04/XI • april 2001 • NI ZA PRODAJO KOROŠKI ČASOPIS ,1 ' v U r f SLOVENSKE ŽELEZARNE ENERGETIKA RAVNE d co. miBs^ ISO 9001 ■ I OPREMA Tovarna oblazinjenega pohištva 2380 Slovenj Gradec, Pod gradom 4 Tel. (02) 88 25 110; telefaks (02) 88 42 153 Koroška c. 2 2370 Dravograd Tel.: 02 87 21 000 Fax: 02 87 84 637 SGPKOGRAD^v IGEMd.d. BETON d.o.o. Dravograd GRADBENA OPERATIVA KOROŠKE d o.o Ravne GRADNJE d.o.o Slovenj Grade« INŽENIRING d.o.o. Dravograd PRODAJNI CENTER d o.o. Dravograd \Tovarna Akumulatorskih Baterij, d.d. Mežica ■ Slovenija ENERGIJA IZPOD PECE ^y\ KOMUNALNO PODJETJE // I r\rL •• LOG d.o.o. v| ZAVAROVALNICA MARIBOR Dobja vas 187, 2390 Ravne na Koroškem , | N.C. 02 82 23 963. fax: 02 82 20 912 ZANESLJIV PARTNER ZA VSE VRSTE ZAVAROVANJ Sistem ISO 9000 je serija mednarodno Podelitev certifikata ISO 9001 je potrditev, da je i primerljivih standardov kakovosti poslovnih zunanja presoja sistema kakovosti uspešno procesov. Njegov namen je vzpostaviti proces zaključena. Proces stalnega razvoja kakovosti po 1S09001 stalnih izboljšav vseh delovnih postopkov, mednarodnih standardih se je zdaj pričel. 5 IQNet S ISO 9001 ^ triglav ZAVAROVALNICA TRIGLAV, D.D. POLNOČ POD JAVORNIKOM »Fantje, obnove gradu se bomo morali lotiti kar sami ! Živi so čisto odpovedali !« KOROŠKI NAROBE SVET Med pustom in prvim aprilom, ki sta priznana praznika borcev, se vleče dolgočasni mesec marec. Ker se zima noče posloviti, so si ljudje izmislili nove praznike. Če imajo moški dva, naj imajo še ženske dva. Borbene in po enakopravnosti hlepeče so dobile osmi marec, pokorne in ljubeče pa materinski dan. Moški jim na ta praznika nosijo rožice in se trudijo dobiti odpustke za norosti, ki so jih zakrivili ob pustu ali jih še nameravajo zagosti na prvega aprila. Letošnji marec se je nekako izneveril tradiciji čaščenja ženskega sveta. Vsaj na Koroškem. Moški junaki polnijo medije, da na ženske ni časa niti pomisliti: Kralj Matjaž si ponovno gradi svoje snežne gradove in vabi k sebi slavne Korošce. V strogo zavarovanem stolpu si nadebudni novinar koplje rov v podzemlje, da bo vanj zakopal zaklad, ko bo dobil od države iztočeno odškodnino za prisluškovanje. V gradu z bazenom se bo preizkušeni novinarski maček učil novih metod razkrivanja nečednosti, saj je za sukanje peresa dobil zastarelo nagrado s kolom po glavi. Na prostranem dvorišču tretjega gradu je mladi rekorder v debatiranju po angleško razkazoval svojo fotografijo, posneto v vroči Afriki. S svetovnega prvenstva se je vrnil z ugotovitvijo, da »smo Slovenci zaprt narod« in nas poziva k večji odprtosti v besedah in dejanjih. Kralj Matjaž je prisluhnil mladeniču in vzpodbudil graditelje gradov, da pripravijo še en veličasten grad za uvoženega rekorderja s Komende. Ko se bo vrnil iz razposajene Brazilije v strogo kolesje slovenskega kazenskega prava, bo rabil zatočišče. Črnjani, ki znajo počastiti svoje športnike, mu bodo ponudili domovinsko pravico v upanju, da bo s svojim računalniškim znanjem dokazal, da je potegavščina vredna naslova DOKTOR. Če jim bo uspelo, bomo slavni vsi Korošci, ki rekorderjem radi ploskamo. Občudovalka Ene pomlad ženi, druge loči. NIKO Napad na svobodo izražanja mnenj 4 Koroška v sliki 6 Velika noč - kamen je bil odvaljen 8 Tomo Jeseničnik v ravenskem Likovnem salonu 11 In Suha teče, teče... 12 Obrobje Pohorja kot turistična zanimivost 15 Koroški ples v Ljubljani 16 Avtomanija - Ženeva 2001 19 S splavom po Dravski dolini 25 Nasmejmo se... 28 Tartinijeva nagrada na Muto 30 NK Fužinar pred težko preizkušnjo 33 Glosirana črna kronika 36 Naslovnica: Ženeva 2001 Posnetek: Aleksander Praper PREPIH Koroški časopis Glavni in odgovorni urednik: Vojko Močnik Grafična priprava: E. P. T., Veselin Vukovič s.p., Ravne na Koroškem Tisk: Tiskarna ODTIS, Danilo Obrul, s.p. Ravne na Koroškem Izdaja: ČZP VORANC d.o.o. Ravne na Koroškem, Prežihova 24, email: prepihl@siol.net, tel. 02/82 15 780, faks 02/82 22 999 Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo in ne honoriramo. v ospredju Na pepelnično sredo je pred vrati svojega doma v krvi obležal naš novinarski kolega, priljubljen sogovornik in neizprosen analitik koroških razmer, Miro Petek. Padel je pod brutalnimi udarci neznancev in le naključju, da je zmogel tistih nekaj metrov do hišnih vrat, gre zahvala, da je še živ. Šokirani smo bili njegovi prijatelji, sodelavci, novinarski kolegi in slovenska javnost. Vse namreč kaže, da ni šlo le za nizkoten obračun s Petkom, temveč za napad na svobodo misli, govora, izražanja mnenj... Napad na demokracijo, smo ocenili koroški novinarji; jutri se lahko zgodi to tebi, meni, vsakemu, ki si upa javno povedati, kar misli. Slabo se nam piše. V zadnjih tednih je bilo okrog tega napada veliko povedano, le napadalcev in naročnikov brutalnega obračuna še niso izsledili. Veliko je bilo tudi pozivov na naše uredništvo in odzivov, ki vsi po vrsti obsojajo dejanje in kličejo po čim hitrejši razjasnitvi ozadij. Objavljamo dva odziva, ki sta v teh dneh prišla na naše uredništvo. POHABLJENA KOROŠKA Iz gimnazijskega učbenika psihologije mi je v spominu ostal opis zdravljenja psihiatričnih bolnikov z elektrošoki. V ponazoritev takšnega načina zdravljenja je bilo napisano, da lahko izpahnjeno čeljust pozdravimo tudi z močnim udarcem s pestjo, ki jo postavi ponovno v pravilni položaj. Z dovolj močno »doziranim« elektrošokom naj bi možgane pozdravili, tako da naj bi delovali spet normalno. Kajpak je velika možnost, da takšno zdravljenje ne uspe in povzroči še hujšo poškodbo kot je bila pred tem posegom. Kolikor vem, je danes zdravljenje psihiatričnih bolnikov z elektrošoki že opuščeno, saj je vse prej kot blagodejno vplivalo na bolnike. Sprašujem pa se, kaj bo za Koroško in Korošce pomenil šok, ki smo ga doživeli ob brutalnem obračunu »pobesnelih najemnikov« z novinarjem Mirom Petkom. Ali bo na nas deloval zdravilno ali pa bo povzročil še večjo letargijo, apatičnost ter (končno) tih pristanek na zagaten položaj, v katerem se regija trenutno nahaja? Ob razmisleku glede trenutnih razmer se mi zdi, da lahko Koroško primerjamo z resno duševno prizadetim bolnikom. Najbrž ni pretirana primerjava Koroške s Srbijo v njenem najbolj temačnem obdobju. Odličen srbski film Rane, ki realistično prikazuje razčlovečenje dveh mladoletnih nasilnežev v svetu t. I. turbokapitalizma, bi npr. lahko posneli tudi pri nas na Koroškem. Razloge, ki so me pripeljali do tega, da o Koroški vedno bolj razmišljam kot o duševnem in telesnem invalidu, bom skušal podrobneje utemeljiti v naslednjih stavkih: V nekaj letih smo med slovenskimi regijami pristali na zadnjem mestu po višini plače na zaposlenega delavca. Večina delavcev In delavk se izčrpava za mizerne plače, vse večje delovnih invalidov. Njihov delovni čas, povečini za tekočimi trakovi, je odvisen zgolj od obsega tujih naročil oziroma od dolžine »faksa«, ki ga pošlje tuji naročnik. Ker je dodana vrednost v teh podjetjih nizka, je možno ustvariti dobiček, s katerim se kupujejo nova podjetja doma in v tujini, le s skrajnim zniževanjem plač, ki se povrhu izplačujejo kar v bonih. Upam, da se ne bo ponovila zgodba s tekstilnim podjetjem v Otiškem Vrhu, ki je šlo v stečaj kmalu za tem, ko je tuj partner ugotovil, da je v vzhodni Evropi in Aziji cena živega dela še nižja kot pri nas. Naslednje: Ali vemo, v katerih podjetjih na Koroškem je zaposlena večina delavcev, ki so upravičeni do socialnih dodatkov (otroški dodatek, doplačilo v vrtcih...) zaradi nizkih - minimalnih plač? Upam da to vedo, vsaj morali bi, izvoljeni sindikalni funkcionarji, če jim preveč časa ne vzame ukvarjanje z dnevno politiko. Maloštevilna »elita« turbokapitalistov, ki je izkoristila ali, bolje, zlorabila tranzicijo, se košati, baha in napihuje na elitnih prireditvah, kjer sama sebe hvali in si podeljuje priznanja. Njihovo edino merilo odličnosti je številka na bančnem računu, čimveč nepremičnin, morda še jahta in kakšen avionček. Za njih bi na Koroškem namesto tujega izraza turbokapitalisti (ali pa »tajkuni) lahko izumili kar novo ime: »bahatiči« - bahaški tiči. Ne želim pa, da bi kdorkoli napačno razumel, da v isti koš mečem tudi vse tiste sposobne koroške podjetnike in direktorje, ki so s poštenim delom ustvarili ali pa ohranili podjetja, v katerih proizvajajo proizvode z visoko stopnjo dodane vrednosti, oz. storitve ki na takšen ali drugačen način bogatijo naše življenje. Koroški župani se na farsičnih sejah sveta Koroških občin prepirajo za drobtinice z bogataševe oziroma državne mize, (kje bo sedež regijskega kulturnega doma, sedež regijskega muzeja, regijske likovne galerije...),ne zmorejo pa učinkovito opozoriti državo na katastrofalno zaostajanje naše regije in »njihovih« občin. Kot da bi za njih ideja Koroške regije obstajala zgolj zato, da se lahko še bolj zaplankajo za svojimi občinskimi plotovi. Impotentnost in drobnjakarstvo sveta koroških občin (županov) bo sfižila tudi idejo in ustanovitev Koroške regije. Koroška policija in kriminalisti po mojem nestrokovnem mnenju do sedaj nikakor niso uspeli dokazati, da so usposobljeni za boj proti organiziranemu in gospodarskemu kriminalu. Njihova izjava, podana naslednji dan po napadu na Mira Petka, je bila, da so šokirani. Šokirani smo lahko le mi, navadni državljani, ne pa policija! Če naša policija ne bo v kratkem uspešno zaključila in raziskala celotno ozadje poskusa likvidacije priljubljenega novinarja, bo zaupanje v njeno učinkovitost, ter konec koncev tudi poštenost, upravičeno močno omajano. Ali bodo ob morebitni naslednji, bog ne daj, fizični likvidaciji spet šokirani? Policiji na koprskem in celjskem pri odkrivanju raznih združenj ter gospodarskega kriminala vsaj pomanjkanja poguma ne manjka. Upam, da me bodo koroški kriminalisti s svojim učinkovitim delom, med drugim tudi z razkritjem ozadja napada na Mira Petka, čimprej demanti- IZJAVA ZA JAVNOST Člani Aktiva koroških novinarjev pri Društvu novinarjev Slovenije z zgroženostjo, osuplostjo in globoko prizadetostjo protestiramo zaradi sinočnjega brutalnega in r^nizkotnejšega fizičnega napada na novinarskega kolega, dopisnika Večera Mira Petka: Zgroženi smo nad dogodkom, ki ne pomeni le napadala svobodo izražanja, ampak na resnicoljubnost, širšo javnost in demokracijo. Fizičen obračun je nepojemljiv in nedopusten poskus utišanja javne besede, saj sodimo, da gre za napad iz maščevanja zaradi novinarskega dela. Očitno je naročnikom napada zmanjkalo argumentov in polastili so se sredstev, ki v demokratični družbi ne smejo imeti mesta. Svoboda izražanja je ogrožena na nanizkotnejši način. Aktiv koroških novinarjev pričakuje, da bodo pristojni organi storili vse, da storilce odkrijejo in jih predajo roki pravice. Slovenj Gradec, 1.3.2001 ll/CLk 1/cjLcr Ul K 7- fVKKO Itt'CtC Mateja wwoì-i'st SLVÌVM %o%ova/^ ^ ÌHEkJA IVČLE \A~oS ^ '~ n^tvìvV Izjava za javnost članov Aktiva koroških novinarjev ob brutalnem obračunu s kolegom Mirom Petkom rali. V tem primeru se jim že zdaj z veseljem opravičujem. Vse kaže, daje bil Miro Petek žrtev napada zgolj zaradi tega, ker je objektivno in na podlagi večini Korošcev znanih dejstev opozarjal na nemarno početje »nedotakljivih«. Udarci po njegovi glavi niso padali, ker bi tako naročil kdo, ki bi se zbal za svoj ugled na Koroškem. Tu vemo tako rekoč vsi skoraj vse o vsakomur. Tu se vsi poznamo. Naročnika napada je zaskrbelo, ker so Mirovi članki o nemarnem početju nekaterih koroških bahatičev odmevali tudi širše v Sloveniji, kar pa bi lahko marsikomu zrušilo ves, na sicer trhlih temeljih skrbno grajen ugled v naši beli Ljubljani. Pa še kakšna druga za kriminal pristojna državna ustanova v centru bi lahko zastrigla z ušesi. Poleg metode zdravljenja duševnih bolnikov z elektrošoki je bila v mojem gimnazijskem učbeniku opisana tudi lobotomija - operacija na možganih, ter zdravljenje z velikimi odmerki pomirjeval, po katerih bolnik spi tudi po več tednov. Ne vem, kakšno zdravljenje potrebuje Koroška, za katero menim, da postaja vedno hujši bolnik. Najbrž niti ene, za katero bi v prispodobi lahko dejali, da ustreza eni izmed prej naštetih metod. Pravo zdravljenje je najbrž tisto, ki ga je za Koroško izbral in poskušal uresničevati novinar Miro Petek. Zato pa sem tudi prepričan, da bi mu bilo nekoliko lažje, če bi vedel, da nas je vsaj malo predramil iz globokega Matjaževega spanca. Vilko Černovšek »KALIFORNIJSKE« ASOCIACIJE Kdo ve, ali je vsem, ki živimo daleč od domačih krajev, seglo nasilje nad prijateljem Mirom tako globoko, kot je seglo meni in tistim, ki so okoli mene in Mirata tako ali drugače poznajo - pa čeprav samo po tem, da je bil lani nagrajen za dobro novinarsko delo, in po tem, kar sem jim lahko povedal o »sceni«. En sam dolg začuden molk in retorično vprašanje - ali je to res res. In medias res - očitno je, da je kozarec poln, da je bilo preveč znamenj, da se pa kdo koga res lahko loti zaradi lumparij (če že državni sekretarji niso več varni...), o katerih nekateri že predolgo pišejo, jih razgaljajo, oznanjajo, obtožujejo, pišejo o njih poročila, komentarje, glose, kozerije, ...saj je bilo vendar rečeno, da se bo zdaj pisalo tako, kot bomo Ml hoteli. Da, tudi to nam je bilo povedano hitro po plebiscitu, ko se je vedelo, da bo odslej denar vladar... Potem smo se dolgo vseeno vedli, kot da smo v demokraciji; in pisali, pisali, objavljali dokumente, materialne dokaze, znanci s policije so nam izjavljali, da opravljamo njihovo delo... Bogastvo pa se je nezadržno selilo od množic k izbrancem, moč k izvoljenim, pravovernim, vse več pametnih je dobilo in priznalo, da imajo svojo ceno; mi pa smo kar pisali... Naš velik dosežek je bil, ko nam je uspelo navdušiti vso slovensko javnost, da Thurnom in njim podobnim pač ne bomo dajali slovenskih gozdov kar tako. Brez Mirata in drugih koroških novinarjev to zagotovo ne bi uspelo, kot je. Toda scena je bila povsem drugačna, plemstvo je vendar tako nekaj tujega, da sploh ni težko reči: ne, nočemo nazaj! Toda ali je res mogoče naprej samo tako, smo se spraševali, ko se je zrušila fabri-ka, pa rudnik, pa Lesna, pa TRO, in ko se je rušilo dostojanstvo ljudi... Ko kar nekaj let ni cela zgornja Mežiška dolina zaposlila izobraženca, ko je Prevent pozaposlil vse živo, ko je začel kupovati vse živo (potem ko je umrlo...), ko je bilo jasno, da je mogoče biti zaslužen, ker si bogat. Ko so začeli dobivati občinska priznanja »dobrotniki« iz prejšnje zgodbe. Ko so se politiki pač znašli in olupili državno blagajno in preko nje nas, davkoplačevalce. Pisali smo o temeljih uspešnikov in satelitov. O novodobnih ženskih sužnjah, ki čakajo doma, kdaj bodo lahko šle delat po ducat ur, dokler dela ne zmanjka... O blišču, ki je obetal, da bo pač Moldavke zasužnjil, če ne bo šlo več tu... In četudi nismo nikoli pisali o NBA in zapiralnih delih rudnika, pa še o čem nismo pisali, je bilo za NAS vse skupaj preveč. Ml IMAMO VAŠEGA BREZOBZIRNEGA IN POŠTENEGA PISANJA DOVOUI!!! Celo v »Kalifornijo« sem zvedel, da so imeli o Mirotu, ki jih je »fasal« za vse, ki so se in se morda še bodo upali pisati brezobzirno pošteno, veliko »informativnega« povedati tudi tisti, ki niso upali nikoli biti nič drugega kot skrbniki dobrobiti svojih riti. Toda nisem še slišal, da bi zadeve, o katerih je Miro pisal, bile policijsko raziskane. Kaj pravijo zdaj policijski kolegi - je Miro še prijatelj? Ko to pišem, objavljajo, da bodo testirali z detektorjem laži tiste, ki to dovolijo... Ti kaj stiska rit, Marko - ki smo te naredili zmagovalca Viča, da te bo kdo s Koroškega pozval, da ne moreš biti policaj, če ne razkriješ, kdo je hotel ubiti poštenost!? Lahko meni v »Kaliforniji«. Tudi tu so lopovi, vendar je kruha na vsakem koraku toliko, da ni nikomur treba biti suženj. Ne v materialnem in ne v duhovnem pogledu. Kalifornija, 20.3.2001 Edi Prošt KOROŠKA V SLIKI Pust na Koroškem je bil tudi letos šegav in masten okoli ust... Karnevalske povorke so se vile na vseh tradicionalnih krajih in prireditelji so se vsestransko potrudili. Osrednji pustni karneval so tudi letos pripravili v Kotljah, kjer se je v soboto popoldan pred tamkajšnjim vaškim centrom predstavila pisana paleta različnih mask. Posnetek -dj Posnetek Stanko Hovnik Posnetek Kristl Vaiti Pustni karneval v Slovenj Gradcu sta organizirala Kulturno društvo Stari trg in Turistično društvo Slovenj Gradec. Sodelovala je tudi Rimska konjenica, otroški vrtci iz Slovenj Gradca, Podgorja, Legna in Pameč. Posebnost pa so letos predstavljali kurenti iz Spodnjega Leskovca, ki so preganjali zimo. Letošnja pustovanja v gornji Dravski dolini so minila skoraj izključno v domeni in izved- bi šolskih in predšolskih otrok. Zanimivo pa je bilo tudi v Vuhredu, kjer so prvič letos izbrali naj krof Vuhreda. Svoje izdelke je predstavilo 16 gospodinj, ki so spekle res okusne pustne krofe. Na pustno nedeljo je bilo lepo tudi pred stanovanjskim blokom na trgu svobode 14, v katerem stanuje Marjeta Podrzavnik, ki je prav na pustno nedeljo dočakala in praznovala svoj stoti rojstni dan. Visokega življenjskega jubileja ni bila vesela samo gospa Marjeta, z njo so se veselili tudi stanovalci četrtne skupnosti Trg Ravne. Na slovesnost, ki je potekala pred stanovanjskim blokom, so jubilantki prišli čestitat tudi predstavniki občine, z županjo Ivano Klančnik na čelu, pa predstavniki Rdečega križa in Društva upokojencev Ravne na Koroškem. Podoknico so ji zapeli ravenski koledniki, člani mešanega pevskega zbora župnije Ravne na Koroškem. Posnetek Franc Jurač Na gimnaziji Ravne na Koroškem je potekal projekt sodelovanja med skupino dijakov Gimnazije Ravne na Koroškem in njihovimi vrstniki iz Aarhusa, drugega največjega mesta na Danskem. Sedemindvajset gimnazijcev je v dneh med 10. in 15. marcem gostilo vrstnike iz Danske. Za ta teden so dijaki skupaj s profesoricama Ireno Erjavec, Francko Stres in drugimi pripravili poseben program, ki je obsegal predvsem dejavnosti na šoli, pa tudi izven nje. Namen projekta je poleg druženja tudi dopolnjevanje znanja tujega jezika, saj projekt poteka v nemškem jeziku. Posnetek -dj Gasilci Trbonj bodo v tem letu opravili še eno pomembno delo, še eno veliko delovno zmago. V povsem zadnji fazi je namreč že gradnja njihovega novega gasilskega doma. Pridobili so celo avtocisterno, saj je učinkovita protipožarna opremljenost prvotna, godbeniki pa bodo v domu dobili prostore za vaje. Dom bo služil vsem potrebam vasi. Na letni zbor pa so prišli tudi mnogi ustanovitelji društva. Posnetek Kristl Vaiti Društvo Flugo Wolf Slovenj Gradec je ob 141-letnici rojstva tega skladatelja izdalo zbornik Flugo Wolf - sodobnik in naslednik. Predstavitev s koncertom učencev - tekmovalcev in profesorjev Glasbene šole je bila 12. marca v dvorani Glasbene šole v Slovenj Gradcu. Posnetek Stanko Flovnik V Centru za usposabljanje, delo in varstvo Črna na Koroškem so pripravili sprejem za mlade olimpijce, ki so sodelovali na sedmih svetovnih igrah specialne olimpijade. Gojenci so v telovadnici centra nestrpno pričakovali svoje štiri žprvake’, kot so jih poimenovali, ki so si prislužili kar sedem odličij, najlepša nagrada za njihov trud pa je bila udeležba domačina Mitje Kunca, ki je vsem štirim uspešnim reprezentantom stisnil roko in zaželel še veliko športnih uspehov. Posnetek -dj Na Muti so že pripravili prvo, prav strokovno pripravljeno predavanje za smotrno urejeno okolje. Spremljano z množico diapozitivov sta jo pripravila zakonca Planinšek, dipl. gozdarja iz drevesnice Omorika na Muti. Organizator predavanja je bilo društvo upokojencev. Pa kako tudi ne, saj imajo ljudje v takoimenovani tretji življenjski dobi še menda največ časa za ta pomemben hobi in sestavni del prijetnega bivanja. Posnetek Kristl Vaiti OZ RK Mežiške doline, ki že leta ljudem v stiski pomaga s hrano in oblačili, ki jih k njim prinašajo občani, deluje na novi lokaciji. Nove in bistveno večje prostore so pridobili v prostorih bivše arhive upravne enote Ravne. Ogroženi posamezniki in družine odslej lahko prihajajo po pomoč vsako prvo sredo v mesecu med 14. in 17. uro, v istem času pa sprejemajo tudi odvečna oblačila. Vzamejo vse, edini pogoj je, da so oblačila čista in cela. Posnetek -dj Med glasbenimi poznavalci ima Komorni orkester Kograd IGM iz Dravograda veljavo odličnega dobro uigranega glasbenega tima. Ne samo doma, tudi na številnih gostovanjih po številnih Koroških in drugih krajih potrjujejo svoj sloves. Njihov repertoar ima razmeroma širok razpon, saj mojstrsko izvede preprostejša kakor tudi najzahtevnejša dela domačih in tujih mojstrov. Dolgotrajni aplavzi, ki jih je orkester deležen na slehernem nastopu samo potrjujejo trdo prislužen sloves. Toplo so bili sprejeti tudi na proslavi dneva žena in materinskega dneva na Muti. Posnetek Kristl Vaiti Učenci, njihovi starši in učitelji z Prve osnovne šole Slovenj Gradec so si marčno soboto zagotovo dobro vtisnili v spomin. Za ta dan so namreč pripravili različne likovne in plesne delavnice, kjer so učenci prvega in drugega razreda devetletke, skupaj s starši, ustvarjali različne izdelke. Mladi in stari so sobotno dopoldne preživeli v dvanajstih skupinah, rezultate svojega dela pa okoli poldne predstavili v avli šole. Dokaz, da je delovni dan dosegel svoj namen, so bili zanimivi izdelki iz gline, testa, papirja in seveda otroške oči, v katerih se se prižigale iskrice. Posnetek -dj Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije Območna enota Ravne na Koroškem ) J Ob suhi 11-B, 2390 Ravne na Koroškem • telefon: 0602 23-921, fax: 0602 23-276 * <àk v A POZIV VSEM UŽIVALCEM VARSTVENEGA DODATKA! ZAVOD ZA POKOJNINSKO IN INVALIDSKO ZAVAROVANJE SLOVENIJE, OBMOČNA ENOTA RAVNE NA KOROŠKEM poziva vse uživalce varstvenega dodatka, ki so to pravico uveljavili na podlagi Zakone o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, da do 31. marca predložijo vsa dokazila o dohodkih in premoženju, ki vplivajo na pravico do tega dodatka. Podrobnejše informacije glede postopka in potrebnih dokazilih za ohranitev pravice do nadaljnjega uživanja varstvenega dodatka dobite ob uradnih urah na sedežu območne enote na Ravnah na Koroškem, Ob Suhi 11 B, ali po telefonu na št. 02/821 66 10. direktor območne enote Univ.dipl.prav. Vilko Černovšek praznik VELIKA NOČ Piše: Stane Koselj Novica o vstajenju, vedno vroča novica Evangelijsko poročilo o velikonočnem dogajanju tistega leta, ko seje po sedaj veljavnem koledarju komaj pričelo naše štetje, pravi, da seje proti večeru velikega petka, ko se je že zvečerilo, pogumno stopil h krajevnemu oblastniku Pilatu ugleden mož iz Arimateje, Jožef po imenu. In je prosil za Jezusovo telo, ki je že kakšno uro nemočno viselo na križu. On in Nikodem, oba skrivna Kristusova učenca, sta telo snela s križa, ga zavila v tančico in položila v skalni grob. H grobu sta zavalila kamen in odšla. Naslednji dan so po Pilatovem odloku kamen zapečatili in grob zastražili, ker so se spomnili napovedi, da bo tretji dan vstal (Mt 27, 56-66). Sveži grob je vsem vzel še poslednje upanje, kakor da je bilo na njem zapisano: «Kristus danes in nikoli več!« S takim razpoloženjem so šle žene h grobu prvi dan tedna, v nedeljo navsezgodaj, še v temi, da bi opravile, česar v petek zvečer niso utegnile, v soboto pa po judovski postavi niso smele. S seboj so vzele dišave, da bi telo po običaju mazilile. Tako bi dokončale delo, ki sta ga napol v naglici opravila učenca v petek. Samo enojih je skrbelo: «Kdo nam bo odvalil težek kamen od vhoda v grob?« (Mr 16,3). Toda presenečenje! Kamen je bil odvaljen, pečat raztrgan in straža se je razbežala. Grob je bil prazen, in mladenič v belem oblačilu jim je rekel: «Ne bojte se! Vem, da iščete Jezusa, križanega. Ni ga tukaj. Vstal je, kakor je rekel. Poglejte kraj, kamor so ga položili. Pojdite in povejte njegovim učencem, naj gredo v Galilejo, tam ga bodo videli«. To je velikonočna novica, ki jo Cerkev oznanja že 2000 tisoč let in jo v zanosu proslavlja. To je resnica, ki daje vsebino krščanski veri in življenju. To je govorica odvaljenega kamna in raztrganih pečatov. Vstal je in živi! Prvi in edini človek, ki je premagal smrt. V tem dogodku imata vera in upanje vsebino in poroštvo. Zato pravi apostol Pavel: «Če pa Kristus ni vstal, je prazna naša vera, prazno je naše oznanjevanje, prazno tudi naše upanje.« Takoj zatem pa dodaja: «Toda, Kristus je vstal od mrtvih!« Resnično, če bi dogodek bil izmišljen, potem bi verovanje ne imelo nobenega smisla. Če se ozremo po sedanjosti, zagledamo veliko kamnov, ki morejo pokopati vsako upanje. V vsakdanjem življenju znamo na veliko načinov zavaliti kamen in ga zapečatiti z besedami: -Ne morem odpustiti! Nič se ne da narediti! Ni več rešitve!...« To so kamni razočaranja, krivic, nespravljivosti, obupa in črnogledosti. So pa tudi kamni sovraštva, nasilja, vojn, krvi... Kdo nam bo odvalil te kamne? Velikonočno sporočilo pravi, daje bil kamen »zelo velik«. Kjer človek ne more več, kjer postane breme pretežko, kjer ni več upanja, kjer odpove vsaka človeška modrost, tam se razodene božja moč. Kristus je s svojim vstajenjem odvalil vse kamne, naj so še tako veliki in težki. Za Boga ni nič pretežko, preveliko, nemogoče. Niti to, da je vstal v novo življenje. Veselimo se! Najbolj znana zgodba Trpljenje, smrt in vstajenje Jezusa Kristusa je najbolj znana zgodba na svetu. Poglavitni pomen in smisel drame, ki seji pravi velika noč. Resnica sveta in človeka, ki je navdihovala največje slikarske, glasbene in besedne umetnine. Z motivi Jezusa, ki gre nedolžen v smrt, da bi druge odrešil, Juda Iškariota, učenca, ki je svojega učitelja izdal, tajivca Petra, levega in desnega razbojnika... V Jezusovi kalvarijski drami, smrtni stiski, so Mozart, Verdi in Berlioz dobili navdih za svoje o nesmrtne rekvieme, Jezusovo vstajenje je ustvarilo Mandlov Aleluja: Beethoven je strt, nesrečen, gluh, okusil delček kalvarijske stiske ter ustvaril svojo Deveto simfonijo in Odo radosti - dve najlepši glasbeni mojstrovini, kar jih je kdo na tej zemlji ustvaril, to je hvalnica Bogu za dar življenja. Kot na popkovino smo pripeti na slutnjo odrešenja. Veliki in drobni vstajenski smehljaji božje bližine, iz trpljenja, hrepenenja, in ljubezni porojeni. Dante si je v samoti izgnanstva sanjsko omislil rodno deželo, z Božansko komedijo pa je narisal zemljevid našega razmerja do Boga, ki pelje v končno zavetje. Kolumb je z obale nove celine sporočil Evropi, daje našel »Novo zemljo«. Pesnik Jebuda Amibai poje o Jeruzalemu kot o »božjih Benetkah«, mestu z zlatimi kupolami cerkva in mošej ter brezštevilnimi dimniki sinagog. Praga, slavno staro mesto zvonikov, Bombaj je zvezda z Vzhoda, z obrazom proti Vzhodu. Vsak pesnik je imel svojo Arkadijo, svoj samotni otok, svoje Firence - ljubljeno, nebeško, poveličano... Tisoč besed za eno samo hrepenenje - po odrešenju. Fabio Casals, najveličastnejši glasbenik našega časa, si je vsako jutro zaigral na klavir eno izmed Bachovih skladb. Dejal je: »Ob tem doživim nekaj skoraj neverjetnega. Doživim, da sem človek«! V Spominih onkraj groba piše Chateaubriand o sebi, da je s svojimi zablodami materi grenil življenje. »Naj se spravi k veri, je mati na smrtni postelji naročala hčeri. Ko je bral njene vrstice, je spet postal kristjan. »Moje prepričanje je zraslo iz srca: razjokal sem se in sem veroval..« V pismu bratu duhovniku Alojziju v London je pisatelj Lovro Kuhar - Prežihov Voranc opisal zadnje materine dneve... ...Nisem bil tak, kot si je mati želela; klečal nisem pri njeni postelji, ko soji bile zadnje ure, rok ji nisem sklepal, iz bližnjega gaja sem ji prinesel zvončkov, da še enkrat vdihne vonj pomladi. Tisti materin odpuščajoč nasmeh!... Brata so zalile solze. Jokal je kot še nikoli v življenju. Bile so solze iz bolečine, nekatere grenke, še več tistih iz radosti pogojenih. Vstajenjski smehljaj v materinem trpljenju in umiranju! Utrip sveta, ki je iz božje bližine govorilo: »To je moja zapoved, da se ljubite med seboj, kakor sem jaz vas ljubil.« Sporočilo vseh časov: »Ne da sovražim, da ljubim, sem prišla na svet«. Ta zakon ni od danes ne od včeraj. Tako ga čuti grška Antigona. Ljubezen je ključ za vrata odrešenja, je resnica mojega življenja, za katerega jamči »največji med rojenimi od žena«, glasnik božjega veselja. Pirhi La tke Nenadič Velikonočne uganke Suknjiča rdeča, srajčica bela, srček pa ves kot zlat -Kaj porečeš, deca vesela, kdo je neki ta zali svat? (Pirh) Ko sestra lesena spregovori, morajo bronasti bratje molčati; kako se pač njeno ime glasi, ko se tolikanj košati? (Velikonočna raglja) Res je, da sem cel kup dobrot; a če užiješ me z družino, spremeniš mi prav sredino. Da boš imel iz dvomov pot: pripravi zame poln sod! (Velikonočni žegen) Mirno so spali rdeči prameni v tihem hramu leto in dan. A zdajci so prigoreli na plan; na soncu se jim bleščasti hoče, veter pomladi jim v zubljih frfoče -le naj, saj to je življenja dan! (Bandera) Zvonovi se ubirajo, mogočno orgle svirajo, k Bogu molitve vro in želje, ko zlat pastir rdeče ovčke pelje. (Duhovnik z ministranti) Res dober sem, a brez srca, težak, a votla mi je duša; čeprav kristjan me rad ima, na meni nož in zob poskuša. (Šarkelj) Modro - na hribu slonim, rdeče - štirim v rokah stojim, visoko - ves svet je moj, globoko - sam Bog pod menoj. (Nebo) Pisana kača oblezla je vas, vso vas je prelezla, še cerkev ovila, ovila jo krog in krog, vanjo se skrila in Bogu zapela na glas. (Procesija) »VELIKE NOČI SMO SE VESELILI... » Velika noč je družinski praznik, ki ga v večini družin nad vse slovesno praznujejo. Na praznovanje velike noči se že nekaj dni pred prazniki temeljito pripravljajo, da bi bilo praznovanje kar najlepše. Včasih so obvezno prebelili stanovanja in temeljito počistili dvorišča. Na cvetno nedeljo so odnesli k žegnu butare ali snope , kot jih nekateri imenujejo, dan pred veliko nočjo, na veliko soboto, pa velikonočna jedila. Gospodinje so imele polne roke dela, ko so v domači krušni peči pekle orehove potice, otroci pa so se veselili pisank, ki so jih prejeli od svojih botrov. "Velike noči smo se vedno veselil...« so nam povedali tudi naši naključno izbrani anketiranci. MIHA KAVNIK, Podgorje: »V mojih otroških letih sem se vsake velike noči nadvse veselil, saj je za mene to eden najlepših praznikov, v družini pa smo ga kar najlepše praznovali. Spominjam se pripovedovanja moje pokojne mame, kako so se včasih pripravljali na veliko noč. Veliko nam je povedala o predvelikonočnem postu. Strogi post je bil vse od pusta pa do velike noči. Šest tednov so se strogo postili, največji post pa je bil na veliki petek, torej dva dni pred veliko nočjo. Takrat so se ljudje postili kar celi dan in te postne navade sem prenesel tudi v mojo družino.* SUZANA KOTNIK, Mislinja: »O praznovanju velike noči mi je veliko povedala tudi moja stara mama. Z velikim zanimanjem sem jo poslušala, ko je pripovedovala, koliko dela je bilo treba opraviti pred veliko nočjo, da je bilo praznovanje lepo. Pripovedovala mi je, kako so nekoč pred veliko nočjo v domačih mlinih mleli žito, da so lahko iz domače moke spekli dobro velikonočno potico. Veliko mi je povedala tudi o cvetni nedelji, kako so nosili k žegnu velikonočno zelenje in ga potem nataknili po njivah in travnikih za dobro letino. Tudi jaz se velikonočnih praznikov nadvse veselim.* FRANC JEVNIŠEK, Gornji Dolič: »Dobro se spominjam, kako sem se veselil velikonočnih praznikov. Na kmetiji, kjer nas je bila velika družina, smo otroci komaj čakali, da so mama spekli potico. Veliko smo pomagali tudi otroci. Luščili smo orehe in nosili drva za krušno peč. Za plačilo so mama vsakemu spekli velikonočno štručko in nam dali pomarančo. Lepo je bilo tudi takrat, ko sem na cvetno nedeljo nesel k žegnu »snop*, čez teden dni pa še gobo. Najlepše pa je bilo, ko se je kuhala domača svinjska šunka. Dišalo je, da so se ti kar sline cedile.* SONJA ZBIČAJNIK, Srednji Dolič: »Vsake velike noči se izredno veselim. Praznovanje velike noči je še danes tesno povezano z mojim domom, kot smo nekoč v družini slovesno praznovali ta praznik. Zato še danes ohranjam velikonočne običaje, ki sem jih ohranila po mami in očetu in jih prinašam v mojo mlado družino. Še vedno nas ta praznik močno povezuje, zato se medsebojno tudi obdarujemo. Iskreno pa si želim, da bi taka praznovanja med nami ostala tudi v bodoče, saj je velika noč eden najlepših praznikov, ki ga v sleherni družini nadvse lepo praznujejo.« JANKO KREBL, Mislinja: »Za mene osebno je praznovanje velike noči gotovo eden najlepših praznikov v letu. že kot otrok sem se ga veselil, posebno zato, ker sem pričakoval botra in kaj mi bo prinesel za pisanko. Vesel sem bil, ko sem dobil »šartel«, pomaranči in včasih tudi kakšen dinar. Danes je drugače, saj si otroci želijo dobiti za pisanko računalnik, kolo ali pa celo motor. Tega včasih ni bilo in bili smo zadovoljni s tistim, kar smo dobili. Velikonočne praznike pa v naši družini še danes lepo praznujemo in tako jih bomo tudi v bodoče.* IDA MOČNIK, Gornji Dolič: »Praznovanje velike noči me spominja na leta nazaj, na tista leta takoj po končani drugi svetovni vojni. Težko je bilo takrat, ko ni bilo moke, da bi lahko spekli potice. Spominjam se tudi, da je bilo prav okoli velike noči pomanjkanje kvasa, ni bilo pomaranč, skratka skoraj ničesar. Potico so lahko pekli le tisti, če so imeli moko doma. Jaz sem bila botra osmim otrokom in čeprav s težavo, sem vsem za pisanko spekla »šartel* in jim dala po dve barvani jajci in pomaranči, če sem jih dobila. Čeprav so bili slabi časi, se jih še danes rada spomina-jm.* F.JURAČ gospodarstvo PREPIH Izpolnjevanje visoko zastavljenih poslovnih ciljev zahteva poslovanje s certifikati kakovosti PREVENT MISLINJA JE PRIDOBIL CERTIFIKAT ISO 9001 Podjetje Prevent Mislinja d.o.o. se je po uspešno opravljeni presoji v novembru 2000 pridružilo podjetjem skupine Prevent, ki že imajo certifikat za poslovanje po standardu ISO 9001. Certifikat je direktorju podjetja, g. Vladu Veselu, podelil predstavnik certifikacijske hiše Bureau Veritas Quality International mag. Zoran Lekič. Svečano podelitev so združili s »Komercialnim dnevom«, na katerega so povabili svoje kupce in poslovne partnerje. Spregovorili so o poslovanju podjetja in načrtih za prihodnje. Dogodek so popestrili še z modno revijo, na kateri so predstavili svoj proizvodni in prodajni program. »Zaščitni program v Preventu Mislinja je najstarejši program naše skupine. V proizvodnjo naših oblačil je ob dragih in kakovostnih materialih vloženega tudi izredno veliko domačega znanja. Sistem dela in kakovosti je enak kot v ostalih podjetjih, ki šivajo za avtomobilsko industrijo. Certifikat ISO 9001 postaja vse bolj pomemben tudi pri prodaji zaščitnega programa, pri katerem v prihodnosti načrtujemo povečanje izvoza,« je ob tej priložnosti povedal Jože Kozmus, predsednik uprave Prevent d.d. V Preventu Mislinja je zaposlenih 159 delavcev, ki letno izdelajo okoli dva milijona parov pletenih in gumiranih delovnih rokavic ter okoli 200.000 kosov zaščitnih, imidž in specialnih oblačil. Okoli 90 odstotkov rokavic, pod lastno blagovno znamko, prodajo na tuje trge: na Nizozemsko, v Italijo, Avstrijo, Avstralijo, Novo Zelandijo, Španijo, Paragvaj in Brazilijo. Vsi proizvodi ustrezajo zahtevam evropskih standardov EN. Podjetjej je začelo poslovati januarja 2000. Ukvarja se s proizvodnjo delovnih, zaščitnih, poklicnih, specialnih in image oblačil, rokavic »prevent« ter trgovino. Sedež podjetja, proizvodnja konfekcije in skladišča so v Mislinji, proizvodnja rokavic pa v Slovenj Gradcu, kjer je tudi trgovina JEŽEK (maloprodaja). V Ljubljani ima podjetje predstavništvo Poslovna enota Ljubljana. Programi zaščite so najstarejši, saj segajo v leto 1952, ki velja za začetek poslovanja sedanje družbe PREVENT, oziroma njenih predhodnikov. V letu 1994 je PREVENT bistveno povečal obseg poslovanja na področju avto konfekcije. Do tedaj so programi zaščite in rokavic predstavljali polovico kapacitet in realizacije podjetja TUS PREVENT, ki je zaposlovalo nekaj čez 400 delavcev. Proizvodnja rokavic je ostala na obstoječi lokaciji v Slovenj Gradcu, proizvodnja oblačil pa je začasno tekla pri kooperantih. Nadomestne prostore so našli v Mislinji. V najem so vzeli prostore TUS MIKON v stečaju, ki so jih pozneje odkupili. Z ustreznim pristopom ter veliko vztrajnostjo so bili že v prvem letu doseženi spodbudni poslovni rezultati. Ob ustrezni selekciji dobaviteljev, proučevanjem potreb in želja obstoječih in potencialnih kupcev, razvojem in ponudbo najustreznejših rešitev v najboljši kakovosti, spada PREVENT MISLINJA d.o.o. med pomembne in ugledne proizvajalce ter dobavitelje doma in v svetu. Potrditev pravilne poslovne politike je tudi uspešno opravljena certifikacijska presoja poslovanja v skladu s standardom ISO 9001, ki so jo opravili 17. 1, I. 2000. Presojo so opravili pooblaščeni presojevalci BVQI. -vik PRE PIH______________________________^^jiašHiraj^ Koroški muzej Ravne na Koroškem: TOMO JESENIČNIK PREDSTAVLJA DIRKO Z VLEČNIMI PSI PO LEDU IN SNEGU V Likovnem salonu na ravenskem gradu je v okviru Koroškega muzeja Ravne na Koroškem odprta razstava fotografij Toma Jeseničnika z naslovom »Dirka z vlečnimi psi po divjih prostranstvih Kamčatke, Beringija 2000«. Razstavo je podprlo Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije. Ogledate si jo lahko do 9. aprila 2001. »Jeseničnikova umetniška fotografija je razpeta med dokumentarnim upodabljanjem dogodkov, mest, sodobnega civilizacijskega utripa in med estetizirano romantičnimi utrinki iz večidel domače krajine. Vajene avtorsko prepoznavnih Jeseničnikovih podob pa nas fotograf tokrat popelje daleč od ikon urbanega življenja, v svet, kjer človek še vedno bije bitko s primarnimi silami za lastno preživetje, na polotok Kamčatke,« je zapisala kustosinja razstave Simona Javornik. Kje je pravzaprav Kamčatka? Gledano po geografskih širinah je ta polotok najvzhodnejši del našega planeta. Tam se konča današnji oz. se pričenja jutrišnji dan. Leži na najbolj vzhodnem delu ruske Sibirije, razteza se od juga od japonskih Korilskih otokov in skoraj do polarnega kroga na severu. Časovno je 12 ur pred srednjeevropskim časom. Fotograf Tomo Jeseničnik je tja odpotoval z veterinarjem Mitjem Ostermanom iz Slovenj Gradca, ki se je pred približno letom dni povezal z Rusi in predlagal, da prvič v zgodovini te dirke nekdo skrbi za zdravje in varnost psov. Dirka je trajala meseca marca 2000 deset dni. Z vlečnimi psi je treba prepotovati 10 etap, od katerih je vsaka dolga od 40 do 120 km. Kako je prenašati mraz na Kamčatki? Kdor tega ni doživel, si niti ne more predstavljati, kakšni so občutki ob temperaturah od -20 do - 40 °C. Tomo Jeseničnik je odgovoril: »Moram priznati, čeprav sem bil že večkrat v zelo hladnih krajih, tudi na Himalaji nad 7000 m, me je na Kamčatki najbolj zeblo. Zato, ker kot fotograf nisem mogel imeti oblečenih debelih rokavic, ker z njimi nimaš občutkov za drobne gumbe na fotoaparatu. Pa tudi nekaj drugega je. Če si 2 ali 3 ure izpostavljen mrazu, lahko zdržiš tudi -35 ali -40 °C, nato pa se greš pogret nekam na toplo. Na Kamčatki pa je konstanten mraz. Ko smo zvečer prispeli na cilj etape, je takoj po sončnem zahodu temperatura skokovito zdrknila na -35 °C ali celo manj. Če potegne poleg tega še veter, se občutek mraza podvoji ali celo potroji. Mraza smo se vsi, tudi domačini niso imuni, najbolj zavedali.« »V fotografsko zaokroženem opusu lahko vsebinsko spremljamo celoten potek dirke. Tokrat Tomo Jeseničnik izpostavi figuro, v širšem kontekstu pa tudi odnose, ki jih živa bitja medsebojno ustvarjajo. Fokusiran na glavne junake dogodka, vlečne pse in njihove vodnike - tekmovalce, kot objektivni opazovalec hkrati tudi najbolje zapisuje informacije o tamkajšnji resničnosti življenja,« je zapisala Simona Javornik. Tomo Jeseničnik dodaja, da se je med drugim kdaj tudi ulegel med pse, ki so na koncu etape počivali, in poskušal dokumentirati njihove občutke. Tudi psi so bili vsak večer utrujeni, prezebli, naveličani. Njihovi izrazi, pogledi so izdajali marsikaj. Dirko pa je opisal takole: »Te dirke ne moremo primerjati z onimi v Ameriki ali v Evropi. Izgleda kot neke vrste karavana. Rusi oz. domačini jo jemljejo kot zabavo zaradi ekstremnih mrzlih razmer. Tu je vsak tekmovalec za svoje pse skrbel sam. Vsa organizacija je bila skoncentrirana na en sam odsluženi vojaški transporter, na katerem smo prevažali rezervno nafto za ta transporter in dvojne snežne sani, vso hrano za pse za vseh 10 dni dirke, se pravi zmrznjene ribe, hrano za nas, našo prtljago in na koncu še 12 poškodovanih psov, ki jih je Mitja po pravilih Mednarodne zveze vlečnih psov moral izločiti zaradi poškodb.« Kamčatka je nam Slovencem bolj ali manj nepoznana, zato je zanimiv tudi odgovor Toma Jeseničnika na vprašanje, kdo so ljudje, ki tam živijo, in kašno je njihovo življenje. »Kozaki, ki so pred 300 leti s severa s Čukotke prišli na Kamčatko prvič na lov za krznom, so poimenovali ta polotok. Avtohtoni pa so trije narodi: Korjaki je največja etnična skupina, nato so Eveni in Itelmeni, ki so eni od najbolj ogroženih plemen na svetu, kajti vsega skupaj jih je danes okrog 800. Živijo v redkih malih vasicah s približno 300 prebivalci, ki so druga od druge oddaljene tudi do 200 ali več kilometrov. Najpogosteje so nameščene ob rekah ali jezerih. V tem severnem teritoriju ceste sploh ne obstajajo. Hiše so iz lesa, na zunaj izgledajo kot barake. Nekatere imajo stekla v oknih, druge niti tega ne, a ljudje se znajdejo po svoje. Revščina je prisotna povsod. Vendar so to ponosni in srečni ljudje. Poleg tega je sestavni del ruske in tako tudi kamčatske ikonografije alkoholizem. Vodka je osnovna pijača. Posledice tega so propadle družine, siromašni otroci itd. Poleti ljudje živijo v glavnem od ribolova (lososi idr.), druga glavna dejavnost pa je lov. Tam živijo medvedje, risi, volkovi, visoka jelenjad, mufloni, rusomahi in drugi sesalci, ki so znani po dobrem krznu...« Ajda Prislan IN SUHA TEČE, TEČE... Sončen dan; 15.6.1995 Mladi: skakanje v vodo, igre z žogo, odbojka na mivki, košarka.... Starejši: sedenje v senci, pivce za živce, sončenje, igranje taroka... Ob vseh naštetih dogodkih se mi porodi misel, kako lepo je nekdo opisal aktivnosti, ki se odvijajo na kakšnem poznanem in priznanem morskem letovišču, vendar sledi žalostno spoznanje, da govorimo o svojem domačem kraju, pravzaprav o nekdanjem letnem kopališču na Ravnah, ki je bilo pred 20 leti ponos Raven, pred 10 leti lepo urejeno letno kopališče, danes, marca 2001, pa je sramota urejenega urbanega okolja, baje urejene občine Ravne na Koroškem. Kako to, da je nekdaj tako pomembna urejena rekreacijska točka Ravenčanov postala sramota kraja, smo povprašali predstavnika sedanjih najemnikov, g. Jaka Pešla, predsednika Kluba koroških študentov (KKŠ), ki živi Ob Suhi na Ravnah na Koroškem. G. Reši, leta 2000 (meseca marca ali aprila, op. ur.) ste podpisali najemno pogodbo za najem nekdanjega letnega bazena. Zanima me, kaj ste od takrat do danes že postorili? Na tej lokaciji je KKŠ v letu 2000 vložil ok. 1.600.000,oo tolarjev. Za ta denar je bilo postorjenih kar nekaj adapcijskih del, kot so: obnova in pleskanje garderob, ureditev hišice s pitno vodo, položitev novih tlakovcev, adaptacija okrepčevalnice in druga manjša popravljalna dela. To vam lahko povem v grobem, ker sem postal predsednik KKŠ šele konec leta 2000 in je vsa ta dela pripravilo in odobrilo prejšnje predsedstvo. Kljub lanskoletnim delnim investicijam pa je danes letni bazen v stanju razsula. Komu bi pripisali krivdo za to? Da, to je pravilna ugotovitev, bazen je klavrnem stanju. Dvakrat smo menjali ključavnice, vendar vandalov tudi to ne zadrži, saj so na koncu kar vrata sneli s tečajev. Kdo je krivec za to stanje, ne bi rekel kar tako. Osebno sem bil dvakrat na pogovorih na občini Ravne. Prvič januarja pri gospe županji, drugič pa pri podžupanu za družbene dejavnosti, gospodu Osojniku. Oba občinska veljaka sta nam obljubila, da Tudi notranjost objektov ne kaže lepše slike se bodo stvari premaknile na bolje, kaže pa, da sta držala pri teh obljubah fige v žepih. Poudaril pa bi, da za te objekte ni uporabnega dovoljenja, za katere mora zaprositi lastnik - to je Občina Ravne na Koroškem. Brez uporabnega dovoljenja se ne smejo začeti nobena dela, kaj šele kakšna prireditev. Klavrna podoba nekdanjega letnega bazena na Ravnah Če me spomin ne vara, ste v predvolilni kampanji gospe Irme Pavlinič-Krebs dajali pohvalne izjave, češ da vam bo pomagala in vam pomaga urejati vsa potrebna dovoljenja, ki naj bi legalizirala objekte na lokaciji nekdanjega letnega bazena? Te pohvale so prihajale iz ust prejšnjega vodstva, ki pa za moje pojme ni imelo nobene vizije. V pogovoru s prejšnjim predsednikom KKŠ mi je le ta dejal, da je gospa Pavlinič ponudila pomoč pri ureditvi papirjev, baje za proti uslugo v predvolilnem boju. Na žalost je vse skupaj ostalo na tej klavrni situaciji in, kot vse kaže, se ne bo kaj hitro premaknilo na bolje. Kakšni bodo vaši naslednji koraki? KKŠ je pripravljen delati, vendar ne na takšen način, kot se je to odvijalo do sedaj, ko vsi ljudje, razen redkih izjem, ne poznajo resnice, kažejo s prstom na mlade in govorijo: »Nič ni z njimi.« To enostavno ni res, krivca za takšno , stanje je treba iskati drugje. Vodstvo KKŠ bo na razplet počakalo še kratek čas, potem pa bo prekinilo najemno pogodbo za nekdanji letni bazen. Kakšen zaključek bi vi kot predsednik KKŠ, ki je nekakšen predstavnik dijakov in študentov, podali ob koncu najinega pogovora? Moja vizija za mlade v tej občini: - Mladi potrebujejo svoje prostore za kulturna, umetniška, in družabna srečanja. - V teh težkih časih bi pričakovali več pomoči s strani odraslih, ne pa samo kritike, ki so včasih zaradi dejanj posameznikov sicer upravičena. - Po mojem mnenju bi lahko tudi vodstvo občine naredilo veliko več za prostovoljne dejavnosti mladih in s tem preprečilo vdor in širitev mamil, alkohola in brezdelja v Mežiško dolino. Gospod Pešl, hvala vam za odgovore in upam, da bodo naleteli na plodna tla. Vesel bi bil, če bi se zadeve v najkrajšem času uredile v dobro vseh občanov, tako mladih, kot starejših. Sicer sledi prepih, ki ga niti zaprta vrata ne bodo ustavila. //V SUHA TEČE, TEČE,. KOROŠKA TRGOVINA d.d. Združili smo moči, da lahko skupaj ponudimo več! V 60 prodajalnah z blagom za široko potrošnjo po koroški regiji Vam vsak mesec nudimo 20 izdelkov po akcijskih cenah. V marketih ZIRO in ORSI, z lastnima velikima parkirnima prostoroma/ je naša ponudba še posebej pestra: • povečana delikatesna dejavnost z lastnima pekarnama • vse za gospodinjstvo • vsak dan preko 50 izdelkov po akcijskih cenah • degustacije izdelkov znanih proizvajalcev KOROŠKA TRGOVINA poleg živilskega programa še: - trgovina s tehničnim blagom in gradbenim materialom - preko 20.000 artiklov - lastni razvoz blaga ODPIRALNI ČAS: vsak dan od 8. do 20. ure nedelja od 8. do 12. ure poleg živilskega programa še: - oddelek s čevlji - oddelek s tekstilom - darilni butik ODPIRALNI ČAS: od 7.3o do 19. ure sobota od 7.3o do 13. ure nedelja od 8.oo do 11. ure PREPIH ^__________________________ EKOLOŠKO SREČANJE V Mežici so se zbrali tudi člani Koroškega ekološkega centra, gibanja, ki poskuša zbujati ekološko zavest posameznika, občin in organizacij v pokrajini, da si ob maksimalnem življenju in proizvodnji ohranimo zdravo in čisto okolje. V prizadevanjih, da bi pri slehernem prebudili vedenje, da lahko vsak s svojim ravnanjem veliko pripomore k ohranitvi in izboljšanju našega bivanja v prostoru, bo tudi letos bo romanje in ekološka maša v Bistriškem jarku in seveda bistvo shoda, pogovor o naših potrebnih ravnanjih, da ustavimo onesnaževanje. Na Koroškem in v krogih gibanja vemo, da bomo Slovenci nekje morali imeti odlagališča smeti, morda sežigalnice, morali bomo imeti in prenesti določene proizvodnje in podobno. Vendar pa bomo odločno, strokovno ocenjeno in argumentirano proti vsem rešitvam, ki nam bi jih kdo vsiljeval kot nujo manj razvitemu območju. Predvsem pa prihaja pomlad, čas čiščenja in vsak naj stori čimveč in povsod, da bom o živeli vsaj v znosnem če že ne v najlepšem in čistem predelu naše dežele. -kv Celo u planinah se zberejo tone odpadkov - tudi nevarnih Ravne na Koroškem: Borci uspešno pomlajujejo svoje vrste Občinska borčevska organizacija z Raven na Koroškem šteje 338 članic in članov, med njimi je že dobra polovica pridruženih članov. Samo v zadnjem letu se jih je priključilo petdeset, kar je za dolgoročni obstoj veteranske organizacije, ki neguje tradicije osvobodilnega boja proti nacifašizmu, vzpodbudno. Tudi na nedavni letni konferenci so kulturni program izvedli tukajšnji učenci in dijaki. Mladost pa je bila pogosta tema pogovora, saj biološko ogrožene generacije morajo predajati svoje delo mlajšim, ki naj prevzamejo tudi vodenje. Pojasnjevali so tudi podrobnosti urejevanja pravic žrtvam vojnega nasilja, poslanim v taborišča, na prisilno delo za okupatorja in iz- gnanim. Glede odškodnin za prisilno delo v času okupacije pa bo upravna enota Raven organizirala skupno izpolnjevanje sicer zapletenih obrazcev. Izmed članov bodo glavnemu odboru ZZB NOB predlagali svojega člana Borisa Florjančiča, naj prejme najvišje priznanje organizacije. Pozornosti je bilo deležnih tudi devetindvajset jubilantov, med letom pa jo namenijo tudi najstarejšim ali bolehnim tovarišem in tovarišicam na domovih. Dogovorili so se za program dela, ki vključuje tudi negovanje spominskih obeležij in spomina na NOB, sodelovanje s sorodnimi organizacijami na obeh straneh meje in oblike družabnosti. S.Š. Turizem: TERME TOPOLŠICA - nove pridobitve za udobje gostov Zdravilno moč termalne vode v Topolšici so ljudje poznali že v 16. stoletju, skoraj dve stoletji pa so v toplice odprte tudi za javnost. Zdravilna voda, svež gorski zrak, izjemno lepo zeleno in neokrnjeno okolje z obilico sončnih dni je privabljalo ljudi, tako da ni slučajno, da so se Terme Topolšica razvile v sodobno zdraviliško, rekreacijsko in gostinsko turistično središče. Stalna prizadevanja za posodobitev in širitev uslug zdraviliško turistične dejavnosti so botrovala, da je danes bivalni standard gostov zelo visok in z izjemno široko paleto zdraviliško terapevtskih storitev. Najnovejša pridobitev, ki pomembno vpliva na udobje gostov, je nov bazenski kompleks. Poznavalci ga uvrščajo med najlepše v tovrstni ponudbi v Sloveniji, na kar so v Termah Topolšica upravičeno ponosni. Več notranjih in zunanjih bazenov s številnimi vodnimi efekti (podvodne masaže, rimske kopeli, whirlpooli...) in temperaturo vode od 31 do 35°C obratuje skozi vse leto. Ljubitelji savne lahko izbirajo med finsko, turško in infra, kar zadovolji še najbolj zahtevne. Pogosto jih obiskujejo tudi enodnevni gosti, ki radi koristijo ugodnosti skupaj s kosilom. Po udobju in funkcionalnosti pa po zadnjih obnovitvenih delih in razširitvah ne zaostajajo prostori zdravstva, fizioterapije in rekreacije. Vsa kvalitetna infrastruktura in storitve ne bi zadostovale za popolno udobje gostov, če ne bi bilo stalno vodilo uslužbencev nenehna skrb za slehernega gosta v termah. Individualni pristop gostom je mogoče opazit v številnih prireditvah, nastopih skupin, organizacijah športno rekreativnih prireditev, organiziranih družabnih srečanjih, številnih izletih in druženjih, ki so dopolnjeni z bogato kulinarično ponudbo. Ob vseh prizadevanjih za počutje gostov pa je še vedno prioriteta prijaznega medicinskega in ostalega osebja skrb za zdravje ljudi. Vrhunsko znanje, izkušnje, zdravilni učinki termalne vode, mirno, prijazno, naravno okolje in mnogi drugi dejavniki vplivajo, da je zdravljenje obolenj hrbtenice, sklepov, dihal, lažjih oblik kroničnih bolezni srca in ožilja, rehabilitacija po poškodbah in postopera-tivnih stanj na gibalih učinkovito in vredno zaupanja. Zaupanje pa je poleg ostalega najpomembnejši razlog, da se zadovoljni gosti vedno pogosteje vračajo. V MO Slovenj Gradec se je že lani pričel projekt uvajanja turističnih poti po zahodnem delu Pohorja: TUDI OBROBJE POHORJA JE ZELO ZANIMIVO Ideja se je porodila krajanom Legna in Šmartna pri Slovenj Gradcu, ki so skupaj s Podjetniškim centrom Slovenj Gradec že izvedli prvega od zamišljenih projektov »PO POTI DOMAČIH OBRTI«. To je kulturno -etnološka turistična peš pot po Šmartnu, Golavabuki in Legnu. Namenjena je ohranjanju in turistični predstavitvi starih obrti. Ob tem je Podjetniški center Slovenj Gradec izdal zloženko z opisom poti, turističnih točk na njej in zemljevidom. Na prvo pot v letu 2001 vas vabijo ob prihodu pomladi. Herčev mlin Pot ima deset postaj. Prva točka je v središču vasi Šmartno, ki sodi med najstarejše kraje v Mislinjski dolini. Od tam se sprehajamo mimo 250 let stare Štiblerjeve lipe. Na križišču pri kmetiji Slugovih se ustavimo pri 2. točki poti, kužnem znamenju. Kaj to pravzaprav je? V 15. stoletju so tudi naši kraji doživljali vpade Turkov, zlasti po letu 1469. Turškemu divjanju je večkrat sledila epidemija kuge in drugih bolezni. Zmago nad kugo nam kaže kužno znamenje. Slikarije sv. Martina, Marije in Florijana na tem znamenju sicer niso ohranjene, naj pa vam navedem nekaj podatkov o dveh od teh svetnikov iz knjige Praznično leto Slovencev pisca N. Kureta: »Vse šege in navade, ki so se nabrale okoli Martinovega, se pač ujemajo z ljudskim rekom, da je Martinovo »jesenski pust«. Spet je bilo namreč tako, da je priljubljen svetnik, čigar god je postavila Cerkev v primeren čas, moral prevzeti pogansko praznovanje in šege, ki jih ni bilo moč zatreti. In sveti Martin? Kot panonski rojak je Slovencem blizu. Bil je iz vojaške družine in postal že kot deček kristjan. ... Martin se je pred krivoverci arijanci umaknil v puščavsko življenje. Njegova pobožnost in strogo življenje sta kmalu spletla okoli njega obilo legend. Misijonarjem v drugih evropskih deželah je bil vzornik, zato so mu radi posvečali oltarje in cerkve zlasti v tistih krajih, koder jim je uspelo izriniti keltska božanstva. Zelo so pospeševali njegovo čaščenje tudi benediktinski menihi. Iz tega časa so naše najstarejše cerkve sv. Martina. Ena od njih je tudi v lavantinski škofiji iz 9. stoletja v Slovenj Gradcu.« Naj pripomnim, da je verjetno govora o »šent« Martinu oziroma Šmartnu pri Slovenj Gradcu. V današnjem predstavnem svetu našega ljudstva živi sveti Martin predvsem kot usmiljen vojščak, ki z mečem reže svoj plašč, da bo polovico dal golemu siromaku. In kaj piše o svetem Florijanu v »Svetnikih in godovnih zavetnikih« avtorjev Schauber in Schindler? »Dimnikarji in kovači ga prosijo za pomoč, pa tudi kmetje ob suši in nerodovitnosti polja, gasilci imajo procesije na njegov god. Florijan iz Zgornje Avstrije je bil krščansko vzgojen. Po nekaj letih častniškega dela v rimski vojski je postal vodja pisarne cesarjevega namestnika.Vladajoči rimski cesar Dioklecian je imenoval takratni Lavriak v današnji Zg. Avstriji za glavno mesto province Obalni Norik. V tem času je izbruhnilo grozovito preganjanje kristjanov. Florijan, pravi kristjan, je hotel zaprtim nesrečnikom pomagati, a so ga pri delu ujeli. Ko je zavrnil, da bi žrtvoval bogovom, in ker se ni bil pripravljen odpovedati svoji veri, so ga grozovito mučili. Nazadnje so mu okoli vratu privezali mlinski kamen in ga vrgli v reko.* Po 15. stoletju so ga izbrali za zavetnika proti požaru. Upodabljajo ga z vedrom, polnim vode. Prek Žabje vasi gre pešpot čez reko Mislinjo, kjer se ustavimo ob Merčevem mlinu in žagi. Tod je še pred 2. svetovno vojno delovalo okrog 250 različnih vodnih objektov. Alja Tretjak iz 3. razreda OŠ Šmartno je po pripovedovanju babice Marice zapisala: »Ko je bila babica majhna, je hodila z očetom v mlin. Bilo je zelo zanimivo in lepo, vendar sama ni nikoli hotela tja. Prepričana je bila, tako kot veliko drugih otrok, da v mlinu straši. V tem prepričanju je živela celo otroštvo, ko pa je zrasla, je ugotovila, da ropot v mlinu povzročajo veliki mlinski kamni, ki s pomočjo vode meljejo žito. Včasih so otroke strašili, češ, da v mlinu straši, ker so se bali, da bi se otrokom kaj zgodilo, kajti igra ob mlinu je bila lahko tudi nevarna.« Ob reki Mislinji je tudi 4. točka omenjene poti, kulturni spomenik posvečen »Štajerski Lenčki«. Maja leta 1944 je prevzela pismo za partizane. Nemci so jo na delu ujeli. A bila je neustrašna. Pismo, kiji gaje vzel vojak, je bliskovito iztrgala iz njegovih rok in ga pogoltnila. Ko so jo zvezano peljali, se je odločila za beg. »Verman« (Slovenec v nemški službi, op. p.) jo je smrtno zadel s streli iz brzostrelke. Glas o mladem junaškem dekletu se je razširil naokoli in danes zgodovinarji proučujejo »fenomen Štajerske Lenčke« in poskušajo odgovoriti na vprašanje, zakaj je to mlado dekle postalo že skoraj legendarno. 5. in 6. točki sta v Golavabuki. Lepa panoramska pot na obronkih Pohorja vodi od kmetije Gampret do sosednje kmetije Štalekar, kjer je čudovit razgled nad Mislinjsko dolino od Mislinje do Dravograda. Tukaj imajo vzletno točko tudi jadral- ni padalci. Mati in oče Gampretova vam bosta marsikaj povedala. Da so nekoč, pravzaprav še pred kratkim, sadili in predelovali tudi lan, ki »t’k piavo cveti. T’k zgleda kot kaka solzica.« Daje bilo lanovo seme, krona, »zelo zdravilno za tiste cajte, ker ni bilo živinozdravnikov in nobenih zdravil. Bilo je zdravo za svinje, če jih je zaprlo, ali pa za živino.« Pa domači jabolčnik ali pa žganje vam bodo ponudili. Do 7. točke hodimo po gozdu mimo kmetije Brodinšek. Vidna je zapuščina parka, kije spadal k dvorcu Gallenhofen na Legnu. Tukaj je možen pri družini Strmčnik ogled starega kmečkega orodja in prikaza kmečkih opravil. Gospodar Lojz zbira starine že 30 let. Z ženo Miro bosta prikazala orodja in predstavila projekt »Od lanu do platna« ter »Od zrna do kruha*. V zbirki so tudi stare ročne žrmlje, ki so jih že pred 2000 leti uporabljale pri nas antične Rimljanke. Zadnje tri postaje na kulturno - etnološki poti po Šmartnu, Golavabuki in Legnu boste spoznali v prihodnji številki Prepiha. Ajda Prislan Posnetek Tomo Jeseničnik KOROŠKI PLES - VEČER, KO SE V LJUBLJANI RESNIČNO GOVORI O KOROŠKI Piše: Renata Picej Ko so se Korošci, ki so nekoč študirali v Ljubljani in v njej iz najrazličnejših vzrokov tudi ostali, pred sedmimi leti organizirali v Klub Korošcev Ljubljana (KKT), so si kot eno izmed družabnih aktivnosti omislili tudi Koroški ples. Sprva »gauda«, potem ples, za katerega seje vedelo, da se na njem poleg druženja dogajata tudi kulinarika in pesem, je v zadnjih nekaj letih prerasel samega sebe. Zabava je postala tradicija, ki se spogleduje z eleganco v obleki in v plesnem koraku, večer pa je postal eden izmed tistih, za katere je potrebno v slovenski prestolnici vstopnice rezervirati že dolgo vnaprej. Pod vodstvom mag. Janka Araha, predsednika KKL, pa je klub v zadnjih treh letih doživel pravi preporod. Da živi in diha ter na pragu tretjega tisočletja predstavlja dovolj močan motiv za druženje v skupini, ki sredi informacijskega in elektronskega časa še vedno prisluhne besedi in glasu (omenjena srečanja so največkrat namenjena predstavitvi rojakov, ki so uspeli v svojem poklicnem in zasebnem življenju ter postali priznani strokovnjaki, umetniki, politiki...), najlepše dokazuje številno članstvo. Klub s 350 člani pa je resnično lahko ponosen tudi na svoje mlade člane. Med številne dejavnosti kluba sodi tudi organizacija Koroškega večera s plesom, ki se dogaja tradicionalno v Hotelu Slon Best Western, in sicer vsako drugo soboto v mesecu marcu. Letošnji ples je pospremila izdaja klubskega biltena, že tretjega po vrsti. V njem so pisano besedo nadomestile številne fotografije, ki po svoje še bolj zgovorno predstavljajo utrip dogajanja zadnjih let, ko je bila dejavnost kluba najpestrejša doslej. Koroški ples ni zgolj »rej« in ohranjanje spominov, temveč tudi srečanja ljudi, ki so na tisoč in en način povezani s Koroško. Je večer s plesom, ki ima le en veliki cilj: samozavestno pokazati na vse tiste lepote in narodopisne posebnosti dežele med Peco in Pohorjem ter dokazati, da so Korošci dobri in veseli ljudje. Plesa so se udeležili Korošci iz Ljubljane in Koroške, prišli pa so tudi tuji diplomati (veleposlaniki Avstrije, Velike Britanije in Madžarske), številni gospodarstveniki in politiki. Gostje večera so bili Marjana Mlinar, priznana pevka z Raven na Koroškem ter moški pevski zbor Kralj Matjaž iz Libuč pri Pliberku na avstrijskem Koroškem. 12: APRIL PRAZNIK 'OBČINE RAVNE NA KOROŠKEM SOBOTA, 7. APRIL 2001 10.00 POHOD NA ŠTEHARSKI VRH - ZBIRALIŠČE PRI "POLOVŠKU- V STROJNSKI REKI 10.17 LIKOVNO USTVARJANJE KULTURNEGA DRUŠTVA KOROŠKIH LIKOVNIKOV V STROJNSKI REKI NEDEUA, 8. APRIL 2001 8.00 POTEPANJE PO OBČINI RAVNE - POHOD ORGANIZIRA PD RAVNE NA KOROŠKEM - ZBIRALIŠČE NA ČEČOVJU, KRIŽIŠČE ZA SMUČARSKO KOČO 9.00- 13.00 PLAY OFF DRŽAVNO PRVENSTVO V SEDEČI ODBOJKI - TELOVADNICA OŠ KOROŠKI JEKLARJI 10.00- 14.00 PRIKAZ PLEZANJA NA UMETNI PLEZALNI STENI V ŠPORTNI DVORANI PRI OŠ PREŽIHOVEGA VORANCA 13.00- 14.00 PISANJE GRAFITOV NA PARTIZANSKI CESTI 14.00 KOŠARKARSKI TURNIR TROJK - ŠPORTNI PARK ALI ŠPORTNA DVORANA PRI OŠ PREŽIHOVEGA VORANCA PONEDELJEK, 9. APRIL 2001 10.00 17.00 17.00 19.00 OTVORITEV RAZSTAVE V MESTNI HIŠI »NAŠA OBČINA V BESEDI IN SLIKI- PRVENSTVO ŠD PARTIZAN V AKROBATIKI IN SKOKIH NA MALI PROŽNI PONJAVI - ŠPORTNI DOM ZVEZDICA ZASPANKA OŠ KOROŠKI JEKLARJI - KULTURNI DOM RAVNE OTVORITEV RAZSTAVE MATEVŽA ŠUMAHA »KOROŠKE CERKVE. -LIKOVNI SALON TOREK, 10. APRIL 2001 10.00 14.00 19.00 — design by. 5f*, SREDA, 11. APRIL 2001 14.00 17.00 18.00 19.30 PRVENSTVO GIMNAZIJE RAVNE V ODBOJKI - ŠPORTNI PARK KEGLJAŠKO TEKMOVANJE NEREGISTRIRANIH IGRALCEV - KEGUIŠČE V ŠPORTNEM DOMU LITERARNI VEČER KD LITERATOV MEŽIŠKE DOLINE V PROSTORIH DRUŠTVA UPOKOJENCEV GLEDALIŠKA SKUPINA KD PREŽIHOV VORANC: »DIKTATOR JE DIKTATOR. - KULTURNI DOM RAVNE ČETRTEK, 12. APRIL 2001 PRVENSTVO GIMNAZIJE RAVNE V MALEM NOGOMETU ŠPORTNI PARK RAVNE DAN ODPRTIH VRAT PLAVALNEGA KLUBA FUŽINAR - ZIMSKI BAZEN V ŠPORTNEM DOMU NAMIZNO TENIŠKO TEKMOVANJE - ŠPORTNI DOM NASTOP HARMONIKARSKEGA ORKESTRA KUD PREŽIHOV VORANC -PRED NAMO SVEČANA SEJA OBČINSKEGA SVETA OBČINE RAVNE NA KOROŠKEM 14.00 16.00 17.00 18.00 PETEK, 13.APRIL 2001 17.00 19.00 KEGLJAŠKO TEKMOVANJE, POSAMEZNI NEREGISTRIRANI IGRALCI -ŠPORTNI DOM KONCERT GODALNEGA ORKESTRA GLASBENE ŠOLE KULTURNI DOM -KULTURNI DOM RAVNE SOBOTA, 14. APRIL 2001 OTVORITEV RAZSTAVE NA OŠ KOROŠKI JEKLARJI »RAJAJMO, RAJAJMO V CVETOČO POMLAD. PRVENSTVO GIMNAZIJE RAVNE V KOŠARKI - ŠPORTNI PARK OTVORITEV RAZSTAVE IN KULTURNI PROGRAM »VORANČEVA POT VČERAJ, DANES, JUTRI«, OŠ KOROŠKI JEKLARJI - KULTURNI DOM RAVNE 9.00 15.00 KEGLJAŠKO TEKMOVANJE ZA NEREGISTRIRANE IGRALCE - KEGLJIŠČE V ŠPORTNI DVORANI ČETVEROBOJ KEGLJAŠKIH EKPI: KK ELEKTRARNA DRAVOGRAD, KK KOROTAN PREVALJE, KK SLOVENJ GRADEC, KK FUŽINAR RAVNE -KEGUIŠČE V ŠPORTNEM DOMU Občankam in občanom Občine Ravne na Koroškem čestitam ob prazniku in vas vabim, da se v čim večjem številu udeležite slovesnih prireditev, ki so jih ob tej priložnosti pripravila naša društva in ustanove. Županja, Ivana Klančnik Avtocenter Meh QCOO Velenje, Tel.: 03/ 896 85 24 Audi Prišel je. Novi Audi A4. Vabimo Vas v naš prodajni salon, kjer Vam ga bomo z veseljem predstavili in se z Vami dogovorili za testno vožnjo. V pričakovanju vašega obiska. Vas pozdravlja Audi team Avtocentra Meh. ea Tokratna Avtomanija je obogatena z novicami iz 71. avtomobilskega salona v Ženevi, ki smo ga s testnim VW Passatom TDI iz Avtohiše Podrzavnik obiskali v press dnevih, 27. in 28. februarja in nazaj prišli polni vtisov, novosti in zanimivih informacij. Ženevski avtomobilski salon je za avtomobilizem tako pomemben zaradi nevtralnosti Švice in zaradi časa, v katerem se odvija, saj je prvi evropski avtomobilski salon v letu. V Ženevi se zbere praktično vsa avtomobilska industrija. Letos je to naneslo preko 300 razstavljalcev iz več kot 30 držav. Na 93.000 m2 so razstavili svoje izdelke, ki so bili kakor koli pač že povezani z avtomobilizmom. ABC Markan - dvosedežni kabrio iz ogljikovih vlaken s štirikolesnim pogonom in volanom, 300 KM. Alfa Romeo 147- petvratna izvedba. Alpina B3 3,3 - BMW serija tri v karavanski ali limuzinski izvedbi, s štirikolesnim pogonom, 280 KM in switchtronic avtomatskim menjalnikom. Aston Martin Vanquish je ročno izdelan iz aluminija in ogljikovih vlaken. Poganja ga 5,9 litrski 12 valjni motor s 457 KM. Audi A8 W12 z dvanajstvaljnikom in Audi A2 eco - iz VW Lupa znani turbodiesel z obljubljeno porabo 3 litre na 100 kilometrov. Bentley EXP Speed 8 - dirkalni prototip z V8 motorjem. Po 71 letih odsotnosti se ponovno vrača v Le Mans. Bertone Rio 1 - prototip na platformi Oplove Zafire, s tehnologijo drive by wire, ki jo je za to priliko razvil SKF. Upravljanje avtomobila poteka preko futurističnega volana, ki vsebuje vse osnovne funkcije namesto pedalov. BMW Compact - sprva z 1,6 in 2,5 litrskima motorjema in 116 oziroma 192 KM. V brutalnega M3 z oznako SMG so vgradili sekvenčni menjalnik. Prvič je bil v Evropi prikazan M3 kabrio. Ponovno je bila ustanovljena družba Bugatti. Leta 2003 bo na ceste zapeljal Bugatti 16 - 4 Veyron 2, ki bo zmogel neverjetnih 1001 KM. CadillacVizon - konceptni avtomobil poln elektronskih pomagal. Poganjal ga naj bi 4,2 litrski V 8 motor s 300 KM. Chevorlet Trail Blazer s 4,2 litrskim šestvaljnikom, 270 KM in ogromnimi 375 Nm navora. Nova Chrysler Cherokee in Voyager, ter nostalgični prototip coupeja Crossfire 3. Citroen C5 break l - karavanska izvedba trenutno največjega Citroena. Daihatsu YRV turbo - minivan v športni obleki s turbo motorjem. Daewoo Kalos 5 - konceptni kompaktni avtomobil. V serijski proizvodnji naj bi ga poganjali pogonski stroji med 1,2 in 1,6 litra gibne prostornine. Fiat Stilo 6 - v 3 in 5 vratni izvedbi bo nasledil Brava in Bravo. Zelo bogata serijska oprema, ter štirje benzinski in dva turbodieselska motorja. Rorivanti Vola 7 - zelo zanimiva študija Alfiniga roadsterja, za katero je ita-lianski oblikovalec razvil nenavadno odpiranje steklene strehe, ki se zavrti tako, da se vrhnji del spremeni v spoiler, zadnje steklo pa v zaščitno steklo proti vetru za sedežema. Ford Mondeo ST 220 220 KM in decentna športna oprema. V podobnem slogu je bil dodelan tudi športni Focus RS. Prvič v Evropi tudi nov terenec Explorer, z V 8 motorjem in 240 KM. Honda Civic I - nova generacija trivratnega Civica z 1,4 in 1,6 litrskim motorjem, 90 oziroma 110 KM. Športna različica Type R z 2 litrskim motorjem in 200 KM. FC je ime novemu le 4 metre dolgemu Hyundai HCD 6 - prototip mini roadsterja. FC - mini enoprostorec. Terracan - Hyundajev novi največji terenec. Idea institute KAZ 9 - 6,7 metra dolg luksuzni enoprostorec s štirimi osmi, vsako kolo je gnano z elektromotorjem, ki zmorejo skupaj kar 584 KM. Zadnji dve osi se obračata v nasprotno smer prednjim. Italdesign Twenty Twenty 10 - nenavadna študija Aston Martina z na zunaj vidnim aluminijastim prostorskim okvirjem, na katerega so enostavno pritrjeni zunanji karoserijski deli iz plastike in ogljikovih vlaken. Pogonski agregat: 5,9 litrski V12 s 500 KM. Jaguar X -type 11 - štirikolesno gnana elegantna limuzina z 2,5 litrskimV6 in 192KM ali 3 litrskim in 234 KM. Karmann - predlog novega C razreda sport coupé v kabrio izvedbi. Keinath GT/C 12 - v sodelovanju z EDAG designom razviti novi športni coupé, ki ga poganja 3 litrski V6 s 220 KM. Lada roadster 13 - študija tipično robustno oblikovanega majhnega roadsterja z nad prtljažni prostor pomično trdo streho, kar omogoča nemoteno izrabo celotnega prtljažnega prostora. Pogonski stroj je 2 litrski šestnajst-ventilski štirivaljnik s 100 KM. Lancia Thezis - 4,9 metra dolga prestižna ki obuja stare čase in je napolnjena z najzahtevnejšo tehnologijo. Land Rover edition Lara Croft prototip omejene serije Defenderja. Lexus IS 300 14 - v limuzinski in karavanski izvedbi s 3 litrskim motorjem. Loteč Sirius 15 - ekstremni športnik z 12 valjnim prisilno polnjenim motorjem in 1200 KM. Maserati 320 * S - v sodelovanju z Giugiarom in Sparcom izdelan enosedežnei športnik na osnovi coupeja 3200 GT. PREPIH avtomanija-ŽENEVA IVM C12 - že znani model C 12, tokrat predelan za dirke. Mazda RX 8 -športna limuzina z nenavadnimi rešitvami. Wanklov motor z dvema rotorjema in 250 KM. Mazda MX sport tourer 16 - konceptni hibridni avtomobil, ki športne ambicije povezuje z enoprostorsko obliko in praktičnostjo. 2 litrski benzinski motor izven mesta poganja vsa štiri kolesa, medtem ko v mestu elektromotor prenaša moč na zadnja kolesa. Mazel K8 17 - predlog 5 metrske luksuzne limuzine izumrle znamke Hispano-Suiza s kar 3170 milimetrov dolgo medosno razdaljo, nostalgično obliko in 4,2 litrskim V8 s 360 KM, 6 stopenjskim sekvenčnim menjalnikom, ter štirikolesnim pogonom. Mercedes-Benz A lang - prenovljeni A razred tudi v 17 centimetrov podaljšani izvedbi imenovani lang in podaljšani, ter povišani izvedbi imenovani Vaneo. C razred so razširili s karavansko izvedbo. Mini - pod okriljem BMW-ja v novi a dobro znani podobi obujena legenda z napredno tehnologijo. Mitsubishi Lancer Evolution 7 športna limuzina, 280 KM iz 2 litrskega turbo motorja na cestišče prenese preko štirikolesnega pogona. Mitsubishi ASX 18 - pogled na globalni avto. Nissan Z 19 - konceptni avtomobil bodočega dvosedežnega coupeja serije Z, poganjal ga bo 3,5 litrski V 6 z 260KM. Nissan Chappo - konceptni avtomobil, ki so ga razvijali od znotraj navzven in predstavlja bivalni prostor na kolesih. X-trail pa naj bi šel že letos v serijsko proizvodnjo. Opel Astra cabrio 20 - skupaj z oblikovalskim studiem Bertone izdelan cabrio s štirimi povsem uporabnimi sedeži, električno pomično platneno streho z možnostjo daljinskega upravljanja. Corsa GSI - 1,8 litrski motor in 125 KM. Astra coupé OPC x-treme - cestna dirkalna različica po zgledu DIM z dvižnimi vrati zmore preko 300 kilometrov na uro končne hitrosti. Zafiro CNG poganja motor na zemeljski plin. Peugeot 307 21 - v 3 in 5 vratni izvedbi z bogato varnostno opremo in tipično francoskim udobjem. 307 Camelee - naj bi združil pick-up in limuzino, kateri so limuzinski prtljažni pokrov zamenjale žaluzije, ki odstranjene omogočijo uporabnost pick - upa. Pininfarina Osee 22 - prvič v svoji zgodovini je Pininfarina poizkusil, kako naj bi izgledal Citroenov športni coupé. Prototip poln zanimivih rešitev naj bi poganjal trilitrski šestvaljnik s 194 KM. Porsche GT2 - v Evropi premierno trenutno najmočnejši Porsche s kar 462 KM in keramičnimi zavorami. Carrera GT 23 - prototip vrhunskega športnega avtomobila z novimi oblikovnimi smernicami. Renault Vel Satis 24 - 4,86 metra dolgi križanec limuzine in enoprostorca, naslednik Safrana. Kangoo je na voljo tudi s štirikolesnim pogonom. Rinspeed Advantige R one 25 - zaradi zelo položnega vozniškega položaja in avtomatsko glede na hitrost avtomobila pomičnega le 97 cm visok, najnižji avtomobil na svetu, bi uporabljal za pogon bivalentni motor na ben-zin in plin. Rover 75 estate 26 - karavanska izvedba elegantnega Roverja 75. MG code 10 - športno naravnani Rover 75 z 2,5 litrskim motorjem in 200 KM, code 20 je športna izvedba Roverjeve serije 400 z 2,5 litrskim V6 motorjem s 180 KM, code 30 pa je Rover 200 z 1,8 litrskim motorjem in 160 KM. Saab se je bohotil s športno predelanim 9-3 kabriom. Sbarro Seb milleni-um coupé - dvosedežni coupé s 400 KM močnim Fordovim motorjem. Sbarro je razstavil še v slogu Scenica Rx 4 predelani Citroen Picasso, troos-ni in šestkolesno gnani Berlingo, 2+2 sedežni kabriolet na osnovi Ferrari Mondiale I. MCC Smart Crossblade - prototip na že znani osnovi predstavlja dinamičen avto za zabavo, brez vrat, strehe in navadnega vetrobranskega stekla. Suzuki Liana 27 - novi minivan s štirikolesnim pogonom. V Vitaro XL 7 so vgradili 3 vrste sedežev, tako da se lahko prevaža največ 7 potnikov, ki jih v gibanje spravi 170 KM močni V6. Športni prototip s hibridnim pogonom se je skrival pod oznako EV-sport. Pri Subaruju je bilo videti športno izvedbo Legacya. Škoda Fabia limuzina - Fabia z zadkom. Škoda Montreux 28 - bodoči zastavonoša, zaenkrat še študija ki naj bi nakazovala prehod Škode v višji prestižnejši razred. Tata Aria 2 - konceptni majhni športni coupé, ki gaje oblikoval studio Idea in je bil izvedba s trdo streho pred leti predstavljenega kabrioleta. Toyota Avensis Verso 29 - enoprostorec s 7 sedeži na osnovi Avensisa. Uvedli pa so tudi športno paleto avtomobilov z oznako TS, ki je že obdelala Yarisa in Celico. Valmet Matric prototip z v zadek pomično trdo streho na osnovi Volva C 70 kabrio. Volkswagen Passat W8 najbolje motoriziran Passata z W8 motorjem bogato opremo. Microbus 30 - prototip z napredno tehnologijo, ki obuja obliko izpred 50 let. Volvo sport concept car 31 - športno nastrojeni S60, ki zmore 300KM. Prvič sta bila v Evropi na ogled tudi koncepta SCC in ACC. Zagato VM 180 - je skupaj s Toyoto izdelan prototip roadsterja na osnovi Toyote MRS z 1,8 litrskim VVTi motorjem in 155 KM. Tekst in Foto: Aleksander Praper VESELO OB JUBILEJU Koroški časopis Prepih je v desetih letih obstoja dodobra prepihal kraje, duše in ljudi ob Meži, Mislinji in Dravi. To mnenje so delili vsi, ki so se dobre volje zbrali na obletnici v gostilni Edlvajs II na Holmecu. Tudi gostitelj. Tudi uredništvo. Tudi županja Ivana Klančnik, ki seje prijazno odzvala vabilu. Še bolj prijazno je presenetila z izvirnim darilom, ki ga je Prepihu ob deseti obletnici namenila občina Ravne: javorjevim semenom, kot simbolom desetletnega sejanja Prepiha, z željo, da bi seme uspešno kalilo tudi naprej... Glede na to, da je darilo iz rok županje prejel urednik Prepiha, so nekateri v Grošljevi skulpturi videli še kaj drugega, posebej, ko je urednik zagotovil, da bo tudi ob dvajseti obletnici časopisa seme še stalo pokonci... Ravne = Kamčatka Igor Romanov, konzul Ruske Federacije v republiki Slovenji, se je na otvoritvi razstave Toma Jeseničnika o dirki z vlečnimi psi po divjih prostranstvih Kamčatke Ravenčanom prikupil z naslednjo ljubko primerjavo: »CprcstitE rahli zaiuJi, ~qprav srrD ddjuhili, da boro toni, a razmeti morate, da so za nas v Ljubljani Ravne arato dale- in neznane kot za moskov~ane Kanv-atka.« Tomo Jeseničnik je konzulovo prispodobo za prijatelje mirno komentiral z besedami: »Nič hudega, moja naslednja razstava bo pač v Moskvi.« AKSIOMI Čudno, prečudno je to naše življenje. Po eni strani tako preprosto, po drugi tako zapleteno. Če pa kdaj slučajno samo po sebi ni zapleteno, si ga pač uspešno zapletemo sami, kajne? In vendar je mogoče vse tudi poenostaviti, tako kot zapletemo. Ni boljšega za to, kot aksiomi, o katerih smo se nekoč vsi nekaj malega učili in nekaj malega manj vedeli. Saj še veste, kaj je to - aksiom, ali ne? To je tista očitna in temeljna resnica, ki je ni treba dokazovati. Pa poglejmo na osnovi svojih lastnih izkušenj in zapažanj, katere so temeljne resnice današnjega trenutka. 0 znani ljudski modrosti, da medalja in kugla nikoli ne zadeneta pravih prsi, najbrž nihče ne dvomi, saj drži danes še bolj, kot je nekoč. Le na priznanja, ki jih tako velikodušno deli Gospodarska zbornica Slovenije, se je treba spomniti in nadaljnjih dokazov ne potrebujemo več. Poglejmo naslednji aksiom, ki drži kot pribito. Saj veste, kaj so to javni tožilci? Veste? Da, to so tisti element našega pravosodnega sistema, ki je zadolžen za to, da slučajno kateri izmed lopovov ne bi bil neutemeljeno obtožen. Tisti, za katerega so ti ljudje zavrnili obtožnice kot neutemeljene, je skoraj zagotovo kriv. Dokazov za to je nič koliko in še in še. Aksiom. Poglejmo moraliste! Za ljudi, ki imajo moralo na jeziku povsod, vedno in za vsako priliko, se običajno izkaže, da v srcu sploh nimajo dovolj prostora, da bi tam naložili še neko nepotrebno moralo. Morala je menda ja bolj stvar jezika in gobcanja kot pa stvar srca. Poglejte policijski aksiom! Tisti policaji, ki najraje govorijo o tem, da nikoli nikogar ne »nažajfajo«, te bodo mimogrede naflodrali kot bika. Policisti, ki ne tepejo, o tem navadno ne govorijo. Nimajo potrebe, kot nihče od nas nima potrebe po tem, da jih bi fasal. Poglejmo naprej! Spomin, na primer? So ljudje, ki se vedno in vsega spomnijo, le kar preveč rado se izkaže, da se spomnijo na nek čuden način in da so zgodbe, ki jih pripovedujejo iz nekih drugih časov, kot o njih pripovedujejo dokumenti. In tako dalje in tako naprej. Za zaključek naj navržem le še en sam, a močno čuden aksiom, ki predstavlja temeljno resnico vsakih volitev. Ste že kdaj opazili, da so vsi kandidati brez izjeme po volitvah mnogo bolj pametni, kot so bili prej? In da vse vedo? Ste, gotovo ste, saj vendar hodite skozi življenje z odprtimi očmi. Vidite, to so aksiomi naši vsakdanji. Dajgmah ENKRAT NA LETO V DOMAČEM ČASOPISU Trgovka Darinka je oni dan izjavila, da je letošnji Kurent, šaljivi pustni časopis, ki ga izdaja Kulturno društvo Stari trg, res vreden svoje cene. Pa ne zato, ker ga ni obgrizla inflacija in je obdržal lansko ceno, pač zato, ker je našla v njem zgodbe in prigode mnogih znanih Slovenjgradčanov in veliko resnic o njih. Skratka, da so mnogi prepoznavni po značaju, tudi tisti, ki sicer niso omenjeni ne z imenom in ne s priimkom. Če je ob kakšni zgodbi mišljena napačna oseba, pa tudi ni nobene škode. ZA KRAVE ALI ZA LOKALNO TV Svetniki Mestne občine Slovenj Gradec se pričkajo o tem, kam je bolj pametno nameniti dva milijona tolarjev iz občinskega proračuna: za lokalni tv program ali osemenitev krav. Da bi bil volk (svet MOSG) sit in koze (krave) cele, bi bilo najbolj pametno, da bi en milijon namenili za lokalni tv program, en milijon pa za osemenitev krav. Tako bi lahko vsi občani - ne le svetniki -dobili več živih informacij, vsaj nekaj krav pa žive naslednike. Svetniki iz mesta so sicer prepričani, da bi bilo bolje oba dva milijona nameniti za lokalno tv, saj menijo, da je že dovolj bikov in osemenjevanje ni potrebno. Direktorja uprave občine Ivana Plevnika pa vendarle skrbi tudi kravji naraščaj, saj se zaveda, da bo ob bolezni norih krav domače govedo in goveje meso čedalje bolj dragoceno. Biki pa ne rečejo nič! OBNOVITVENA DELA NA »PETROLOVI« KAPELICI DVANAJST VELIČASTNIH Lani so bila v restavratorko delavnico Koroškega muzeja pripeljani pietà iz kapelice in kovinska vrata, ki naj bi kipec ponovno »ščitila« pred nepridipravi, zato so bila v konservatorski delavnici tudi ustrezno konservirana. Lepo in prav. Čuden pa je bil postopek, kako sta bila letos odpeljana, saj sta kip delavca, ki sta prišla ponje, vrgla na »oranžni« tovornjak - in že ni bilo več ne avta ne vrat. Pietà pa še vedno čaka v muzeju. Upamo lahko samo, da so vrata »preživela«.. Po dolgem času seje na enem mestu ob istem času zbralo vseh deset županov in obe županji občin Koroške pokrajine. Gre za tako redek dogodek, da je fotografija skoraj zgodovinska. Seveda - Prepih je bil zraven. Zgodilo se je v gostišču v Zgornjem Doliču, gostitelj pa je bil župan Mislinje Mirko Grešovnik, ki je štafetno palico predsedujočega Svetu koroških občin predal Ivanu Draušbaherju, županu Občine Muta. Naslednji zbor vseh dvanajstih koroških županov lahko torej pričakujemo v Draušbaherjevi zidanici v Ormoških goricah. In Prepih bo, seveda, zraven. muzejska teh(t)nica Nagibna igra: POIŠČITE SE V PREPIHU Če se bo gospod na našem posnetku našel in prepoznal, ga v mesariji Vinka Cehnerja na Glavnem trgu v Slovenj Gradcu čaka lepa nagrada. S Prepihom se mora oglasiti v mesariji, za nagrado pa bo prejel lepo prekajeno svinjsko kračo, kot »pisanko« za veliko noč. V mesariji Vinka Cehnerja v Slovenj Gradcu so za praznike bogato založeni z velikonočnimi dobrotami, zato se priporočajo za obisk. Gospoda na sliki pa čaka še ena nagrada v pekarni Koroške pekarne v Slovenj Gradcu. Če se bo oglasil tudi pri njih, bo za nagrado prejel velikonočno orehovo potico, ki zelo tekne k prekajeni svinjski krači. Kdaj bo njegova potica pečena, pa se mora dogovoriti z gospodom Ivanom Korošcem, na telefonski številki 041/781-702. PRODAJE - RAZPRODAJE Na Koroškem bijejo trgovci bitko za kupce, kajti konkurenca je velika in močna. Eni ponujajo stalno nizke cene, drugi prodajajo artikle po enotni ceni 199 tolarjev, tretji vzpodbujajo nakupe ob nedeljah z darilci, četrti obljubljajo nekakšne čudežne krpe itd. Trgovka hiša Nama pa se kar drži stare klasike in že nekaj let zapored pripravlja modne revije, na katere vabijo stalne stranke, jih tudi pogostijo, potem pa njim prepustijo, da kupijo ali ne. Je pa ta modna revija ena redkih, ob kateri lahko prikazane izdelke resnično kupiš in so vsaj dva naslednja dneva na prodaj s popustom. Ob nakupu artiklov po enotni ceni 199 SIT pa je oni dan stranka takole razmišljala: najbrž je lahko takšna enotna cena za več različnih artiklov zato, ker je med njimi nekaj takih, ki bi sicer stali manj. Natrosil iih ie: • • Tisti, ki se najbolj znajdejo, se le redko najdejo. • Postajam rasist. Ne maram belih. • Kadar si sebi napoti, so ti vsi odveč. • Že marsikdo je zavozil, ker je prepočasi vozil. • Iluzije so kot kozarec. Polne obetov, ko padejo na trdna tla, pa se razbijejo. Prihranek 168.150 mm Citroen priporoča TOTAL Neverjetno, če dodate osnovni ceni Saxo-ja 1.1 i samo 25.000 tolarjev, dobite v paketu električno zaklepanje, električni pomik stekel, kovinsko barvo in servo volan. Prihranili boste neverjetnih 168.150 tolarjev. Zadovoljstvo v vožnji pa vam v celoti podarimo. Citroen Slovenija, d. o. o.. Ulica 15. maja 18, 6000 Koper, www.citroen.si R A I h/| | C'C'i PRODAJA: Pohorska 21, Slov.Gradec tel.:(02)8845 -192 SERVIS: Podgorska 124,Slov.Gradec tel.:(02)8838 -900 erme Vabimo vas v čudovito, neokrnjeno naravo, polno zelenja in sonca! 5 DNEVNI PAKET S POLPENZIONOM ŽE OD 32.000 SIT LU * O t£ ca O < Z O >u < -I D. CENA VKLJUČUJE: - polpenzione v dvoposteljni sobi - prost vstop v bazenski kompleks - eno zdraviliško storitev - vsak dan gimnastiko v bazenu in telovadnici (razen nedelje) - dve uri tenisa - večerjo in zabavo na kmečkem turizmu - kozarček domačega za dobrodošlico - zabavne prireditve in bogat animacijski program NOVO! NOVO! NOVO! NAJLEPŠI ZDRAVILNI VRELCI: notranje-zunanji bazenski kompleks s čudovitimi vodnimi efekti Rezervacije: 03/896-31-02, recepcija: 03/896-31-00, faks: 03/896-34-00 Terme Topolšica, Topolšica 77, 3326 Topolšica E-mail: info@t-topolsica.si,www.t-topolšica.si Ì- ODTIS TISKARNA ODTIS, Danilo Obrul, s.p., Javornik 1 3, 2390 Ravne na Koroškem, tel.: 02 82 15 486, fax: 02 82 1 5 487 10. Vsem svojim poslovnim partnerjem se zahvaljujemo za zaupanje in sodelovanje. kvaliteta namesto povprečja Slatin > < O _J z NOVO! NOVO! NOVO! SLATIN d.o.o., Brdinje 18/a, 2390 Ravne na Koroškem Tel.: 02 82 18 830, Fax: 02 82 18 831 gsm: 041 690 735, 041 321 252 «J J J 'LJ prizvodnja, prodaja in montaža ALU in PVC stavbnega pohištva petkomorni sistem z X prekati za stabilnost širina krila 77 mm sodobno zaobljene linije neprekinjeno srednje tesnilo v podboju energetsko varčno steklo varnostno okovje možna vgradnja tretjega - protizvočnega tesnila do 47 dcb TROCAL PRVI MAJ V MORAVSKIH TOPLICAH Ugodna ponudba KRONE 6 dni , 5 x polpenzion, 1 x svečana večerja z živo glasbo, (od 27. 04. do 02. 05. 2001). cena samo: 22.000 SIT ! Rezervacije Tel.: (02) 526 1434 ali (02) 548 1646 gsm: 041 404 648 AKTUALNO! • vikend tečaj in izpit za voditelje čolnov • tečaj na simulatorje za ravnanje z VHF in DSC GMDSS postajo • slikanje na svilo, na steklo • izdelava beneških mask Prijave sprejemamo na sedežu Ljudske univerze Ravne na Koroškem, Prežihova 24, telefon: 02/ 82 15 073 E-maii: lu-ravne@siol.net http://www.lu-ravne.si STANOVAN fSKO PODJETJE d.o.o. RAVNE NA KOROŠKEM Cenjenim poslovnim partnerjem, lastnikom in najemnikom stanovanj v našem upravljanju nudimo storitve v poslovnih prostorih v samskem domu Ob Suhi 19, 2390 Ravne na Koroškem. Pokličete nas lahko na telefonsko številko: 02 82 16 500 Koroška ' MED PECO, URŠLJO, POHORJEM IN KOZJAKOM ”, postaja vedno bolj zanimiva desrinacija za turiste, še posebej za organizirane skupine izletnikov doma in v tujini. S svojimi naravnimi lepotami, neokrnjeno naravo, prijaznimi ter gostoljubnimi ljudmi ter bogato etnološko in zgodovinsko dediščino trdnega in pokončnega Koroškega človeka, je pritegnilo marsikaterega turista željnega doživeti nekaj posebnega in drugačnega. Da bi Vam olajšali delo smo organizirali TURISTIČNO PISARNO s katero Vam zagotavljamo popoln servis pri nudenju vseh potrebnih brezplačnih informacij o turistični ponudbi Koroške tako pri nas kor tudi Koroške na drugi strani. Znali Vam bomo svetovati kako oblikovati in organizirati eno, dva ali večdnevne programe in Vas usmeriti k tistim zanimivostim v turistični ponudbi, ki bodo ujele pričakovanja vaših gostov. Pravgotovo Vas bodo zanimali naslednji programi: Rudnik in dolina smrti, Čisava župa, Med Peco, Uršljo, Pohorjem in Kozjakom, S splavom po dravski dolini. Koroška ‘na drugi strani” Tokrat Vam predstavljamo program “S splavom po Dravski dolini” in pivovarno Relax: S splavom po Dravski dolini Vabimo Vas na pot spoznavanja Dravske doline in srečanje z njeno preteklostjo in sedanjostjo. Spoznali jo boste v vsej njeni lepoti, tako, kot jo poznajo le redki, pa še ti o tem zvesto molčijo. Slovenj Gradec Po krajšem ogledu mestnega jedra v Slovenj Gradcu si boste ogledali cerkev SvJurija na Legnu. Pod steklenim tlakom cerkve si boste lahko ogledali svetišče iz “J,stoletja. Gre za najstarejši sakralni prostor v tem delu Slovenije. V pivovarni Relax boste lahko poskusili koroško Matjaževo pivo, ter priznano koroško grumpovo mast z domačim rženim kruhom. Libeliče Ogledali si boste muzejsko zbirko o koroškem plebiscitu in skoraj tisočletje staro kostnico z ohranjenimi človeškimi kostmi v kletnih prostorih. V bližini si boste ogledali še staro Cehnerjevo trgovino iz prve polovice ŽO.stoletja Ogled elektrarne Dravske elektrarne so še kako zaznamovale življenje v Dravski dolini, f no od njih si bomo tudi ogledali. Dravograd Ob sotočju Mislinje in Meže. kjer se reki zlivata v sedaj spet zeleno Dravo, Vas bomo popeljali skozi še lepo ohranjen srednjeveški trg s cerkvico sv.Vida iz II.stoletja Splavarjenje Na tradicionalnem prevoznem sredstvu po reki Dravi boste spoznali tradicijo splavarstva, flosarske frajle Vas bodo pogostile s flosarsko malico, doživeli boste flosarski krst in na zabaven način boste izvedeli vse o splavarstvu in življenju nekočv Dravski dolini. Za dobro razpoloženje in glasbo bodo poskrbeli flosarski muzikantje. Ogled Slomškove sobe Ob znanem dravskem in splavarskem kraju Vuzenica si boste ogledali muzejske prostore v katerih je del svojega življenjapreživel in ustvarjal blaženi Anton Martin Slomšek. Ogled cerkve Sv.janeza Krstnika Izdamo vam samo to, da cerkvica na Muri spada med najstarejše kulturne spomenike na Slovenskem. Radlje ob Dravi Ogled mestnega jedra, znamenitega angleškega parka ter dominikanskega samostana, kjer je še danes vidna sončna ura iz leta 1694. Pivo Relax - regionalna posebnost ! Pivo RELAX je regionalna posebnost saj je varjen po starih recepturah, ki so jih uporabljale gospodinje na številnih kmetijah na Koroškem. Zaradi malih količin proizvodnje, je pivo polnega in bogatega okusa. Narejeno je brez vseh v industriji potrebnih umetnih dodatkov, voda je izvirna in pivski kvas vedno svež. Pivo ni filtrirano in pasterizirano zato v celoti ohranja vitamin R ter druge beljakovinske in vitaminske zasnove. Za poznavalce piva je tovrstno pivo prava poslastica, prepričani smo, da tudi za Vas ! Več o proizvodnji tako okusnega piva boste prav gotovo izvedeli ob ogledu pivovarne in predstavitvi proizvodnega procesa. Poleg degustacije piva Vas bodo pogostili z grumpovo mastjo in rženim kruhom, ki je kot preprosta koroška malica znana daleč naokoli. Kot posebno zanimivost Vam bodo predstavili pivo postreženo v Party sodčkih. Pivo si boste kar sami natočili v kozarec. Prav gotovo Vam bo prijalo nekaj kozarčkov več, saj je pivo iz teh sodčkov tako okusno sveže in ohlajeno, da se mu ni moč upreti. Za vse brezplačne informacije smo Vam na voljo na telefonski številki 02/ 87-10-200 ali 02/ 87-10-210 kultur^________________________ PRE PIH Knjižna novost koroške avtorice Renata Picej: SLEDI DO ZAKLADA 0 avtorici: Rojena: Izobrazba: Poklic: Zaposlena: RENATA PICEJ v Slovenj Gradcu osnovna in srednja šola - gimnazija na Ravnah na Koroškem, diploma iz psihologije novinarka urednica v DZS Knjiga Sledi do zaklada je niz informacij, ki Slovencem povedo, da so nanjo in na njene ljudi (iz preteklosti) lahko ponosni, kajti Slovenci so se izkazali na različnih področjih. Septembra lani so bile na Celjskem sejmu podeljene nagrade za najboljše turistične spominke leta 2000. Natečaj sta tako kot vedno razpisala Turistična zveza Slovenije in Društvo spominkarjev, ob podpori STO (Slovenske turistične organizacije), GZS in Pospeševalnega centra za malo gospodarstvo. Na razpis, ki je predvideval sodelovanje zgolj tistih spominkov, ki prepoznavno in izvirno predstavljajo določen turistični objekt, kraj, regijo ali Slovenijo kot turistično destinacijo, je prispelo 85 predlogov 68 avtorjev. Prvo nagrado je za skodelico kave z likom zamorčka v ročaju, prejel Peter Ogrin, druga nagrada pa je bila podeljena Renati Picej za knjižico »Sledi do zaklada«. Knjigo sestavljajo informativni sklopi, ki zajemajo različna področja: državne simbole, dediščino iz naslova zgodovine, narave in kulture, svet rastlin in živali, celo posebni »vrtovi« žive in nežive narave so v njej (vinogradi, hmeljska polja, oljčna polja, naftna polja in živo-srebrov rudnik), na koncu pa so nanizani Slovenci, po katerih nas pozna svet (Plečnik - arhitekt, Gerbec - zdravnik, Potočnik, Noordung - raketni strokovnjak, Puh - konstruktor avtomobila in Stefan - raziskovalec), tisti, ki so zaznamovali Slovenijo konec drugega tisočletja (Humar, Križaj, Lipovškova, Avsenik in Štukelj) in tisti, ki so bili pomembni skozi čas: kralj Samo, Trubar, Valvasor, Maister in Prešeren. Seveda niso zajeti vsi za Slovenijo pomembni možje in pomembne stvari; vsak informacijski sklop ima po pet predstavnikov ali pet elementov (tako so pri živalih predstavljeni: rjavi medved, bela štorklja, človeška ribica, soška postrv in lipicanci), kar je bila avtorska svoboda Renate Picej, avtorice ideje in tekstov ter večine fotografij. Sledi do zaklada so droben poskus, kako vrniti ali vzpostaviti na obrazih Slovencev malo več ponosa ali malo več žara v očeh, ko bodo komurkoli pripovedovali o svoji deželi. Če je sami ne bomo spoštovali in ob tem hiteli v EU, le kako nas bodo spoštovali in upoštevali drugi? Dolga leta aktivno delovala na področju turizma: vodja Alpetourove poslovalnice na Bledu in v Radovljici, vodja poslovalnice Slovenijaturist v Ljubljani Več kot deset let v sodelovanju z nemško potovalno agencijo Rail Tours iz Schwarzwalda/Nemčija prirejala potovanja po svetu. Pred zaposlitvijo v DZS: 6 let status samostojnega novinarja: - dopisnica in sodelavka različnih časopisnih hiš - aktivna na področju PR-a - avtorica številnih reklamnih tekstov Sledi do zaklada so lahko turistični spominek, za tuje in domače goste, ali pa darilo. Za prijatelje in znance, poslovne partnerje ali pa darilo samemu sebi. Svojevrstno dopolnilo knjigi je tudi okrasna embalaža z dvojnim dnom. V njem je v prvi odprtini spravljena in po posebnem postopku vdelana prava morska sol, v drugi odprtini pa je pravo posušeno planinsko cvetje. Oboje naj bi dodatno podprlo idejo, ki se kot rdeča nit vije skozi knjigo; namreč, da je Slovenija res enkratna dežela ter da ima vse, od morja do gora. In ker je kot takšna prava dragocenost - pravzaprav zaklad, za katerega se spodobi, da je zapečaten, se na naslovnici ročno vezane knjižnice znajde celo pravi žig z vtisom silhuete države. Cena knjige je 2.900,oo SIT, dobite pa jo v Mladinski knjigi na Ravnah na Koroškem, v poslovalnicah DZS, ali pa jo naročite na tel. številki 01/586-43-63. PREPIH_______________________________^^^^ujltura Miha Maleš v Galeriji Kolar Odprtja razstave del Mihe Maloše se je udeležila tudi njegova hčerka Travica Maleš-Grešak Od srede februarja do srede marca je bila v Galeriji Kolar v Slovenj Gradcu odprta prodajna razstava slikarskih del Mihe Maloša, ki je med ljubitelji likovne umetnosti naletela na velik odmev. Slikar je bil rojen 1903 na Jeranovem pri Kamniku, umrl je leta 1987 v Ljubljani, kjer je tudi živel. Likovno akademijo na grafični specialki je končal leta 1927 v Pragi. Velja za enega najplodovitejših slovenskih umetnikov. V svoji šestdesetletni prisotnosti v likovnem življenju in kulturi je zapustil izjemno obsežen opus, hkrati pa je njegov pomen širši od likovnega ustvarjalca, saj je Maleš bolj kot redkokdo zaslužen za slovensko kulturo v najširšem smislu. Poleg svojega pionirstva pri nastanku sodobne slovenske grafike in v zrelih letih tehtnega prispevka k slovenskemu slikarstvu v ožjem smislu je bil Maleš pomemben tudi kot izdajatelj, umetnostni trgovec, umetniški fotograf, organizator likovnega življenja, pomemben literarni ilustrator itd. Skratka, ni bilo tehnike in področja, na katerega ne bi posegel ta vsestranski mojster in kulturni ustvarjalec. Slovensko likovno sceno je bogatil več kot 60 let. Velja za enega od izumiteljev slovenske moderne grafike in njenega popularizatorja. Pomembno pa je zaznamoval in posegel tudi v tabelno, fresko in drugo slikarstvo, predvsem v ilustracijo. Od predvojnih let dalje ga kritika imenuje za slikarja - slikajočega pesnika. V mladostnih dvajsetih letih velja z B. Jakcem za utemeljitelja slovenske grafike, enega njenih najuspešnejših popularizatorjev in za enega zadnjih predstavnikov ekspresionizma. V zrelem obdobju je bila njegova glavna dejavnost slikarstvo (olja, tempere, akvareli, monotipije, freske, vitraji, keramika), ki ga uvršča na ugledno mesto tudi v tej panogi, saj poleg sproščene barvitosti in navezovanja na zahod s fauvizmom razvije celo sebi lastno pesniško obliko nadrealizma (sredi 30. let). V svojem dolgem, plodnem in ustvarjalnem življenju, ki mu posebno po vojni ni prizanašalo, je zmogel živeti polno in ustvarjalno na raznih področjih umetnosti in povsod vtisnil vanjo svoj pečat. Zato je Maleševa umetnost še danes takoj prepoznavna, je še vedno sveža in moderna. Njegova umetnost je razpeta med ekspresijo, fantastiko in realizmom. Vedno povezuje tradicijo ljudske ustvarjalnosti z rafiniranim svetovljanstvom. Razstavljal je na številnih razstavah, tako doma kot v tujini, posamično kot v skupinah. Leta 1974 je doživel obširno retrospektivo v Moderni galeriji, tri leta pozneje pa je za svoje obširno življenjsko delo prejel Prešernovo nagrado. Ob 750-letnici prve omembe meščanov je podaril rojstnemu mestu Kamniku več kot 2600 likovnih del, ki jih galerija, ki nosi njegovo ime, hrani, obdeluje in razstavlja. Marko Lesar Ribnica na Pohorju: SEVERJANSTVO ŠE ŽIVI MED NAMI Tudi na improviziranih odrih V Ribnici na Pohorju, v tisti mali, toda vedno do zadnjega kotička polni vaški dvorani, je v Gledališču enega končal svojo bogato umetniško in življenjsko pot gledališki igralec Stane Sever. Zgodilo se je zimskega večera pred tridesetimi leti. Zaprle so se zavese in sledil dolgi aplavz. Krotko dekle Dostojevskega smo gledali. Ploskanje ni priklicalo igralca na oder in v naletavajoči sneg pohitimo v pohorsko noč. Še pomnite, kako nevarni so bili klanci proti Švičevi ravni? Takrat pa je bil december in pisali smo leto 1970. V Ribnico je rad prihajal. Med prijazne ljudi, med hvaležno publiko, učečo se mladino, med holcarje in kmete. Morda vsaj deloma tudi zaradi prijatelja iz učnih let Franca Eržena? Ali pa je bilo vsega malo? Naslednje jutro je bilo tako lepo in svetlo, kot da bi ga rodilo sonce. Ribnica pa je bila tako tiha in dostojanstvena ob slovesu. Odšel je, ostalo pa je za njim nekaj sever-janskega. V njegov spomin so prihajali slovenski, celo zamejski gledališki igralci. Poznali smo Severjeve dneve, trajali so teden ali več, in vsak kraj je bil deležen dostojnega kulturnega dramila. A kaj, ko tudi kulturniki ne morejo opraviti vsega brez denarja. Denarja pa je bilo tu vedno malo, le skope rezine se režejo kulturi, tako nekoč kakor danes. Za spomin in spoštovanje so prihajali, le kdo bi se spomnil vseh: Jože Zupan, Stane Raztresen, Jurij Souček, Marjan Bačko, Tone Partljič, igralke Ljubljanske drame, Barbara Lapajne in Zvezdana Mlakar, predstavljali so se domačini z najboljšim kar so znali. Gledaliških in drugih imen je bilo veliko. Ko je odhajal, je odprl vrata gledališču, so radi porekli preprosti Ribničani. Vznikale so dobre ideje. Ribnica naj bi postala kraj krstnih predstavitev slovenske monodrame ali vsaj del, ki imajo manjšo zasedbo. Dan Luke de smo najlepše doživljlali v vaški krčmi, in še bi lahko puščali prosto pot spominom dolgim trideset let. Bila so plodna ali manj plodna leta, tako kot v življenju. Domačini, šola, krajevna skupnost, občina in kulturni delavci Ribnice pa so še vedno opravili svoj dolg, saj je tudi v njih ostalo, vključno z letošnjim letom nekaj severjanskega, začinjeno z ribniško vztrajnostjo. k.valtl nasmejmo se... PREPIH Nastanek te strani je omogočil in sponzoriral: M Pl d. O.O. ÌZ Žerjava, Metalurgija, plastika in inženiring (MPi) NkT&imiM Modrost, poslovnost, ideje dokazujejo, da industrija in (čista) narava lahko gresta z roko v roki. BREZ SLADKORJA Edino, kar bere sodoben bralec, so podnapisi na televiziji. * * * »Ni prehoda!» je dejal in že so ga povozili * * * Ljudje smo kot špageti ali makaroni. Lahko smo z jajci ali brez njih, z luknjo ali brez nje. * * * Leto ima enega samega kimavca, družba jih ima brez števila. * * * Brez sejnin bi bilo mnogo manj brezplodnih sestankov. * * * Najprej je povedal, da bo spregovoril par besed, nato pa je govoril in govoril, a nič povedal. ♦ * * Veste, kdo me v mednarodnih dogodkih najbolj jezi? Visoki predstavniki nizke morale. IZPOD KLOBUKA Žrejo me tisti, ki me zažirajo. končaj v gostilni. * * * * * * Odvratne imaš prve za vratom. Iskati pomen je navadno brez pomena. * * * * * * Največ prihraniš, če ne zapravljaš. Človek, ki ima več časa, ima tudi več miru. * * * * * * On je transvestit, ona transverzala. Že marsikdo se je dokazal, čeprav ni nič dokazal. * * * * * * Dneva ne začni in ne Največ negativne energije imaš, ko si brez energije. RAZLIKA - Kakšna je razlika med noro kravo in noro kozo? - A veš, da ne bi vedel. - Nora krava gre v krematorij, nora koza k psihiatru. NE MORE DRUGAČE - Tonč, ali misliš,da res gre šest odstotkov svinca iz MPI v Žerjavu za strelivo? - Ne more drugače, ko pa naši na vseh frontah streljajo kozle. OČITNO - Le zakaj je Ferdo tako nerad doma, ko pa vsi pravijo, kako sladko ženičko ima? - To je očitno, saj ne sme nič sladkega, ker je sladkorni bolnik. DROBNA ZAPAZNJA Med dolgim čakanjem je slab stol boljši kot najboljša družba. ♦ * * Ali ne bi bilo bol/ pošteno, če se bi preiskovalni sodniki imenovali zatiskovalni, ko pa si po potrebi tako vneto zatiskajo oči pred resnico? * * * Zaradi večje prepoznavnosti predlagam, da se stranka LDS preimenuje v SAS. Obljubljajo, da so »SOS« za državo, v bistvu pa gre za Stranko arogantnih samovoljnežev. * * * Nekemu Gruzincu so zdravniki uspešno zamenjali amputirani penis s sredincem. V življenju je obratno, saj navadno moški zamenjamo sredinec s penisom. * * * Z božjo pomočjo lahko gre dobro tudi norcem. Primeri, ki niso osamljeni, dokazujejo, da jim gre brez božje pomoči marsikdaj celo bolje. IZ DOMAČIH LOGOV Ko je Lednikov Jože, upokojenec in Mežice, dobil priznanje planinskega društva, je njegov prijatelj Rado to prav rad komentiral, češ, daje dobil priznanje za vzpone na venerin griček. Komentar mi je nekako blizu, o prijateljstvu bom pa vsekakor še enkrat razmislil. NAGRADNO VPRAŠANJE Po kateri slabi lastnosti smo Slovenci najbolj znani? Med reševalci, ki bodo pravilno odgovorili, bomo izžrebali nagrajenca, ki bo prejel knjižno nagrado založbe Varane. PREPIH________________________________________^^^^tultura Galerija likovnih umetnosti Slovenj Gradec: RAZSTAVA »RE AFFILIATIONS, SIGHTINGS / VRNITVE« V LEPIH, PRENOVLJENIH PROSTORIH Globalizacija sveta in problemi »prišlekov« V Galeriji likovnih umetnosti Slovenj Gradec so odprli del prenovljenih prostorov. Vgradili so videonadzor. Uredili so novo učilnico, novo delavnico, pridobili prostor za še en priročni depoe. Lahko bodo organizirali tudi predavanja in likovne delavnice. Posodabljati načrtujejo še naprej. Do aprila pa si lahko ogledate potujočo razstavo »ReAffiliations, Sightings / Vrnitve«. Kar nekaj časa so v Galeriji Likovnih umetnosti Slovenj Gradec prenavljali galerijske prostore. Čeprav prenova ni bila čisto temeljita, so zadovoljni, saj so pridobili veliko prostorske površine. Uredili so novo učilnico. Na koncu velike hale so uredili novo delavnico. Znižali so strope in pridobili prostor za še en priročni depoe. Z odprtjem razstave »ReAffiliations, Sightings / Vrnitve« so 16. marca 2001 odprli del galerije, niz starejših prostorov z delavnico, ki tokrat služi za videoprojekcije. Direktorica te galerije Milena Zlatarjeva je dodala, da se obiskovalcem morda na oko še ne bo prav zdelo, kaj vse je bilo z razširitvijo in obnovo pridobljeno, kajti prostore so za velike potrebe postavitev razstav zapolnili z materiali. Še pomembnejše za Galerijo likovnih umetnosti Slovenj Gradec, pravi, je to, da se bodo odslej lahko več ukvarjali z mladimi. Povedala je: »Lahko bomo organizirali predavanja in likovne delavnice, ko bo soba opremljena. Načrtujemo pa še naprej. Ko bodo velike razstave, bo moč preurediti še veliko halo. Tega se še zdaj nismo lotili. Mislim, da smo zaenkrat veliko uredili in da bo naše delo lahko še strokovnejše. Vgradili smo tudi videonadzor.« Potujoča razstava z naslovom ReAffiliations / Vrnitve prikazuje dela sedmih avstralskih umetnic, ki so se jim pridružile še štiri iz Avstrije in dve iz Slovenije. Prikazujejo svoje izkušnje na temo migracij oz. preseljevanja ter odnosa med materjo in hčerko. Kot je med drugim povedala kustosinja GLU Marija Hergold, so to zgodbe priseljenk oz. potomk priseljencev, ki govorijo o vplivu dveh kultur-prvotne in priseljene domovine na družino, saj - kot priseljenec si povsod tujec. Razstavo so Avstralke zasnovale leta 1994, da bi izrazile povezanost med seboj kljub različnim kulturnim poreklom. Od tam seje razstava prestavila v Evropo: bila je v Berlinu, na Dunaju in v Scharsteinu na Gornjeavstrijskem; takrat so se razstavi pridružile štiri avstrijske umetnice, ki so pridale svoje pestre zaznave in tehnike predstavitev: od likovnih do multimedijskih del. Tokrat pa sta se predstavili še dve, v Sloveniji živeči umetnici, priseljenki iz Bosne in Hercegovine ter iz Kitajske. Udeleženci otvoritve razstave so se lahko pogovarjali s štirimi ustvarjalkami: z v Ljubljani živečima Zoro Stančič in Wang Huiqin, z Avstrijko Agnes Harrer in z Avstralko Gladio Maria Luenig, ki je tudi pobudnica projekta. Potujoča razstava se bo v vsakem kraju, kjer bo še gostovala, razširila z delom nove umetnice, »domačinke«. Slovenjgradčani so medse povabili svojega rojaka, varuha človekovih pravic, Matjaža Hanžka. Razstavi je pridal razmišljanje o nestrpnosti do drugačnosti, ki je tudi slovenska značilnost. Nestrpnosti do drugačnih (drugih) in (ne)občutenje pripadnosti socialnim skupinam dobro poznajo ljudje, ki se selijo v nova okolja, prav tako kategorije takoimenovanih marginalnih (obrobnih) skupin, med katere sodijo tudi ženske, sploh pa migrantke. Še bolj pa se izpostavijo tisti, ki se ukvarjajo s kulturo in umetnostjo, je menil Hanžek. Nanizal je tudi zgodovinske in aktualne primere nestrpnosti do pripadnikov drugih narodov na slovenskem: do Židov, do nemške manjšine, do priseljencev iz nekdanjih jugoslovanskih republik. Svojo udeležbo na nedavnem protestu proti nestrpnosti do tujcev v Ljubljani je komentiral, da bi on tolikšno medijsko pozornost »zaslužil«, če se ga kot ombudsman ne bi udeležil. Potujoča razstava bo nadaljevala pot po Evropi: najprej na Gradiščansko v Avstriji in v Sarajevo v BIH. Umetnice bodo s svojim delom raziskale razmerje mati in hči ter temo preseljevanja. Razstava pa bo v GLU na ogled do 6. aprila 2001. Ajda Prislan, Samo Šavc »Ko več nič ne delani in ne zmorem ničesar več, primem v roke flavto in igram. Več ur skupaj, dan na dan....« LANI TARTINIJEVA NAGRADA NA MUTO v Se dolga pot Gledam jo. Vso moderno z njenimi nežno vijoličastimi lasmi in isto obrobo očal, pa s tako krhko in nežno - mladostno otroško dušo in z nasmehom, ki razoroži še tako ledeno srce. Pa je vendarle odrasla z njenimi osemnajstimi leti in z mladostjo, razposajenostjo in s smehom, ki jo še čaka.... Karin Vrhnjak z Mute. Karin Vrhnjak, flavtistka. Izjemna glasbenica, ki jo še čaka še dolga in naporna pot. V lanskem juliju so na 5. mednarodni poletni šoli Piran 2000 pripravili štiri koncerte slušateljev, na katerih so udeleženci izvedli 37 komornih in solističnih programskih točk. Slišati je bilo veliko glasbenikov, a med vsemi so dodelili le eno Tartinijevo nagrado. Najboljša izvedba skladbe na mednarodni poletni šoli seje slišala Izpod rok (in ust, ter iz srca) mlade glasbenice, dijakinje glasbene gimnazije Maribor, flavtistke Karin Vrhnjak. Karin, kako si zašla na mednarodno glasbeno poletno šolo v Piran? »Po nasvetu moje profesorice flavte iz šole v Mariboru. A opraviti sem morala avdicijo, da sem enajst dni sploh lahko bila tam. Bila sem edina dijakinja med samimi odličnimi študenti glasbe, ki so prišli iz šestih držav.« Konkurenca je bila izredno trda? »Ne samo konkurenca. Delo samo vseh enajst dni je bilo nadvse naporno. Delali smo in delali, vadili in igrali. Sama sem zaigrala prvi koncert za flavto Karla Stamitza. Po mnenju organizatorja in umetniškega vodje, gospoda Mateja Šarca, ki je poučeval klarinet ter ocenjevalne komisije, je bila moja izvedba suverena, tekoča, stilno izdelana in po umetniški plati prepričljiva in zato tudi nagrajena. Hkrati sem imela solistični nastop z orkestrom pred avditorijem, ki pozna glasbo. Hvaležna sem profesorju Alešu Kacjanu, ki meje v tej šoli učil flavto, za vse nasvete, za potrpežljivost in za zaupanje. Vseskozi je verjel vame, me vzpodbujal in me popeljal v tiste najbolj skrivnostne plati glasbe, ki mi bodo za vedno ostale v spominu...« Ampak Karin, ti si že dolgo glasbenica! »No, to še nisem! Še veliko, veliko je učenja pred mano. Res pa je, da sem se z glasbo začela ukvarjati dokaj zgodaj. Moj oče je zaljubljen v glasbo in če bi kot otrok imel možnosti, bi danes zagotovo bil glasbenik. Tako pa je v meni in v mojem bratu Igorju gojil in goji sanje, ki jih sam ni izživel. Morda sem kot otrok kdaj bila jezna nanj, ker je tako dosledno zahteval, da sem igrala, vadila, se učila.... Danes vem, da je imel prav in sem mu nadvse hvaležna! Imam tudi dedka, ki že več kot štiri desetletja igra v godbi na pihala Muta (tam igram tudi sama in moj brat prav tako). On mi je dolgo bil svetal vzor. Največja vzornica pa mi je in mi zmeraj bo Karolina Šantl - Zupan. Flavtistka, ki je iz Mute odšla v glasbeni svet in ki mi vedno, kadar je na Muti, pove kaj o tem svetu in me uči vse o flavti. Dokaj zgodaj sem začela igrati na koncertih. S prijateljicama Špelo in Majo smo ustanovile trio flavt in tako nastopale. V lanskem letu spomladi sem imela svoj prvi samostojni koncert na Muti. Nepozaben je bil, saj je bilo med meni domačimi in dragimi ljudmi enkratno igrati. Pravijo, da je doma pokazati, kaj znaš, najtežje, a sama sem uro in pol neznansko uživala...!« Karin, igraš brez not pred seboj. »Da, najraje - čeprav note kdaj tudi rabim. A ko igram brez listov papirja, preprosto - glasbo živim! Zaprem oči in igram. Miselno se da igrati na tisoč in en način in ti moraš izbrati svojega. Pomembno je, kako zaigraš Mozarta. Čutiti moraš, kaj je skladatelj želel in je povedal med notami. Za to rabiš srce in dušo!« Drago dekle, kaj pa rock, house, jazz? Menda ja ne vseskozi misliš na klasiko? »Oh, kje pa! Trenutno imam najraje house. Imam svoje skladatelje in ni ga, ki bi zasedel mesto Mozarta, Karla Stamitza, Francoisa Pavlenca, Chaminada ali slovenskega skladatelja Honegerja Ajdiča.« Tartinijeva nagrada dijakinji je gotovo izjema, kaj pomeni tebi? »Veliko, veliko čast. Zahvalo za ves trud, ki ga vlagam v delo. In upanje, da bom lahko nadaljevala s študijem glasbe. Sedaj sem maturantka, čaka me zrelostni izpit, čakajo me sprejemni na akademiji, pa državno prvenstvo v igranju na flavti. Ob Tartinijevi nagradi sem dobila tudi štipendijo - kar pomeni, da sem dobila plačano šolnino za naslednjo mednarodno poletno šolo, ki se je že veselim.« Karin, nerodno vprašanje, pa vendar: kaj ti pomeni glasba? »Glasba mi pomeni sprostitev. Ko več nič ne delam in ne zmorem ničesar več, primem v roke flavto in igram. Več ur skupaj, dan za dnem....« Tako iskrena in preprosta je v besedah, da ji verjamem. In zato dodajam le: povsod najdi srce in dušo. Zapri oči in sliši glasbo. Tudi ti, dragi bralec.... Tončka Repnik-Vrhnjak Vuzenica: v PRIZNANJE BLAŽA KUMERDEJA VRTCU VUZENICA Pomočnica ravnatelja Vrtca Vuzenica Marija Kočivnik je prejela priznanje Blaža Kumerdeja za odlično partnerstvo ter dosežke na področju predšolske vzgoje ob uvajanju in spremljanju novih programov. Priznanja je letos že drugič podeljeval Zavod RS za šolstvo. Vzgojiteljice Vrtca Vuzenica, otroci in njihovi starši so že kar navajeni, da je njihov vrtec nekaj posebnega. Nič novega ni, kadar otroci prinašajo domov različne prošnje ali ideje o dogajanjih, v katere so vpeti tudi starši, bratci, sestrice ali dedki in babice. In ko so starši ob posameznih projektih začudeni, kaj vse njihovi otroci zmorejo, že presenečeni ugotovijo, kaj je tista vznemirljiva vsebina, ki jih je znova zaposlila. Delovne skupine sestavljajo otroci različnih starostnih skupin, od najmlajših do najstarejših. Ta različnost je izziv in prinaša dobre rezultate, saj se starostno mešani otroci odlično dopolnjujejo. »Ravno inovativnost in svobodna komunikacija lahko našim malčkom daje največ v predšolskem obdobju, ko njihove radovednosti in zvedavosti ne zmanjka,« nam je povedala Marija Kočivnik. Tako nastajajo tematske razstave, zanimivi delovni kotički, najrazličnejše delavnice, igrice, izleti, tekmovanja in zanimiva druženja z gosti. Teh med najmlajšimi v Vuzenici ne zmanjka, velikokrat pa skupaj z otroki starše prijetno tudi presenetijo. V letih razvoja predšolske vzgoje na Slovenskem je bil vrtec pri Osnovni šoli Vuzenica nenehno vpet v središče strokovnih dogajanj, sledil je izkušnjam drugih in iskal lastne poti. V lanskem šolskem letu se je vključil v postopno uvajanje in spremljanje kurikula za vrtce, kar je za kolektiv pomenilo potrditev tedanjih prizadevanj in nov izziv za iskanje inovativnih prijemov pri strokovnem delu. Ob tem so pomembne ugotovitve, ki jih je Zavod RS za šolstvo utemeljil v obrazložitvi priznanja. Načela in cilji kurikula za vrtce se v njihovem okolju odražajo predvsem v spremenjeni vlogi odraslega in aktivni vlogi otrok ter v izjemni med- Študentarije: Je sosedova trava bolj zelena? V imenu globalizacije, kibernizacije in decetralizacije se žbeg možganov’ po novem imenuje mednarodna izmenjava študentov. Kljub temu, da mnoge institucije, ki ponujajo raznorazne štipendije ali vsaj delno financiranje študijskih programov v tujini, kot predpogoj na papirju postavljajo vrnitev v lastno državo po koncu izobraževanja. V funkciji širjenja znanja, izkušenj, metod. Prikrita kolonizacija na njihovi strani, prikrita starodavna problematika (pre)bega v žlndijo Koromandijo’, kjer se cedita med in mleko, na strani (tudi slovenskih) študentov. Že od doma smo menda navajeni reči, daje drugod vse bolj organizirano - širše in bolj bele so ceste, ki vodijo tja, delo je bolje plačano, izobrazba bolj cenjena. S fužinarskim zrakom onesnažena pljuča mladcev in mladenk naj svobodno zadihajo - v mestnem smogu. In študent naj bo! Cenjen, vreden svojega imena. Prva migracija (po srednješolskih, ki so za vsakogar bolj ali manj specifične), je v mesto študija. In ko je ponujen prst, hoče lačni roko. Z odprtostjo meja in zaželeno žvvesternizacijo' sveta je z vsakim letom na voljo več programov izmenjave. V beli svet vabijo štipendije tujih vlad, ki na področjih prava, ekonomije in političnih znanosti prodajajo svoj model uspeha. Jezikovne pregrade, ne pa tudi kulturnih, rušijo programi kot Socrates-Erasmus, namenjen obojestranskemu izpopolnjevanju po načelu ti meni-jaz tebi. V praksi pogosto ostane to le enosmeren proces. Slovenci zagrizeno izpolnjujemo formularje za vstop v žobljubljeno deželo' in sprejem na tujo univerzo z zagotovljenim financiranjem, deželica pod Alpami pa ostaja nezanimiva za podobne študente iz Evrope. Humanistične vede Zahoda že dolgo privlačijo možgane bivšega Vzhodnega bloka, naravoslovne znanosti imajo najboljše pogoje za razvoj prav tam. Z intelektualnim kapitalom oziroma njegovo smetano, ki jo poberejo po vsem svetu. Lanski problem Nemčije, kjer je kronično prima- sebojni komunikaciji, kar je odraz dobrega timskega dela. V sodelovanju z Zavodom RS za šolstvo, oddelkom za predšolsko vzgojo in njegovo koroško območno enoto v Slovenj Gradcu, so pripravili videoposnetke, v katerih prepoznamo veliko človeško občutljivost in sodobna strokovna prizadevanja. Ti posnetki so kot študijsko gradivo služili več kot tri tisoč udeleženkam študijskih skupin iz vse Slovenije, jih spodbujali k razmišljanjem in dejavnostim za izboljšanje pogojev in načinov učenja otrok v vrtcu. Vrtec Vuzenica je tudi primer zglednega sodelovanja s starši, ki so stalni partnerji v vzgojno-izo-braževalnem procesu in s širšim okoljem. V njegovih prostorih že drugo leto poteka poskusno uvajanje prvega razreda devetletke. »Biti del sistema, a vendar ohranjati svojo identiteto - to je vodilo kolektiva, ki na izkušnjah in vrednotah iz preteklosti oblikuje kvaliteto življenja v sedanjosti in za prihodnost,« so še zapisali v obrazložitvi. In zato tudi priznanje ! Irena Fasvald Piše: Mojca Erjavec njkovalo strokovnjakov za informacijsko tehnologijo, je privabil tovrstne izobražence celo iz Daljnega Vzhoda. Medtem so morali Nemci prepovedati skrajno desničarsko stranko, kar ne pomeni, da so s problemom sovraštva do tujcev dokončno opravili. Niti približno. In čez nekaj let bo žobljubljena dežela' postala pekel na Zemlji. Ni treba pogledati čez meje lastnega praga, da bi videli, v kaj se lahko spremenijo dobrodošlice odprtih rok. Vabila v lepih kuvertah berimo med vrsticami. Če pa ob tem najdemo tudi prostor za svoj piskrček, toliko bolje. Ni vse zlato, kar se sveti. In tudi niso naše univerze tako slabe v primerjavi s tujimi. In slovenski dijak ali študent v tujem izobraževalnem sistemu ne bo kar a priori pridobil kakih nadnaravnih znanj ali sposobnosti, samo zato, ker je pri sosedu ali pač malo dlje čez cesto vse po definiciji boljše. Ker pogosto niti ni. Pridobimo pa lahko znanje tujih jezikov, kar kasneje koristi tako v gospodarskih in političnih, kot tudi kulturnih in družbenih procesih; predvsem bomo videli, s čim se lahko primerjamo. In od česa moramo biti - ne nujno boljši, temveč - drugačni. Zato le hodimo tapkat po travi pri sosedih. Naša zelenica pa naj nam bo vendarle v ponos. Slovenj Gradec: Plakete za športne delavce Predstavili dejavnost športne pisarne Prejemniki Plaket o -Q £ O £ is ? <£ Na mladih svet stoji Mestna občina Slovenj Gradec je letošnje plakete na področju športa podelila Judo klubu Johnson Controls - NTU Slovenj Gradec, judoistu in sodniku Bogdanu Gabrovcu, atletinji Kazimiri Lužnik in učitelju športne vzgoje Rudiju Nachbaru. Priznanja za športnika leta so prejeli: najboljši športnik v članski in mladinski konkurenci -Tetty Banfro, član državne rokometne reprezentance; ekipa v članski ali mladinski konkurenci -članska vrsta rokometnega kluba Prevent; najboljši športniki šolskih športnih društev -štafeta 4x100 metrov Druge osnovne šole: Jure Panjek, Grega Duler, Matija Triglav in Samo Grobelnik ter športni plezalec Luka Tamše. Ob tej priložnosti so na mestni občini predstavili tudi delo pisarne za šport, edine tovrstne institucije v koroški regiji. Z načrtnim pristopom želi občina s tem postaviti trdne strokovne temelje za nadaljnji razvoj športa, predvsem usmerjanje otrok in mladine v raznovrstne športen aktivnosti. Kot pravijo, so njihovi dolgoročni cilji naslednji: - Povečati množičnost in kakovost in s tem vplivati na rast športne kulture v ožjem in širšem prostoru. - Doseči standard 0,5 kvadratnega metra na občana prostora za pokrite in 5 m2 na občana prostora za nepokrite objekte namenjene športu. - Oblikovati stabilno in razvojno usmerjeno politiko športa v lokalni skupnosti. - Doseči organizacijski, strokovni, materialni nivo in položaj športa, primerljiv z naprednejšimi okolji in družbami. - V celoti zagotoviti finančna sredstva za izvajanje programov športa v javnem interesu. Z načrtnim pristopom na vseh področjih športa, z oblikovanjem informacijskega sistema, s sodelovanjem z drugimi dejavniki družbe (zdravstvo, šolstvo, gospodarstvo, socialno skrbstvo...) želijo športu zagotoviti ustrezno mesto in pomen pri razvoju celotne družbe. Z zagotovitvijo optimalnih prostorskih pogojev, ponudbo strokovno vodenih programov in s tem povečanjem sredstev, ki jih namenjajo za šport, želijo čim večjemu številu občanov omogočiti kvalitetno, varno in prijetno športno rekreativno aktivnost ter na ta način izboljšati kvaliteto življenja posameznika in družbe. Vendar je športna aktivnost koristna, učinkovita in zdravju naklonjena le, če je redna, in če jo vodijo strokovnjaki. Večje število strokovno vodenih programov in vedno večje število udeleženih v strokovno vodenih programih športnih dejavnosti pa zahteva večja finančna sredstva. Obstoječe programe bodo v naslednjih letih še izboljšali ter hkrati oblikovali nove, več pozornosti pa bodo namenili tudi medijski podobi športa na lokalni ravni. PREPIH_____________________šport FUŽINAR PRED TEŽKO PREIZKUŠNJO S tekmami v 3. ligi so pričeli tudi nogometaši ravenskega Fužinarja. Začeli so s porazom, a slednji ni tragičen, saj ekipa Ptuja velja za enega izmed kandidatov za napredovanje v 2. ligo. Bolj zaskrbljujoč pa je podatek, da za prvo tekmo ni bilo registriranih kar osem igralcev, kar je vsekakor posledica neusklajenega dela v upravi kluba. Fužinar je v jesenskem delu sezone zbral skromnih devet točk (2 zmagi, 3 remiji, 8 porazov) in s tem zagotovo ni upravičil pričakovanj svojih navijačev in uprave. Igralci sami pa so pred začetkom druge sezone nastopanja v tretji ligi pričakovali več kot samo »zimovanje« na zadnjem mestu lestvice. Priprave pred začetkom spomladanskega dela so opravili kar v domačem okolju, kjer so bili pogoji za nabiranje fizične moči, kakor tudi dela z žogo zadovoljivi. Seveda pa je najpomembneje, da je na treningih bila skoraj vedno dobra udeležba. Poleg treningov je Fužinar do začetka prvenstva odigral kar nekaj prijateljskih tekem z bližnjimi nižjeligaši, nekaj pa tudi z močnejšimi nasprotniki. Rezultati pred začetkom niso bili ravno spodbudni, a štejejo zmage v prvenstvu. Trener Fužinarja Tomaž Jurajaje pred začetkom spomladanskega dela povedal: »Trenutno je obstanek v ligi prioriteta. Poleg tega, pa bomo v nadaljevanju prvenstva poskušali z uveljavitvijo igralcem, ki so zrasli v domačem okolju, a so bili v preteklosti nekoliko zapostavljeni. Igralcev je zaenkrat dovolj, kako bo v prvenstvu, pa je v veliki meri odvisno od poškodb in kartonov. Tekmovalni cilj, to je obstanek v ligi, je na prvem mestu. Stališče odbora in vseh, ki delamo v klubu, je, da se gleda tudi dolgoročno. V prihodnosti bomo v klubu poskušali vzpostaviti vse selekcije, da bi se lahko sčasoma »zalagali« predvsem z domačim kadrom. Finančna situacija ni rožnata, a mislim, da je takšna v vseh klubih. Treba pa je dodati, da skuša Fužinar vse finančne obveznosti do igralcev, kakor tudi navzven, reševati čimbolj tekoče«. Kljub samo devetim zbranim točkam jih do odrešilnega mesta ločijo samo tri točke, kar je zagotovo razlog več za optimizem v domači vrsti. Vsi pa se zavedajo, da cilj ne bo dosegljiv zlahka, saj jim začetni razpored tekem ni ravno naklonjen. Juraja o razporedu pravi, da je, kakršen je, računa pa, da bodo pred zadnjimi srečanji v položaju, ki jim bo zagotavljal obstanek. Pred nadaljevanjem prvenstva je kapetan Fužinarja Matjaž Nabernik povedal: »Seveda je prvi cilj v spomladanskem delu čimprej si zagotoviti obstanek v ligi. Zavedamo se, da nas čaka težka naloga, a bomo igralci na vsaki tekmi dali vse od sebe, da zastavljeni cilj tudi dosežemo«. Bogdan Tušek PONOVNA OŽIVITEV ROKOMETNE TRADICIJE Po približno šestih letih mirovanja so na Ravnah znova začeli igrati rokomet. Rokometni klub Fužinar ima bogato tradicijo, upati pa je, da bo kljub vsem težavam ob začetku ta šport znova uspel priti na pota stare slave. Prvotni cilj vseh, ki delajo v klubu, je bil, da se ponovno postavijo temelji rokometa kot športne panoge. Poleg tega so s člansko ekipo hoteli in uspeli prestati kvalifikacije za enotno 2. ligo. To je bilo še kako pomembno, saj jim je s tem zagotovljeno nastopanje na tej ravni tekmovanja tudi v naslednji sezoni. Domači trener ima na voljo osemnajst igralcev. Večina prihaja iz domačega kraja, nekaj pa je tudi bivših igralcev Preventa iz Slovenj Gradca. Nekateri so skupaj igrali že v Vuzenici, kjer pa je klub pred dvema letoma prenehal aktivno delovati. Žal pa so neizogibni problemi s telovadnico. Tako treningi večinoma potekajo v športni dvorani OŠ Prežihov Voranc, a slednja ni primerna za igranje tekem. Zato tekme igrajo na Prevaljah, kjer pa nad tem (neupravičeno) niso ravno najbolj navdušeni. »Cilj je bil oživitev rokometa na Ravnah, a ne samo s člansko ekipo, ampak predvsem preko dela z mladimi. Tako nam je s pomočjo športnih pedagogov in vodstva na OŠ Koroški Jeklarji (treninge vodi Zdravko Mikeln) in OŠ Prežihov Voranc (Roman Haber st.) uspelo ustanoviti rokometne sekcije, ki se že merijo z vrstniki drugih šol v regiji. Poleg osnovnega cilja ob ustanovitvi kluba pa smo uspeli izpolniti tudi tekmovalni cilj s člansko ekipo. Ob tej priložnosti, bi se rad zahvalil vsem donatorjem, ki so nam v tem času pomagali. Upam in želim, da bomo tudi v prihodnje ohranili naše sodelovanje. Cilji v prihodnje so vezani na vzpostavitev vseh selekcij v klubu, od najmlajših do mladincev, s člansko ekipo pa se bomo skušali uvrstiti v l.b rokometno ligo,« je dejal trener Rado Šrot. Poleg tega bi radi k sodelovanje v upravnem odboru pritegnili še nekaj ljudi, saj je trenutno v njem le peščica ljubiteljev tega športa. -bt KAKO SMO PREŽIVELI KULTURNI PRAZNIK NA STROJNI Na kulturni dan smo tudi v vasici Strojna pripravili proslavo, posvečeno ne le Francetu Prešernu, temveč tudi koroškemu bukovniku Blažu Mavrelu in ustanovitvi Kulturnega društva Blaža Mavrela Strojna. V duetu Anemari Kobovc in Sonje Krznar smo za začetek slišali Zdravljico, ki nam je dobesedno pognala kri po žilah. Sledil je govor predsednice kulturnega društva gospe Vesne Brumen. Zatem smo bili priča Prešernovim in Mavrelovim poezijam skozi oči odraslih vaščanov Strojne (g. Luke Mavrela, gdč. Sonje Krznar) in otrok podružnične šole Strojna (Vesne Fužir, Marka Obretana). Komaj šestletna Klara Štavdekar in še ne sedemletni Jan Tretjak sta odlično odpela Prešernovo Železno cesto. S prav nič treme sta stopila pred stotero množico glav - res zavidanja vredno. Vsi pa smo čakali vrhunec večera -Linhartovo veseloigro Županova Micka, ki smo jo preuredili v naše koroško narečje. S preostalimi šestimi igralci sem se tudi sama tresla za zakulisjem. Vsa sedmerica, Mateja Fužir, Bojan Glavica, Mitja Gorenšek, Simon Šapek, Zdravko Šapek, Uroš Viderman in Darja Krevzelj je nestrpno, a s strahom čakala odprtje harmoničnih vrat. Kljub temu, da se ne prištevamo med ljubitelje žganja, smo tokrat prav radi naredili požirek ta pravega domačega »šnopsa« - seveda le za pogum, ačetno tremo smo dokaj hitro premagali in igra je tekla kot namazana. Po končanem programu smo prejeli dosti kritik, hvala Prizor iz Županove Micke bogu, večino dobrih, in po tem smo sklepali, da so gledalci zadovoljni odšli domov. Vsi nastopajoči smo tudi člani Kulturnega društva Blaža Mavrela Strojna, ki uradno deluje le slab mesec, a ima pred sabo še mnogo načrtov. Ena izmed dobrih lastnosti je tudi, da se v njem srečujemo in sodelujemo prav vsi - od najmlajših pa vse do starejših, od vaščanov Strojne do tistih, ki jih s Strojno veže sorodstvo, in tistih, ki v Strojno radi zahajajo in preživijo veliko časa s prijaznimi in dobrosrčnimi domačini te ne mnogo številne vasice. Darja KLOŠARJI Slovenj Gradec ni veliko mesto. Več stoletij ima že mestne pravice. Pred hotelom Pohorje imamo spomenik svobode, ki stoji na severni strani glavnega trga. V sredini tega trga pred muzejem in umetnostno galerijo stoji pokončno na podstavku bronasti konj v naravni velikosti To je delo znamenitega slovenskega umetnika Kogoja. Glavni trg se na severni in južni strani zaprli z zapornicami - mitnicami, kakor v srednjem veku. Če želiš parkirati v centru mesta, moraš plačati parkirnino. Ko sem srečal znanca pred banko in ga povabil na pijačo in klepet, ker se že lep čas nisva videla, je odklonil z izgovorom, da nima časa. Vzrok je bila seveda parkirnina. Vse to pušča tudi svoje posledice, tudi za nov in prostoren hotel. Glavni občinski možje so videli v parkirnini prihodek, ki ga je potrebno samo pobrati pod izgovorom, da sicer parkiranje v mestu ni mogoče. Trg svobode, ki je med cerkvijo sv. Elizabete in Umetnostno galerijo, so zaprli za ves promet. Potem si ni čuditi pritožbam trgovcev, da jim prodaja upada in da se izseljujejo iz središča mesta. Pa vendar je središče mesta dobilo novo znamenitost. Potem, ko smo dobili svojo državo in demokracijo, lahko vsak počne, kar mu je volja. Res je, dobili smo več brezposelnih in tudi obubožanih. Pa tudi novo znamenitost. Klošarje. Ti se zbirajo po deveti uri dopoldan na klopeh ali ob znamenitem Kogojevem konju, v svoji ponošeni obleki, zaraščenih lic in steklenico vina med nogami ter čakajo na svoje prijatelje do poznega dne. Ko sem vprašal enega od njih, ki so v povprečju stari od dvajset do trideset let, kako se imajo, je zadovoljno prikimal: »Fajn!« Ti mladi fantje niso zaposleni in jih tudi delo ne veseli več. V šali se zabavajo na svoj račun, da Bogu čas kradejo. Če jih povprašaš, kako se prehranjujejo, že njihove oči povejo vse: alkohol. Včasih jih mestni župnik povabi na enolončnico. Vendar njegove tople besede pri njih ne naletijo na plodna tla. Kako pa prenočišče? Vsak se znajde po svoje. Tudi to je umetnost. Kako je kdo noč preživel, je v veliki meri tudi tema vsakodnevnega pogovora. Kaj pa policija? Dokler ne razgrajajo, jih modri možje pustijo pri miru, saj imajo dovolj dela s prometom in drugimi nepredvidljivimi nalogami. In tako imajo klošarji že svoj lastni status. V parku pred bolnico, za cerkvijo sv. Elizabete, se zbirajo druge skupine, ki so klošarji v nastajanju, ali skupine s svojimi interesi. Ti stopijo občasno tudi do mimoidočih in jih prosijo za stotaka. Pred leti so zgradili ob južnem vstopu v mesto nasproti nekdanji železniški postaji večnadstropno trgovino Katico. Namenjena naj bi bila naselju in stanovanjski soseski S-8. Vendar še do danes niso uspeli aktivirati vseh trgovskih blokov. S pomočjo občine so v vrhnji etaži uredili prostore v knjižnico in čitalnico, ki je zelo dobro obiskana. Vanjo zahajajo mladi in stari, saj se tam vedno kaj dogaja npr. predstavitve novih knjig in tudi predavanja so dobro obiskana. Tudi sosednje občine so uspešno posnemale to idejo in primerno uredile knjižnice in prijetne kotičke za ljubitelje knjig. Ob prehodu v novo tisočletje seje pri nas pojavil novi fenomen. V tem letu je odprl vrata supermarket ZIRO na vpadnici v mesto. Pred kratkim je v prostorih bivše Tovarne meril odprl svoj supermarket Spar, ob obvoznici pa je na vidnem mestu zelo hitro zrasel velik nakupovalni center Mercator. Vse te trgovine imajo svoje parkirne prostore brezplačne. Vprašanje pa je, kje bodo dobile kupce za tako velike trgovske prostore, ki segajo v več sto kvadratnih metrov trgovskih površin. Vse v duhu nove mode - konkurenca je zdrava! Ivan Smolčnik Slovenj Gradec PREPIH_________________________________Ijreiel^ino Mladinski odsek PD Ravne na Koroškem v letu 2000 Počitek nad Račlovo kmetijo z enega naših pohodov po koroških stezicah. V ozadja Peca. Posnetek: Alojz Pristovnik V našem Mladinskem odseku povezujemo svoje delo vse tri osnovne šole na Ravnah (večinoma smo skupaj hodili učenci iz OŠ Prežihovega Voranca in OŠ Koroški jeklarji, ker je bila mentorica na OŠ Juričevega Drejčka zaradi študija velikokrat zasedena). Sodelovali in pomagali smo tudi vzgojiteljicam v vrtcih. Trije planinski vodniki (ABD kategorije) in dve mentorici delamo z mladežjo. Sodelujejo in hodijo na pohode z nami pa tudi starši. V programu dela načrtujemo pohode v bližnjo in daljno okolico. Zasnovani so seveda tako, da so prilagojeni starostni stopnji otrok. Veliko smo razmišljali o planinskih uricah, ki bi jih izvajali vsak teden na šoli, potem pa smo se kar nekako vsi zedinili, da je bolje te elemente pre- nesti ven in jih izvajati v naravi, na turah. Otroci so že tako ali tako premalo na zraku. Zakaj bi jih utesnjevali še mi, ko pa imamo edinstveno priložnost, da se v naravnem okolju, v situaciji sami pogovarjamo o stvareh, ki so še kako zelo pomembne, da nam bo naša hoja v gore res užitek in sprostitev in da bo res varna. Na vsakem pohodu se mentorji in vodniki dogovorimo, o katerih temah se bomo pogovarjali, na kaj bomo otroke še posebej opozarjali. Seveda so vse pojasnitve, vsi pogovori prilagojeni otrokom, ki so se pač tisti dan odločili za pohod. Marsikdaj pa je tema pogovora odvisna tudi od situacije, v kateri se znajdemo. Pohode planiramo za starejše in mlajše učence, nekatere pa tudi združujemo. Teme so načrtovane tako, da pohodniki v približno triletnem obdobju osvojijo temeljna znanja, ki so potrebna za varno hojo v gore: priprava na turo, varnost v gorah, vremenoslovje, orientacija, prva pomoč, ekologija, rastje,... In ko začutimo, da so mladi dovolj pripravljeni, »končamo« izobraževanje z zaključkom planinske šole. Letos smo že drugič pripravili tak slovesen zaključek PLANINSKE GORNIŠKE ŠOLE. 31. 3. in 1.4. 2000 smo dva dneva preživeli v naši koči na Naravskih ledinah. Prvi dan smo imeli predavanje in praktične vaje o prvi pomoči. Nato smo se poigravali še z vozli. Znanja smo preverili s testi, ki sojih vsi zelo dobro pisali. Naslednje jutro pa je seveda sledil še obvezen vzpon na našo Uršljo goro. Pri zaključku sta nam pomagala tudi dva starša -Marjeta Franc, medicinska sestra, in pogosti spremljevalec na naših pohodih, Gorazd Mlinšek, ing. gozdarstva. Planinsko-gorniško šolo ie letos uspešno zaključilo 11 mladih gornikov. Z mladimi pa smo si edini, da se s tem pravzaprav šele začenjajo njihova pohajanja po hribih in da si bo pridobljena znanja vsekakor treba še vnaprej dopolnjevati ter prebirati čimveč gorniške literature. »Male« planinske šole se je udeležilo 47 malih šolarjev iz vrtca. V dveh skupinah smo preživeli tri dni v naši koči na Naravskih ledinah. Vsak dan smo izvedli po en pohod: nočni pohod s svetilkami v bližnji okolici doma, pohod na Uršljo goro in orientacijski pohod. En dan (17. 6.) pa sva z Viljemom preživela z malimi šolarji v KEKČEVI DEŽELI v Kranjski gori: ta je prav zares nepozabno doživetje za najmlajše. V letu 2000 smo opravili z učenci obeh osnovnih šol dvanajst pohodov. Vsakega pohoda pa se je udeležilo povprečno 15 otrok. Tri pohode smo učencem ponudili tudi med počitnicami Golij, avgust) pa smo bili razočarani, ker ni bilo zanimanja. Z učenci smo na pohode odhajali: Alojz Pristavnik, Veronika Kotnik, Viljem Kotnik in Danica Šušteršič. Načelnica MO PD Ravne na Koroškem in vodnica PZS: Veronika Kotnik DRUŽABNO SREČANJE V ŠENTJANŽU Vodstvo stranke DESUS občine Dravograd je konec februarja priredilo za svoje člane družabno srečanje v kulturnem domu v Šentjanžu. Srečanje je bilo v obliki veselice v predpustnem času, organizatorji pa so se potrudili in pripravili zabavno in zelo zanimivo prireditev za člane stranke. S tem je vodstvo stranke pokazalo, da se svojih članov spomni tudi takrat, ko so volitve že mimo in ne samo, kadar potrebujejo glasove volivcev. Za organizacijo in vodenje tega srečanja se zahvaljujem predsedniku stranke, g. Borovniku, in upam, da bo srečanj med člani v prihodnosti še kaj. Ivan Merc Nov predlog slovenske »male ustave« V sobotni prilogi Dela (10. 3. 2001) je bil na drugi strani objavljen članek o predlogu novega zakona o delovnih razmerjih, ki so ga sindikati zavrnili kot neutemeljenega. Predlog je še bolj radikalno liberalen od prejšnjega, brezdušen in predvsem pisan na »škarje in platno delodajalcev«. GZS s svojo politiko podpira delodajalce in »najboljšim« vsako leto podeli priznanja. O »poštenosti« nekaterih delodajalcev pa je pisal novinar B.B. v Slovenskih novicah 7. marca pod naslovom »Podjetniških nagrad se drži gospodarski kriminal«. Sprašujem se: ali res vrana vrani ne izkljuje oči in ali resnično drži, da je evolucija slovenske politike potekla preko komunistov, nacionalistov, demokratov - v kapitaliste, ki si prizadevajo, da bi bili še bolj radikalni kot matična država kapitalizma? Andrej Grampovčan Ravne na Koroškem Udarci novinarstvu in demokraciji Dva kriminalna dogodka sta bila v minulem mesecu v koroški črni kroniki, ki sta dodobra vzburila koroško in tudi slovensko javnost. Gre za primer brutalnega napada na novinarja Večera Mira Petka in za dogodek s streljanjem v Radljah ob Dravi, kjer je ena oseba umrla, dve osebi pa sta bili ranjeni. Novinarstvo je nevarno 0 brutalnem napadu na dopisnika časnika Večer Mira Petka je bilo v slovenski in tudi tuji javnosti toliko zapisanega in povedanega, da velja na tem mestu zapisati le, kako se je glasilo uradno policijsko sporočilo za javnost, ki ga v celoti povzemamo: »Včeraj, 28. 02. 2001, ob 21.40, smo bili obveščeni, da sta neznanca pred stanovanjsko hišo na Celovški cesti v Mežici napadla 41-letnega M.P. iz Mežice, ko seje vrnil domov. Policisti in kriminalisti Urada kriminalistične policije Policijske uprave Slovenj Gradec so takoj pričeli z ogledom kraja dejanja in z zbiranjem obvestil. Ugotovili so, da se je M.P. nekaj po 21. uri vrnil domov, parkiral svoj osebni avtomobil in izstopil iz njega. V tem trenutku sta ga napadla dva neznanca in ga hudo telesno poškodovala (zlom nosu, zlom ličnic, razpočna rana na glavi in več drugih poškodb na glavi). Preiskava še poteka. O ugotovitvah vas bomo obvestili.« Pod to sporočilo je bil podpisan Boštjan Polutnik, predstavnik za odnose z javnostmi Policijske uprave Slovenj Gradec. Ker v času, ko to pišem, policija še ni mogla postreči z bolj podrobnimi podatki preiskave, pač lahko sklepam, daje v tem primeru šlo za naročen napad na novinarja, ki je s svojim ostrim peresom dregnil v kakšno izmed koroških kriminalnih osjih gnezd in pri tem nekomu krepko stopil na prste. Miro Petek tačas prestaja vrsto težjih operacijskih posegov. Policisti pa obljubljalo, da bodo primer zagotovo rešili. Koroška pa seje s tem dogodkom vpisala v anale kot slovenska pokrajina, kjer je bila z ustavo zajamčena svoboda novinarske besede brutalno poteptana. Streljanje v baru 16. 02. 2001 ob 20.30 so bili na Operativno komunikacijskem centru PU Slovenj Gradec obveščeni, da je gostinskem lokalu Kava bar Tadin, v središču Radelj ob Dravi, prišlo do streljanja. Policisti so ugotovili, da je nekaj pred deveto uro zvečer v lokal vstopil mlajši moški in pričel streljati. Pri tem je R.K. iz Radelj ob Dravi obležal mrtev, E.Ž. in M.V., oba iz Radelj ob Dravi, pa sta bila ranjena odpeljana v bolnišnico Slovenj Gradec. Tedaj še neznani napadalec je takoj po dejanju pobegnil. Seveda so ga policisti in kriminalisti takoj pričeli iskati in ugotovili, da naj bi dejanje najbrž storil G.M. iz Radelj ob Dravi. Osumljenca so dan kasneje ob 09.42 našli mrtvega pohodniki v bližini starega gradu nad Radljami ob Dravi. Z ogledom kraja in z zbiranjem obvestil so ugotovili, da je G.M. storil samomor, tako da se je ustrelil. Do kakšne rekonstrukcije dogajanja so pravzaprav prišli policisti in kriminalisti. Pokazalo se je, da so policisti umorjenega R.K. in njegovega napadalca G.M. že obravnavali zaradi kršitve javnega reda in miru. 02. 12. 2000 je namreč R.K. v Radljah ob Dravi okoli 00.40 fizično napadel G.M. S pestjo ga je udaril v obraz. Povzročil mu je lažjo telesno poškodbo - zlomil mu je zob in ga ranil po ustnici. Po tem dejanju je G.M. odšel na policijsko postajo in dogodek prijavil. Zoper R.K. so policisti podali kazensko ovadbo na Okrožno državno tožilstvo v Slovenj Gradcu. Vendar miru med R.K. in G.M. po tem dogodku ni bilo. Še kar nekajkrat sta se srečala in si skočila v lase. Tako je do spora med njima prišlo tudi 16. 02. 2001 okoli 19.20 v baru Tadin Radljah ob Dravi. Takrat naj bil R.K. pristopil k G.M. in ga povabil iz lokala, da bi se dogovorila o nekaterih stvareh v zvezi z njunim sporom. Odšla sta iz lokala in se pogovarjala okoli 10 minut. Potem se je R.K. vrnil v lokal, G.M. pa se je s prijateljem odpeljal domov. Kasneje ga je prijatelj odpeljal nazaj v center Radelj pred lokal Tadin in se odpeljal. G.M. je ponovno vstopil v bar, natakarici naročil pijačo in odšel v sanitarije. Ko seje vrnil, je k sebi poklical R.K., ki se mu je takoj pridružil. Med njima seje vnel prepir, pričela sta se prerivati in G.M. je izza pasu potegnil pištolo, kalibra 7.62 in v R.K. trikrat ustrelil ter ga ubil. V ramo je ranil tudi M.V. iz Radelj ob Dravi, drugega gosta v lokalu. Tedaj je izza mize vstal E.Ž. iz Radelj ob Dravi, kije nameraval preprečiti nadaljnji obračun. Vendar je G.M. tudi vanj ustrelil in ga ranil v komolec. O dogodku bodo kriminalisti Urada kriminalistične policije Policijske uprave Slovenj Gradec podali poročilo na Okrožno državno tožilstvo Slovenj Gradec. Utemeljen sum Na isto državno tožilstvo so koroški policisti podali tudi kazensko ovadbo zoper odgovorno osebo družbe GAŠPER d.o.o iz Radelj ob Dravi, zaradi utemeljenega suma kaznivega dejanja poslovne goljufije in oškodovanja upnikov. Odgovorna oseba je, kot je zapisano v policijskem sporočilu za javnost osumljena, da naj bi pri uresničevanju pogodbe o kreditu preslepila odgovorne v Probanki d.d., enota Koroška, da bodo obveznosti iz kreditne pogodbe v celoti izpolnjene. Ob podpisu aneksa k pogodbi o podaljšanju roka vrnitve denarja naj bi zamolčala, da je družba GAŠPER d.o.o. v likvidnostnih težavah. Družba je bila v tem času namreč že v postopku prisilne poravnave, zaradi česar obveznosti iz pogodbe ni bilo možno v celoti izpolniti. Odgovorna oseba je tako osumljena, da naj bi Probanki d.d. enota Koroška, povzročila veliko premoženjsko škodo v višini 25.273.533,00 tolarjev. Prav tako je odgovorna oseba družbe GAŠPER d.o.o. osumljena, da naj bi, kljub temu, da je bila družba v likvidnostnih težavah, in nezmožna plačila, na podlagi sklenjene asignacijske pogodbe iz zadolženega premoženja poravnala obveznosti do podjetja Okna vrata Gašper d.o.o., s čimer naj bi nekega upnika spravila v ugodnejši položaj. Drugim upnikom naj bi tako povzročila premoženjsko škodo v višini 7.610.000,oo tolarjev. Udarec oblasti 22. 02. ob 08.00 je uradna oseba občine Ravne na Koroškem v Kotljah pri S.J., na podlagi odločbe občinskega inšpektorja, nameravala opraviti uradno dejanje odstranitve kamnov, ki jih je S J. navozil na krajevno cesto. Ta vodi mimo njegove stanovanjske hiše, sam pa kamnov ni nameraval odstraniti. Ko je S.J. opazil uradno osebo občine, je stopil k njej in jo pričel daviti, udarjati in brcati. Zaradi tega uradna oseba svojega uradnega dejanja ni mogla opraviti in je zaprosila policiste Policijske postaje Ravne na Koroškem za asistenco. Ko je uradna oseba v spremstvu policistov prišla nazaj na kraj dogodka, jih je SJ. pričakal z dvema kladivoma, izvijačem in železno palico, dolgo 50 centimetrov. Takoj ko je zagledal policiste, se jim je približal in v zrak dvignil železno palico, z očitnim namenom, da bi enega izmed njih udaril. Policist je poskus udarca zdržal z blokado in ga s strokovnim metom vrgel na tla ter vklenil. Zaradi suma kaznivega dejanja preprečitve uradnega dejanja uradni osebi bo zoper S.J. podana kazenska ovadba na Okrožno državno tožilstvo Slovenj Gradec. Razborita »planinca« Palica je imela svojo vlogo tudi v dogodku, ki se je pripetil 20. 02. ob »dokaj običajni« uri - torej ob 13.35 - na Prežihovi ulici na Ravnah na Koroškem. Prav tam je namreč prišlo do spora in pretepa med tujima državljanoma S.R. in B.G., ki začasno stanujeta v občini Ravne na Koroškem. Njun spor je bil tako močan, da se je nadaljeval v trgovini Planika, kjer je prišlo do pravega fizičnega obračuna. Spretnejši je bil B.G., ki je uspel S.R. potisniti iz trgovine, prodajalka pa je lokal zaklenila in tako preprečila nadaljnji pretep. S.R. je odšel v bližnjo zgradbo, kjer stanuje, in pred trgovino je prinesel večjo palico, s katero je nameraval obračunati z B.G. To so mu s hitrim posredovanjem preprečili policisti PP Ravne na Koroškem. Kljub njihovi prisotnosti pa oba razboriteža še nista nameravala nehati z motenjem javnega reda in miru, zato soju dali »na hladno« do privedbe pred sodnika za prekrške. Neznanka s ključem Kaže, da so bili Korošci (in Korošice - op.pisca) v minulem obdobju dobrega meseca dni zelo raz-boriti in »pretepoljubni«. Poglejmo še pričujoči dogodek iz zajetne knjige policijskih sporočil za javnost. 08. 03. ob 16.10 so bili policisti obveščeni, daje na Tolstem vrhu pri Mislinji prišlo do kršitve javnega reda in miru. K domačinu I.J. sta tega dne prišla M.Š. iz Doliča in neznana ženska. Vsi trije so se med nameščanjem izpušne cevi na osebni avtomobil skregali. Neznana ženska je I.J. z železnim orodnim ključem udarila po glavi in ga obrcala. Policisti PP Slovenj Gradec ugotavljajo identiteto neznane ženske, ki bi jo radi predali sodniku za prekrške. Sočasno preverjajo še, ali je ob tem dogodku prišlo še do kaznivega dejanja povzročitve lažje telesne poškodbe z nevarnim orodjem in bi bilo treba padati še kazensko ovadbo. Smrtni hlod Pri spravilu lesa v gozdu v Zgornjem Razborju se je 23. 02. ob 9.20 hudo poškodoval V.P., delavec GG Slovenj Gradec. V.P. je s traktorjem opravljal vleko hlodovine, ki sojo po gozdni vlaki spuščali njegovi sodelavci. Ko je ena izmed hlodov pripenjal na traktorski vitel, je po vleki pridrsel hlod, ki ga je zadel v noge. Pri padcu si je delavec hudo poškodoval glavo in so ga pripeljali v bolnišnico Slovenj Gradec, kjer pa je 05. 03.zjutraj zaradi poškodb umrl. Omagal v dimu Drugo smrtno žrtev na Koroškem pa je terjal požar ali, bolje rečeno dim, ki je pri tem nastal. V čev- Ijarski delavnici stare lesene stanovanjske hiše v Mislinji je 06. 03.2 dopoldne J.R. zakuril trajno žarečo peč in na njej sušil lesene deščice. Okoli 11. ure sta z ženo zavohala dim, ki se je valil iz spalnice, skozi katero vodi pot v čevljarsko delavnico. J.R. je odšel v čevljarsko delavnico in nato ženi povedal, da v njej gori. Žena je zaradi močnega dima odšla iz hiše, mož pa je poskušal ogenj pogasiti. Pri gašenju je v dnevni sobi omagal in umrl zaradi zadušitve. Komisija kriminalistov in policistov PU Slovenj Gradec je ugotovila, da je požar izbruhnil v čevljarski delavnici zaradi vžiga deščic, ki jih je lastnik sušil na trajno žareči peči. Ogenj se je od tam razširil na oblačila, ki so visela na leseni steni in od tam po celotnem prostoru. Požarje hišo skoraj v celoti upepelil. Gorel gorilnik Več sreče je imel D.P. iz občine Slovenj Gradec, saj je začetni požar, ki je izbruhnil v njegovi stanovanjski hiši, naredil le za 50.000 tolarjev gmotne škode. D.P. je namreč 26. 02. 2001 ob 13. uri obvestil policiste, da je v soboto, dne 24. 02. ob 22.50 v kurilnici njegove stanovanjske hiše izbruhnil začetni požar, ki ga je uspel sam pogasiti. Podrobnejše preiskave so pokazale, da je ogenj izbruhnil na gorilniku peči za centralno kurjavo zaradi dotrajanega tesnila. Draga igra Kako draga je lahko nenadzorovana otroška igra, je v svojem primeru lahko spoznal lastnik stanovanjske hiše iz Kotelj. 05. 03. ob 12.05 je namreč regijski center za obveščanje Slovenj Gradec prejel obvestilo, da je prišlo do požara v kletnih prostorih stanovanjske hiše v Kotljah. Policisti in kriminalisti PU Slovenj Gradec so z ogledom kraja in z zbiranjem obvestil ugotovili, da je do požara prišlo zaradi otroške igre. V kurilnici hiše sta otroka prižigala karton in drevesno skorjo. Ker stvari niso hotele močneje zagoreti, sta vse polila z bencinom, ki se je delno razlil tudi po tleh kurilnice. Ko sta prižgala ogenj, so zagoreli tudi plastična posoda z oljem za mazanje, posoda z nafto in nekateri drugi predmeti ter oblačila. Otroka sta na pomoč poklicala soseda, ki sta z ročnimi gasilnimi aparati ogenj omejila, pogasili pa so ga gasilci iz Kotelj. V požaru seje lažje telesno poškodoval tudi eden izmed otrok, ki je dobil opekline po dlani roke, ko je prijel za razgreto kljuko na vratih kurilnice. Gmotna škoda znaša dobrih 500.000 tolarjev. Ognjeni hlapi Do požara, s tedaj še ne ugotovljeno, vendar vsekakor veliko gmotno škodo in neznanim vzrokom je 20. 02. 2001 okoli 09.00 ure prišlo v proizvodnji družbe Noži, Slovenskih železarn na Ravnah na Koroškem. Požar je nastal v procesu kaljenja v posebni kalilni peči. Obdelovanec, težak okoli 350 kilogramov, je bil v ogrevalni komori segret na 900 stopinj Celzija in je skozi pregradni prostor potoval v kalilno komoro. Tam bi se moral v celoti potopiti v olje, segreto na 80 stopinj celzija. V resnici pa se je potopil le delno. Zaradi visoke temperature je prišlo do vžiga oljnih hlapov in ogenj se je preko varnostne lopute prenesel še na ostrešje objekta. V požaru je na peči in ostrešju (zgorelo je 40 kvadratnih metrov ostrešja) nastala precejšnja gmotna škoda, ogenj pa so pogasili poklicni gasilci z Raven na Koroškem. Trki spredaj in zadaj Na Koroškem nič novega, bi lahko rekli o dogajan- ju na tako imenovanem cestnem bojišču. Temeljna značilnost minulega obdobja, glede prometnih nezgod na Koroškem, pa so tokrat predvsem trki vozil in odvzemi prednosti. Ker so si vse nezgode podobne, sem izbral le eno, najbolj značilno, sreča pa je tudi, da tokrat na koroškem v cestnem prometu smrtnih žrtev ni bilo. Dolgo zaviranje 13. 02. ob 12.00 se je na glavni cesti Slovenj Gradec - Velenje, zunaj naselja Mislinjska Dobrava, zgodila prometna nezgoda, v kateri se je ena oseba hudo in ena lažje telesno poškodovala. Na vozilih pa je nastalo kar za dober milijon in pol tolarjev gmotne škode. Voznik osebnega avtomobila A.Z. iz občine Velenje je vozil po glavni cesti iz smeri Slovenj Gradca proti Mislinji. Zunaj naselja Mislinjska Dobrava, v križišču za naselje Turiška vas, je dohitel voznika osebnega avtomobila V.P. iz občine Slovenj Gradec, ki je prav tedaj zavijal z glavne ceste proti Turiški vasi. Zaradi neprimerne hitrosti voznik A.Z. svojega vozila ni uspel ustaviti in je, kljub zaviranju kar 16 metrov, trčil v zadnji del vozila V.P. Po trčenju je vozilo A.Z. pričelo drseti po vozišču in je po 26. metrih trčilo v osebno vozilo, ki ga je na travnati površini ob cesti imel postavljenega lastnik I.V. V nezgodi se je voznik V.P. hudo, A.Z. pa lažje telesno poškodoval. Vnos nabojev Koroški mejni prehodi so lep primer, da na naših mejah ne tihotapijo zgolj begunce. Zelo priljubljeni so na primer tudi naboji.Tako je na mejni prehod Vič pri Dravogradu 24. 02.ob 09.00 uri pripeljal avstrijski državljan A.W. in nameraval vstopiti v Slovenijo. Carinikom in policistom ob vstopu ni prijavil ničesar. Mejni organi so se odločili za podrobnejši pregled vozila in - glej ga zlomka - na različnih mestih v vozilu so našli skritih kar 56 nabojev za revolver različnih kalibrov. Seveda so mu strelivo zasegli, Avstrijec pa je moral še k sodniku za prekrške. Že dan pred tem je v Slovenijo nameraval vstopiti hrvaški državljan M.B. Tudi njemu so pregledali vozilo in 105 lovskih nabojev, ki jih nameraval neprijavljene vnesti v našo državo. Sledil je enak postopek kot pri Avstrijcu iz »prejšnjega vica«. Boren plen »Prešvercati« so se želeli tudi G.K., S.S. in D.K., vsi iz Maribora, ki so 19. 02. v trgovini v Trbonjah pri Dravogradu prodajalki iz denarnice odtujili 10.000. Po dejanju so se odpeljali proti Dravogradu, vendar sojih policisti PP Dravograd že kmalu po dejanju prijeli in bodo zoper nje podali kazensko ovadbo pri ustreznem organu. Odobren dvig Še bolj hladnokrven je bil M.P. iz občine Dravograd, ki je 26. 02. v avtomehanični delavnici v Slovenj Gradcu F.M. iz žepa oblačila odtujil bančno hranilno knjižico. Po tatvini je odšel na banko in pod pretvezo, da dviguje denar v imenu lastnika, spravil v zmoto uslužbenko banke, ki mu je izplačala 40.000 tolarjev. Policisti so ga izsledili nekaj pred 20.00. uro v Dravogradu. Po opravljenem zaslišanju so ugotovili, da je po strojenem dejanju odšel v Velenje, kjer je denar zapravil. Sledi kazenski pregon. Ukradeno darilo Neobičajno pot za »obdaritev« svojega sina si je izbrala M.G. iz občine Slovenj Gradec. 29. 11. 2000 je namreč iz žepa vetrnega jopiča, last B.T. iz občine Slovenj Gradec, ki je visel v čakalnici fizioterapije v bolnišnici Slovenj Gradec, odtujila prenosni telefonski aparat in ga dala v uporabo svojemu sinu. Policisti so z zbiranjem obvestil odkrili, kje je telefonski aparat in ga zasegli. M.G. bodo seveda ovadili na tožilstvo. Srečala svoj pulover Kratko policijsko sporočilo: »Dne 12. 02. 2001 so bili policisti PP Ravne na Koroškem od oškodovanke obveščeni, da je na Prevaljah opazila fanta, oblečenega v pulover, ki ji je bil med drugimi oblačili odtujen pred 14-timi dnevi. Oblačila, dva puloverja, hlače in majico ji je nekdo namreč odtujil s hodnika stanovanjskega bloka na Prevaljah. Policisti so ugotovili, daje tatvino storil A.K. s Prevalj. Ukradene stvari so seveda vrnili lastnici, storilca pa bodo ovadili tožilstvu.« »Takoj se vidi, da ima mladi »puloveraš« še premalo izkušenj, kako se tem rečem streže«, vsiljivo komentira Rene, prijatelj mojega prijatelja »bifedžije«, gostilničarja, igralca, pisca... Mirana. »Mladenič je storil kar nekaj bistvenih napak. Med drugim ni ločil med ženskim in moškim puloverjem. Pozabil je, da si ženske oblačila, kijih nosijo, zelo dobro zapomnijo. Ko, na primer, prvič oblečejo neki pulover, visijo na njem in ga več ne pozabijo. Poleg tega bi mladenič moral vedeti, da ne more prisvojenih reči nositi v istem kraju in bi pulover, recimo, oblekel za finale svetovnega prvenstva v smučarskih skokih v Planici, pa še tam bi ga lastnica lahko spoznala na ekranu itd. Upam, da bo to za mladeniča dobra šola in da ne v bodoče ne bo več hodil po krivih poteh. V poduk naj mu bo, da imata laž in tatvina kratke noge, pa vendar - do značilnega francoskega kosila prideta tudi ta dva - saj veste, dunajski zrezek s pomfrijem in fižolovo solato z bučnim oljem.« T.l. Vandalizem in mamila Na Ribnici na Pohorju je bil 05. 03. 2001 sestanek vodstva Policijske uprave Slovenj Gradec z župani koroških občin. Direktor PU mag. Srečko Krope jih je seznanil z razmerami na področju policijskega varstva v letu 2000 in z načrti policije za letošnje leto. Župani so na srečanju opozorili zlasti na rast vandalizma, ki se kaže predvsem v uničevanju nekaterih javnih objektov. Zaskrbljujoča pa je tudi občutna rast zlorabe mamil. Župani nameravajo narediti vse kar je v njihovi moči, da bi ta odprta vprašanja tudi omilili, če jih že ne morejo razrešiti. V Slovenj Gradcu bodo tako med drugim odprli Urad za mladino, v občini Podvelka bodo pričeli z organiziranim delom mladih pod vodstvom mentorjev v tako imenovanih mladinskih sobah v Breznu in Ožboltu. Tam bodo na voljo tudi računalniki in internet. Ugodno so ocenili pobudo Policijske uprave, da v letošnjem letu okrepijo dejavnost posvetovalnih teles - varnostnih sosvetov v občinah. Župani pa so predstavili še svoje načrte pri varstvu okolja, zlasti pri odstranjevanju zapuščenih vozil in drugih divjih odlagališč odpadkov. Vir: PU Slovenj Gradec ENERGETIKA V NAŠEM OKOLJU IV. STROKOVNO POSVETOVANJE Marec 2001, Portorož Pri ustvarjanju pogojev za povečano konkurenčnost slovenskega gospodarstva imata energetska politika in skrb za ravnanje okolja vlogo, ki je v času deregulacije in liberalizacije energetskega sektorja še posebej pomembna. Na strokovnem posvetovanju, ki je marca letos potekalo v Portorožu, so se že četrtič zapored zbrali slovenski strokovnjaki, svetovalci, poslovni partnerji, dobavitelji, odjemalci in kupci energije. Okoli 200 udeležencev je potrdilo, da so posvet Energetika v našem okolju sprejeli kot enega izmed osrednjih dogodkov druženja strokovnjakov na področju daljinske oskrbe in rabe energije. Smernice deregulacije in liberalizacije energetskega sektorja in zakonsko regulativo sta zbranim strokovno predstavila dr. Robert Golob, državni podsekretar za energetiko in prof. dr. Rajko Pirnat, predstojnik Inštituta za javno upravo pri Pravni fakulteti Ljubljana. Ostali avtorji, so predstavili zanimivo področje daljinske energetike v lokalni skupnosti ter optimizacijo in razvoj daljinskih energetskih sistemov. Predsednica organizacijskega odbora posveta, ga. Mojca Kert Kos, je posvet ocenila kot dogodek s tradicijo in ugledom. Posvet je spremljala zanimiva razstava proizvajalcev energetske opreme in podjetij z oskrbo z energijo. Podjetje Energetika Ravne d.o.o. je na razstavi predstavilo v lanskem letu dokončan projekt Sočasna proizvodnja električne in toplotne energije, s katerim je med prvimi v Sloveniji uvedlo najsodobnejšo in energetsko najučinkovitejšo pretvorbo zemeljskega plina v dva proizvoda. Postroj obratuje v toplarni Energetike Ravne in proizvaja toplotno energijo za daljinsko ogrevanje mesta in železarne Ravne ter električno energijo za lastno rabo ter za prodajo v javno omrežje. Energetika Ravne d.o.o., družba v koncernu Slovenskih železarn, se z dokončanjem omenjene investicije in z ostalimi aktivnostmi, ki jih v podjetju izvajajo, aktivno pripravlja na prilagoditev poslovanja v novih pogojih odprtega energetskega trga. Direktorica podjetja, Mojca Kert Kos, poudarja, da imata pri njih znanje in razvoj pomembno mesto, zato vseskozi sledijo ciljem izboljševanja energetske učinkovitosti in uvajanja novih tehnologij. Novi energetski zakon daje podjetju Energetika Ravne številne nove možnosti in poslovne priložnosti na področju trgovanja, zastopanja in posredovanja pri oskrbi kupcev z električno energijo že v letu 2001, v letu 2003 pa tudi pri oskrbi z zemeljskim plinom. Podjetje Energetika je z izobraževalnimi aktivnostmi že seznanilo svoje dosedanje kupce in porabnike energije o pravilih delovanja odprtega energetskega trga in o prednostih, ki jih le - ta zanje prinašajo. Ker je vsebina prilagajanja poslovanja podjetij pri oskrbi z energijo zanimiva za širšo publiko, načrtujemo v prihodnjih mesecih tudi v Prepihu slediti novostim pri odpiranju energetskega trga z redno mesečno rubriko Energetika in okolje, ki jo bo za vse vas pripravljalo podjetje Energetika Ravne. Samostojno nastopanje na odprtem energetskem trgu pomeni namreč novi izziv tako za dobavitelje kot tudi za kupce energije. Mojca Kert Kos pri tem poudarja, da se je zelo pomembno zavedati prednosti, ki jih s ciljem cenejše in učinkovitejše oskrbe z energijo prinaša povezovanje trgov - tako dobaviteljev, kot tudi porabnikov. Že danes so namreč opazni procesi povezovanja tako proizvajalcev električne energije kot tudi distribucijskih podjetij, zato je realno pričakovati tudi povezovanje kupcev. V podjetju Energetika Ravne so pripravljeni vsem, ki jih vsebina prilagajanja poslovanja v pogojih odprtega trga zanima, strokovno svetovati in optimirati stroške za energijo. HOROSKOP - APRIL 2001 OVEN Zdi se, kot da so vsa nebesna telesa tukaj prav zaradi vas - ne, ne boste se prevzeli, le tako živahnega obdobja najbrž že dolgo ni bilo. Izjemna harmonija med domišljijo in občutkom za realno, med bliskovito akcijo in modrim preudarkom, predvsem pa - ljubezen do neslutenih globin. Obdobje, ki ga boste še dolgo pomnili. BIK: Nekoliko šepajoči ritem vam narekujejo zvezde, a prepustite se mu in »poskakujte« z njim. Ljubezenskim odnosom boste morda nadeli materialistični pečat in jih pred javnostjo zavili v poslovni videz, a pomlad vam ne bo prizanesla, čeprav postavljate zasebnost še vedno nekoliko v ozadje. DVOJČKA: Kar nenadoma vas bo predramila volja do dela, še posebej, če obeta nekaj javnega priznanja in uigrano ekipo. V partnerskih odnosih boste naposled prešli manjšo krizo, predvsem, ker se ne boste več upirali spremembam - če je čas za aktivno poseganje v ta del življenja, boste zdaj to tudi storili. RAK: Naposled je čas za dokončno slovo od zime, tudi tiste, ki je zavladala vašemu razpoloženju. Nikamor se ne mudi, čeprav vas okolica priganja - če boste prisluhnili zvezdnim vplivom, se bo vaš aktivnejši vstop v družbeno in poklicno dogajanje zgodil sam po sebi. Morda dozori celo kakšna daljnosežnejša odločitev? LEV: Ko najbolj sanjate o partnerski idili, se zgodi kaj nepričakovanega - zvezdni vzorec, ki vam bo še nekaj časa za petami. Prav zdaj pa je priložnost za »večja dela« na čustvenem področju - saj veste, kaj hočete in kako boste to dosegli. Tudi študijskemu treningu ali potovanjem se ne gre odreči, priložnosti so bliže, kot morda mislite. DEVICA: Osredotočili se boste na svoj dom in se najbrž odločili za temeljite spremembe - pa naj gre za posege v medsebojne odnose ali za korenito čiščenje navlake. Lahko se zgodi, da boste v svoji vnemi ali pa zaradi zunanjih okoliščin posegli tudi v materialni svet drugih - kakorkoli, tovrstne transakcije naj bi se posrečile. TEHTNICA: Tisto, česar ne boste občutili v sebi, boste še toliko bolj zavzeto iskali pri drugih, zlasti pri izbrancih vašega srca - Le v odnosih bo vaša samopodoba popolna in to je, ob živahnih, a poglobljenih komunikacijah z bližnjo okolico, tista os, okrog katere se bo najlepše vrtel aprilski svet. Nekdo vam je hvaležen. ŠKORPION: Morda se boste spremenili v neizprosnega materialista, bliskovitega napadalca in hkrati premišljenega sodnika svojih lastnih korakov - vsekakor dobra šola za naprej. Morda boste tudi nekoliko pretiravali v navdušenju za vsakdanje obveznosti ali pa se - nasprotno, predajali skrbi za lastno zdravje in dobro formo. Ujemite ravnotežje. STRELEC: Če imate v najbolj skritem kotičku duše potlačen vulkan, ga boste zdaj zagotovo sprostili, pa naj se zdi še tako boleče ali pa neverjetno. Urejanje starih ljubezenskih zank ali spletanje novih vezi bo zdaj kar spontano postalo vaša prva naloga in to bo sprožilo plaz prijetnih srečanj, najverjetneje kar z eno osebo. KOZOROG: Občutek ujetosti v lastne zanke bo le začasen, kmalu vam bo priskočil na pomoč bojeviti Mars - vaši načrti so verjetno usmerjeni v večje spremembe znotraj doma - ergetska podpora bo dobrodošla. Proti koncu meseca pa se boste spomladansko odtajali in si zaželeli več nežne pozornosti in priznanja. VODNAR: Zanimanje za materialne dobrine bo še nekaj časa vrtalo po vaši domišljiji in tudi trezne presoje vam ne bo manjkalo - lahko pa bi ostalo vse le pri teoriji, če ne boste pohiteli. Predvsem pa - izkoristite jezo sebi v prid - torej - za dejanja. Da se vam razraščajo čustvena krila, ni nič novega, aprila pa se bo žerjavica še razplamtela. RIBI: Nenaden pojav silnega občutka odgovornosti za vašo lastno kariero lahko pripišete tudi zvezdam, za dejanja v to smer pa se boste seveda potrudili sami. Brez skrbi, ne gre za dolgotrajna naprezanja - cilj boste osvojili bliskovito in v velikem slogu. Zanesete se lahko tudi na velikodušno podporo domačih. N • — x O x r X N OELVIA A39UHANCI.S VWAGfcS Izredna ponudba • Program s franšizo omogoča rKižje premije ob llasl!n:i udelležbi zavarovanca (franšiza 60 DEM); ■ višji program omogoča visoke zavarovalne vsote ob 120 - odstotnem doplačilu) na premijo, » posebni program nudi ugodne premije za odknleltno zavarovanje oseb, kn veliko potujejo (EVROPA 18.400 SIT, SVET: 21.467 SIT UamsJvo velja za največ 30 dni vsakega potovanja); • zavarovanje za športnike (člani registriranih športnih organizacij in društev se .lahko ob 50-, 100- ati 200-odstotinetin doplačilu, odvisno od vrste športa, zavarujejo za čas aktivnega udejshrovanja r»a prireditvah, trenmgrh in tekimovainjh.).. Na potovanje v tujino skupaj z zanesljivo in izkušeno zavarovalnico Sodobni ljudje smo popotniki. Delo in zabava nas vodita v bližnje in daljne kraje. Spoznavanje tujih dežel in ljudi, odkrivanje njihovih običajev... vse to in še kaj so doživetja, ki se za vedno vtisnejo v spomin. Kaj pa, če nas v tujini, daleč od doma, doleti bolezen ali nezgoda? O tem seveda ne razmišljamo radi - pa vendar: včasih se nam primeri tudi to. Ker so zdravstvene storitve v tujini navadno povezane z visokimi j stroški, vam svetujemo, da se pred odhodom v tujino zdravstveno zavarujete. Tako bo vaše potovanje zagotovo še bolj brezskrbno. 'J? \ /AJKNINA vam v sodelovanju z OELVIA /dravstvrni /avatovAfokA, d. vj. assuhanccs vw*ors zagotavlja popolno zdravstveno zavarovanje z medicinsko asistenco na potovanjih v tujini. Kaj vam nudi zavarovanje? plačilo stroškov nujnih zdravstvenih storitev, organizacijo in plačilo nujnih zdravstvenih prevozov do bolnišnice ali klinike, plačilo stroškov zdravljenja v bolnišnici ali kliniki, plačilo stroškov nujnih zobozdravstvenih storitev za odpravo akutnih bolečin, organizacijo in plačilo prevozov obolelega ali poškodovanega zavarovanca v domovino z zdravniškim spremstvom, če je to potrebno, organizacijo in plačib prevoza umrlega zavarovanca v domovino, pomoč svojcem obolelega, poškodovanega ali umrlega zavarovanca (plačilo stroškov bivanja, prevozov, spremstvo mladoletnemu otroku zavarovanca...), plačilo stroškov odvetniških storitev, plačilo stroškov iskanja in reševanja zavarovanca, številne druge oblike pomoči, v skladu s pogoji zavarovanja. Zavarovalne vsote •Za stroške zdravstvenih storitev: - v asmowwn programmi b programu s franSzo znaša zavarovalna vsota za EVROPO 25 .000 DEM, za SVET pa 35.000 DEM; - v vršjem programu znaša zavarovalna vsota za EVROPO 40 000 DEM, za SVET pa 60.000 DEM; - v posebnem programu znaša zavarovalna vsota za EVROPO 15 .000 DEM za zavarovalni primer .oziroma 30.000 'DEM na poto, za SVET pa 25,000 DEM za zavarovalni primer oziroma 50.000 DEM na polico. •Za stroške prevozov v vseh programih znaša zavarovalna vsota za EVROPO 10.000 DEM, za SVET 20.000 DEM, razen višjega programa, kjer znaša zavarovalna vsota za EVROPO 20.000 DEM, za SVET pa 40.000 DEM. •Za stroške bivanja, odvetniških storitev, stroške iskanja in reševanja zavarovanca itd. - po pogojih zavarovanja. SLOVENSKE ŽELEZARNE METffL • RAVNE d oo PODJETJE ZA PROIZVODNJO PLEMENITIH JEKEL ISO 9001 UKAS QUAIITV MANA«.I MINI 008 Zahteve kupcev so vodilo našega poslovanja - JEKLO Z IMENOM v želeni kvaliteti, zahtevani kakovosti, ob pravem času in v količini, ki jo potrebujete.