V Ljubljani, dne 1. februarja 1929.
Cena posamezni številki 1'50 Din.
XI. leto.
„NAŠ GLAS" izide vsakega prvega, desetega in dvajsetega v mesecu. Naročnina za celo leto Din 40'—, za pol leta Din 20’—, za četrt leta Din 10-—. — Za inozemstvo je dodati poštnino. = Oglasi po ceniku. =
NAŠ GLAS
Uredništvo: Ljubljana, Bohoričeva ulica 12. — Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Upravništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica št. 6. Račun poštne hranilnice v Ljubljani štev. 11.467.
Osrednje glasilo državnih nameščencev za Slovenijo.
Občni zbor Zveze.
V bielii dvorani hotela Union se je vršil 20. januarja* 1929 redni letni 'ob* čni zbor Zveze. Dvorana je bila polna v&eh vrst državnih nameščencev. Od 34 organizacij je bilo 26 zastopanih s 153 delegati. Občni zbor je popekel v niajleipši harmoniji.
Načelnik, Zveze g. Paternoster je otvoril zborovanje in preči tal dovolj e* nje policijske direkcije za občni zbor. V nadaljnjem se je omejil na kratek obris in na smernice dela Zveze. Naj; več pažnjtei je posvetila Zveza notno nji poglobitvi organizacije. Po preči* tanju drobca še nevčlanjenih organi* jcacij sporoča, da pogajanja za vstop tudi teh še niso zaključena. Vsem or* ganizacijam pa tudi posameznikom je Zveza po možnosti pomagala ali z vlo* gami potom gl. Saveza ali pa z oseb* nimi posredovanji pri merodajnih in pri mistrstvih. Zabeležiti pa je treba vsaj nekaj uspehov. Pripravlja! se iz* plačilo dolžnih razlik v polovični 'iz* meri iz prve transe monopolskega po* sojila. kronski upokojenci so skoro že vsi prevedeni na dinarske plače, 'uredba O' selilnih stroških je raz* glašena — in preprečil se je pred* log dr. Sečerova, ki je zahteval, da se znižajo draginjske doklade. V Ljub* Ijani je sklicala Zveza izvrstno uspeli protidraginjs'ki shod, ki pia ni pokazal praktičnega uspeha zaradi političnih razmer na ljubljanskem magistratu. Na izven pa lahko pokaže Zveza na velik moralen uspeh, za kar je najlepši dokaz obilna udeležba državnih name* ščenciev pri občnem zboru. Zveza je pomenben im močan faktor, s katerim mora vsa javnost računati. Ustanovi* tev lastne pisarne je koristila vsem organizacijam, ki so iskale pravnih ali kakršnihkoli nasvetov pri njej. Zvezo pa čakajoi še velike naloge in dolžno* sti. Današnja politična situacija nam ni nenaklonjena. Vsi čutimo, da je pristopila nova vlada z vso resnobo k ureditvi uradniškieiga vprašanja. Me* rodajni so uividbli, da s sedanjim upravnim aparatom ne gre. Slabše kip skromno plačani državni nameščenec nima ne veselja in ne volje, da bi po* svetil vse svoje moči uradnemu delu. Boreč se za vsakdanji kruh, si skuša poiskati postranski zaslužek, ki ga pa me najde. Moralna propast je neizbež* na. — Prehajajoč na stanovanjsko vprašanje, sporoči g. načelnik, da je poslala Zveza z ozirom na bližajočo se ukinitev stanovanjske zaščite gosp. Velikemu županu -dobro utemeljeno spomenico. G. veliki župan je odg o* voril, da je zaradi znosnega sožitja že stopil v štrk z društvom hišnih posest* nikov. Sploh čakajo Zvezo v letu 1929 velike naloge. Dajte ji zato zadostno materijalno in moralno oporo. Vsi naj neso evangelij organiziranega skupne* ga dela med še neorganizirane mase državnih nameščencev. Agitirajte med njimi in pripeljite jih v našo sredo!
Tajniško in blagajniško poročilo smo že objavili v poslednji številki »Našega Glasa«.
Upravnik »Našega Glasa«, gosp. Petrovčič je prečita! zanimiv 'referat o historijatu našega glasila, o njego* vem uspevanju, propadanju in. ponov* nem prospevanjui. To pregledmoi in podučno poročilo priobčimo v izvlečku v eni prihodnjih številk.
G. Riostan poda v imenu nadzor* nega odbora revizijsko poročilo ter Predlaga ahsolutorij. Nato otvori g. načelnik debato.
G. Knez (delegat iz Krškega) pred* laga, da se posreduje potom gl- Saveza pri ministrstvu: Razlike, druga polo* vica se naj izplača iz druge tranše mo* nopolskioga posojila, odtegljaji za stavbene in kreditne zadruge se naj
man. Kar najbolj ugoden moment jo ukinejo, prav tako tudi odtegljaji za poplavljence, ker ni nujnost za pone* srečence že davno več utemeljena. Uredba o selilnih in potnih stroških se naj revidira. Ries je, da so se dnevnice povišale, odpadi© pa so dovoznime in deloma kilometrine; efekt nove ured* be je za državne nameščence negati* ven.
G. Vidic (delegat okrajne skupine Maribor) vpraša, če je finančni zakon že izšel, to pa z ozirom na določik» o prevedbi služiteljev in zvaničnikov na dnevniearje.
G. dr. Ogrin (Kamnik) kritikuj.e odredbo bivše vlade o selilnih in pot* nih stroških, ki je nesprejemljiva. Doi* voznina in kilometrina se morata obra* niti. Zveza naj posreduje, da se ured* ba preuredi. Svetuje, naj se o izplačilu razlik čim manj razpravlja, da ne po* stanejo trgovci, spekulanti itd. na nas pozorni. Odtegljaji za stavbne, in kre* ditne zadruge naj se z ozirom na to, da nimajo državni nameščenci na de* želi nobenega haska od te uredbe, ta* koj ukinejo.
Odgovarjajoč govornikom, obljub* Ija načelnik, da bo Zveza glede ured* be o selilnih in potnih stroških, ki de facto ne prinaša n okleni h ugodnosti, posredovala pri gl. Savezu pri prihod* nji plenarni seji. Izplačilo razlik je vprašanje Časa. Odrejeno je, da se morajo še tekom tega leta poravnati vsi leteči državni dolgovi. Dolgovi ma* terijalne narave (zaostale pokojnine in potnine) so bili prijavljeni centrali že v novembru 1. 1. Znano je, saj j© bilo razglašeno že oficijelno, da bodo. vsi nekvalificirani, nesposobni in stran* karski državni nameščenci reducirani; s prihranki se bo poboljšal položaj ostalih nameščencev. 'Stavbene in kre* ditne zadruge so zakon, ki ga zamore samo vlada ali ukiniti ali pa spreme* niti. Finančni .zakon za leto 1929./30., ki ima zopet ono nesrečno določilo za sluge in zvaničnike, je pač samo šele predlog, načrt. Skušalo se bo doseči, da se to določilo izloči.
G. Čampa se zavzema z vso od* ločnoistjo za naročitev »Našega Gia* sa«, ki naj je za vse tiste organizacije, ki nimajo svojih lastnih glasil, obliga* torična. 60—70 od sto niti ne ve, da ta list .eksistira. V resnici ljudje nimajo prav nobenega zmisla za svojo lastno korist. Sam Bog znaj, od koga ti lju* dje, kJ nimajo nobenega pojma, kaj se godi v Zvezi, pričakujejo poboljšanja svojih razmer! Ali mar res mislijo, da jim bo padla mana z nebes? Očita, da Zveza ni razpravljala na svojih se* jah o nalogi glede naročitve glasila, ki jo je dal lanski občni zbor. V nadalj* njem konstatira govornik, da ni pri organizacijah nobene doslednosti v go* spodarsko * političnem pogledu. Na kongresih zahtevajo gospodarsko osa* mosvojitev, zahtevali so tudi penzij* ski fond, pred svojim članstvom pa netijo burjo proti sklepom, ki so jih sami izzvali. Proti odtegljajem ni bilo daleko toliko vika, kot ga je sedaj proti odtegljajem za stavbene in kre* ditne zadruge. Vsekako bo treba res* no načeti vprašanje glede tesnejše ko* laboracije stanovskih organizacij in nabftvljalnih zadrug.
Tajnik g. Bekš pojasnuje, da je poslala Zveza na vse včlanjene' orga* nizacije vprašanja in apele zaradi ob* vezne naročitve »Našega Glasa«. Od* govorilo je samo ,13 'organizacij, te pa imajo skoro vse svoja lastna' glasila. Težka je z obvezo, ko pa se. branijo celo poviška na članarini. Usoda gia* sila je v rokah organizacij.
Načelnik g. Palternioster poudar* ja, da jei bila Zveza vedno mnenja, ki ga je tudi zastopala, da- naši prejemki več ne pren.eso nobenih nadaljnjih od*
bitkov. Merodajni so to sicer priznali, z novimi odbitki je pa vlada vendarle prodrla. Res je, da' je osnovanje po* kojnin.skega fonda v interesu nas vsieh. Pomisliti je' tudi treba, da je v bivši kraljevini Srbiji vse polno vojnih vdov in da je država v resnih skrbeh, kaj potem, kadar ne bo nič več mo* goče zmagovati izplačil, ki presegajo že milijardo. Briniti se moramo, da se poboljša naš gmotni položaj, potem bomo lažjiei utrpeli prispevke za ta fond.
G. Hreščak pledira za obligato* rično naročitev »Našega Glasa«. Tako glede gospodarske osamosvojitve, ka* koT tudi glede materijalnega in moral* nega našega dviga je potrebno, da se ustvari enotna ideologija. Tako ide* ologijo pa mona pospešiti samo dobro stanovsko glasilo. Kaj pomaga Zvezi visoko število članstva, če pa tava ve* čina članstva v temi brez prave orijen* tacije! Boljše malo, a zavednega član* stva, ko masa brez ©notne, prave ide* ologije. Novi odblor naj deluje z vso silo na to, da se naroči vse članstvo na stanovsko, osrednjie, glasilo.
G. Prašnikar je proti diktaturi. Spominja na čase, ko je »Naš Glas« ob maksimiranju draginjskih doklad nasto* pil proti nižjim uslužbencem. Zahteva, da se vsi dopisi iz vrst nižjih državnih uslužbencev brez izjeme po 'eventualni samo slovniški korekturi, objavljajo v glasilu. Priznava, da on sam ni naroč* nik »Našega Glasa«.
G. dr. Ogrin izvaja, da stanovske zavesti ni mogoče nikomur vsiliti. Ob* ligatorična naročba ni neizvedljiva stvar. Predlaga, naj »krožne skupine kar pobero naročnino s članarino vred in jo naj odvajajo Zvezi. Začetkom bo morda kaj »dpora, sčaisom pa postane vse samoposebi umljivo. Naloga Zve* ze naj je, da to vprašanje nanovo prouči.
Načelnik da predlagani absoluto* rij na glasovanje. Sprejeto.
Blagajnik g. Rus prečita proračun za leto 1929., ki se odobri. Podatke o članstvu priobčimo' posebej.
Tajnik g. Bekš poroča, da so po* slale okrožne skupine Kranj in Kam* nik ter osrednje društvo nižjih poštnih uslužbencev svoje predloge. Okrajna skupina Kamnik je poslala svoj pred* log prepozno. Ostala dva predloga vsebujeta zahtevo po polovični ugod* nosti na železnici za upokojence. Taj* nik pojasnuje, da je Zveza že poslala na merodajna mesta spomenico, s ka* tero zahteva — po predlogu »rganiza* cij lupokojencev — 24*kratno polovično vožnjo ma leto.
Načelnik ugotavlja, da je že tudi osebno interveniral, da pa ni v mini* strstvu nobenega posebnega razpoku* ženja za ugoditev. Pač ne umevajo, da so pokojnine zaslužek enega celega življenja, pri nas vsaj. Vsi bomo ne* koč upokojenci, zato se bomo še po* sebno potrudili, da ne bomo delili uso* de s sedanjimi upokojenci;. Je upanje, da pri sedanji vladi vendarle prodre'* mo s to najbolj upravičeno zahtevo.
Nato prečita g. Svetek v imenu društva upokojenih državnih name* ščepcev pregled o naporu, ki so ga s tem društvom na čelu imela vsa so* rodna društva za dosego večkratne letne vozne ugodnosti po železnici in po parobrodih. Leta 1927. je bila pred* ložena obširna in s tehtnimi argumenti podkrepljena spomenica’ Zvezi za gl. Savez. Poizkušalo se jiet izbiti boljše pogoje za železniško vožnjo. Gl. Sa* vez j,e na to spomenico odgovoril, da se je zavzel pri prometnem ministr* stvu za zahteve upokojencev; ni se pa mogel ubraniti občutka, da 48*kratne polovične vožnje ne bo mogoče izno* slovati, pač pa morda samo 24*kratno Pa tudi na to poboljšanje soi čakali za*
pa nastopil sedaj, z novo veliko, na* rodno vlado in pa, ker ugasnejo letos stare legitimacije. — Govornik prosi Zvezo, naj zastavi vse sile, da se to vprašanje vendar že in ugodno' reši. Nujno priporoča, da vzame Zveza predlog okrožne skupine Kranj in dru* štva nižjih poštnih uslužbencev v svoj program. Gl. Save/ naj intervenira osebno. Pritisniti je treba v tem ugod* nem trenotku z vso paro.
Načelnik ponovi že izrečen»! ob* ljubo.
Ker ni bilo k točkam 9. in 10. dnevnega reda predlogov, odredi na* čelnik za točko 11. — Volitve novega odbora — odmor.
Vložena je bila samo ena kandi* datna lista. V novi odbor so izvoljeni-
A.	Člani: Škulj Andrej, oblastni nadzornik za šolske vrtove, Gvar* djančič Ivan, preglednik fin. kontrole, Dvoršak Vinko, Žnidaršič Franc, ptt. činovnik, Franetič Anton, zvaničnik pravosodne straže, Bekš Joža, davčni kontrolor, Raič Slavko, profesor, Fa* kin Anton, meščanskošolski učitelj. Rus Ignacij, sreski tajnik, Paternoster Milan, rač. direktor, Petrovčič Frane, vodja zemljiške knjige v Ljubija»', Prašnikar Josip, služitelj pri davčni upravi Ljubljani okolica, dr. Ferjančič Josip, sreski poglavar in dvorni svetnik, Svetek Anton, računski direktor, Stavec Ivan,, služitelj pri viš. dež. so* dišču, dr. Valjavec Ljudevit, viš. fin. svetnik, Ilovar Ivan, davčni izvrševa* lec, Tance Vladimir, geometer, Ing. Mencinger Leon, viš. gradbeni svetnik. Ing. Novak Leon, profesor na srednji tehn. šoli.
B.	Namestniki: Zupan Jos;p. upok. tob. tovarne, Zupance Ivan, se* kretar poštne direkcije, Schildenfeld Rudolf, sodno pis. uradnik, Čeh Joso, vet. referent, Matjašič Mirko, inspek* tor poštne direkcije.
C.	Pregledovalci r a č u n ot v: Martinšek Fran, ptt. zvaničnik, Grum Rado, učitelj, Rostan Ivan, rač. nad* svetnik.
Č. Namestniki: Klavora Mat* ko, knjigovodja, Rainer Josip, sodno* pis. viš. predstojnik, Beguš Joško upravni uradnik v pok.
Po izvršeni volitvi se oglasita de* legata udruženja obl. odbora Maribor in zahtevata odborniško mesto za Ma* ■ribor. Po stvarnem pojasnilu položaja se je naložilo novemu odboru', da skle* me glede eventualne kooptacije zastop* nika za Maribor, kar se mu zdi po* trebno, da se ugodi iznešeni. želji.
Načelnik je zaključil občni zbor s pozivom na vse navzoče, da pomagajo novemu, odboru in ga podpirajo v nje* govem nad vse odgovornem in težkem delu.
in kjer so vidni plakati.
Modra beseda.
Ko smo v nedeljo dne 13. januarja v pioini dvorani Mestnega doma v Ljub« Ijani sprejeli uslužbenci finančne stro« ke svojega novega finančnega direk« torja g. dr. Povaleja, smo z zanimanjem in odobravanjem sledili njegovemu nagovoru, ki je zadovoljil vse uradni« štvo in ostalo uslužbenstvo, ki bi bil zelo zanimiv tudi za naše davkoplače« valce. Le žal, da ti niso bili prisotni. Umestno je bilo, da Iso ta govor neka« teri časopisi skoraj doslovno priobčili.
Vsa čast gre gospodu, direktorju za njegove premišljene besede, poseb« no še, kar se tiče skupnega delovanja v korist državi, narodu in uslužbten« stvu. Da, ak'o se uresničijo njegova načela, bo izginilo vsako dosedaj žal preveč razširjeno nasprotstvo ljudstva do uradništva in uslužbenstva. Prija« telji bomo med seboj in iz ljubezni do države bodo davkoplačevalci poravnali svoje obveznosti, nameščenci pa žrtvo« vali svoje moči.
Ta lepi nagovor je1 nižje «služben« ce zvaničnike in služitelje posebno za« dovoljil. Priznal je in priporočal tudi uradnikom, da smo tudi mi vredni in potrebni člani državne uprave, in da naj vsako preziranje odpade. Tako je prav, 'ker potem bomo njihove naloge, ne samo ker moramo, ampak tudi iz ljubezni in spoštovanja do njih radi izvrševali. Le žal, da se dobe tudi še danes uradniki, k‘i prezirajo zbog svo« jega višjega položaja in znanja nižjega uslužbenca in ga, kar naj tudi omenim, po nepotrebnem šikanirajo. Seveda vsi niso' taki, vendar pa se le prav rado pripeti na primer, da ob nastopu no« vega .uradnika nižjega uslužbenca niti ne predstavijo, čeprav bosta morda v isti sobi skupaj sedela in delala za dr« žavo, vsak po svojih močeh. V takem slučaju sta oba v mučnem položaju, česar posledica je čestokrat ta, da iz« gubi .noviodošli spoštovanje do pred« slavitelja ali pa postane zagrizen na« sprotnik nižjega uslužbenca, kar pa ni
v	korist in ne v čast ne temu ne onemu.
Gospod finančni direktor je opo« zoril na to ograjo. — Kolegi! tako je nazival, vse zbrano višje in nižje urad« ništvo in ostalo uslužbenstvo. Vsi nižji uslužbenci smo mu za to zelo hvaležni. S to malo, a velesimpatično gesto1 si je pridobil spoštovanje, ljubezen in vda« no pokorščino nas vseh. In kakor žic omenjeno, ne samo zaradi dolžnosti, ampak v veliki meri zavoljo spoštova« nja in ljubezni do svojega vrhovnega šefa bomo svojo čestokrat zelo napor« no službo po svojih hnočeh z veseljem in kar najbolj mogoča dobro vršili.
Uverjen sem, da bodo naziranje gospoda direktorja delili tudi tisti višji, ki so bili iz kateregakoli razloga do se« daj nasprotniki nižjih uslužbencev. Želim pa zelo, da bi nižji uslužbenci, ki so nasprotstva čestokrat sami zakri« vili, opustili vsa slaba dejanja, da bi se do svojih predpostavljenih vedli ko« rektno, ker bi s tem pač sami največ pripomogli do medsebojne ljubezni. Vse to ibM v korist samo narodu, drža«
vi	in naposled tudi nam.
*	Ig. Fink.
Vestnik.
Kraljeval zahvala za čestitk«. »Služ« bene Novine« od 18. jan. 1929 objav« Ijajo na čelu lista sledeče obvestilo iz dvorne pisarne: Nj. Vel. kralj je spre« jel povodom svoje proklamacije z dne 6. januarja mnogoštevilne rodoljubne pozdrave in tople čestitke iz vse drža« ve in inozemstva, v katerih se izraža narodna ljubezen, vernost in vdanost ter topla želja za srečo. Nj. Vel., kra« Ijevskega doma in za napredek države. Po najvišjem nalogu izreka pisarna Nj. Vel. vsem onim, ki so poslali te po« zdrave in čestitke, toplo zahvalo.
Nov načrt srednješolskfega zalkona. V prosvetnem ministrstvu se izdeluje nov načrt srednješolskega zakona. Iz« deluje ga komisija, ki je sestavljena iz vseh inšpektorjev. Predseduje pa ji Bilič.
Profesorski izpiti. Prosvetno mini« strstvo je odredilo, da morajo vsi pro« fesorji, ki nimajo vseh izpitov, dovr« šiti vse izpite do julija 1929. Kdor do
tega roka izpitov ne bi napravil, se mu ustavi plača.
Prepoved intervencij. Prosvetno ministrstvo je odredilo, da smejo spre« jemati stranke samo načelniki. Vsaka intervencija je prepovedana. Namesto odpuščenih, nekvalificiranih suplentov se bodo mesta zasedla v najkrajšem času z novimi, kvalificiranimi profe« sorji. Vsak razpis službenih mest je z ozirom na spremenjeni uradniški za« 'kon preklican. Stalnost je ukinjena. Prošnje se bodo vrnile.
Vprašanje uradniških redukcij. Po sklepu vlade se imajo uradniške re« dukcije izvršiti na ta način, da bodo reducirani v prvi vrsti samo nekvalifi« cirani uradniki. Iz tega sledi, da bo v Sloveniji zelo malo, ali sploh nič uradnikov reduciranih, ker so v Slove« niji skoraj vsi uradniki brez izjemie strokovno in moralno dobro kvalifici« rani. Na j večje spremembe pa bodo v južnih krajih, po raznih ministrstvih ter zlasti v Bosni, Hercegovini in Voj« vođini. Tudi v zagrebški oblasti ne bo dosti sprememb, kakor naglašajo za« grebški listi.
Ukjnjenje uradniške stalnosti. Li« sti poročajo, da je 'kralj podpisal za« kon, s katerim se ukinja uradniška stalnost. Poročilo slove:	Ukinjen je
uradniške stalnosti: Zakon s katerim se ukinja uradniška stalnost, je spre« jet na predlog ministra pravde in po zaslišanju predsednika ministrskega sveta in se ž njim odreja ter proglaša: Imenovanja, premeščenja, prevedbe v drugo stroko, postavljenja na razpolo« ženje, upokojitve in odpuščanje iz dr« žavne službe, državnih uslužbencev vseh glavnih skupin, se vrši s kralje« vim ukazom na predlog pristojnega mi« nistra v (soglasju s predsednikom mini« strskega sveta, državnih uslužbencev ostalih skupin pa z rešenji pristojnih ministrov v soglasju s predsednikom ministrskega sveta.
Prepoved plesov za dijake. Mini« strstvo jie ponovno prepovedalo vsem dijakinjam in dijakom srednjih šol, da ne smejo obiskovati nikjer v državi plesnih šol in dancingov.
Koliko plačujejo organizacijskih prispevkov drugje? Državna zveza nemških prometnih poštnih uslužben« cev je določila članske prispevke na 24 mark letno, kar znese našega de« narja na leto čez 320 Din. Poleg tega mora vsak član plačati še poseben društveni prispevek 4 marke (54 Din v agitacijski in tiskovni sklad. Znano jeitudi, koliko članarino plačujejo na« še kovinarske organizacije1 — po 14 dl« narjev na teden, t. j. 56 Din na mesec.
Funkcionarji Zveze. Pri seji od« bora naše Zveze je bil dne 24. janu« arja 1929 izvoljen za načelnika g. dr. J. Ferjančič, dvorni svetnik, za I. pod« načelnika g. A. Škulj, predsednik UJU, za II. podnačelnika pa častni član od« bora g. Lilleg. Za tajnika je bil izbran g. J. Bekš, za blagajnika g. M. Rus.
Razširjenje zaklona o zaščiti države. »Službene novine« z dne 6. januarja 1929 prinašajo med drugim, in sicer pri točki 13. gornjega zakona tudi to«le določilo: Državni uradniki in lu.služ« benci, delavci vojnih administracij, uslužbenci samoupravnih teles, ki po« samezno ali v večjem številu ali skup« no prenehajo vršiti svojo službo v ci« lju stavke, se 'kaznujejo z zaporom 6 mesecev do 3 let, hujskači in kolovod« je tudi denarno do 10.000 Din, v koli« kor ta dejanja ne bi spadala pod udar kakega drugega člena tega zakona. Z isto kaznijo tse kaznujejo one osebe, ki so obtožene pasivne rezistence, krše« nja pravilnega toka poverjene jim službe ali dela. Minister notranjih del bo v sporazumu z ministrom vojske in mornarice izdal uredbo o pozivanju teh uradnikov odnosno uslužbencev na vojne vežbe v takih slučajih.
Prijava Sestankov policijski direk« čiji. Glede na novoustvarjeni položaj in začasno u'kinjenje zborovalne, ozi« roma društvene svobode je policijsko ravnateljstvo ukrenilo vse potrebno in obvestilo vsa društva, kako se imajo ravnati pri sklicanju občnih zborov, sestankov in sej. Vsa društva brez rat« like morajo vse svoje sestanke prija« viti tri dni poprej policijski direkciji. Prijavljati se morajo tudi vsa preda« vanja.
Stroga navadila za točno izvrševa« nje službe. Zastopnic ministra pošte in brzojava, minister Savkovič je izdal na vse podrejeno uradništvo naredbo, ki se glasi: 1. Uradništvo mora priha« jati v svoje pisarne pravočasno in ne sme zapustiti svojih mest pred dolo« čenim časom. 2. Uradništvo mora vr« šiti vse posle vestno in naglo« in ne sme ničesar ostavljati za kasneje. Spre« jemanje privatnih obiskov kakor tudi čitanje časopisov je med uradnimi urami strogo prepovedano. 3. Občin« stvo sme sprejemati in mu dajati po« jasnila le generalni direktor ali njegov pomočnik ali šef odelenja. Vsi načel« niki morajo do 20. t. m. izročiti mini» tru preko generalnega direktorja spise vseh nepotrebnih uradnikov zaradi re» dukcij.
Za naše interese gre! Gospodarski krogi so pok,ranili akcijo, da se dodele kiomisarijatom pri obč. upravi in pri obl. samoupravi sosveti. Ker je bila naša »Zveza« na to akcijo' opozorjena, j,e tudi ona nominirala svoje kaodi« date. Predlog je pri ministrstvu.
Zase dela, kdor dela za »Naš Glas«. Širite ga. naročajte ga. podpiraj te ga!
Carinski «oddelki pri finančnih di« re«kcijah. V smislu uredbe o organiza« ciji finančne stroke in službe je finan« eni minister odredil, da se ustanove carinski oddelki pri finančnih direkci« j ah v Ljubljani, Beogradu, Zagrebu, Novem Sadu, Skoplju, Mo«staru in Splitu. Pod finančno direkcij,o v Ljub« Ijani spadajo carinarnice: v Ljubljani, na Jesenicah, Rakeku, v Gederovcih, Mariboru, Gornji Radgoni in Dravo« gradu«Meži.
Logatec — «drag. doklade. Po raz« glasu velikega župana v Ljubljani (Ur. list« štev. 110/28) sie« je preselil urad sreskega poglavarja z dnem 1. novem« bra 1928 iz Gor. Logatca v Dol. Loga« tec. Zato je odrejeno, da se z dnem 1. novembra 1928 izloči Dol. Logatec iz III. krajevnega razreda draginje in uvrsti v II. drag. razred. Gor. Logatec pa se izloiči iz II. drag. razreda in uvr« sti v III. drag. razred. Kraja Dol. Lo« gatec in Čebica je smatrati za enotno zaključeno naselbino. Vsled gornje od« redbe «se torej z dnem 1. novembra 1928 spremene prejemki na osebnih drag. dokladah vsem aktivnim držav« nim uradnikom in drž. upokojencem, ki službujejo oziroma bivajo v Dol. ali Gor. Logatcu.
Nabavi jalna zadruga državnih na« meščencev v Ljubljani poziva svoje člane, da oddajo« knjižice nabavk naj« 'kasneje do 28. februarja t. 1. pri bla« ga j ni v zadružni pro daj ailni zaradi pre« računanja letnih nakupov. V interesu vsakega člana je, da odda pra«vočasno svojo, knjižico, iker se pri event. od« meri dividend za leto 1928. na «pozneje predložene knjižice ne bo oziralo.
Razlike. Finančna «direkcija« j«e že poslala pregled potrebščin za izplačilo razlik finančnemu ministrstvu. Raču« novodstva so izvršila ogromno delo v nekaj dneh. Za zaostale pokojnine in potnine «pa je kredit (ca. 3 mil.) že otvorj.en in «se že izplačujejo.
V ministrstvih sc že izdeluje eno« ten načrt za preureditev službene prag« matike. Kakor čujemo, «odpadejo kate« gorije in, bo uveden lestvični plačilni sistem.
Pozor! Državni svet, glavna kon« trtola, kalsacijsko «sodišč©. — Pozor! Z najnovejšimi zakoni je ukinjena ne« premakljivost članov državnega sveta, glavne kontrole in kasacij«skega sodi« šča. S tem je dana možnost, da na predsedniška mesta teh najvišjih treh državnih institucij pridejo 'kot enako« pravni i (Srbi i Hrvati i Slovenci. S to spremembo zakonov je tudi omogoče« no, da pride v državni svet in glavno kontrolo zlasti večje število« Hrvatov, «ki dosedaj niso bili sorazmerno zasto« pani v teh dveh institucijah. — Želeti je, da se zlasti spoisobni pravniki Slo« venci In Hrvati «zainterdsiraijo za t© ja« ko važna službena mesta. V državnem svetu iin glavni kontroli je sedaj praz« nih več mest, zato je ipričakofvatt, da se bodo ta mesta v kratkem pojpolnila.
Društvo davčnih izvrševalcev spo« roča svojim članom, da «so plačila za« čela redno prihajati. Pri5ako«vati je, da
se imenuje občutek, ko smo srečni.
Tako veseli smo lahko tudi tisti dan, ko se pere perilo, ako se spomnimo 7 prednosti, katere ima
boido v najkrajšem času vsa poravna« na. Nekateri tovariši imajo v svojo nesrečo precejšnji zaostanek; kdor ne zmore vsega plačila naenkrat, naj plača sedaj polovico, a« drugo, polovico pri« bodnji mesec, za kar naj zahteva novo položnico. Vse, ki do 10. februarja članarine ne bodo vsaj deloma porav« nali, bomo na tem mestu članstvu ime« noma javili. Na »Naš Glas« se« jih je nekaj naročilo in je upati, da bodo vsi naši člani postali stalni naročniki na« šega «skupnega glasila, da ne bo treba zvezi državnih nameščencev za naše člane, uvajati «obligatoričnega naročila. Za pristop k posmrtnemu skladu akcij« skega« odbora državnega uradništva fi« nančne stroke se je po okrožnici prija« vilo nad polovico članov. Čim bomo dobili kake« nove« odločbe, jih bomo v »Našem Glasu« objavili. Tisti tovariši, ki se niso« javili za pristop k posmrt« nemu skladu, tudi niso izpolnili druge kolone okrožnice, ki je imela n.a«men, zbrati statistične podatke za sestavo staležnika. Vabimo,, da vsi tisti z do« pisnico javijio svoje rojstne podatke, zvanje z navedbo grupe, čas nastopa službe davčnega izvrševalca in dobo, ki «se mu šteje za pokojnino. Tovariši, uvažujte« te besede in pomagajte zlasti s točnim plačevanjem članarine v delu za uresničenje naših želja. — Odbor.
Okrožna skupina državnih name« ščencev za okrožje Norvo mesto nas prosi, da objavimo: Radi važnih ovir je I. redni občni zbor »Okrožne skupi« ne državnih nameščencev za okrožje Novo mesto« preložen na soboto 2. februarja ob 10. uri dopoldne ter se vrši v porotni dvorani okrožnega sodi« šča z istim dnevnim redom, ki je bil že razglašen v 2. številki 10. t. m.
Jarvni nameščenci v Kamniku so dne 5. prosinca 1929 priredili zabavni večer z vsestranskim vzporedom (kon« cert, petje, recitacije, veseloigra in ples). Udeležba je bila zelo dobra, za« bava vrlo animirana, tako da je bilo občinstvo dobro razpoloženo in je pri« šel vsak na svoj račun, igralci pa na zeleno vejo. Uspeh je bil v vsakem oziru prav povoljen. Žalibog so finance odpovedale vsled visokih stroškov, kajti čistega dobička, ki je bil name» njen mestnim revežem, ni bilo, ampak še znaten deficit. Društvo se najvljud« neje zahvaljuje občinstvu za mnogo« brojen obisk, po«sebno pa še izreka javno zahvalo pevskemu društvu »Li« ra« tza lepo petje, vsem damam in go» spodom, ki so sodelovali ter onim po» setnikom, ki so vstopnino, nekateri z večjim zneskom preplačali in onim, ki so društvu brez poziva in brezplačno poslali razno pecivo. Pričakovalo se- je obiska obrtnikov in nameščencev »Ti« tana«. Žal so le«ti izostali skoro osten« tativno (posebno mesarji), kar se je vzelo na znanje na občnem zboru dru« štva. — Okrožna skupina (O. S.) dr« žavnih nameščencev za okrožje Kam« nik, dne 12. prosinca 1929.
OGLAŠUJTE ZA NAŠ GLAS!
Kdaj je plačilo javnih davščin ves Ijavno nafpram državi. Finančna dele* gaci j a objavlja uradno: Ker so se do 5 godili primeri, da so neopravičene os e s be pobirale javne davščine izven pro* štorov davčnega urada (davčne upras ve), ponavljam sledeči razglas: Plača* nje javnih davščin je1 za državo le te= daj veljavno, če se izvrši ali v prosto* rih davčnega urada (davčne uprave) in to le proti pobotnici lastnoročno pod* pisani od dveh uradnikov, imenovanih v razglasu, Id je nabit na vidnem me* stu v vsakem davčnem uradu, ali pa na pošti s poštno položnico proti prejem* nemu potrdilu poštnega funkcijonarja. Glede plačevanja javnih davščin v ro* ko davčnega eksekutorja pa velja čl. 7. uredbe ministra za finance O' postavlja* nju davčnih eksekutorjev Uradni list z dno 8. januarja 1921, št. 2/5 ex 1921, po kateri sme davčni eksekutor spre* jeti od enega dolžnika največ do Din 25'—, to pa le proti priznanici iz svo* jega bloka. Kdor bi se poslužil kakega drugega posrednika ali pa ne v mejah tu navedenih predpisov, odgovarja sam za posledice nepravilno opravljenega plačila nap,ram državi.
f Matko Rothi. Dne 17. januarja 1929 je preminul IMatko Rothi, poštni tajnik v pok. Bil je tih, a neumoren strokovnjak v telegrafski in telefonski vedi. Bil je tudi zvest naročnik in so* trudnik našega lista. Lahka mu zem* Ij.ica! Njegovim svojcem naše globoko sožalje.
Opozorilo vsem organizacijam. Pošiljajte uredništvu svoje objave vsaj teden pred terminom, ‘ki ga razglašate, če hočete, da objavimo notico pravo* časno. Za pozneje došle objave ne prevzemamo nobene obveze ali odgo* vornosti.
Uprava »Našega glasa« se je pre* selila z Vodnikovega trga št. 5 v Fran* čiškansko ulico št. 6 — pisarna Zveze.
Vseh invalidov je v naši državi 80.340.
Previdna gospodinja ne kupi zmle* te kave. Videti hoče, kaj kuha. Pri Žiki lahko ugotovi, da je iz kaljenih rženih zrn, torej iz rži, ki krepi celotni organizem.	114
Nove knjige
Koledar nabavljalnih zadrug drž. uslužbencev v Sloveniji za teto 1929. je izšel tudi letos v samozaložbi. Do* čim so bili koledarji prejšnjih let pre* cej enolični, nekako dolgočasni, nudi letošnji precej vteč zanimivosti. Go* spodirfje, v prvi vrsti skrbne in gospo* darske, se bodo gotovo poslužile pro* računov in obračunov za vsak mesec, ki jih ima koledar na 44 straneh. Za* ndmivo gradivo so prispevali M. Štibler, S. ičerček, V. (N. Vojnovič, upravnik gl. Saveza, dr. M. Djordjevič, tajnik gl. Saveza drž. nam. in drugi. Koledar, v formatu velike osmerke z 12 tiskov* nimi polami dobe vsi člani nah. zadrug brezplačno.
»Pldštar«, se imenuje novo glasilo, ki ga je pričel izdajati konzorcij pošt* nih organizacij. Urejuje ga gosp. Tilen Epich. .Dosedaj sta izšli že dve številki. Pisan je v mirnem tonu, tendlemca pa še ni izrazita. Izhaja dvakrat na mesec, celoletna naročnina 24 Din.
Velika zaloga sukna in angleškega kamgarna za moške obleke po zelo nizkih cenah v trgovini
Josip Šlibar» Ljubljana
= Stari trg St, 21 ======
»Pold lipo«, poljudno znanstvena in politična revija je prenehala izhajati koncem leta 1928. Mesto te revije ob* Ijiublja revija nov list »Svobodo«.
Josip Suchy: Spornimi Krištoflo* vega Pepčka. Urtedništvo je prejelo v oceno gornjo knjigo, ki jo je izdal zna* ni feljtonist in avtor »Ljubljanskih ti* pov«, g. Suchy. Knjiga vsebuje na 160 straneh v šega vem načinu podane sp o* mine in črtice iz življenja Kamnika in Kamničanov pred dobrega pol stoletja. Mali Pepček, glavni junak teh »Spo* minov«, ki tvorijo prvi, lobširnlejši del knjige, pripoveduje svoje otroške ju* naške čine, se spominja dobrih starih časov, ko so živeli kamniški purgarji še patriarhalično mirno življenje brez naglice in nervoznosti. Osrednja po* stava je dobra Krištofova mama, Pepčkova babica. Njej je avtor tudi posvetil knjigo, ki je opremljena z njeno sliko v široko nabranem Žida* nem krilu in s pečo na glavi. — Drugi del knjige vsebuje »Črtice«, humori* stično opisane zaljubljene storije in zgodbe o išacih in raznih zakonskih težavah starih Kamničanov.
Knjiga je pisana iz tople ljubezni do rodnega mlesta, ki ga proslavlja, ka* kor redko katera druga. Obenem je pa pisec skušal podati vso idilo minulih časov, ko so živeli ljudje se brez po* litičnih strasti, fox*trotta in boksa. Cela procesija originalnih tipov, starih dobričin, običajev in že pozabljenih navad se vrsti na teh listih.
Knjiga je prav okusno opremlje* na, solidno vezana v umetniško platno in okrašena z naslovnim klišejem, ki predstavlja Mali grad iz Kamnika. Na* vzlic lepi opremi in trpežni vezavi sta* ne knjiga samo 35 Din. Dobiva se pri avtorju (Ljubljana, Gledališka ul. 3) in po knjigarnah in je prav primerna za darilo.	—k.
Obleke kemično čisti, barva, plisira in lika tovarna J O S. REICH.
Higiena.
Revmatizem — je bolezen, 'ki se, kakor gripa, najraje pojavlja v zim* SKem čaisu. Razločujemo sklepni in mi* šični revmatizem, pri prvem zopet akutno in kronično formo. Akuten sklepni revmatizem jc bolezen, ki jo povzročajo bakterije; združena je z mrzlico in hudimi bolečinami. Ležanje v postelji je nujno potrebno, ker sie na ta način bolnik najlažje ubrani kompli* kacij, n. pr. obolenja srca. Na otekle s k 1 C|p e ’ dajemo hladne obkladke ali al* koholne obkladke v razmerju 1': 3 (en. del razredčenega špirita, 3 dele vode). Tudi lahno mazanje z ihtiolnim glice* rinom ali mazilom z jodom je dobro. Masaža je na visak način prepovedana. Notranje jemljeno velike množine sa* ličila (h. pr. salicilni natron noževa špica z vodo). Če jie mrzlica ponehala in sklep ni več otekel, vendar pa še obstojajo bolečine, so injekcije mleka na mestu, ki dobro učinkujejo. — Za kronične slučaje se pred vsem poslu*
žujemo raznih kopeli (znojnih, parnih, blatnih, radijskih, žveplenih kopeli). Zdravljenje v kakem zdravilišču učin* kuje po navadi izvrstno. Tudi solnčne kopeli so priporočljive, če je srce zdra* vo. Dalje uporabljamo tudi masažo, mazanje (drgnenje) s francovim žga* njem. — Pri mišičnem revmatizmu se pa uporabljajo vroči obkladki,, drgnje* nje z reumalginom' i. p.; notranje jem* Ijemo aspirin, kuralgon i. dr. V no* vejšem času se uporablja pogosto tako zvana diatermija, ki obstoja v tem, da se oboleli deli telesa v njih notranjo* sti s pomočjo visokofrekvenčnega elek* tričnega toka ogrevajo (v posebnih za* vodih).
Hranilni in posojilni konzorcij
Ljubljana, Aleksandrova c. 5/1., levo
Ustanovljen leta 1874.
Uradne ure dnevno od 3. — 5. pop razen sobot, nedelj in praznikov. Sprejema hranilne vloge in jih obrestuje po 5 — T1/*0/«.
Daje kredite tudi ranžijske in konsum-ne po 9°/0 proti poroštvu in zaznambi.
Zimski sport.
Panoge zimskega sporta, ki ga go* jamo pri nas, so predvsem: smučanje, drslanje in sankanje. Dočim je sanka* nje in tudi drsanje v zadnjem času precej popustilo, je neverjetno na* rastlo zanimanje za najlepšo panogo zimskega sporta — za smučanje. Da je smučanje tako napredovalo, leži že v načinu izvajanja smučarskega športa. Dočim je drsanje in sankanje omejeno na neki prostor, je smučarju odprt za njegovo udejstvovanje ogromen kom* pleiks čarobne zimske prirode. Kar je glavno, smučaš lahko1 povsod: v hrib, v dolino in tudi po ravnem; si lahko sam ali si izbereš družbo. Kaj je smu* Čanje, si lahko sam predočiš šele tedaj, ko si si že nataknil »dilce«, in dreviš v krasnem zimskem jutru po zasneženi pđljani. Tisoče kristalov lesketa v solnčnem jutru, vsepovsod čudeži ča* robne zimske narave. Ti pa sam, daleč od vrvenja in človeških bivališč, sveti mir vse na okoli, čist zrak, solnčno* jasno nebo. Ali si moreš misliti kaj lepšega za. Tvoj oddih, za Tvoje pre* napete živce?
Smučanje ni viažno: samo iz sport* nega in zabavnega, temveč tudi iz iprak* tičnega stališča. Ko zapade globok sneg in je komunikacija v gorskih selih ne* mogoča, so tu smuči, 'kii preneso varno človeka do >zaželjenega cilja. Drvarji, lovci, logarji so pozimi direktno nave* zani na smuči. Smučanje je star, slo* venski sport. Že Valvazor poroča, v svoji »Ehre des Herzogtum Krain«, da goje smučanje na Blokah. Že pred 400 leti so naši predniki poznali smučke, ki so jih izdelovali sami. Bločani še danes hodijo v cerkev in po opravkih v zimi le na smučeh.
Koliko časa potrebujem, da si pri* dobim osnovne pojme v smučanju? Vse to je odvisno od volje in nekoliko od poguma. V enem tednu sistematič*
Kdor oglašuje la napreduje!
nega vežbanja napreduješ fahko že to* liko, da lahko delaš samostojno lažje ture, kjer se pa vedno izpopolnjuješ. Važno pa je za začetnika, da ne po* iskuša sam, temveč vedno 'zaprosi sta* rejšega smučarja, ki ga poduči o prvih začetnih vajah. Kajti če si se enkrat nabral različnih napak, se jih kasneje le težko odvadiš. Smučati se lahko na* uči vsakdo v vsaki starosti, seveda po* trehuje za to mladina manj časa, ker je gibčnejša in odvažnejša. Poznam pa tudi starejše dame in gospode, ki jim učenje mi delalo! nikakih preglavic.
Smučarski sport ni nevaren. Sta* tistično' dokazano je, da je sankanje bolj nevarno, kajti na 100 nesreč, ki se jih pripeti, odpade 70 % na sanka* nje, a ile 30 % na smučanje. Seveda je treba tudi pri smučanju, kakor povsod, misliti in ne dreviti brez glave »tja v en dan«; posebno1 važno je to za za* četnika in nerutiniranega smučarja.
Kakšno opremo potrebuješ? Pred* vsem so tu smuči in palice. Ta oprema je pri mas razmeroma zelo poceni, naj* manj pa še enkrat cenejša, kot če jo naročiš itz inozemstva. Dobre jesenove smuči s stremeni in s palicami veljajo okroglo 300 Din, kar pa zadostuje zmernemu smučarju za cela, desetletja. Razen ožje smučarske opreme potre* buješ v prvi vrsti dobre čevlje in sicer najboljše prave smučarske ali pa gor* ske, ki jih rabiš poleti tudi za ture. To je pa tudi v,se, kar se pri smučanju ne* obhodno potrebuje. Da mora imeti vsak začetnik že kar smučarski dres, da prej smučati sploh pričeti ne sme, je danes samo še predsodek.
Odgovori, če znaš!
L Rešitev prve uganke v zadnji izdaji »Našega Glasa« se glasi; Natakarica je stara 19 let.
II. Druge uganke rešitev je:
Prvi pastir je imel 5 ovac, drugi pa 7 ovac.
Nastavi v tej obliki 24 vžigalic. V vodoravni in navpični vrsti, tako zgo* raj, kakor tudi spodaj jih mora biti devet. Vzemi nato 4 vžigalici:, proč, ostale pa razvrsti tako, da jih je še vedno' v vodoravni in navpični vrsti povsod po devet.
Kako to narediš?
Rešitev v prihodnji številki.
PARNA PEKARNA
FRANC DOLINAR
LJUBLJANA
PRED ŠKOFIJO 11	POLJANSKA C. 19
najtopleje priporoča svojim cenj. odjemalcem večkrat dnevno prvovrstno sveže pecivo in različne vrste slaščic
Restavracija
IGNACIJ BANKO
Ljubljana, Kette Murnova ulica št. 3 priporoča gg. drž. uradnikom dobro postrežbo ____________ v kvaliteti pijač in hrane.
Najboljši
Hvalni stroji ii kalesa znamke ORlIZNERiilDLER
ter švicarski ple tilni stroji,Dubied( za rodbino, obrt in industrijo
Josipa Petelinca
UUBLJ5HS, blizu PreStmovegi spomenika. Telefon 2913. Pouk v vezenju brezplačen. Večletna garancijo.
Delavnica za popravila.
Železnato vino
lekarnarja dr. G. Piccolija v Ljubljani, krepča oslabele, malokrvne, odrasle in otroke.
Krojaški ^atelje
FRAN IGLIČ, LJUBLJANA
Slomškova ulica št. 1
Izdeluje se za dame in gospode po najnovejših krojih. — Lastna zaloga modnega blaga. — Uradnikom znaten popust ali na obroke.
Edgar Walace:	4
Žaba z masko.
»Vi ste gospod Gordo,n z držav* nega pravdništva, Ray mi je to po* vedal,« je rekel. »Veselilo bi me, če bi prišli nekega dne tu sem ter vzeli starega Maitlanda seboj. Izmed vseh možakarjev, katere poznam, zasluži on prav gotovo v prvi vrsti, da ga za* sledujete. — 'Moram sedaj iti. Danes je možakar -strašno slabe volje. Človek bi skoraj mislil, da žabe skačejo za njim.«
Šala se je dopadla gospodu John* sonu in skoro bi se bil smejal svoje* mu dovtipu.
Prijazno je prikimal in hitel zo* pet nazaj k dvigalu.
»Sedaj se moram tudi jaz vrniti,« je re'kel Ray ter pogledal Gordona skoro plašno. »Lepa hvala, da ste iz* polnili svojo obljubo in me obiskali. Da, — prav rad bi šel enkrat z vami zajtrkovat. Moja sestra bo tudi prav gotovo rada prišla. Ona je itak več* krat v mest«.« Njegovo slovo- je bilo naglo in malo raztreseno. Dick pa je stopil na ulico z občutkom osramo* čenja.
Ko se j-e vrnil v svoj urad, je našel višjega policijskega uradnika, 'ki je nanj čakal ter bil ves zmeden. »No « je vprašal ter mežikal z očmi. »Kaj je z Genterjem?«
Policijski uradnik je skremžil obraz kakor bolnik, ki mora zaužiti kako prav neprijetno zdravilo. »Ušli so mi,« je re'kel. »Žaba je prišla z av* tom, na to nisem bil pripravljen. Gen* ter se je vsedel v voz in proč sta bila, preden sem si bil sploh na jasnem, kaj se je zgodilo. Nimam skrbi zanj,, kajti Genter ima seboj revolver in je vztrajen dečko v težkih slučajih, — vendar — -— —«
Gordon je gledal na moža, videl je vanj. »Menim, da bi bili -morali biti pripravljeni na avto,« je rekel. »Če ste smatrali Genterj-evo poročilo za «temeljeno in je bil mož res na sledu ea žabami, kakor stq rekli, hi bili morali avto pričakovati, Sedite, gospod Wellingdale!«
Sivolasi mož se je vsedel na stol.
»No poslkušam se opravičiti,« je rekel. »Žabe so me presenetile. Sma* tral sem jih za šalo.«
»Mogoče bi bili bolj modri, č-e- bi jih imeli še sedaj zia šalo,« je odvrnil Dick ter odgriznil konec smotke. »Znabiti niso nič druzega, kakor ka* ko ttapaSto, tajno društvo. iKončno
tudi vagabundi smejo imeti svoje dru* števene prostore, gesla in znamenja.«
Wellingdale je zmajal z glavo.
»Rekord zadnjih 7 let je prevelik, da bi se ga moglo prezreti,« je dejal.
»Ni samo dejstvo, da ima vsak drugi pocestni ropar, katerega vjame* mo, tetovirano žabo na roki; to je morda samo posnemanje, saj imajo vsi lopovi več ali manj znamenj na koži. Toda v teh sedmih letih imamo celo vrsto najne-prijetnejših hudodel* štev. Najprvo napad na zastopnika poslanika Združenih držav, katerega so potolkli v Hydeparku. Potem slu* čaj predsednika tvrdke Northern Tra* ding Co., ki je -bil ubit s kolom, ko je stopil izs svojega avtomobila u La* neparku. Dalje -oni velikanski požar, ki je uničil surov gumi v vrednosti štirih milijonov funtov. To je bilo prav gotovo delo tucata bomb, kajti vseh šest skladišč je bilo zažganih na obeh koncih. Ujeli smo dva moža. Oba sta bila žabi, oba sta imela zna* menje svojega plemena. Bila sta bivša kaznjenca, in eden je priznal, da je prejel Instrukcije, da naj to delo iz* vrši, a je to izpoved takoj drugi dan preklical. Še nikdar nisem videl mo* ža, ki bi bil bolj prestrašen.«
»Lahko bi vam še bogve koliko slučajev navedel. Vi veste, da jim je
Genter že dve leti na sledu. A kaj: je moral te dve leti vse -pretrpeti, tega tudi vi ne veste. Vagabundiral je po celi deželi, spal je za plotovi, se bratil z vsakovrstnimi potepuhi ter je ž nji* mi kradel in ropal. Ko mi je pisal, da je stopil z organizacijo v stik in da upa, da bo sprejet kot član, sem mi* slil, da je sedaj prišel čas, da jih bo* mo prijeli. Dal sem Genterja stražit, odkar se je zopet vrnil v mesto. A današnje jutro me je napravilo popol* noma bolnega.«
Dick Gordon je odprl predal svoje mizle, vzel iz njega torbo iz usnja ter brskal po papirjih, ki so bili v nji. Pregledava! jih je tako skrbno, kakor da jih vidi prvikrat. V resnici je te zapisnike z jetniki proučeval le* ta in leta skoraj, vsak dan. Bile so fo* fcografije členov rok mnogih mož. Oto* žen je zaprl torbo in jo dal nazaj v mizni predal. Senca mu je legla na čelo.
»Žaba je vedno tetovirana na členu leve roke, vedno malo po -stra* ni. In vedno je spodaj majhna pika,« je rekel. »Ali se vam n-e zdi, da to nekaj pomeni?«
A policijski uradnik je odvrnil, da ni to nič posebnega.
(Dalje prih.)
CVETLIČARNA pod TRANČO
ANTON BAJEC
LJUBLJANA
Vrtnarija: Tržaška cesta 34
TELEFON INTERURBAN 32-22
Vedno sveža šunka
Gradnikindrug
špecerijska in delikatesna trgovina
Poljanska cesta 7
Specijalna trgovina ftetarskih izdelkov
priporoča tudi svojo veliko izbiro spominskih izdelkov, galanterijo in parfamerijo
M. Mihelič
Ljubljana, Šelenburgova ulica
Obiščite novo urejeni oddelek za
gos p*»de
Trpežno blago. Naj-nižje cene. Modna trgovina za dajne in gospode
A. ŠINKOVEC naši. K. SOSS
UHBIJANA
Mestni trg 18,19
Modno blago, perilo in potrebščine za šivilje in krojače priporoča tvrdka
A. PERSCHE
LJUBLJANA, Pred škofijo 21.
čK
Najbolj času primerna darila si nabavite
v konfekciji .DERENDA*
LJUBLJANA, nasproti dram. gledališča
V veliki izberi se Vam nudijo vsa oblačila za moške» fante In dečke, osobito zimke suknje, kratke in dolge obleke za šolarje i. t. d po brezkonkurenčnih cenah!
PARNA PEKARNA
JEAN SCHREY NASL.
L. Mikuš
JAKOB KAVČIČ
VEČKRAT NA DAN SVEŽE PRIZNANO NAJBOLJŠE VSAKOVRSTNO PECIVO

MANUFAKTURNA TRGOVINA
FABIANI & IURJOVEC
LJUBLJANA — STRITARJEVA ULICA 5
Priporoča svojo veliko izbiro volnenega blaga za gospode in dame. Belo blago za različno perilo v poljubni širini. Krasna zaloga zastorov in preprog. (Pliš, tapestri itd.) — Puh, perje, kapok, volna, žima vedno v zalogi. Blago je iz prvovrstnih angleških .in čeških tovarn. Gg. uradnikom proti takojšnjemu plačilu 10% popusta.

Ljubljana, Mestni trg 15
priporoča svojo zalogo
Galanterijska trgovina na drobno in debelo, tovarna čevljev
Ant. Krisper
Ljubljana
Mestni trg št. 26, Stritarjeva ul. št. 3
Popravila se izvršujejo točno in solidno
Veletrgovina
A. ŠARABON
V LJUBLJANI
priporoča špecerijsko blago, raznovrstno žganje, moko in deželne pridelke.   Raznovrstno rudninsko vodo.
Prva Jugoslovanska tovarna dežnikov
JOSIP VIDMAR
LJUBLJANA
PRED ŠKOFIJO ŠTEV. 19
Solidnost v kvaliteti in ceni. — Točnost in natančnost v izvrševanju naročil!
EN GROS! EN DETAIL!
Ustanovljena 1. 1882.
A. & E. Skaberne, Ljubljana
Velika izbira češkega in angleškega sukna.
Telefonska štev. 2412	Štev. pošt. hran. 11.165
Vzajemna posojilnica v Ljubljani
r. i. z o. z.
Miklošičeva cesta 7
v lastni palači dovoljuje pod ugodnimi pogoji vsakovrstne kredite in posojila državnim uslužbencem proti poroštvu, zaznambi na prejemke, zastavi življen-skih polic in vrednostnih listin ter vknjižbi na posestva. Odplačilo v mesečnih obrokih. Uradne ure od 8.—2.
Ul C. J. HAMANN
Bil	Ljubljana
Vam nudi najsolidnejši vir nakupa perila, ||| opreme nevest» novorojenčkov, perja in modnih S H potrebščin. - Predtlskarija modernih ročnih dei- III
Izdaja Zveza državnih nameščencev za Slovenijo v Ljubljani. — Odgovorni urednik Anton Adamič. — Za Učiteljsko tiskarno Franeč Štrukelj. Vsi v Ljubljani.