalno kriminalno afero. Po Nttnr« maciiah omenjenega lista ie prejšnji te iz zapora. V preiskavi, ki io vodi sedai sodišče ni nobenih novih momentov. Razsvetliti se skušajo še razne okoliščine, o katerih smo že poročali. Doznava se. da zgleda Zija Vučitrn v zadnjih dneh zopet duševno popolnoma normalen do-Čim ie bil ob priliki odkritja, da ie imel že v Skopi j u svoj revolver, zelo nervozen in ie opsoval celo svojega brata. Na videz se zdi popolnoma resigniran ter čaka z ravnodušnost jo. kar r zaslužil. Kralj Boris v Beogradu — Beograd. H marca Na svojem po tovanju v inozemstvo je dospel snoči sem kai bolgarski kralj Borig v spremstvu tvoje sestre kneginje Evdoksije, dvornega zdravniku m treh dvornih oficirjev. Kralj Boris potuje inccjinito pod imenom grof Stanislav Rilski Iz njegove okolice se za trnre da potuje kralj v inozemstvo sam« v svrho konzultacije speci jalistov za ušpf-ne bolezni, vendar pa *e vzdržujejo verzi je. da gre za njegovo zaroko z italijanskr princeso Giovanno. Trgovinska pogajanja z Rumunijo — Beograd, 11 Tiarca 20 t m. bodo pričela v Beogradu trgovinska pogajanja z Rumunijo Naša delegacija ie že sestavljena NaČeljuje ri načelnik ministrstva za trgovino dr Stanko Erhartič Pogajanja se bodo vršila v Beogradu Podpis pogodbe r*a se ho vrvi v Bukarešti Svečana seja vrhovnega zakonodajnega sveta Beograd. 11. marca V četrtek 14. t m. se sestane k svoji prvi seji vrhovni zakonodajni svet Ta seja bo imela značaj otvoritvene svečanosti Sejo bo otvorH osebno m-mistrsk.7 pred-sed,:k general Pero žfvković, ti bo uneJ ob tej PTidikj nagovor o ciljih in nalogah vrhovnega zakonodajnega sveta Prva redna seja se bo vršila §e!e pozneje in točen datum še ni določen Zenzacijonalen lov za beograjskim zločincem — Beograd. 11. marca Beograjska policija je včeraj po senzacionalnem lovu ujela beograjskega apaSa Lazara Krcmanovi-ća, sina ugledne beograjske meščanske rodbine, ki pa je zašel na stranpota in postal zločinec. Krcmanović je vlomil pri svojem stricu trgovcu Petroviču ter mu odnese) večjo vsoto denarja. Včeraj ga je policija izsledila v nekem predmestnem lokalu. Ko so ga hoteli aretirati, je Krcmanović pobegnil na podstrešje in od tam na streho *ter po strehah pribežal skoraj v sredino mesta, kjer je skočil 16 m globoko in ušel. Aretirali so ga Šele zvečer, ko se je prišel poslovit od svojega brata, ki se je včeraj poročil in odpravljal na ženitovanj^ko potovanje. Odhod csl- konzula — Beoprad, 11. marca Dosedanji češkoslovaški konzul v Beogradu Hub, ki je premeščen v zunanje ministrstvo v Pnhri« je danes odpotoval iz Beosjrada. Na kolodvoru se je poslovil od njega beograjski konzularni zbor in zastopnik zunanjega ministrstva. Papež se pripravlja na potovanje po svetu Prihodnje leto bo pose tU vse evropske katoliške prestolnice, leta 1931 pa se bo podal v Ameriko — Sovjeti za obnovo od- nošajev z Vatikanom Varšava. II. marca. Tukajšnji list »Shismopolita« doznava iz vatikanskih krogov, da ie papež izjavil kardinalom, da namerava prihodnje leto or'reditl večje potovanje. Poseth bo najprej prestolnice vseh katolikih držav Iz Rima bo krenil nainrei preko Trsta v Zagreb, od tam v Budmmešto Krako-vo in Varšavo, nato v Prago. Berlin. Bruselj in Pariz ter preko Madr'da in Lizbone nazaj v Rim. Za leto 1931 trna v načrtu potovanje po ameriških državah. Dotlej bo zgrajen tudi že papežev osebni parnik. s katerim bo potoval pri vseh svojih bodočih potovanjih po morju. Rim. 11. marca. Pri konstituiran.** nove vatikanske države bo proglašen za službeni tezik latinski, ki je že da- nes oh:Ča l Ra/en tega se bo v vatikanski državi uporabljal po'eg latinskega ie/ika tudi italijanski no dosedanji praksi, taku da bo pape/ ob raznih prilikah •**ie! svoje ponore v ita-!i?an*.lcem Jeziku. Pariz. II marca. >Matin- »zve iz moskovskih \iadnih krogov da namerava sovietska vlada obnoviti odno- wo-ie dosedanje politike do cerkve s tem, da ie Vat kan s sklenitvijo rrm.skeci nakta postal samostojna drŽava Ker hoče sovjetska Ravu imeti normalne idnošaje z vsemi državami, tud; crlede Vatikana noče delati izjeme. Ustavne težkoče v Angliji Zaradi kraljeve bolezni je postalo aktualno vprašanje regent-stva — Regentski svet ir razoust parlamenta London. 11. marca. Kakor se govori v tukajšnjih poHttčn h krogih ie možno da postane valeški princ regent. Zaradi kraljeve bolezni so nastale v zadnjem času resne ustavne komPlikaciie ker stol? angleški parlament pred razpustom in angleški krali ni tol«ko ozdravel, da bi prevzel vladne posle k? so v zvezi z razpustom angleškega parla- menta. Druge te/koče izvirajo i/ dejstva, da sta dva člana regentskega sveta ministrski predsednik Batdwln in lord kancelar Hailsham elana vlade. Viih pravna pozicija v regentskem svetu tvori predmet ž;\ahnga ra/motriva-nia glede na možnost današnje * lade ob razpustu parlamenta. Amanulab koraka proti Kahnln Pričetek ofenzive oregnanega kralja — Pridružujejo se mu posamezna plemena, ki so se naveličala novega režima Lahore. II. marca. Kakor Doroča-K>. koraka krali Amanulah iz Kanda-harja na Karrul, da odstrani samozvan-ca :n zasede prestol. Bivši afsjanski ooslamik v Parizu Na4-- Kan *e bil are-fc,'ran. Bivši aruverner pokrawne Jellaa- bad Mohamed Sar var Kan »e prispel v Peša var. kicr je izjavil, da so vzhodna afganska plemena sita sedaniega režima v KabuJu :n da se bodo pridni-žila Amanulahu. ako bo proglasi! amnestijo za njihove pre-fšn;e akcije. Trocki v Carigradu — Ctrijrrad. 11 marca. Trock.? bo bavil kongres s vprašanjem pobijanja komunistične propagande, koisolidacin vl;>dne oblasti in gospodarske obnove kitajske države. V Ameriki imajo zopet mraz — N>wyork. 11 marca V vzhodnih državah e zavladal znova hud mraz Im-peratura je od ti interesom nase Jržave L'icn-i'o pa }e prepoved, ki J« Ma ivo-'ećasno i*dana Z3 djnajsko rean-o »Her Berrstei^er« Živinorejska razstava v Budimpešti — Beograd. 11. marca. V času od 21. do 25. t m. se bo vršila v Budimpešti velika poljedelska in živinorejska razstava. Miti-strstvo za poljedelstvo bo odposlalo na to razstavo posebno delegacijo pod vodstvom načelnika oddelka ?a živinorejo dr. Pro-ha*«ke. ki bo imela nalogo, da prouči pi mezne panoge glede na razmere nagega poljedelstva in živinoreje Komunistični nemiri v Berlinu — Berlin. 11 marca VČ-rij r, »m! •!■ komunisti demonstrirati v »klenjemli \r štab po berlinskih ulicah Prišlo je do konflikta med policijo in demonstranti, ki je aretirala 5*2 oseb. Aretiranci *o bili fi#. zneje izpuščeni Borzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Amsterdam ^2.^5 r»erln 13.5»« do 13-5JS (13.52' »rtjseli 7.91. Hinilm^elta 9.9343, Cunh l*m.4—\097 4 llf>y5 9) Dunaj 7.9906—*.0?4io v8.rw>55), London 276.1 »2 do 276 82 (276 42). Neuvnrk 56.87. I^r/ 222.52. Praga lo8.37-169.17 (lo8.77). Trst 297— 299 (29M ftekti: Celjska 158 deri.. Ljubljanska kreditna 125 den., Praštediona 920 den.. Kreditni zavod 175 den., Vevče 120 deri., Ru^e 26" -2S.», Stavbna 50 den.. ?>e5ir 105 den. ZAGREBŠKA BORZA. Devire: T>u ■ ii; Berlin 13.52 Am- sterdam 22*25, Budimpešta 90.43, Milan 2$fi. London 276 42 Praga !6*.67. Newyork 56.87. Pariz 222*2 Curih 10O5.9 INOZEMSKE BORZE. Curih: Beograd 9 125. Berlin 123 35 Dunaj 73.03 Budimpešta 90.65. London 25 225, Newyork 520. Pariz »305, Milan 27.21. Praga 15.395. Stran 2. ♦SLOVENSKI N A R O D« dne 11. marca 1929. Stev ^ Danton, ki mu je dal Robespierre odšetati glavo Kaj pripovedujejo režiser in igralci Dantooove smrti o toj najbolj uspeli predstavi na našem odru Ljubljana, 11. marca. Vpriroritev »Dantonove smrti« je bHa ena najbolj uspelih predstav na odru nase* ga dramskega gledališča. Dramatik Biichner se nam je razodel kot genij, kakršnih je v današnjem Času prav malo. V naši dramski literaturi skoro nimamo likov, kj bi jih lahko postavili v »to vrsto z Dan fonom in Robespierrom. V soglasju s težnjami drame so bile podane vse glavne vloge, ćijih no* silci so se odlikovali zlasti, kadar so imeli govore. Senzacijo so vbujali nastopi mno* žice. Režiser je s pridom povdaril mesta, važna za razplet drame. Uspeh je bU to* liko večji, ker je režiser zelo posrečeno pri* kazal nasprotja drame Včeraj se je vršila repriza »Dantonovc smrti«. Gledališče je bilo nabito polno, k a* kor pri premijeri. Vprizoritev je dosegla morda še večji uspeh, kakor prvič Zanimi* "*o je, kaj pravijo režiser in igralci o svojih viogah. Režiser prof. Šest Bflchnerjevo dra*no ^Dantonova smrt« a#m nosil osem let v srcu. Včasih, pri po-tovorih o repertoirju za novo. bodočo sezono, smo jo celo napisali v naše noteze. A prevoda ni bilo. No, letos se je okoraj-20 g. Ciril Debevec in delo ni ostalo več samo v načrtu. Komad je bi! zame in gotovo za vse sodelujoče srčna zadeva, to je: postaviti spet nekak Tiejnik v razvoju našega gledališča. »Dantonova smrt* je brez dvoma tehnično najtežje delo. kar jih je zmocla do danes naša drama. Od te premi-Jore verujem, da je na našem odru vpri-zorijavo vse, čeprav so tehnična sredstva majhna — zato je med tehničnim osobjem vsak fant na mestu. Takšnega tehničnega osobia nima zlepa kako gledališče, to poudarjam zato. ker se te tihe tvorce in pomagače le preredko omeni. — Vsega skupaj smo imeli štiri tedne na razpolago, a rced tem smo delali tudi »Cvrana« in »Tiče«. Ob dopoldnevih smo gonili solistov-ske scene, popoldne in ob prostih večerih pa scene za množico, katero tvoriio gojenci dramatične Sole ZKD in akademiki. Vse zastonj, iz navdušenja za stvar? Brez njih bf bila »Dantonova smrt« nemogoča, kajti ta masa mora biti inteligentna. SoKsti — škoda, da mi ne daste več prostora, to so vam tiči in veselje je z njimi! Delali smo kolektivno, vsak ie dal vse, kaj ima, in če sem jaz prepotil par srajc — so jih igralci tem več. Dekoracije smo imeli gotove Iz pet dni pred premijero in tndi kostume, tako da so bile glavne vaje že popolnoma v redu. Dekoracijska vaja pa je trajala od pol 11. zvečer do 5. zjutraj. Naš scenograf prof. Vavpotič, ali naš 2an, kot mu pravimo. Je bil ves v elementu, ustvaril je najboljše. Ne smem pozabiti na kapelnika Đalatko, ki je komponira! muziko za »Dantonovo smrt«, obstoječo v vseh točkah samo iz motivov marseljeze. Vedno znova občudujem genija Buchuer-5a in zato mi je vprizoritev velik dogodek. Vsi smo ponosni na delo in trud je pozabljen. Ivan Levar Vloga Dantona je ena najbolj težkih vlog, kar sem jih imel do sedaj. — Kako se mi je posrečila, naj sodi javnost. — Kako raj sem jo poldrugi mesec, in sicer ves svoj prosti čas, večkrat vso noč do 4. zjutraj. Biichnerjev Danton je podan predvsem človeško, tak, kakršen je bil zadnje dni svoje* £a življenja, ko ni bil več borec, temveč je udano čakal n« svoj nestane*;. Težava podati Dantona tako. da bo razvidna vsa nje* gova veličina, je bila torej tem večja. Marsikdo, ki pozna Dantona iz agodovtae, si ga je predstavljal morda vse drufsoe. Ta epikirrejec, ki ljubi blišč in lepe ione, ima ksj m slo opraviti z zgodovino. Kot borca ga nam pokaže le njegov silovit napad ne Robespierra pred tribunslom, ki ga je odločen za vsako ceno obsoditi os smrt. Značilen zanj kot človeka se mi zdi zlasti pri* zor, ko koraka smeje s svojimi prijatelji ne morisce in nam prav s tem svojim vođenjem zadnjič pokaže, kako visoko pranega svojo okolico. Mila Šaričeva Lucile — strta ptička. Ce bi se moja zmožnost umetniškega podajanja dvignila na višino moje zmožnosti razumevanja in doživljanja vlog — bi ne doživljala več bridkih ur. Zvonimir Rogoz Z »Dantonovo smrtjo« sem se srečal trikrat. Prvič v Pragi na Vinogradskem gledališču v predelavi A. N. Tolstega — drugič v radiju, ne spominjam se več, katerega nemškega gledališča, v originalu, in tretjič pri nas v Ljubljani. Praška vprizoritev je bila že podrobna; psihološko razkrajanje posameznih tipov, za kar je nedvomno dala podlago ruska dramaturgična predelava, do-čim je ona v radiu in naša vprizoritev bila vseskozi kolektivna. Bila je to živa slika revolucije z vsemi njenimi strahotami. Masa, žejna krvi, se vali po ulicah in trgih. Vodi-del j i - demagogi nastopajo z mojstrskimi govori, masa pritrjuje zdaj enemu zdaj drugemu — kdor jo pač bolj uige. — Voditelji se igrajo s svojim življenjem. Ko jih masa obglavlja, uživa prav tako, kakor je uživala, ko Je poslušala njihove govore . . . Revolucija ... kaos... pijanost, nerazsodnost, maščevanje... in to je najstraSneje. Ko sem dobil vlogo Robespierra, me Je iznenadilo, da je tako majhna. Dva govora sta in dva kratka dialoga in konec tega velikega historičnega tipa! Kaj zdaj? Režiser mi da svoja navodila — skromna so, razumem ga, toda ne gre mi tako; — nimam za kar bi pošteno zagrabil. Grem iskat pomoči k zgodovini... nič... vse pusto. Tudi Biichner se ni držal zgolj zgodovine, dal je sebe, režiser je storil tstotako, torej tndi meni ne preostane nič drugega. Vržem vse stran, vzamem vlogo in sledim svojemu instinktu. Ta mi je najmerodajnejsi in me malokdaj pusti na cedilu. Pregledam tekst Danton pravi: »Ti si razburljivo postenc„, to je že nekaj! Pri nadaljnem Studiju najdem besede: »Oreh mora biti kaznovan«. »Krepost mora vladati s terorjem«-. Ko ostane Robespierr sam, postane sentimentalen in žaluje zz prijateljem: »MoJ Kamili e« — vsi me zapuSčajo, vse je pusto in prazno in jaz sem sam. — Ko stoji pred maso, je povsem drugačen: trezen, ne prehrupen in zato ga masa mirno posluša in razume. Odvetnikov sin. sam odvetnik! Zdaj dodam se Dantonove besede: »Imaš vedno skrtačeno suknjo« — torej čedna zunanjost, urejenost — in figura Robespierra vstaja živo pred menoj in jo v določenem okviru izžarevam v tistem obsegu, ki m) jo je določi] moj instinkt Govori Robespierro-vi pa so, skoro bi dejal, stvar zase Zelo so težki in komplicirani, fraze velike. Potrebno je skrajno osredotočenje misli, da ti ne spodleti. Zato more te govore rešiti samo virtuoznost ~k. Otvoritev pomladanskega porotnega zasedanja 2eparica Katra Lečekova obsojena na 18 mesecev težke ječe. Janez Kozjek se zagovarja radi uboja LJubljana, 11. marca. Danes se je pričelo letošnje pomladno porotno zasedanje, ki je bilo radi prehude« ga mraza do zdaj odgođeno. Za prvi dan sta bili razpisani 2 razpravi in sicer proti Katri Leče ko v i radi hudodelstva tatvine in proti Janezu Ko z Jeku radi uboja. Prva razprava se je vršila proti Katri Leč tikovi. Obtožen ko je zagovarjal odv. dr. Pran Novak. Poroti je predsedoval viiji sodni svetnik Mladič, votirala sta svetnika Lajovic in Goreča n. zapisnikar je bil avs-kultant dr. Grobelnik, drž. pravdnistvo je zastopal prvi drž. pravdnik dr. Ogoreutz, Žepariea Katra Lani je bil 10. decembra v Litiji sejem, katerega so se udeležili tudi ženarji, ki so Izrabili gnečo in okradli več kmetov in kmetic. Sejma se je udeležila tudi pose srnica Franca Rokavčeva, ki je kupila par volov za 7750 Din. Ko je bila kupčija sklenjena, je izvlekla iz žepa spodnjega krila denarnico in izročila posestniku Kukovci, od katerega je kupila vole, 100 Din are. Denarnico z 10,020 Din je vtaknila zopet v žep in povabila prodajalca v gostilno na likof, da bi mu pri tem odštela rudi kupnino. Komaj je Rokavčeva listnico spravila, je že začutila, kakor da bi ji bila tuja roka izmaknila listnico iz žena. Takoj je potipala za žep in ugotovila, da je prazen. Kraj sebe je zagledala Katarino Lečekovo, Bednjače-vo vdovo, rojeno Mihalič. 50 let staro omo-ženo delavko iz Preslavca, ki je bila že kaznovana. Rokavčeva Jo je zagrabila. Katra je trdila, da nima denamiee in je kazala prazne roke Pa jI je padla Izpod krila listnica, kar so opazili trije kmetje, stoječi v Mižim, med njimi tudi Kukovca, Obdolženka je znana kot ženerica in morala se je zagovarjati radi poskusa hudodelstva tatvine. ZAGOVOR. — AU ste krivi? — — Danes priznam, res sean kriva, — — Torej ste prišli že s tem namenom v Litijo? — — Ne. Hotela sera kupiti rute, imela sem 350 Din svojega denarja. — —Ali ste videli pri Rokavčevi denar? — — Ne, segla sem v predpasnik, kjer je imela denarnico. — — Saj jo je imela v spodnjem krilu. — — Ne, gospon, ni res. — — Kako ste prišli na to misel, saj vam ne gre tako slabo? — — Ne znam. prišla mi je slaba rrriscL — — Saj ste samo za vožnjo iz Čakovca morali več plačati, kot bi imeli dobička, Če bi rute prodal L — — Pa sem le tako nameravala storiti. — Posestnik Kukovca je kot priča povedal, da je Rokavčeva denar spravila v spodnje krilo. Ko je Lečkova hotela uiti, jo je tndi on zgrabil. Videl jo je že prej hoditi okoli volov. Ko je obtoženko vprašal drž. pravdnik, zakaj je hodila po živinskem sejmu, ker so stojnice, kjer prodajajo rute, drugje, je odgovorila, da je prišla živino gledat Priče povedo, da Je obtoženka tedaj, ko so jo prijeli, odločno tajila tatvino, čeprav je listnica padla od nje. Lečekova je majhna suhljata Ženica in dokaj živahna, čeprav je že stara, je videti zelo spretna in ni zaman znana kot žepa-rlca. Rokavčeva Franca iz češnjic Je povedala, da je tatica sesrfa pod zeornje krilo, videla je ni, pač je pa čutila njeno roko. Ob- tožena je stala v bližini, denar je zagledala Rokavčeva in tudi drugi na tleh poleg Katre, ni pa videla, da je Katri padel denar na tla. Obtoženka je na slabem glasu in ie bila že v Novem mestu radi tatvine denarnice kaznovana na tri mesce ječe, tudi na Vranskem je na sejmu ukradla 50 Din in denarnico ter Jo bila obsojena na tri mesece zapora. Na predlog zagovornika je ugotovil predsednik, da je obdolžena bila enkrat že duševno bolna, bolehala je na melanholiji. Porotnikom je stavil senat samo eno vprašanje o krivdi, če je Katra Lečekova po dvakratnem kaznovanja radi tatvine kriva poskusa tatvine na škodo France Roka včeve Dri. pravdnik je predlagal kaznovanje. Zagovornik Je predlagal, naj porotniki krivdorek omilijo s pripombo, da je obtožena okradla znesek do 10.000 Din, ker sama ni vedela, koliko denarja je bilo v denarnici. Porotniki so vprašanje o krivdi soglasno potrdili, nakar Je bila Katra Lečekova obsojena radi poskusa hudodelstva tatvine na IS mesecev težke ječe s trdim ležiščem vsake tri mesece. Preiskovalni in zavarovalni zapor se je všteL Olajševalno je bilo priznanj in ker ni nastala škoda, a obtežilno ponavljanje Ko je Katra odhajala, je rekla Rokavčevi, da jo bo še vest pekla. Takoj nato se je pričela druga razprava. Uboj Janez Kozjek iz Zgornje Besnice je posestnika sin, star 31 let Na zatožni klopi sedi, ker ga dolži obtožnica hudodelstva uboja in prestopka lahke telesne poškodbe. V kranjski okolici je dobro znano, da se gorenjesavski in besniški fantje ne morejo videti Ce se srečajo, je prav tako, kakor Če bi se drgnila dva kresilna kamna, prepir nastane, potem pa pretep. Pri pretepih je običajno tudi vedno sodeloval Kozjekov Janez, o katerem se trdi, da je pretepač, ki je bil že večkrat kaznovan. Zadnjega septembra lam je priredila požarna hramba v Spodnji Desnici veselico z vinsko trgatvijo. Udeležili so se je domači fantje, zvečer so pa prišli tudi fantje iz Gorenje Save, med katerimi je bil Jaka Krt Kmalu se je vnel prepir in pretep. Prepir je izzval obdolženec, ki je izzival fante iz Gorenje Save in se lotil Franceta Krta. Gore-njesavčani so pa ostali mirni in v gostilni nj prišlo do hujših spopadov. Okoli 1. nre so šli Gorenjesavci proti domu. Pred gostilno je nek besniški fant vrgel za njimi dva kamna. Potem so se Besenča-ni domenili, da Jih bodo napadli v prvi soteski, spotoma so se oborožili s kol L Res so ih jeli tam, kjer dela cesta ovinek proti Rakovici, obmetavali s kamenjem. Gorenje-sivci se niso mogli braniti. Bili so radovedni kdo jih je napadel. Šli so proti smeri odkoder Je priletelo kamenje V prvi vrsti je bil Jaka Krt, njegov brat France in Franc Hafner, za njimi so šli ostali Ob robu gozda nad Spodnjo Besnico so preželi Besni-čani oboroženi s koli, med prvimi je bil obdolženec Komaj se je Jaka Krt bližal robu gozda, ga je udaril obdolženec iz grmovja s kolom z vso silo po glavi, da se je fant takoj zgrudil na tla. Besntčani so zbežali, Jakoba je brat odpeljal domov, kjer je še istega dne okoli 12. ure radi otrpnenja možganov umri Se preden ie obdolženec udarO Krta, je zamahni] s Volom nad Francetom Hafnerjem po levi strani glave. Hafner je silo udarca zmanjšal s tem, da je z levico prestregel udarec, zato ga je kol razun na elavi oplazil tudi po levem komolcu, da je fant dobi' otekline in črne lise. Glasom izvedeniškega rnnenia ie obdolženec z udarcem po glavi pokojnemu Jakobu Krtu razbil prednji del lobanje in -xra razklenil šive na glavi. Zato ie nastopilo močno krvavenje, katero je pritisnilo na možgane da je Jakob radi otrpnienja istih še istega dne umrl. Janez Kozjak je krepak, precej velik fant, mestno oblečen. Kodrolasec se zagovarja, da so ga že doma hoteli fantje nabiti, branih so drugi, pa ga Je vendar Jakob Krt kresntl z gumijevko no glavi, da me le tekla iz nosa kri. Pripomnil je, da mu ni znano sovraštvo med Gorenjesavci n Besničam*. Bil je precej pijan. Kozjaka Je zagovarjal dr. Ženko iz Kranja. Obtoženec je dejal, da so Gorenjesavci, k! so odMi. med potjo ves čas »aofali«. Besničam so Šfi za njimi in v soteski metali nanje kamenje. Kolov tedaj Besničan! ciso imeli. Kozjek je šel Paplerju na pomoč, ni pa imel kola, ki leži na mizi pred sodniki, te-nveč drog kol. Drž. pravdnih: »Kako to. saj je vendar tale količek prav pripraven?< — Ne, oni je bil krajši in ni bil tako debel. — Pravite, da ste šK Joži Paprenu na pomoč, on se pa ni čutil v nevarnosti? — Pa je vendar bil. Jakob Krt je Pap-lerja najpreje zbil, potem sem mu hitel na pomoč. •— Fant se zelo nelogično zagovarja, da se težko iz njegovega zagovora predstavlja Jasna sHka položaja, — Ali stt Krta tedaj udarili, ko je Pap-ler ležal na tleh? — Da, tsdaJ- Obravnava ob sklepu tista še traja. Pri etnrjenofttl razdrazenostl tesnobi, srčnih nadlogah tesnobi v prsih poživi naravna »Franz-Josefva grenč;ca trajno obtok krvi v trebuhu in učinkuje pomirjevalno na njeno valovanje. Profesor-ii za bolezni prebavil izjavljajo, da se »Franz-Josefova« voda pri poiavih. ki imajo svoj izvor v zastrupljeni želodčneza črevesnega kanala, obnese kot izborno od. vaialno vedstvo. Dobi se v vseb lekarnah drogerijah m trgovinah. Odpri srce, odpri roke! Lani osorej se je ljubljanski krajevni odbor Rdečega krti prvikrat obrnil do Širše javnosti s pozivom, naj bi se število članstva Rdečega kriza, te nase najvažnejše humanitarne organizacije, dvignilo v tala meri, da bo slovenska prest oliea zavrela častno mesto poleg Beograda in Zagreba. Kljub težkooam. ki se stavijo vsaki novi akciji na pot, nam je uspe lo, da se je lani število članov pomnožilo na 240. Ta uspeh pa je neznaten v primeri s številom mestnega prebivalstva (asd 60.000), preskromen, de nvaiujemo visoke smotre in važne naloge, Id jth naš Rdeči križ že vrši m jih namerava v bodoče še v širšem obsegu vršiti Za tako delo mu je treba ne samo moralnih simpatij, ampak še v refejS meri dejanske podpore in osebnega sodelovanja. pomnimo: da je Rdeči križ ziajmodnejša, po vsem civiliziranem svetu razširjena organizacija, da je Rdeči križ Kraieevine SHS elan mogočnega občestva svetovnega Rdečega križa, da je sleherni član krajevne organiza cije obenem dništvenik večmilijonske med narodne organizacije in da je Rdeči križ pred vsem mirovno udruženje, ki si je nadelo dolžnost služiti v prid trpečemu človeštvu. Rdeči križ je eminentno socijalna ustanova, ki zbira sredstva, da more človeški družbi, ko jo stiskajo bolezni, uime in druge nesreče, priskoči to na pomoč. Naj omenimo le uspeSno podporno akcijo Rdečega križa ob predlanskih poplavah, prirejanje samaritanskih tečajev (v Ljubljani, Trbovljah in drugih krajih), ua-biranje podpor in daril v gotovini in blagu za gladujoče v letošnji hudi zimi. Naš ljubljanski krajevni odbor bo letos, kolikor mu bodo le sredstva dopuščala, podpiral ferijalne kolonije za u nožno Šolsko mladino. Namerava tudi ustanoviti okrevališče za bolehne in rekonvalescente na Gorenjskem in v Primorju. Da bo mogel te humanitarne naloge uspešno vršiti, mora imeti solidno oporo v močnem Članstvu. Predsednica češkoslovaškega Rdečega križa dr. Aliee Masarykova, hči predsednika bratske republike, je pred kratkim pričela veliko akcijo, da dvigne članstvo v čsl. Rdečem križu na tako višino, da postane na/močnejši Člen v ženevski svetovni organizaciji Rdečega križa. Pričnimo tudi mi plemenito tekmo, da dosežemo v Ljubljani že letos ves j 600 rednih članov na vsakih 100 prebivalcev vsaj enega I V prihodnjih dneh bodo pooblssrenci našega odbora osebne vabili k pristopu in nabirali člane med vsemi družabnimi sloji, med vsemi poklici. Članarina za redne člane znaša letno 90 Din; kdor hoče prtse-mati društveni >Glasnik<. plača *e 10 Din več. V imenu vseh, ki pričakujejo podpore Rdečega križa, vas iskreno prosimo, da rade volje pristopate v našo organizacijo Dobro delo, ki ga s tem vrtite, bo vem v zadovoljstvo, podpore potrebnim ps v utehol Ljubljanski krajevni sdber Bdeeegm Kdor oglašuje, ta napreduje t Prosveta Oantonora smrt Biichner nikakor ni nameraval s svoismi kratko odsekanimi, nekako filmsko mamo gledalca drvečimi slikami podari historične drame in ž njo točno is istme prerissnth portretov zgodovinskih mož. Vae dejanje in vse osebnosti v »Dantonovi smrti« so ra» jete iz avtorjeve rocnantično»re*ltsfične do* misij i je in podane v často Buchner ju svoj« skem stihi, v pretežno lirski govorici ter ss revolucionarnega mladeniča značilnem, buj* no retoriko in grotesko ljubečem patoau. Kot pravi pesnik vedež ps je vendar po dal verno sliko revorucije- slepo fanatične in nežna čajno nedosledne, deJrrično rjoveče m se naslajajoče nad lastno vae uničevalno silo. In ustvaril je nekaj demagoških tipov, orjakov kruto premočrtne volje, kakor jo« naki staroklasičnih tragedij granitno usta« ljenih načel m značajev V* vseh teh slikah je do eksplozrvnosti komplicirane miselno* sti in čustvenosti, notranjih dramatičnih konfliktov. Zunanje akcije je razveo nepre* stanega valovanja podle drhali malo. Glavna misel je večno ponavljajoči se krik mase: »Križajte ga!«, ki sledi zmerom z« vzklikom: »Hosana!« Kakor Jezus, kakor Juli Caesar, kakor v današnji dobi Trockij, je doživel Danton prvi in drugi stadij. Do* zMjajo ga možje voditelji od nekdaj m ga bodo doživljali do konca sveta. Druga misel pa je: revoucija pogazi vsakogar. Vi se ji upre sredi njenega divjanja, ker drhal ne dovoljuje polovičarstva. Danton se je zgrosif nad lasrrnsai zloemi ter je hotel masakre ustavit: Ko sedanja uvidevati, da revolucija požira lastne cftr» ke da se začenja umor tam, kjer ni silo* brana, da mora biti giljotinirsnja konec ter je čas, da sedejo ljudje drug k drugemu, se pogovore tn si dafo mir, je Danton — izdajalec revolucije Danton spozna, ds Je zaman ubijal in govoril, izgobi vero v vestvo, zaničuje nejnaesjno maso m njene nesramne pooVepnike obide gs obupen dolg. Čas zagrenjenega mola. ki obsoja lastno preteklost in zdvaja nad bodočnostjo ter gre rad v smrt. Čudovito ie, da je motfel napisati tako delo jedva 2Vtetni mladenič, delo, polno ei* nizma in pesimizma, kakršne je navadno sposoben le starec — vodja naroda ali stranke, ki je obupan ranočaranec nad vsem. kar no*i svet. Dantona ie igral pri nas Ivan Levar. Morda nostto tn to**o zajjrirenostio RoS-snierra, njefova prerMirvo«4 in st&i* na sam^rave 04 aecotsajo p/sestave v drami lava m zabavna kocnedSa »Volpcoe«. V koene*!^ oaemaa »oet cosjva Nablocka, ki »e K aeSavno vrr* a m Pansa- Oataia saardha aeaBprem«aviea« tVesva Ralllnki « Jucn »e ponovi v drami ta sad vse aanaivva kenedlta. b jo tajaš* tecce že dmtač za ibo—m Zasedba »oprt nov-foaana, kakor pO preasesri. &nd&Lw* je bita dos'e: vedno donro eeaskaaa m aaSmaraaka »Pasi»seva aasn« svn ibn—■■» Za-ra*!a veMceca povpraševanja po »eun»a*i«a pri doaeriimše SfamSS*JSmi ter P—1 nsai StaoM B kaaooEdte revolacdc. bo čeotfcov* vnr«or4-terv namenjena le seabonentom Cene anrmaJn« Sodehse vo»*s%* codba m polet caiolrapeeca ansambla aad 70 saaaastsv. »Carsasa. t usemesa. V sredo, asa 1L t. st. ie iars opera »Carnim« z DaOčem kot gostom. Cese oftafisag oper—, železnica KOLBDsJL Dsnes: Ponedeljek, 11. marca 1939; katoličani: Hersklej; pravoslavni 36. tebrn-ana: Porfirtje, DAJaSJJE PE1IRDITVB Draasa: »Volpone«. B. Kine stszies: >0?reks rapsodij*. < Kine Meni: >L*iis» Kotrarsns ta Gena Ms tačic. < DB2FEHB UKKARM* Danes: Leuattek, Resljeva restn, Bohinc* Rimska i asta Kuhanja je poezija Kakor vsako leto. so tudi v soboto prv rodtie vrle gojenke gospodinjske soie »Mladike« pod vodstvom ravnateljice ge. Zenv Ijanove in ravnatelja prof A. Juga »mla-diiko čajanko« z svodnim Šaljivim nastopom. Po 6, uri se je zbrala v veslo dvorani »Mladike« stevima družba povabljenih gostov, *ned katerimi so bik tudi odlični predstavniki oblast, ter člani ljubljanskega konzularnega zbora. Dvorana je bila okusno prirejena s pogrnjenimi mizami ter naajnmm odrom, kjer so za uvod gojeakr priredile laUrvo igro o v al sos t i ia tefko-čab kuharske umetnosti. Godi »e za časa Vodnika, ki ie lidal tudi prve slovenske kuharske bukve in je nekak oče slovenske kulinarične umetnosti, na gradu baroaa Cojza. kj je bil gurman va je mal ceniti dobre kuharice, se bolj pa dobro jedačo in pijačo. Glavna Cojsova kofaarlca je iuela obilo posla, kajti pri gospodu barotu se ie vrfila pojedina z* pojedino in nikoli ni manjkalo v hlS odličnih gostov. Pa vae to bi kuharic! ne delalo toliko preglavic, če M ce imela v iuhinji ie tririh mladih po*n »Č-uic. v katere je bil zaljubljen baronov vtre-žaj Matiček- Ta je dtJal srifo v kuhinj Ce je le mogel, je ponagajaJ tej aH o*, najraje pa lepi Spelci. Olavna kvbarica ga »e zaman podila s knhovntco in vtepe v tis mladim kuharica-n kuharske recepte v glavo ter srn razlagala teta ve m val n osti kuhinjske umetnosti iz debeHh VodmTtovte kuharskih bukev Smeha ni bilo ionca ne kraja Matiček je z gradosnostjo rs tesnperanientoTfi nabava! vse goste. Vs#-n se »e ssslt a »tira kuharica, ki nikakor ni mozla agnati mlajših. Pa kakine življenjske -nodrost! je pridigala pomoćnica m in go*:o«! Med Igro se je Matiček izkazal kot talentiran leveč, kakor tod) ostale kuharice. Id »o .anesa-la in sapele Vuharsko himno M« k aha trse. •ne kuhamo in če skazjmo kaj, od lete pohamo. Kuhanji je poeti.'*, pa ar za nas. Oanaralna kuharica le po igri goste oo. vabfla na čaj n prigrizke, satare Je vsak dobil napol za deiar. napol tastou, Izbfcra je bila velika kajti istočasno ,e Ml a v sosedni dvorani otvoricaa razstavi kanarskih izdelkov Mladi«'«. 1 •» '• bjl) vsega v izobilju, da je rb ustrtztro rudi naS večjim gurmanom. Razvila se je ic^ri.titia zabava Zaigrale so harmonik: in t ti» VuHarice so »« zavrtele. Tako prisrčni in zabavni večeri so v Ljublian1 -ok' ___ Domač) prepfr. Žena: Kir molči, Hi pred poroko nisem bega1« za teboj. Mož: MiŠetovka tudi n« bega za rrušato, pa se rmSka vecidar ujame Štev ania kmalu ugodno zaključena in da dobimo redno zračno zvezo z Avstrijo in češkoslovaško Zagrebško letališče pokriva še 10 cm debel sneg, k: ga pa bodo kmalu odstranili. — Ministrstvo za gradbe razpisuje na dan 21 marca t. I. ofertalno licitacijo za sondažo zemljišča za obrežne oporenike mosta preko Save med Beogradom in Zemunom Licitacija se vrši pri računskem oddelku ministrstva za gradbe v Beogrsdu Načrti in ves tozadevni elaborat ie na vpogled pri gradbeni direkciji v LJubljani. Turjaški trg 1-IT. — Filmska tvernica, v Osijeku. V soboto so se mudili baje v Oaijeku štirje zaatof> a tki nekega filmskega podjetja, ki so se pogajali glede ustanovitve filmskega podjetja, odnosno filmske tvornice v Osijeku. Podjetje bi se imenovalo Jugofilm. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da ne bo nobenih bistvenih igprememb Včeraj je bilo lepo samo v Zagrebu, drugod pa deloma oblačno Maksimalna temperatura je znašala v Splitu 1& v Ljubljani 8.6, v Zagrebu in Skoplju 8, v Mariboru 6. v Beogradu 4.8 stopinj Davi je kazal baro meter v Ljubljani 765 mm, temperatura je znašala 0 stopinj. — Nesreče in nezgede. Mizarski vajenec Josip Arzenienik iz Mengša se je včeraj v šoli i^ral s flobertom Nenadoma se je flo-bert sprožil in krogla je zadela blizu sedečega vajenca Josipa Forsta. S prestrelje-oo desno roko so morali Forsta prepeljat) v bolnico. — V Šenčurju pri Kranju se je včeraj pripetila preeej Čudna, a težka nesreča. Pri posestniku Staretu uslužbena služkinja je pestovala 15-mesečoo punčko Marijo Nenadoma se -e otrok, ki je bil zelo živahen, pognal kvišku in malo je manjkalo, da ni zviška padel na tla. Slui kinji se je sicer posrečilo otročica v zadnjem hipu ujeti za nogi, toda otrok >i je pri tem zlomil ob** nožici. Malo Marijo so morali prepeljati v bolnico. — Kurjaču Karlu Juvanu iz tovarne oP.istrat pri Domžalah je pri delu v soboto stroj odtrga! prst na desni roki. — Anton Zupan, 7-letni čevljarjev sin iz Mengša, je doma rezljal trske. Pri delu ee je sunil v levo oka Poškodba Je zelo težka in 6o ga morali prepeljati v bolnico. — Punlsa Račlč se počuti zelo dobro. Jovanovič Lune je zbolel in so ga morali odpeljati iz zapora v bolnico. Toma Popo-vič je že dolgo v bolnici tako da Je v zaporu ostal samo Puuiša Račić Jovanović Lune je dobi! težje vnetje črev Nastopila ie enka vrsta zastrupljenja in zdravniška pomoč je bila nujna Zanimivo je. da je vojvoda Lune prišel iz zapora v bolnico zelo mršav Izgubil ie v zaporu 30 kg. To pa ne zato, ker je dobil premalo iesti. temveč zaradi duševnega trpljenja Tomu Popovl-6ti se Je skoro omračil um. ko so ga vtaknili kot soodgovornega za zločin v Narodni skupščini v zapor Moral je v bolnico, ker mu še vedno ni odleglo Zdrav in čil Je ostal v Ječ' le glavni obtoženec Pun:5a RačiČ. ki se počuti zelo dobro Osem in pol mesečna ieča ni vplivala na njegovo telesno. ne na duševno zdravje Začel se ie v zaporu celo rediti in da ne bi izgubil »linije*. zadnje čase ne večeria. — Dežen vlom v Zagrebu. Huda zima je prisilila tudi zi£*?bš'<; vtondtce č?. so *ni-rrvali in se ra►* zrol' v kakšni minji kakor da bi opravljali svoj posel. Toplo pomladansko soln^j .'e pj izvablo rudi vlomilce iz brto% iv 19 včera- so izviSi'i drzen vlom na !'c> Vlomili so v kcniekc.;-sko trgovino \-ucl na Schatfer'a 7 ntraj ie trgovec o^i*.;.. da !e b!o v r.n^reno v trgovino in ie ofevestU polici'.-. VI 'miiec je odprl s pona.ei s/Jm VjuČem glavna vrata in se splazil v sobo. katero loči od ttgo-vine debela stena. To Je vlomilec prevrtal ter napravil v njo veliko lukn'■•• skoz? katero je zlezel v trgovino in '-l op'en.1. Napravil je za več tisoč dinarjev škode. Za seboj ni pustil nobenega sledj — Poneverba železniškega blagajnika. Novosadska policija je aretirala in izročila sodišču ?e!ezn;škega uradnika Vselovoda Hanikova, k| je zakrivi! velike poneverbe in zlorabe Preiskovalnemu sodniku Je aretirane« izvajil, da mu ie bila lani poverjena blagajna na glavnem kolodvoru v Novem Sadu Trne! Je 1530 Din mesečne plače s katero pa ni mogel živeti Zato Je pridrževal denar ki ga ie prejemal od strank za tovornino. Tako ie delal do meseca Januarja, ko so ob prilik? kontrole blagajne odxriIi poneverbo in proti blagajniku uvedli disciplinsko preiskavo, ki :e končala z aretacijo. Poneverba znaSa okoli 13 tisoč dinarjev. — Dunav zamrznjen v dolžini 2M0 km. Promet na Dunavu bo mogoče letos otvoriti mnogo pozneje, nego običaino. Lani Je bil promet otvorjen že začetkom marca. Preteklo bo gotovo še 5 do 6 mesecev preden bodo mogli parniki voziti po Dunavu. Zato bo imela naša rečni plovidba ogromno Škodo. Tako zamrznjen ni bil Dunav že od leta 1£°5 Tedaj se ie pričel promet šele 30. marca. Ledene mase bodo letos ovirale promet gotovo še do 1. aprila Dunav ie zamrznjen med Regensburgom in Passau v dolžini 150 km. Do Drenkova pokriva reko led v dolžini 1030 km V spodnjem toku je Dunav pokrit od Suline v dolžini °30 km Dunav 'e torei pokrit v dolžini nad 2000 km z debelo plastjo ledu, ki onemogoča vsak promet. — Otroško truplo v vodnfaku. V banaški občini Ostrovo so pred dnevi odkrili težak zločin V vodnfaku posestnika ?te-vana fovanova so naši: m:p!o deteta ki je bflo šele nekaj dni staro Jn !\i ga je zverinska mati živega vrgla v vodnjak. TrupJo je bilo v vodnjaku fe nad mesec dni, ker je bilo že močno nagmto. tako, da je bilo težko ugotoviti spol in druge okolnosti, ki bi morda izdale zločinca. Som ie padel na Jovanovo hčerko Ljubico, ki so jo orožniki aretirali. Llubica ie mati dveh otrok in stara okoli 36 let. Omožena ie bila z MPoradom IgujatoviĆem s katerim pa ni bila srečna in se ;e od nJega ločila, živela je pri očetu. Preiskovalnemu sodniku je priznala, da je rodila In novorojenčka vrgla v vodnjak, ker bi jo očs spodil od doma. če bi zvedel, da ima zopet otroka^______________________________________ Iz Ljubljane —lj Masarvkova proslava v LttMJaaL V prostorih restavracije »Zvezda« se je včeraj popoldne vriMU intimna, zalo prisrčna svečanost na čast p rezidentu Masarvku, ki stopa v 80. leto starosti Proslavo je priredij šolski odbor češke dopolnilne lok na Mladiki sporazumno s Ceškosiovensko obet in Jugosiovensko - češkoslovaško ligo. Udeležba ie bila prav leta in so bili mod drugi-mj navzoči komandant dravske divizije g. general Nedič, ljubljanski župan g. dr. P u c, konzul g. dr. Resi predsednik Jugosiovensko - češkoslovaške liga gosp. dr. Krareer, predsednik CsL obči ini. čer-mak in še mnogi drugi odlični predstavniki obeh bratskih narodov. Po pozdravu predsednika CsL obči inž. Cermaka in uvodnih besedah učitelja Votave o Masa-rvkovem življenju je konzul g. dr. Resi Či-tai pred Masarytovim kipom polnoštevilno zbrani šolski deci iz Capkovlb »Razgovorov s prezidentom Masarvkom« one krasne odlomke, kjer prezldent pripoveduje zanimive doživljaje iz svojih mladih let, kako so se igrali in lovili In kako si je s pipcem sam rezljal razne otroške igračke. Izvrstno je uspel nastop učencev in učenk, ki so s pravo virtuoznostjo izvajali razne klavirske točke in recitirali tepe čeike umetne in narodne pesmi. Vsi so želi za svoj nastop najtoplejši aplavz. Po govorih inž. Cermaka, dr. A. Kramerja in konzula g. dr. Resla. ki so poveličevali velike prezi-dentove zasluge za češkoslovaški narod In tudi za Jugoslovene, Je bila svečanost zaključena s soJopevsktmi točkami gdč. Ve-dralove in melodramo »Pravda vitezi«, ki Jo Je pel g. Votava. —Jj Nova kategorija beračev. Zadnje dni hodijo po hišah mladi, zdravi io krepki večinoma čedno oblečeni moški, ki pravijo. da bi radi sekali drva, nosili Iz drvarnice v stanovanje premog in sploh opravljali kakršnokoli delo. da bi kaj zaslužili. Zdi se pa, da ie to samo pretveza, kajti čim stranka odgovori, da trenutno ne rabi nobenega delavca, začne dotični prositi, na) mu dajo iesti ali kako staro obleko odnosno nekaj denaria. To je torei nova kategorija beračev, ki se hitro množi in vedno bolj nadleguje ljudi. Mnenja smo da mladi in zdravi mošk? p.imafc pravice prosjačiti Izgovarjajo se sicer, da ne morejo dobiti dela. kar pa ne drži. Če ni mogoče dobiti dela v mestu, kar je v pretežni večini primerov res, ga je dovolj na razpolago na kmetih. Mnogi premožni kmetje se pritožujejo, da ne morejo dobiti hlapcev, ker sili mladina s kmetov v mesto, misleč, da bo tu lažje živela. Dobro bi bilo. da bi se občinska uprava zanimala za ta aocijaln: pojav in da bi preprečila dotok kmetskih fantov v mesto, kajti s tem se že Itak občutni brezposelnost stalno veča, na drugi strani pa primanjkuje na kmetih delovnih moči. kar ima slabe posledic© za naše poljedelstvo. —Ij Plenarna seja zbornice za TOI v Ljubljani. V četrtek, 21. t. m. ob H9. uri dopoldan se bo vršila v zbornični dvorani javna plenarna seja zbornice za TOI v Ljubl'ani s sledečim dnevn'm redom: 1. Poročilo predsedstva. 2. Poročilo računskih pregledovalcev o zborničnem računskem zakliučku za 1. IS'«*. 3. Poročilo o vprašanju deerarizacije poit. 4. Poročilo o vprašanju odpiranja in zapiranja obrtovaHČ ter vprašanje ureditve delovnega časa. 5. Poročilo o načrtu zakona o nelojalni konkurenci 6. Poročilo o zakonu o pobijanju draginje in o vprašanju irošnjarstva. 7. Poročilo o bolniškem in nezgodnem zavarovanju. 8. 5amostojrrJ predlogi. 9. Tajna seja. Izgubljena Hstnir*. Akademik M. V. j« včeraj _ najbrž v kinu Matica — izgubil listnico z raznimi listinami. Poštenega najditelja proei, naj mu proti nagradi vrne listine in zlati mooogram, kar je sanj Itak brez vrednosti. Najdeno lahko odda ▼ upravi našega lista. —U Spomladansko vreme. Včeraj je bilo pravo spomladansko vreme in upati Je, da nam prinese 40 mučenikov, ki so včeraj go-dovali. lepo pomlad. Res Je bilo včeraj povsod lepo vmnt. toda danes se je nebo nad Slovenijo pooblačilo in ni pričakovati, da bi se kmalu zjasnilo. Lani na dan 40 mučenikov je najprejc deževalo, pozneje je pritisnil mraz ter je neprestano snežilo tri dni tako, da je sv. Gregor tičke. ki so že odeli svatovsko oblačilo. Ženil v snegu In mrazu. Včeraj in danes Je veselo odmeval po parkih ptičji zbor, zlasti veseli so bili Ičinkav-cL Pričakovati Je, da se bodo letos ptički ženili ob lepšem vremenu kakor lani. —lj Umrli v LJubljani V čaeu od 5. do 11. marca je v LJubljani umrlo 19 ljudi. Od originalnih Ljubljančanov se Je v tem času preseli! v večnost star; Peter Ale! prodajalec klobas in hrenovk, znan vsem LTubljančanom kot original in poštenjak Umrli $0: Neža Usnfi. Žena kočarja. 49 let Vidovdanska 9: Jos'p Onladič. delavčev sin, 17 let Vidovdanska 9; Aloiziia Omejc vdova rač. svetnika. 12 let. Pred Škofijo 7: Magdal. Reisner. zasebnica, 79 let, Japlje-va 2; Jera Štrukelj, zasebnica 7& let, Vidovdanska 9; Ana Ravnikar, bivla bra-nievka. S4 let Vidovdanska 9: Marija Urh občinska uboga 61 let. Vidovdanska 9 V bolnic >o umrli: Anton Salmlč sodni urad-nik v pok.. 52 let. Cankarjevo nabrale 7: Marija Feldin. zasebna uradnica 22 let. Zgornja Siska 14£; Terezija Prclesn:k, vdova drt knjigovodje, 86 let Dunatska cesta 13; Josipiea Korošec, žena vpok žel. sluge. 60 let. Dobrava pri Bledu. Matija Kramar, dninar, 47 let. Rožna dolina 4. Juri; Plajnig, dninar. 12 let, neznaneg bivališča; Peter Alei, ranjevec. 69 let Tržaška cesta 24; Miha Rožanc, ebčtnski ubogi. Zgornja Šiška; Helena Paifar posestnlkova žena, 54 let. Dolenja vas: Ivana Majce, zasebni a 69 let. ZaJokarjeva 16; Ivana Obrata, že-ea žel. uradnika. 52 let, Tirska ulica 13. h Celja —c Mestni avtobusni promet v Celju? Mestna občina celjska se že več mesece* bavi z vprašanjem uvedbe avtobusnega prometa v Celju ter bližnji jn daljni oko- Hci Zadeva se seda; »emelii^o ^*udira ::. Je že tako, da >e ljudje kmalu naveli« ćtjo vsake novosti V.-e pridr .7 mode Ta» ko so priib iz mode, ▼se v Slavoniji, kjer me najbolj lahkoverni kmetje in kmetice, tudi »vampirji«, % to st nare čase pojav* ifalt v tem ali ooeu *elu Vampirji so imel] *molo, da jo jih orjžaiki ah policij« kmalu odkrili io jih vtaknili v zapor ter primemo kaznovali cajti r:> *o b;b večinoma nav^ hanci, ki :0 imel -cžke grehe n« ve-iti. Zato ic ljudsrvm izgubila vc-o v vampirje in t"i» ko so pritfi iz ra*a«vta rr e vile O nj'h so se smtiee p3jT ar * le fajinstvcno m pot:hema. Zaupale so svojim možem skr v» nasti belih vit toda !e iedai, če so vtdele da mož ni krfvoverec, ki se «meie tak.m tenčsm in ne veruje v %"\t Vedno bolj so se š rile po Slavoniji tijinstAcne vcs.i o v-lah. dokler niso prišle na uho 'udi oretn:. Vr.tr in policiji. ?: tie 90 se nabj.j fjntJ>ti;*ne **tr.r»,e O «; ; a < 1 • iz rameo Orcžmki ^o naJr \ ko* um: I Vi ao vde p-».'lr'va.e, res tri pare f«r*« ih ocrit«, ki ao > h cigan ne tako sprrtno rft;rd?;e na rame 1» »o premotile **• va» š'anc Beta je celo maviia. Ha bi »1! nr p . šč« • r župeiišče, če ei ar ime.c kril r*r!Ic* 1* ie našla tuii več ri*em. k* j It je kuharica Beta pisala vilam. V rnetn ie Beta naštela tudi vse, kar je dala vilam, c* bi io čuvale nesreče tn bolezni Beta je darovala vilam 30 srajc. 2 svileni jopici, 1? moških srajc, 3 plafcče, 5 velikih svilenih robcev, 2 črna šala, 15 novih lepih rjuh, 1 robec s čipkami, 27 blarm, 36 tisoč dinarjev v gotovini, več komadov blaga, zlaro verižico, 5 zlatih prstanov, več bri» sač ter celo zalogo živil, kakor slatime, kle» bas, vma, piva. žganja; celo tele in kravo je odpejala iz hleva m ro podarila belim vilam Razen ie$§ je podarila nlam še dru« ge predmete u žtrpniVa, kakor hiino opra« vo m cerkvene potroMc^ne. Vse zato. da bi jo vile obvarovale neereče in bolezni Veči« no teh darov je policija naela pri cigankah in jih zaplenila. Kot odškodnino ea vee te darove, ki so znašati skoro majhno premoženje, so vile dale Beti majhen zavoj, v katerem so bili baje bankovci, ik bodo prmeeli srečo. če jih odvija ie na povelje viL Ce bi »e Beta predramila odvit* zavoj preje, bi bila nesrečna vse življenje. Po smrti bi pa trpela večne muke v peklu Skozi papir, v katerem so bili bankovci zaviti, *ta ae vi# dela na zadnji in prednji strani dvt bankovca po 10 Din To sta bfia tudi edma bankovca v zavoju, kajti vse ostalo ja bil narezan časopisni papir Vse tri ciganke so orofrrfki odvedli v Vinkovce m jih izročili *odieču. Po krat« kem zanikanju so ciganke vse priznale Za* slišali so tudi župnika Najbolj čudno v celi aferi z vilami je pa. d^ župnik ni pri« šel na sled vilam in kuharici, ki mu je od* našaJa predmet za predmetom iz žuoniaoa in mu izmikala tudi denar ter ga darovale vilam Sam župnik tega ni mogel pojaeniti. Nadaljna preiskava bo odkrila jjotovo še zanimivejše podrobnosti o sleparijah treh »belih vil«. Lepe roke Roka je najzanimivejši dei človeškega tolesa. Z roko delamo razne kretnje, ki bi jih lahko primerjali z besedami Tudi če roka miruje, nam odkriva s svojo obliko navade družabni položaj in cek> značaj dotičnega človeka. Grkj in Rimljani so skrbno negovali svoje roke in lepe roke s,o bile pri njih vedno znak plemenitega rodu in družabne uglajenosti. V našem stoletju, ki je dvignilo kozmetiko na zelo visoko stopnjo, bi človek mislil, da rmajo vse ženske lepe roke, kar pa žal nj res. Oblika rok ie odvisna od tega. kako »h rregirjerno. Zdaj, ko se večina žensk peča s sportom, najdemo zelo malo tako nežnih ročic, kakor so jih imele naše babice. Tenis, veslanje, godi in druge panoge sporta kre-pe mišice na drugi strani pa zapuščajo mozole m žulje. tako. da izgubi roka lepo obirko in da ni več tako nežna, kakor bi morala biti. Ženska, ki hoče ostati dolgo lepa, mora negovati svoje roke in jih ohraniti mikavne in bete. dokler je pač mogoče. Roke ne smejo biti predebele, ne presuhe. marveč ozke in doige, brez Striecih kosti in nabreklih žiL Kar velja za obraz, velja tudi za roke. Ni treba, da bi bile točno izmerjene, toda lepe so. če imaio barvo slonove kosti kakor ročice nekaterih dam 14. stoletja aii krasne ročice, ki jih vidrmo na sHkah iz 17. stoletja Ne glede na ohJiko je treba roke negovati. Rok ne smemo prepogosto umivati. izogibati se moramo preveč hladne in pretople vode, kakor tudi navadnega mila, po katerem postane je roke grobe. Najslabše ie. če rok po umivanju dobro ne obrišemo, fz tega nastane i groba in rdeča koža. Nekateri pravi io. da za roke sploh ne smemo rabiti mila Toda brez mila je težko umivati roke na drugi stran: Da ne smemo pozabit da imamo mnogo iinega mrla. ki tud; najobčutljivejši koži ne škoduje Kdo: mnogo dela in ima roke često umazane naj jih namaže pred unrvanjem z vaze-linom ki odstran vso nesnago in prepreči nevarnost d3 bi koža razpokah Drugače «e treba umivati roke zjutraj ■ in zvečer In sicer v vlažni vodi. kateri I pridemo malo mleka in gl.eer na. Takoj rx> irmrvanru s: namažemo roke z glicerinom aTi citronovim sokom. Večina Ihj-di si umiva roke pred jedjo. Pri tem zadostuje, da jih vtaknemo za hip v mlačno \ * do, namilimo nekoliko prste in dlan. ne da bi se dotaknili z milom hrbta roke. Najboljše sredstvo, da si ohranimo bele roke, ie zmes o0 gramov dobrega mila razmletega z 200 gramov mandlevega olja iti z 200 gramov kolin-ske vode. S to zmesjo si namažemo roke zvečer in nataknemo rokavice čer noč. Kdor hoče imeti lepe roke. jih ne sme rzpostavljati prehudemu mrazu, ne prehud] vročmL Ozeblin se izognemo, če namažemo roke s kolinsko vodo. pomešano s citronovim sokom. Priporoča se tudi telovadba n sicer na ta način. da dvignemo roke večkrat za.pored nad glavo, obenem pa krčimo in rzteguiemo prste. Radioprugram PeaeeaJJak, II. asarca. Ge 20. ari: LaJovCev veter. — Izvajata a*>-jead drž Itear : Pn zjoeii - aek fdč. Karea-čaeova, Cveti ro&ca, j»*e fdč Doleečev«, Pasem dftkJice tro&pev. potefc) gdi, Koc—fin. Pire, Vadrai. Pese* atlade Carevaace. peto ra* Koreafiae, Ptc. Vedral Romaoca, pojt po/ Vedralova, Zacvela je rata, tsfcai »ea »vejfa mladih da.. po4e c &vieje!i O da dafcatf k. Kaj ht le rledai. patfe edč Merta Vkr, Vejes-ao besedo eovon dr. S?. Vamak Saojarie — vi Irtar 1 Ueevsek Adapo - 4 retae aa kiev. ca. Ueeviek ia Wic. Se'eea m Maf vehrt pefe aa 5*vee. Petera starca hi V#vr veje, peta c M. Rti* Z* teaa sto* daet ktev#-Ja in harrooeija (aa Strrot. »vete.!): MeadeJ-soha: Peten hret !*s*d Utet: U pratejet (sšmfoB. pesirtev) Rifa. S^raest: Adaata i« klav. soaace ee- S Poročila hi taaovea aaee-eeA Torek, 12. marca. I?: Pet^odacMrtiM viaaba — M: Catovea napoved, rearod glasba - IJJ0: >taaie vode m borna ?cx>&»a — 17: Koeeert «jd*o orkestra — ti: kafolorha ihr- seaari li-■i!te, ravea'ela Bravaa - 18» Zor Oegse->andtheorie der Pert^nhcMiešt, nnaati ta edavaato v aemikem tešita. vmenC p««4 #>. ■'tber - It: Nemščina, fft d> Pitkrre« — ■> *0: NiJe snsednle drtave (ft»mMHet«. ttvatate fileau ste c - :j PtvoSr.** n fiaaevaa aapovei. — 2*. 15 Sprehod Cvrcpe. Tri vile v vinkovških zaporih Za Tampirji so začele slepariti lahkoverno slavonsko Ifncktro bele vHe — Kako so tri premetene ciganke osleparile iarov ško kuharico Stran 4. »SLOVFNSK1 NAROp< dne 11. marca 1929. Ntev =)* Szekula Jeoo: 37 Suženj in Rimljanka Roman. Ustavil sem se pri straži. — Kje najdem Cuspia Fada? — Njega ni tu. S s\xrMmć mafcipuK je nekje na vajah. — Kje naj ga pa iščem? — Morda na severu, na bregu Dunava. Tam grade most. Ali ga pa natjde* v mrah. Odšel sera po bregu Dunava. Visoko nad sedanjim novobudSmpe-štanskim otokom ie delala veiiVa množica votakov, sužnjev in domačih obrtnikov. Gradili so most, ki je bil v giav-rem že dogratjen. Dunav je bil pom z gTarifoertrm lesom natovorjerrn ladij. Debeli stebri so bHi zvezani z železnimi verigami. Most so gradiH sicer fjri-rnMvno, a vendar solrdtio. Z zan:maniem sem opazoval K> vrvenje. Leseni most ie zelo soomintal na most. ki ga je zgradil Julij Cesar čez Reno in čigar zmanjšano rekonstrukcijo sem videl v nekem germansko - rimskem muzeju. Vprašaj sem nafoUži&ga siržrda: — Kdaa bo most d^raien? — Kmalu, morda Se, predno pritiske ftrraz. — Toda Dunav je tu preveč širok. Zakaj niso rzra&ti mostu raa> č>z otok? — Zato, ker je tam breg preveč močvirnat Tam bi moral biti most dote več ■HI če bi hoteli premostiti močvirje. Zvedel sem rudi. da je bil ta most pred letf že dograjen, pa so ga rnrali zažgati, ker so Ouadi grozfili z vpadom v Aquin-eum. Cuspia Fada tu nisem našel Bil je v fconh. kjer ie tudi popoldme vežbal svoje moštvo. Povpraševal sem povsod in ustavljal spotoma vse vojake. — Kje najdem marrifpule Cusnia Fada? — Tamle so. Pojdi naravnost _proti goram. Na trati v gorah iiti na;deš. In res sem iih našel na Do-bočju gore. kjer so se Dasle nekoč koze. Bojni znaki. pozlačeni orel s solnčnim kolobarjem in b nonastimi venci ter zmajeve glave na drogu so se lesketale že od daleč. Phlial je hlađen vetrič. DiSalo je po planinskih rožah Na livadi sem zagleda-pestro sliko: spoznal sem voiake druge pomožne legije. Bili so v polni bojni opremi. Toda rimski voiaki niso r.osfti tornister. Vse svoje reči so imeli privezane na drog. Vi so ga nosali na rami. Ta drog se ie imenoval Marrjeva mula. Spoznal bi jih bil tud: po rjavih plaščih. Nosili so Stroke razpete plašče rjave barve kakor mornarji. Morda je bilo t ov spomin na čase, ko so še shižHi pri mornarici. Med njimi ie bi'lo tud' mnogo novincev, ki so jih vežfcaH. Zbrani so bfli od vseh vetrov in ker se niso imeli uniform. se rra ie zdelo, da vidim pred seboj rrmo-#!co panonskih mladenlčev. Del legi le ie gradil pod nadzorstvom mtrtatoriev — vojaških inženjerjev — utrdbe. Tudi to so morali vojaki znati Glavna opora rimske vojske so bila utrjena taborišča. Starejši pretorianus, ki sem mu povedal, kaj me žarama, mi je hitel pojasnjevat: : — Vidiš, v tem prednjačimo Rimljani barbarom. Naj se obrnemo kamorkoli. v pragozdove Galije ali močvirja Germa ni;e prva nnša *VHi ip •nmmvH' ram utrjeuo taborišče, v katerem bi mogii ostati detj časa. Nikoli se ne spustimo v boj s sovražnikom, če nimamo za seboj trdnjave, kamor se lahko umaknemo, kakor se umakne žerva v svoj oklep, če naletimo na močnejšega nasprotnika. V utrjenem taborišču se pa lahko več mesecev branimo in odbijamo napade neprimerno močnejših krdel divjih narodov. Cim se pa čutimo dovolj močne, zapustimo utrdbe in nava&mo na sovražnika. Imamo tudi premične utrdbe, ki iih nosimo vedno s seboj, kakor polž svoio hišico. Stari juaiak me je samozavestno pogledal in nadaljeval: — Zalo zmaga povsod rimska vojska, zato naše orožje še nikoli nI odpovedalo in zato bomo osvo#li ves svet. Zaimshl sen. se. Ta veteran utegne imeti prav. V tero tVS latinska svetovna slava. V visokih, skalna-tih stenah, v orjašlrih stolpih, opremUemh z ognjemeti, v globokih jarkih, ki so čh izkopali krepki vojaki. In ko sem tako občudoval izurjenost rrnskih vojakov, sem se nehote spomnfl svetovne vojne ,v kateri sem često videl, da si voiaki kopfteio strelske iarke V bistvu je ostalo vse pri starem. Kakor v rimsldh časih, tako so se zatekali vojaki tudi med svetovno vojno v okrilje zemrie In znova sem pomisld. da ni na svetu nr»č novega. Oblast Človeka na zemKS se vzdržuje z izpopolnjevanjem ubijanja, dočhn sili naravni nagon človeka k samoobrambi. Zatopljen v misli, sem se napotil dalje. Razločeval sem rudi že poedine vrste orožja. Tole je manhralus Povelinik zapiska na piŠča&o in voiak: se postavajo v Štirikotno falango s težkimi dolgimi kopji. Tam se urijo v metanju n-uščic. Videl sem rudi stroj ki ie metal sulice Take stroje so rabir Rim-'jani prj oblegamu mest Na koncu su-'ice. ki to ie vrge* strtv* z veliko silo zelo daleč, je gorela smola, ki je zažgala kup slame, postavljen za tarčo Moštvo, zaposleno pri stroiu. ie vriskalo od veselja, če ie ob^ak dima ozna-nial. da ie sulica zadela tarčo. Na kraju gošče so vežbali stasiti, mladi, bradati voiaki v čeladah Ti so meli v rokah lesene meče, s katerimi so se na pošteno obdetavali. Nagovoril sem na«!bližiega: — Kakšni vojaki ste vi? — Mi spadamo k legiji sicamberov. — je odgovoril. Ta čas sem zagledal Cusipia Fada. Že od daleč md je mahal z roko v pozdrav. Hak>! VUduare! Evo me! In hitel mi ie naproti. — Kai mi prinašaš? — Pismo. — Od nje? — Da, Pošilja ti ga blagorodna gospa Frontina. — No. to me vesel L Hitro sem z njim. Hlastno je segel po pismu. Hitro ga je prečital in oči so se mu zaiskrile od veselja. — O. Viduare! Da veš, kako sem srečen! — Zares? — sem vprašal z drhtečim glasom. Skočil ie k meni in me objel. — Najraje bi te poBubil. tako sem srečen Zagonetno ozadje tragedije dr Cimbalova Zločin še ni pojasnjen, vendar pa vse kaže, da bo treba zločinca iskati v kiitnogorskd bolnici, kjer vladajo zek> čudne razmere. Zagonetna smrt sekunda rija kutno-gorske bolnice dr. Cimbalova in nevarna bolezen zdravnika iste bolnice dr. KraJja še vedno zanima vso češko javnost, ki pričakuje, da bo zločin po-jasnjen in zločinci najstrožje kaznovanL Dr. Cimbalov je nastopil službo sekun-darija pred dvema letoma. Imel ie najboljšo kvalifikacijo m priporočila. V soboto preteklega tedna je umrl. a dr. Krak ie težko obolel Njegovo truplo je b«V) obduclrano v prisotnosti šestih zdravnikov. Izkazalo se je, da je podlegel dr. Cimbalov za stru pijenju. Zcru-tnivo pa je. da zdravniška komisija m povedala vsega, kar je dognala obdukcija. Dr. Kralj je obolel istočasno s svojim tovarišem, kljub temu ie pa opravljaj službo še* v soboto, nedebo in v ponedeljek. V torek se je njegovo stanje poslabšalo, moral ie v posteljo in nekaj dnj se te boril s smrtjo V torek je bil zaslišan, toda izjavil je. da ne jamči za to, kar bo izpovedal češ da haslucmira. Ko se je njegovo stanje zboljsalo te odpotoval v Prago, kjer je bi] ponovno zaslišan. Izjavil je. da sta čutila oba bolečine v trebuhu, še predno sta obedovala Prejšnji dan sta popila mnosc črne kave in pokadila mnogo cigaret Kavo je kuhal dr. Qmbalov sam. Zato dr Kray ne izključuje možnosti da so bile bolečine posledica kofeina in nikotina. Dr Krali si je po prvih bolečinah opomogel in šele čez tri dn: so nastopile tako težke posledice zastruplienja. da je mora! v posteljo To je bila nova zagonetka. In ru te neki kutnogorski zdravnik izjavil, da je bil dr. Kralj ponovno zastrupljen in sicer z atropmom. Ni izključeno, da ie segel zločinec po prvem neuspwlm znova po strupu in skušal zastrupiti tudi njega. Prebivalstvo Kutne gore je prepričano, da gre res za zločin Dolžnost oblasti je. izslediti zločinca m ga izročiti roki pravice. To bo pa zelo težko, kajti zločinec ni t zapustil za seboj nobenih sledov. Nihče ne ve, kdo je imel interes na umoru dveh zdravnikov. Nekateri mislijo, da tiči za tem konkurenčni boj. Dr. Cimbalov je bil namreč med pre-bivaJstvom tako priljubljen, da je bi4a njegova klijentefe od dne do dne večja. Dr. KraJj je hnei pač nekakšne spore z usmiljen kami. ki tih je spravil v bohuco prrmarij. Zanimivo Je, da je usrmljenka Kamila takoj po tragični smrti dr Cimbalova iz bolnice izgrnfla. Primarij je izjavil, da je bila bolna Dr. Cimbalov je hnel v Pragi dobro znanko, ki b je Često pisal Njegova pisma »e zahtevalo državno pravdništvo. Id se je prepričate, da se je dr Cimbalov pritoževal samo nad nizko plačo. Nepojasnjena pa ostane zagonetka pisma, ki ga je pisal svoji znanki trk oreč smrtjo in ki je ore sledu izginilo. Preiskava je dognala, da je to ptsrno izginilo že v bolruci. V bolnici so odločno zanikali trditev, da gre za akt politične osvete. Novrnarji so posetili dr. Kralja v Pragi m ga naprosili, naj jkn pojasna zagonetno tragedijo ruskega zdravnika Dr Krati je pripovedoval, da sta dobna pred obedom od primarija ukaz, naj takoj po obedu asistirata operaciji Zato sta obed doslovno pogoltnila in tako nista mogla opaziti nič sumljivega. Cudno se jima je zdela, da se operacije poprej nikdar niso vTŠile tik po obedu Razmere v bolnici so bile zelo čudne ( Instrumentov za operacijo niso nikob temeljito osnažili in celo kuhali iih niso O tem priča tudi primer dr. Kralja. K težko bolnemu sinu so pokhcah očeta Oče je pnspel in našli sina v obupnem stanju. Prišel ie primani in dal bolniku injekcijo v desno roko. Ker pa igla ru Wa dobro osnažena, je nastalo lokalno zastrupiienje Vse torei kaže. da se bodo morale oblasti zanimati za kutno-gorsko bolnico, ker ni izključeno da se skriva zločinec meč bolniškim osobjejn ali celo med zdravniki samimi. skromeu. Končno je b.l prisiljen pri>-dati vse pravice za izdclovauit' avtomobilov tipa Buick. In dočim se je ameriška avtomobilska idusirua razvijala v veliki men na Buickov račun, je ostal on pozabljen in siromašen Denar mu je kmalu pošel, vedno boli se je pogrezal v bedo in da se izogne lakote, je bil prisiljen kot 7?-letm starček poučevati v šoferski šoli. Umrl je v starosti 74 let. Sadistična učiteljica V bavarskem deželne.n inoru ie te dni socijalisti črn poslanec ^mmon raz-krti umazano afero. Gre zi kulturen škandal, ki spominja na afero Fx3 ne Kadivec, o kateri smo poročali r>rt\i leti. V vzgoje val išču Marija Quefl so se odigravale pravcate sadistične orgije, ki jih je z otroci vprizarjaia voditeljica dr. Kipeflova. Ta »e gojence in deco v najnežnejših letih mučila na nečloveški način in se naslajala na njihovih mukah. Poslanec je v deželnem zboru izjavil, da je otroke v starosti 3 do 5 l#t tako pretepala da so morala nekatere preperjati v bo'nico. eden :e oa celo poškodbam podlegel. Sadistične orgije so se v zavodu dogajale vsak dan. Otroci so bili tepeni za vsako malenkost. vča*i so stradala po cele dneve Tako ie podivjana voditeljica nekega dečka stlačila v vrečjo. jo ztdrzmla m otroka zaprla v mrzlo, temno sobo Nato ga je sčipala s pincetami. da bi mistil. da ga grizejo podgane Otrok ie postal od strahu božjasten Nekega drugega dečka Je z verigo priklentfa k vodovou m pustila nafti kapati vodo Higijenske razmere so bile v zavod« naravnovt škandalozne. Pikantno ie. da je dr. Kipellovo priporoča) za vodstvo zavoda sam njen brat. kardinal Pau4haber Zanimivo je. da katoMki listi Skandalozno početje sadistične vzgojiteljice odločno demantiralo in nagasajo. da gre zgoli za zlobna nato4cevania Poslanec Armnon je izjavil, dM tanko s pričami dokale verodostojnost svojih trditev. Avtomobilski kralj Buick umrl v bedi Iz Detroita, sedeža avtomobilske industrije, poročajo, da je tam umrl biv-ši sloviti avtomobilski kralj in izumitelj David Buick Mož, čigar ime je nekoč slovelo tako kakor Fordovo, Čigar genijalne ideje so zelo ^bogatile avtomobilsko industrijo in čigar ime je med avtomobilisti še zdaj dobro znano, je umrl v bedi. zapuščen od znancev in prijateljev. Zadnje čase se je moral preživljati s poučevanjem in razlaganjem teorije v šoferskih šolah. Tragedija avtomobilskega kralja Buicka je tragedija večine izumiteljev Mož ni bil samo avtomobilski producent, marveč je s svojimi praktičnimi izumi nedvomno rnnogo pripomogel, da se je avtomobilska industrija tako mogočno razmahnila. Eksplozivni motor ki je bistveni del mehanizma, je konstruiral Gottlieb Daiinler, a izboljšal in izoonolnP sa ie Buick Mož ie znatno aman-jšal težo motorja in dosegel zvišanje obratne hitrosti Ustvaril je tudi povsem nov tip. ki se je v splošnem uveljavil m na podlagi katerega se še danes gradi večina avtomobilov David Buick je začel svojo karijero kot priprost mehaniški vajenec Bil je zelo priden ter je že v mladosti pokazal nenavaden talent za mehaniko Ko so se pojavili prvi avtomobili je sklenil posvetiti se avtomobilizmu Poln idej je pridobil za svoje načrte več finančnikov, ki so mu posodili denar Ustanovi] je avtomobilsko družbo, ki je gradila avtomobile pc njegovem sistemu. Toda Buick ni imel oosebne sreče Imel je dva mogočna konkurenta ki mu nista dala živeti* Forda in ameriško General Motors Companv Bil je prisiljen prodat- svoie patente družbi General Motors. Tzgovoril si je pa pri nrodaji gotov delež na dobičku Če bi družba forsirala njegove avtomobile, bi bil Buick bogat mož in preskrblien z^ vse življenje Toda družba je niegov tip zanemarila in delež na dobičku, ki Ta i> hil de^e^en Buick ie bil d^kai Z žicen O s C r KOgiČ Nafbo«se najtraJMife M*» 13 najcenejše! Najboljši dokaz. — Policijsko ravnateljstvo? Da? Po&Ihte v mojo trgovino takoj redarja Defravdanta imam tu. — Kako pa veste, da ie defrav-dasnt? — Avtomobil hoče plačati v gotovini. Klobuke svilene in slamnike najnovejše oblike po znano nizki ceni priporoča 454 MODN< SALON STUCHLY-MAŠKE Krasni žalni klobuki vedno v zalogi. Oglejte si izložbe. HTTIT-.....TlfltTTT----11 I ■ "T-----........"A^*""A*""M^M***********M*^Mi' "KDOR 0GLA3UJ& TA NAPRFDUJEI jftEDNARODftj UELESEJEM0MAG! 17.—24- MARCA 1929 SHAJALIŠČE TRGOVCEV IN MHJSTR1JAL-CEV CELEGA SVETA - IZLOŽBA CELOKUPNE CEHOSLOVASKE INDUSTRIJE. KI UŽIVA SVETOVEN SLOVES - UOOOKA PRILIKA ZA NEPOSREDEN NAKUP - KAR POCENI BLAGO \ ELESEJMSKA PALACA ODPRTA CELO LETO UC 3DNOSTI ZA POTOVANJE POPUSTI NA ŽELEZNICAH ZA OSEBNE IN BRZOVLAKE JUOOSLAVUA »%. CEHOSLO-VASKA 33%, AVSTRIJA 25». OGRSKA 25%. VIZUM NI POTREBEN - ZADOSTUJE POTNI LIST POJASNILA IN LEGITIMACIJE OAJT: CEHOSLOVASKI KONZULAT. LJUBU AN A. BLETWEISOVA CESTA ALOMA COMPANT. LJUBLJANA, ALEKSANDROVA 2 . PUTNIK«, UUBUANA. DUNAJSKA CESTA I Koze divjačine kirptflem L Ro«, krznar. LJablJa oa. Mesta: trg 9. 30-L ———♦♦♦»—♦♦♦♦< t ••»••••••* Šivalni stroj za vreče taamice »Dttrrkopp«. prav dobro ohranjen. §e skore] nev, vsicd ne-t*xreb* proda Franc Focalt. Teharje pni Celju. 492 Majhno posestvo v Avstriji, prj Veliko ven na Ko-roškem, lepo ravuo ležeče, z dobro ohran-jenmri postopfL z elektr napelčavo ki gozdom za sečnjo ugodno naprodaj. Pojasnita daije t2 priiaiDOSti £. Vitoor GoU * Dravograda. 493 Naprodaj! Lepa, aa sovo odana zidatrtca oa rraverze. obokana, z opeko krita, zgoraj soea za staaovaaje. zraven vodna jk ta t H orala vinograda, vse v dobrem stanju. 30 minut od kolodvora. - Več se izve pri Fr. Zmpaofiča. Mama pet, kolodvor. 487 Motorno kolo »Pucb«« đvocJJ^rders'so. rablieno. kapirru Masiov pove oprava tega [ista 476 Stanovanje 1—2 »ob s kuamjo io pritik'inami *£e miren raJcoaslc par taicoj a!i s 1 majetn Plači even: za pol leta naprej Ponudbe na opravo Trgovski comočntk železainar. kr ]e dobro ven»ran * železu ia a rski stroki. samostojen pri nakupu in prodaji, zmoien tudi 5pecer«e dob: slažbo Nastop po dogovoru Ponudbe ni naslov: Ivan Rojnik, Sloveajsradec 47S L Mikuš LjubJtana Mettn trt iS iffmti siti* a-3ts fiiiftn « stUoikit »r sjr* _T.m_ oaiaM wht Pmiii si Tirtin »bi i sitiiM. MtJHETHI ZAVOD ZA PRCHOO D. D LJUBLJANA prodaja po najugodnejših cenah in samo na dAMio: 0EMBf|Aft^« domači Ubl'an'. MiKloštCeva cesta štev 15/1 €D«n «>OPOLOHll&K UHfcUniM U U SEJ SLOUEHUI JE SLOUEnSKI nRROD Naiboljži m najcenejSi inserctjs*k:i organ Ogrlć*si v nafteru listu imajo popolen uspeh Vlah oglasi vsaka besed.-. oO pat *n plača iahk» tudi v znamkah 2ahteoa|te Inscratnl cenik »KLIŠEJE VSEH VttST ČRTNE IN AVTO-TIPlja IZDELUJE PO PREDLOŽENU! RISBAH. PEROPIS1H tN SLIaVAH EA NAVADEN TISK AU EA PlNElSO IZVEDBO V ENI ALI VB* BARVAH TOČNO pO NAROĆILU IN V NAfERAf* SBM CASUPONIZaUH CENAH JUGOGKAFIKA, Ljubljana fMAVMa m 1ALOŽNA MUŽBA IO I IV Mili «14% M Ufppi hmp /upoarfiL im Za katodno tataraos Fran Jaaafiifc. — Za oprav« *a mmtmm dol ima; Ou» Canatot. -Va? IgaHpat i