p9itni orad 7021 Celovec — Verlagspostamt 9021 Klagenturt Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenturt Posamezni izvod 1.30 šil., mesečna naročnina S Šilingov 'mMmm P. b. b. Lefnik XXVI. Celovec, petek, 3. september 1971 Štev. 35 (1520) občni zbor zveze slovenskih izseljencev: Odločno protestiramo proti politiki dvojne mere in dvovrstne pravice o o <> čala svojo zopetno svobodo in neodvisnost. Zahtevamo, da varnostne oblasti končno z odločnimi ukrepi preprečijo ponavljajoče se provokacije, da izsledijo storilce ter jih izročijo roki pravice, da pa Zadnjo nedeljo popoldne so se pri Voglu v Št. Primožu zbrali številni Bivši pregnanci, da na tradicionalnem občnem zboru Zveze slovenjih izseljencev izpričajo živo izseljeniško zavest ter manifestirajo ne-Umljivo življenjsko silo slovenskega ljudstva na Koroškem. Prišli so Posamezni zastopniki izseljeniških družin in prišle so cele družine, po-*ebno razveseljiva pa je bila udeležba mladega rodu, ki je s tem jas-no povedal, da hoče ostati zvest idealom, za katere so bili njegovi s,orŠi pripravljeni doprinesti največje žrtve — zvest narodu in materi-•»omu jeziku. Na občnem zboru, ki ga je vodil Pfedsednik Lovro Kramer, se je Podpredsednik Miha Baumgartner Uvodoma spomnil umrlih sotrpinov, ^akar je podal poročilo tajnik Ra-Janežič, ki je kot glavno ter najjužnejše področje delovanja Zve-slovenskih izseljencev poudaril *rb za ohranitev spomina na najejo dobo v zgodovini slovenske-9° naroda. To je bil čas, ko so na-,6 ljudi zapirali, izseljevali, streljali ln obešali; bil pa je to tudi čas, ko Se je na smrt obsojeni slovenski n0rod uprl nasilju ter si z bojem in ^trpljenjem priboril pravico, da ži-y svobodi kot enakopraven med Popravnimi. -Spomin na to strašno in hkrati VeHtasfnb obdobje v naši narodni x9odovini ne sme zbledeti; skrbeti ^°ramo, da ga ohranimo živega. .0,0 pa moramo v tej zavesti utr-jevoti predvsem mladino, ki bo le eje na genocid, to je rodomor, iztrebljenje celega naroda, na Oroškem verjetno že spada med goljena sredstva narodnostnega °ia — seveda, če je naperjeno • °ti Slovencem. Verjetno po isti ^°9iki — je ugotovil tajnik ZSI — Vr>ajo varnostne oblasti tudi pri J®" drugih protislovenskih izpa-saj drugače ne bi mogli razu-®l'i da doslej niti v enem samem Urneru od razstrelitve partizanske-j!0, spomenika v Velikovcu preko ^'Cnih napadov na slovenske Iju-1 'n slovenske ustanove vse do Qjtiovejših skrunitev partizanskih r°bišč niso odkrile storilcev; pač . so iste oblasti pokazale zelo ^ "ko prizadevnost, ko so zasle-^ ^ale slovenske mladince, ker so sodelovali pri tako imenova-l.| napisnih akcijah, s katerimi je j a Avstrija opozorjena na svoje Volilni boj SE JE URADNO ZAČEL S 1. septembrom se je volilni boj za letošnje državnozborske volitve, ki bodo kakor znano 10. oktobra, tudi uradno začel, medtem ko so se v minulih tednih na podlagi toza-d. /neg_ sporazuma, ki so ga sklenile tri doslej v parlamentu zastopane stranke, politični agitatorji še precej zadrževali. Zato pa bomo v prihodnjih tednih v ..koncentrirani" obliki doživeli volilno borbo, ki bo po mnenju političnih opazovalcev tokrat še posebno ostra. Pri tem je samo upati, da se bodo med volilnim bojem držali sklenjenega sporazuma, tako da se propaganda ne bo izrodila v osebne napade in obrekovanje, kar nujno obremeni tudi medsebojne odnose po volitvah. kličejo na odgovornost tudi znane in poznane hujskače, ki — kakor se je v Žrelcu ponovno izkazalo — s svojini ščuvanjem na narodnostno mržnjo pripravljajo tla za take zločine.” Udeležencem občnega zbora je spregovoril tudi predsednik Zveze slovenskih organizacij dr. Franci Zwitter, ki je zavzel stališče k raznim važnim vprašanjem (njegova izvajanja objavljamo na posebnem mestu — op. ured.). Po diskusiji, v kateri je Janko Ogris iz Bil-čovsa naglasil zlasti odgovorno nalogo mater, da vzgajajo svoje otroke v zvestobi narodu, je občni zbor ponovno izvolil dosedanji odbor s predsednikom Lovrom Kramerjem na čelu. Na deželnega poslanca Hanzija Ogrisa, ki je ponovno izvoljenemu predsedniku in odboru čestital z željo, da bi še naprej uspešno opravljal svoje delo, pa je bila naslovljena prošnja, da bi se tudi v deželnem zboru zavzel za potrebe in težnje slovenske narodne skupnosti na Koroškem. Po končanem obenem zboru se je razvila prijetna domača družabnost, ki sta jo s pestrim pevsko-godbenim sporedom obogatila pevski zbor SPD »Danica" iz Št. Vida pod vodstvom Hanzija Kežar-ja ter inštrumentalni ansambel »Fantje izpod Obirja" iz Železne Kaple. Če so navzoči posebno navdušeno sprejeli partizansko pesem »Na oknu glej obrazek bled”, potem je to le dokaz, da je med našim ljudstvom še živ spomin na čase, ko se je slovenski narod uprl smrtni obsodbi in si z velikimi žrtvami priboril pravico do življenja. \/ >^<><><><><^0<><><><>00<>0<><><><><><><><><><><><><><><><><><><><><><><><><><><><><> PRED ZAČETKOM ŠOLE: Zavedajmo se dolžnosti KI JIH IMAMO DO SVOJIH OTROK Čez dober teden se bo tudi na Koroškem začelo novo šolsko leto in na južnem Koroškem bomo — kakor vsako leto v tem času — spet stali pred važno odločitvijo, ali naj bodo otroci obiskovali samo nemško šolo, ali pa bodo deležni pouka v obeh deželnih jezikih, kar je edino jamstvo, da bo sleherni otrok imel šolsko izobrazbo v svojem materinem jeziku, ki je v vsem kulturnem svetu tudi osnova vsakega šolanja. Da bomo otrokom zagotovili šolanje v obeh deželnih jezikih, torej v materinem jeziku in v jeziku naroda-soseda, jih moramo po določilih manjšinskega šolskega zakona posebej prijaviti k dvojezičnemu pouku. Te prijave so možne ob začetku novega šolskega leta, zato izkoristimo možnosti, ki jih nam daje zakon. Ne pustimo se vplivati od ljudi, katerim ni za mirno sožitje med obema narodoma v deželi, marveč samo za razdor in narodnostni spor. Najboljši odgovor narodnim nestrpnežem, ki bi hoteli izriniti iz šole, iz cerkve in iz javnega življenja še zadnje ostanke slovenščine, bomo dali s tem, da bomo poskrbeli za čim večje število k dvojezičnemu pouku prijavljenih otrok. Prijaviti je treba otroke, ki bodo začeli obiskovati ljudsko šolo, nadalje tiste, ki obiskujejo že višji razred ljudske šole, pa doslej še niso bili prijavljeni, prav tako pa tudi otroke, ki bodo iz ljudske šole prestopili v glavno šolo. Ustmene ali pismene prijave je mogoče izvesti v prvih desetih dneh po pričetku šolskega leta; prijave mora napraviti zakoniti zastopnik otroka, in sicer pri vodji šole. Dajmo otrokom s prijavo k dvojezičnemu pouku možnost, da bodo ljubili svoj lastni narod in hkrati spoštovali druge narode. V naših razmerah bo to hkrati tudi najboljši prispevek k ohranitvi miru v deželi! «X>0<>0000<><><>CXX>000<>00000<><>>C<>C'<><>0<><><>0 Desetletja že čakamo na izpolnitev obljub Iz govora predsednika ZS0 na občnem zboru izseljencev Na nedeljskem občnem zboru Zveze slovenskih izseljencev je spregovoril tudi predsednik Zveze slovenskih organizacij na Koroškem dr. Franci Zwitter, ki je uvodoma spomnil na obljubo izseljen- Sožitje v duhu tolerance možno le med resnično enakopravnimi j v®dno neizpolnjene obveznosti ^ržavne pogodbe. ^ "Bivši slovenski pregnanci tukaj - lem našem zborovanju odločno ^ testiramo proti taki politiki dvoj-I Here in dvovrstne pravice; kot >t, 6 nacističnega nasilja pa še po-i obsojamo gnusna dejanja ne-j B°v°rnih elementov, ki skrunijo jjjmnln junaških borcev protifašl-ij|. n®9a boja, katerih življenja so a cena, s katero je Avstrija pla- „Vedno sem bil in bom za sožitje med Korošci obeh jezikov v duhu tolerance, pa naj bo to z ekstremne strani se tako zlobno komentirano. To nas ne bo odvrnilo od tega, da se ne bi vedno priznavali k duhu tolerance. Tisti, ki se v temi in megli zatekajo k hudobnim dejanjem, hočejo le motiti in uničiti dosedanji razvoj. Nasa politika ima neomajen cilj — preteklost premagati in pod to preteklost potegniti dokončno črto. Pri tem nikomur ne dovolimo, da bi nas oviral.“ Tako je poudaril deželni glavar Sima zadnjo nedeljo v Globasnici, kjer so otvarjali novi gasilski dom. Posebej je zavzel Stališča k tako imenovanim ponočnim akcijam in dejal, da te negativne dejavnosti nasprotujejo duhu tolerance. „Tako se vedno spet poskusa motiti dobro sosedstvo s Slovenijo in postaviti nove pregraje. Toda le mirno in dobro sosedstvo s Slovenijo koristi Koroški, koristi vsem prebivalcem naše dežele. Zato nikomur ne dopustimo, da bi motil to dobro sosedstvo.“ Ko je govoril o gospodarski zaostalosti južne Koroške, je deželni glavar naglasil, da bo zlasti gospodarsko in kulturno pospeševanje južne Koroške s strani dežele mirno sožitje tako okrepilo, da ga nihče več ne bo mogel resno ogrožati. Sodelovanje nemških in slovenskih pevcev na svečanosti je imenoval jasen dokaz obstoja obeh jezikov na tem ozemlju, ob koncu pa je pozval obe narodni skupnosti, naj v duhu tolerance naprej sodelujeta ter ohranita stalni dialog in dosedanjo pripravljenost za kompromis, kajti Je tako bomo dosegli, kar prebivalstvo južne Koroške želi in pri demokratičnih volitvah vedno spet potrjuje: miroljubno, skupno nadaljnje delo vseh za domovino Koroško". Pozdravljamo besede deželnega glavarja, toda še bolj bi nas veselilo, če bi bil temu „nedvoumnemu stališču k problemu manjšinske politike na Koroškem" dodal prav tako nedvoumno zagotovilo, da bosta dežela in država končno začeli dejansko reševati odprta vprašanja naše narodne skupnosti, se pravi uresničevati obveznosti, ki jih nalaga državna pogodba. Da teh obveznosti Avstrija še ni izpolnila, ni treba na široko ponavljati; o tem med drugim govorijo tako imenovane napisne akcije, ki so ravno v dneh pred proslavo v Globasnici zajele tudi kraje v Rožu. Da smo na Koroškem še zelo daleč od resnične tolerance, pa se je dovolj jasno pokazalo tudi v Globasnici, kjer je bila demonstrativna odsotnost slovenskih občinskih odbornikov pri nedeljski slavnosti prav tako zgovorna kot pa dejstvo, da je ostal novi gasilski dom brez napisa, ker se niso mogli sporazumeti, da bi bil napis v obeh deželnih jezikih. Storilcev, ki so v Globasnici v noči od nedelje na ponedeljek požagali drogove, na katerih so visele koroške in avstrijske zastave, še niso izsledili; torej sploh še ni znano, kdo je za to akcijo in kakšnemu namenu naj bi služila. Kljub temu pa je to koroškemu tisku že dovolj za nove napade, za neosnovane obdolžitve, za nebrzdano hujskanje proti slovenskemu prebivalstvu v deželi. Ravno to pa je značilno za koroške razmere, kakor je za pravno državo značilno, če se varnostne oblasti sicer z vso vehemenco posvetijo zasledovanju tistih, ki državo opozarjajo na njene neizpolnjene obveznosti, medtem ko se lahko neovirano nadaljuje protizakonito ščuvanje na narodnostno mržnjo in se vrstijo zločinski napadi na grobišča protifašističnih borcev. Mislimo, da v koroških razmerah strpnost sama še ni dovolj. Predvsem bo potrebno izločiti miselnost, ki prebivalce dežele loči v dva razreda — v polnovredne in v manjvredne deželane. Z drugimi besedami: treba bo napraviti konec politiki dvojne mere in dvovrstne pravice. Šele ko bomo vsi resnično enakovredni in enakopravni, bo možno tudi sožitje v duhu tolerance. cev, da želijo ostati zvesti jeziku in zvesti zemlji, ki jo hočejo ohraniti potomcem. To naj bo slovesna obljuba in zakletev ob 25. obletnici ustanovitve Zveze slovenskih izseljencev. Potem je naglasil: Že iz tajnikovega poročila ste slišali, kako je prišlo do izselitve, kdo so bili krivci in kako so jo pripravljali že desetletja pred izvršitvijo. In kljub temu se danes vprašujejo in nam očitajo, zakaj se nismo udeležili proslave 50. obletnice plebiscita. Slovenski izseljenci najbolj vemo, zakaj tega nismo storili, zakaj tega nismo mogli storiti, kajti krivci naše izselitve so bili tam proslavljeni kot junaki, kot zaslužni borci za nedeljeno in svobodno Koroško. »Koroški Slovenci — je poudaril predsednik ZSO — pa jih poznamo z druge strani, jih poznamo kot tiste krivce, ki so ustvarili tukaj na Koroškem napačen pojem nedeljene dežele, ki so hoteli to deželo očistiti .slovenske golazni'. Takih slovesnosti se tako dolgo ne bomo udeleževali, dokler ne bodo spremenili napačni pojem nedeljene Koroške, dokler bo ta .nedeljena Koroška' le Izgovor za velikonem-ško miselnost v duhu .zmage v nemški noči', dokler ne bodo tej Koroški dali tisto resnično humano vsebino, ki bi jo morala Imeti: da je dežela dveh jezikov, dežela dveh svobodoljubnih narodov.” Nato je govornik spomnil na lanskoletno proslavo stoletnice taborov, na kateri smo se spominjali vseh težkih žrtev, ki jih je doprinesel naš narod za obstoj in svoj svobodni razvoj. Nedvoumno smo povedali in izpovedali svojo življenjsko voljo; prosili in rotili smo (Dalje na 5. strani) Državna sredstva za pospeševanje turizma Takšnega turističnega leta penzione za prihodnje po-kot letos naša država Se ni letje. imela. In vse kaže, da turisti«- v p,vem polletju so v Avstriji no gledano tudi prihodnje le- zabeležili 30,9 milijona turi-lo ne bo slabSe. Po turistič- sličnih noči,eVf od katerih je nih centrih je namreč opažati, „a inozemske turiste odpadlo da inozemski turisti že sedaj 22,3 milijona nočitev. Na rezervirajo turistične sobe in osnovi teh podatkov pri zvez- ni gospodarski zbornici računajo, da bo naša država dosegla letos okoli 88 milijonov turističnih nočitev, pri čemer bo delež inozemskih nočitev narasel na 66,5 milijona. S tem bo ta delež večji od celokupnega lanskega števila nočitev. V zadnjih tednih je vlada turističnemu gospodarstvu prvič priznala status, ki ga že dolgo zasluži spričo svojega naraščajočega doprinosa k uspešnemu deviznemu gospodarstvu in aktivi plačilne bilance. V sodelovanju z zveznimi deželami in zveznim ministrstvom za finance je zvezno ministrstvo za trgovino, obrt in industrijo pred kratkim objavilo desetletni državni investicijski program za pospeševanje turističnega gospodarstva. Tak program so združenja turističnega gospodarstva zahtevala že pred leti, toda prejšnja vlada te zahteve ni upoštevala; njene realizacije se je lotila šele socialistična vlada. Celokupni investicijski program za pospeševanje turizma obsega vrednost 4,2 milijarde šilingov. Potrebna sredstva so na eni strani zagotovljena v vsakoletnem držav- Milijarda ljudi v Aziji čaka na delo Vprašanje brezposelnosti v manj razvitih deželah bo v prihodnjih letih še bolj pereče kot problem preskrbe z živili. To ugotavlja problem preskrbe z poročilo skupne konference Mednarodne organizacije dela (ILO) in Komisije za gospodarski razvoj pri OZN za Azijo in Daljni vzhod (ECAFE). V prihodnjih letih se bo podvojilo število prebivalstva, sposobnega za delo. Če je danes v Aziji 1,15 milijarde ljudi med 15 in 64 leti starosti, potem jih bo leta 2000 že skoraj 2,3 milijarde, kar pomeni, da bi do takrat morali preskrbeti 1,5 milijarde novih delovnih mest. Strokovnjaki so prišli do zaključka, da tudi naglo upadanje števila rojstev samo ne bo moglo rešiti vprašanja zaposlitve. V prihodnjih 15 letih bo narasla ponudba delovnih sil v nerazvitih deželah Azije za 50 odstotkov, to je več kot znaša odstotek naraščanja prebivalstva. Preiskave v sedmih azijskih deželah so pokazale, da je bilo že v zgodnjih šestdesetih letih 5 do 12 odstotkov prebivalstva nezaposlenega, nadaljnjih 7,5 do 37 odstotkov pa premalo zaposlenega. Te razmere se od tedaj vedno bolj slabšajo; zlasti brezposelnost mladih ljudi postaja vedno bolj resno vprašanje. Poročilo prihaja do zaključka, da nadaljnje poslabšanje položaja zaposlitve lahko preprečijo le na več področij osredotočeni ukrepi razvojne politike. Pri tem dobiva poseben pomen uporaba delovnih tehnologij, ki je važnejša, kot so investicije kapitala. V razvoju zaostali predeli sveta se bodo v bližnji prihodnosti morali torej spoprijeti še z marsikaterim problemom, kjer pa bodo zadovoljive rešitve mogli doseči le tedaj, če bodo deležni pomoči razvitega dela sveta. nem proračunu, na drugi strani pa v dotacijah iz ERP sklada. Iz državnega proračuna bo turistično gospodarstvo do leta 1980 dobilo 2,6 milijarde šilingov, iz ERP sklada pa 1,6 milijarde šilingov. Investicijski program za pospeševanje turizma zvezne vlade je osredotočen na tri bistvena področja: na zboljšanje kvalitete uslug, na pospeševanje razvoja regionalnih središč turizma in na sodobni marketing v turističnem gospodarstvu. ■ Na področju zboljšanja kvalitete uslug bodo državna sredstva na razpolago za ureditev komfortnejših sob in za zboljšanje sanitarnih naprav v turističnih podjetjih. Z razpoložljivimi sredstvi naj bi se tekom petih let število turističnih sob povečalo za 20 tisoč. Na istem področju pa bodo sredstva na razpolago še za ureditev kopalnih bazenov in za objekte v svrho pospeševanja tako imenovanega aktivnega dopusta. H Na področju pospeševanja razvoja regionalnih centrov turizma so državna sredstva predvidena za zboljšanje pogojev turizma v obstoječih turističnih centrih enako kot za ureditev novih turističnih centrov. Glavnina sredstev je pri tem namenjena za zboljšanje pogojev za zimski turizem, kajti v državnem povprečju odpade okroglo 80 odstotkov turističnih nočitev na poletno in le 20 odstotkov na zimsko turistično sezono. Na Koroškem je to razmerje približno 93:7 odstotkov. H Na področju pospeševanja sodobnega turističnega marketinga se desetletni investicijski program za pospeševanje turizma s strani zvezne vlade zavzema zlasti za boljše sistematiziranje turistične propagande v inozemstvu in za raziskovanje problematike turističnega gospodarstva. Po vsem tem je mogoče reči, da se omenjeni investicijski program koncentrira na rešitev neposrednih vprašanj turističnega gospodarstva. Problematike, ki je v zvezi s turizmom nastala v zadnjih tednih, se ta program ne dotika. Ta problematika pa se nanaša zlasti na boljšo ureditev cest in cestnega prometa ter na ustvaritev boljših pogojev turizma v tako imenovanih mrtvih tednih zimske in poletne turistične sezone, skratka za podaljšanje poletne turistične sezone vsaj na štiri mesece, zimske pa na tri mesece. (bi) Motorna vozila POPLAVLJAJO AVSTRIJO V prvih šestih mesecih tega leta je bilo v Avstriji 146.814 motornih vozil na novo prijavljenih, od tega 112.005 osebnih avtomobilov in kombi-vozil. V primerjavi s prvim polletjem lanskega leta je število na novo prijavljenih motornih vozil naraslo za 41,2 °/o, pri osebnih avtomobilih in kombi-vozilih pa celo za 55,8 Vo. Skupno je bilo v začetku tega leta prijavljenih v Avstriji okroglo 2,201.000 motornih vozil (od tega 1,197.000 osebnih avtomobilov in kombi-vozil); do konca letošnjega junija pa se je skupno število zvišalo na 2,287.000 oz. pri osebnih avtomobilih in kombi-vozilih na 1,273.000. Mlada računalniška znanost je zajela vsa področja človekovega udejstvovanja Minulo soboto se je v Ljubljani zaključil IV. kongres mednarodne federacije za obdelavo podatkov IFIP 71, katerega se je udeležilo več kot 2500 strokovnjakov, znanstvenikov in drugih gostov iz 49 dežel sveta. Na kongresu je bilo v šestih dvoranah prebranih v petih dneh 218 referatov, ki so zajeli najrazličnejša področja človekovega ustvarjanja, kjer se že bolj ali manj uspešno uveljavlja sicer še mlada, vendar kar dosti pomembna računalniška znanost. Hkrati pa je bila zaključena tudi razstava računalništva, ki je skušala na bolj poljuden način predstaviti to znanost širšemu krogu Interesentov. Na zaključni slavnosti, ki jo je obogatil balet zagrebškega gledališča, je dosedanji predsednik federacije akademik A. A. Dobrodnicin predal posle novoizvoljenemu predsedniku prof. dr. Heinzu Zemaneku z Dunaja, katerega naloga bo pripraviti prihodnji kongres, ki bo čez nekaj let v Stockholmu. Novi predsednik mednarodne federacije za obdelavo podatkov prof. dr. Zemanek je menil, da je še zelo razširjeno napačno mnenje, da računalnik vse ve, da zmore vse, da zna tisto, kar človek ne zna. Še marsikaj se bo moralo zlomiti v prepričanju ljudi, je dejal prof. Zemanek, preden bodo prav doumeli računalniško tehniko, preden jo bodo znali zares uporabljati. „Kaj hočete — računalniška veda Je mlada znanost, polna je neznank, uporaba računalnikov pa je zajela vsa področja človekovega udejstvovanja.” oooooo<><>oo<><><><><>o<><><>oo<><><>o<>o<>ooo<><><>oo<><><>ooo Veleblagovnica Kastner & Dhler v Gradcu, ki ima za seboj že skoraj stoletno tradicijo, si je letos izmislila povsem novo in res originalno obliko propagande, da javnosti oz. oblikovalcem javnega mnenja, kakor splošno imenujejo tisk in druga komunikacijska sredstva, predstavi svoj novi blagovni katalog: Pod geslom »Veliko potovanje majhnih cen" so se predstavniki podjetja v salonskem vozu avstrijskih zveznih železnic odpravili na pot po Avstriji; pred povratkom domov pa so svojo turnejo razširili še na Slovenijo ter se ustavili v Ljubljani in Mariboru. Kakor v ostalih deželnih glavnih mestih, tako so predstavniki veleblagovnice Kastner & Ohler tudi v Celovcu priredili tiskovno konferenco, povezano z modno revijo. Manekenke so predvajale zanimiv izbor modelov jesenske in zimske mode, zastopniki podjetja pa so nanizali vrsto podatkov tako posebej v zvezi z novim blagovnim katalogom za jesensko-zimsko sezono 1971- 72, pa tudi splošno o veleblagovnici, ki nedvomno zavzema na tem področju častno mesto v avstrijskem merilu. Blagovni katalog veleblagovnice Kastner & Dhler je že star znanec mnogih gospodinjstev po vsej Avstriji, saj se podjetje lahko ponaša z bogato skoraj stoletno tradicijo. Iz nekdanje, več ali manj le na tekstilije specializirane trgovine se je polagoma razvila veleblagovnica, ki zajema danes najširše področje konsumnega blaga. Temu odgovarja tudi katalog, ki se je stalno širil in narasel že na 196 strani velikega formata, kjer je v štiribarvnem tisku predstavljen pester izbor najrazličnejših predmetov široke potrošnje. In ta katalog razpošlje veleblagovnica na naslove več kot pol milijona stalnih odjemalcev ter pri- bližno 130.000 priložnostnih kupcev. Kaj vse je zajeto v tem katalogu, seveda ni mogoče nanizati v tem kratkem zapisu. Vsekakor bo kupec našel v njem v besedi in sliki predstavljenih na tisoče predmetov, bodisi s področja mode in tekstilij, ali za ureditev in opremo stanovanja, za gospodinjstvo, za šport in igro, za šolo in seveda za razne »konjičke”. Vmes je cela vrsta posebno ugodnih ponudb, kot na primer kompletna smučarska oprema za izredno nizko ceno 898 šilingov, ali električni šivalni stroj za 1498 šilingov, pisalni stroj za komaj 998 šilingov itd. Med nadaljnje »posebnosti* podjetja spada 12-mesečna garancija pri otroških oblekah; razumljivo pa ima veleblagovnica uvedene vse danes splošno uveljavljene oblike trgovanja, kot so nakupi na obroke, možnost zamenjave blaga, dostava na dom (pri pohištvu in podobnih predmetih) itd. In še nekaj podatkov o podjetju samem. Veleblagovnica Kastner & Dhler ima svoj sedež v Gradcu, od koder razpošilja blago po vsej Avstriji. Dnevno odpošlje povprečno 3500 paketov, pred večjimi prazniki pa se število poveča tudi na več kot 14.000 paketov na dan. Za hitro izvedbo naročil skrbi 480 uslužbencev v odpremnem oddelku, skupno pa ima podjetje okoli 2400 uslužbencev. Veleblagovnica Kastner & Dhler je članica medkontinentalne organizacije veleblagovnic, kar bistveno olajša ugodne dobave iz vseh delov sveta, medtem ko za kvaliteto blaga v veliki meri jamčijo tudi številne lastne delavnice. Ob koncu le še naslov, na katerem je mogoče naročiti novi blagovni katalog: Kastner & Dhler, Sackgasse 7—13, 8012 Graz. »Veliko potovanje majhnih cen« posiROK€0)sveru DUNAJ. — Medtem ko so v Tokio od' potovali predstavniki zunanjega ministf' stva, da tam uredijo vse potrebno za otrvo-ritev diplomatskega predstavništva Avstr)' je v LR Kitajski, je na Dunaj prispelo ki' tajsko diplomatsko osebje, ki se prav tako bavi s pripravami za ureditev kitajskega veleposlaništva v Avstriji. Vse kaže, da o° veleposlaništvo LR Kitajske na Dunaju P° številu osebja eno največjih, če ne najvecje v zahodni Evropi. Diplomatska delegat1)3 išče namreč vilo s 60 sobami in sprejel®' nico za najmanj 400 ljudi; iz tega skle' pajo, da bo veleposlaništvo štelo 200 do 250 ljudi. Za primerjavo: v Bernu ima N tajska 13 diplomatov in 50 drugih uslu_z' bencev, v Parizu 21 diplomatov in drugih, v Haagu pa poleg treh diplo®11 tov 70 drugih uslužbencev; Sovjetska za ima na Dunaju 43 diplomatskih stavnikov, medtem ko jih ima Amerika BONN. — Predstavnik zahodnoneriuk vlade je izjavil, da bo Zahodna Nemčija z letos jeseni obnovila pogajanja s C»k Koroškem in v Avstriji, smo že večkrat pisali in navajali neizpodbitne argumente za te trditve. V zadnjih dneh je prišlo v deželi ponovno do dejanj, ki so spet razburila duhove in znova v vsej jasnosti °pozorila na to dvojno moralo in na to dvovrstno pravico. Tukaj ne bomo govorili o teh dejanjih (o njih poročamo na drugem toestu __ op. ured.], pač pa hočemo za oživitev spomina nanizati nekaj primerov iz preteklosti, ki prav tako zgovorno pričajo o dvojni morali in dvovrstni pravici. In sicer bomo navedli iz vsakega leta le «n sam primer, kajti če bi hoteli podati popolno kroniko takih dogodkov, bi morali izdati debelo knjigo. ® 1946: Neznani storilci so oskru-partizanske grobove na pokopa-“Scu v Št. Jakobu v Rožu. ® 1947: Slovenski mladinci pojavljeni pred sodišče, ker so na ob-frnskem poslopju v Bilčovsu namesto 0eniŠkega nabili dvojezični napis. . 7 1948: Zavedni Slovenec in anti-j«ist Lovro Kušej z Blata pri Pli-“^ku umrl na posledicah fizičnega ?aPada, ki ga je na njegovo družino Uvedla skupina neofašističnih raz-f^ajačev. * 1949: Lepake slovenske mladine ’ Smarjeti v Rožu so neznani storilci Pomazali s kljukastimi križi. * 1950: Koroška deželna vlada Prepovedala javno zbirko za posta-Vltev spomenika padlim partizanom V Železni Kapli. * 1951: Strupeni šovinisti so spre-®**nili ljudsko štetje v neokusno ko-rtiedij0> ki je žalila zdravi ponos in Narodnostna čustva Slovencev. * 1952: Hranilnica in posojilnica Podravljah zaradi nezaslišane raz- sodbe celovškega sodišča še vedno ni dobila povrnjeno posestvo, ki so ji ga nasilno vzeli nacisti. ■ 1953: Neznani zločinci so razstrelili spomenik 83 padlim partizanom na pokopališču v Št. Rupertu pri Velikovcu. ■ 1954: Po objavljanju umazanih pamfletov pod naslovom „Krvava meja" v Kleine Zeitung je prišlo do fizičnih napadov na zavedne Slovence. ■ 1955: Na poslopju gostilne Breznik v Pliberku so v noči 10. oktobra neznani storilci uničili slovenski napis in črke pometali na cesto. ■ 1956: V dneh okoli 10. oktobra so neznani storilci dvakrat zaporedoma izvedli atentat na dvojezični napis Hranilnice in posojilnice v Železni Kapli. ■ 1957: Neznani storilci so odstranili dvojezične napise na sedežu slovenskih organizacij v Celovcu ter Etnografski pojavi ob stikališču raznorodnih jezikovnih skupin , ^ dneh od 14. do 18. sepfem-r° bo v Bovcu 18. kongres jugo-*°vanskih folkloristov. Pričakujejo, 1ri\S6 k° kongresa udeležilo okrog 7* strokovnjakov iz vse Jugosla-'le in tudi iz inozemstva. Spored kongresa je izredno bo-saj bo na štirih plenarnih žaganjih podanih kar 29 referatov , 0rnačih in tujih strokovnjakov; po-®9 tega pa bodo delovale še tri *®kcije — za ljudsko glasbo, pripo-®dnišfvo in pesem, ki bodo ob-rc,Vnavale posebna, le ožjemu kro-strokovnjakov namenjena vpraša. .^Vodni del kongresa bo name-!®n etnografskemu prikazu gor-. *69a Posočja in Beneške Slovenili *or so ustrezne referate pripravili Marušič, dr. A. Baš, dr. M. Ma-'{®tov in dr. P. Merku. Nadaljnji slovenski predavatelji bodo dr. R. Hrovatin (o rastočem ritmu v pesmih na furlansko-slovenskem mejnem območju), dr. Z. Kumer (o posledicah vpliva soseščine jezikovno različnih narodov na njih pesemsko izročilo), dr. V. Vodušek (o slovenski ljudski glasbi ob dotiku s kulturami sosednih narodov) in dr. S. Vilfan. Poleg tega pa bodo predavali tudi priznani strokovnjaki iz drugih jugoslovanskih republik in tujih držav. Udeleženci kongresa se bodo srečali tudi z ljudskimi pevci in godci (koroško petje jim bodo predstavili pevci iz Sel), ki jih bodo seznanili z ljudskimi napevi iz ozemlja, kjer se srečavajo slovensko, nemško in furlansko govoreči narodi. Hranilnice in posojilnice v Velikovcu. ■ 1958: Odstranjen je bil dvojezični napis na ljudski šoli v Št. Janžu v Rožu in ponovno izveden atentat na dvojezične napise na Blatu pri Pliberku. B 1959: Ponovno odstranjeni dvojezični napisi na sedežu ZSO in včlanjenih organizacij ter uredništva Slovenskega vestnika v Celovcu. ■ 1960: V Kleine Zeitung objavljena nevarna grožnja slovenski knjigarni v Celovcu (ki jo je potem policija stražila v dneh od 8. do 11. oktobra), na pokopališču v Št. Rupertu pri Velikovcu pa oskrunjeno partizansko grobišče. ■ 1961: Šovinistični izlivi nad slovenskimi dijaki v celovškem tramvaju. ■ 1962: Skrunitev židovskih grobov na šentrupertskem pokopališču v Celovcu ter partizanskih grobišč na južnem Koroškem. B 1963: Heimatdienst hujska proti Slovencem ter jim očita, da hočejo razkosati koroško domovino. B 1964: Na podlagi hujskanja in groženj protislovenskih organizacij oblasti ne dovolijo proslave 550-let-nice zadnjega ustoličenja na Gosposvetskem polju. ■ 1965: V Beljaku na občnem zboru Abwehrkampferjev po stari navadi hujskajo proti Slovencem in njihovim pravicam in s tem kršijo določilo § 5 člena 7 državne pogodbe. ■ 1966: Nemško-nacionalistični tisk na Koroškem in sploh v Avstriji začel divjo hujskaško gonjo, ker je bil v »Avstrijskem leksikonu" priznan tudi obstoj slovenske narodne skupnosti na Koroškem. B 1967: V Velikovcu zaženejo nemški šovinisti vik in krik, ker je bil na ljudski šoli v prvem razredu od 34 učencev eden prijavljen k dvojezičnemu pouku; s primernim »vplivanjem" na starše so dosegli, da je bil razred kmalu spet »čist". ■ 1968: Protislovensko hujskanje doseže nov višek. V nebrzdanih izpadih proti slovenski narodni skupnosti se hujskači poslužujejo tudi osebnih žalitev. Samo Avstrija in Francija . . . Pred tedni je znani strokovnjak za manjšinska vprašanja dr. Theodor Veiter v celovški Kleine Zeitung objavil daljši članek, v katerem se bavi s pravno platjo tako imenovanih „napisnih akcij". Pisec članka meni, da v smislu veljavnih zakonov takšno »privatno izvajanje avstrijske državne pogodbe“ sicer ni dovoljeno, vendar hkrati nedvoumno ugotavlja, da avstrijske in koroške oblasti še nikakor niso izpolnile obveznosti, ki jih imajo do manjšine. Najbolj značilna za avstrijske in koroške razmere pa je nedvomno zaključna ugotovitev dr. Veiter ja, ki pod podnaslovom „Samo Avstrija in Francija“ dobesedno pravi: »Sicer pa naj omenimo, da obstajajo na naslednjih območjih dvojezični krajevni napisi: Finska (finsko-švedski), Nordschlesivig (dansko-nemški), Siidschlesivig (nemško-danski), Južna Tirolska (ita-lijansko-nemški), Trst (italijansko-slovenski), Slovenija (slovensko-italijanski, slovensko-madžarski), Hrvatska (hrvatsko-italijanski, hr-vatsko-slovaški), Španija (špansko-katalonski, vendar to le v redkih izjemnih primerih), Švica (nemško-francoski, francosko-nemški, italijansko-nemški, retoromansko-nemški, vse to le na jezikovnih robovih), Wales (angleško-waleški), Isle oj Man (angleško-manški), Estonija (rusko-estonski), Letonija (rusko-letonski), Litva (rusko-litvanski), Kosovo (srbsko-albanski), Severnograško (romunsko-madžarski, za nemške oznake teče zdaj beseda), Ciper (grško-turški, turško-grški), Nizozemska (nizozemsko-frizijski, vendar samo v provinci Westfriesland-Leewwarden). Avstrija in Francija sta edini državi v svobodni Evropi, kii ne priznavata svojim etničnim manjšinam nobene oblike dvojezičnih napisov (krajevnih tabel)" Torej zavzema Avstrija res zelo „častno“ mesto v Evropi. In potem se še najdejo ljudje, ki govorijo o „napadih“ na čast in ugled Avstrije, če se kdo drzne opozoriti na neizpolnjene obveznosti države. Ali ni Avstrija sama, ali niso avstrijske oblasti prve, ki v mednarodni javnosti spravljajo v nevarnost čast in ugled Avstrije kot pravne države! B 1969: Spet atentati na slovenske zadružne lokale v Velikovcu in Dobrli vasi. Ob množečih se napadih na slovenske ustanove je slovensko ljudstvo upravičeno zaskrbljeno za varnost življenja in imetja. ■ 1970: V dneh okoli 10. oktobra je ponovna skrunitev partizanskega grobišča v Št. Rupertu pri Velikovcu le eden izmed protislovenskih izpadov ob 50-letnici plebiscita, ki dosežejo višek s pozivom Heimatdiensta na genocid; toda policija je na »bojnem pohodu" proti slovenskim »ekstremistom" zaradi napisnih akcij. ■ 1971: Ponovne skrunitve partizanskih grobišč, tokrat v Žrelcu in Rebrci. Kakor že povedano, so v tej kroniki zajeti le .izbrani'' primeri, ki pa dovolj jasno kažejo, kakšna je v resnici »koroška stvarnost' v vseh povojnih letih. Pri tem pa bi bilo gotovo Izredno zanimivo, če bi nam pristojne oblasti odgovorile na vprašanje, v katerih od navedenih primerov so izsledile storilce ter jih prijavile sodišču. Kolikor je razvidno iz poročil v koroškem nemškem tisku, nameravajo tako pri|avo napraviti proti trem slovenskim mladincem, ker so baje sodelovali pri napisnih akcijah. Ali Je to res že vse, kar so varnostne oblasti napravile za ohranitev miru v deželi! Skoraj ne moremo verjeti, zato bi nas zanimal odgovor s pristojnega mesta. Kajti zdaj je na vrsti oblast, da dokaže, da na Koroškem ne vlada dvojna mera in dvovrstna pravica! Obisk muzejev DOSEGA NOVE REKORDE V prvem polletju 1971 so v avstrijskih muzejih zabeležili glede števila obiskovalcev rekorde, kot jih doslej še ne pomnijo. Samo v državnih muzejih na Dunaju so v tem času zabeležili že skoraj 640.000 obiskovalcev, kar je za okroglo 160.000, torej za celo tretjino več kot v istem obdobju lanskega leta. Prvo mesto z ozirom na število obiskovalcev zavzema Avstrijska galerija, ki si jo je v prvih šestih mesecih tega leta ogledalo 154.091 oseb (lani v istem času 70.203); na drugem mestu je muzej za uporabno umetnost, kjer so letos našteli 58.463 obiskovalcev, lani v prvem polletju pa 29.064 obiskovalcev; nova galerija umet-nostno-zgodovinskega muzeja pa je v prvih šestih mesecih tega leta pritegnila 10.972 obiskovalcev, medtem ko jo je v istem času lani obiskalo 4856 oseb. 'Vv ().. »Molči, da ne boš preveč lagala. Pravite, da ste lojal-Ha, vi pa lojalni I Vaju oba bi bil moral ze davno za-in obesiti, brez zaslišanja, toliko masla imata na gla-Ij*’ Je je hehetal in ju prebadal z očmi, ki so sijale kot bajonetov in se ustavile na tistem, ki se je opravičeni' »No, govori, gospod, kar povej, kje imaš brata in ^ Q sinovaI Kdo naj verjame pravljici, da sta izginila v '"bardiranem mestu? Jaz ne! No, kje je brat, kje? je Wolf. ,j Mož je nekoliko pobledel in se otepal. „Ne vem. Že 6 i®ti nisem slišal zanj.” y. »He, prve dni, ko smo prišli, bi vas morali že izseliti. » 1 Blejci, ste navadne barabe, že dolgo vas poznam... £ bOs»e že še prepričali, kaj znam, čeprav mislite, da sem y u,nen. Spoznali boste, da sem pameten jaz in vi neumni. Vem o vas. Od pušk, ki jih je mladina vzela iz jezera, k ZVe*. ki jih vzdržujete s komunisti in Angleži. Samo ča-Vas, Judje,’ se je pijano krohotal. Iznenada pa se je r«snil: MU ,2dai se zgubita, dokler me ne popade jeza, in pu-l'?.,mojo Zofi pri miru. In nehajte že zagovarjati lopove k 'n spravljati iz zaporovl Le kdo se bo usmilil vaju, ko $,Q zaprta?’ Domačina sta se poslovila in jo jadrno pocedila domov. Wolf pa se je kar naprej nalival. Ko sta ostala sama s hotelirko, mu je malo odleglo. .Ali sem jima izprašil dušo?" se je obrnil k njej. .Preveč ste ju zastrašili, dragi Helmut. Vso noč ne bosta spala.” ,Ne preveč, ampak premalo! Začel bom zapirati vse od kraja. Dovolj imam podatkov!" ,Oh, prizanesite jim! Kdo vam bo potem dajal marke, če boste zaprli vse, ki kaj imajo?’ Ko mu je to dejala, se je za hip zresnil: .Molčite, neumnica. O tem, kar vas bom vprašal, niti misliti ne smete na glas.’ Nagnil se je k njenemu ušesu in šepnil v rahli duh parfuma: .Pri vas v hotelu stanuje kapetan von Graff. Kako je z njim?’ ,Oh, očarljiv mladenič, zelo vljuden in dobrohoten. Medtem ko vas ni bilo, sem nekajkrat potarnala vpričo njega." .Saj ste nori, draga mojal Povsem noril On se zanima za stvari, ki ga nič ne brigajo in so za vas zelo nevarne. Izogibajte se ga kot hudič križa, če ni že prepozno.’ Hotelirka je osupnila in srce ji je začelo hitreje utripati. Mežikala je z omamljenimi očmi, razočarana nad svojo bistrostjo, in dejala: .Saj vas sploh ne razumem, Helmut.’ .Helmut sem samo jaz in nihče drug. Ne bodite naivni, če vam je kaj za glavo in za hotel. Pustiva to, zdaj veste. Navijte gramofon in mi nekaj zapojte. Rad bi pozabil na vse, prav na vse, in mislil le na nič, tisti veliki nič, moja mala, ki se nam vsem vedno izmuzne iz rok.” Wolfu je omahnila glava, da so mu pred očmi zaplesale slike, lestenec, macesnovo pohištvo in zavese, ki so do tal zastirale okno. .Tisto mojo zavrtite in zapojte mil" Plošča se je zavrtela, zadonel je zvonek ženski glas: Es geht alles voriiber, es geht alles vorbei... Wol< je pritegnil s svojim globokim, raskavim glasom in tudi gospa je poskusila. Nagnila se je k njemu. Njegova težka glava ji je omahnila na prsi. Ko je šla zamenjat ploščo, se je major dvignil in z enim samim zamahom pomedel z mize steklenico z vinom in vse kozarce. .Kaj je, Helmut?’ je planila. .Nič nil... Blazno sem pijan in nesrečen. Želim si, da bi se ves svet spremenil v črepinje. Dajte, prinesite kaj novega!’ Spet je prinesla vino in kozarec. Na, meči jih v steno, če sočustvuješ z mano, Zofil’ Hotelirka je bila omamljena in toliko prisebna, da je ugodila vsaki njegovi želji. Ko sta razbila vse, jo je major objel kot kakšen igralec tik pred koncem tragedije. .Kje imaš še kaj, Zofi, da razbijeva v kosce, da bova videla, kako naj bi se razletel ta nori svet?l’ Odpeljala ga je v kuhinjo. Opotekaje ji je sledil in pel: Es geht alles voriiber ... Motne oči so uzrle kuhinjo s kamnitim tlakom. Zofi je odprla kredenco: .Tu, Helmut, tu je svet, ki ga lahko razbijeva na kosce.’ Segla je po kupu krožnikov in jih spustila na tlak. Zažvenkelalo je, kot bi v zboru zajokali otroci. .Krasnol’ .Čudovitol’ 4 _ Štev. 35 (1520) S L?E S •> lL MLl! U v-e slovenskih kmetic, marljiva in skrb^ vzgojiteljica svojih otrok. Njena ljenjska pot ni bila postlana z T°. mi. Izgubila je enega od otrok 10 to je za sleherno mater hud uda**®' Toda vse križe in težave je vdan in potrpežljivo prenašala, tudi nuC\ in dolgotrajno bolezen. Njena S0*,10, ljubnost in prisrčnost je bila zgl^*n za vse, ki so se kdaj mudili v K-r ščevi hiši. jj Pogrebne svečanosti je oprav kaplan Domej iz Pliberka, ki je ? odprtem grobu spregovoril tudi tol žilne besede. Domači pevci pa so . od pokojnice s pesmimi žalostinkaI\ poslovili na domu, v cerkvi »n pokopališču. Žalujočim sorodnikom izrekamo11 še odkrito sožalje, pokojno Kres*® mater pa bomo ohranili v lepem SP minu. Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA Tone Svetina! „Še druge!* Wolf je z zdravo roko segal po porcelanu in ga z velikim užitkom metal ob fla, kot bi streljal s topom ali delil udarce tistim, ki jih je najbolj sovražil. Med žvenke-fanjem črepinj je odmevalo vreščavo petje, podobno tragikomični pogrebni koračnici. Ko sta ostala praznih rok — kakor brodolomca na obali pustega otoka — sta se objela. Zofi se je razjokala, on pa se je krohotal in hehetal kot neumen. Napetost, ki ga je pekleno razganjala, je popustila. Stopil je k pipi in si osvežil obraz z mrzlo vodo. Potem je s škornjem sunil v kup črepinj, da so zletele v kot, in viknil: »Pojdiva! Zapustiva to dolino solz... Pojdiva v novo življenjel* In odšla sta, objeta okrog pasu, v njeno sobo. Kot ubit se je zavalil na njeno posteljo. Stežka mu je sezula škornje in ga slekla. Medtem je zaspal. Prebudil se je sredi dopoldneva. Ob njem je stala Zofi. Na ustnicah ji je lebdel materinski nasmeh. Zamižal je in pomislil, da sanja, toda ko je spet odprl oči, je stala prav tam kot prej. Klavrno se je nasmehnil in v ustih je močneje kakor kdajkoli prej zaznal gnus, ki mu je preplavil vse telo in počasi zalival dušo. »Torej sem se napil — je pomislil — da sploh ne vem, kaj se je dogajalo z menoj. Kaj takšnega se mi še ni pripetilo med vojno.* »Dobro jutro,* je zažvrgolela. »Prinesla sem majhno okrepčilo." Zahvalil se je, dvignil v postelji in izpil. V rami ga je presunila bolečina. V tem bednem položaju bi bil najraje sam sebe sunil v zadnjico. »Komaj sem našla nekaj, kar sva sinoči prezrla, da sem vam sploh lahko postregla.* »Bilo je blazno... Ne vem, kaj me je prijelo." »Vsekakor nekaj nenavadnega." Ni bila videti slabe volje. Njen smeh je bil iskren. »Kdo me je pripeljal sem... in slekel?" »Kdo pa naj bi vas pripeljal v mojo sobo?" »Sva spala skupaj? Saj to je vaša postelja..." »Seveda, kaj pa mislitel" »Pa sem gotovo na vsej fronti odpovedal..." »Tudi to je res. Dobili ste vse, kar ste potrebovali — mehko posteljo." »O, hvala vam," je stokal Wolf in se spravljal pokonci. Zofi mu je pomagala, da se je oblekel. Povedala mu je, kaj vse se je prejšnji večer zgodilo; v njegovih možganih se je začelo medlo svitati. »Za nameček pa se je zgodila še ena nevšečnost. Zjutraj, ko je kuharica pospravljala ostanke razbitin najinega sveta, je prišel naravnost v kuhinjo kapetan von Graff in prosil za kavo. Revica mu ni vedela s čim postreči. Zanimal se je, kdo je tako temeljito spremenil vso posodo v črepinje, kar pa mu na srečo ni vedela povedati. Solidni mladenič se je zelo zgražal. Govoril je o gospodarski sabotaži, da ljudje spodkopujejo gospodarske zmogljivosti države ..." »Naj gre k hudiču, bedak!... Kaj je to proti rušilni sili dva tisoč bomb, s katerimi Američani zasipajo naša mesta!" »V primeri s tem gre res za malenkost, ki pa jo bom jaz težko nadoknadila." Wolf jo je začudeno pogledal: »Jutri vzemite kamion, gospa, peljite se v Ljubljano in kupite vse novo. Oglasite se pri tem človeku," — sedel je in napisal naslov. »Plačata pa naj sinočnja gosta." Gospa je samo prikimala in se nasmehnila. Wolf pa je dodal: »Za koga že ste me sinoči prosili? In kaj naj napravim zanje?" Povedala mu je nekaj imen, ki si jih je zabeležili 1 rekla: »Izpustite jih! To vam bo prineslo rečo." |, »Skušal jim bom pomagati, vam na ljubo. Samo f1'°o čite kakor grob in se prav z nikomer ne pogovarjaj*® tem, to vam še enkrat polagam na srce." Zofi je obljubljala z vsem, kar je premogla: z sedo, z rokami, z očmi... Zaupala mu je in videti je be' bil® srečna. To je tudi njemu dobro delo. Stisnil ji je r. g in se poslovil. Med vrati pa se je sklonil k njenemu in zašepetal: i« »Pazite se von Graffa. Zapomnite si vse, kar bo P°c Od hotela je zavil skozi park, kjer je zelenelo Pr^ drevje, k jezeru. Hladen veter mu je vračal razsod®0^ Mislil si je: »Če je človek v škripcih, počne neumno*''' $ če tako klavrno izgubiš oblast nad seboj, izgubiš 0 svetom. Povsem jasno je, da človek, ki ne obvlada sam sebe, ne more voditi drugih. Nihče ni zadovoljen * W tudi sam ne. Dovolj je takšnih bednikov, in čemu bi š® ^j| povečal njihovo armado! Svet je takšen, kakršen i® vedno. Boriti se je treba za vse, kar dobiš — opravi' tudi umakniti se je treba o pravem času, če nisi kos r ložaju." v ^ Zeleno modro valovje jezera in hladni dih goro *fa razbistrila misli. Odšel je v pisarno in se zaklenil. Sedel je, vzel pero in pisal. V drobnih vrsticah ^ kopičile črke kakor bojne enote, ki so pravkar krenil® pohod. »Protiudar vodstva korpusa, onemogočanje delo nova velika agentura iz povsem različnih virov, vrsta biniranih ukan z dolgim, kratkim in srednjim rokom- ^ Nazadnje, ko je bil že z vsem pri kraju, je pr'*’ v vrsto Ana. Prvi ukrep: poklical jo bo, da se sama vrn£j(1ji bazo. Drugi ukrep: dal jo bo privesti s silo. Tretji in l0 Desetletja že čakamo na izpolnitev obljub... (Nadaljevanje s 1. strani) sosedni narod, da bi končno razu-•Oel, da hočemo tudi koroški Slovenci živeti svobodno in enakopravno. Toda izgleda, da tega na-sega opozorila niso razumeli, kajti P° lanskem 10. oktobru se je v od-n°sih med manjšinskim narodom in Večinskim narodom toliko spreme-n'l°> da tega ne moremo prezreti. Država bo morala čimprej pristopiti k stvarnemu reševanju odprtih vprašanj, je naglasil predsed-ZSO. Kam vodi nereševanje odnosno zamudno reševanje, do-Z|vljamo vedno spet na novo. Pra-v'Cei ki jih terjamo koroški Sloven-c'i so jasno zapisane v senžermen-s*' pogodbi, v avstrijski ustavi in v členu 7 državne pogodbe. Ven-"Or zdaj že trideset let čakamo na ^Polnitev obljub, ki jih je dala dr-ZQva, in celo petdeset let na izpol- nitev obljube, ki jo je leta 1920 dala dežela na Gosposvetskem polju — da hoče koroškim Slovencem dati pravice, da se bodo lahko svobodno razvijali. Petdeset let se v tej smeri ni zganilo skoraj ničesar in sedaj se čudijo, če so naši ljudje postali nestrpni. »Drži, da napisi niso naša bistvena zahteva, so pa brez dvoma preskusni kamen, ali je avstrijska družba sploh pripravljena javno priznati prisotnost slovenske narodne skupnosti na njenih avtohtonih tleh. Žolčna reakcija na napisne akcije na žalost kaže, da te pripravljenosti v avstrijski družbi očitno ni. Komu že morejo škodovati napisi! Pred tridesetimi leti so točno vedeli, kje živimo koroški Slovenci. Od skrajne slovenske vasice pri Šmo-horu gor do Kostanj in Djekš so našli naše zavedne ljudi in jih izse- lili. Danes pa nočejo vedeti, kje živimo, da bi nam lahko dali pravice, ki so nam zapisane v državni pogodbi. Naj potem vsaj tam dajo tiste pravice, kjer mislijo, da nesporno živimo. Vendar ne more biti dvoma, da je na Koroškem še kje kakšen kraj, kjer morajo priznati, da koroški Slovenci nesporno obstojamo. Zakaj tam ne napravijo dvojezične napise! Zakaj tam ne dajo tiste pravice, ki so nam zagotovljene! Naj končno enkrat povedo, kako in kje si zamišljajo uresničitev člena 7 državne pogodbe, kako daleč mislijo, da koroški Slovenci še sežemo. Pred 30 leti, ko so nas selili, smo koroški Slovenci živeli na svoji podedovani zemlji in v teh krajih živimo tudi danes. Če pa mislijo, da so v teh 30 letih našo zemljo že ponemčili, potem jim moramo dokazati, da še živimo." Priznati morajo našo prisotnost Kot poglavitne zahteve našega judstva je govornik poudaril ena-opravne pogoje v gospodarskem ln kulturnem življenju ter v sploš-|'®m družbenem razvoju. To so zah-evei ki jih koroški Slovenci vedno sPet postavljamo; postavili smo jih v ^kupni spomenici, ponavljamo jih Pr' vseh pogovorih z vlado in jih . "mo ponovno spet nedvoumno in JQsno povedali pri predstoječem izgovoru na Dunaju. V nadaljnjem izvajanju je predsed-ZSO menil, da se je treba vpra-atl> kje pravzaprav smo koroški Slo-ei)ci danes resnično prisotni v av-_tZlJski družbi? Ko so lani praznovali obletnico plebiscita, ni padla niti ?.a sama beseda o koroških Sloven-.» torej za te kroge očitno nismo Pttsotni v tej naši podedovani do-*®°vini. In če se ozremo v zgodovi-°.: ali smo prisotni v celovškem mu-kje najdemo eno samo besedo, ?n° samo opozorilo, da je to ali ono v, slovenskega ozemlja? Ne v celov-em muzeju in ne v muzeju na pro-et^ pri Gospej Sveti, ne v deželnem Jmvu niti v zgodovinskem časopisu *\harintia“ ni besede o obstoju in Prisotnosti koroških Slovencev. •Našo prisotnost morajo priznati, P°tem se bo brez dvoma našla Možnost skupnega sporazumnega feŠevanja. Končno naj javno pri-*PQj° obstoj slovenske narodne 5 upnosti na Koroškem. Mimo te zahteve koroški Slovenci ne moremo. Nismo pa taki, da ne bi priznali tudi nekaj znakov dobre volje. Pozdravljamo, da je že za jutri dan štarf za gradnjo poslopja slovenske gimnazije v Celovcu. Pozdravljamo, da so naši kmetijski šoli podelili pravico javnosti, če nam že niso dali javne šole. Brez dvoma je to korak naprej in ne smemo samo kritizirati, če ni prvi dan vse tako kakor bi želeli; prepričan sem, da je sedaj večja možnost, doseči za to šolo tudi finančno pomoč. Pozdravljamo, da so se ob snovanju nove revije ,lm Schnitt-punkt' spomnili, da živimo v tej deželi tudi Slovenci in da je treba tudi nje pritegniti k sodelovanju. To so znaki, da se le ustvarja nova miselnost, znaki, da počasi uvi-devajo in vidijo potrebo, da je treba priznati prisotnost slovenskega človeka na avtohtoni koroški zemlji/ Potem je predsednik ZSO opozoril na dvojno moralo, ki vlada v avstrijskem javnem mnenju. Če nekdo prilepi ali pripiše poleg nemškega krajevnega imena še slovensko označbo kraja, potem je vik in krik v vsem avstrijskem tisku. Če pa nam sovražni elementi pomažejo in skrunijo spomenike padlim partizanom, potem je vse mirno, potem nihče ne obsoja teh gnusnih dejanj. Kdaj se je kdo oglasil, da je treba končno najti vse tiste storilce, ki so skozi desetletja zagrešili zločinska dejanja proti koroškim Slovencem? Kdaj bodo izsledili krivca, ki je razstrelil partizanski spomenik v Velikovcu; kdaj storilce, ki so pomazali partizanske spomenike v Grebinju, v Žrel-cu in sedaj na Reberci? O tem nihče ne piše in nihče ne kriči, da je treba krivce končno izslediti in postaviti pred sodišče. Koroški Slovenci smo proti taki dvojni morali, ob kateri pa se vidi, da tudi tisti, ki se sicer imajo za velike prijatelje Slovencev in bi radi svoj listič in svoje pisanje prikazali kot vzor humanosti, ne gledajo nič drugače, kadar gre za naša bistvena vprašanja, za naše življenjske pravice. »Vendar smo koroški Slovenci pošfeni in korektni, da priznamo in pozdravljamo vse pozitivno, kar je bilo storjeno za reševanje našega vprašanja. Pozdravljamo razgovore z vlado; v kratkem stojimo spet pred takim razgovorom in želimo, da bi oblast tokrat pokazala, da je dejansko pripravljena izpolniti nekaj bistvenega in nam dati tisto, kar nam koristi za naš obstoj in nadaljnji razvoj. Pozdravljamo, da je vlada koroškim Slovencem končno dala javno čeprav skromno finančno pomoč in sem proti temu, da se kritizira vlada, ki je to pomoč dala javno, medtem ko se je prej molčalo. Niti prej niti danes te pomoči ni dovolj, vendar je javno dodeljena pomoč korak naprej in smo prepričani, da bo država končno razumela, da narod, ki živi in hoče živeti, ob stalnem zapostavljanju ne more sam iz svojega še več žrtvovati za povečanje in poglobitev kulturne dejavnosti. Koroški Slovenci zato zelo jasno zahtevamo, da država končno uresniči tudi tiste obveznosti, ki jih je sprejela v senžermenski pogodbi že pred 50 leti — da bo dala Slovencem primeren delež tako v državnem in deželnem proračunu, kakor tudi v proračunih občin." Pri vsem tem pa moramo, kakor je dejal predsednik ZSO, koroški Slovenci tudi sami vedeti in jasno povedati, kaj hočemo. Če v zadnjem času gledamo naš tisk, se večkrat zdi, da sami ne vemo, kaj hočemo, da eden pobija tisto, kar drugi skuša ustvarjati. Moramo enotno nastopati in pokazati, da imamo enotne želje in enotne zahteve. Ne gre pobijati vrednosti razgovorov z vlado, čeprav do danes morda še nismo dosegli tistega, kar si želimo. Vendar je to v današnji družbi edina pot za reševanje odprtih vprašanj; v pogovoru, v diskusiji in v pogajanjih moramo iskati rešitev, vendar moramo za temi pogovori stati vsi enotni kot en mož. Govoreč o drugih važnih vprašanjih, je govornik opozoril na nazadovanje šfevila otrok, prijavljenih k dvojezičnemu pouku, ter poudaril, da je treba mobilizirati vsakega našega človeka, da bo prijavil svoje otroke, kajti šele potem bomo lahko še bolj odločno zahtevali novo, bolj humano in bolj pravično ureditev. »Sami moramo storiti, kar moremo, potem lahko tudi od drugih zahtevamo, da storijo, kar morajo!" Glede načrtovane združitve občin je predsednik ZSO dejal, da gre za potrebe, ki jih narekujejo sodobni gospodarski in splošni družbeni vidiki in se tem nujnostim tudi koroški Slovenci ne moremo upirati. »Jasno pa je, da morajo pri tej združitvi misliti tudi na potrebe in upoštevati pravice slovenske narodne skupnosti ter se bomo odločno borili proti temu, da bi nas porinili na periferijo večjih upravnih enot, medtem ko v njihovih središčih ne bi bilo več prostora za naš jezik/ Enako se Slovenci tudi ne moremo upirati industrializaciji našega ozemlja, vendar »zahtevamo, da dajo enake možnosti tudi slovenskim podjetjem ter da nova podjetja, ki prihajajo na našo zemljo, spoznajo in upoštevajo, da tukaj avtohtono živimo Slovenci/ Pokažimo več odločne volje in odpornosti! Ob koncu je predsednik ZSO naglasil, da moramo pri vsem tem tudi sami pokazati svoj ponos in svojo življenjsko voljo. »Dokler se ne bomo osvobodili občutka manjvrednosti ter pokazali, da smo ponosni na svoje poreklo, ponosni na svoj jezik, tako dolgo nas tudi tujci ne bodo razumeli, tako dolgo nas tudi večinski narod ne bo upošteval. Odločno in jasno moramo postaviti svoje zahteve in se ne smemo bati. Koroški Slovenci smo v zadnjih desetletjih, v najtežji dobi naše narodne zgodovine pokazali, da znamo, kadar gre za obstoj, prijeti za orožje in se boriti za enakopravnost. Zakaj ne bi tudi danes, v miru, pokazali več odločne volje in odpornosti, več junaštva in ponosa! Noben narod ni dobil pravic in svobode na krožniku, ampak se je moral za vse boriti. To je nauk zgodovine, nauk naše narodnoosvobodilne borbe in tudi nauk za našo bodočnost. Če se bomo vztrajno borili, potem bo tudi večinski narod in bo tudi država spoznala, da je treba priznati prisotnost našega človeka na koroških tleh, da je treba upoštevati naše potrebe in zahteve ter da je končno treba spremeniti tako imenovano koroško miselnost, tisto mentaliteto, ki je skozi petdeset let ovirala in onemogočala reševanje našega vprašanja. Potem bo avstrijska družba spoznala, da je minil čas tiste stare .nedeljene in svobodne' Koroške, ki je bila in je samo alibi za velikonemško miselnost; spoznala bo, da mora nova koroška miselnost vsebovati Koroško dveh enakopravnih in svobodoljubnih narodovi* Svetina: UKANA Tone Svetina: UKANA Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UK reP: dal jo bo likvidirati. Do takrat pa bo njena mati za QPahi kot talka. je nameraval oditi iz pisarne, ko je prišel oficir, ki v°dil manj pomembno agenturo ter mu sestavljal pre-, ede in poročila. Prevzel je papirje in ga odslovil. Na r° je pregledal poročila in pogled se mu je ustavil na CJnji strani, pri obvestilu nepomembnega izvidnika iz robne vasi: tam se je pojavil komandant gorenjskih varnih skupin VOS, znan pod imenom Tonček. Wolf se je zdrznil kot lovec, ki naleti v džungli na ®zo tigrovo sled. Srce mu je začelo hitreje utripati, v mož-°nih pa so SQ utrnili spomini. Poleg von Grafta zdaj še ta nevarni človek v bližini, s8 prav gotovo ni priklatil sem in tudi ne brez vzroka ... * QJ neki ga je prignalo?" se je vprašal. Vsa poročila v : ez' z njim so ga spominjala na neljube dogodke. Po-^ wal se je iznenada in prav tako tudi izginjal, neznano Wolf ga je krstil za morskega psa, ki mu je od časa y Časa raztrgal mrežo, da je bila povsem neuporabna. ^de| je, koga je iskal. Agenti so za njim izginjali, kot bi udrli v zemljo. Že dve leti je trebil ta plevel. In zavoljo 9a bo moral ostati tu, prav sedaj, ko se je namenil za dni v rajh na obisk k materi. . Dvignil se je in prinesel iz železne omare njegovo P° s fotografijami, nalepljenimi na prvi strani. Z njih v je smehljal dobrodušen obraz mladega fanta z očmi, v katerih je Wolf kot dober poznavalec ljudi nal fanatičen žar in nevaren zanos. h Nad njegovo fotografijo je lastnoročno napisal: »Zelo *varen/ jih .^ie9°vo 'me ja bilo povezano z najhujšimi udarci, ki h k*8 ^oz'v®! nemški vojni stroj na Gorenjskem. Bil je pri °ju specialne skupine leteče policije v Rovtah, kjer se 54 mož vrnil en sam, pa še ta ranjen; drugi so bili vsi pobiti. To je bil človek, ki se je v treh letih vojne izmuznil že iz neštetih zank ... Lovili so ga že prej, preden je on prevzel ustanovo; oficir ki mu je predajal dolžnost, ga je posebej opozoril nanj. Med ukrepi, ki naj bi surovo zatrli osvobodilno gibanje, so v letu 1942 predvideli preselitev vseh družin partizanov, ki bi utegnile pomagati sovjcem v hosti, v rajh oziroma v koncentracijska in druga taborišča. Spomnil se je, da je prišla na spisek tudi družina obveščevalca Tončka. Čez nekaj dni je čakalo Wolfa presenečenje. Natakarica mu je dala pismo, ki ga je bil oddal zanj neznan gospod in takoj izginil. Odprl je predal. Po dveh letih je to pismo še vedno hranil. Na njem je bilo črno na belem njegovo pravo ime in položaj, čeprav ga je takrat poznalo še zelo malo ljudi. V/olf je preziral nevarnosti in se večkrat celo sam po nepotrebnem izpostavljal. Grožnje posameznikov pa so bile njegova šibka točka, ki jo je odkril samo general in jo tudi primerno izrabljal. Z mešanimi občutki je zrl na vrstice, pisane s potezami odločnega človeka: »Zvedel sem, da ste moje starše zaprli v begunjsko kaznilnico in jih nameravate poslati v taborišče. Vedite, da se maščujete nad nedolžnimi ljudmi in ravnate povsem protipravno. Midva z bratom sva polnoletna. Za boj proti vam sva se odločila sama, na lastno pest. S to stvarjo najini starši nimajo nobene zveze. Če mojih staršev ne izpustite in če se jim skrivi en sam las na glavi, vedite, da vas bova midva z bratom osebno spravila s sveta in vas poiskala, tudi če bi vas bilo treba iskati v Reichstagu v Berlinu. Da ne govorim tjavdan, vam povem, da sem bil včeraj v kavarni v Park hotelu. Sedel sem v kotu in imel obraz zakrit s časopisom, ko ste vstopili v družbi kapetana Branta. Pri pultu ste popili tri čašice žganja. Poznam vas in nikoli vas ne bom pozabil, dokler se ne srečava." Ko je preletel te vrstice, ga je spreletel srh. Leto dni pred vojno mu je starejši kolega, dolgoletni kriminalistični svetnik, s katerim sta nekaj časa delovala skupaj proti Kominterni, dejal: »Helmut, vojna se je začela. Obilo posla vas čaka in morda celo kariera. Tvegajte, toda bojte se maščevanja drznih posameznikov kakor hudič križa. Ti so nevarni! Osebno se ne zamerite nikomur. Poskrbite, da bo s posamezniki obračunaval kdo drug namesto vas. Napravite vse, da boste povsod in vedno v temi ozadja. To je najboljši recept, če bočete prinesti celo glavo skozi pekel, ki prihaja med ljudi. Komunisti v skladu s svojim naukom mislijo in ukrepajo kolektivno, kot člani gibanja napadajo sistem, ki ga hočejo zrušiti, verujejo pa v človeka. Ti niso tako nevarni, ker krivijo za vse zlo sistem. Zelo redki pa so posamezniki, ki za sistemom iščejo človeka, predvsem stebre zla in krivce nesreč. Povzročitelj individualnega zla je navadno posameznik ali skupina ljudi, ki jih sistem spodbuja. Tak posameznik pa lahko udari včasih tudi tistega, ki ni kriv/ Wolf je bil tako premeten, da je to izkušnjo prevzel ne samo kot teoretično točno ugotovitev, marveč tudi kot vodilo pri svojem delu. On sam ni mehčal zapornikov s pretepanjem, osebno jim ni grozil. Bil je zelo vljuden in navidezno prizanesljiv do vseh nasprotnikov, dokler so imeli trohico možnosti obstanka na zemlji. In tako je, ne da bi kaj dosti pomišljal, spustil Tončkovega očeta in mater domov. Čez nekaj dni je poklical očeta v pisarno in mu — da bi si opravičil postopek — predlagal, naj se do rajha zadrži lojalno in skuša spraviti sinova v dolino k Nemcem. Čeprav mu je stari kimal, da SMILJAN ROZMAN BORI Nekoč so zasadili bore. Sredi širnega polja, sredi njiv. Zasadili so jih otroci. S svojimi majhnimi rokami so zagrebli v mehko zemljo še prav tako majhne in nežne korenine. Potem so vsako sadiko še zalili, da bi ji dali moč za prve dneve rasti v novem okolju. Nekdo od starejših mož je rekel: »To bo nekoč lep gozd, otrokom v veselje in starim v uteho." Otroci? Komaj so mu verjeli, saj je bil nasad borov podoben okoliškim njivam, na katerih so rasli krompir, koruza in žito. Toda bori so rasli. In otroci tudi. Postali so odrasli možje. Bori pa so bili še vedno mladi bori, kajti bori rastejo počasneje od ljudi. Možje so hodili na bližnji hrib, pod katerim je spalo polje. Kazali so na temno zeleno preprogo sredi rumenih njiv in govorili s ponosom: „Mi smo posadili ta gozd. Še takrat, ko smo bili otroci. Kako pametno je KLASJE Nekoč je šel kmet s sinom na polje, kjer je dozorevalo žito. Deček je opazoval klasje in vprašal očeta: „Oče! Zakaj pripogiba kakšen klas ponižno glavo, medtem ko jo kakšen drugi drži po-koncu? Ta, ki jo drži pokoncu, je gotovo poln zrnja, medtem ko je drugi prazen." Oče je utrgal šop klasja in rekel sinu: »Glej, ta klas je pripogibal glavo, pa je poln zrnja; ta drugi pa, ki jo je držal pokoncu, je prazen. Pomni: samo prazen klas drži glavo pokoncu." Sin je razumel te besede in bil hvaležen očetu. (Narodna) bilo to. Vas se skriva v njegovem zavetju in vse dehti." Možje, tisti, ki so kot otroci zasadili bore, so imeli otroke in ti otroci so že tekali po borovem gozdu, vdihavali smolnati vonj, plezali na drevesa in poslušali ptičje petje. Kajti ptice so spletle v borovem gozdu svoje domove. In bori so rasli, rasli v nebo. Kot da bi se želeli z vrhovi dotakniti njegove modrine. Iglaste veje so hotele požgečkati mimo bežeči oblak. Vzpeti so se hoteli do zlatega sonca. Bili so močni bori. S koreninami so se zajedali v vlažno zemljo in zemlja jih je hranila, saj so bili njeni otroci. Z vejami so se dotikali drug drugega; mogočna vojska. Če je zašla mednje sapa, so zašepetali, kot da pripovedujejo pravljico iz davnih dni. Če se je zagnal vanje veter, se je gozd spremenil v velike stare orgle. Otroci so se skrili za zapeček in preplašeno poslušali mogočno glasbo. Ko se je veter izgubil v daljavi, ko so bori utrujeni od petja zasanjali v tišini, si otroci še nekaj dni niso upali mednje. Otroci tistih otrok, ki so posadili bore, so imeli svoje otroke in tudi ti otroci so postali možje. Vendar ti niso več vedeli, kako je gozd nastal. Niso več čutili do njega tiste ljubezni kot njihovi predniki. Mož, katerega praded je nekoč predlagal, da zasadijo bore, je rekel: »Zakaj bi rasli brez koristi. Izcedimo iz njih smolo." Tako so tudi storili. V vsako drevo so zasekali zarezi in podnje pritrdili lončke. Bori so začeli krvaveti. Njihova moč se je počasi izcejala v lončke. Te so ljudje pridno praznili. Smolo so potem prodali. In tako je šlo nekaj let. Bori niso več rasli v nebo. Njihova moč je FRANCE FILIPIČ Sestra navihanka V bolnišnici v velikem mestu je sestra, katere se je prijelo ime Navihanka. Zares je zelo navihana, rada se smeje in pove kakšno okroglo. In polna je nenavadnih domislekov. Seveda ima rada otroke in otroci tudi njo, samo nagajivci se je nekoliko boje. Sestra Navihanka namreč tudi najbolj sitnega otroka brž užene v kozji rog. Vsako jutro že navsezgodaj pokuka v otroško sobo in povpraša, ali so otroci pridni. Resnici na ljubo je treba povedati, da se med njimi vedno najde kakšen, ki razgraja, ne uboga, se boji injekcije in noče jemati zdravil. Tudi takšni so vmes, ki jokajo za prazen nič in mislijo, da nje najbolj boli in se jim godi najhuje na svetu. Ko sestra Navihanka poizve, kako je kaj s pridnostjo, brž izbere med otroki dva največja nepridiprava ali cmeravca in si ju vtakne v žep, pravzaprav enega v levi, drugega pa v desni žep svoje bele bolniške halje. Potem z obema otrokoma v žepu ves dan opravlja svoje delo po oddelku. In dve glavici, ki kukata sestri iz žepa, lahko medtem marsikaj vidita. V operacijski dvorani je polno krvi in gnoja in strašnih ran, najgrozneje pa je v sobah, kjer ležijo stari ljudje, saj nekateri med njimi hropejo v poslednjih vzdihljajih, na upadlih obrazih pa sta jim zarisana muka in žalost. Otroka, ki ju nosi Navihanka s seboj, morata vse to gledati. Sprva kričita kot na ražnju, ker ju sestra tako prena- ša, a polagoma utihneta. Saj nista slutila, da je v resnici toliko trpljenja na svetu in toliko gorja in bolečin! A najbolj ju pretrese, ko opazita, da ljudje prav najhujše bolečine prenašajo vdano, brez joka in vzdihovanja. Zvečer ju sestra Navihanka prinese nazaj v njuno otroško sobo in odloži vsakega v njegovo posteljo. Čisto mirna sta. Z e naslednji dan sta najbolj pridna otroka v otroški sobi. Rada jemljeta zdravila, ne bojita se injekcij in nič več ne jokata, zakaj venomer se spominjata, koliko morajo drugi ljudje več pretrpeti kot onadva, pa nič ne jokajo in ne sitnarijo. Kadar boste vi prišli v bolnišnico, dragi otroci, le pazite, da vas sestra Navihanka ne bo vtaknila v žep. splahnela v mošnjičkih ljudi. Nekoč lep0 temno zelena barva se je spremenila v rumenkasto rjavo. Tudi smole je bilo iz dneva v dan manj, dokler ni povsem usahnila. Tedaj so rekli ljudje: »Ta gozd je bolan-zanič. Posekali ga bomo. Nobene koristi nimamo več od njega.” In tako so tudi storili- Pozabili so pa, da je postal gozd zanič zaradi njih samih; zaradi smole, ki so mu j° ukradli. Kajti ljudje marsikdaj marsikaj p°" zabijo. Vi ste majhni Vi ste majhni, leto je veliko, v nedogled vam teče pestra pot. Slika se odgrinja vam za sliko, letni čas jih vam vrsti povsod. Cvetje leta vam v lase z vejevja, sonce vas poljublja na srce, sadje meče prav pred vas se z drevja, sneg vam čara pravljice v gore. Kjer se le krajina v dalji guba, čaka vas še neokusen dar. Komaj vam mrači stezo izguba, že ji sije nove sreče žar. Majhni ste na tem velikem svetu, vendar vaš, le vaš je ves ta svet. V prt svilen ste vtkani, cvet ob cvetu, prt pa je čez vso zemljo razpet. Majhni zrete v te velike čase, vendar vaš je ves bodoči čas. V njem zibali boste zlate klase, ko bo delal črno prst iz nas. Lili Novy Dragoceno kamenje Bogat človek v jutrovi deželi je nosil oble' ko, na kateri je bilo našito mnogo drag0' cenega kamenja. Sreča ga slabo človek, postoji in si ogleda bogatina 0 nog do glave. Potem se mu globoko Prl' kloni ter se mu zahvali za dragoceno k°' menje. »Prijatelj," mu reče bogatin, »zakaj se 011 zahvaljuješ?" Revež pa odgovori: »Dal si mi priložnos. da sem si ogledal dragoceno kamenje, drU gega užitka tudi ti nimaš od njega. MN'01' da med nama ni druge razlike nego ta. 0 moraš ti to breme nositi, jaz pa sem bremena prost." Še enkrat se je priklonil ter nadaljeVCI svojo pot. Ton« Svetino: UKANA — Tone Svetino: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetino: UKANA Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA Tone Svetino: bo napravil vse, kar želi, je bil prepričan, da si misli svoje. 2e sam videz trdega moža je pričal, da jabolka niso padla daleč od drevesa. Vedel je, da ga eden od teh dveh fantov slej ali prej lahko poišče. Sicer so tu postojanke, toda obdaja jih gozd, ki sega do hiš in do jezera. Tudi v vilo, kjer stanuje, se drzen fanatik lahko vtihotapi. V hotelu — kakor drugi — pa vseeno ni maral stanovati. Udobnosti vile se ni hotel odreči za nobeno ceno. In kaj išče Tonček? Koga in zakaj? To mora čimprej ugotoviti! 16 Tonček, poveljnik varnostnih skupin VOS, se je že nekaj časa mudil na Bledu. Menil je, da bo najbolj varen v bližini poveljstva gestapa. Zato si je izbral za bivališče najbolj obiskano gostilno Planinc, kjer so se shajali gostje vseh vrst. Tu so vsem dostojno postregli že v mirnih časih, pa tudi med vojno. Gostilna je stala nasproti hotela Jekler, tako da je skozi reže zaves lahko opazoval vhod v hotel, kamor so prihajali in odhajali oficirji z mrtvaškimi glavami na kapah ter se šalili pred vrati s prijazno hotelirko. Nevarna soseščina ni prav nič motila njegovega dobrega teka in trdnega spanca. Gostilničarka je imela moža pri partizanih. Podnevi je bil Tonček zaklenjen v sobi, ki mu jo je velikodušno odstopila, v mraku pa je odhajal na oglede, oblečen v plašč, kakršne so nosili civilni policisti, z zavihanim ovratnikom ter na oči pomaknjenim klobukom. Iskal je gestapovskega ovaduha, domačina, ki je z raztrganci strahoval domačine pod Pokljuko in ogrožal kurirske zveze. Sklenil je, da ga bo ubil, pa četudi pred samim Park hotelom. Toda ni imel sreče. Bilo je tako, kot bi čakal srnjaka, ki izstopi vsak dan drugje, največkrat pa ostane kar v hosti. Vsak večer je napravil obhod: mimo Park hotela do hotela Toplic in naprej do pošte, potem se je vračal mimo šole nazaj, od koder je bil prišel. Zaneslo ga je tudi do kina ob cerkvi. Tam je včasih postal med policisti in vojaki, ki so poleg redkih civilistov obiskovali predstave — kinematograf je predvajal same propagandne filme. Na najbolj prometni ulici mesteca, ki je bila obdana s postojankami policije SS, vojske, uradi gestapa in žan-darmerije ter naseljena večidel z Nemci, niso nikogar legitimirali. Sicer pa je bil Tonček vedno pripravljen legitimirati se. V prsnem žepu sta mu tičala vvalter in težka belgijska parabela, ki sta mu zbujala samozavest in občutek varnosti. Pravzaprav so bili Nemci v postojankah mirni, vljudni in zanimivi ljudje, prav nič podobni tistim, ki so prihajali v gorske vasi in gozdove. Tončkov obraz pa je bil tako nedolžen in zbran, da ni zbujal nobene pozornosti. Motilo ga je le to, da je srečaval na ulici tudi ljudi, ki jih je že zdaleč prepoznal in bi tudi oni lahko prepoznali njega. Tonček ni bil sam na lovu. Pomagala mu je skupina mladincev-skojevcev. Toda kot zakleto — gestapovec mu je vsak večer izginil izpred cevi kakor duh. Samo enkrat ga je srečal. Pri vratih trafike sta se skoraj zaletela drug v drugega. Le za hip je ujel njegov razbrazdani obraz in nemirne oči. Kot bi začutil, da mu preti nevarnost, se je izdajalec brž pomešal med skupino policistov, ki so priškornjali izza vogala, smuknil čez cesto in se spustil naravnost k zadnjemu vhodu Park hotela, kjer je izginil. Potem so ga čakali do policijske ure, pa ga ni bilo več na spregled. Naslednji večer je Tonček napravil obhod okoli policijskih zgradb z občutkom rahle nestrpnosti, ker se ga je držala smola. Morda ga je izdajalec prepoznal ali Pa 5 U.. til, kaj mu grozi? Vračal se je ob jezeru, kjer ni bilo d°5j ljudi. Naslonil se je na vrbo, sklanjajočo se globoko °° vodo, in se zagledal proti otoku in temni gmoti Jelovi0®^ Zahotelo se mu je nazaj v gozdove. Zmanjkalo mu je P° trpljenja. Vedel je, da jo bo moral pobrati, ne glede uspeh. Vsaka stvar ima mejo — čeprav je tema, uteg zbuditi pozornost. Bližala se mu je skupina policisl°v Hrupno so šli mimo, zanj se sploh niso zmenili. Za njimi je počasi prišel teman, visok oficir, ki je Pe* ® val na trikotni ruti levo roko. Šel je naravnost k Ton<-in ga po nemško ogovoril: »Oprostite, prosim. Imate ogenj?" »Da. Trenutek, prosim.' Tonček je s prosto roko iskal po žepih vžigala^-drugo pa je stiskal pištolo. ,g Neznanec je v eni roki držal cigareto, drugo Pa * prav tako kot on tiščal v žepu in ga pozorno motril. Ocl se mu svetile ko dva diamanta. Desetinke sekunde so bile dolge, napete. »Prosim." Tonček je naglo ukresal vžigalnik in dvignil platT,e ^ ček k oficirjevim ustom. Srečal se je z njegovimi očrt11' katerih je zasijal zelenkast ogenj. Oficirjev obraz j® se je dirt1' 'rilf stal nenadoma ves prežeč; v siju vžigalnika «*• ie 0(T11 vendar le navidezno. Ko je oficir globoko vdihnil in potegnil vase Tončku ni ušlo, kako so njegove oči spolzele od nj®9 vega obraza do roke, ki jo je tiščal v žepu. Ta roka j® .g neznanca učinkovala tako kakor glava naočarke, ki i° bil zamenjal za vejo. »Hvala lepa," je dejal oficir, zakašljal in dodal: »Vi nisfe Nemec, gospod?" .. (Nadaljevanje d*"* od leta 1393 Pliberški sejem na travniku NAJVEČJE IN NAJSTAREJŠE LJUDSKO SLAVJE JUŽNIH PREDELOV KOROŠKE OD SOBOTE 4. DO PONEDELJKA 6. SEPTEMBRA 1971 Slovenske zadruge v Pliberku In okolici Hranilnica in posojilnica PLIBERK — ŠMIHEL — ŽVABEK Kmečko gospodarska zadruga PLIBERK — ŠMIHEL Kredifne zadruge opravljajo denarne posle, blagovne zadruge pa dobavljajo najrazličnejše potrebščine za vsakogar. poslužujte se vaših domačih zadrug! M Simca Service ■ Trgovina z novimi in rabljenimi avtomobili ■ Sheli-črpalka ■ Specialna naprava za zaščito podvozja proti rji Trgovina z avtomobili in mehanična delavnica Hans Schneider PLIBERK — D R V E š A VAS Mizarstvo Hanzej Leitgeb Šmihel nad Pliberkom St. Michael ob Bleiburg O Kvalitetna Izdelava vseh vrst mizarskih del O Specialna izvedba kuhinjske opreme O Priznano stavbeno mizarstvo E L E K T R O MICHAEL HOLLAUF IZVAJA STROKOVNJAŠKO VSAKOVRSTNE ELEKTRIČNE INSTALACIJE VODE ZA TOK SVETLOBNE NAPRAVE — ZAŠČITNE NAPRAVE PROTI STRELI Trgovina električnih potrebščin PLIBERK - BLEIBURG Borovje pri Pliberku VVoroujach bei Bleiburg • Prijetna gostilna za domače in oddaljene goste # tujske sobe za letoviščarje # zdrava lega, tihota, gozd, polje in travnik # lep razgled na spodnje Karavanke. Zadnja gostilna pred mejo. Steklarstvo • Gradbeno S portalno In • prolilltno zastekljenje Gregor Schippek Pltberk-Blelburg KOLODVORSKA GOSTILNA Elfriede Jorgl DRVEŠA VAS - EBERSDORF KOLODVOR PLIBERK • PRILJUBLJENA RESTAVRACIJA • NEGOVANE PIJAČE — OKUSNA JEDILA • DOMAČA IN SOLIDNA POSTREŽBA Trgovina ■ špecerija ■ železnina ■ manufaktura KARL FERRA Pliberk bleiburg Bahnhofstrafje 16 Postgasse 13 ■ kmetijski pridelki ■ gradbeni material Telefon 219 in 220 GOSTILNA Čevlji in športni artikli KATHREIN Franz VVreschnigg H. Enzi Šmihel nad Pliberkom 9150 Bleiburg-Pliberk St. Michael ob Bleiburg Prijetna gostilna pod Katarinskim hribom • Bogata zaloga čevljev vseh vrst • Na sejmišču velika razprodaja čevljev iz Dobra postrežba: specialitete, jedila In pijače zaloge KAVARNA — RESTAVRACIJA „BRUCKE“ ^.'.VrTrLe.MLINAR PLIBERK — BLEIBURG Ob pliberškem sejmu seveda k .Brucke"! Gostitelja skrbita vedno za veliko izbiro jestvin (specialitete na žaru) in negovane pijače. Za dobro voljo in ples igra prvovrstna godba .CARINTH1A-COMBO" od petka zvečer do ponedeljka. herezija in Franc Huse/ Šmihel nad Pliberkom St. Michael ob Bleiburg ®°Sata ponudba In izbira vsakovrstnih potrebščin za vsakega. • Kvalitetni prodajni artikli. % Priznana domača in solidna postreibal STROKOVNA trgovina za čevlje Josef Kreusel Pliberk bleiburg Klopinj klopein SIN C A VAS KUHNSDORF Izdelava po meri in popravila Ugodne cene S Razstavljamo tudi na sejmišču NAKUPNI CENTER Sr1 KRAUT PLIBERK- BLEIBURG Na sejemskem travniku ne razstavljamo. Odprto imamo tudi v nedeljo. Upoštevajte naše posebno ugodne SEJEMSKE POSEBNE PONUDBE v naših izložbah ■ KOVTRI ■ MATRACE ■ OBLAZINJENO POHIŠTVO TVRDKA FERDINAND STEFITZ PLIBERK - BLEIBURG GOSTILNA ŽELEZNIK Priznana in pri- H E R T A ljubljena gostilna | u sredi vasi, v njej se počutijo gostje od blizu in daleč prijetno in domače SIMON MARIN Loibach b. Bleiburg - Libuče p. Pliberku Slikar in pleskar mojster Josef Cuješ PLIBERK-BLEIBURG izvaja vsa v slikarsko In plsskarsko stroko spadajoča dala z odličnim strokovnim zna-njam v zadovoljstvo vsah naročnikov T P rgovina z lesom o d j e t j e z žago ŠTEFANTRAMPUŠ NONČA VAS — PLIBERK — EINERSDORF BLEIBURG MIZARSTVO Josef Grauf PLIBERK BLEIBURG Priznana delavnica za vsakovrstno pohištveno in gradbeno mizarstvo. Svojim naročnikom daje koristne strokovne nasvete. Negovane pijače, izborna kuhinja, tujske sobe, solidna postrežba v gostilni LA M M PLIBERK-BLEIBURG Vrtnarstvo Zofija Ules Pliberk - Bleiburg ■ POVRTNINA ■ ROŽE ■ ŠOPKI (BUKETI) ■ VENCI Karl Kotschnig ■ TRGOVINA S KMETIJSKIMI STROJI ■ REPARATURNA DELAVNICA ■ KLJUČAVNIČARSTVO ■ ČRPALKA ZA BENCIN Šmihel nad Pliberkom St. Michael ob Bleiburg OBIŠČITE NAŠO RAZSTAVO NA SEJMUI Izdajatelj, založnik In lastnik: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem; glavni urednik: Rado Janežič; odgovorni urednik: Andrej Kokot; uredništvo In uprava; 9021 Klagenfurt — Celovec, Gasomelergasse 10, tel. BS-6'24. — Tiska: Založniška In tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec - Borovlje. Pohištvo v veliki izbiri in ob ugodnih pogojih dobavlja in na dom dostavlja RUTAR-Dobrla vas POHIŠTVO vsakdo potrebuje! RUTAR vsako željo izpolnjuje! A-9141 Eberndorf - Dobrla vas, telefon O 42 36 - 281 Gottfried Glawar Libuče pri Pliberku Loibcch bei Bleiburg Zimmorei, Sage- und Parkettenvverk Erzeugung und Verlegung von Normal- und Mosaikparketten in Buche und Eiche Tesarstvo, žaga in izdelava parketov Proizvodnja ter polaganje navadnih in mozaičnih parketov, bukovih in dobovih Pri valih gradbenih podvzemih se obrnite na nas — radi Vam svetujemo neobvezno in brezplačno Mizarski mojster Herman Kuschej PLIBERK - BLEIBURG Odlična delavnica pohištvene oprave in gradbenega mizarstva Barbara Suschnig Pliberk - Bleiburg Loibacher Strafje 1 H Kemično čiščenje oblek ■ Kvalitetno delo in solidna postrežba Raiffeisenkasse PLIBERK - BLEIBURG Izvajamo vsakovrstne bančne posle Menjalnica Dolfe Primoschitz TOTAL črpalka za bencin v Libučah Zadnja pred mejo V trgovini s stroji Max Traun Pliberk - Bleiburg • vse poljedelske stroje • šivalne stroje • radio-aparate 0 kolesa in motorna kolesa po ugodnih cenah in plačilnih pogojih Zidarski mojster HANS VODIVNIK PLIBERK - BLEIBURG Vsa v zidarsko stroko spadajoča gradbena dela izvaja priznano podjetje v zadovoljstva naročnikov SCHLOSS-HOSEN August Stefitz Pliberk - Bleiburg, Loibacher Strafje 11 H Moške hlače I Zenske hlače H Otroške hlače Velika izbira - Na cene 30 % popusta GOSTILNA „rOsselwirt" FRANC IN IDA STEFITZ PLIBERK BLEIBURG Novi moderno zgraj'eni in opremljeni prostori. Kvalitetna kuhinja - vsak čas okusna jedila; negovane pijače - kava Solidna in vljudna postrežba. V uti na sejemskem prostoru igra i° zabavo godba „ ALPEN-ECHO" GOSTIŠČE ,Juena‘ ALOJZ IN LENKA GREGORIČ ČEPIČE - GLOBASNICA V sodobne opremljenem modernem gestiiču ..JUENA" v osrčju Podjune so gostjo počutijo udobno in prijetno. Radi se ustavijo v tej restavraciji, kjer jim Alojz in lenka gostoljubno in v prijetni domačnosti pestreteta z dobrimi jedili in izbranimi pijačami. Poskrbljeno pa je tudi za iportne zabave. O hranilne vloge O varčevanje šolarjev in mladine O giro vloge O mezdni konti O posojila O krediti O mali krediti O valute O potni čeki O vrednostni papirji Karntner Sparkasse FILIALE PODRUŽNICA BLEIBURG PLIBERK Govorimo tudi slovensko O Kleini kamni O Kvadri O Stropi tipa Katzenberger O Betonska opeka in strešniki O Cevi Opekarna O Pesek, gramoz Stefan Liesnig Pliberk-Bleiburg GOSTILNA ŠERCER V ŠMIHELU gostilničarka MILKA • Odlična postrežba za i i ki a □ 9 Prvovrstne kvalitete MLINAR « k , . „ . . 0 Udobni in prijetni prostori V strokovni trgovini: pisarniške potrebščine, šolske knjige in potrebščine, časopisi, časniki, igrače, otroška oblačilci parfumerija in drugo. GOSTILNA LIPEJ STEFAN GUTOVNIK Šmarjefa pri Pliberku St. Margarethen bei Bleiburg ■ Gostoljubna gostilna v sončni Šmarje!*- ■ Privlačna izletniška točka, lep razgled ■ Tujske sobe ■ Dobra in zadovoljiva postrežba Valentin Breitnegger Cirkovče Pliberk Schilterndorf Bleiburg Trgovina z gradbenim materialom in podjetje za zemeljska dela Ustreže odjemalcem v popolno zadovolji0 PEČARSKO PODJETJE Albert Rader PLIBERK - B L E IB U R e LOIBACH - BLEIBURG LIBUČE - PLIBERK (Vahnliii lesno gradbeno podjetje Nonča vas 50 - Einersdorf 9150 BLEIBURG - PLIBERK telefon (0-42-31) I2S Čevljarski mojster Valentin Karnitschnig Pliberk - Bleiburg Priznana trgovina s čevlji vseh vrst na glavnem trgu (10,-Oktober-Platz) Kupujte pri nas — zadovoljni boste! Vse za Vašo hišo in gospodarstvo Vam nudi najugodneje Letos spet stojnica na sejemskem travniku VELETRGOVINA VALENTIN IN ANGELA BLAŽEJ NON-STOP PLIBERK — LIBUČE telefon (0 42 35) 394 — nočna številka 302 Ob sejmih in ob vsakem letnem času pijemo priznano odlično In osvežujoče pivo pivovarne SORGENDORF 9 PLOŠČICE ZA TLAKOVANJE • ŠTEDILNIKE S PEČI S MELLERJEVE PEČI • OBLOGE Trgovina Pavel Močilni Pliberk - Bleibur k g e Špecerija — perilo — konfekcija Domača postrežba — Solidne cen JosefVogl Dvor pri Pliberku Hol bei Bleiburg Gradbeno in pohištveno mizars,v<>