Z91. tttlRto. ™ Df W L «• NS I I "• XL1I1. lito. ^av m^^^^a ^^| ^^^ IH^HHHHHIB kl H aW fl kl .^a^a^Baa^B^B a^ava^a^a^a^aiB^B ^^h^^^b ^^^^^m ^^^^^^b ^^^^^b ^^^^^^^^^^^ .^^^ ^^^^^^^^^^ ^H ^B ^^^H ^^^^^| ^^^^^H ^^^^^B ^^^^^H ^^^^H ^^^^^| ^^^^B ^B ^^^^B BB BB . Hl BB ^V BJ BB BBBBJ BB ^BBBBR BB ^B BBBBB BBBBB BBBBBJ bbVbb VJ bbtbt. bbtbi ^bbtbi bbtbt. btbtbbtbtbt btbbt. bbtbT bbVbi vJ bj ■ it ! I wJ BV bbbVbi IVJ bb bbbb bb1 btbtbtJ bbtbtb bbtbtJ bbVbbi bVbVbb B' .Slovenski Narod* velja v Ll«»l|aml na dom dostavljen: celo leto naprej • • • • K 24'— pol leta „ • • • • . 12*— četrt leta „ ■ . • • . 6*— na mesec • * • • • ■ 2*— v upravništvu preje man: celo leto naprej • • • • K pol leta „ § • . • m Četrt leta m • ■ • • # na mesec _ • « ■ ■ ■ 22 — 11 — 550 190 Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. fjrcdtt!žtTO: finaflov« ulism it 5 (v ptiUi^u levo.) telefon it 34. Imkate •/■•* bbbb sveeer U#eeeel neelelle In iriirtli inserati veljajo: peterostopna petit vaftta za enkrat po 16 vin., zrn- dvakrat po 14 vin., xa trikrat ali večkrat po 12 vin. Parte in zahvala vrsta 20 vin, Poslano vrsta 30 vin. Pri ve* ji h insercijah po dogovoru. UpravnUtvu maj se pošiljajo narofeine, reklamacije, inserati i. t d* to je administrativne stvari. ———■*•»» a»tMaM»eeafai aVtevslkai velfa !• vftaaaiajv. —— Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. ******** tiskana" tsMas it Si. .Slovenski Narod" valja po postit za Avstm-Ogrsko: celo leto skupaj naprej • K 25*— pol leta ,, n • • • 13*— četrt leta „ m . • . 650 na mesec m m • • m 2-30 za Nemčijo: celo leto naprej ... K 30--* za Ameriko in vse druge dežele: > celo leto naprej • . • • K 35.-* Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. U-arsvmiatvo (spodaj, dvorišče levo), Kaaflava ulica it 5, telefon it 89. Svetovna vojna. Izprememba grupacije naše armade na jugu. — Naša ofenziva južno od Belgrada napreduje. — Naš uspeh pri Dobczycah-Wieliczki. — 5000 Rusov vjetih. — Odbiti ruski napadi pri Piotrkowu. — Presenetljiv nemški uspeh pri Lodzu, 5000 Rusov vjetih. — Nemško napredovanje pri Arrasu, Malancourtu in Naneyju. ZAVRNJENO RUSKO PRODIRANJE PRtKO NOVO RZDOMSKA. — IZID BOJEV V GALICIJI ŠE NI ZNAN. — 1500 RUSOV VJETIH. — BOJ! V KARPATIH. Dunaj. 7. decembra. (Ker. urad.) Uradno razglašajo dne 7. decembra opoldne. Borba za odločitev na ruskem bojišču traja. Avstro - ogrske bi nemške čete so v naoadu v prostor?: južnozaliodno od Pjoirkova zavrnile ruske čete. ki so se pomikale oreko Novo - Radomska proti severu, med tem ko so nemške čete prisl-. «ovražnika, da se je umakni!. V zahodnii Galiciji so tudi večji bofl v teku. Nffh izid se ni znan.V tem .ori! so naše in nemške čete vče-r j vlele nada?»njih 15C0 Rusov. V I 'h se bo*- nadalluieio. Nt marsikaterih mestih je sovražnik n?! močne čete zopet za gorski gr-: en. Namestnik š>eia generalnega štaba pl. H 6 f e r - gneraimaor. * * a RIS! PREPODfNi PRI DOB-CZYCAK-WIFLICZ!'l. — 5000 RUSOV VJETOL — ODniT NAPAD PRI PIOTRKOVVU. Dunaj, <*. decembra. (Kor. urad.) Uradno razglašalo dne 8. decembra opoldne: Bo«i v Zanadni Galiciji so pridobili na srditosti. Naše čete napadajo sedaj tudi z zapada in so prepodile sovražnika iz njegovih pozicij pri Dobczyc2»b-WIe!"czkL Naš napad še trate. Števila v jetnikov še n" mogoče pregledat'. Do«'e! smo od"oc'a1i nad 5006 Rusov, med njimi 27 častnikov. Na Po!*r':em sr> naše in r?e*nške čete povsod? odM^e ponovne ruske nanade na prostoru južno od Plotr-kovva. V K?rra*i^ se ni pr godilo ničesar pomembnega. Namestnik načelnika generalštaba pl. H 6 i e r, gm. KRAKOV SREDI BOJEV. No\va Reforma, poroča. Včeraj vso noč so grmeli topovi okroe: mesta s pomnoženo silo. Slišati je bilo silno pokanje, to so bile salve topovskih strelov. Sredi tihe noči, zavite v meglene pare in vsled tega še tajin-stvenejše, so se razlegale detonacije z neizmerno izrazitostjo. Iz katere smeri je prihajalo to zaglušr/? grmenje, ni bilo mogoče dognati. Po po-edinih detonacijah je bilo slišati grozno hučanje, kakor da bi razsajal sredi noči v.len vihar. Sipe a oknih so šklepetale in vsakogar K v mir- nem spanju prebudil ta grozni vojni memento. Naisilnejče grmenje topov je prihajalo z juga. Rano jutro je vstalo krvavorde-če. zdeio se je, kakor da bi nebo biio samo odsev potokov krvi, prelitih v teh bojih. Velike jate vran, prihajajoč z jugovzhoda, so krožile s silnim krakanjem po zraku. Letale so nad mestom kakor vsak dan, a vendar se je zdelo, kakor da bi prihajale naravnost s strašnega razboiišča. V kratkem se je vzpelo solnce nad morje megla in zasinil je jasen, zlat dan, v katerem se je kakor dijamanti iskrilo ivje na posrebrenih vejah drevesnih. Strašna goJba topov ni potihnila. Ves dan so topovi grmeli svojo grozno pesem s strahovito redovi-tostjo, v manjših aH večjih časovnih presledkih. Streljale so baterije havbic, katerih salve je od časa do časa predoncl globoki bas ogromnega možnarja. Popoldne smo zazrli na obzorju ba'on. ki je imel gotovo nalogo, da dojene, kje se nahajajo sovražne pozicije. Balon je kasneje vtDnil v gosti megli na zapadu. Streljanje ni ponehalo ne zvečer, ne pozno ponoči. Kakor pripovedujejo ranjenci, ne pomenja to grmenje topov, da bi se vršili boji v bližini krakovsk"h utrdb. Velika, večdnevna bitka južno od Krakova se je že končala — ugodno za naše orožie. Govore, da je bilo vjetih par de^ettisoč Rusov in da je imela ruska armada ogromne izgube. Težki topovi na naših forih stre-l;a»o neprestano radi te ca. Ca bi razdejali poffske okope, ki lih skušaio zgraditi Rusi nasproti torom v svrho cernirnnja trdnjave. Te okooe skušajo betonirati. V tem njihovem delu jih uspešno zavira te/ka krakovska artiljerija, ki odbija vsako mo/nost napadov na trdnjavo in obstreljevanja forov. V vsakem slučaju se nahaja Krakov sredi velikih bojev in krvavih bitk. Vsi boji pod Krakovom se razvijajo na vseh točkah ugodno za nas. Rusi so bili povsodi poraženi in se umikajo z velikimi izgubami. Ruska vojska je bila odbita na severu, vzhodu in jugu od Krakova. Splošen položaj je tak, da ne more biti govora ne samo o obleganju Krakova, marveč niti ne o cerniranju. Pod Skalo na ruskem Poljskem so imel i Rusi po dveh nočnih napadih, ki jih je izvršila naša armada, JO.000 ubitih in ranjenih. Pa se Rusi popolnoma umaknejo izpred Krakova, je vnrašan;e najbližjih dui.- BITKA POD KRAKOVOM. »Nova Reforma« poroča: »Kanonada v okolicah Kraiova, ki se je započela dne 16. novembra, traja z malimi prestanki še sedaj z nezmanjšano Ijutostjo. Včeraj se je napotilo več oseb na Krzemionki, da bi od tamkaj opazovali bitko. Toda bitke ni bilo mogoče videti z očmi, pač pa je bilo slišati prav razločno streljanje, pred vsem pa pokanje granat v okolicah vzhoJno in na jugu od Krakova. Obzorje je zakrivala gosta megla, ves Krakov je tonil v njenih sponah. V Podstolicah pri Wieliczki je zadal?, kakor pripovedujejo vjetniki, naša artiljerija v noči cd srede na četrtek strašen udarec Rusom. Prispeli so v to vas z znatnimi silami po noči ob 10. Bila je to ruska konjenica, kozaki in dragonci. Avstrijska patrulja, ki so jo tvorili vojaki krakovskega domačega polka, je dognala, kje so se Rusi utaborili. Ob 3L zjutraj se je priče! peklenski ogenj naše artiljerije. Od ruske konjenice so vstali samo ostanki. V zaledju je poseglo v boj par sto mež, a tudi ti so pobegnili v paničnem strahu. Sličnih slučajev se je prigodilo okrog Krakova mnogo. Kmetski prebivalci v odda!jenej-ši okolici od Krakova pri Mogili, Rajsku, Kosocicah, Siepraciji, Šviatniku so zapustili svoja domovja in si izkopali v bližnjih lesovih in poljih globoke rove in jame, kjer stanujejo med vršečo se bitko. V teh jamah spe cele rodbine, tu si pripravljajo tudi jedila. Vojaki obveščajo prebivalstvo, kdaj jim je treba zapustiti vasi. Na to obvestilo se prično prava romanja v podzemeljske iame. BOJI V KARPATIH. O bojih v Karpatih piše vojni poročevalec »Tagespošte«: V Karpatih, kjer se vrše na več krajih boji, imamo dan na dan izpremenjeno sliko. Zdi se, da hočejo Rusi prisiliti z vznemirjanjem Ogrske našo glavna armado, da pošlje iz Ruske Poljske tja čete. Zato napadajo zdaj tu, zdaj tarn ter prodirajo pogosto z močnimi četami, če pa zadenejo na primeren odpor, se zopet umaknejo. V vzhod-njih Beskidih so Rusi zadnje dni opetovano izvršili napade, ki pa so bili krvavo zavrnjeni. V noči od 3. na 4. decembra so tam prodrle močne ruske čete. Boj je trajal delj časa in je bil nekaj časa neodločen, dokler niso 4 stotnije z dvema gorskima topoma odločile bitko nam v prilog. Na težavnih in zledenelih gorskih potih so prodrle te stotnije na bojišče ter po 26urnem maršu nenadno posegle v. boj. Ta oddelek je vjel tudi 5 častnikov in 300 mož. V vseh teh bojih pa je bilo vjetih 8 častnikov in 800 mož. Boj naših čet v Karpatih je zaradi težavnega terena in velike razsežnosti bojišč ter vsled te taktike sovražnika težaven; s splošnega vidika pa ni povoda za pesimizem. »Berliner Tageblatt« poroča iz Eperjesa z dne 5. decembra: Košiće (Kašava) in Eperjes. ki ležita seda} v pokrajini,kier se vrše boji proti Rusom, sta stari lepi mesti, barok in poljska renesanca, z modernimi stavbami. Mnogo hiš je danes praznih. Vojska monarhije stoji popolnoma pripravljena za zimsko vojno, da ščiti meje Ogrske. Kjer vdre sovražnik, ga zavrnejo z vsemi silami. Armada stori tu vse, da izpolni svojo nalogo. Sovražnika zadržati in ga privabiti vi druge fronte je naloga, ki zahteva mnogo požrtvovalnosti. Iz Igla poroča ogrski brzojavni kor. urad: Veliki župan v Szepesu baron Artur Wieland je dobil od vladnega komisarja obvestilo, da so naše hrabro se borečo čete v Zem-plinu in Sarosu potisnile Ruse do meje. Občina Sztropko, ki je bila nekai Časa v ruskih rokah, je zopet v naši posesti. Železniški promet se je do Bartfe in Orla zopet pričel. Državne uradnike kličejo nazaj v Eperjes in Bartfo. Novi Sandec držimo, tu nf nobene nevarnosti. LISTEK. Gslleglisr. Spisal R. H. D a v i s. (Dalje.) Casniski raznašalec m detektiv sta ležala na senu in se nemirno preobračala. Čakala sta dve celi uri. Gallegher je vsaj desetkrat zadržal sapo in pazil, če kdo prihaja, a nikogar ni bilo. Mučili so ga različni dvomi in sirah ga je biio tega in onega, nnkrat ga je prevzela misel, da je policija izvedela za nameravano borbo in Keplerja prijela; potem zopet, da je borba preložena; potem zopet, da se bo z? čela tako pozno, da se gospod D\vyer ne bo mogel pravočasno vrniti in list ne bo mogel v jutranji izdaji priobčiti poročila. Končno so prišli. Pred njimi so šli različni športniki, ki so se postavili ob obeh straneh velikih vrat. »Hitite, gospodje,« je rekel eden, »in ne pusnte vrat odprtih dlje, kakor je treba.« Prišla je velika množica kaj različnih ljudi. BiH so tu elegantni gospodje, odlični finančniki, znani politiki, igralci in Športniki iz vseh mest, pa ljudje v dolgih suknjah, ki so se jih drugi skrbno ogibali, vedoč, da so ali borilci ali pustolovci. Sredi med elegantno go: podo je stal Hade. Blizu njega pa Dwycr. Kade je bil bled in razburjen in videlo se mu je. da ima velike skrbi. Skrival je svoj obraz kolikor je mogel. Prijel je le. ker si je mislil, da se že nezaupne^a Keplerja ne bo toliko bati, če se borbe udeleži, kakor če od nje izostane. Zdaj je bil na borišcu in sluteč vse mo?ne nevarnosti, že ves bolan od srrahu. Ko ga je lieftelfinger zagledal, se je vnri ob obe roki in se pripravil, kakor bi hote! skočiti s sena in svojo žrtev kratkomalo aretovati. »Ležite,« je zarenčal Gallegher. »Policaj, pa bodi Še tako imeniten, bi v tej družbi še tri minute ne ostal pri življenju.« Detektiv se je zopet zaril v slamo, toda ves čas dolgotrajne borbe ni maknil pogleda od svoje žrtve. V prvo vrsto tik napeljanih vrvi so sedli časnikarji, gledali na svoje ure in prosili prireditelja borbe, naj se naznani začetek. Stavilo se je mnogo. Gospodje so metali šopke bankovcev sem in tja s tako ravnodušnostjo, da je Gallegher začel dvomiti, če so pri zdravi pameti. Prireditelj borbe je opozoril zbrano gospodo, naj bo lepo mirna in tiha, ker so take borbe strogo prepovedane in bi znali gospodje eno aH dve leti na varnem sedeti, če bi jih policija zasačila. Potem sta dva prav nepriporoč- ljivo izgledaioča gosroda vrgla vsak en cilinder na žaganje, kakor so si časih vitezi metali rokavice, in to je bilo znamenje, da se borba začne. Nastalo je občudova'no mrmranje, ko sta klobukoma sledila njiju lastnika in pokazala telesno lepoto brezhibnih bestij. Njiju rožnata koža je bila otročje sveža in se je svetila kakor slonova kost, in pod njiju svilenih trikotih so se zvijale mogočne mišice ] kakor kače okrog vej. Elegantni gospodje in sumljivi ! možje so stopili bližie, da bi bolje videli. Kocijaži, katerih svetli gumbi so navzočne vedno spominjali na policijo, so v razburjenosti položili roke na rame svojih gospodarjev. Nekateri so imeli že potna čela. Repor-terji so nestrpno grizli konce svojih svinčnikov. Samo krave v stajah so ostale ravnodušne in se le radovedno ozirale na tisti dve človeški beštiji, ki sta stali poleg njih, pripravljeni, da planeta druga na drugo in se, če treba, na zabavo gledalcev tudi pobijeta. »Na mesta, na mesta,« je ukazal voditelj borbe. V trenotku, ko sta si borilca pogledala v oči, je vsa množica utihnila in če bi ne bil udarjal dež na streho, bi bil vladal v hlevu mir, kakor v prazni cerkvi. »Ena — dve — tri!« je zaukazal voditelj borbe. Borilca sta skočila drug proti drugemu, a v naslednjem trenotku sta i bila že zopet vsaksebi. Videlo se je samo mogočne roke. ki so bile po golem mesu — gledalce je prevzelo divje veselje, da so glasno zavzdihnili, in borba se je začela, rokoborba ua življenje in na smrt. Kako se je v tej noči bojna sreča nagibala sem in tja, se ne da popisati. Očividci pravijo, da tako srditega boja svet še ni videl. Oba borilca sta gledala le, ne, kdo drugega premaga, ampak ga ubije. Po enotirni borbi je začel tisti omagovati, o katerem se je splošno mislilo, da bo zmagal, ki je svojega nasprotnika doslej prekrečeval. sedaj pa se je pod njegovimi udarci skoro vrtoglavo lovil po areni. Gledalci so bili kar iz sebe. Kleli so in tulili, da se še slišalo ni, kako prosi Kepler mir; iz njihovih prsi so prihajali glasovi divjega sovraštva, ali pa take jeze, kakor da padajo udarci po njihovih glavah. Drveli so okrog vrvi vselej na tisto stran, kjer je stal borilec, na katerega so stavili in ko je eden novovorških reporter-jev menil, da take krvave borbe še ni videla Amerika, mu je gospod Dwyer molče pritrdil. Dvomljivo je, če je v tem silnem hrupu in pri tem velikanskem razburjenju sliSal hitro ponavljajoče se udarce na vrata. A če jih je tudi kdo slišal, pomagati ni bilo več. Vrata so se odprla in iz teme viharne noči so stopili v svetlobo policijski stotnik in njegovi spremljevalci. Nastala je panika. Nekateri so obstali na svojih mestih kakor oka-; meneli, drugi so begali sem in tja nt se končno zapodili redarjem v roke, tretji so se skrivali med kravami in konji, četrti so redarjem ponujali denar in kakor otroci prosili, naj jih puste pobegniti. V trenotku, ko so se vrata odprla in je prišla policija, je Herfelfin-ger skočil s svojega ležišča na senu sredi med zbegano občinstvo. S spretnostjo žepnega tatu se je rešil iz te gneče, stekel na drugi konec in prijel Hadeja za vrat. V tem trenotku je bil morilec mirnejši kakor detektiv, j »He,« je jecljal, »izpustite me. Saj ni nobenega vzroka, da ste nasiU ni. Gledati rokoborbo, četudi prepo-« vedano, vendar še ni tako hudodel-* stvo, da bi morali človeka kar zadaviti. Tu v desni roki imam bankovec; za sto dolarjev. Vzemite ga in pustite me oditi. Nihče ne bo tega opazil. Tu, vzemite!« Toda detektiv je moža še krep-keje prijel. »Prijel sem te zaradi storjenega! vloma,« je šepetal detektiv. »Pojdi n menoj in sicer hitro. Čim manj se; boš ustavljal, toliko bolje za oba. Če ne veš, kdo da sem, pa potipaj pod mojo suknjo — tam je znamenje de-, tektivov. Moč imam jaz. Če bo vse v redu in bova enkrat zunaj, ti pokažem povelje za aretacija« (Dalj* prihodnjie.1 Stran 2. .SLOVCNSKi NAROD*, dne a. decembra 191«. 291. tiev. IZPREMEMBA OKUPACIJE NA-ŠIH SIL VSLED ZAVZETJA BELGRADA. Dunaj, 7. decembra. (Kor. urad.) Z Južnega bojišča poročajo uradno dne 7. decembra: Vsled zavzetja Belgrada potrebne operacije zahtevajo seda] izpremembo grupacije na* ših sil, ki se seveda odteguje splošni razglasitvi PREGRUPACIJA ARMADE NA JUGU SE VRSI PO NACRTU. — NASA OFENZIVA JUŽNO OD BELGRADA NAPREDUJE. Dunaj, 8. decembra. (Kot. urad.) Z južnega bojišča poročajo uradno dne 8. decembra: Izprememba grupacije se vrši po načrtu. Posamne nasprotnikove poskuse, da bi motil to grupacijo, smo odbili. Pri tem je imel sovražnik občutne izgube. Naša ofenziva južno od Belgrada ugodno napreduje in smo tu v jeli 14 častnikov in 400 mož. POLOŽAJ V SRBIJI. O izpremembi grupacije naših čet v Srbiji piše vojni poročevalec graške »Tagespost«, da je v polnem reku. Izpremembo grupacije olajšuje hitro napredujoča ofenziva naših čet iz Belgrada proti jugu. Srbi so dobili močna ojačenja in sicer, kakor se zatrjuje, iz Rusije. Razen tega so Srbi pritegnili vse čete iz Nove Srbije in z bolgarske meje ter Črnogorske čete. S pomočjo teh novih čet so poskusili ofenzivo izza Arangjelovca in Gornjega Milanovca proti Kolubari, kar se jim pa ni posrečilo, ker se jim je postavila nasproti naša armada. Naša nova grupacija ima namen, da prepreči srbski namen trdovratne defenzive v gorovju Rudnik. Uprava Belgrada. »Pester Llovd« poroča iz Belgrada, da je po naročilu armadnega poveljnika generala infanterije Libo-rija Franka prevzel tričlanski kolegij bivših mestnih svetnikov vodstvo mestne uprave. Upati je, da se bo mestno prebivalstvo kmalu vrnilo. V mestu vlada mir. Dosedanji trdnjav-ski poveljnik v Sarajevu, general-inaior Hvala, je bil, kakor poroča -Bosnische Post«, imenovan za mestnega in trdnjavskega poveljnika v Belgradu. Na njegovo mesto je prišel gmj. Blechinger. Moralični element čet zmaguje. Budimpešta, 8. decembra. (Kor. urad.) Honvedski minister baron Hazaj je danes predaval o splošnih načelih vojne ter izvajal, da ne zmaguje vojaška premoč, marveč da leži glavni moment za zmago v mora-ličnem elementu čet. PRESEGLJIV USPEH NEMŠKE ARMADE PRI LODZU. — VELIKE RUSKE IZGUBE. Berolin. 7. decembra. (Kor. ur.) VVoiifov biro javlja: Veliki glavni stan dne 7. decembra. Z zapadnega bojišča in vzhodno od Mazurske jezerske planote ni posebnih poročil. Na severnem Poljskem smo v počasni borbi za Lodz izvojevali pre-segljiv uspeh s tem, da smo vrgli na-zaj severno, zapadno in jugozapadno od tega mesta stoječe močne ruske čete. Lodz je v naši posesti. Rezultatov bitke vpričo razsežnosti bojišča še ni moči pregledati. Ruske izgube so brez dvoma zelo velike. Ruske poskuse, da bi Iz južne Poljske prišli na pomoč svojim ugroženim armadam na severu, so preprečili napadi avstro - ogrskih In nemških čet v okolici jugozapadno od Piotrkowa. Vrhovno annadno vodstvo. nemške Čete pri lodzu slede RUSOM. — NEMCI SO VJEU 5000 RUSOV IN VPLENUJ 14 TOPOV. Berotia, 8. decembra. (Kor. ur.) VVotffov biro lavlja: Veliki glavni stan, dne 8. decembra dopold—. Na vzhodu In z vzbodnoumske meje ni nobenih posetam porodi. V severni Poljski slede nemške čete neposredno sovrafcftu, kl se hitro umika vzhodno hi Ingovzhodno od Lodza. Razen že včeraj sporočenih Izredno velikih, krvavih izgub so Rusi doslej Izgubili okrog 5000 vjetnlkov In 16 topov z munlcijsklmi vozovi. Na južnem Poljskem se ni pri-godilo ničesar posebnega. Vrhovno annadno vodstvo. * VELIKA BITKA NA RUSKEM POLJSKEM. Več kakor en teden se že vrše silni boji na Ruskem Poljskem. Silne armade si stoje tam nasproti. Rusi so imeli očividno namen na tem mestu predreti fronto zavezniških čet. Pred par dnevi je ruski generalni štab poročal, da dobivata zaveznika Avstro - Ogrska in Nemčija na tej bojni črti močna ojačenja izpod Kališa in preko Zdunske Volje. Sedaj je poročal nemški generalni štab, da so zavzele zavezniške čete Lodz. Kraj sam je seveda brez vojaške in taktične vrednosti, važnost uspeha leži le v tem, da razvidimo, da zavezniške čete na Ruskem Poljskem prodirajo. Uradno poročilo nam pove tudi. da je bilo mesto Lodz obdano s severa, zahoda in jugozahoda od močnih ruskih čet. Obsega tega uspeha seveda sedaj še ni mogoče popolnoma pregledati. Počakati je treba ali bo imel ta uspeh kak vpliv na ostalo fronto in kako daleč se bo raztezal ta vpliv. Tudi ni znano ali in v koliko so mogle zavezniške čete izrabiti svoj uspeh. »Corriere della sera< poroča iz Petrograda, da tam priznavajo, da so Nemci zlasti na severu in severovzhodu od Lodza brezdvomno močnejši od Rusov, zlasti kar se tiče artiljerije. Pozicije Hinderburga so močno utrjene. Nemci drže te pozicije kot oporišča, ter iz njih Ruse neprestano napadajo. Iz Pariza poročajo, da imata Avstro - Ogrska in Nemčija na tem bojišču seda] več kakor 12 armadnih zborov, ki so vsi že posegli v boj proti Rusom. Nemcem se je posrečilo prelomiti železni obroč, tako di je nemška bojna fronta sedaj več ali manj zopet celotna. -Journal* piše: Potem ko se je Nemcem posrečilo prebiti ruski centrum, utrjujejo sedaj svoj lastni centrum ter skušajo istočasno obiti krila ruske vojske. Od Kališa so dospela nova ojačenja na severno Poljsko. 2e sedaj je spoznati, pravi list. da namerajo Nemci prezimiti v trdnjavah ob VislL Iz Kodanja poročajo, da so v Petrogradu potrti, ker vedo, oa so se operacije na Poljskem ponesrečile. Vpoklicanie črne vojske veča Še pesimizem. Padca Belgrada v Petrogradu uradno niso razglasili. Srbski posebni odposlanec, ki je prišci prosit pomoči, ni baje opravil r česar, ker je ruska vlada izjavili, da mora v sedanjem trenutku odklonit vsako pomoč. Francosko vojaško časopi e pripisuje uspeh bitke pri Lodzu . prvi vrsti izbornim prometnim sredstvom v Nemčiji. »Berner Bund« pravi, da more Ruse rešiti iz njih položaja samo največje napenjanje vseh sil ali pa splošno umikanje. -->Lokalanzei-ger* meni, da je vsled nemšk. ofenz. sunka pri Lodzu zelo trpela ruska ofenziva. Prezgodaj je ruski generalni Štab že 5. t. m. poročal o veliki zmagi ruske vojske nad Nemci pri Lodzu. O obstreljevanju Lodza poročajo iz Petrograda še, da le bilo mnogo hiš v glavnih cestah razdejanih. Tudi plinarna le zletela v zrak. Prebivalstvu je primanjkovalo živil, zlasti mleka in sladkorja, moke in mesa. • a • Cesar Viljem svojim vojakom. Vratislava, 8. decembra. (K. u.) >Schlesische Ztg.* prinaša tale nagovor cesarja Viljema na svoje vojake dne 3. t. m.: Tovariši J Poklical sem si sem deputacije na vzhodu se borečih čet, ker mi ni mogoče obiskati vas vse spredaj v strelnih jarkih. Prinesite svojim spredaj v strelskih jarkih se borečim tovarišem mojo cesarsko zahvalo in zahvalo domovine za vaš junaški nastop in za vztrajnost, ki ste jo pokazali zadnje tri mesece napram ruski premoči. Pri nas doma govore z vso pravico, da je vsak vojak, ki se na vzhodu bori, junak. Vi imate čast, da se borite ramo ob rami z vojsko cesarja Frana Josipa, mojega prijatelja in ljub- *mu gtrica, aa pravično afcmr, za bodeči dolgi mir. Ce bo tudi Se dolgo trajalo, sovražniku ne smemo dati miru ter e* bomo borili naprej g sapetom kakor doataL ker je nebo m na$ strasti. Z bogom ai bomo izvojevali dolg mir, ker so nali živci močnejši, kakor ftvci naših sovražnikov. Moj cesarski prijatelj mi je že večkrat naglašal hrabrost čet, borečih se z našimi avstrijskimi brati, in kakor vidim, vam je izkazal svojo hvalo z milosttjivo podanimi odlikami Ce se bote sedaj vrnili v svoje pozicije, vzemite s seboj moje prisrčne pozdrave vašim tovarišem, recite, da so moje misli vedno pri vas in da gledajo moje oči vedno na vas, kakor da stojim za vami, če tudi moram zopet na zahod. In sedaj dajmo izraza našemu bratskemu Čustvu v klicu: Njegovo Veličanstvo cesar Franc Josip, hura, hura, hura! NEMŠKI USPEH PRI ARRASU IN MALANCOURTU, ODBIT FRAN- COSKI NAPAD SEVERNO OD NANCYJA. Berolin, 8. decembra. VVolffov biro javlja: Veliki glavni stan, dne 8. decembra dopoldne: Ob flandrski fronti povzročajo vsled zadnjih nalivov poslabšane talne razmere kretnjam čet velike tež-koče. Severno od Arrasa smo nekoliko napredovali. Vojna bolnica v Lillu je včeraj pogorela. Požar je najbrže kdo zanetil. Človeških izgub ni nobenih. Trditev Francozov, da napredujejo v Argonskem lesu, ne odgovarja dejstvom. 2e dlie časa nI bilo tam sploh nobenega francoskega napada. Pač pa pridobivamo mi neprestano počasi tla. Pri Malancourtu vzhodno od Varenta smo predvčerajšnjem osvojil! važno francosko oporišče. Pri tem je padel večji del posadke. Ostanek, nekaj častnikov in okrog 150 mož smo vjeli. Severno od Nancvja smo včeraj odbili francoski napad na naše postojanke. Vrhovno annadno vodstvo. BOJI V BELGIJI IN NA FRANCOSKEM. Iz Haaga poročajo*. Da sedanji vojaški položaj Francoske nikakor ne odgovarja vsem željam, izhaja iz uvodnika lista *Echo de Pariš«, ki izvaja: Vedno bolj skuša Anglija utrditi pri nas mnenje, da je zavlačevanje vojne za Nemčijo pogubno. Brez dvoma je to naziranje pravo, vendar pa dobro samo za Anglijo, dočim je vsled sedanje situacije za Francosko želeti, da sovražnika prav kmalu prežene iz dežele, ker so za to me-rodajni vojaški in gospodarski vzroki. Značaju francoskega vojaka ne more več dolgo odgovarjati bojevati pozicijsko voino, ki traja pretirano dolgo, če bo trajala pozicijska vojna nreko zime, se bo efektivna moč vojske zmanjšala vsled tuberkuloze in drugih bolezni. V gospodarskem oziru je pomembno, da ima Nemčija sedaj v rokah rudokope v Bnegu, kar nikakor ne pospešuje francoske fabrikacije vojnega materijala. Tudi del severofrancoske tekstilne industrije seveda ne more delati za vojsko. Skorajšnja ofenziva zavetnikov je torej vojaška in gospodarska potreba. 2e večkrat omenjeno dejstvo, da trpe francoske in angleške pomožne čete vsled vremenskih in podnebnih razmer je nadaljnji dokaz, da je vojna za zaveznike sila težavna. • • • Ypres. VVolffov urad poroča: V inozemstvu razširjene vesti o umikanju nemških čet ob Yserskem kanalu so neresnične. Iz Kodanja poročajo: Kralj Juri, predsednik Poincarć, kralj Albert in generali Joffre. Kitchener in French so se sestali v Ypresu ter pregledali čete. V »Corrieru* piše Barzini iz La Pauna: Od Nieuporta do Ypresa |e vsa pokrajina eno samo slano močvirje, razsežno morda nad 50 km. Iz vode gledajo ostanki hiš, razvaline vasi, očrnele od požara, ceste in nasipi, ki rišejo v blato čudne geometrične figure, žalostni drevoredi z golimi vejami kakor skeletu vse polno oprave, kakor da je bil vesoljni potop, obleka, cunje, sodi, mize, zaboji. Mrtve drži teža turnistrov na dnu. Koliko mrtvih leži tam! Povo-denj je pokrila polja le več pedi visoko, to blato pa zakriva jarke in globine, maskira prekope ter pokriva vso pokrajino z enakim goljufivim nivojem. Na tisoče in tisoče vojakov je poskočilo, ko je prišla povodenj, iz strelskih jarkov in gazilo po blatu nazaj. Naenkrat se je črno goljufivo močvirje zgrnilo nad njimi. Nad 200 belgijskih vojakov je tam poginilo, ko so se umikali iz sprednjih zakonov. »Daily Mail« poroča Iz Londona, da m vrti vtfika Mtfca pri Ehrerdfa. gnom, med Veuraom m Ypraeom. Ostende sort Iz Rotterdama poročajo po londonskih listih, da Ostende gori. Doslej ni znano ali je požar posledica obstr-Mevanja ali pa je bil ogenj položen. Boji za Kanal. Iz St. Omerja preko Anglije v Haag dospeli Angleži pripovedujejo, da Francozi in Angleži še vedno neprestano grade za fronto ob Vseri velikanske okope. Prva taka črta gre od Dunkeroua preko forta Bergnesa, VVormhoudta, Cassla, Hazenbroucka v Merville, druga vzporedna črta pa od Calaisa preko trdnjave St. Omer, nato med cesto v Aire in Kanalom ter proti St. Polu. Francozi in Angleži porabljajo za ta dela mnogo vojnih vjetnikov, ki popravljajo tudi ceste, zlasti ono iz Boulogna v Calais in Dunkerque. Ker mislijo Francozi, da je mogoče da bodo Nemci prodrli proti Armsu, pripravljajo za velike transporte artilerijskega materijala tudi ceste Abbeville-Boulogne-Calais in Mon-treuil-St. Omer. Francoska taktika v Alzaciji. >Corriere della sera« poroča iz Pariza: »Bulletin des armees«- priob-čuje dolg opis prvih 4 mesecev vojne. Opisuje zelo jasno, kar je pri ofi-cijalnih poročilih prav redek slučaj. Tudi storjene napake buletin odkrito priznava. Tako pravi, da so bile prve operacije v Alzaciji napačne. Buletin pa jih skuša upravičevati kot poskus, potegniti del sovražnih čet s severa proti jugu. Isti poskus se zdi, da se ponavlja v obnovitvi bojev v Alzaciji. Zdi se, da je hotelo vrhovno ar-madno vodstvo počakati prvo večjo rusko zmago, da stori ta poskus. Ker pa je treba še vedno čakati na rusko zmago, se sedaj Francozi živahno gibljejo v Alzaciji in sicer tem boli, ker je nemogoče prijeti desno nemško krilo z boka. Francoski parlament. Iz Pariza poročajo: V nedeljo so bili člani francoskega parlamenta brzojavno poklicani za 22. december ob 2. popoldne k zasedanju parlamenta v Parizu. 2e sedaj se vračajo člani vlade v glavno mesto; do srede bo zbran v Parizu ves kabinet. Ta dan dospe tja tudi predsednik Poin-carč. Ministrski predsednik Viviani je izjavil nekemu sotrudniku »Petit Parisiena«. da bo vlada zahtevala sprejetje predloga glede odložitve volitev v senat, provizorični proračun ter ratifikacijo v izvenparla-mentski debi izdanih dekretov in določb. Finančni minister Ribot pravi, da je položaj Francoske zelo ugoden. Obsojeni nemški zdravniki. Iz Bordeauxa poročajo: Na inicijativo ameriškega veleposlanika si je dala vlada poslati akte procesa proti nemškim zdravnikom in članom sanitete. Zdi se, da hoče sodbo razveljaviti. * ANGLEŠKA POMOŽNA KRIŽARKA POTOPLJENA. Iz Santiaga poroča Reuter, da je v majhno pristanišče Papuelo v bližini Valparaisa pripeljala nemška pomožna križarka »Princ Eitel« moštvo angleške pomožne kiižarke »Charcas«, katero je bila nemška ladja potopila na višini Corrala. * * * Zaplenjene vojne ladje. Uradno se sedaj razglaša, da so Angleži zaplenili in uvrstili v svoje brodovje Čilsko vojno ladjo »Almi-rante Latorre« pod imenom »Cana-da«. Ladja ima 28.500 ton in 10 topov kalibra 35*6 cm. Iz Kristianije poročajo nadalje, da je angleška vlada zaplenila tudi dve norveški oklopnici, od katerih bi bili morali oddati eno sedaj, drugo pa čez en mesec. Angleška vlada je obljubila polno odškodnino. Angleški kralj. Iz Kolna poročajo, da se je angleški kralj dne 6. decembra vrnil z bojišča v London. • e • Rusko zlato na Angleškem In ruski kredit. Kodanj. 5. decembra. (Kor. ur.) »Berlingske Tidende« poroča iz Londona: Med rusko vlado in Bank of England le bila sklenjena, ko je Ru- sija poslala banki 8 milijonov funtov šterlingov v zlatu* pogodba, glasom katere diskontira banka nadaljnih 12 milijonov ruskih državnih nakaznic, tako da ima Rusija na razpolago 20 milijonov funtov za plačevanje ruskih kuponov, za financiranje ruskih nakupov m za trgovske obveznosti. • • * Portugalska in Anglija. Iz Lizbone poročajo: Obravnave proti monarhistom tečejo naprej. Grof Magnelda je bil izgnan. Javno mnenje je v mnogih krogih proti udeležbi na vojni, ki jo je Anglija vsilila deželi. Splošno se govori, da je vojaštvo radevolje pripravljeno iti v boj, če gre za Portugalsko, da pa ne sme država dati nobenih vojakov, da bi služili Angliji. Mnogo častnikov je odkrito izjavilo, da se -bodo prej izselili v Brazilijo, kakor da bi se bojevali na Francoskem ali v Angliji. Sredi decembra pričakujejo v Lizboni vojaško komisijo iz Londona, ki bo sklepala s portugalskim armad-nim vodstvom potrebno. • m m Izkrcanje Nemcev na Angleškem. Italijanski stotnik Cipolla piše iz nemškega glavnega stana, da bi imelo izkrcanje Nemcev v Angliji mnogo upanja na uspeh. Po njegovem mnenju bi bilo tako izkrcanje celo manj težavno, kakor zavzetje Ver. duna. m m m TURŠKA VOJNA. TURSKI KOMUNIKE. — BOJI OB JEZERU VAN IN V POKRAJINAH ADZAR IN AZRBEJCAN. Carigrad, 7. decembra. (Kor. ur.) Komunike glavnega stana pravi: V pokrajini Adžar so se vršili novi, za nas uspešni spopadi, pri katerih smo Rusom vzeli en top in mnogo bomb, orožja in municije. Rusi so vporab-ljali proti nam krogle dum - dum. Napadi Rusov vzhodno od jezera. Van ob turški meji so bili brezuspešni, naše iz Revandusa prodirajoče čete pa so zasedle Saučbulak, 70 km od naše meje, važno oporišče Rusov v Azrbejčanu. ANGLEŽI PRED DARDANELAMI. Iz Aten prinaša neki bukareški list tole vest: Angleško brodovje, obstojoče iz 8 enot, je dospelo 2. t. m. zopet pred Dardanele ter obstreljevalo turške torpedne korvete* Obrežne baterije in topovi velikih vojnih ladij so odgovarjale krepko in kmalu je bilo angleško brodovje prisiljeno, da se je umaknilo izven območja teh topov. Glasom vesti z maloazijske obali je neko drugo angleško brodovje napadlo tam stoječe turške vojne ladje. Podrobnosti še ni. * * * Konference v Carigadu. Carigrad, 7. decembra. (K. ur.) Nečak senuškega šejha in šejh Be-šir el Senusi sta imela posvetovanja s šejhom ul Islam in z ministrom m> tranjih deL * ^ * Turki zasedli perzijsko mesto. Carigrad, 7. decembra. (Kor. urad.) Glavni stan poroča, da so Turki zasedli perzijsko mesto Saučbulak. General v. der Goltz. Berolin, 6. decembra. (Kor. ur.) »Lokalanzeiger« poroča: Baron v. der Goltz je včeraj zvečer odpotoval v Carigrad, ■ « " Adjutant maršala von der Goltz paše, Carigrad, 7. decembra. (Kor. u.) Stotnik Nurri beg je imenovan za krilnega pobočnika maršala von der Goltz pase. Za maršala je pripravljen poseben apartma v cesarski palači Dolmabagče. • m w NA SINAJSKEM POLOTOKU IN V EGIPTU. Iz Curiha poročajo, da so se arabska plemena Sinajskega polotoka pridružila Turkom. El Ariš je popolnoma v turških rokah. Tudi beduine poživljajo na sveto vojno proti Angliji. »Secolo« poroča iz Egipta: Angleži so pri Port Saidu predrli vzhodnji nasip Sueškega prekopa ter zopet poplavili kraj, kjer je stalo svoi Čas jezero Pelusio. Gre za pokrajino 53 km ob kanalu prav blizu do Kantare. Del kanala ki ga je braniti, je torej s tem še krajši. Italijanski poslanik Bevione Je govoril v Egiptu z vzhodnjim angleškim poveljnikom Maxweilom v Kairu ter poroča, da se je ta smejal turškemu poskusu, napasti Sueški prekop. Če bi Turki sploh dospeli do kanala, se bo to moglo zgoditi samo v posameznih oddelkih, s katerimi bo »i. ater •SLOVENSKI NAROD*, da* 9; decembra 1»M. Stran 8. mogel z vsakim posebej obračunat!. Egipet rma na razpolago tako silno mnogo Čet iz Anglije, Indije in koloni, da ne ve, kaj naj z vsem tem moštvom stori. Revione pa poroča o svojem obisku ob Sueškem prekopu, da Je Maxwell samega sebe varal. Turki nimajo na meji proti Egiptu nič manj, kakor 240.000 mož dobrih čet z več sto nemškimi častniki. Letni čas za akcijo v Egiptu je idealen. Zima odpira Turkom pot preko polotoka. Peščena tla so dobro hodna, cisterne polne vode, podnebje ugodno. Turki bodo tudi kmalu dogradili svojo železnico od Maana do kanala. Tudi imajo na razpolago na desettisoče tovornih vclblodov in Turki so naj-skromnejši vojaki sveta. Iz vsega tega sklepa Revione, da bodo Turki dospeli do kanala po železnicah, po karavanskih cestah El - Ariš - Ku-tara in iz Akabe v Suez ter po daljši poti preko gorovja iz Akabe. Prišli bodo tja pod evropskim vodstvom z močno artilenjo in dobrimi prednjimi četami. »Kaj se to potem odigralo ob kanalu,« pravi, »ne vemo, bo pa strašno.« Uraden razglas v Kairu pravi, da odposlani letalci niso našli sledu Turkov. Turki so se baje umaknili na El Ariš, kjer so se vršile zadnje rraske. Pogrešana egiptovska patrulja se nahaja vjeta v Ghaziju. Komunike pravi nadalje: Desni breg kanala pri Port Saide je bil preplavljen, da je mesto zavarovano proti napadu. S tem je slabotni del kanala pri Port Ssadn je bil pre-Ballah in Tima, še bolj zavarovan. Karavanski eesra Rafa-Kamara je samo še zagata med »° zerom Baftah jo močvirji pri Peiiusr\i. * NEMČUA M JUŽNA AFRIKA. Beroiin, 7. decembra. (Kor. ur.) 1 barske sirani so zaproc'li cesarsko vlado za izjavo o stališču Nemčije capnm Južnoafriški Uniji za časa sedanje vojne. Državni tajnik državnega ko! on i jalne ga urada dr. Soli je podal izjavo, v kateri pravi, da nemška vlada nikdar ne namerava, začasno au trajno zasesti reritorij Južnoafriške unije, in da, kolikor je znano cesarski vladi, teritorij Unije predno južro->fr!ška vlada ni ukazala n ;^ada na nemško Z^hodnjo Afriko, 3 tam ni bila niti na me i . na morju napadena. Nemčija želi ustaviti sovraštva. k; jih jj je vsilila vlada j ?iroafriŠke Unije, seveda le, če se bo tudi vlada Unije vzdržala nadalj-a sovražnega nastopanja proti nemškem« teritoriju in Če izprazni že zasedene pokrajine. Če bo vlada Unije ustanovila Južnoafričanom ne-civisno državo, jo bo nemška vlada pr znala ter respektirala politično neodvisnost in teritorijalno integriteta te države. m Kako ie bi? vjet burski general De Wct. Johannesburg, 5. decembra. (K. urad.) O vjetju burske^a generala De Weta poročajo z angleške strani: Generala smo presenetili. Ko je videl vladne čete, je poskusil na konju zbe-žati, mi pa smo ga zajeli. Karakteristična za zasledovalno taktiko polkovnika Brista je bila uporaba avtomobilskega oddelka. Hotel je prisiliti De VVeta k predaji, ne da bf žrtvoval ljudi. Avtomobili so se približali Barom na razdaljo 1^oddali oroii^ oa- tudi peki. mesarji, trgovci, ki zahtevajo, da smejo nadalje opravljati svojo obrt Na dvorišču stoje huzarji. Stari in novi konak strogo stražijo in samo s posebnim dovoljenjem je mogoče priti v hišo, ki ni niti od zunaj, niti od znotraj podobna kraljevski palači. Pri vhodu vse razmetano, kakor je tam obležalo meseca julija. Preproge, neskončno mnogo knjig, modeli francoskih topov, slike avstrijskih vojakov, lestenci, slike, vse je ležalo tu v največjem neredu. Našli smo tam odprto knjigo »Naš cesar«, na strani, ki kaže skupno ministrsko konferenco pod cesarjevim predsedstvom in sprejem ministra. Med knjigami je mnogo svetih pisem. Dvorana, kjer se je izvršilo kronanje, je prazna, samo preproge vise ob oknih, dva benečanska lestenca s stropa, sicer vse razdejano. Granata je bila padla v dvorano. Biblioteka razbita. Pred srednjim oknom je stal prestol, sedaj je tam samo rdeče prevlečen podij. Na desni manjša soba, morda budoir, od tod skozi skrivna vrata na stopnico v prvo nadstropje, kjer smo stopili v jedilnico. Samo dve mizi sta ostali tu z mnogimi jedilnimi listi. Zraven se nahaja soba za mizno opravo, ki je vsa brez grbov in brez krone, navadno delo; kar je bilo dragocenejšega, so vzeli s seboj. Potem zopet soba s knjigami, oblekami, puškami in modeli topov. Tu se nahaja tudi krasna 15 milimetrska puška, turško delo. Iz veže, na katere sredi stoji majhen vodomet, vodita dve leseni stopnici v prvo nadstropje. Tu so bili prostori za prestolonaslednika Aleksandra, zelo priprosto opremljene sobe. Pa tudi tu vse razmetano, obleke, perilo, rokavice, parfum, likerji; v sosednji sobi korespondenca, stenski koledar, na katerem listki od 22. julija niso bili več odtrgani. Zraven sobe prestolonaslednika edina kopalnica v konaku; bolj na desno domača kapelica s podobo Krista, pred njo je stal najbrže oltar. Zraven se nahaja prostor, v katerem je bilo razmetano vse, fotografije članov rodbine, italijanske kraljevske rodbine, carske ruske rodbine, vojakov, častnikov, mnogo fotografskih plošč, fotografije najrazličnejših krajev* in drago. V galeriji vse polno preprog, slik, krasna bronasta stenska ura, lestenec in zopet požgane preproge in knjige. Tudi sem je zadela granata. Gotovo tudi v mirnih časih ta kraljevska palača ni bila razkošno opremljena, sedaj nudi prav žalosten pogled. Dnevne vesti. — Baron Viktor Hein t. Z Dunaja je došla vest. da je tamkaj umrl sekcijski načelnik izven službe baron Viktor Hein, bj^ši deželni predsednik vojvodine Kranjske. Pokojnik si je kot načelnik državne uprave na Kranjskem pridobil velike zasluge za našo deželo, kateri je ohranil svoje simpatije in svojo naklonjenost tudi kot sekcijski šef. Kot uradnik je bil vesten in strog, a nad vse pravičen in nepristranski. Dasi je bil drugega političnega mišljenja, kakor prebi x i.stvo v deželi, vendar je bilo za časa njegove vlade v državni službi na Kranjskem nastavljenih največ domačih sinov. Pokojnik je bil deželni šef v času, ko je zadela stolno mesto Ljubljano strahovita potresna katastrofa. Da se je Ljubljana razmeroma hitro dvignila iz razvalin in pepela, je nemala zasluga pokojnega barona Heina, ki je storil vse, da se zagotovi nesrečnemu mestu vsa potrebna državna pomoč. V priznanje njegovih velikih zaslug ga je mestni občinski svet izvolil za častnega meščana ljubljanskega. Takisto so neprecenljive tudi zasluge, ki si jih je baron Hein stekel tudi za ostalo deželo kranjsko. Zato bo ostal svetal in trajen spomin baronu Hei-nu v srcih vsega kranjskega, pred vsem pa ljubljanskega prebivalstva, zato žaluje ob njegovem svežem grobu vsa Ljubljana, vsa dežela Kranjska! — Pohvala in priznanje kranjskih vojakov. Povodom Najvišjega odlikovanja poveljnika 3. kora in poveljujočega generala v Gradcu, njegove ekscelence generala infanterije Colerusa pL Gelderna je njegova ekscelenca g. dež. predsednik istemu pismeno Čestital. Kot odgovor na to čestitko je prejel g. dež. predsednik to-ie zahvalo: Vaša ekscelenca, velespoštovani g. deželni predsednik! Prosim, da sprejmete mojo najtoplejšo zahvalo za Vaše ljubeznive čestitke. Moji dragi rojaki Kratfci, se bore s sijajnim pogumom, t vsakem ozlru so ostali zvesti starim tradicijam. V čast in veselje ie boriti se proti sovražnik« s takimi železnimi junaki. Z izrazom odličnega velespoštovanja Vaši ekscelenci prav vdani C o 1 e r u s, gen. peh. — Imeeovaria hi odlikovanja. VolaJ9ki ifff1"*-* feciite Aitoiiio deko» racijo sta dobila stotnik generalnega štaba Rudolf Lukanc p 1. S a -v e n b u r g (sin gosp. polkovnika pl. Lukanca) in nadporočnik Fran Čik, pešpolka št. 72. — Pohvalno priznanje višjega armadnega poveljstva je dobil poročnik Fran Tom še pL Savski dol (sin gosp. generalnega majorja Tomšeta). — Srebrno hrabrostno svetinjo I. razreda je dobil rezervni korporal Edmund Ra-p o i u s t, gorskega topničarskega polka št. 3. — Nadporočnik pešpolka št. 101, Fran Kog el ni k, je imenovan za stotnika. — Za poročnike v, rezervi so s 1. novembrom imenovani praporščaki Ivan Kavčič, pešpolka št. 30.; Lovrenc Svetina« pešpolka št. 22; Ivan Medved, pešpolka št. 79; Feliks Lapajne, pešpolka št. 79; Ivan V i d i c, pešpolka št. 22; Josip Urbančič in Ladislav P r ž i n a, pešpolka št. 79; dr, Josip H u b a d, pešpolka št. 22; Edvard Dovgan, pešpolka št. 97; Marij Pavlin, pešpolka št. 97; Josip Kavčič, lovski bataljon št. 31; Leopold Zupančič, pešpolka št. 22; Josip C aj n a r, bos. - herceg, polka št. 2; Leon K n a f e 1 j c, bos. - herc. polka št. 2; Ignacij Pehan, pešpolka št. 22; dr. Gustav M u n d a, pešpolka Št. 22; Stanislav Majcen, pešpolka št. 22; Ivan Sodnik, pešpolka št. 22; Ivan P o k o r n, pešpolka št. 22; Alojzij Juvan, bos. - herc. polka št. 4; Fran P e t r i č. pešpolka št. 97; Anton A b r a m, pešpolka št. 97; Albin O m a h e n, pešpolka št. 22; Fran Remic, pešpolka št. 27; Karel Pavlic, topničar. polka št. 15; Evgen Javornik, trenska divizija št. 7. — Signum laudis z vojno dekoracijo so dobili: poročnik artilerijskega polka št. 3 Ludvik Pregl; stotnik tirolskih cesar, lovcev št. 2 Karel Grebene in poročnik Branko vitez Pogačnik (sin državnega poslanca). — Zlat zaslužni križec z vojno dekoracijo je dobil polkovni zdravnik dr. Ivan Žitnik, topničarskega polka št. 8. — Prvi odlikovane! domačega 17. pešpolka. V prvem boju, ki ga je naš domači 17. pešpolk imel, se je s svojo hrabrostjo, neustrašenostjo in s spretnim vodstvom dveh podrejenih mu vodov izkazal gosp. štabni narednik Edvard D e 1 a k. Podrejene mu vode je v najhujšem navzkrižnem artilerijskem ognju tako spretno vodil, da ni imel le malo izgub, ampak je tudi zajel večje število sovražnikov ter jih prepodil iz utrjenih postojanke. Vztrajal je s svojo četo na odkazanem mu mestu 4 dni ter šele na povelje odšel na drugo mesto. Za te svoje Čine je bil odlikovan s srebrno hrabrostno svetinjo L reda. — Štabni narednik Rudolf J e r š e je v istem boju z naskokom vzel dve sovražni strojni puški in vjel nad 30 sovražnikov. Odlikovan je bil isto-tako s srebrno hrabrostno svetinjo. — Polkovni trobentač Mihael Peča v e r, je, dasi že ranjen, še vedno vztrajal na svojem mestu ter dova-žal v bojno črto strelivo in kruh. Ob neki taki priliki je bil napaden od večjega oddelka sovražnikov, toda posrečilo se mu je, v varnost pripraviti najprej municijske vozove ter potem le z nekoliko vojaki prepoditi po številu dosti močnejšega sovražnika. Za ta čin je bil odlikovan s srebrno hrabrostno svetinjo. — Junaštva vojakov pešpolka št. 17. Narednik Ivan L u 1 e k je samostojno napadel hišo, ki jo je bil zasedel. Pregnal je sovražnika, ustrelil nekaj Rusov, ki so se skrili nai drevesa in vjel enega oficirja in 35 vojakov. — Narednik Peter K ob al* korporal Andrej A n t a s ter infante-risti Nikolaj V u n k, Ludovik P i 1 k a in Jakob Kunarski so napadli iz lastnega nagiba od sovražnika zasedeno hišo. vjeli 11 Rusov in zaplenili več vojaških priprav. Vsi ti vojaki 17. pešpolka so dobili srebrno hrabrostno svetinjo. — Odlikovanje Slovenca. Gospod c. in kr. polkovnik in poveljnik 10. poljskega topničarskega polka, Friderik Š ir c a (slovenski skladatelj Risto Savin), je odlikovan z redom železne krone III. razreda z vojno dekoracijo. — Čestitamo vrlemu rojaku! — Vojno odlikovanje. Na južnem bojišču je bil odlikovan za hrabrost pred sovražnikom z vojaškim zaslužnim križcem z vojno de* koracijo brat jamskega oskrbnika v Postojni, stotnik Vilibald Perko. — Odlikovanja. 7. lovski bataljon, pri katerem so večinoma Slovenci, je dobil dne 3. decembra 30 hrabrostnih svetinj. Med odlikovanimi so iz Ljubljane: Ksando Tušek, Lovrenc Slibar, Fran Kosec in I. Slapničar. — Odlikovanje. Gospod Josip M i k 1 a v ž i č, c. kr. sodni kancelist v Novem mestu, sedaj črnovojnik, je bil za zasluge za >Rdeči križ« odlikovan s častno kolajno. — Transporti ranjencev v Ljub* liani. V noči od 7. na 8. decembra sta se pripeljala na Južni kolodvor dva Stran 4. .SLOVENSKI NAROD*, dne 9. decembra 1914. 291. štev. \t bojev v Karpatih, frrvi vtak fe prvotno napovedan ta pol 9. dopoldne, zakasnil se je pa tako, da fe dospel v LJubljano šele ob U. uri in 12. minut ponoči. Pripeljal Je s seboj 420 ranjenih in bolnih, med njfmi 120 teŽ-Vin slučajev. S tem transportom je dospelo tudi 6 častnikov. Mnogo vojakov je imelo hude ozebline. V LJubljano je dospel pri tem transportu en ranjenec mrtev, eden pa je bale Že med potjo umrl in so ga pustili v neki drugi postaji. Dva sumljivo bolna častnika so odpeljali takoj z infekcijskim vozom v infekcijski oddelek dežerne bolnice, ostale vojake pa so nastanili v infanterijski vojašnici pešpolka št. 27. Po narodnosti so bili vojaki tega transporta izvečine ?4emci in Madžari. — Drugi transport Vi je bil napovedan za 1. in 10 minut ponoči, se }e pripeljal v Ljubrfano šele ob 5. fn 45 minut zjutraj. Ta transport je štel 690 lažje in 53 težko ranjenih. Ranjenih častnikov pri tem transportu ni bilo. mnogo pa je bilo vojakov z ozeblinami na rokah ali nogah. Ti vojaki so bili v Debreczinu 4 Ari v karanteni. Od teh je prišlo 200 lažje ranjenih in bolnih ter 20 težko ranjenih v infanterijsko vojašnico, 33 v Mladiko in ostali v obrtno šolo. Dva težko ranjena sta pozneje umrla. 4 težko ranjenim vojakom gre zelo slabo. V tem transportu je bilo prav mnogo naših domačinov. Prvi transport ie odpravilo ljubljansko gasilno in reševalno društvo do pol 2. ponoči, to pa zato. ker je bilo treba dati vojakom okrepčiia kave, čaja in kruha, kar jim je delilo vojaštvo na kolodvoru postavljene kuhinje. Tudi je bilo treba ravnati z velikim številom težko ranjenih bolj oprezno in zlasti prevažanje težko bolnih je zahtevalo mnogo časa. Z drugim transportom $e končalo reševalno društvo do pol 8. zjutraj. Nikdar ne moremo zadosti pohvaliti vzornega delovanja liub-Jjanskega gasilnega in reševalnega društva, ki brez drugih podpor, ka-Icor edino od mestne občine ljubljanske, vrsi s Čudovito požrtvovalnostjo s skromnimi sredstvi pod najtežjimi pogoji svoje človekoljubno delo. Enaka pohvala gre tudi voznikom, ki so bili kljub mnogokratnim odpoved-bam vlakov vedno točno na mestu. Moštvo ljubljanskega gasilnega in reševalnega društva je dve noči zapored postavilo na kolodvor okrog 50 mož in sicer v noči od nedelje na ponedeljek do 3L zjutraj, v noči od ponedeljka na praznik pa od 10. zvečer do pol 9. dopoldne. Na razpolago ie biio društvu 43 vozov in dva avtomobila. — One ranjene in bolne vojake, ki so sedaj v infanterijski vojašnici internirani, odpošljejo v kratkem večinoma v škofove zavode v Žent Vidu. V kratkem dospo v Ljubljano *ovi transporti. — Pri obeh transportih so bili na kolodvoru navzoči dvomi svetnik grof Chorinskv. dvorni svetnik g. dr. Z u o a n c in mestni fizik g. dr. Kraje, za vojaško oblast major T h e i s s za Rdeči križ deželni finančni oficijai gospod Jagodic. Transporte obeh vlakov je sprejel vojaški polkovni zdravnik iz Mladike g. dr. Kan c. Postajena-čeinik nadzornik g. Lud v i g in tajnik g. Košir sta šla vojaškim oblastim in gasilnemu in reševalnemu društvu a vso Hubeznjivo^tio na roko. Prinesti bi morali celo listo članov ljubljanskega gasilnega in reševalnega društva, če bi hoteli pravično pohvaliti delovanje članstva tega društva. Omejimo se. da imenujemo neumornega načelnika deželnega poslanca g. Turka, podnačelnika g. D i n ttr j a. tajnika gg. P i p a in D ■ \ a, ki so. kakor ostali člani društva prostovoljno žrtvovali tudi to rot svoj počitek, da pribite trpečim ia pomoč. — Ob koncu še nekaj želja: Družba Rdečega križa in Ljubljansko gasilno in reševalno društvo, ki imata priliko pri vsakem transportu se prepričati o nedostatkih, sta v "ogledu že opetovano izrekla svoje želje in tudi na tem mestu ie bilo Že opozorjeno na škandalozno stanje Ceste na Južno železnico, ki jo mora vzdržavati ta železnica. Vojaki s hudimi ozeblinami aH ranami na nogah, zavitih v obveze iz bolnice, morajo hoditi med tiri po kamnih, ki so po-srosto kakor pest veliki. Zdrav člo-\ek se. če le more, umakne taki prijetnosti, in zahteva odpravo takih ovir, ker hoče udobno priti v železniški voz in iz njega. r$vež ranjen vojak pa mora žonglirati po teh kepah in trpeti po nepotrebnem muke in boječine. Težko ranjene morajo nositi preko tirov in nič čudnega bi ne bilo. če stresejo enkrat težko ranjenega, ki bi ga morali rahlo nositi, da se ne strese preveč, z nosilnice. Potem pridejo težko ranjeni v voz in v polžjem tempu se morajo voziti v bolnico. Ce bi malo hitreje vozili, bi se utegnile zlomiti osi ali pa bi vsaj stresli ranjencu dušo s telesa. Taka ie Cesta na Južno železnico, da kmalu sploH ne bo več porabna. Vse to ni potrebno in bi se dalo popraviti s stroški, ki nikakor niso tako veliki, da bi ith družba ne zmogla. Zlasti in- efe bi priporočali, da si Offeda te razmere in gotovo bo nalel sredstva, da se ti nedostatki odpravilo. — Transporti rMttncev. Za danes sta bita naznanjena dva posebna vlaka z ranjenci, ki se peljeta skozi Ljubljano na Koto&ko. — Na severne« bojišču ie dne 19. novembra padel poveljnik Š3. pehotnega polka c. tn kr. major Henrik Uffenheimer. Za pokojnikom, ki je bil imejitelj zaslužnega križca z vojno dekoracijo, žaluje njegova soproga Marija, rojena Kotnikov a ter rodbini Vinko Maidič in Ludomir vitez Zadurovicf. Pokojniku, ki je padel za domovino, bodi ohranjen časten spomin! — Vojaške vesti. Za višje zdravnike v evidenci so imenovani doktorji: Ervin Sar t ori, Karel Pod-p e č n i k in Gabrijel ti o č e v a r. — Za kadete v rezervi so imenovani rezervni podčastniki: Samo Ul čaka r pri domobranskem polku št. 4 ki Milan P e t e r 1 i n ter Feliks P u -h e r pri domobranskem polku št. 27, — Pogreša se že od 10. septembra Ivan L on č n a r od 17. pešpolka, 13. stotnija, vojna pošta 32. Ce kdo kaj ve„ ga prosi užaloščena mati, naj to sporoči na naslov Alojzij Klopča-var, ulica Galleria št. 15, Trst. — Iz Moskve se je javil finančni uradnik in rezervni Častnik Vladimir O g o r e 1 e c iz znane narodne obitelji na Škofljici. Ker že par mesecev ni bilo nobenega glasu o njem. se je splošno mislilo, da je padel na bojišču. Sedaj je pisal iz ruskega vjetni-štva to-le pismo; — V rusko vjetnišrvo so prišli nadporočnik Pirker in rez. poročnika Kmet in Rodošek vsi od S7. pešpolka v Celju. — Iz srbskega vjetništva je pisal Vladimir Z n i d e r š i č . brat g. Milana Znideršiča v Matenji vasi. interniran je v Nišu. je zdrav in se mu godi razmeroma dobro. — Ne pozabite naših topničarjev! Slovenski višji častnik nam piše: Ako se ne motim, so pri težki havbični diviziji št. 3, ki je bila do vojne v Ipa-vi. večinoma sami slovenski vojaki, in mnogo jih je tudi pri topniearskem polku št. 7. Ce se pošiljajo kakšna darila, prosim, ne pozabite tudi na te oddelke! — Seznamki izgub št. 71 do 74. so nabiti na deski pred vhodom v inagistratno poslopje. — Iz poštne službe. Poštno odpravil išče v Zamešku v političnem okraju Krško, se prenese od L Januarja 1915 naprej v Hrvaški brod. — Kranjske vodne sile. Upravno sodišče ie v ponedeljek razpravljalo o pritožbi Tomaža PavŠlarja proti poljedelskemu ministrstvu. Pavšlar-ju je bila odrečena vodopravna koncesija za napravo predilnic^ na desnem hregu Save pri Kranja in zara-ditega traja boj pri nristojn: oblast-nijah že 15 let. upravno sod *če izda >vo!o razsodbo pismeno. — Povišane stojnine na drž. železnici. Vsied odredbe c. kr železniškega ministrstva se s tak' ;šno veljavo do preklica povišajo za 96^6 vozne stojnine. ki so določene v že-Iczniško-blagovnem ceniku. T. oddelek F>. odstavek .1—XII. B. Izjema velja le za lokalno železnico Trst-Poreč in proge v severni Dalmaciji. Skrajšani roki za nakladanje ostanejo v veljavi. — Trgovci, ki potrebujejo v svojih obratih različno vezenje za perilo ali na blago, ali pa različne predmete iz kristalnega stekla, dobe pojasnila pri načelniku gremija trgovcev, Ivanu Samcu, v njegovi prodajalni na Mestnem trgu. — Posteljna odeja iz časopisnega papirja. Od tega povsem praktičnega, v severozahodni Evropi že dolgo pod imenom ^danska odeja« znanega sredstva zoper mraz. za ceno in priprosto izgotovitev — je dospel k Rdečemu križu. Strossmaver-jeva ulica 3 vzorec, kjer je tudi na ogled. Ravno sedaj, ko se rabi za naše uboge ranjene vojake tako veliko odej. posebno pri transportih in v bolnišnicah, je dejstvo, da na vzdržnosti toplote papirna odeja močno nadkriljuje najboljšo flanelo, bi se nujno svetovalo, naj se začne take odeje izdelovati, posebno, ker so stroški za nabavo minimalni. Na Dunaju je Njena cesarska visokost nadvojvodinja Izabela prevzela pokroviteljstvo tej akciji, ki je Že v veliki meri v obratu. — Hijena t bojišča. V Debreczinu so zaprli bivšega gostilničarja gostilne »Zur Wickenburf *, rezervne-O fcprportU Mtyerja, ki Je izvr- ševal zadnja leta mi Zgornjem Štajerskem svoio obrt. Mayer je bil oropal padlefa stotnika istega polka, fer* Unca, na bojišču v Galiciji za 22 tisoč kron ter je nato zbežal. Oblasti so Maverja zasledovale ter ga sedaj izsledile in aretirale v Debreczinu v neki bolnišnici. Dne 7. decembra so ga izročili graškemu garnizijskemu sodišču. — Službeni prejemki iz Galicije pobeglega učiteljatva. C. kr. deželni šolski svet za Galicijo je plače uči-teljstva podrejenih Šol, ki je sedaj na vse strani raztreseno z malimi izjemami za čas do konca novembra 1914 nakazal. Ako se to v enem ali drugem slučaju ni zgodilo, so vzrok temu pri sedanjih razmerah neizogibne pomote pri napovedi bivališča, spremembe stanovanj in motenje obratovanja pri posameznih poštnih uradih. Sedaj se bo začelo z nakazovanjem učiteljskih plač za nadaljni Čas, in sicer se smejo s privoljenjem gališkega odbora že sedaj nakazati plače za december 1914 in januar 1915. K c. kr. deželnemu šolskemu svetu za Galicijo že prihaja mnogo tozadevnih vlog in prijav, iz česar se sklepa, da ni potreba učiteljstva posebej pozvati, da naj svoje zadevne zahteve prijavi. Kljub temu se vsi, ki imajo pravico do učiteljske plače, opozarjajo, da za oktober, oziroma november napovedani naslovi za na-kazanje plače za prihodnje mesece ne zadostujejo. Skušnja ie namreč pokazala, da pretežna večina učiteljstva po večkrat bivališče in stanovanje spremeni, vsied česar prej napovedani naslov ni več pravi. Vsied tega se vsi učitelji in učiteljice, ki bivajo izven okoliša pristojne davkarije, poživljajo, da svoje zahteve glede plače za december 1914 (učitelji ljudskih Šol tudi za januar 1915), v kolikor se to še ni zgodilo, oziroma se dotičnik v zadevi še ni obrnil na najbližji domači ali zunanji urad, pismeno z natančno in dobro čitljivo napovedjo stanovanja, prijavijo c. kr. ^ališkemu deželnemu šolskemu svetu. Nasprotno pa naj se opusti neumestno zaporedno vlaganje večih prošenj, izvzemši pri spremembi stanovanja. Tako postopanje provzroča namreč le zmote in zamude pri uradnih ukrepih, mesto da bi, kakor se menda misli, izplačilo plače pospešilo. Priporoča se tudi, da naj v slučaju spremembe stanovanja dotičnik poskrbi, da se mu bodo poštne nakaznice pod novim naslovom brez zapreke dostavita le. ker se na ta način večkrat zakasnenje prepreči. — Povratek v Antverpen. Glasom poročila c. kr. notranjega ministrstva se povratek v Antverpen onim avstrijskim državljanom, ki so bili tam nastanjeni pred izbruhom vojne, nasvetuje le v slučaju, da imajo dovoli subsistenčnih sredstev. Odločno se pa odsvetuje povratek obrtnikom in drugim nastavljencem, ki so brez sredstev. Povratek v druge belgijske kraje in mesta se sedaj še nikakor ne nasvetuje. Komur bi bil povratek pa le nujno potreben, naj se obrne s prošnjo na c. kr. notranje ministrstvo, katero bode glede tega s sporazumom c. nemške vlade vse potrebno ukrenilo. V vsakem slučaju pa, naj si bode, da je bil potnik že preje v Belgiji ali ne, se mora oskrbeti pri pristojni krajevni oblasti s potnim listom, ki mora biti potrjen od pristojnega nemškega konzulata (za naše kraje v Trstu) ter tam naveden vzrok, smer in čas potovanja. — Sarajevska atentatorja na prestolonaslednika nadvojvodo Frana Ferdinanda in njegovo soprogo vnjvodinjo fiohenburško, Principa in Čabrinovića, so v sredo iz Sarajeva prepeljali v neko kaznilnico na Češkem. Zgodilo se je to tajno, tako da v Sarajevu o transportu niso vedeli. Oba zločinca so prepeljali vklenjena v zaprtem vozu na kolodvor, odkoder sta odpotovala preko Zagreba. Prestala bosta kazen v neki češki trdnjavi. — Kap zadela je v ponedeljek popoldne 451etno delavko v tobačni tovarni Nežo Selanovo iz Gline. Bila je takoj mrtva. Pokojnični mož je pri vojakih, doma pa sta ostala dva mladoletna otroka. — Dražba. Pri tukajšnji c. kr. okr. sodniji se vrši dne 18. t. m. v sobi št. 16 ob 10. dopoldne dražba posestva vi št. 64 k. o. Trnovsko predmestje obstoječega iz hiše št. 14, Cesta v mestni log. gospodarskega poslopja, treh vrtnih parcel in travnika s sadnim drevjem. Posestvo je bilo cenjeno na 16.539 K 17 v. najmanjši ponudek pa znaša 8270 K. — Kolera na Štajerskem. Dne 7. decembra so se pojavili tudi na Štajerskem 3 slučaji kolere, eden v Celju, eden blizu Ptuja. Vlom. V noči na 28. novembra je bilo vlomljeno v gostilniško sobo Valentina Semrova v Blekovi vasi pri Logatcu. Storilec je iskal najbrže samo denar. Vlomil je v neko omaro. Ker pa denarja n! našel, se Je «ado-voljil s 300 citaretami, novim sivim havelokotn m železnim hranilnikom z vso vsebino. Umrl fe dne 6. decembra v šent-jernejski občini Radeckega veteran Radovan Adam vulgo Adamček, bivši tesarski mojster. Rojen je bil 24. decembra 1625. Potrjen je bil leta 1846 k dragonskemu polku št. 4. Bil se je pod Radeckim leta 1849. Služil je 10 let, 2 meseca, 10 dni. Užival je zadnji dve leti skromno invalidno podporo. Ii Ptuja. Pred ptujskim sodiščem ie bila obsojena žena poštnega uradnika Wogrintschitscha na 80 K globe, ker se je v času nemirov pred Mahoričevo gostilno jako žaljivo izrazila o gospodu Francu Mahoriču, gostilničarju in trgovcu v Ptuju. Umrl je v Celju g. Janko Dolin-šek, trgovski sotrudnik, sin šolskega sluge v Hrastniku gospoda Franca Dolinšek. Počivaj v miru! Iz Gradca. Štajerski namestnik grof Clarv je izrekel zahvalo in priznanje gg. vin. nadzorniku Matjaši-cu. živinorejsk. nadz. Jelovšku, pot. učitelju Goričanu in vinor. inspekt. Stambergerju, Virantu in Rečniku, ker so se zelo trudili za spravljanje letine in opravljanje potrebnih jesenskih poljskih del na Sp. Štajerskem. Klub slovenskih tehnikov v Pragi si je na občnem zboru dne 5. decembra t. 1. izvolil sledeči odbor: predsednik: Perko Nace, cand. ing.; podpredsednik: Zorman Vinko, cand. kult.; tajnik: Lobe Srečko, stud. mech.: blagajnik: Tavčar Alojzij, stud. agr.; knjižničar: Guzelj Stojan, stud. ing.; preglednika: Terčič Anton, cand. ing.. Žerjav Josip, cand. ing. Poročnik Daring in zagonetna soba je prigodba čudnih doživljajev, s skrivnostno tatvino dragocenosti, predrznim zasledovanjem, polna pretresljivo nevarnih položajev, bojev itd., ki dovedejo slednjič do tega, da se ujame zločinec. Ta pretresljiva tridejanska detektivska Urama predvaja se te dni v kinematografu -Ideal«. Poleg tega še nova serija vojnih poročil. Književnost — Novi akordi, št. 3. in št. 4. ob- sezata naslednje skladbe: Emil Adamič: -6 enoglasnih zborov za mladino (Čolnar. Tepežna pesem, Slanica. Molitev. Zapihaj, južec. Padajo snežinke); Viktor Parma: Straža ob Savi. Koračnica za klavir. Mar. Kogoj: »Trenutek?, mešan zbor; Vasilij Mirk: »Pravijo ljudje ....'- za en glas in klavir; Karol Adamič: --Dekletce, podaj mi roko,« mešan zbor. Obenem je izšla obširna glasbeno-književna priloga, obsegajoča članke, referate, kritiko in vsakovrstne vesti. Rožne stvari. ♦ Vojne podpore v Srbiji. Bel-gradska mestna uprava je izdala prve 3 in pol meseca vojne S0.000 dinarjev za podpiranje 7000 rodbin z okroglo 20.000 rodbinskimi člani. Ker mesto ni moglo storiti več in ker ie beda vedno naraščala, je sklenil občinski svet v zadnji seji, predložiti skupščini prošnjo, da dovoli država potrebni denar. Vsaka rodbina je dobivala na teden po 1*61 dinarja, obenem pa so tudi privatniki darovali. * Izgled človekoljubnosti, »Na-przod< poroča iz Krakova: Peljali so skoz mesto kakih 30 ruskih vjetni-kov. Bili so lačni in oslabljeni in s prsti kazali na usta v znak, da bi radi kaj zaužili. Slučajno je prišel mimo oficir (ob sebi se razume, da avstrijski). Ustavil je vojake in vse peljal v bližnjo kavarno, kjer jim je naročil kave, kruha in cigaret. Vse je oficir sam plačal, na kar so vjetniki, srečni, da so zaužili zopet nekaj gorkega, nadaljevali svojo pot. * Vreme na bojiščih. Do zadnjih dni je zgodnja zima v celi Avstriji močneje pritisnila. Na južnem bojišču je bil mraz nekoliko večji samo v severni Srbiji. Na Sedmograškem in V Podonavju je bilo vsako jutro 7°—10° pod ničlo; tudi v Bosni je bilo skoro enako mraz. Iz Sarajeva so poročali vsak dan, da imajo tam 6° pod ničlo, v južni Bosni je mraz nekoliko ponehal in je celo večkrat sijalo solnce. V Galiciji in zapadni R ".siji je bilo celo nekaj dni precej gorko s temperaturami okrog 0°. V severni Nemem m Belgiji je bilo celo časih gorko, kakih 13* nad ničla Zadnje dni je mraz v Galiciji nekoliko večji. # Ameriška božična darila. V izvedbi od ameriških časopisov lansi-ranega projekta božičnega obdarovanja sirot padlih v vseh vojskujočih se državah, je neki ameriški komite odposlal ameriško vojno ladjo z darovi za 10 milijonov kron v Genovo, Ladja je priplula Že na Angleško ter tam oddala darove. Dospela je tudi v Marseille in dospela dne 8. decembra v Genovo, kjer le oddala darila za Avstro - Ogrsko in Nemčijo V vrednosti kakih 2 milijonov Jcron. — Kot tostopnik avstrij ske družb* §t vojno skrb, bo prispel tja princ Edvard Liechtenstein. Darove prepelje-jo najprej na Dunaj. * Rodovlna grofa Tolstega v vojni. Rodovina velikega ruskega pisatelja Leva NikolajeviČa Tolstega se dejansko udeležuje vojne. Dva sina, Ilja in Leon, sta pri Rdečem križu na fronti. Leon je bil že ranjen. Drug sin, Mihael, ie rezervni oficir in si je pridobil red Sv. Stanislava. Hči pokojnega pisatelja grofica Aleksandra, je strežnica v vojaški bolnici v Belostoku, vdova pa in hči grofica Tatjana sta dačo Jasna-ja Poljana preuredili v bolnico in oskrbujeta ranjence. Tudi trije vnuki Leva Nikolajeviča, sinovi grofa lile, so v vojni. Eden je aktivni oficir in je bil od avstrijskih vojakov vjet, drugi je prostovoljec, tretji je poročnik pri mornarici. * Ne pojte pesmi sovraštva. Vladni »Fremdenblatt.« piše: Ne pojte pesmi sovraštva. Take pesmi so tuje avstrijskemu duhu. Mi se ne bojujemo iz sovraštva, ampak proti sovraštvu, bojujemo se proti zavisti in verolomnosti, ki sta po svetu užgali plamen, bojujemo se za čast in pravico, za domovino, nravnost in kulturo se hočemo bojevati s čisto vestjo in s čistim srcem. Zato pa si moramo ohraniti v srcih ljubezen, kakor Jo nosi naš cesar celo življenje v svojem srcu, kakor jo posvedočuje naša hrabra armada, ki daje lačnemu sovražniku kruha v strelnih zakopih, ljubezen, ki smo je vsi potrebni, da bi vzlic vsem skrbem in težavam z zaupanjem in odločnostjo izvrševali vse svoje dolžnosti: Ne zastrupljajte duš z mislijo na sovraštvo in na maščevanje. Mi si hočemo izvojevati mir, zase in za prihodnji rod, a kakor avstrijski vojak ni bil nikdar grozovit, tako si moramo tudi vsi drugi ohraniti avstrijsko srce in tudi v sovražniku videti človeka. Zato nam pesmi sovraštva ne ugajajo. Borimo se za mir na svetu. Naj bi nam bil kmalu vrnjen. Brzojavno poročilo. Čestitke 39. pehotnemu polk«. Budimpešta, 8. decembra. (Kor. urad.) Poročilo ogrskega korespon-denčnega urada: Debrečinski 39. pehotni polk je v sedaj se vršečih bojih pri Koskoczu izvojeval sijajno zmago in je dobil tem povodom celo vrsto čestitk. Njegova c. in kr. Visokost nadvojvoda prestolonaslednik Karel Fran Josip je poslal to-le brzojavko: »Z velikim veseljem in z utemeljenim ponosom sem slišal o slavnem in izredno uspešnem činu 39. pehotnega polka, ki nosi ime barona Conrada. V prijetnem spominu mi je oni lepi čas, ko sem bil bataljonski poveljnik pri tem hrabrem polku, zato pošiljam iskrene Čestitke svojim bivšim tovarišem. Prepričan sem, da bo vrli 39. pehotni polk izpolnil še številne slavne liste v zgodovini te vojne. Nadvojvoda Karel.* Nadvojvoda Josip je posial to-le čestitko: »Veselim se^ da so se čete v bojih pod mojim vodstvom borile z običajno neomahljivostjo in da si je 39. polk zaslužil pohvalno priznanje kornega poveljnika. Le tako noprej!« Nadalje so poslali brzojavne čestitke: Načemik generalnega štaba baron Conrad-Hotzendcrf. generala pehote pl. Boroevič in pl. Geldern in generalni major pl. Le Beau, ki je odredil, da se brzojavke prečkajo pfed moštvom in da se objavi, da je 39. pehotni polk zopet dobil 9 srebrnih hrabrostnih svetinj I. razreda, 25 pa II. razreda. Odlikovanja. Monakovo, 8. decembra. (K. ur.) Z vojaškim zaslužnim redom 2. vrste z zvezdo in meči je odlikovan c. in kr. feldmaršaliajtnant grof Stiirgkh. s častniškim križem istega reda z meči pa c. in kr. podpolkovnik plem. Bienerth. Cesar Viljem lahno zbolel. Berolin, 8. decembra. (Kor. ur.) Cesar Viljem je lahno zbolel za bronhijalnim katarjem ter je mora! preložiti svoje cdpotovanje k fronti. Novi nemški polkovni šefi, Berolin, 8. decembra. (Kor. ur.) Nadvojvoda Karol Franc Josip je bil imenovan ta šefa 2. vestfalskega hu-zarskega polka št. 11 in šef avstrij-sko-ogrskega generalnega štaba Conrad pl. Hotzendorf za šefa 5. pehotnega gardnega polka. Mehika. London, S. decembra. (Kor. ur.) Reuterjev urad poroča z El Pasa: V Mehiki se je pričela nova revolucija. Razbeljen je bil oklic v katerem postavljata generala Salaarar in Campa, ki sta bila za časa predsedstva Su-erte na vodilnih mestih, Villo in Car-ranko na sramotni oder ter se hvalita, da imata v republiki pristaje* Oba generala stojita baje na Čelu čet v Chihuahnu 291. Itar. ,K»BW MAtOD* dna t. decmbrs ltli. Stran 5. XIY. atnmk prispevkov, U %o jtk «pM>J c kr. deželnemu predsedstvu naslednji darovalci: a) V prid druStvu »Rdeči križ«: Za darila v natoraHSah 145 K 70 vin.; zbirka gospe Magde Schleimer pri predrajtrkovalni miri (Frtih-5choppentisch) v kazini 60 K 29 vin.; rupni urad Podkraj (zbirka) 121 K; yuraciiski urad Goče (zbirka) 160 K 10 vin.: šolsko vodstvo Knežak (zbirka) 165 K 10 vin.; kmetijska čitalnica. Podraga, 41 K: Franz Habe, Goje, 20 K; občinski urad Vrhpolje* rbirka* 275 K 49 vin.; grofica Izabela Hohenwarth, Ravne. 200 K: občinski urad. Planina, zbirka. 200 K; občinski urad Dolenjavas, okraj Postojna, rbirka, 49 K 54 vin.; posojilnica Slap, okraj Postojna. 100 K; davčni upravitelj Klacna. Senožeče, zbirka, 200 kron; župni urad Budan je, zbirka, 200 K; župni urad Slavina, zbirka, 100 K; župni urad Slavina, 2. zbirka, 02 K 80 vin.; Matija Ambrožič. Nova Sušica, 50 K; občinski urad Hrenovke, zbirka, 255 K 46 vin.; kuracijski urad Marije, zbirka, 30 K; vikarski urad Podgraje, zbirka. 10 K; občinski urad Col, zbirka. 36 K 20 vin.: občinski urad Sinadole, zbirka, 34 K 10 vin.; Ivan Škerianc. župnik. Vreme. 10 K: občinski urad Famle. zbirka, 28 K 40 vin.; vikarski urad Podgraje, 2. zbirka, 32 K; občinski urad firenovice 13 K 80 vin.; zbirka v ka-i arni >KasincK 37 K. Alfred Benar-čelli v Korminu. 20 K; kranjski avto-nobilni klub, Ljubljana, 1«X> K; gdč. Olga Vilhar. Ljubljana, 1500 kron; Anton Uršič. paznik zagradbe hudournikov na Kranjskem, S K; delavci zagradbe hudournikov na Kranjskem, in sicer; Anton Breška 2 K: Janez Premrl, Anton Uršič, Janez ' -sic. Anton Hrast. Franc Hrast, Miha Stih. Anton Ručna. Janez Ruc-\~2L. Jernej Volarič. Janez Bon, Marjo -rančič. Franc Čarga po 1 krono, naj 19 K; zbirka župnega urada ravor 6 K: zbirka župnega urada :e 15 K; zbirka župnega urada Presaeea 30 K; Neimenovan 100 K: rka v kavarni Kasino« 25 K: od stave oddelka VI!. deželne vlade 3 ne; strokovni učitelj F. Behncke, H nburg v Nemčiji. 5 K 86 vin.; I župni urad Kočevska Reka 20 K: rti urad Borovec 23 K; občinski trad Mozeij 25 K; uradništvo trbo- ve skega premogokopa v Kočevju, K 01 vq'n.; predstoiništvo franči- ^Jkega samostana v Kamniku. 81 Lkron, Tramposch v Kamniku. 20 K; Izuri urad v Mengšu, 54 K; Echinger Ifftigo, c. m kr. smodnišrtica, Kamnik, 5 K: župni urad Selo 20 K 95 vin.; občina Moravče 4 K; občina Krasna 2? K; delavci c. in kr. smodnišnice v Kamniku. 53 K 20 vin.; V. zbirka ?'.škofijskega ordinariiata po župnih uradih 1138 K 46 vin.; urad- c. kr. okrajnega glavarstva v Ljubljani, 1% popust od plače, 36 K; Vfc popust skupnih uslužbencev iuž- železnice. postaje Rakek, 36 K; .inski urad Stari trg, zbirka, 8 K; Kupaj 6141 K 46 vin.; k temu vsote prejšnjih zaznamkov 54.136 K 25 v; ! ore j skupaj 60.277 K 71 vin. b) Za družine v vojno službo vpoklicanih: \*7c popust od plače uradnikov ti nega glavarstva Kočevje, 15 K 55 vin.; 1% popust od plače uradni- okrajnega glavarstva Kranj, 23 n 61 vin.; 1% popust od pbče uradnikov davkarije Kranjska gora, 7 K; učiteljsko osobje strokovne šole v Ljubljani, 34 K 15 vin.; 1% popust od plače uradnikov okrajnega glavarstva Logatec, 13 K 75 vin.; 1" ^opust od plače uradnikov okraj-glavarsta Kamnik. 13 K 28 vin.; popust od plače okrajnega glavarstva Postojna, 22 K 90 vin.; \% jopust od plače uradnikov deželne vlade 207 K 17 vin.; 1% popust od plače uradnikov okrajnega glavarova Radovljica. 67 K 47 vin.; skupaj 404 K 88 vin.; k temu vsote rrejsnjih zaznamkov 23.561 K 29 v; 'orei skupaj 23.966 K 17 vin. c) Za vojni oskrhniskl sklad: 1<& popust od plače uradnikov okrajnega glavarstva Logatec, 14 K 75 vin.; Maks Samassa, Ljubliana, r" K; gdč. Olga Vilhar. Ljubljana, 1500 K; iirma R. Miklauc. Ljubljana, popust pri prodaji tr kov za perilo, 7 K firma M. Ranth, popust pri prodaji volnenega perila, 10 K, župni urad v Dolu 30 K; popust tvrdke M. Ranth pri prodaji volnenih rokavic, l K 40 vin.; gospa Ninka Luckmann, Ljubljana, 100 K; -Mestna hranilni-:a* v Ljubljani. 1000 K; Karel Rii-:ing, mesto venca na krsto umrle ?ospe Rože Tili, 10 K: zbirka v kra-iu Novi Lošinj, 14 K; zbirka v kraju korenja vas pri Kočevju, 36 K 40 v; zbirka v kraju Slovenska vas, 41 K iO vin.; zbirka v kraju Stara Cerkev. Ji K; zbirka v kraju Kovlerji, 35 K '1 vin.; znesek zbirke župne občine Rob, 75 K 10 vin.; znesek zbirke župne občine Grčarice. 20 K; zbirka * župnika Eppicha v Stari Cerkvi, v krajih Mlaka in ZgoroH Lošml, 52 K 10 vin.; knezoškofijski ordinarijat, zbirka, 967 K; uradniki okrajnega glavarstva. Ljubljana, 27 K; 1% popust od plače uradnikov c. kr. tobačne tovarne, Ljubljana, 54 K 28 v; deželni glavar dr. Šusteršič in gospa .soproga 200 K; deželni odbor kranjski 6000 K; gospod Weinberger in gospod Jonke, Ljubljana, 2 K; Jožef Damisch, kavarnar v Ljubljani, 50 K; Neimenovan 10 K; skupaj 10.389 K 94 vin.; k temu vsote prejšnjih zaznamkov 22.861 K 18 vin.; torej skupaj 33.251 K 12 vin. Umrli so v Ljubljani: Dne 4. decembra: .losipina Ku-sar, mestna uboga, 61 let, Japljeva ulica 2. Dne 5. decembra: Henrik Wim-mer, vojak, 19 let. Zaloška cesta 29 Igarnizijska bolnica). — Helena Br-var, natakarica, 39 let, Kolodvorska ulica 33. — Amalija Markovič, bolniška sestra, 33 let, Radeckega cesia štev. 9. Dne 6. decembra: Marija Pole, sodnikova vdova, ^9 let, Bohoričeva ulica 11. foiinirii (is* oh«M 6 strar. Izdajatelj in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne . yr Z'atc svetinja ^r / Berolin, Pariz, Rim itd. >^ NajbeljSe kozm. f j^ <^r ©j^* / O. Seydl S ^r ^^Stritarjeva nlica 7. ^^ pm 8|illil m vseh iiltijs'i bott GHff3##A«llfa preiskoseoo od-ifId UUUI1 vračalo© sredstvo iesshubler slatina. ■ Ineafl Vato mtm> vodo te Vai zobni pretok! W te i* 4eej» fabim mm kater kmii mod •e&ri, sate Vaai s veselic« izražam tvoja ■eeajr Ustnih vod te sobnin praskav ss ■skate veHko, toda v rssaici dobrin te snio malo. Botafki naj se torej postotufejo le onega sredstva, o katerem je preizkušnjo in večletna raba izpričala, da te v resnici dobro, n ta je: SijiMaT tet«* kolera proti, !• owiar Blhte ■• oojlj inmrt ta taotaiea Bal#t tatil, **» TI telodec krepil Pristni ^FLORIAN" se dobi edino od Rastlinske destilacije „FLORJAN* t UuDItani. Postavno varovano. neteorolo$lčno norotilo. \ isiaa ati morjem G06'<2 Srefinji irafni tlak 73» um Cas Stan,e! 2^ Š ftP«° m!f£ ^Z ' Veti ovi Nebo 41 v metra e 2 73 vama „ W(ff « a 7. 2. pop 739 5 ! 51 | si. jvzh. del. oblač, „ 9-zv. 740 8 7 7 sr jzah. ! oblačno 8. 7. zj. 740 4 ; 4 0 si. sever |l pop. 739 5 , 10 2 sLftsaftvj n „ 9. z v. 739 7 ' 10-0 . si. jzah. w 6. J 7. zj. 737 8 10 0 j Srednj3 temperatura poned. 4 6r, norm. —0 6 torka 8*rl, norm. — 0 7'. Padavina v 24 urah C0 mm in 0 0 mm. Gospodična z večletno prakso v trgovini mešane stroke, zmožna samostojnega vodstva, želi službe. 0M Naslov, po?e upravn. »Slov. Naroda«f. Potrtirn srcem javljamo vsem sorodnikom in znancem prezslostno vest, de je nsi ljuWj«ii sin ozir. brat, gospod IVAN REJC četovodj« 27. domobranskega pešpolka po mučni bolezni, zadobljeni na severnem bojišču v rezervni bolnici v Lo» sonezenu na Ogrskem, previden s svetotajstvi za umirajoče, dne 5. decembra t. 1. mirno preminul. 3951 Bodi mu blag spomin! Idrija, dne 7. decembra 1914. Žalujeta rodbina Boje, Globoke žalosti potrti naznanjamo sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš iskreno ljubljeni sin, oziroma brat, gospod Janko Dolinšek trgovski pomočnik dne 6. decembra 1914 ob II. uri zvečer v Gizelini bolnici v Celju, previden s sv. zakramenti v 20. leta v Gospodu zaspal. Nepozabnega rajnega priporočamo v molitev in blag spomin. HRASTNIK, dne 6 decembra 1914. 3953 Žalujoča rodbina Fran Dolinšek. Št. 22479. 3948 Razglas. V smisla § 37. občinskega reda za deželno stolno mesto Ljubljano se javno naznanja, da je piaton o ttiii in MA mestnega zaklada za prvo polletje 1915 že sestavljen in da bo razgrnjen v mestnem knjigovodstvu štirinajst dni od 7. do 21. decembra 1914 javno občanom na vpogled, da vsakdo lahko navede svoje opazke o njem. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane, dne 5. decembra 1914. MARIJA UFFENHElftlER roj. KOTNIK naznanja v svojem, v imenu svoje svakinje I .EONORE UFFENHEIIMER ter rodbin VINKO MAJDIC, LUDOMIR vitez ZADUROVICZ in vseh sorodnikov, da je njen iskreno ljubljeni soprog oz. brat, svak, stric in bratranec, gospod c. in kr. major H6NRIK UFFENHEIMER, imejitelj zaslužnega križca z vojno dekoracijo, vojaške zaslužne kolajne itd« itd« kot poveljnik 83. pešpolka dne 19. novembra na severnem bojicu pri Suleszevi padel junaške smrti. Sveta maša zadušnica se daruje 9. decembra ob VsS. uri v Leechkirche v Gradcu. Gradec, dne 8. decembra 1914. 3952 oprejema zavarovanja cloveSkefi fiv-t jenja po naj razno vrstnejSih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica, Zlasti je ugodno zavarovatja na doživetje in smrt z manjiajoCiai se \1 vpiačili. ! „SLAVIJA" ••• • ■•• vzaleasae aavarevalaa fcaaka v Pragi« ■omorvmi ssaktt K MJM-m-IS - li|IHia* iHIHi—■ te MpatiHI« B ttl,NUiMI Ft veUktsti draga fztfemt zramataki tate Mtft i mataii sianitlu wwia^ nptvm. mr m^^Tm^}\^^^r^mmmm.\l -m ___________________________________________________—__,_______._____________________________--------------■----------------------------------—-^^^^—^^^M^^^^™^^^— Jako U\u mliJ na stalni vodi na 4 tečaje se radi odhoda sedanjega zakupnika na vojsko da cd novega leta naprej T Uljem za 1000 K letne najemnine. — Graščina Krapa, pošta in ielesnlika postaja Gradac, Bela Krajina. 3947 Mi poleiorte oo doblfo viak dan 3547 v starani gostilni ji lokeiflnf na Sv. Petra cesti 15a Prodaja se tn»ihB ^M Kranjska staibiiski dnžha i Ijilliii Stavbno podjetništvo; pisarna za arhitekturo in stavbno-tehniftka dela 5 tesarstvo in mizarstvo s strojnim obratom Mm stavbna in fina dola; opekarne s strojnim obratom v Kosezah in na Viču; kamnolomi v Podpeči in v Opatiji. — == Priporoča se za stavbna dela vsake vrste. == Kupim vsako množ-no lepo otrtega predeva po najvišji brezkonkiirenčni ceni. Sprejmem tudi uliisca ▼ trgovino z mešanim blagom pod ugodnimi pogoji. 3924 Cenene ponudbe na Mihael Ornahcn m.ajši, Wna gora. Produktivno zadrugo ljubljanskih mizarjev" registrovana zadnga z omejeno zavezo —— Tovarna nm Glincah pri Ljubljani. = Priporoča se slavnemu občinstvu za izvrševanje Prevzema kompletne oprave za " ^deluje se v lastni najmodernejše opremljeni tovarni na Glincah in se jamči za solidno dt!o. Proračune se dopotlje nm zahtevo brezplačno in v najkrajšem času. j Vsak petek 6106 sveli! nke \M Velika zaloga modno asortiranih klobas za narezke, praške in tjra&ke gniati; ciste rcijansko Čajno maslo. Vse to se dobiva vsak dan sveže pri J. BUZZ0LIN1 delikatesna trgovina v Lingarjevi ulici. \re 91 e /izitmce v elegantni obliki priporoča Narodna tiskarna. ,Pri nizki ceni' -------- —- » liubljsnl, 3935 i m ,Pri nizki ceni*' 3v. Petra cesta itev. 9. j Priporeca veliko zalogo gorke spodnje obleke sa vojake, \ kaker snežnih čepic, sveaterjev, volnenih Jopic in hlač, toplic nogavic, dokolenic, rokavic, zapestnic itd., Itd. j pozor! jf3jv«ja izbira potrebščin za šivilje in krojače, pozor! 1 i^" Vse po priznano najnižjih cenah! ~1H Ljubljana, Mestni trg 10. Specijalna trgovina pletenin in trikotaže. Velika zaloga različnega perila za vojake iz čiste volne in velblodje dlake in sicer: snežne kučme, telovniki, triko jopice, srajce in spodnje hlače, nogavice, sliperji, dokolenice, rokavice, različni ščitniki za vrat, prsa, kolena itd. Odeje Iz velblodje dlako. — Tetra perilo. — Spalno vro*e. Plašči in predpasniki za strežnice Rdečef a krita. mi Dnini ni drogeriji ■ oarfumeriia, fotoerafična manufaktura itd. Oolestvsno koocesijoflirasa prodala :tnun. Ustanovljena leta 1897. Jnton Kane Ljubljana, Židovska nHca 1. Ceniki na razpolago. Ceniki na razpolago. Št. 21 595. ___ 3949 Razglas! poizvedovanje za pogrešanimi civilnimi oseb mi Radi vojnih dogodkov v Galiciji in Bukovini je del prebivalstva tako nanagloma pobegnil od doma v zapadne dežele, da sedaj mnogo rodbin pogreša kakega rodbinskega uda, ki se je ločil od dragih že doma ali pozneje med potjo. ... . Ker je pa privatno poizvedovanje za pogrešanimi civilnimi osebami zvezano z velikimi težkočami, posredujejo ▼ takih slučajih državna upravna oblastva. m m m , - . __t _ V to svrlio naj se vsakdo, ki išče kako pogrešano civilno osebo, sglasi na c. kr. okrajnem glavarstvu svojega bivališča, če pa stanuje v Ljubljani, na tukajšnjem mestnem magistratu, kjer se bo izpolnil poseben fonnoler (»naznanilo pogrešancev«). Te formularje, ki se jih dobiva na c. kr. okrajnih glavarstvih, oziroma na tukajšnjem mestnem magistratu, stranke lahko todi se izpolnjene prinašajo s seboj. . Pripominja se pa, da gori navedena oblastva poizvedujejo le sa pogrešanimi civilnimi osebami, nikakor pa ne sa pogrešanimi vojaki, za katere je uredila vojna uprava na Dunaju posebne poisvedovalnice, in tudi ae sa begunci iz Dalmacije, nastanjenimi na na Kranjskem. Mostni magistrat lJablJaasU, dne 21. novembra 1914. , SANATORIUM • EMONA 1 ZA NOTRANJA LN KER< JRGlCNE -BOLEZNI. L PORODNIŠNICA fLJUBLuIANA KOMENSKEGA ULICA-4 \i 5c-f-zdk^#c towjj D*FR DERGANC \ Notar Baš v Celju Išče polnega uradnika ia mali koncept 3839 Odda m mna v naiem n sicer 3722 s 15. decembrom L L Vprašanja naj se pošiljajo na uprav. »Slov. Naroda« pod »mesnica 3722". Popolnoma zaslon) dobi vsakdo 1. ii. Jon Miinf. Naročite takoj. Letno izide 12 zvezkov po 8 pol, vsak zvezek po 30 h. Založnik fi.Lj.Knr.Mnd, tenko.392S J. Zamlieii čevljarski mojster v LJubljani, Gradišče 4 izvršuje vsa čevlJRrska dela do najfinejše izvršitve in priporoča svojo zalogo storjenih čevljev. Izdeluje tudi pravo gorske In telovadsko čevlje. Za naročila z dežele zadostuje kot mera priposlan Čeveli 128 HA IZniRO pošilja tudi na deželo: Krasne 3525 ffl| || m m »lafteo, jopice, lil II I L kHI»f kostume, ni ilir "o6v.....l,.*,le, II L U L L Kožuhovina. Zelo solidna tvrdka: M. Krištofič - Bučar LJabliana, Stari trg 0. Laataa hiša. Neprekosljiva v otroških oblekcah i* in krstni opravi, n _______________I Brinje tram ki rimi« mm aoM mm mlsU mmml vmmkm imitlmm pri V« Sandelj Lnanslavn, Istra. Vaofd mi teljo tMtooj in franko. ______ 3937__________________ BR'^Eaff&'fi đ%k Wnf^lVllnf^ lf ¥I#JV w Vlili9 kdor jo ima na prodaj naj jo ponudi takoj J. GROBELtiUKlf M"tni . Zole v slovenskem prevodu: %JB£ Cena K 5-—. ~9M Dobi se v vseh knjigarnah v Ljubljani, v Trstu in Gorici ter pri založniku Antonu Kristann v Sp. Šiški pri Ljubljani. 3925 alfonz BREZNIK Največja trgovina ni izpcssjrrclnica klavirjev ii harmonijev. Velikanska zaloga vsega glasbenega orodja, strun in nsozikalij. LJubljana, Kongresni trg št. 15 (naproti nunske cerkve). • Obroki od K IS*— nmprmj. Obroki od K 15— nmmral' SUu&oreznlce za pogon z roko ali s silo, vratila, milne za moko, stiskalnice za sadje in grozdje, motorje, reporeznlco, patentovane krzopariloe kotle različnih sistemov, sušilnice za sadje, kotle za žganje dobrega domačega izdelka, sejalae stroje ter vsakovrstne druge poljedelske stroje slovitih tovarn, zajamčeno brezhibnih, po znano ( --- najnižjih cenah priporoča = edina domača razpošiljalnica poljedelskih strojev Fl STUPICA ¥ Uijlfli. JHarije Terezije cesta štev. 1. Velika zaloga izvrstnih pečij od najenostavnejše do najfinejše izpeljave ter razne telesni**, oroija, strojev za industrijo, stavbnega materijala i. dr. t Caae ■ajaltjel -.------- Pestreiba poiteu trn tetea. J Ceniki interesentom brezplačno na razpolago.