čevljar glasilo tovarne obutve fiObrNjN'A PL ACANJA v GOTOVIMI PRI Ruòli 54290 TR2 OBČINSKA KNJIŽNICA 64290 TRŽIČ Bračičeva 4 Letnik: XXII julij/avgust tržič Poslovanje januar—junij Okolje, tako ožje kot širše, je bilo za poslovanje Peka zelo neprijazno. Bivši domači trg se je skrčil na slabo desetino, trg bivše SZ je skrajno rizičen in z njim ne delamo več, ostala je dokaj visoka neplačana terjatev in zaloge obutve, ki smo jih, ne v celoti, uspeli prodati proti koncu obdobja. Banka Slovenije je vodila dosledno monetarno politiko, ki pa ni bila usklajena z nujnimi makroekonomskimi ukrepi, npr. obvladovanje monopolov, obvladovanje ponudbe tujega denarja, obvladovanje OD, visoke cene denarja, itd. Posledica je razkorak med rastjo stroškov in rastjo prihodkov še posebej je problem pereč za aktivne izvoznike. Ker smo vstopili v obravnavano obdobje dokaj izčrpani zaradi večletnega prelivanja akumulacije in obremenjeni z neugodno premoženjsko strukturo (visoke zaloge, skromen lastni trajni kapital), se je neprijaznost okolja odslikovala v obravnavanem obdobju v še temnejši različici, ki se kaže v vedno težji finančni situaciji. V posameznih mesecih je bilo zaskrbljujoče število dni blokiranega žiro računa. Obseg zadolženosti je glede na premoženjsko stanje blizu zgornje meje. Neplačanih zapadlih obveznosti ni mogoče povečevati, dobavitelji izgubljajo potrpljenje. Poprečno so stroški rastli trikrat hitreje kot je pora-stel tečaj tolarja 30. 6. 1992 v primerjavi z 31. 12. 1991. Med rastjo stroškov še posebej iztopajo prispevki in stroški financiranja. Notranji ukrepi so sloneli na zniževanju stroškov materiala, dela in kapitala. Naloge imamo opredeljene, razdelane glede na cilje in učinke, nosilce, čase. Področje imamo odprto za nove ideje, predloge, zamisli. V prvih šestih mesecih smo izdelali 908.406 parov obutve 4 % manj kot lani v enakem obdobju, zgornjih delov smo izdelali 881.792 parov, 9% manj. Poliuretanskih podplatov smo izdelali 1.030.650 parov, 62 % več in gumi podplatov 1.017.763 oziroma 21 % manj kot prvih šestih mesecih leta 1991. Delež obutve slabše kvalitete je znašal 0,8 % in je bil štirikrat večji kot lani v enakem obdobju. Skupaj z zalogami smo v tem obdobju razpolagali z 1.261.171 pari obutve. Prodali smo jih 952.115, 22% več, tako da je zaloga gotove obutve 30. 6. znašala 309.056 parov, 11 % manj kot 30. 6. 1991. Izvozili smo 615.669 parov obutve, 61 % več kot lani. Za domači trg smo namenili 336.446 parov, 16 % manj. Vrednost bruto izvoza skupaj z izvozom za Budučnost znaša 17.414.324 dolarjev. Ker smo kar za 44 % vrednostno izvozili manj izdelkov izdelanih v Budučnost kot lani v enakem obdobju je tudi skupni izvoz za 12 % manjši. Uvozili smo za 11 milijonov 591.693 dolarjev in presežek menjave v obravnavanem obdobju znaša 5.822.631 dolarjev. V maloprodajni mreži v Sloveniji smo prodali 450.166 parov, 14 % manj kot lani v prvih šestih mesecih. Zaloge 30. 6.1992 so znašale 551.750 parov, lani 485.388 parov. Prodajali smo tudi na Hrvatskem in v Makedoniji. Skupna prodana količina (s Slovenijo) znaša 790.995 parov. ^Maloprodaja v Sloveniji, Hrvaški in Makedoniji ni zadovoljila naših pričakovanj in želja. Razmere za prodajo so bile zares neugodne. V grosistični prodaji smo prodali 81.41^7 parov, lani v enakem oB-dobju 87.629 parov. Vrednost vseh zalog v Peku je znašala 30. 6. 1992 skoraj 1.922 milijonov tolarjev, materiala 304 milijone in polproizvodov, gotovih izdelkov ter trgovskega blaga 1.618 milijonov tolarjev. Ker so zneski tako visoki, že vsak posamezen % znižanja pomeni skoraj 20 milijonov tolarjev. Vsak tolar pa tako krvavo potrebujemo. Z osebnimi dohodki sledimo kolektivni pogodbi z možnim 20 % znižanjem izhodiščnih vrednosti, izjema je bil april. Poprečni neto OD za 182 ur je v Peku znašal 20.353 tolarjev, za 229 % je bil višji od lanskoletnega v primerljivem obdobju. V mesecu juniju pa je znašal 24.985 tolarjev in je bil za 284 % višji od junijskega v letu 1991. Osebne dohodke smo izplačevali dokaj redno. Vemo, da osebni dohodki niso visoki, vendar glede na finačno situacijo Peka in glede na poslovne rezultate ni bilo možno za osebne dohodke odrezati debelejšega kosa. Tudi v obravnavanem obdobju ni bilo mogoče realizirati vseh najnuj-Nadaljevanje na 2. strani Dan delavcev: Zmagovalci športnih srečanj Tržiški berštat na 1. slovenskem muzejskem salonu Politična, gospodarska in družbena preobrazba Slovenije v zadnjem času se odraža na vseh področjih. Svež veter je namreč zavel tudi v muzeje, kar med drugim najbolj nazorno dokazuje izredno interesanten dogodek v ljubljanskem Cankarjevem domu od 25. do 29. maja letos. Zveza muzejev Slovenije, v katero je vključena večina naših muzejskih in galerijskih inštitucij, je v teh dneh organizirala 1. slovenski muzejski salon oziroma sejem. Idejo smo sicer prevzeli od Francozov, ki so letos januarja pripravili že 3. mednarodno srečanje muzejev in galerij — SIME 92, vendar pa vklučevanje v mednarodne stanovske organizacije in prireditve (slovenski muzej,-ski delavci smo se na SIME-i predstavili s človeško ribico Proteusom) kot že rečeno sovpada z zgodovinskim časom, v katerem živimo. Izmed 60 povabljenih raz-stavljalcev v Ljubljani se jih je odzvalo kar 47, čeprav jih je organizator pričakoval komaj polovico. Poleg muzejev (Nadaljevanje s 1. strani) nejših investicijskih potreb. Za investicije smo porabili 25,426 milijona tolarjev. Skoraj v celoti je bil vir lastna amortizacija. Skupna kratkoročna zadolženost Peka je 30. 6. 1992 znaša 1559,5 milijonov tolarjev. V tej zadolženosti so zajeti prav vsi viri. Stanje dolgoročnih kreditov pa je na ta dan znašalo 81,9 milijona tolarjev. Zadolženost je visoka in nas z več vidikov močno obremenjuje. Vzroki za zadolženost so mnogoteri in prepleteni. Vse o čemer pišemo je posredno ali neposredno povezano s stanjem zadolženosti. Dogajanja v lanskem in letošnjem letu so vplivala tudi na kadrovsko področje. Konec junija 1992 je bilo v Peku zaposlenih 2.765 delavcev, lani (brez Budučnosti) 3.339. Število rešenih presežnih delav- so svojo dejavnost predstavile tudi druge muzejske organizacije (Dokumentacijski center, Zveza muzejev Slovenije, Konservatorski center Slovenije in Društvo muzealcev Slovenije) ter poslovni partnerji. To dokazuje, da naša branža resnično izstopa iz stereotipnih predstav o za-prašenosti in nezainteresiranosti za sodobna družbena dogajanja ampak da se želimo tudi mi čimprej vključiti v moderne strokovne, poslovne, znanstvene, raziskovalne in izobraževalne tokove. Muzejski salon je imel zato dvoje poslanstev: — vzpodbuditi večje zanimanje javnosti za muzeje kot varuhe in prezentante kulturne dediščine in ustanove s posebnim pedagoškim poudarkom pri umetnostni vzgoji otrok, mladine in odraslih — ter izmenjavo strokovnih mnenj in izkušenj. Salon so spremljale številne kulturne in informativne prireditve (tiskovna konferenca, predstavitve raznih cev do 30. 6. 1992 je bilo 87, nerešenih 52. V obravnavanem obdobju je izstopilo 192 delavcev, vstopilo 13 delavcev, lani izstopilo 110, vstopilo 53. Delež režijskih delavcev brez TEP Mreža znaša 30. 6. 1992 36,4 %. Prihodki znašajo 3909,2 milijona tolarjev, odhodki 3905,5 milijona tolarjev in bruto dobiček 3,7 milijona tolarjev, obresti in tečajne razlike znašajo 1099,4 milijona tolarjev, samo obresti 502,8 milijona tolarjev. Osebni dohodki 619,8 milijona tolarjev, davki in prispevki 134,3 milijona tolarjev. To naj bi bile nekatere naj zanimivejše številke, na videz suhoparne za njimi pa se skriva vsa zapletenost gospodarskega prostora tako v Peku kot v svetu. Ilustrirajo osnovne probleme, zarisujejo delovne usmeritve. Pomočnik gen. direktorja Edvard Košnjek, dipl. ing. razstav in projektov, slavnostna podelitev Valvazorjevih nagrad v okviru katerih je bila tudi razstavljena Vaška situla v originalu, koncert Kočevarskih pesmi, zadnji dan pa smo nekaj slišali tudi o varovanju, zavarovanju in transportu muzejskih eksponatov). Delovala je tudi poštna služba s priložnostnim žigom. Po 13 letih smo muzejski delavci uspeli izdati nov Vodnik po slovenskih muzejih, ki ga bo mogoče brati v slovenskem, nemškem, angleškem, francoskem in italijanskem jeziku. V Tržiškem muzeju smo se na ta dogodek pripravljali več mesecev. Odločili smo se, da slovenski javnosti in svojim kolegom pokažemo tržiško čevljarsko delavnico — berštat (iz nem. Werkstaat) iz 19. stoletja in izkazalo se je, da je bila odločitev prava. Koncept smo oblikovali že lansko leto, ko smo bili zaposleni štirje kustosi, končne priprave in izvedbo pa sva opravila le še dva, seveda s pomočjo tehničnega sodelavca, čevljarskega mojstra in arhitektke. V okviru priprav smo poskrbeli za preparacijo razstavljenih lesenih in kovinskih muzealij, ter vsako posebej fotografirali, tako, da bi v primeru kraje lahko predložili tudi tovrstno dokumentacijo. Razstavili smo samo originalne eksponate iz naše stalne zbirke, razen podija, ker mere izvirnika niso ustrezale dimenzijam paviljona v Cankarjevem domu (3x3 m2) Tako so si obisko- valci lahko ogledali zapuščino čevljarja Konrada Mehleta z delovno mizico, okrog katere so menda čevlj arili še Francozi v času Ilirskih provinc (1809—1811). Mi smo ob ta »berštat« posadili mavčno lutko čevljarja (delo akademskega kiparja Vinka Ribnikarja iz Tržiča), ta pa je prijateljevala živemu mojstru Jožetu Zaplotniku, ki je demonstriral različne načine ročno izdelanega usnjenega čevlja vsak dan od 11. do 13. in od 16. do 19. ure. Veliko zanimanje obiskovalcev je pritegnila tudi »luč na gav-ge« s stekleno kroglo, o kateri v sosednjem štandu Posavskega muzeja iz Brežic s svetili na Slovenskem še niso slišali. Svojevrsten pogled na našo delavnico so dopolnjevale police s kopiti, pri-krojevalna miza, mojstrsko spričevalo, ptičja kletka s ptičem pevcem ter svetniška podoba Krišpina in Krišpi-njana. K popolni rekonstrukciji »berštata« nismo pozabili dodati niti okenskih kril iz Kurnikove hiše. Iz dveh peharjev so obiskovalci zavzeto jemali naše propagandno gradivo — zloženko z informacijami o Tržiškem muzeju, razglednico čevljarske delavnice in obeske za ključe z znakom tovarne PEKO. Obe videokaseti Tržiča in Tržiškega muzeja sta še dodatno vabili v eno od naj lepših gorenjskih dolin in upamo, da naš trud ni bil zaman. kustosinja etnologinja Tržiškega muzeja Tita Ovsenar Poslovanje januar—junij Dan delavcev 8. junija, ko goduje Medard je ves dan deževalo. Ljudski pregovor pravi: Kakor na Medarda kane, tako štirideset dni ostane. Letos je bilo res tako. Dež se ni in ni unesel. Prireditelji DNEVA DELAVCEV PEKA so bili zaskrbljeni, ali bo sploh mogoče izpeljati vsa športna tekmovanja. lui E 1*1 Sobota, 20. junija je bil lep dan. Skoraj po vsej Sloveniji je deževalo, v Tržiču pa je bilo vreme kot naročeno lepo. Tekmovalci iz matične so odšli kar na športna igrišča, zato ni bilo običajne uradne otvoritve na parkirišču pred tovarno. Udeleženci iz Ormoža, Benedikta, Budučnosti in Trbovelj so se odpeljali na športna srečanja po zajtrku. Prireditev je bila tudi tokrat množična. Skoraj 500 športnikov naše tovarne se je trudilo za čimboljše rezultate. Balinanje je postal zelo priljubljen šport. Igrišče pri domu v Bistrici je gostilo tekmovalce in navijače. Teniški dvoboji so se začeli že v petek na igriščih v Pod-brezjah, kegljaški pa na kegljišču v Tržiču. Ekipe za mali nogomet so se pomerile na nogometnem igrišču v Tržiču. Namizni tenis je bil odigran v osnovni šoli Križe, odbojka pa v osnovni šoli Bistrica. Strelci so streljali na Cimpru, šahisti pa so zasedli recepcijo v upravni stavbi. Udeleženci planinskega pohoda so odšli na stari mejni prehod Ljubelj. Popoldne pa so vsi prišli na prireditev, ki so jo pripravili tržiški gasilci na tržnici v Tržiču. Za zabavo je .igral ansambel Jevšek, gasilci pa so se potrudili in pripravili dobro ponudbo jedi in pijač. Zadnji obiskovalci so prireditev zapustili šele v zgodnjih urah naslednjega dne. V soboto, 20. junija je bil praznik tudi za Pihalni orkester Tržič. Ob 65-letnici so pripravili revijo pihalnih orkestrov Gorenjske. O tem pa več prihodnjič. Dan delavcev: Odbojka v osnovni šoli Bistrica Ptoyuiiìjj mi ir'ul Šport za vsako starost Športno udejstvovanje prinese v našo enolično vakda-njost vedrino in dobro počutje. Ženske, ki se ukvarjajo s športom, presenečajo s svojo dobro voljo in zdržljivostjo. Žensko, ki telovadi, bomo takoj spoznali po lahkotnih gibih, po prožni hoji in celo po večji samozavesti. Vse to ji pomaga ohranjevati mladosten videz. Obžalujemo lahko, da šport med ženskami ni bolj razširjen. Bolj kot kdaj prej bi bil potreben v današnjem času. S športom bi laže ohranili ravnovesje živčnega sistema in zdravje. Šport je namreč eno najboljših orožij proti nervozi, prenapetem življenju, ki je postalo neizogibno zlo današnjega sveta. Šport ima važno besedo tudi pri lepoti; ženska, ki se ukvarja s športom, ima čisto, zdravo kožo in jasnejše oči. Premalo gibanja privede telo do prezgodnjega staranja. Nikoli pa ne smemo pretiravati. Ostati moramo v mejah naših moči in možnosti. Izbira športa je predvsem vprašanje nagnjenosti do te ali one vrste. Gibanje in telovadba sta popolnoma naravni stvari, ne pa izum modernega časa. Nenaravno je tisto, kar v glavnem danes počnemo: pretežni del dneva presedimo med štirimi stenami. Od tod nekakšna okorelost telesa, ki ga izdajata negibčnost in lenivost udov. Napačno je mišljenje nekaterih žena, da se tako ali tako dovolj razgibajo pri gospodinjskem delu. Nekoliko se pač, to je že res, toda pri tem se ne sprostimo. Nasprotno! Živčna napetost se še poveča. Dan delavcev: Gostje iz Budučnosti so slavili zmago v malem nogometu Letovanja delavcev Približuje se konec poletne dopustniške sezone in kot običajno javnosti sporočamo podatke o odvijanju dejavnosti, ki jo imenujemo Letovanje delavcev podjetja PEKO. Drugo leto zapored se srečujemo z nenormalnimi, nepredvidljivimi in negotovimi razmerami, ki grozijo uničenju te dejavnosti. Imamo srečo, da smo s strani vodstva podjetja dobili polno podporo za nadaljevanje teh aktivnosti že pred pričetkom priprav na sezono. S pripravami smo pričeli v izredno negotovih razmerah, v veliki negotovosti in neurejenosti odnosov med novo nastalimi državami. Pričakovali smo veliko zanimanje za domače kapacitete, večina naših pa se je nahajala na območju Hrvaške. Odnosi s to državo, pa dolgo časa niso bili urejeni na nobenem področju. Vrednost kapacitet — prikolic je skokovito padala, prostora v Slovenskih avtokampih pa tudi ni bilo veliko. Rezultati rednih razpisov so potrdili pričakovan interes za letovanje v domačih krajih, hkrati pa je bilo opaziti velike težave najemni- kov s planiranjem dopustov in tudi prihajajočo denarno sušo. Rezultati razpisov nam niso v ničemer pomagali sprejeti odločitve okoli priprave sezone. Po občutku smo torej odločili pripraviti nekaj dodatnih kapacitet v domačih kampih, na morju pa le tiste, ki so bile na najugodnejših lokacijah v bližnjih Istrskih kampih. Posebni problem pa so bile naraščajoče cene v domačih centrih, pa tudi nepripravljenost za sprejemanje novih kapacitet. Najmanj težav imamo tako s štirimi enotami v Čatež-kih toplicah. Enote so polno zasedene od začetka aprila do konca oktobra. Po interesu bi sodili, da potrebujemo več kapacitet, čeprav je povpraševanje predvsem po konfortnejših objektih. Hišice pa nezadržno najeda zob časa, nas pa izredno visoke cene in neznosna gneča v vseh objektih zdravilišča. V Atomskih toplicah smo postavili štiri prikolice. Zasedene bodo od začetka junija do konca septembra. Imeli smo težave zaradi velike iz-trošenosti prikolic in zaradi neznosne gneče v objektih. Uporaba primorskih kapacitet je bila v veliki negotovosti do meseca julija. Interes za najem je bil majhen in skoncentriran na prikolice na območju Umaga. Odločili smo se za postavitev sedmih prikolic v okolici Umaga in Poreča. Polno zasedenost smo dosegli 5. julija in verjetno bodo zasedene do konca avgusta. V zadnjem trenutku pa smo postavili še eno v Bohinju in ta bo tudi zasedena do konca avgusta. Letovanje v Hrvaških kapacitetah v Istri se je izkazalo za zelo ugodno. Cene sicer neprestano naraščajo, ostale razmere pa so kar ugodne. O usodi kapacitet v Stinici nimamo zanesljivih informacij. Imamo zagotovila, da lastnina na objektih ni vprašljiva, po ustnih informacijah pa je naselje ostalo prazno z minimalno možnostjo oskrbe. Usoda vseh počitniških kapacitet, last podjetja PEKO, je zelo negotova. Prikolice so zelo iztrošene in nekatere tudi nepopravljivo zanemarjene. Stroški obratovanja neprestano rastejo in so že sedaj nerazumljivo visoki. Objekti so izpostavljeni poškodovanju in odtujevanju opreme. Vse bolj je očitno, da nekajtedenska zasedenost nikakor ne more pokrivati stroškov. Najemnine, ki smo jih določili za to sezono, so bile za najemnike zelo visoke, čeprav so se sedaj izkazale za zelo zmerne. Že v maju in juniju smo preigrali nekaj scenarijev na tem področju. Predlagali smo odprodajo nekaterih najbolj iztrošenih prikolic in tudi vrnitev nekaterih, ki so last republiškega fonda. Odločitev o nadaljni usodi dejavnosti bo zelo težka in negotova. Vsaka računica kaže negativni predznak. Zavedamo se velikih vloženih stroškov v nabavo in vzdrževanje objektov in pričakujemo naraščanje zanimanja za najem teh objektov. Vsekakor bo potrebno zelo odgovorno pretehtati vse dosedanje in prihodnje ukrepe in se boriti za ohranitev dejavnosti, vsaj za tisti del, ki še ne zahteva posebnih vzdrževalnih stroškov. LOJZE HOSTNIK Zahvale Ob boleči izgubi naše drage mame MIHELE ČRNI-LEC se iskreno zahvaljujem sodelavkam iz šivalnice 512/2 za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, svečke, za denarno pomoč in spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala podjetju Peko in vsem prejšnjim sodelavkam in sodelavcem. hčerka Stanka z družino Ob boleči izgubi drage mame ANE STARE se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem oddelka 501 za izrečena sožalja in denarno pomoč. hčerka Marija Hkavc z družino Ob nenadni izgubi dragega očeta JANKA LIKARJA se zahvaljujem sodelavcem orodjarne za denarno pomoč in izrečena sožalja sin Brane z družino Ob izgubi drage mame JUSTINE GROS se iskreno zahvaljujem sodelavcem TEP-a OVE-Orodjarna za izrečena sožalja in denarno pomoč sin Marjan Ob boleči izgubi moje drage mame TEREZIJE ČANDER se iskreno zahvaljujem za izrečena sožalja sodelavcem in sodelavkam iz oddelka 400 za podarjeno cvetje in denarno pomoč. hčerka Nada Gliha z družino Ob izgubi drage mame MARIJE VOLAJ se sodelavcem in sodelavkam oddelka 510 zahvaljujem za izrečena sožalja in denarno pomoč, hčerka Anka Lisec Ob boleči izgubi moje drage mame JOŽEFE ČARMAN se iskreno zahvaljujem sodelavcem kadrovskega in splošnega sektorja za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. hčerka Mira s Petro Ob mnogo prezgodnji in nenadomestljivi izgubi moje drage mame ANDE PRA-NJIĆ se iskreno zahvaljujem sodelavcem in sodelavkam oddelka gumama in barvarna za izrečena sožalja in denarno pomoč. Še enkrat vsem iskrena hvala. žalujoča hčerka Janja Dolenc z družino Ob smrti moje drage mame JOŽEFE POGAČNIK se sodelavkam šivalnice 512/HI iskreno zahvaljujem za denarno pomoč in izrečena sožalja. hčerka Mari Švab z družino Ob boleči izgubi naše drage mame se iskreno zahvaljujeva sodelavcem in sodelavkam iz oddelkov 523 in 510 za izrečena sožalja in denarno pomoč. hčerki Slavka in Darinka z družinama Ob odhodu iz vaše sredine se najlepše zahvaljujem vsem sodelavkam iz šivalnice 512/1 za lepo darilo in vam vsem želim še veliko delovnih uspehov, medsebojnega razumevanja in zadovoljstva. Francka Rožič Ob odhodu v pokoj se sodelavcem in sodelavkam iz oddelka plastika iskreno zahvaljujem za lepo darilo. Vsem želim še veliko delovnih uspehov in meseboj-nega razumevanja. Zinka Teršelič Pozdrav iz Čateža V življenju lahko pozabiš vse, samo slike ne in misli na njo, ko imeli smo se lepo Dika Pozdrav vsem »PEKOV-CEM« iz Čateža skupina od 1. do 10. 6. 1992 Dober nasvet je vedno dobrodošel KAJ SE NAM LAHKO PRIPETI PO KUHANJU MARMELADE Marmelada je preredka. To pomeni, da v sadju ni bilo dovolj pektina. Ponovno jo bomo prevreli z dodatkom jabolčnega želeja ali pa z dodatkom kupljenega pektina. Kadar pripravljamo marmelado ali džem iz sadja, za katerega vemo, da vsebuje malo pektina, mu že prej dodamo nekaj take snovi. Marmelada, ki se hitro trdi, je hitro kuhana in ohrani več vitamina C in lepšo barvo. Marmelada kristalizira. To se lahko zgodi iz dveh razlogov: 1. Sadje ni imelo dovolj sadne kisline. V tem primeru moramo džem ali marmelado ponovno skuhati z dodatkom limoninega ali ribezovega soka ali pa kisa. 2. Marmelada lahko kristalizira tudi, če se je predolgo kuhala in se je v njej zato skoncentriralo preveč sladkorja. To nevšečnost popravimo tako, da v kozarec z marmelado vlijemo malo vroče vode in vse dobro premešamo. Marmelada fermentira. To se pravi, da smo marmelado premalo časa kuhali. Nastopi alkoholna fermentacija, ki jo prepoznamo po številnih zračnih mehurčkih, zaradi katerih včasih marmelada prekipi. Taka marmelada ni dobra in jo moramo zavreči. Na površju se nabere plesen. Vzroki so trije: 1. Marmelado ali džem smo nalili v kozarec takrat, ko sta se že preveč ohladila. 2. Kozarce smo prepozno zaprli. 3. Kozarce smo spravili v vlažen prostor. Po vrhu se naredi zelenkasta plesen. Plesen temeljito Odstranimo in marmelada je spet užitna, toda pojesti jo moramo takoj. Če se nam je to pripetilo pri vseh shranjenih kozarcih, potem plesen povsod odstranimo in marmelado ponovno prekuhamo. Potem jo lahko spet shranimo. Naši petdesetletniki V toplih poletnih dneh so, ali bodo praznovale lep življenjski jubilej naše sodelavke: IDA GERŠAK in FRANČIŠKA PETEK iz šivalnice Trbovlje in KRISTINA ZUPAN iz montažnega oddelka 520 Prisrčno čestitamo! Šuštarska nedelja — 25. jubilejna Priprave na letošnjo jubilejno, 25. ŠUŠTARSKO NEDELJO so pred sklepom. Tržič bo pripravljen pričakal številne obiskovalce v nedeljo 6. septembra. Program: Petek, 4. september ob 18. uri Svečana otvoritev »šuštarske nedelje« Otvoritev razstave obutve »Peko« Podelitev nagrad za ureditev izložb v paviljonu NOB ob 18.30 Otvoritev razstave ročnega orodja v A banki Sobota, 5. september od 9. do 19. ure Razstava likovnih del učencev OŠ, čevljarska delavnica v Kurnikovi hiši od 9. do 19. ure Razstava ptic društva »Kalinka« v Domu družbenih dejavnosti od 9. do 19. ure Razstava obutve »Peko« v paviljonu NOB ob 16. uri Nastop kajakaškega kluba »Brzica« z atraktivnimi skoki s kajakom v ribnik pri BPT ob 17. in 18. uri Lutkovna predstava »Mali strahec« v paviljonu NOB ob 17. in 20.30 Modna revija v izvedbi skupine »FORMA EXTRA« in nastop humoristične skupine »SMEH« v OŠ Bistrica ob 19. uri Veselica na tržnici Nedelja, 6. september od 7. ure dalje »Šuštarski semenj« na Trgu svobode od 7. do 19. ure Razstava ptic društva »Kalinka« v Domu družbenih dejavnosti od 8. do 17. ure Razstava obutve »Peko« v paviljonu NOB od 8. do 17. ure Čevljarska delavnica pred paviljonom NOB od 8. do 17. ure Razstava likovnih del učencev OŠ, čevljarska delavnica v Kurnikovi hiši ob 9. uri Koncert godbe na pihala na prostoru pred Avobusno postajo ob 10.30 in 13. uri Likovna predstava »Mali strahec« v paviljonu NOB ob 11. in 15. uri Modne revije v izvedbi skupine FORMA EXTRA« in nastop humoristične skupin »SMEH« v OŠ Bistrica od 11. ure do 12.30. Nastop pihalnega orkestra in folklorne skupine Karavanke na tržnici ob 12., 14. in 16. uri Nastop kajakaškega kluba »Brzica« z atraktivnimi skoki s kajakom v ribnik pri BPT ob 13. uri »Šuštarska nedelja« na tržnici, igra ansambel POP DESIGN V nedeljo odprt oddelek usnjarstva in čevljarstva v muzeju! Na razglasitvi so podelili tudi značke planincem, ki so prvi prehodili PLANINSKO POT PEKO REZULTATI športnih tekmovanj DAN DELAVCEV Moški: mali nogomet: 1. Budu-čnost, 2. Obutev, 3. CSS, 4. Ormož, 5. OVE, 6. PGP kegljanje: 1. Obutev I., 2. Obutev IL, 3. CSS II, 4. CSS I, 5. OVE I, 6. PGP I, 7. PGP II, 8. Ormož odbojka: 1. OVE, 2. Obutev, 3. PGP namizni tenis: 1. OVE, 2. Obutev I, 3. Trbovlje, 4. Obutev II, 5. Ormož streljanje: 1. Benedikt, 2. Budučnost, 3. Obutev I, 4. OVE I, 5. OVE II, 6. Ormož, 7. Obutev II, 8. CSS I, 9. PGP balinanje: 1. OVE, 2. Obutev I, 3. PGP, 4. Obutev II, 5. CSS I, 6. PGP II, 7. CSS II, 8. PGP III šah: 1. Obutev, 2. Ormož tenis: 1. CSS II, 2. OVE II, 3. CSS I, 4. Obutev II, 5. Obutev 1,6. CSS VTTT 7. CSS IV, 8. OVE III, 9. PGP, 10. CSS VI, 11. CSS V, 12. Obutev III, 13. CSS VII, 14. CSS III, 15. OVE I Ženske: kegljanje: 1. Obutev I, 2. Obutev II, 3. Ormož, 4. CSS II, 5. CSS I, 6. PGP, 7. Benedikt odbojka: 1. CSS II, 2. CSS I, 3. Obutev, 4. Benedikt namizni tenis: 1. Obutev, 2. Ormož, 3. Trbovlje streljanje: 1. Obutev, 2. CSS, 3. Benedikt, 4. Ormož šah: 1. Ormož tenis: 1. CSS I, 2. Obutev I, 3. Obutev III, 4. Obutev II rezultati skupno: 1. OBUTEV 84 točk 2. CSS 50 točk 3. OVE 46 točk 4. ORMOŽ 43 točk 5. PGP 30 točk 6. BENEDIKT 18 točk 7. BUDUĆNOST 15 točk 8. TRBOVLJE 10 točk čevljar Glasilo tovarne obutve »PEKO« Tržič p. o. — Ureja uredniški odbor: Ivanka Horžen, Lojze Hostnik, Matevž Jenkole, Edo Košnjek, Marko Ručigaj, Marija Slapar, glavni in odgovorni urednik — Naslov uredništva: PEKO Tržič, telefon 50-260 int. 230 — Tisk: Tiskarna Grafika Tržič — Izhaja enkrat mesečno v nakladi 3900 izvodov — Glasilo dobijo člani podjetja, upokojenci in štipendisti brezplačno. Na podlagi mnenja Ministrstva za informiranje Slovenije št. 23/23-92, z dne 4. 2.1992 šteje glasilo ČEVLJAR med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 %.