58. - NO. 58.
CLEVELAND, OHIO TOREK, 20. MALEGA SRPA NA,
LETO VIII. — VOL. VIII
apad submarinov na Amerikance. Silni boji v Rusi
Mestne novice.
Strašna julijska vročina mori otroke. Nad 400 otrok leži v bolnišnicah na posledicah vročine.
—'V petek in soboto je bilo mestnemu zdravstvenemu uradu sporočenih 17 slučajev smrti radi vročine, med njimi pet otrok izpod enega leta. V otroškem dispenzariju na E. 35 St. in Woodland ave, se je nahajalo v soboto 114 malih otrok, katere je vročina prevzela do nezavesti. Nad 300 otrok se nahaja po drugih dispenzarijih in bolnišnicah« Na stotisoče ljudi se je preselilo v parke, in kopališča so prenapolnjena. Mesto je izdalo ukaz, da ne sme nobena oseba ostati dalj časa kot dve uri v vodi, tako yelik je 'bil naval na kopališča. Silna vročina je odrjehala šele v soboto zvečer, toda ne mnogo. Za pon-deljek prerokujejo hladneje in lepo vreme.
—V pondeljek, 26. julija, ima Slovenska Li'Lga svojo sejo in sicer v veliki 'Grdinovi dvorani ob 8. zvečer. Ligi je treba kaj ukreniti za slavnosten sprejem delegatov 'Hrvatskega Saveza", hrvatske politične organizacije, ki ima isti nam^n kot Slovenska Liga. V Cleveland!! se bo vršila konvencija "Hrvatskega Saveza" meseca septembra, in delegatje od vseh strani j se zberejo v naši naselbini. Dolžnost "Slovenske Lige" je, da sprejme svoje brate, ki se istotako bore za svobodo naroda, bratsko in dostojno. Vsi člani Lige naj pridejo torej na to važno zborovanje. Pripeljejo naj seboj tudi svoje prijatelje. Pri tem "zborovanju bo govoril tudi znani profesor Miller, iz vseučilišča v Oberlinu, Ohio. •Profesor Miller je znan kot avtoriteta med ameriškimi zna. n9tveniki, ki je mnogo pripomogel k znanstveni literaturi. Poznan pa je tudi kot velik prijatelj Slovanov. Vedno se je zanimal za slovansko zgodovino, in je eden prvih borilcev za svobodo Slovanov. Od njegovega govora bodete imeli pravi vU-tek. Ne smemo pozabiti omeniti, da nastopi tudi Don Ni ko Grškovič, predsednik "Hrvatskega Saveza", eden prvih požrtvovalnih hrvatskih delavcev za narodno svobodo. Bratje^ časi so resni, treba je dela in žrtev, da se uresničijo naši ideali. |Na skupnih shodih se navdušimo za delo, ki je še pred nami.
—Dr. sv. Ahpzija v Nevvbur-gu priredi 25. julija svoj izlet v Randall. Newburski in drugi rojaki so uljudno vabljeni na udeležbo. Prostori v Randallu so jako pripravni za izlete, in da ne' bo manjkalo dobre zaiba-ve, se bo potrudil odbor.
—Otvoritev otroškega igra-lišča^ ki bi se morala vršiti v sredo, 21. julija, je prestavljena v četrtek, 22. julija .raditega ker je župan Baker proglasil dan 2*1. julija za splošen praznik, ko se obhaja namreč obletnica ustanovitve mesta Cleveland. Otvoritev otroškega igra-lišča se torej vrši v četrtek, 22. julija, in bo mestna godba 25 mož močna igrala ves dan. Poleg drugih govornikov nastopi tudi župan Baker.
—*Mesto je podelilo pretečeni The Barber Co. dovolje-da s n^ Ograditi ta kompa-;liko podzemeljsko želez-
sto, torej tudi pod slovensko naselbino, zajedno se pa postavijo veliki tovorni ^kolodvori pri Central tržnici. Kompanija bo lastovala to podzemeljsko železnico 85 let, potem pa jo mora prodati mestu za originalno ceno in dobička. Proti temu se je ustanovila neka liga, ki hoče »boriti se proti podzemeljski železnici. Mogoče bo-demo imeli raditega jeseni volitve oda nabrati morejo 11.000 podpisov do 21. avgusta proti podzemeljski železnici, če hoče priti na referenduma. Med u-radniki Lige so večinoma sami Nemci.
—iDVžavni auditor Donaliey v svojem letnem poročilu graja guvernerja Willisa in državno postavodaja, ker preveč zapravljajo z ljudskim denarjem. Državi preti deficit $2.000.000, (ločini je vlada bivšega guvernerja Coxa pustila čistih $6.000 000 v blagajnah.
—Umrla je v nedeljo zjutraj 15 letna hčerka Mary rojaku Fr. Košnierlj v Collinwoodu. Pogreb se vrši v torek zjutraj. Naše iskreno sožalje rodbini.
—Rev. \V. H. Hubell je imel v nedeljo pridigo, v kateri je zahteval od župana, da, mora svojim policistom naročiti, naj vsakega zapro v ječo, kogar bi slišali preklinjati na cesti, če bi bil Rev. Hubell župan,' bi gotovo tako naredil. Predlog Rev. Hubella je sicer dober, toda je očitno proti ustavi Zjed. držav. Kajti policisti <bi mogli capre-| ti le one, ki bi kleli po "ameri-kansko", dočim bi foreignerji" lahko 'leteli" po prosti volji, ker bi jili policisti ne zastopili, ali pa bi moral vsak policist dobiti kakih 50 tolmačev za vse jezike, ki se govore v Clevelan-du. Enaka pravica in dolžnosti za vse!
«
—fPoročil se je John Jauh in iMary Čepon. Naše Častitke!
—V jeseni bo treba voliti za kakih 20 različnih stvarij. Vsak volivec bo dobil 7 volivnih listkov v roke, mogoče še več. Voliti bo treba župana, mestne svetnike in asesorja v vsaki var-di, nadalje sedem policijskih sodnikov, in sicer štiri za 6 letno dobo in 3 za 4 letno dobo ter sodnijskega klerka. Volili bo-demo o državni prohibiciji, nadalje pa tudi o predlogu, da se enkrat za, vselej prepove volitve o mokrem in suhem. Treba bo voliti, da se mestnim delavcem poveča plača, treba bo voliti, da se dovoli anektiranim mestnim delom posebno zastopstvo v mestni zbornici. Treba bo voliti o zgradbi nove Union depot, o zgradbi podzemeljeske železnice in o zgradbi nove tovorne postaje na Centra! tržnici. Mogoče hodemo volili ?a izdatek $35.000(000, da se nakupi cestna železnica, potem o izdatkih za nakup električne družbe za bonde o podalšanju Carnegie ave, o odpravi železniških križišč. Kakor ,'c videti, bo treba precej V »f'avi iinot\ da se o vsem pametno voli. »Slovenski politični k'ub bo storil vse v sveji moči, da razjasni državljanom- volitve.
—Pri pretepu v Newbufgu na Connecticut ave. je bilo o-1 menjeno tudi ime nekega Sternisha. Ker so nekateri mislili, da je bil to Frank Sternisha, gostilničar iz 62. ceste, izjavljamo, da Fr. Sternisha nima s tem ničesar opraviti, in da je bil dotični neki drugi Sternisha.
—^Starišem Dolenc je umrl
le	'
Submarini v Ameriki
Mornariški oddelek je dobil sporočilo, da se nemški submarini mude v ameriškem vodovju.
Washrington, 17. julija. Državni in mornariški oddelek sta dobila danes sporočilo, da se nahaja ob obrežju držav® Maine, v zalivu Penobscot nemški submarin. Tako je sporočalo več prebivalcev kolonije Cast-ine. Ob treh raznih prilikah so videli razni opazovalci črne mase, kako so drsele po vodi. Te ladije so signalizirali od obrežja sem. toda nobena ni odgovorila. Drugega dne so prebivalci opazili velike množine petroleja na vodi, in ker v tem zalivu je petrolej nenavadna stvar, sklepajo vsi, da ima jo nemški submarini tu svoje skrivališče. Pomorski zvedenci so mnenja, da je prav lahko prišlo nekaj nemških submarinov preko Atlantika, se skrilo v oddaljenih zalivih in čakajo angleški^ ladij, ki vozijo streljivo iz Amerike. Mornariški oddelek bo poslal na oibrežje Maine nekaj kuterjev, ki naj patroli-rajo ameriške vode.
Mlledgeville, Ga., 17. julija. Leo M. Frank, ki je bil obsojen na smrt, pozneje pa pomi-loščen na dosmrtno ječo radi umora Mary Phagan, je bil danes napaden od nekega drugega jetnika 1r državni ječi in smrtno ranjen na vratu. .Napadel ga je William Green, ki je tudi obsojen na dosmrtno ječo radi umora.
Bridgeport, Conn., 17. julija. Velikanski tovarni za orožje "The Remington Arms and Amunition Co." preti štrajk strojnikov in mehanikov. Če se prej ne zmenijo z delodajalci, bo proglašen štrajk v pondeljek. 30.000 delavcev bo prizadetih. Pripravlja pa se štrajk tudi*po drugih krajih Nove Anglije. Sodi se, da so za tem štrajkarskim gibanjem nemški agentje, ki so sicer ameriški državljani, toda bi radi povzročili, da delavci prenehajo z delom, da bi s tem škodovali zaveznikom, ki naročujejo tu orožje. Delavski vodja mašinistov se je izjavil, da delavci ne bodejo zaštrajkali radi tega, da nagajajo zaveznikonj, ali ker so jih Nemci našuntali, pač pa zahtevajo priznanje unije v vseh tovarnah in osemurni delavnik, ne da bi se jim plača odtrgala.
Atlantic City, 17. julija. Harry Thaw, znani morilec Whitea je bil oproščen od sodnika po devetih letih hudega boja za svdbodo. Toda država iNew York bo tožila naprej, in Thaw je moral položiti $35.000 varščine, da pride zopet na obravnave. Kakor hitro je foil Thaw prost, se je izjavil, da bo tožil svojo ženo znano Evelyti Nes-bit na razporoko. Thaw je sicer hvaležen svoji ženi, ker ga je pri prvih dveh obravnavali rešila električnega stola s svojim pričevanjem, toda ko je tekom Thawovega zapora dobila njegova žena otroka z drugim možem, se je to razmerje ohladilo.
—-V petek zjutraj je umrl Josip Pire, star 23 let, stanujoč na 14707 Sylvia ave. Collin-wood. Tu zapušča stariše, brata, 2 sestre. Bil je Član dr. iMir, S.N.P.J., ki mu je v soboto priredilo krasen pogreb, lahka tuja zemlja.
■
Parnik m
New York, 17. julija. Potniki, ki so danes dospeli v New York na Cunard parniku Ordu-na, so pripovedovali, da jih, je spotoma napadel nemški submarin. Na krovu je bilo 227 potnikov, med njimi 22 Ameri-kancev. Med Amerikanci je nastalo silno razburjenje. Torpedo, katerega je sprqzil nemški submarin, je zgrešil ladijo le za deset čevljev. Potem ko je submarin videl, da torpedo ni zadel, je začel streljati na parnik, in sedem strelov je padlo. Tpda parnik Orduna je bil hitrejši kot submarin in je ušel morskim roparjem. • Napad na parnik Orduna se je zgodil sko-ro na istem mestu, kjer je bila Lusitania napadena. V Ameriki Je nastalo silno ogorčenje radi tega napada, kajti prvič ni bilo na krovu nobenega stre-ljiva, in drugič je ladija vozila iz Anglije v Ameriko, torej v nevtralno pristanišče. Na krovu se je nahajal William Thompson, komisar Zjed. držav, k| *» je vračal iz uradnega potovanja. Ta bo spistal oster protest proti Nemcem in gt predložil Wilsonu. Nemci so 3e s svojim suthmarjnoni skrili za ameriške ladijo Normandy, toda ameriški parnik se jim je uirsaKnir, Napeto razmerje..
Washinpton, 17. julija. Položaj, ki je med Zjed. državami in Nemčijo že iti* napet, se je še poostril, ko se je danes zvedelo, da je nemški pomorski ropar napadel ladijo! Orduna z 22 Amerikanci na kitovu. Če bo preiskava dognala, da je nemški submarin bre^ svarila napadel parnik Orduna, tedaj nastane resna kriza med Ameriko in Nemčijo. Dasiravno je Orduna ušel submarmu, to na položaju ničesar ne spremeni, kajti parnik je iniel na krdvu ameriške državljane, nobenega stre-ljiva, ljudje so spali ob času napada, in parnjk ni dobil nobenega svarila za napad.
(Nemir v uradnih krogih.
Washington, 17, julija. Uradnih krogov v tem mestu se polastil nemir. Napad na parnik Orduno se je zgodil en dan potem, ko je nemški poslanik iBernstorf obljubil ameriški vladi, da submarini ne bodejo napadli ladije, na katerih se nahajajo Amerikanci, pet dnij pozneje kot je ^Nemčija v svoji noti obljubila, da 'bo skrbela za varnost ameriških potnikov. V torek se vrši p<?d predsedstvom Wilsona kabinetna seja, in pri tej seji se bo konečno odločilo, kako naj se odgovori Nemčiji za njene pomorske roparske napade.
Položaj angleških premogarjev.
London, 17. julija. 'Minister-ski predsednik Asquitfy je sklical v pondeljek izvanredno sejo kabineta, da se dogovorijo o položaju, ki so ga ustvarili angleški premogarji, katerih 200.000 je odšlo na štrajk. Delavski vodje, ki so prišli k trgovinskemu ministru v London, da se dogovorijo glede štrajka, so odšli, ne da bi kaj dosegli. 'Premogarji trdijo sicer, da ne nameravajo spraviti vlado v zadrego s tem, da štrajkajo, toda zahtevajo pa povečano pla^ čo, kajti premogarski baroni radi izvanredno velikih naročil premoga, delajo velikanske dobičke, in delavci so upravičeni v očigled velike draginje, da se jim zboljša plača. Če bo štrajk trajal dolgo, bodejo to posebno občutile tovarne za streljivo in angleška pomorska trgovina. Angleška vlada ima postavo, da kaznuje vsakega štrajkarja v vojnem času z $25 glolbe na dan, če štrajka nemu pov "
Nemci oHbiti na Francoskem.
London, 17. julija. Nemci so tekom zadnjih treh dnij ponovno napadli z vso silo v Lorraine toda včeraj so bili, glasom francoskega poročila z velikimi zgubami vrženi nazaj. Fran-( coski generalni štab poroča tu-(di, da so doživeli Nemci velik poraz v Vogezih. Poročila iz drugih krajev so pomanjkljiva.
Za Varšavo, j London, 17. julija. Nemci so I zbrali precejšno armado, s ka-. tero pritiskajo proti Rigi, velikemu pomorskemu, mestu Ru-I sov ob Baltiškem zalivu. Na drugih krajih pa se trdi, da je nemško prodiranje proti Rigi le zvijača, da bi Rusi poslali tja večjo, armado in tako oslabili utrdbe okoli Varšave, kamor je namenjena glavna nemška moč. Poleg manjših bojev ob severni obali, se vršijo hudi spopadi prednjih straž pri reki Narev, med Vieprzom in Bug. Nemška generala Hindenburg in Mack en sen očividno operirata skupno. Eden se bliža Varšavi od severa in zapada, drugi iz jugo-zapada. Vzelo bo pa še več dnij, predno bodeta oba lahko razpolagala z vsemi svojimi četami.
Na laškem bojišču.
/Poroča se uradno iz Rima, da s° Lahi zavzeli nov gorski prelaz, severno od Gardskega jezera. V Val Camonica so Lahi zavzeli dve važni točki. Iz Berolina se poroča, da so Lahi od začetka vojne do 15. julija zgubili 80.000 mrtvih, ranjenih in ujetih, in da znašajo avstrijske zgube komaj 25.ooo(?) Kot se poroča iz Dunaja, Italijani niso nič kaj navdušeni za boj, in se je pripetilo v njih vrstah že več slučajev vojaške in-subordinanje.
Poskusen umor v Bulgariji.
Berolin, 17. julija. Vlada je zaprla bivšega bulgarskega mi-nisterskega predsednika Gena-dijeva. Razni zarotniki ki so bili tudi prijeti, so se izjavili, da so hotel umoriti cesarja Ferdinanda. Kot se trdi v nemških krogih. so nameravali zarotniki prepoditi sedajno vlado, postavi ti Genadijeva na čelo kot diktatorja in napovedati vojno Avstriji. Baje so bili bulgarski državniki podkupljeni z zlatom. Koliko je vrjeti temu nemškemu poročilu se ne da dognati.
Nemško mnenje o Italijanih.
Berolin, 17. julija. Sem je dospel neki "vojni dopisnik" iz Italije, ki se je izjavil napram nemškemu časopisju sledeče: Italijanski vrhovni poveljnik ge neral Cadorna, se je izjavil, da se takoj odpove poveljništvu, če bodejo zavezniki zahtevali, da se pošlje del laške armade v D^rdanele. Položaj v Italiji je kritičen. Gospodarske razmere so se obrnile na slabo, in deželi preti velika katastrofa, če laška armada do oktobra meseca ne izvojuje večje zmage.
Pred velikimi dogodki na (Poljskem.
London, 17. julija. Sedaj ko se nekoliko odpočile vse tri armade, ruska avstrijska in nemška, se zopet bližajo veliki do-1 godki. Do večjih spopadov bo 1 prišlo južno od Przasnyca med 1 rekama Pisa in Orzic. Na tej točki prodira general Hinden-) burg in sicer ob železnici od tMIave proti Novo Georgijevsk. '•Druga armada prihaja od juga sem. Obe armadi se snidejo ob reki 'Bug blizu Varšave. Toda obe armadi se bodete morali boriti z velikanskimi težavami, kajti pot v Varšavo zapira pet silnih rus. trdnjav. Moč ruske armade se nahaja sedaj pri trdnjavah Ostroleroka in Lomza Predno pa Nemci nadaljujejo proti tema dvema trdnjavama,
so jim na potu trd. Pultavsk in trdnjava .Novo Georgijevsk, ki tvorijo ključ od severa proti Varšavi.
Položaj na jugu.
Na južnem Poljskem stoji nemška in avstrijska armada na zapadni strani reke Visle v mali razdalji trdnjave Ivango-rod ter na levem bregu reke Visle na višinah Krasnika. T11 se položaj zadnji teden ni prav nič spremenil, in Rusi imajo tako dobre okope, da Nemci v tem kraju ne morejo naprej. Toda nemška južna armada ima ta namen, da zadržuje Ruse v južni Poljski, da ne morejo poslati pomoči na sever proti •Hindenbttrgu. Sicer pa mora pasti poprej najmanj pet močnih trdnjav, predno se morejo Nemci sploh bližati Varšavi. Pričakovati je torej, da se v bližnji bodočnosti sicer vrše silno krvavi boji, ki pa ne bodejo prinesli nobene odločitve.
Nemške sanje..
Berolin, 17. julija. Nemški generalni štab poroča, da je padlo v 'bitki pri Arrasu, na francoskem bojišču 78.000 Francozov. Toda da bi s to bitko Nemci kaj dobili, o tem se ne poroča. V soboto je bil namreč velik dan za pobijanje sovražnika v Berolinu. jNajprvo se je razglasilo, da je padlo 80. 000 Italijanov, takoj za tem je prišlo poročilo, da je padlo 78. 000 Francozov, in proti večeru je bilo razglašeno, da so Nemci ujeli 7000 Francozov, da je padlo 116.000 Rusov. Če bi šlo vse tako po nemškem računu, bi Nemci že zdavnej nobenega sovražnika več ne imelii Streljivo za Anglijo
(New York, 17. julija. V četrtek je odpljul od tu parnik "Bal tic", ki je peljal velikanske mno žine streljiva v Anglijo. 27 zra koplovov je na ladij j, 154 vojnih avtomobilov, 5900 zabojev z naboji in 800 strojnih pušk, poleg mnogega druzega materijah.
Trije avstrijski submarini potopljeni.
Iz Rima se poroča, da je laška mornarica iz maščevanja, ker je neki avstrijski submarin tor.pediral laško križarko Amal fi, potopila tri avstrijske submarine. Pozneje se je iz Dunaja uradno razglasilo, da ni bil potopljen noben avstrijski submarin, in da avstrijska mornarica dosedaj sploh ni trpela še nobene škode, kar pa tudi ni verojetno.
50.000 žensk prosi dela.
London, 17. julija. 50.000 an gleških žensk je danes korakalo po mestu pred poslopje mu-uicijskega ministra Lloyd Geor ga in ga prosilo, naj jim da delo v tovarnah za streljivo. "Mi hočemo pomagati narodu", so kričale ženske. Med ostalimi ženskami so bile poznane su-fragete kot Emmelina Pank-hurst, ki so se nekdaj bojevale proti vladi, toda danes drže z vlado, da ji pomagajo.
Laško uradno poročilo.
Rim, 18. julija. Naše čete, ki nadaljujejo efenzivo, pričeto pred tremi dnevi, /e polastu-'t fo sedaj foriov v Falzarega in Val Livinalongo. Vojaštvo je imelo prestati ogromne težave ! udi težavnega terena in obupne brambe Avstrijcev. V noči 16. julija sta dva laška zrakoplova bombardirala vojaško ta* oorišče okoli Gorice »n nekite-:e postojanke na Krasu, Obe zrakoplova sta se varno vrnila domov.
Avstrijsko uradno poročilo
Dunav, Avst. 18. julija. Med rekama Vislo in Bug so avstrijske čete, ki operirajo blizu ruskih čet, zapadno od Grabo-veča, zavzele z naskokom važ-
no rusko postojanko katero večkrat napadle. Južno od K šostaka so Nemci prodrli skozi rusko bojno fronto. Na renji Bistrici in severno Krasnika so naše čete napredovale. Tudi smo bili usp< zapadno od reke Visle. Več Ških napadov je bilo odbitih na Doberdo planini. Artilerij-, ski boji se vrše na celi fronti.
Angleško uradno poročilo*
London, 18. julija. Dnre 10. jul. je sovražnik napadel z manjšimi četami Ypres, in se-nekoliko približal naši fronti. Toda pozneje smo znova napa-1 dli in prepodili sovražnika. 13. jul. je bil sovražnik vržen nazaj na cesti Ypres-Menin. Sovražnik je pri vseh napadih rabil strupene pline.
Francosko uradno poročilo.
Pariz, 18. jul. Noč je bila mirna, in ničesar posebnega ni zgodilo, razven nekaj večjih artilerijskih ibojev v Belgij _ blizu Artois in Suchez. Nemci*; so imeli tu teške zgube.
Nemško uradno poročilo,
Berolin, 18. julija. Ruske č te so bile poražene pri Autz, J kjer smo ujeli 3620 mož, s-" topov in tri strojne puške, ražnika preganjamo proti v hodu. Med rekama Pissa in slo se ruske čete umikajo, si se v svojih utrjenih t trdovratno branijo. Včeraj zajeli mesta Vikplosk in remky, in naše čete so skozi ruske postojanke »Mlodzi, Noma in Kanievo. verno od Visle so se pričeli si umikati. Tu smo zajeti ujetnikov. Pri Iljanki reki naše rezerve porazile g moskovskih grenadirjev. M Vislo in reko Bug se boji dal ju jejo. Pri Piaski smo tisoč ujetnikov.
Rusko uradno poročilo.
Petrograd, 18. julija, med rekama Vislo in B Vrše z največjo trdovratna Velikanske množine Nei so napadle naše postojanke reki Vieprz. Nemci so imeli ogromne zgube in so bili čno pognani v beg. Na fr< pri Grabovecu je sovražnik in 17. julija obupno napadal 1 še postojanke, toda dobil druzega kot en izpraznjen ni jarek. V šavli okraju se ji nadaljujejo. Vzhodno Popelany smo pri srečnem padu zajeli 600 nemških nikov in 7 strojnih pušk. živa Nemcev pri Przasnycu je prisilila, da smo konc< rali naše čete ob reki kar se je zgodilo brez sovn kovega nadlegovanja. Ofo Dnjester smo dosegli v p« dober uspeh. Avstrijske č< ki so prekoračile to reko, Uile pognane nazaj, pri č< smo ujeli 2000 Avstrijcev.
Ruski vojni ujetniki.
iPetrograd, 18. julija. Tel meseca junija so ruske čet« jele 1141 nemških in ai kih častnikov in 60.848 m< ujetniki so sedaj blizu in čakajo za transport birijo. Med njimi je nad n Nemcev.	,
Avstrijski zrakoplova.
London, 18. jul. Trii strijski zrakoplovci so laško mesto Bari, ki šl soč prebivalcev. Ai koplovci so ubili v. ženski, dva otroka ška. Lahi so zrakoplov s v vodo,
Splača se vam priti v našo prodajalno in pregledati naše grocerijsko blago. Prihranite si od 10 do 20 odstotkov na blagu, in dajemo tudi zelene, rudeče ali pink znamke.
Ne hodite v mesto z besketi ali po nabasanih ka-rah, ker tu dobite blago za isto ceno.
IA V TOREK IN PETEK.
NAROČNINA:
............'"...'i............$2.00
.......................... »3.00
t Cleveland po poiti.................. $*.SO
PoMUMin« itvvilk« po 9 cent«.
I brci podpis« In osebnosti m m »>*«Hma|o
Vh pisma, dopisi in denar naj *e pošilja na:
pntilj
CLEVELANDSKA AMERIKA. •11» st. clair ave. h. e. cleveland. o.
■D WARD KALIS H, Publisher. LOTTI8 J. PIRC, Editor.
ISSUED TUESDAYS AND FRIDAYS.
Read bjr 13.000 aio'enUn* (Kr»ln«r») In the City of Cleveland and el«wli»w, Ad-er-living rate* on request.	•
TEL. CUY. PHINCKTON ISO
Batered a« »econl-clai« matter January
1000, at t tie pn*t office at Cleveland, O. Act of Marrli 3, 1879.
Teusday, July 20. 1915.
Velika odločitev.
Ali veste, kateri človek je najbolj nesrečen ? Najbolj nesrečen človek je oni, ki se ne more odločiti z;i ničesar, ki stoji na razpotju in premišljuje ter gleda kako drugi ljudje mimo njega hitijo proti svojim ciljem, za katere so se odločili.
Ali veste, kateri človek je najbolj srečen? Najbolj srečen je oni človek, ki se 7,na odločiti, in .ki ne ubija svoje energije z večnimi vprašanji; Ali bi, ali ne bi, zakaj, kako, kdaj, itd. pač pa razbija svojo zmožnost, si stavi velike naloge, katere hoče in lahko izvrši. ,
iMi vsi smo nesrečni tedaj, kadar ne delamo, in kadar pripustimo, da nas drugi tirajo. Kadar človek dela kako delo, v polni zavesti, kaj dela, tedaj je zadovoljen in bo imel tudi u-speh.	a i
Človek, ki se je za nekaj odloči! in začne to delo izvrševalo 7, vso odločnostjo, bo zadovoljen, ker ga bo bodril ponos in notranji mir, tudi tedaj, če pri svojem delu ni* imel uspeha, Naredil je svojo dolžnost in s tem potolažil svojo vest.
Tako je pri zasebnih, in tako je tudi pri narodnih zadevah.
»Naša slovenska nesreča bi bila mnogo manjša, v našem narodnem življenju 1)i imeli veliko več uspeha, če bi manj modrovali in več delali, če bi se manj odločevali in večkrat se odločili za velike stvari. Bili smo žrtve dogodkov, ker smo se dogodkom prepuščali. Malo smo imeli velikih odločb.
Največji narodi, kakor tudi največji vojskovodje in ljudje vsakovrstnih poklicov, so bili vselej oni, ki so razumeli v pravem času storiti velike korake in se odločiti. Kako je dobil srbski narod svojo državno svobodo? Zakaj je napredoval?
Vtem, da je znal narod ob pravem trenutku energično nastopiti in se držati uspeha.
Največja odločitev je ona, ki se zvrši z velikim riziko, da z riziko lastnega življenja. Vedno bo prej oni zmagal, ki vrže vse, tudi svoje življenje na tehtnico, kakor oni, ki šele premišljuje, kaj bi naredil.
V današnjem času je potrebno, da ves naš narod in vsi po-edini člani njegovi ukrenejo veliko odločitev. Današnji časi so usodepolni za bodočnost naroda. Nam vsem se je treba vprašati: Ali je boljše počasno umiranje, neozdravljiva "bolezen ali sama smrt ? AH je bolj koristo-nosno za nas, da trpimo celo življenje kot sužnji, ali da z eno samo veliko odločitvijo postavimo na tehtnice vse naše življenje za osiguranje boljše narodne bodočnosti?
Zakaj se mi vsi trudimo in mučimo v našem življenju? Ali se učimo z nado, da sebi preskrbimo boljše življenje in boljšo starost? Ali ne riskiramo pri vsakdanjem delu naše ^ življenje v nadi, da naredimo nekaj za našo bodočnost in za naše otroke.
čas je ,da ukrenemo veliko odločitev, in da pri oni strašni svetovni iborbi žrtvujemo vse,da dobimo vse, ali pa nas zmanj
ka s površja zemlje, da se ne,
bodemo še nadalje mučili zastonj. Kajti sedaj je čas, da se
odločimo. (Komur je samo za osebno korist, ta ni vreden, da
se imenuje sin naroda, vsak po sameznik mora sebe prezreti sdbe šteti nič, ves nafod v celoti pa kot vzvišen ideal. Vsak ki neče danes pomagati z.ysemi duševnimi silami svojemu na rodu, naj se raje zapiše med Nemce, Mažare in Turke. Ti so danes zavezniki proti Slova nom. Toda vsakdo, ki hoče o-stati to, kar je, kar so bili njegov oče, mati, ded, namreč [pristen slovenski sin, pristna slovenska hčerka, temu pa je potrebna srčnost, vztrajnost in duševna borba.
(Niti posameznikom niti celim narodom se nikdar ničesar nič zastonj ne da. Vsak narod se mora za sebe pobrigati, da si izvojuje ono mesto, ki mu gre po naravnih in božjih pravicah. V s i oni, ki se nečejo žrtvovati, ali ki stoje mirno in se ne morejo odločiti, naj vedo, da so oni sokrivci narodnega propada. da neposredno pomagajo sovražniku. Naj vedo, da so sokrivci narodne smrti, če narod podleže, in da ne morejo imeti soudeležbe pri uspehu, če se narodu posreči, da zvrši borbo sebi v korist za svobodno bodočnost.
Velika odločitev in žrtvovanje človeka plemeni slednjega, mu daje moč, mu dviga ponos. Kdaj bodemo storili to veliko odločitev ?
M. Marjanovič, London.
da 'bi grdo z n Skoro vsak slovanski
Rusije piše; Zdrav sem in
Slovanski ujetniki na Ruskem.
Večkrat se čita med vojnimi novicami, da ta ali ona država postopa z vojnimi ujetniki ja-•ko- slabo. Čitali smo, da morajo v Nemčiji angleški ujeti častniki pometati ceste in sploh opravljati najnižja dela, čitali smo, da Francozi pošil jajo .Nemce v afriške naselbine, kjer ni posebno ugodno vreme, in čitali smo, da smatrajo Angleži mornarje nemških submatinov kot morske razbojnike, ker tor-pedirajo trgovske parnike in morijo civilne osebe, ki niso u-deležene v boju.
V ameriških listih se ni še dosti čitalo > ujetnikih 11a Ruskem. Veliko se pa čita v časopisih i/, stare domovine, kako se godi ujetnikom v Rusiji. Tudi eden ali drugi izmed či-t atelje v je mogoče že dobil pismo od svojega prijatelja, ki je ujetnik v Rusiji, kjer se piše, da je zdrav, da Rusi dobro skr hija za njega, da se mu dobro godi. Taka pisma prfcVbču-jejo celo' avstrijski listi v Avstriji, kar je sijajen dokaz, da Rusija z ujetniki človeško ravna. da. je kulturna bolj kot Nemčija,
Zanimivo pismo je dobil pretekli teden neki Clevelandčan, rodom Mažar, z imenom Stephen Miro, stanujoč na 2661 <irand ave. Ta Mažar je imel sina v avstrijski armadi, katerega so Rusi začetkom tega leta ujeli in odpeljali v ujetništvo v Here,sov i. Ta ujetnik Mažar piše svojemu očetu v Cleveland tako: Jaz sem ujet v Rusiji in godi se m i baš ne posebno dobro. Slovanski ujetniki se imajo v Rusiji jako dobro, /Nemci in Mažari pa trpijo. Do-\im moramo mi Mažari in Nemci trdo delati v rudnikih, pa Slovane prosto puščajo oko-in jim dajejo samo lahka dela. Slovanski ujetniki, v Rusiji imajo dobra, čedna stanovanja, mi pa stanujemo v slabih kočah.
Tako se glasi pismo mažar-skega ujetnika v Rusiji, in to pismo najbolje in najiasneje priča o veliki slovanski plemeniti ruski duši, ki ne pripusti, da bi svoje brate po krvi mučili v ujetništvu. Dočim se tudi Nemci ne morejo pritožiti, da Rusi z njimi grdo ravnajo, pač pa imajo le slabšo hrano in težja dela kot Slovani, vidimo iz tega ravnanja Rusov, kako sil-
m
dobro se mi godi. Mesa imam toliko kot ga še živ dan nisem
videl v Avstriji, ljudje so prijazni, razumemo se dobro, itd.
Tako pišejo slovenski ujetniki iz ruskega ujetništva. Da se tu pat am dobi seveda kaka izjema, je že mogoče, ker v tako groznih časih kot so danes, se ne more gledati na vsako malenkost,
Rusija ni napovedala vojne, da bi mučila (Slovane, in mnogokrat smO že brali, da imajo rus'ki polki povelja streljati preko slovanskih avstrijskih polkov, Rusi Slovane najraje ujamejo, da jih doma hranijo.
Kje so torej isti grozni č'nJ, o Rusov, o katerih smo brali v nemškem časupisju? Kje je tista "ušiva" Rusija, kot nam pripovedujejo čifutski listi? Sami Mažari in Nemci priznajo, da Rusi s Slovani kar najlepše postopajo, samo naši slivenski ujetniki na Ruskem priznavajo, ,!i» se jim tam dobro goli?
V tem se vidi velika ruska slovanska duša. Plemenita skozi in skozi, želeča. da olajša jorje svojemu sobratu, želeča mu bodoče svobode na samostojni zemlji.
Rusija, -d as i se mora se v n irsičem izpolniti, posebno v »bliki vlade, k: naj postane demokratska in republikanska, je anes najmočnejša z.•'.vetniča .-ei, slovanskih narodov. Tudi proti Italiji bo dvignila mogočno liesetlo, če se ji bo zaželelo slovenskih krajev. Rusija čuva nad svojimi malimi slovanskimi brati. Marsikak Slovenec, je prišel v rusko ujetništvo, m a danes drugače pojme o <usih, kot tedaj, ko so ga s <orobačem nagnali v vojno, da itrelja na Ruse. Spoznal je ru-ko plemenito dušo.
Iz stare domovine.
sekiro tako nesrečno vsekal v no se zavedajo, da Slovani, in nogo, da 11111 jo je skoraj odse-ta njh zavest gre tako daleč, kal. da ne pripustijo tudi svojim slovanskim sovražnikom,
>anc in
ka vlada občinski i razpustila ter od-
volitve. , a vjetništva je ušel Ivan Kostanjevec iz Kostanjevice na Dolnejskem. Pred Božičem so ga vjeli ruski kozaki. V Brzozovu jim je ušel, si pre-skrbcl civilno obleko ter se klatil nepoznan 'dolgo po ^Poljskem, dokler ni prišel zopet k avstrijskim četam nazaj.
Iz rukega vjetništva se je oglasil uradnik Saviriske posojilnice g. Vilko Senica. Piše, da je zdrav in da se nahaja v Ta-škendu v azijski Rusiji. Kakor zn^no, se je meseca januarja razneslo po Seničevih tovariših, da je padel v Karpatih. Ugledni Seničevi rodbini privošči vse to prijetno presenečenje od srca.
Iz ruskega jvetniŠtva se je
oglasil Franc Omejc, doma iz St. Vida pri Ljubljani. Nahaja se v Skobelovem v Srednji Azi
ji..
Ali je, to mogoče? "Wiener Allgemeine Zeituug" poroča, ida je v Pizi v stolni cerkvi kardinal Mačehi opominjal ljudstvo, naj v italijanski vojni proti Avstriji stori svojo dolžnost v nalogi, h kateri je Gospod sam poklical Italijane. — "Wiener Allg. Zeitung" je list, ki ima svoje posebne zveze in kardinal Macchi spada v krog tistih italijanskih duhovnikov, ki stoje v najboljšem razmerju z italijansko vlado. Pa vendar: Ali je to mogoče?
V	Celovcu kroži govorica, da je papež daroval večjo svoto denarja za vojne namene Italije.
Ugotovitev identitete trupel umrlih vojakov. Skupni osrednji poizvedovalni urad Rdečega križa na -Dunaju bo dal vse vpo-slane slike in popise oseb uiiir-lfh neznanih vojakov od časa do časa razmožiti in jih bo pošiljal potom političnih deželnih oblasti na okrajna glavarstva in magistratom mest z lastnim statutom, da se omogoči ugotovitev te slike in popisi oseb vsem interniranim osebam na vpogled pri vseh okr. glavarstvih in pri frie'stnem magistratu v Ljubljani. Popolnoma zanesljive ugotovitve je z vsemi potrebnimi podatki naznaniti neposredno skupnemu poizvedovalnemu uradu Rdečega križa na Dunaju, VII.
Emil Adamič v ruskem vjet-ništvtu. Učitelj Ciril-Metodove šole v Trstu in simpatični skladatelj Emil Adamič je pisal iz ruskega vjetništva "Edinosti":
V	bližini Taškenta, za Turke-stanom. sem v taborišču.fcDa-leč od domovine, ki je najbrž ne bom videl več. Izrecite pri-, srčne pozdrave vsem znancem, vsem Slovencem v Trstu. Povejte jim, naj mi pišejo. Tu nas je nad 50 tržaških Slovencev. Vsi smo brez denarja in brez sredstev, da bi si zboljšali življenje. Jesti je sicer dovolj, toda človek ima tudi še druge potrebe. Mislite torej na nas. Moj naslov: Emil Adamič, vojni vjetnik, Turkestanski okraj, mesto .Taškent, Trojčki art Ruska Azija.
Iz Novega mesta poročajo: Tukajšnjo deško ljudsko Šolo so zaprli, ker rabijo poslopje za druge namene.
V	Kropi je umrla gospa Terezija Magušar, posestnica.
Rop. Posestnika Ivana Mar-keža Zg. Belovlaka blizu Ptuja sta v nekem gozdu napadla dva razbojnika in mu vzela 150 K denarja, uro in nož. O-rožniki so prijeli nekega vojaka in nekega kmečkega fanta, na katera leti sum, da sta storila ta rop. Drobne novice s Štajerskega.
V	Mariboru je zbolel neki vojaški delavec iz Ogrskega. Kazali so se kolere sumljivi znaki. — Umrl je v Mariboru poštni poduradnik Anton Mlakar v starosti 70 let.
(Fdbegli ruski vjetniki prijeti. Občinski predstojnik Jančič v Šent Leonartu pri Laškem trgu je 29. maja prijel dva pobegla ruska vjetnika z imenom Kosetkov in Mamonov. Ta dva vjetnika so poslali iz Feldba-cha v 'Sterntal, da tam pomagata pri grajenju barak. Od Reški občinski zastop raz- tam sta pa pobegnila. Namera-puščen. Vsled neprestanih spo- vala sta priti v Srbijo. Orožja
Transport vjetnikov. Od minulega pžtka 11. junija je dospelo v Ljubljano 12 neranjenih in 16 ranjenih italijanskih vojakov, ki so jih avstr. čete vje-le na fronti ob Soči.
Poštna vest. Od 14. junija naprej se morajo v okraju Ljubljanskega poštnega ravnateljstva predati vsa zasebna pisma odprta.
IPulj brez poštnih nakaznic in dopisnic. Kakor javlja P. T.", so pošle puljski pošti denarne poštne nakaznice in dopisnice. Dokler ne prispejo nove tiskovine, ne bodo mogli Puljčani pošiljati nikakega denarja.
Umrl je v deželni bolnici Leopold Markič, bivši odvetniški uradnik v Kranju in član požarne hrambe.
Kolesar se ponesrečil. Ko se je pripeljal izpred Škofije proti Stritarjevi ulici kolesar Ivan Kemperle, posestiyk in trgovec iz Cešnjice pri Železnikih, sta mu nasproti pripeljala vojaški avtomobil in voz cestne električne železnice. Kemperle je, hoteč se izogniti avtomobilu, zapeljal med obadva in padel. K sreči je to opazil voznik električnega voza ter ga v naglici ustavil, ker bi bil sicer prišel Kemperle pod voz. Pri padci se je Kemperle poškodoval na levem sencu in obležal nezavesten.
Mladostni vlomilec. V odsotnosti posest nice Katarine Sr-ncc v Stožicah je pred par dnevi vlomil nekdo v zaprto stanovanje in ukradel iz omare nad 40 K denarja in srebrno verižico. Orožništvu se je posrečilo najti vlomilca v osebi nekega 15 letnega fanta,, pri kateremu so našli še del ukradenega denarja in srebrno verižico.
Nezgode. 16 letni delavec pri žagi Fran Dolinšek iz Zagorrce je prišel 4. julija v' Litijo med delom z roko v cirkularno žago, ki 11111 je roko odrezala. —• it letni Bogomir Krasna in njegov 9 letni brat Jožef sta »na Glincah sekala drva. Pri tem pa je Bogomir svojega brata s
kru
izpovedi darovali ljudje. Oba sfta se dobro sporazumela s slov skim prebivalstvom. Se isti dan ju je orožništvo odvedlo v Sterntal.
Potres v Dalmaciji. V noči dne 9. junija so čutili v Dalma ciji dva precej močna potresna sunka. 1, .
Kdo ve kaj? Ivan Gruntar, sedaj vojak 97. pešpolka, 4 stot-nija, 4. voj. Radinci pri Radgoni na Štajerskem prosi, če kdo kaj vč, naj bi mu sporočil: ali je ostala rod-bina Gruntar, po domače Spiček, na svojem domu v Kobaridu št. 64. ali je odšla in kam in kako se glasi zdaj njen naslov. (Ravno tako prosi obvestila o rodovinah Franc Kuvinčič, po domače 'Motoc, št. 151. in Alojzij »Simšič, Gojače .št. 107, pošta Kojsko.
Pogreša se že od 17. januarja t. 1. Franc Btrrnik, 17. pešpolka, 3. stotnija, vojna poŠta 32. Zadnjič je pisal iz Marmoras-Szigeta. —
Smrt junakinje. Gdč. M'ici Vavpotič, hčerka novomeškega okrajnega zdravnika Vav-potiča, je odšla kot sestra Valentin "Rdečega križa" prostovoljno »na bojišče. Junakinja u-smiljenosti in človečnosti je posvetila svojo požrtvovalno skr<b stoterim ranjenim in bolnim vojakom. Ko so pričeli Rusi Przemysl oblegati, se je nahajala v trdnjavi. Tam je podlegla dne 7. dec. 1914 zahrbtni bo-
Dalje na tretji strani

,. m

prevarati-
U Ne
Severa'i Balsam of Lile
(Swrov Življemki Balzam) tor boto kmalu toničn« kakavosti. Posebno m '
ljudje bodo
Kotno sdrarje Je odvisno veCInoma od mila, katanca rabite. HI Tam priporočamo
SEVER AS Medicated Skin Soap
(Sowwwo Zdravilno Milo)
ta vsakdanjo rabo sa kopelj, toaleto, britev la Umivanje las. Cena 16 oentov.
ČltajU), kal nam Ja pnd kratkim pisala ga. Mart. Puri. Is
Moqoah, Wit.: "Zahvaljujem •e Vam sa Severov Žlvljeukl Balsam. Trpela sem na lelod* on. ter sem bila solo slabotna ter nisem Imela nobene slasti. Porabila sem eno steklenico Severoveca žkvljenskega Bal-sama ter so vse te neprtllke Uftnile. Prosite objavit« mojo pismo v Časopisih v korist vslh tistih, ki enako trpijo."
Vsi lekanfrjl prodajajo 8even>ve Pripravka. Zahtevajte Beverove. A ko Jih na morete dobiti v vali okoUMlnl, naroČite Jih od nas.
W. F. SEVERA CO., Cedar Rapids, Iowa.
Cuy. Central 584« R.	Guy. Central 6026 W.
G. TRAVNIKAR & J. JARC,
Slovenska javna notarja
Slav, slovenskemu občinstvu naznanjava, da sva otvorlla nov urad na 5600 |8t. Clair ulici, kjer bodeva Izdelovala vsa v notarski posel spadajoča dela. Poleg tega pa bodeva kupovala ln prodajala lote In hifie. Vsa dela, kakor prepis zemljišča all hide, vpis (mortgage), pogodbe, pooblastila za tukaj ali staro domovino, se itgotovijo v pisarni; za pošteno Ln solidno dek) se jamči. Zavarujeva poslopja vsake vrste proti ognju ali nesreči, kakor tudi hišno opravo, hleve, avtomobile in velika stekla v Izložbah. Posredujeva za vsakega ki ima opraviti z sodnljo. — Priporočava se stavnemu občinstvu ln obljubu-jeva, da bodeva za VBakega storila, kar bo v najinih močeh.
5600 ST. CLAIR AVE.
Res.: G. Travnlkar, 1357 East 55th St
Res.: Jo«. Jarc 1358 Marquette St.
Ar l/imnunu vas °Prav^uJe V kratkem času do tega krasnega /3 KUrUNUV darila ali katerega druzega. Kupon dobite v vsa-
kem paketu.
8-Hot** Union
£	rp .	- Kupite danes en paket in zbirajte kupone. Radi
ocrap lobacco hodete žvečili 8-Hour Union, ker je naj bol ji tobak na trgu. Prinesite kupone k 8-Hour Union Tobacco Company, 2330 Ontario St., Cleveland, Ohio.
mm\p}
Union mad«
i	NEKAJ NAŠIH CEN:-		o
Fairchild naj. moka $1.90 za % bar.		Nova čebula . . .	. 4c funt
Sveža jajca . * .	. 23c ducat	Alaska salmon .	. 14c
Wayne Co. jajca .	cm • •	Papir za muhe 3 kosi za	. . 5c
Najboljše surovo maslo	. . 33c fant	25c funtov sladkorja za	. $1.65
Sveži krompir . .	. 16c basket	Limone.....	15c ducat
Fina sanka . . .	. 16c fant	Paradajz ....	. 8c funt
Fina slanina * .	22c fant	Grah .....	9c
Rozini . • .	. 10c funt	Jesprenjcek . • •	. , 8c
Lima beans . . .	. 7cfimt	Van Camp mleko . .	. . 8c
Rodeči fižol . . .	. Sc funt	fina kava . . ..	. 24c
Najboljša mast * .	. 14c funt	Koruzna moka . . .	3c funt
5 ft. Argo štirke .	e . .21*	Svež kruh dvakrat na dan.	
GREAT WESTERN GROCERY
COMPANY
5811 ST. CLAIR AVE.
Ji iiiUAiAuAiiiAiAAiiAiiLi

■
---
Ustanovljena 13. novembra 1910.
Glavni sedel: Cleveland, O.
P
Iokorporlrana r di lavi Ohio lata 1914.
Predsednik: JOHN GORNIK, 6105 St. Calr Avenue. Podpredsednik: PRIMOS KOGOJ, 3904 8L Clair Avenue. Tajnik: FRANK HUDO VERNIK, 1052 Eaat 62nd BtreeL Blagajnik: JERNEJ KNAUB, 6129 St. Olalr Avenue. Zdravnik: JAMES M. SBUSKAR, 6127 St Clair Avenue.
ODBORNIKI: Fc M. Jakilč. 1203 Norwood Rd. Josip Rusi, 6712 Bonna ave. r#r. ZorlC, 5909 Proaser av. Prank Oerne, 6033 St. Clair Ave. Anton Grdlna, 6127 St. dlalr Ave. Ignac Smuk, 1092 East 66 St. Anton Olttr, 1158 E. 61 St Zverino glaallo "CLHVELAND3KA AMERIKA" Vsi dopisi, druge uradne stvari in denarne nakaanlce naj se pošiljajo na glavnega tajnika
Pisarna glavnega urada se nahaja na 1052 B. 62nd Street, prvo nadstropje, sedaj. Cuy. telefon: Princeton 1276 R-
Spodaj podpisana udova se prisrčno zahvaljujem članom dr. Coll. Doslužencfcv, dr- Slovenija in dr. Srca Jezusovega za tako krasen zadnji sprevod mojega pokojnega moža, kakor tudi vsem tistim, ki so ranjke-ga obiskovali tekom njegove bolezni. Vsem moja iskrenej-ša zahvala. Ohranim vas vedno hvaležno v spominu. Zahvala tudi pogrelbniku A. Grdina za dostojen sprevod.
Mary Perat, ' žalujoča udova. Collinwood, Ohio.
Nadaljevanje iz a. strani
Jezni — griži. Še le sedaj,, ko so avstrijske čete zopet vkora ^. kale v zavzeto trdnjavo, se je izvedelo, da počiva na prze mylskem mirogoju poleg marsikaterega slovenskega vojaka tudi slovenska sestra Valentina
Hrvatski minister grof Teo. /Pejacsevieh, ki je na Francos keni interniran, se ne bo vrni domov, dokler ne bo konec voj h ne in so dotične vesti, ki so v krožile po listih, neutemeljene Pač pa imajo njegovi najbliž-nji sorodniki od njega poročilo da uživa na Francoskem vse udobnosti in da ravnajo francoske oblasti ž njim vseskoz pozorno in vljudno.
Razbojniška družba pred so diščem. V Zagrebu se je začela 21. junija sodna obravnava, ki bo trajala 14 dni. Obtožena je razbojniška družba: .Stjepan Kunštek, Franjo Horvatič, in Anka Badrič s kakimi 30 tovariši. Obtoženi so petih roparskih umorov in brezštevila vlomov.
V Krapinske Toplice na Hr.
vaškem je došlo do 30. maja 711 oseb.
Umrli so v Ljubljani: iDtne 11. junija. Marija Budira, za-sebnica, 59 let, sv, Petra cesta 38. — Maks Tribušon, sin orož niškega stražmojstra iz 'Devi na, 10 mes., Tobačna ulica 5. — Jos. Mandelj, delavec-«hiralec, 34 let, Radeckega cesta 9.
Dne junija: Pavel Delizan vojaški delavec, v rezervni vojaški bolnici.
Dne 13. junija: Karol Petavs kadet 17. pespolka, v vojaški rezervni bolnici.
Split brez piva. Splitski listi poročajo: V mestu je popolnoma zmanjkalo piva. Ker so prometne zveze jako otežkočene, ni "upati, da 'bi dospeli kmalu "novi sodčki".
Premeščeni uradi. Poleg tr žaškega nameatništva uraduje ta tudi tržaško policijsko pred sedništvo in goriško okrajno glavarstvo v Postojni. Primorsko finančno ravnateljstvo uraduje sedaj v Ljubljani.
Ustrelil se je orožnik straž mojster Karol ScheHbel v žal-| cu. Scherbel se je nahajal nekaj ' mesecev na bojišču, kjer je bil teško ranjen. Ko je ikreva1, so ga premestili v Žalec, pred par dnevi pa so ga zopet poklicali v fronto. ; V Beljaku so zaprli dne uju-k nija vse šole.
iPanika v celovški vladni palači. Iz Celovca javljajo: V torek popoldne se je zaprl sluga koroškega deželnega predsednika Lodrona Vaclav Jironek, katrega so bili radi nemarnosti odpustili iz službe, v sobo svojega gospoda, kjer se je polastil revolverja ter pričel kakor divji streljati na sobno opravo. I Pozneje je hitel na hodnike ter ; streljal na svoje uslužbence in na ravnatelja pomožnih ura-: do v Wagnerja, kričeč, da mora "grofa ustreliti". V vladni lalači je izbruhnila pravcata mika. Državna in mestna po-sija ste prihiteH na pomoč ter polastili nevarnega sluge. Pb-izalo se je, da je nesrečnež snel in morali so ga obleči prisilni- jopič ter spraviti v išnico. K steči niso njegove 3glje nikogar zadele.
rajevci v Zagrebu. Iz Sa-rva je prispelo mnogo ljudi Zagreb, kjer so se nastanili čas vojnih operacij. Bosan-
so ga moraM zapustiti med drugimi tudi vse uradniške rodbine. Mnogo Sarajevcev se je nastanilo tudi po drugih hrvatskih krajih.
Skrt> za živila. Vojna napo ved Italije je imela pred vsem to posledico, da bo odslej še ve liko težje, dobiti kaka živila iz inozemstva v Avstrijo, kakor je že tako bilo. Ze nevtralna Ita iija je bila jako neprijazna pro ti naši državi. Ce niso njeni li ferantje ogromno mnogo za služili, ni pustila ničesar čez mejo. Za rižev zdrob so italijan ski trgovci več iahtevaH, kakor za prvovrstno blago in črne ma karone so zaračunali dražje kakor veljajo sicer najfinejše testenine. Italija je pač tudi v času svoje nevtralnosti hotela pomagati na eni strarii tripelen-tenti, na drugi pa svojim trgov ceni. Ker sedaj še tega ne bo več dobiti, kar se je doslej z ogromnimi težavami in strašen denar dobivalo iz Italije se bo moralo doma vse potreb no ukreniti, da ne bo zmanjkalo živil. Čas žetve se bliža, jw»-radi mesa so težave in uvaževa-ti je, da upanje na skorajšnji konec vojne vzlic sijajnim uspehom v Galiciji, nima več podlage, odkar je ItaMja posegla vmes.
Izurjen in stalen grocerijski pomočnik dobi jako dobro delo. Oglasi naj se takoj na 5811 St. Clair ave.	' .< (59)
Pošten fant se sprejme na hrano in stanovanje. Poizve se v uredništvu.
renka za hišno delo. Dobra plača in stalna-služba. Fr. Gregorich, 15402 Calcutta ave	(60)
Delo dobi takoj Slovenec za pe-
karijski voz. Plača $20 na teden. iMora položiti $200 kavcije. Vprša se v uredništvu.
a£DilitliqiiPili»litgngimmitigTig»Hi«iiOili:tiH::mi8i|iiBq »
Vsak trgovec bi moral imeti svoj pisemski papir, kuverte in računske listine. Vse to naredi naša tiskarna po nizkih cenah.
Naznanilo.
Tem potom se bratom Sokolom naznanja, da bo prihodnja mesečna seja v sredo, 21. julija, 1915 v navadnih prostorih ob 8.15 zvečer. Na dnevni red pri de: Volitev veseličnega odbora za izlet, katerega priredi dr Sokol v nedeljo, 15. avgusta na Recharjevi farmi v Euclid, O.
Druga zelo važna točka je Da se bo v kratkem ustanovil nov Sokol, brez bolniške in po-snirtntn-ske podpore, ampak športno društvo z mesečnino 25c. Ti prosijo telovadišče \ najem, ki je last Sokola. Preči tal se bo zadnji šestmesečni račun in poročalo o stanju blagajne, članstva in imovina So-cola.
Pridite v obilnem številu na sejo, da ne bo potem nobenega izgovarjanja, kar se bo na seji sklenilo. Zdratfol
Fr. Hudovernik, tajnik.
Pozor!
Jako lep prostor za mesnico, najlepši za pravega moža. Tehtnica in vse drugo orodje. Rent $312 na mesec. Lahko govorite z gospodinjo ali gospodarjem. Kdor razume angleško, lahko naredi izvrstno trgovino. Vpra šajte na 1372 E. 31st St. ali pri Frank Gornik, 6113 St. Clair ave.	(61)
Zahtevamo zanesljive, napredne ljudi, ki imajo sedaj delo in hočejo napredovati, da se- naučijo zemljiške trgovine. Mi imamo posefono prosto šolo za prodajalce. Vi lahko zaslužite dei.ir, dočim se učite. Oglasite se aH pišite na The Wolfe Sill Realty Co. 715 Garfield Bldg.	(60)
Naznanilo.
]D»r. Mir, št. io. SDZ v New-mrgu naznanja, da se je sklenilo preložiti mesečno sejo. od dopoldne na popoldne, torej se vrše seje vsako četrto nedeljo mesecu ob 2. uri* pop. v Smrekarjevi dvorani. Vsi člani so vabljeni, da se udeleže seje 25. julija, ker bo velike važnosti za člane.
zaoisnikar \
Soba, opremljena za enega ali dva, se da v najem. 1181 E. 6oth
(59
ZAHVALA.
Spodaj podpisani se najpri-srčneje zahvaljujemo vsem 0-nim, ki so tekom bolezni obi skovali našega ranjkega brata, oziroma očeta
Antona Brodnika.
Posebno iskrena zahvala dr. sv. Alojzija, ki mu je priredilo tako veličasten sprevod, ravno tako zahvala dr. sv. Vida, št. 25 K9KJ, pa tudi dr. Srca Jezusovega, ki mu je ska zalo zadnjo čast kot bivšemu članu. Za hvala g. Ponikvarju za primerni govor in g. Jos. Zeletu za ta ko lepo urejeni sprevod.
Najprisrčnejša zahvala vsem znancem in prijateljem, ki ste pokojnega v tako ogromnem številu spremili na zadnji cesti do pokopališča in mu s tem izkazali zadnjo čast. Naša hvaležnost vam ostane vedno. Ranj-kemu pa želimo večni mir in pokoj.
Elizabeta Belaj, roj. Brodnik Mary Brodnik hčere. Anton in Henrik Brodnik, sinova. John Frank in Stefan Brodnik bratje.
iPozor! Delo dobi nekaj mladih mož. Mi potrebujemo nekaj
mladih mož za prodajalce naše ga zemljišča. Ljudje, ki govorijo slovensko in hrvatsko, posebno dobrodošli. Vprašajte med 9. in 11 uro The Wolfe Sill Realty Co. 715 Garfield Bldg.	(60)
Glejte, da ne dobite pona-redb, ki niso nič vredne zahtevajte pravi Pain Expeller s sidro znamko, kot jo vidite tukaj. 25c in 50c po lekarnah in naravnvost od
RICHTER CO.
74—80 Washington
Street New York, N. Y,
OBRESTI
SE ZAČNEJO VSAK DAN
VLOŽITE DENARNA
LAKE SHORE BANK
ta p«
A%
St. Clair and SMi fSt
L Skok,
4118 St Clair Avenue.
Prvi in edini slovenski
klepar in strelni krovec in barvir hiš.
j j Vsako delo garantirano. ] | Nizke cene. j!
H	i
if	H
M	ti
ggiaigiiiiiii!i!!iiiiiiiiii[imtiiiOigiaiiiia:iii:iiiiiaHi»Ht
National Drug Store 1 Slovenska lekarna.
vogal St. Clair ave. in 61. ceste S posebno skrbnostjo izdelujemo zdravniške predpise. V zalogi imamo vse, kar ie treba v najboljši lekarni.	(45)
Čedna front soba s hrano se takoj odda. 1223 E. 61 St. (59)
štiri sobe na front se oddajo. 1029 E. 69th St.	(59)
$1500 plačate takoj za dve lepi, dolga prosti hiši. Ena front hiša za 2 družini in ena hiša zadaj za eno družino, tri kleti, lep vrt, vse v najboljšem stanju, rent $311 na mesec. Cena $3200. Lastnik 1556 E. 45th St. blizu Superior,	(60)
Soba se odda v najem za enega ali dva poštena fanta. 1426 E. 53rd Street.	(58)

Hise naprodaj.
11 sdb, 3 druž. na E. 33 St.
rent na mes. $32, cena $2700. za 5 druž. na E. 47 St. rent na
mes. $63, cena $5506. 1 o sob, blizu Homer ave 2 druž. • velik'lot, cena $3750. H sob, 3 druž. na E. 61 St. lot
40x1182, cena $4200. 8 sob, 2 druž. škriljeva streha, cena $2800, takoj $800 drugo po $15 na mesec, kar krije kapital in obresti. 8 sob, 2 druž. na E. 76 St. sko-ro nova, kopališče, peč v kleti, cena $3400. Takoj $900, drugo po $75 vsakih 6 fnes. Imam še nekaj drugih hiš. Oglasite se pri John Julich, 1165 Norwood Rd. Tel Princ'n 1298 R.	(61)
Bell East 2377 W. Cuy. Central 6678 R. — »Plin in Kisik. Uradne ure od 9—13, in od I—5. Pondeljek, četrtek in so->oto zvečer od 6—8. Dr. F. L. KENNEDY, zobozdravnik Dretje zob brez bolečin. Delo garantirano. Govori se slovensko in nemško." 5402 Superior ave. vogal 55. ceste. Cleveland, Ohio.	.. (23-46)
Mlad fant dobi delo v mleka-riji. Oglasi naj se le oni, katerega veseli, in sicer od 4—5 popold. M. Udovič, 1368 E. 53
Cfro«t	(59)
Pred dvema letoma so cleve-landske banke primorale človeka, ako je bil banki kaj dolžan, da se je moral dati zavarovati skozi banko. Zatorej so me prav lahko odpravili slovenski posestniki s tem vzrokom, da morajo tako storiti, kakor banka zahteva. Ali sedaj ni več tako, ampak banka vam piše dopisnico, 30 dnij predno poteče vaša stara zavarovalnina, da do istega dne prinesete novo zavarovalnino s pripombo, da mora biti ista od zanesljive družbe. Moje police so zanesljive, zatorej kadar dobite tako dopisnico, pošljite jo meni in drugo je moja skrb, plačate kadar je za vas najbolj ugoden čas. Ne pozabite, da I prodajam hiše in istotako zamenjam vašo hišo za kmetijo. JOSIP ZAJEC,
1378 E. 49th St. (66) Cleveland, O. Central 6494 R.
O Pouk v angleščini In lepopla- c B ju potom dopisovanja. V Cleve- O q landu tudi ■ privatnim , učite- d Q IJem. Denar, ki se irtvuje za ca- C Q mo izobrazbo, je najbolje nalo- B Q ien, in ns vzame ga ne kriza ne O Q vojna. Pilite za pojasnila na O O	SLOV. K. SOLA.	Q
c	«119 St. Clair ave. (4S)B
D CLEVELAND, OHIO. Q
HAROLD E. EMERICH.
javni notar in zastopnik za zavarovalnino proti ognju- Prodaja zemljišč in lotov. Preskrbi posojila. Tel. Wood 56, Bell Eddy 3678 J. stanovanje:
16205 St- Clair ave. Collinwood Sta- Cleveland, O.
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
+ PRANK BRICELJ, + + 6026 St. Clair Ave. + + Expresman. +
♦	Prevažam pohištvo in vsa-#
♦	Jcovrstne stvari. Postrež-♦
♦	ba točna in zanesljiva. ♦
+ Tel. Princeton 1982 L. ♦ ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
,, . .. ,.. _ . ....... ..
----se čedna soba za spanje,
bre? hrane. 6316 Carl ave. (58)
Lepo stanovanje, 5 sob, poceni se odda v najem. Vse nanovo očiščeno. Closet zraven. 6020 St. Clair Ave. .	i. (58)
bi na pm, <U <• mI nj««*v r*c«ipt im mmjm !■ »i MjCIatejUh i^rtfu, na — Miri tnlr»TW.
vam wbraMki r*e«ptl nwriji priti t MtoUkaiM, kj«r b*4*J* td«ltai »Iu(m pm s*m *dr»T«Jluu Imam* DmVm^n »l*. I* (ViljtrUi pndn«t»f, IwlHilfc potrtb. Uk. Sbv. cigar !■ »Udk*rj«.
Guenthers Sloven. Lekarna,
adduen rd. rogal st. clair ave.
"-"W-^rr-^'MfirilhI—j.U! "limn
f~ f* '-'lir iiaiiiiti _ii__1l_ r^ 11 ii
vfi|VM pnsMVii
(T» imdt	_ ;___
P. Lorifwe Co.. Inc.. New Y»rV
dbft upiM 81. dtemnlm I9JU
e«c. vm
Čedna hiša naprodaj, 9 sob. se lahko naredi za dve družini, lot 40x167. Hiša je jako poceni in je res vredna denarja. O-glasite se na 1207 Addison Rd.
--;- (60
Dve sobi se dajo v najem, bfez hrane. 6021 Glass ave. (58)
M0TM
Os KARL SCmiDINQER
LJUBLJANA - LAIBflCH
J00MA UUOI H. * TEtero« 1».
Pelt- fek. rafun •» m totep« CMt Cm* " ^
V IJublJani.dM 29./5,m5.
L«o 8ctmlb,
4131 St. Ollr Cle»«Und , ^
i
Vtleceq]«ni go«pod
Zad>T» : PruBUke D«R«aa iz Podgoric« 27 zavarovalnin« po mar« len Jakobu DaBrnan,-
OdzoTor na cenjeni dopia z dne 27.maja 1915.
Potrdim Vsa, da aaei d$nei sprejel u raSun ooj« Iclijentinja PranflUka DeCaan iz Padgoric« 27 po poitnih nakaznionh iz fhidim-palta v gotovini znesek	K.6060.-
BitaJ: leattiaoS in lettdeieC kron koji znesek bodea takoj iz. platil gospe j PranStiU DeCnan, ki Vaa bode prejeit tudi piaaen* potrdila.-
, Israkaa Van njeni« ter bo J in iaenon lepo hvalo sa Va*e naglo in kulantno poalovsnje in pripoaoB v tej sadovi ter se Vda t nadalje priporoSaa.
Z odliRnin apoitovaitjea ee Van klanja udani
POZOR} , Pomlad je tu, treba je popraviti, kar je uničila zima pri gospodarskih poslopjih. Priporočam se za vsakovrstna popravila in nova dela. Oglasite se sedaj, ker čas je ugoden. Delo izvršim v zadovolj' nost vseh.
PRANK HOČEVAR.
Stavbenik.
1099 & 64th St. (66)
Gorenje pismo je izkaz vestnega in poštenega pošiljanja denarja v staro domovino, kateri posel opravljamo že deset let v tej okolici v popolno za-dovpljnost vseh.
Če tudi denar ne pride hitro v domovino, pa imate garancijo, da pride pošteno in točno* Priporočamo se Slovencem za pošiljanje denaqa.
Leo Schwalb,
6131 ST. CLAIR AVE.

FINO VINO
vedno dobite pri Job. Koželu. Belo, niagara in concord vina Posebno ženskam je moje vino znano. Po stari navadi Jos* Kozely, 4734 Hamilton ave.
_v_
Dober konj, vreden $100 se proda. 1172 Norwood Rd. (58)
IZURJENI ZOBOZDRAVNIK,
Dr. A. A. Kalbfleisch,
6426 St Clair At£
Govori se slovensko in hrvatsko. Točna postrežba, časopisi na razpoliigo. Ženske strežnice. Edini zobozdravnii-ki urad v mestu, kjer se govori slovensko in hrvatsko.
Uradne urei
Od 9<30 do IliSO dop. Od 1:30 do 5:00 pop. t\ Od 6:00 do 8:00rrtčer
Telefon nrada:
East 408 J.
Telefon itanoraoja:
Eddy 1856 M. ....................|/
CHARLES ARMBRUSTER
MESNICA PRVE VRSTE
NAJBOUŠE SVEŽE IN PREKAJENO MESO. 6112 ST. CLAIR AVE.

• t .
ZANESLJIVOST.
Vedno 8e lahko zanesete na naravni plin.,
Najbolj zanesljivo kurivo je.
Vedno ga imate pripravljenega v svojih ceveh, da ga lahko takoj rabite.
Kadar kuhate - kadar greje-te- rabite naravni plin.
m
Tki« East Ohio Gas Company
superior are., opposite hollenden Hotel CleveUnd, ohio
Mala 4MC
*N«w I



Uteli

j",.'.

I.................I
"
99

Roman.
NADALJEVANJE IN KONEC ROMANA "GROF
spisal dumas-le prince.
MONTE CRISTO".
V
uTo je za mene grško, in kar se tiče grščine, sem imel prednika, ki je umrl radi zahteve, da 'hi se naučil grško, mojster Danglars," odvrne Benedetto. "Toda poklical bom nekoga, .ki razume vaše besede. Hola, Rocca Priori, pripeljite krmilarja!"
*Tu sem!" zakliče neki mož, ki pride iz sredine mornarjev in koraka proti ozadju jadrnice.
"Mojster Danglars govori nekaj o jadrih, da jih je treba zadrgniti," reče Benedetto.
Krniilar se malomarno zasmeje, ko pogleda Danglarsa.
"Zakaj pa?" vpraša.
*'Ker pridemo v smer vetra, in ob takem vremenu je bolje voziti samo z malimi jadri," od vrne Danglars.
"Ta bi bila lepa! Toda zakaj naj pa pridemo v vetrovo smer, če smem vprašati?"
"Ali vam ni znana lega otoka Elbe? Ali ne čutite, da postaja jugo-zahodni veter bolj
»v«
svež?
In jahta, ki se je bližala vetrni smeri,' je zmanjšala svojo hitrost, ker ni imela za seboj onega vetra, ki je bil najbolj ugoden.
Pilot pa zmaje z rameni in mrmra nekaj besed izmed katerih je Benedetto razumel samo sledeče: "Meni je neznano 'krmarenje, in tudi ljulbt se nii ne igrati ulogo krmilarja. Meni se zdi, da ima tovariš strah krmariti s stranskim vetrom."
"Hola, fantje, na vaša mesta!" reče zdajci Benedetto od ločno. "Mojster Danglars bo vodil manever.'
(Potem se pa približa Dang
larsu in mu reče :
''Čuvajte se! Pomislite, da vas vržemo v trenutku, ko po-kažete svojo nezmožnost na krovu, ribam v hrano. Povedal sem vam že, da se meni nič k/tj ne mudi priti na otoke Monte Cristo."
"Pomirite,se," odvrne Danglars samozaupno. "Sredozemsko morje mi je riatančno poznano, in dasi mi lega otoka ni znana, bodemo vendar tja prišli."
Moštvo je odšlo na svoje prostore.
Vsak opravi svoje delo. Danglars opazuje kompas, pritisne na krmilo, in ko prične jahta pij u t i proti vetrni črti, zapove zjasnim in razločnim glasom: Nategnite spodnje jadro na srednjem jarbolniku!"
Kmalu potem pa pristavi: ''Razvijte jadra proti nevihti!"
Videti je bilo kako se jahta dvigne iz vode, kako se platno napne, potem pa sledi povelje za .poveljem, in ko se je vse točno zvršilo in je bil uspeh zadovoljiv, se Danglars opazujo če opre na Benedetta. ki je bii videti zadovoljen.
Ladija, ki je sedaj mirno dr-sila po vodi, ni več zanimala Benedetta. "Slednji globoko /.dahne in vdihava sveži zrak. iMornarji pa zbrani na prednjem delu ladije, zapojejo enp onih monotonih mornarskih pe-snij, ki se navadno čujejo na odprtem morju. Odmev teh glasov tli nič kaj ugodno uplj:-val na Benedetta. jNajraje bi bil sam. Po nemirnem življenju se je nahajal na potu težavnega podjetja s strašno željo po ma-
ščevanju. Hotel je zbrati svoje misli, da še enkrat vse natančno preudari, predno se pripravi na odločilni udarec.
K sebi pokliče Pepina, kateremu zipove, naj odpošlje mor narje proč, in da ni treba razpostaviti nobene straže, ker hoče sam prvi del noči Stražiti na jadrnici.
"Torej zaupate v zmožnosti mojstra Danglarsa?" vpraša Pepino,
"Zakaj pa ne?" odvrne Benedetto. ''Prepričan sem, da je ladija v,dobrem vodstvu, in da bodemo jadrali jutri okoli otoka Elbe. Pojdite, Pepino!"
Pepino uboga, in trenutek pozneje so se vsi odstranili.
Samo dve osebi ste ostali na krovu: Benedetto in Danglars,
Oba sta 'bila zatopljena v globoka premišljevanja. Bene-( detto je stal s prekrižanimi rokami ob robu ladije i rt* zrl na morje, ki je nemirno gonilo svoje valove v temno noč. Danglars pa je držal z eno roko krmilo, drugo Jja je položil na prša. Tudi on je premišljeval, ir sicer o preteklosti svojega življenja, d oči m je Benedetto mislil na bodočnost.
Benedetto koraka proti Dan glarsu in ko ga lahno potaplja po ramenih, se vSede poleg njega.
"Ničesar novega ni," reče mojster Danglars, ko se strese \v hitro pogleda magnetno iglo. "Jahta plove z ugodnim ve-Irom."
"V tem trenutku sva bila o-ba daleč od jahte odstranjena," reče Benedetto, ne da bi pustil Danglarsu izgovoriti.
*f»vm)i ga picKinc
j briga mene in vas
m trenutku samote, molka in teme? — Jaz — jaz sem mislil o tem, kar bo prišlo; in vi -—vi ste bre zdvoma gledali v vaše preteklo življenje. Taka je pač naša narava. Eden izmed naju se mora z dušo in telesom prepustiti zasledovanju človeka, katerega naj zadene maščevanje umirajočega. Govorite, gospod, go voritel Jaz moram kog:i 'titi govoriti, ki je povzročil velik zločin! Jaz hočem študirati zlo čine v vseh smereh in oblikah — na pamet hočem znati m-čine, na katerih lahko človek
na tem svetu trpi.--Govorite!
Kajti uničiti moram, najdražje spomine in želje v sebi; moje srce ne sme zdihovati.—Gorje meni, če zgrešim svoj čas in cilj. Gorje mi. če me pamet zapusti, če se mi zruši roka pod udarcem! — O moj oče, potem ti ne bi bil maščevan."
Danglars ves v strahu opazuje Benedetta• še nikdar ni slišal iz nobenih ust tako strašne govorice, nikdar še tako ,silne tožbe.
Trenutek molčanja nastane! Benedetto preliva solze, koraka nemirno po ladiji, dokler se konečno zopet ne ustavi pri (Danglarsu.
"Gospod," reče, "grof Monte Cristo — Edmond Dantes — povejte Ulj? Kdo je bil on? Kako se je naenkrat pojavil med svetom, — močan — maščevalen — brez usmiljenja?"
Danglar se strese.
"Ali vam smem razodeti skrivnost, ki je znana samo njemu in Bogu?"
"Zakaj pa ne rečete: med njim in peklom?"
''Ker seni začel verovati na po"sten prin-cip, iz katerega prihaja vsa pravica! <
•"Torej mislite, da je Edmond Dantes 'bil navdušen o tem vzvišenem principu, o katerem vi govorite?" vpraša Benedetto malomarno.
^Prepričan sem." mrmra Danglars.
"Vi?"
"Govorite!"
Danglars se zbere, potem
pa začne:
"Med letom 1814 in 11815 je bila v Marseillu mala ladija, ki je bila lastnina trgovske tvrd-ke Morel in Sin. Temu brodu sem bil prideljen jaz kot knjigovodja. Meseca februarija leta 1815 je umrl kapitan ladije na morju, in 25. tega meseca je prišla ladija v zaliv Marseille, poveljevana od mladega mornarja, ki je imel vse zaupanje svojega gospodarja. Lahko si mislite, da je> več mornarjev pričakovalo, da dobi izpraznjeno mesto kapitana, Mbja ča-
.fl___
je moralo govorit
Toda slučaj je hotel, da'je bili dotičhi mladi mornar izvoljen. Tedaj sem prisegel, da ga uničim. Ta mladi mornar je bil Edmond Dantes! —
"Bil je strastno zaljubljen v mlado katalonsko deklico, in ker ga je deklica rada imela, je vzbudil s tem ljubosumnost nekega rojaka deklice. "Ker sem poznal značaj Katalonca in zra-čunal, kako daleč ga lahko pripeljem v njegovi strasti, sem skušal ogenj podpihati, da postane nevaren za Edmond »Dan-
za SV'
redmet naše z; apisal sepi proti Dantesu tožnico, v kateri sem da Ito se je Dantes vračal dije proti 'Marseilles, je na _ izstopil na otoku Elbi. S to tožnico so pričeli sumiti Dante sa. da je skriven agent pregnanega cesarja Napoleona. Za_ li so ga kot bonapartista in sicer ravno v onem trenutku, ko je vsedel k mizi, da bi praznoval poročno slavlje s svojo Ka-talonko."
Dalje prihodnjič.
Fringe Albert
■


Kupite Prince Albeit po vsoe. Fiua šk at ulja 10c, mala vrečica 5c. Imamo tudi r lepih pol in celo funt ni h stekle nih posodah.
naroden tobak za veselje.
Ta tobak povzroči, da ste dvojna veseli vale pipe, kadar kadite. Ne peče jezika. Ko smo leta in leta preiskovali, smo pronaili proces, po katerem se odstrani vse, kar peče jezik.
Če kadite Prince Albert tobak, imate prijetno kajenje.
Pomnite: Noben drug tobak ni ta ko dober kot Princ Albert, ker noben drug tobak ni tako prirejen kot ta.
Kadite Princ Albert, ko delate cigarete ali pipo. Nikdar ne morete dobiti boljiega tobaka.
"NJ'Tv
MM#4>
Lahko vam ohrani življenje
X žarkih preiskava ta teden $2
ŠE TESNO US da MM
Lahko vam ohrani življenje
X žarkih preiskava ta teden $2
Želim, da pride vsak bolni mož, žena ali otrok v Clevland, k meni danes ali jutri. Hočem vam pogledati v obraz v vaše telo in skozi telo, in vam povem, če ste lahko zdravi, srečni in zopet dobri.
Če vam je kaj mar vaše življenje, če ljubite svoje zdravje, če hočete dolgo živeti in dcVbro zgledati, vrzite proč vaše steklenice z zdravili in začnite z mojim čudovitim električnim zdravljenjem — zdravljenje, ki je že marsikoga iztrgalo krempljem smrti, ko je dolgo trpel in se mučil.
Revmatizem ozdravljen:
Jos. Sme tka, 2741 E. 92nd St. je imel -revmatizem 11a obeh nogah in rokah več mesecev. V bolnišnici se ni mogel premakniti skozi osem tednov. Prišel je k nam po bergljah in v vozu, dva moža sta 11111 morala pomagati. Dva tedna je hodil na u-rad ,po bergljah in z dvema možema, potem je pa prišel sam, toda po bergljah, in v treh mesecih je vrgel še berglje proč. Ozdraveli smo ga popolnoma.
Ta teden vas preiščemo za $2.00 z X žarki, mesto za $10.00
ČE PRINESETE TA OGLAS ===== S SEBOJ. =
Ozdravljen od nervoznoeti:
Albert Weber, 3881 E. 50th St. je bil popolnoma ruiniran radi ner-voznosti. Ponoči ni mogel spati, vsakovrstne stvari si je domišljava!, in bal se je, da bi bil kdaj sam, da ne povzroči samomora. Prišel je v urad 10. junija, da srna ga preiskali, in po nekaj tednih zdravljenja se je počutil kot nov mož. Dobro spi, ima dober af)etit in se počuti bolje kot kdaj v ževljenju.
Dajte, da vas preiščem s Čudovitimi X žarki, skoro človeški stroj, ki se ne more zmotiti. Z X žarki lahko pogledam v in skozi vaše truplo. Rabim tudi kemično analizo in mikroskop. »Ti inštrumenti se ne morejo zmotiti, oni povedo gotovo, kaj vas boli.
Ko sem pronašel način vaše bolezni, bom vas zdravil z električnim tokom, ki izvira iz mnogo čudovitih strojev, katerih nekatere sem sam znašel. Jaz pošljem zdravilo na pravo mesto, in ozdraveli bodete skoro v vsakem slučaju.
Mrs. Ivana Bender, 1750 E. 41st St. je trpela na revma-tizmu 8 let, več zdravnikov jo je zdravilo in zapravila je mnogo denarja, toda postajala je činidalje slabša. Prišla je k nam aprila meseca 19/14 in ozdravili smo jo. Zadnji pondeljek je zopet prišla k nam in nam povedala, da ni bila potem nikdar več bolna, in kako zadovoljno se počuti, ker smo jo popolnoma ozdraveli.

Ozdravljen revmatizana.
Paul Smidel, 2909 Alpine ave je hudo trpel na revmatiz-111'u na hrbtu in ramah. Več mesecev je ležal, mi bolečina je bila tako huda, da ni mogel ne spati ne sedeti ne stati. Zdravili smo ga dva meseca z električnim zdravljenjem, nakar se je vrnil zdrav na delb.
Ozdravljen bolezni na obistih.
Pišem vam, da vam povem, kako ddbro se počutim, ko ste me ozdravili bolezni na obistih. Trpel sem leta in leta in vsak adravnik mi je rekel, da ne morem ozdraveti. Prišel sem k vam in se zdravil šest tednov. Veljalo me je mnogo skrbi, ker sem bil dolgo brez dela, toda danes se imam zahvaliti vam za zdravljenje in zdravlje. Vsakomur bom povedal, kako dober zdravnik ste.	ML Urbančič, Lorain, O.
Ozdravljen ka&lja:
Več let sem trpela na hudem kašlju. Včasih je "bilo tako silno, da nisem mogel več ležati v postelji. »Spati nisem mogla, apetita nisem imela, postala sem nervozna. Ko sem se zdravila pri vas, sem zopet ozdravela.
France^ Fraka, 1774 E. 45th St.
Najbolj občutljiva ženska ali otrok naj se ne boji te
P R EIS K A V E
je brez bolesti, niti ne čutite ne.
Berite, kaj sem naredil za druge,potem pridite k meni in. dovolite, da vas popolnoma preiščem z mikroskopom, X žarki in kemično analizo prodno je prepozno, ko ne morete več ozdraveti.
Če vas preiščem in doženeir., da vas ne morem ozdraveti, tedaj vam bom takoj povedal, in plačali ne bodete za zdravljenje, ker absolutno ne prevzamem bolnikov, katerih ni mogoče zdraveti. Potrošil sem 25 let, da sem študiral razne bolezni, ki jih imajo moški in ženske. .
Moje zdravljenje je tako, radikalno različno od drugih zdravnikov, da se bodete takoj začudili, ko se bodete zdravili pri meni. Nekateri bolniki hitreje ozdravijo kot drugi. V nekaterih slučajih je bilo treba samo nekaj zdravljenja, da se je zboljšal položaj, dočim vzame dalj časa pri drugih, da ozdrave.
Dr. L E. SIEGELSTEIN,
746 EUCLID AVE.
Dragi doktor: Več let'sein trpel na kronični neprebavnosti, želodčnem katarju, glavobolu, nisem imel apetita in zgubljal sem težo. Že sem zgubil up, da sploh kdaj še ozdravim, toda ko sem bral vaš oglas v "Clevelandski Ameriki" sem sklenil, da še enkrat poskusim, da pridem v Cleveland, da vidim, kaj ponujate za $2.00. Tako se mbil zadovoljen z vašo preiskavo in z vašim poslovanjem, da sem se odločil ostati pri vas in se pričeti zidraviti. „Sedaj po treh tednih zdravljenja čutim, da je bilo vredno stroškov, čutim se boljšega kot prej, in hočem se vam zahvaliti doktor, kajti dolgujem vam svoje Zdravje. Delal bom za vas celo življenje.
Vaš zvesti prijatelj Fr. Trebovic, Steubenville, O.
PERMANENT BLDG. ŠTEV. VRAT 308-14
Uradne ure: Od 9. zjutraj de 4. popoldne. Zvečer od 7-8 Ob nedeljah od 10-12 podne.
Dr. Siegelstein:
Hočem se vam zahvaliti, kar ste storili za mene; vi veste, da sem bolehal na želodcu tri leta in zapravil sem $600 mojega dobrega denarja, in spil sem različne količine raznih zdravil in povžil vsakovrstne krogljice, toda vedno sem bil slabši. Bral sem v časopisu "Clevelandska Amerika" o vaši veliki zdravniški šoli in prišel sem k vam.— Bil sem štiri tedne pri vas, se zdravil in sedaj sem zdrav, in želim, da vsakdo, ki je bolan kot sem bil jaz, da pride k vam in se ozdravi kot jaz. Vaš prijatelj. ^	George Boje, Youngstown, O.
Ozdravljen, teške bolezni:
Bil sem več mesecev žrtev hude bolezni. Večkrat sem ilnel silne muke. Toda vaše zdravljenje tekom dveh mesecev in pol me je popolnoma ozdravelo.
C. Ditrick, 1627 Prospect ave.
S