P.b.b kulturno - politično glasilo MBS: svetovnih fn dornačTh d b go Okov CELOVEC, DNE 22. OKTOBRA 1964 Bodoča sovjetska politika Zakaj so odstavili Hruščeva? — Sprejem ruskih kozmonavtov v Moskvi urad (Celovec ‘J — Vci la^sjMKiaini Klancu lurt LETO XIV./STEVILKA 43 Kako smo narodni Kulturna študija za vse dobromisleče „Vo!'k und Knecht und t)l)crwinder, sie gesteh’n m jeder Zeit: Hochstes Gliick der Erdenkinder sei nur dic Pcrsonlichkeit.” (Goethe) Listamo po revijah in glasilih, prisluškujemo govorom in referatom in ne najdemo odgovora na vprašanje, ki ga mora svojim bralcem spet in spet zastaviti tudi njihovo narodno glasilo: kaj je narod in kdaj smo narodni? Dolžni smo torej te vrstice, da ne zapademo pretečemu materializmu in nihilizmu, ki upropašča sodobna ljudstva. Kaj je narod Odgovarjamo s krščanskimi družboslovci: narod je naravna družina, enako važna Lot sta rodna ali človečanska družina. V davnini se je narod narodi! iz rodnih družin, soseščin in plemenskih skupnosti in je nova družina s svojo zgodovino in usodo, s svojo rastjo in razvojem. Narodno pripadnost poedincev najbolj očituje njihov jezik, M je korenika socialnega in kulturnega življenja. V svojem najglobljem pomenu je narod božja zamisel -in ima svojo, po Stvarniku določeno nalogo in poslanstvo v ye!iki družim človečanstva. Rodna družina je poedlncu zibelka socialnih vrednot ljubezni, zvestobe, žrtve, pokorščine. Narobna družina pa mu je zlata zibelka kulturnih vrednot, ob katerih zori v svojo polnost osebnost. In ta mu je življenjski cilj. Kultura je soustvarjanje s Stvarnikom V vse vidno in nevidno stvarstvo je položena božja zamisel in v vsakega človeka Ie položena neutešljiva želja, da soustvarjajoč sledi tej božji zamisli. Agrikultura Agrikultura stremi v svojem širšem smi-slu za materialnimi vrednotami, človek-gospodar si v številnih gospodarskih panogah pridobiva tisoče gmotnih dobrin za svoje življenje. Z njimi bogati gmotno, materialno raven svojo in tudi svojega naroda. Cim boljši je kot gospodar, tem dejavnejša je njegova narodna ljubezen. Lenuhi in gospodarski nevedneži so tudi narodni škodljivci Fizkultura Tako imenujejo sodobno kulturo telesa. ru-di ta je važna za narodni napredek. S kolki,m zanimanjem smo sledili olimpijskim igram v Tokiju in -s kolikimi častmi spreje-^atjd narodi v teh dneh svoje tekmovalce. APort katere koti vrste zahteva samoobvla-tian4'e im vežbo itn je danes, v času sibroija in avta. osnova tudi inarodnega telesnega zdravja. Srčna kultura sledi platoničnim vrednotam lepote in dobrote. Ro njej se plemenitijo značaji in zorijo velike osebnosti. Narodi ju iščejo v besedi, vezani in navezani, v sliki in glasbi, y !|gri im plesu. V -svojem zadnjem bistvu 1° 'tosnična umetnost odsvit božje lepote in harmonije. Sodobnim umetnikom pa se go-h' kot antičnemu junaku Anteju, ki je slabel lin -hiral, čim ni bil povezan z materjo Zemljo, Cim bolj -se oddaljujejo od vekovi-bb osnov umetnosti, tem bolj se njihova Umetnost prevrača v nesmisel im praznino besede, v disharmonijo barv, oblik alf: gla-®°v. Pravi -umatniM pa -so skozi tisočletja hika iin ponos ,svojih narodov in vsega člo-Veštva. Umska kultura je področje znanosti, tega neutešenega člo-^sk-ovega iskanja resnice (in skrivnosti v ve-^kem in mafiem stvarstvu, v poč e tki h in 5%h poedinega -in občostvenaga življenja. ^ Sodah in 'brezštevilnih ustanovah, v pi-in govorjeni besedi se poedinec -uri in ‘Zobražuje, v znanosti -si osvaja zase, za narod im za vse človeštvo vesolje ne- Na podlagi najnovejčih poročil, ki so jih izdelali sovjetski časopisi, so prišle na dan nove podrobnosti o padcu Hruščeva. Obtožba, ki so jo prebrali na sejli centralnega komiteja in ki je privedla do o-dstra--nitve Hruščeva, se glasi: ..Obnašal se je kot bivši carji, samovoljno, ni trpel ugovora, bil je brez uvidevanja." šele sedaj je jasno, da so osredotočeni glavni očitki na dve točki: 1. Hruščev ni bil zmožen privesti gospo-darsitvo Sovjetske zveze na višjo raven. Večji del njegovih ukrepov na tem področju se je izjalovilo. Namesto tega je gojil birokratizem in skušal svoje napake prikriti s splošno priljubljenimi nastopi in z velikimi -in bahaškimi govori. 2. Hruščev ni bil zmožen kitajski spor in iz tega izvirajoče posledice za celotno svetovn-o komunistično gibanje, zadovoljivo rešiti. Dosegel je celo nasprotno, dal je Kitajcem mnogo povoda za napad in obrekovanje Sovjetske zveze, da bi si na ta način pridobil simpatije svetovnega komunističnega tabora. Sicer je Sovjetska zveza še zmerom vodilna sila svetovnega komunističnega tabora, toda njen ugled je pri tem očitno padel. Novi sovjetski voditelji -in ljudstvo so v ponedeljek sprejeli na letališču v Moskvi tri ruske kozmonavte: Komarova, Feoktiso- besmega prostora im mrilkrokozmos atomov in elektronov, udinja sii naravne sile, bo-gaiti iin lepša življenjske prilike. Kultura duše je njena vernost, ki daje svetu in življenju njegov zadnji in najgloblji pomen. V veri najdejo vsa kulturna stremljenja svojo dopolnitev. Vekovite vrednote vere kronajo življenje in hotenje poedincev, narodov in vsega človeštva. Pestra raznolikost kulturnega ustvarjanja' je ibogohotena. Bogdbotena pa je tudi lestvica kuiitu-miih vrednot, vodeča od najniž-jih do- naj višjih. Kdor prevrača to lestvico vrednot, kulturo ponižuje, kdor lestvico zanikuje, zanikuje kulturo samo. Kako smo torej narodni V katerem koli poklicu si, če ga izpolnjuješ vestno in dobro, vršiš tudi narodno-zatsliužno delo. Skrben oče in dobra mati sta Stebra narodove celice — rodne družine. Učeča se mladina je resnično narodna tedaj, če vestno in -uspešno izpolnjuje svoje va in Jegorova. Hruščev, ki je odredil vesoljska polet teh treh im ki je z njimi med poletom v vesolju tudi govoril in jim obljubil sijajen sprejem v Moskvi, ni bil navzoč. Kakor poročajo iz Moskve, se ta sprejem ni mogel primerjati s svečanimi praznovanji, Id jih je Hruščev prirejal prejšnjim kozmonavtom (vesoljskim letalcem). Po mo-skov-sfldh ulicah je vladala neka moreča zadržanost. Na Rdečem trgu je potem bila uradna sllavnost. Navzoči so pričakovali, da bo prvi tajnik partije Leonid Brežnjev v svojem govoru omenil razloge, ki so vodili do padca Hruščeva. Toda glej, Hruščeva ni omenjal niti z eno besedo, kot da se ne bi nič zgodilo. Kljub temu pa je bil govor Brežnjeva velikega pomena, kajti v tem je označil smernice bodoče sovjetske politike. • Sovjetska vlada priznava mirno koeksistenco (ustvarjalno -sožitje dveh držav z različnim družbenim redom). ® Sovjetska zveza se bo še nadalje zavzemala za popolno razorožitev in bo v vsakem oziru podpirala OZN, kajti to gre le v prid miru. 9 Partija bo stremela za dvig življenjske ravni sovjetskega ljudstva. • Partija želi v svojih odnosih z vsemi drugimi socialističnimi deželami in vsemi šolske dolžnosti iin če se po danih prilikah z -ljubeznijo pripravlja na bodoče izvenpo-Ikliono narodno delo. Naši umetniki — pisa-telji, pesniki, -slikarji, glasbeniki — so tem fljiubi in isipoišlbutje. čim viilšjja jie žrtev in čim vzvišenejše -pojmujejo iin vršijo svoje veliko kulturno poslanstvo. Javnim narodnim delavcem v prosveti in politiki je izročena gojitev, zaščita :in obramba narodnih kulturnih prvin in pravic samobitnosti. Kdor koli -torej množi ali ščiti gmotne, srčne in -umske, duševne lim duhovne vrednote svoje -in isvcjega ljudstva, svoj narod dejavno Hjiu-bli iin apo&buije. čim višii-a je žrtev in čim večji trud, -tem zaslužnejša je narodna zvestoba. Kaj nam je sedaj potrebno Tudi našemu narodu grozita kulturni materializem in nihilizem, poniževanje in za-ndkavanje kuHitumih vrednot, da ga uničita. Zato nam je treba stvariteljskih genijev, molž :in žena, fantov iin deklet, ki bodo z ne--umorniim kulturnim delom zoreli v lasrtno osebnost in tako postali vodniki in kažipoti lepe narodne bodočnosti. Izhaja v Celovcu — EraciieiniMigsort Klagenfurt CENA 2.— ŠILINGA PRIČETEK POUKA NA SLOVENSKIH GOSPODINJSKIH ŠOLAH Na gospodinjski šoli šolskih sester v St. Rupertu pri Velikovcu in St. Jakobu v Rožu se prične pouk kot običajno 4. novembra. Notranje gojenke se zberejo v obeh zavodih 3. novembra. Nekaj mest je na obeh zavodih še nezasedenih. Tako se nudi prilika tudi še tistim, ki se doslej še niso mogli odločiti. Starši, ne zamudite lepe priložnosti, ki se vam nudi, da poskrbite za dobro gospodinjsko izobrazbo in krščansko vzgojo svojih hčera in to v zimskih mesecih, ko vam dekleta niso tako nujno potrebna doma. Spomladi, ko se bodo pričela zopet večja dela, vam bodo hčere s pridnim delom rade dokazale svojo hvaležnost. Podrobnejša navodila in prospekte vam na željo pošljeta vodstvi šol. Šolske sestre drugimi komunističnimi partijami, absolutno enakopravnost. Vsaka dežela, majhna ali velika, ima enako veljavo kot druge dežele. O Treba je zopet doseči enotnost komunističnega tabora. 9 Novo vodstvo riima namere povrniti -se v stalinistične čase. Ljudsko glasovanje: 833.389 Avstrijsko ljudstvo se je izreklo za izboljšanje radia in televizije. Izidi glasovanja v posameznih zveznih deželah: Dunaj 246.225 podpisov; Nižja Avstrija 113.902 podpisov; Zgornja Avstrija 152.389 podpisov; Salzburška 41.342 podpisov; Tirolska 72.595 podpisov; Predarlska 43.056 -podpisov; štajerska 117.662 podpisov; Koroška 31.586 podpisov; Gradiščanska 14.632 podpisov. To prvo glasovanje je pokazalo, da odklanja avstrijsko ljudstvo obliko proporca. Atomski oblak nad ZDA Ogromni radioaktivni oblak — ki meri po cenitvah ameriških strokovnjakov več sto kilometrov — je preplaval Pacifik in je dosegel Združene države Amerike. V ponedeljek je bil radioaktivni oblak še nad Japonsko. Po meritvah, ki so jiih izvedli znanstveniki v ponedeljek zapadno od Tokia, -so ugotovili radioaktivni prah. Vendar ta ne -pomeni no-bene nevarnosti za človeško zdravje. Medtem pa je Peking vso zunanjo politiko oprl na svojo prvo jedrsko eksplozijo. V poslanici, naslovljeni na vlade vseh dežel sveta, je kitajski ministrski predsednik Ču En Lai zahteval sklicanje vrhunske konference o razorožitvi. Sovjetsko letalo strmoglavilo pri Beogradu Prebivalstvo glavnega mesta Jugoslavije je pretresla v ponedeljek vest o nesreči sovjetskega letala „11-18“ s katerim je potovala delegacija sovjetske armade. V nesreči je izgubilo življenje 18 potnikov in članov posadke. Med njimi je bil tudi pomočnik obrambnega ministra maršal Bi-r-juzov. Število radijskih in televizijskih aparatov pri nas V Avstriji je bilo dne 1. oktobra 1964 547.300 prijavljenih televizijskih ter 2 milijona 124.900 sobnih in 112.250 dodatnih (avtomobilskih in transistorskih) radijskih sprejemnikov, kar pomeni, da pride na vsakih 100 gospodinjstev po 91 radijskih aparatov in 23 televizorjev. Deželnozborske volitve na Predarlskem OeVP še zmerom obdržala absolutno večino. — FPOe pridobila 1 mandat iNa Predarlskem so bile v nedeljo dežel--nozborske volitve, pri katerih je Avstrijska ljudska stranka še nadalje obdržala absolutno večino. Sicer je izgubila eno poslansko mesto, vendar je njen položaj trden. Rezultati glasovanja so bili: OeVP 20 (prej 21), SPOe 10 (10) in FPOe 6 (5). Vse stranke so pridobile — nasproti zadnjim volitvam — na glasovih, ker je naraslo število volivcev od 130.103 na 142.919. Volitev se je udeležilo 133.059 Predarča-nov. Volilna udeležba je znašala 93.11 odstotka. Izidi: za OeVP je glasovalo 69.323 ali 53,46 odstotka volilcev (dežeLnozborske volitve 1959: 64.619 ali 54,7 odstotka; za SPOe je glasovalo 38.302 alli 29,54 odstotka volivcev (1959: 34.607 alli 29,3 odstotka); za FPOe je glasovalo 20.480 ali 15,79 od- stotka volivcev (1959: 17.614 ali 14,9 odstotka). -Največ glasov je pridobila FPOe, SPOe je zaznamovala le majhen porast, medtem ko je OeVP -izšla z lahko izgubo iz volilnega boja, pa čeprav je ravno ona zaznamovala največji prirastek -glasov. Volilni uspeh FPOe gre na račun okraja Feldkirch. Avstrijski zvezni kancler dr. Klaus je dejal o deželnozborskih volitvah na Predarlskem sledeče: ..Politično vodstvo Avstrijske ljudske stranke na Predarlskem je bilo znova potrjeno. Izguba enega poslanca gre na račun zapletene volilne aritmetike v Avstriji. Avstrijska ljudska stranka bo stremela za tem, da bo upoštevala želje Predarlske. Politični teden Po svetu ... HRUSCEV ODSTAVLJEN Kelt bomba je delovala ipretekli teden novica iiz Mciakve, da ijie odstopil soivjetski vodja ipariffije lin miinflsitinskli preidsednlilk Hru-ščev. Novii vodja partije je Leonid Brežnijev, novi miniiSitraki predsednik pa Aleksej Ni-kolajevilč Kosiiigin. Odstop Hruščeva je slledill po izredni seji, kii so se je ndeležilli najvažnejši člani komunistične parbije Sovjetske zveze. Za svoj odstop je Hroščev navedel zdravstvene razloge. Politični opazovalci v Moskvi so bili mnenja, da je Hruščev verjetno izgubil fiunikailjo prvega tajnika partije, ker je to mesto najvažnejše. Kot vzrok za 'tovrstno borbo za oblast v Kreimllju navajajo spor s Kiitajiskoi. Hruščev je namreč sklical za 15. december konferenco vseh .komunističnih partij, -sveta, za katero se jiih je dosedaj priglasilo, ile enajst, med njimi tudi Poljska in Italija, pa še ti s pridržkom. Vladna sprememba v Kremlju pa še ne pomeni nujno odstop od politike Sovjetske zveze nasproti zahodnemu .svetu, pa tudi ne nasproti Zvezni republiki Nemčiji. Novi Sovjetski ministrski predsednik Aleksej Nikolajevič Koslgin je prvič odličen gospodarstvenik in so ga ravno zaradi njegovih uspehov na tem področju poklicali v Moskvo. Drugič je 60-fletni politik član leningrajske komunistične partije. Bil je ožji sodelavec pozneje umorjenega 2da-nova, M je bil v 2. svetovni vojni poveljnik Leningrada. V času čistke, ki jo je Izvedel Stalin, so ga poklica!!! v centralni komite komunistične partije (CK), kmalu nato pa je dobil ministrstvo za lahko industrijo. Po Stalinovi smrti je bili sprva izločen iz predsedstva partije, a je leta 1960 — v teku nove razporeditve — postal namestnik ministrskega predsednika In ravnatelj, celotnega gospodarskega načrtovanja. Sprem-ijai je Hruščeva pri vseh važnih pogajanjih in je bil ob njegovi 60-letniioi nazvan „jiunak sooiaiisitičneiga dela". Pariz. — V glavnem mestu Francije poudarjajo, da je prišla vest iz Moskve nenadno in je vse prasenetilla. V Londonu se sprašujejo, kako bo ta dogodek vplival na odnose med Zahodom in Vzhodom. Bonn. — Predsednik siooialno-demokrat-ske stranke W,iily Brandt je lizjaviil: „Vedal sam, da Hruščev ni ibil naš prijatelj, toda bil je skrajno zainteresiran za mir." Rio de Janeiro. — Francoski državni predsednik de Gaulle je sprejel novico o padcu Hruščeva ravno v tem mestu, ko je bil na uradnem Obisku v Braziliji, z besedami: „Sie transiit gloda mundi“ (= vse na svetu je minljivo). Tako je komentiral de Gaulile spremembo v Kremlju. Dalje je še dejal francoski predsednik navzočim diplomatom: „Uiboigi Hruščev je proč, zemlja pa ise bo Iše dalje vrtela. “ ATOMSKA EKSPLOZIJA NA KITAJSKEM Drugo, kar je razburilo svetovno politiko, je vest, da je Kitajska .izvedla svojo prvo jedrsko eksplozijo. To je javila Kitajska vlada pretekli petek zjutraj. O tem, da bo rdeča Kitajska izvedla isvojo prvo atomsko eks-plbzijio, je govorila ona že pred tremi tedni. Podrobneje o tem je pisali naš časopis v številki 42. Poskus je Kitajcem popolnoma uspel. Tako ima sedaj tudi komunistična Kitajska v rokah skrivnost produkcije jedrskega orožja. Najprej je javili atomsko eksplozijo radio Peking. Po kitajski izjavi so jo Izvedli v Zahodni Kitajski. V uradni .izjavi je izrečena vsem sodelavcem, ki so pripomogli do uspe- ha, zahvala. Podrobnosti o moči jedrske eksplozije niso objavili. Predsednik Johnson je imel takoj po razgovoru s svojimi najožjimi svetovalci izredno televizijsko oddajo na ljudstvo Združenih držav Amerike. V tej je povedal, da so ZDA zaznale kitajsko jedrsiko eksplozijo, ki je ‘bila izvedena v Zapadni Kitajski, ob 8. url po srednjeevropskem času. Eksplozivna moč kitajske bombe je bila majhna, kar bi ustrezalo približno moči 20.000 ton navadnega razstreliva. PARLAMENTARNE VOUTVE V VELIKI BRITANIJI Na parlamentamlilh volitvah, ki so bile minul! teden v Veliki Britaniji so zmagali, z majhno razliko le štirih sedežev, laburisti. Končno stanje je 317:313 za isocialiistlčno večino. Liberalci pa so dobil 9 sedežev. Splošno mnenje po vdliltvah je, da socia-lilstilčni oblasti ni usojeno dolgo življenje. Tako je dzijavil sam glavni,tajnik britanskih Sindikatov Georg Woodook: ..Nihče ne more to parlamentarno večino Paz vati trdno, zato bodo .potrebne nove volitve bržkone v (teku enega leta. Zmaga 'laburistov v Veliki Britaniji je ugodno odjeknila v komunističnem svetu. Talko je poslal ministrski predsednik Vzhodne Nemčije Wil'Jii Stoiph, voditelju laburistične stranke, Barolldu Wiilsonu, prisrčne čestitke In mu želel ..popoln uspeh" pri uresničenju socializma. Medlteim pa šo v Washingtomu vznemirjeni in razočarani nad zmago laburistov v Veliki 'Britaniji. V Združenih državah so namreč mnenja, da preti novi Britanski vladi nevarnost, da ne hi mogla podvzeti zaželenih odločitev v izredno važnih vpra-šanjih kot so: večstranska atomska sila NATO, odnosi Vzhod-Zahod, skupno evropsko Itržišče im- razorožitev. in pri nas v Avstriji PRORAČUN 1965 DELA TEŽAVE Že nekaj tednov sam so v teku podrobnejše priprave po mimiistrakih pisarnah in pogajanja med obema vladinima koalicijskima .strankama (OeVP in SPOe) za sestavo proračuna za leto 1965. na dosedanji višini, kajti vsak davkoplačevalec in povprečni državljan sedaj že nekaj let :sem kar nekako s strahom pričakuje, kakšna neprijetna presenečenja bodo prinesli! jesenski tedni ob proračunskih pogaja-mjlih ‘in ob njegovi sestavi. ČISTKA V MOSKVI Dva dogodka sita minuli teden prevladovala v svetovni politiki. V Moskvi so bili po padcu Hruščeva odstranjeni tudi najožji svetovalci dosedanjega ministrskega predsednika. To pomena, da je v Sovjetski zvezi v teku čistka največjega obsega. Tako je po zanesljivih poročilih bil odstavljen ne samo glavni urednik vladnega Olista „Izvestja“ in Hruščev zet Aleksej Adžubej, 'temveč tudi vsi glavni sodelavci Hruščeva. Do sedaj so bili razrešeni: glavni urednik lista „Pravda“ Satjukov; dolgoletni sodelavec Hruščeva in tiskovni vodja sovjetskega radia Hadamov; privatni ‘tajnik Hruščeva in strokovni izvedenec za ameriške zadeve Oleg Troijanovsfci; osebni svetovalec Hruščeva Vladimir Lebedjev lin Strokovni izvedenec Hruščeva za gospodarska vprašanja Aleksander ŽUjsfci. Ta čistka je bila najavljena zapadnim novinarjem v Moskvi. Kako daleč je šla čistka v resnici, pa nli znano. Vsekakor so novi politiki Kramlja že sedaj poskrbeli, da so zasedli tiskovna poročevalska mesta njih zaupni možje. Medtem pa so izvedeli v Moskvi podrobnosti o borbi za oblast v Kremlju, čeprav te naravno niso bile potrjene. Kljub temu so padali na odločilni sej! centralnega komiteja komunistične partije (domnevno že prej v prezldiju) težki očitki proti Hruščevu. Tako so grajali njegovo politiko nasproti Kitajski In še vršita notranjepolitičnih razlogov je baje pri tem igrala važno Vlogo. MOČAN ODMEV PO SVETU Washington. — Predsednik Združenih držav Amerike Johnson je takoj po spremembi v Sovjetski zvezi poklical k sebi svoje glavne svetovalce: zunanjega ministra Deana Ruska, obrambnega ministra Mc Namaro im pa ravnatelja ameriške tajne službe McOoneja. Rim. — Italijanska komunistična partija svari v neki resoluciji naslednike Hruščeva, ne spreminjati politične linije, ki jo je začrtal bivši ministrski predsednik. Istočasno Izjavljajo italijanski komunisti, da so proti povrnitvi stalinizma. Peking. — Kitajsko časopisje je prineslo novico o padcu Hruščeva z ogromnimi naslovi, toda brez 'komentarja. iSedanji finančni minister dr. Schmitz se je na vse moči prizadeval ob pogajanjih s posameznimi ministri m zastopniki obeh vladnih strank, da ne bi bil proračun 1965 dosti Višji od letošnjega. Vendar po dosedanjih njegovih obrisih sodeč se mu je to le deloma posrečilo, kajti sedaj predviden' osnutek, ki naj pride pred parlament v obravnavo, dosega že skoraj 66 milijard šilingov, medtem ko je višina sedanjega približno 60 milijard: ..obdarjeni" bomo torej zopet z njegovim poviškom — tokrat kar skoraj za deset odstotkov. (Če pa naj bi bille Izpolnjene vse želje posameznih ministrstev, bi bilo treba kar 72 milijard!) Ako to bajno vsoto 66 milijard razdelimo na posameznega prebivalca Avstrije, dobimo kar čedno število skoraj 10.000 šilingov: toliko znašajo Izdatki za vsakega državljana. — Dohodki za leto 1965 pa so zaenkrat prevideni le v višini 63 milijard. V omenjenih 66 milijardah pa še ni vključeno kritje za 9-odstotno povišanje pokojnin oziroma rent, katero je preračunano letno na 1,4 milijarde (za 1. 1965 zaenkrat le 850 milijonov). Finančni minister predlaga, da bi te izdatke krili na ta način, da bi povišali prispevke za socialno zavarovanje delodajalcem im delojemalcem — vsakemu po pol odstotka; SPOe pa predlaga, naj b! j;ih krilili iz povišanja nekaterih davkov, iz znižanja izdatkov za vojaštvo in iz črtanja predvidene valorizacije (uveljavitve) nekaterih davka oproščenih zneskov. Vendar pa ta postavka pokojnin itn rent ni edina, ki še nima kritja. Tudi prometni minister zahteva za isvoj resor dobrih 800 milijonov šilingov; kot kritje zanje navajajo isocialiiisiti, da računajo s približno toliko višjimi dohodki, kar je seveda zelo nezanesljivo. Nadalje zahtevajo zastopniki kmetov zvišanje dotacije za tako imenovani ,, zel eni načrt" od 430 milijonov za 1. 1964 na 650 milijonov za prihodnje leto; pravtaiko zahtevajo delno kritje iz državnega proračuna za Izvedbo obveznega kmečkega socialnega zavarovanja ter zvišanje cene mleku 30 grošev, ki naj jih dobi proizvodnik (kmet). Upajmo, da se bodo odgovorni činltelj! pravočasno zedinili glede državnega proračuna 'in da ne 'bo prišlo do kake še hujše ..razpoke" med obema vladnima koalicijskima strankama. Se bolj pa bi narod razveselili, če bi se ijiim posrečilo proračun znižati namesto zvišati ali pa ga vsaj obdržati PRI EWG SE JE »ZATAKNILO" ... Kot napovedano je pretekli teden zasedal v Bruslju imimistrski svet Evropske gospodarske skupnosti (EWG). Ena važnih točk dnevnega reda je bila namenjena tudi ureditvi trgovinskega razmerja med Avstrijo lin EGS (=EWG). Vendar pa so bila mnenja med posameznimi člani svčta tako različna, da je bilo končno Sklenjeno, da mora ta svčt predhodno dobiti na vpogled točne statistične podatki o trgovini med Avstrijo in EGS-državami. V zvezi s tem je zvezni kancler dr. Klaus pretekli teden na zasedanju predstavnikov Ljudske istranke na Semmeringu ponovno točno opredelil avstrijsko stališče in poudaril, da Avstrija ne namerava pristopiti k EGS, temveč žel! le ureditev gospodarsko-Itrgovinskih odnosov med njo in EGS na podlagi posebne tozadevne pogodbe. KOROŠKA ZAPOSTAVLJENA PRI STANOVANJSKI GRADNJI Nedavno je bilo izdano centralno poročilo o gradnji stanovanj v Avstriji v 1. 1963. Zgrajenih je bilo 41.210 novih stanovanj — za 0,9 odst. več kot v letu 1962. To dejstvo pa je veljavno le za prestolnico 'Dunaj; nekatere zvezne dežele, n. pr. Zgomjeaivstriijsko, so ravno komaj dosegle število iz 1. 1962, medtem ko je pri osltalih — med temi je tudi Koroška — opaziti nazadovanje, ki je v nekatertih predelih posebno močno. Medtem ko je bilo 1. 1962 na Koroškem zgrajenih 3.888 novih stanovanj, se je to število v 1. 1963 znižalo na 3025, torej za 22 odst. Ta odstotek pa ni enak po vsej Koroški: v Celovcu je n. pr. bilo'število iz 1. 1962 Skoraj doseženo, v okraju CelovecofcoMca pa je za 45,7 odst. nižje, najinižje pa je v šmohorskem okraju: za 62 odstotkov manj! O tej nujnosti pospešitve gradnje stanovanj na Koroškem in zlasti v Celovcu je preltekM teden razpravljalo tudi mesitno zastopstvo Ljudske stranke pod vodstvom mestnega načelnika stranke podžupana Novaka. O problemu je poročal mestni svetnik Flucher. Ob koncu je bila sprejeta resolucija, v kateri se zahteva pospeševanje stanovanjske gradnje; združenja za gradnjo stanovanj lin posamezni zasebniki naj bi dobil! od mesta bolj cenene stavbne parcele. SLOVENCI dama in po Sovin Esperantski slovar Pred nedavnim se je v Sorrentu v Italiji zaključil 35. esperantski kongres. Kdor se zanima za esperanto, se lahko poslužuje esperantskega slovarja, Slovensko-espcrantski slovar je sestavila Mica Petrič, ki ima 560 strani in ga je izdala založba Mladinska knjiga v Ljubljani. Uspeh slovenskega dirigenta Slušatelj Akademije za glasbo Milivoj Surbek, ki je po diplomi na oddelku za klavir (študiral je pri prof. Janku Ravniku) že s prvimi koncertnimi nastopi opozoril na svoj talent, je te dni dosegel pri znanje na dirigentskem področju. Milivoj Surbek namreč študira tudi dirigiranje pri prof. Danilu Švari in kot dirigent se je udeležil mednarodnega tekmovanja mladih dirigentov, ki ga prirejajo vsako leto v okviru mednarodnega glasbenega festivala v Ilcsanconu. Kot nediplomiran dirigent je tekmoval v skupini nepoklicnih dirigentov in sc uvrstil na drugo mesto. Udeležilo se ga je ■12 dirigen tov. j Janez Vehovec Nedavno je v slovenski naselbini na področju Vel. Buenos Airesa umrl Janez Vehovec iz Vlile Tesci. Na njegovi zadnji poti ga je spremljalo veliko rojakov. Pogrebni sprevod je vodil g. dir. A. Orehar, ki se je od pokojnika tudi poslovil ob odprtem grobu. Za rajnim žaluje v Argentini njegova žena ga. Marija roj. Jelovčan, njegov nečak Ivan Kadivec s svojo družino go. Lidijo in otroci, v Sev. Ameriki sestra Antonija por. Vidmar z družino, v Sloveniji pa pok. brat Jože in sestre Ana, Francka in Marija. Kanada V Kanadski domovini je nedavno g. Mejač, slovenski župnik iz Winnipega, objavil poročilo o svojih misijonih v Vancouverju. Zapisal je, da ga je tam čakalo »presenečenje in razočaranje”. Na seznamu je imel lepo število Slovencev, toda, ko jih je klical po telefonu, jih precej ni več govorilo slovensko, ali pa ni maralo govoriti po naše. Tudi udeležba pri misijonu ni bila kaj prida. G. Mejaču odgovarja Rev. Martin Turk, kaplan bolnišnice sv. Pavla v Vancouverju. Iz njegovega poročila je razvidno, da je v Vancouverju več dobrih in požrtvovalnih ljudi, ki so začeli tudi z akcijo za postavitev slovenske cerkve, delajo tudi, da se ljudje redno udeležujejo nedeljske sv. maše, toda še več je takšnih, ki stoje ob strani in se pehajo samo za materialne dobrine. Da bi ta položaj izboljšali sta se poleg omenjenega kaplana dose-daj prizadevala Se slov. duhovnika g. Golja, ki se je 5 let trudil med slovenskimi ljudmi, nato je pa razočaran odšel drugam. Njegovo delo je nadaljeval g. Rudi Cukjati, ki je bil nastavljen na angleški fari, toda je skrbel tudi za Slovence. Zaradi bolezni je moral to delo opustiti in je sedaj nastavljen pri nekih redovnicah izven mesta. Omenjeni Rev. Turk je bil 10 let nastavljen kot kaplan v North Vancouverju, v kraju, kjer slovenskih na seljencev ni, aprila meseca letos je pa dobil mesto hišnega kaplana v veliki kat. bolnišnici sv. Pavla. V župniji Marije Pomagaj sta umrli pred nedavnim zavedni Slovenki, in sicer gospa Jožefa Podmilšak in pa ga. Angela šribar-Naj počivata v miru! »MAJHNA JE, A ZAME DOVOLJ PROSTORNA.. “ Tako se glas! starorimski pregovor, hoteč reči, da je lastna streha oz. dom, čeprav je majhna hišica, majiveč vreden za onega, ki ga filma. A izgloda, da bo vedno manj talcih srečnežev, kajti v najbližjii bodočnost! se bodo gradbeni Straški, ki so bili že do sedaj precej visoki, še občutno povišal. Ta ali oni se bo še ispommiil, da so stav-biirusiki delavci že pred več meseci zahtevali povišanje svojih mezd. Do resnejših pogajanj med njimi 'in zastopniki gradbenih podjetij je prišlo šele prejšnji mesec. 'Posvetovanja so nadaljevali še v oktobru. Pred dobrim tednom je prišlo do sporazuma, na podlagi katerega bodo gradbeni delavci prejemali od 1. januarja 1965 za povprečne 13,4 odiat. višje mezde. Povišan bo tudi do-' da tek za one, ki delajo izven domačega kraja, nadalje bo najnižji dopust od istega dne najprej znašal 3 tedne. Seveda pa ves ta povišek me bo ostal brez posledic na gradbeno dejavnost: gradbeni stroški se bodo temu primerno, kot že zgoraj omenjeno, zvišali, tako da 'bo navaden ismrhnilk res le z največjo težavo ir z velikim pritrgovanjam, da me rečemo stradanjem moigal pmiti do lastne hišice. PRVO TABORJENJE SLOVENSKIH KOROŠKIH SKAVTOV: "Da komi mpu ifr najlepši skavtski dogodek Nahrbtniilke smo odiložilli pri gcistitai pri Ijjubeiznilveim očetu Kensitei!iniu. Ima menda že osem križev na ramah, pa .j'(h ličar krepko ncoi. Stopili smo v cerkev in opravili svoje romarske dolžnosti. PozdraviiM amo Višar-siko Gocipo, odložili butaro v spovednicii nn nato smo pnisositivovaflii .»v. maši. Kar prijetno je bito, mailo simo čutili ubnuijemost. Nobrainjoat cenlkvice človeka zbere. Zunaj je vedno lboC(j grmelo lin začeto je celo deževati. Po maši smo sii v goisbilnl opomogli z obilno imalilco, privoščili smo isti tudi vina. To se je tudii kmalu na zunaj pokazalo. Pevski zbor „Sraka“ je kmalu začel s kon-centom okroglih, itaiko je bilo kljub dežju prijetno in veseilo. Ker je kar naprej deževalo, smo odšli spat v cerkev k zadnji maši, ki je billa ob pel 12. uiru. Po maši isimo stopili na prosito in .ugotovili, da se je vreme zboljšalo. Hiteli smo na hribček nad cerkvijo. Nudil se nam .je še kar lep razgled. Po dolinah so se Se pasto megle vrhovi gora pa so se že svetili v soncu. Pruce, Mangart, Jalovec, Lovci, Viš, Montaž so stali v polkrogu kakor .stražarji. Na drugi strani pa Pofludnik, Ojstnnik iln Doibrkač. Ko smo se fotografiral, smo jo mahnilli v cerkev po slovo. Ogledali smo si slilke na stenah, kii jih je naslikal slovenski .slikar Tone Kralj, priporočili višarski Materi božjli, zapeli pesem njej na 'čast in odšli. Sonce je spet veselo sijalo. Pri križu smo se še malo ustavili. Nekatere je mikalo, da bi se peljali z žičnico. Večina pa je bila mnenja, da jo mahnemo peš. Pot do Ovčje vasi je prav strma, steza za gamse. Zato smo preizkusili gamsove spretnosti. Kar dobro smo skakali in pleza-čez razne ovire na strmi stezi. V eni uri in poli smo že billd v vasi. še dva Milom etra Po ravnem in že smo v taboru. Večerja nam je 'teknilia kot še nikoli. Po večerji smo šli malo k Tržačanom, M so ta dan prišli. Tabor išče je postalo bolj živahno. Prišlo je kakih sedemdeset skavtov. Veselo smo se pozdravljali.. Opazovali .smo, kako so si urejevali šotore, prostor za taboimi ogenj in za vsakdanji zbor tar .oltar. Vse nam je bilo no-v’° saj smo bili prvič na taborjenju. Zelo aam je ugajal vhod v taborišče. Ko smo spuisitilli prapora dm opravili večerno molitev, smo svoje izmučene kosti spravili v vreče 'in .ko je ,,Budni gams“ dal ®nak za počitek, je vse objela tiha noč. četrtak, 23. julija smo dmelli prvič mašo v 'taborišču. Tržaški skavti, roverji iz Doline so oiltar lepo namestili. Odslej smo imeli vsak dan skupno mašo s Tržačani. Kraj za oltar je bil posrečeno izbran,v zatišju pod velikimi smrekami. Na nasprotni strani smo tepo videli cerkev na sv. Višarjah. Jutranje ®once nas je prijetno ogrevalo. Noči in ju-fi"3 so bila namreč zelo hladna. Po zajtrku smo si urejevali taborišče. Ta-je bilo treba napraviti streho nad ognjiščem, ker se je vreme nekam slabšalo, pobili ismo nekaj desk in napravili mizo, . ^i naj bi isllužilla za jedilnico. Razen tega smo čutili v sklepih utrujenost od dolge poti. Po južiini smo šli pod šotore, ker je začelo deževati.. Nekajkrat je tudi zagrmelo, pblskalli so nas tržaški skavt je to smo si bneii veliko povedati.. Ker jie deževalo, ni bilo skupnega tabor-nega ognja. Po večerni molitvi smo šli spat. Budni gams je dal znamenje z rogom, nato j s po stalo vse tiho — le tu to tam se j e sli-šal kak vzdih ali klile sanjajočega gamsa. V petek, 34. avgusta, nas je Budni gams Presenetil s svojim rogom. Težko smo pobrali s vaj e reči skupaj. Bistri gams je imel Precej dela z nami pri jutranji 'telovadbi, da ga je spremljal smeh. Ima polno svojih °vtli'pov to ugank, razen tega razpolaga z ^vrstnim spominom. Razne letnice to spo- minske dneve kar stresa iz rokava. Seveda je bito zelo zabavno hoditi z njim. S franccirkiimi skavti se nismo mogli dosti pogovarjati — smo si le bolj kazali. Kako bi bito prav, če bi kateri gams sledil francoskemu .tečaju v tetoiVizjjii, ki je med 'letom. Francoski skavtje so obiskali „Trg polnih trebuhov" in so si 'tam telesno opomogli.. Nato .so .sedli v avtobus to se hitro odpeljali. 'Popoldne so bile razne spretnostne igre im sprehod ter majhna plezalna tura na hllžnji hrib z vrvjo, ki je bila žeto zanimiva. Po večerji smo šli na prostor, ki je bil določen za taborni ogenj. Ogrnili smo si odeje, postajalo je namreč hladno in nihče ni hoteli biti bolan. Taborni ogenj je maj-flepši dogodek skavtskega življenja. Vsak skavt se ga veseli. In zakaj ne? Koliko je petja, smeha, veselih dovtipov, prizorov, ko Ogenj prasketa to obseva obraze skavtov. ■Nad njimi je zvezdnato nebo, povsod pa nočna tišina to mir. Prvič smo se zbrali v krogu okoli pripravljene piramide suhih drv. Stcpiila sta naprej dva člana voda jelenov, ki je pripravil drva, da bosta prižgala ogenj.. Pristopil je tudi brat starešina, da ugotovil, koliko vžigalic bosta uporabila. Gre za točke, čim več jih kdo uporabi pri prižiganju, tem manj točk dobi vod. Zato je treba paziti to se potruditi. Točke so dragocene. Ko se je pokazal plamen, je ta-toiniirail brat Franc pesem to vsi drugi smo pcpriljeld: Gospod, med šotori smo zbrani, pozdravljajoč, ko umira 'dan in 'lipovi priorčmo otožni se k tebi dvigajo čez plan. Molitvi naši ti prililluhmii, ki dviga se iz naših src, do tebe, ki v udi večerni pod streho nisi mogel spat. Srca naša tebe zdaj prosijo* da tebi služijo. Tukaj zdaj pokleknejo vsi tvoji zvesti skavti. Ti z nebes blagoslovi jih Gospod. Nato je spregovorili 'brat starešina, ki je vse navzoče, posebno pa nas ljubeznivo pozdravil, želeli jie vsem mnogo veselja to koristi na taborjenju. Nato so sledila navodila, ki jih je še dal brat Pavel, razdelil je tudi nočno stražo. Sledile so vesele pesmi, smešni prizori to veseli smeh je odmeval v temno noč. Izrazmo še zahvalo Stvarniku: Naprej molita skavta. Iz mladi! grl je donela pod zvezdnato nebo krepka molitev: Gospod Jezus, daj, da bo moja vest ravna kot visoka smreka, ki se dviga proti nebu. Da bo moja velikodušnost kot studenec, ki vedno daje to se nikdar ne izčrpa. Da bo moja duša kristalno čista kot potoki, ki jih rade brezmadežni snegovi. Da bo meja volja kot granit, ki se ne oikrši. Da 'bo lilmeia moja mladost po vseh gorskih stezah tebe za druga svoje neprestane peti navzgor. Da 'bo križ ob poti kakor srečanje s prijateljem. In 'tako bodi vedno. Po 'molitvi je še 'Sledila duhovna misel duhovnega vodje, nato smo šli k počitku. Ke je rog zatrobil, je bito v 'taborišču tiho. (Dalje prihodnjič) Ob tabornem ognju, ki ja najlepši dogodek skavtskega življenja, so se zbrali naši mladi nadobudni skavti. 24. oktober - dan Združenih narodov Da bi kot dobri sosedi živeli skupno v miru Organizacija združenih narodov je bila ustanovljena 24. oktobra 1945. Od tedaj je bilk središče za vsfclajevanje akcij držav članic, usmerjenih k dosegi 'Sledečih pogojev za ohranitev miru, ki obsegajo: 1. kolektivne varnostne ukrepe proti oboroženim napadom na kateremkoli kraju; 2. miroljubno reševanje vseh mednarodnih sporov z razgovori, posredovanjem, po-mirjenjem in sodnim postopkom; 3. dejansko mednarodno kontrolo oborožitve s ciljem kasnejše razorožitve in prepovedi uporabe vseh orožij za množično uničevanje, kakor so atomske in vodikove bombe; 4. spoštovanje načela mednarodnega sodelovanja, da bi dosegli gospodarsko in socialno blagostanje vseh narodov in spoštovanje človeških pravic in osnovnih svoboščin za vse, ne glede na raso, spol, jezik in veroizpoved. Združeni narodi nilso neka naddržava, Ne isprejemajo niikaikih zakonov. Toda oni predstavljajo mehanizem, s katerim morejo narodi sveta po svojih vladah sodelovati v organizacija suverenih držav. OZN šteje danes 113 članic V začetku dvajsetega leta svojega obstoja more Organizacija združenih narodov vreči pogled nazaj na pomembne rezultate, ki so pi dosegli. S tem nočemo reči, da v letih, odkar ta organizacija obstaja, mi bito tudi razočaranj, vendar pa Organizacija združenih narodov predstvljaja najboljše nade človeka to so že dosegli številne uspehe. OZN to nljlihove specializirane agencije so pripravile mnogostranske programe tehnične pomoči za mednarodno iLzkorlščanje tehničnega znanja to veščine, ki so bistvenega pomena za uspeh naporov nezadostno razvitih deželi, da bi gospodarsko to družbeno napredovale. Nad 6000 strokonjakov je tam državam nudilo tehnične nasvete. OZN je dosegla, da države štirih velikih področij — Evrope, Azije to Daljnega vzhoda, Južne Amerike in Afrike — sodelujejo pri reševanju gospodarskih težkoč po svojih gospodarskih pokrajinskih komisijah. Prav tako je otroški sklad (UNICEF) nudil živila, opremo 'in tehnično pomoč za nego milijonov otrok to mater. Visoki komisar OZN za begunce nudi mednarodno zaščito clknoig 2 miCiijoina ljudi v raznih predelih sveta. Prvo mednarodno definicijo človeških pravic, splošno deklaracijo o pravicah človeka, je generalna skupščina OZN proglasila 10. decembra 1948, dan, ki se sedaj slavi vsako leto kot dan človeških pravic. Postavlja cilje, ki jih je treba uresničiti. Tako zahteva deklaracija za vsakega človeka pravice, kot so: pravico do življenja, svobode in osebne varnosti, pravico do izobrazbe in do enakosti pred zakoni; pravico do svobode gibanja, veroizpovedi, združevanja in obveščanja; pravico do državljanstva, pravico do dela pod ugodnimi pogoji z enakim plačilom za enako delo, pravico do zakonskega in družinskega življenja. Organizacija združenih narodov (OZN) se posebno zanima za napredek milijonov ljudi v odvisnih deželah, ki jiim je treba pomagati na poti k samoupravi. OZN je dala znaten prispevek k razvoju mednarodnega prava. Posvetili so svojo pozornost kodifikaciji mednarodnega prava in izdelavi osnutkov raznih konvencij in dogovorov ter prispevali k ureditvi mednarodnih odnosov. Ena od teh je konvencija (dogovor) o postavljanju izven zakona genocid (načrt- Ob robu koncila Srbski pravoslavni patriarh v Beogradu je v razgovoru z urednikom „Glasa koncila" iz Zagreba izjavil: „Tudi med pravoslavnimi so že pred 70 leti nekateri poizkušali uvesti v bogoslužje živ narodni jezik namesto stare cerkvene slovanščine. To gibanje se je še povečalo, ko smo dobili dobre prevode sv. pisma. V Bački se med pravoslavnimi že 40 let molijo večernice v illjudskem jeziku. Imamo lepo srbsko besedilo sv. liturgije (maše) in zaduš-nice. Lani je zagrebški pravoslavni škof Damaskin predložil pravoslavnim škofom, da bi začeli pri sv. maši več reči opravljati v ljudstvu razumljivem jeziku. Težave so le v tem, ker še ni zadosti dobrega prevoda in ker je težko tiskati bogoslužne knjige." « Pred desetletjem so pisali iz neke vasi v Bosni katoliškemu škofu: ,,'Prevzvišeni! Dobite nam duhovnika! Ne zahtevamo ne mladega ne zdravega; naj bo že bolan ali star, samo da je duhovnik, četudi bi bil morda slep, ga bomo pa za roke vodili, četudi bi bil hrom, ga bomo pa nosili... Otroci nam umirajo brez krsta, starci brez utehe...“ — Danes takim ljudem, ki žele duhovnika lin ga lljailbiljOi, v Bosimi mi 'tretoa več pisati takih pisem. Bog jim je dal duhovnikov zadosti. Morda ravno zaradi take trdne vere to želje vernikov brez duhovnikov. Danes sta v Bosni dva frančiškanska noviciata, v Visokem in v Sarajevu. Bosanski frančiškani nikdar niso imeli toliko duhovnikov kot danes. Vse župnije sarajevske nadškofije imajo svojega duhovnika (razen Pale, kjer so ljudje zelo razkropljeni). Samo iz bosanske župnije Gornji Vakuf je odšlo v zadnjih dveh letih pet fantov k frančiškanom v dalmatinsko provinco, eden pa k dominikancem ... * Lurški škof je odredili, da se bosta v Lurdu, kjer se zbirajo toliki različni narodi, berilo in evangelij pri maši še nadalje pela vedno v latinščini. * Belgijski kardinal Suenens je izjavil, da je naloga vesoljnega cerkvenega zbora, da spremeni odgovor, ki ga daje sedanji katekizem na vprašanje: „Zakaj nas je Bog ustvaril?" — Sedamji odgovor se glasi: „Bog nas je ustvaril, da ga spoznavamo, da ga ljubimo, mu služimo in pridemo v nebesa." — Novi odgovor pa se mora glasiti: „Bog nas je ustvaril, da ga spoznavamo in pomagamo drugim, da ga bodo spoznali, da ga ljubimo in druge privedemo do tega, da ga bodo ljubili; da mu služimo in druge privedemo do tega, da mu bodo služili." Zanimiva najdba Pri izkopavanju na arheološkem najdišču pri kraju Bina v okraju Novč Zšmky na Slovaškem, ki ga vodi arheološki oddelek Slovaške akademije znanosti, so naleteli na zanimivo najdbo. Pri odstranjevanju humusa z buldožerjem so odkrili 108 zlatnikov v glinasti posodi pod večjim kamnom. Ugotovili so, da so zlatniki iz V. stoletja po Kristusovem rojstvu. Na njih so podobe rimskih cesarjev. Dokončno vrednost in pomen te dragocene najdbe bodo ugotovili šele z natančnejšo znanstveno obdelavo v Slovaški akademiji znanosti. Že zdaj pa je jasno, da gre za izredno odkritje, saj so rimski ostanki severno od Donave, ki je bila meja imperija, redki in kot predmet' zvečine manj pomembni. • V Slovenski župni cerkvi Brezmadežne v New Torontu so dobili mogočne orgle. Dne 8. avgusta sta jiih preizkusila dirigenta deškega pevskega zbora pri stolni cerkvi v Torontu Armstrong to Summe/rville. Oba sta priznana glasbenika to sta študirala cerkveno glasbo v Rimu. Z orglami, ki so stale 8.000 dollamjev, sta bila zelo zadovoljna. no iztrebljanje naroda iz verskih, plemenskih, narodnostnih ali političnih razlogov). Eminentnii (odlični) člani Menarodnega 'razsodišča, Ud jih postavlja generalna skupščina to Varnostni 'svet, sprejemajo sklepe o pravnih šparih med državami in- dajejo svoje posvetovalno mnenje. To so v kratkem nekateri od uspehov Organizacije združenih narodov. Seveda smo še daleč od tega, da bi dosegli cilje, ki si jih je ta najvišja organizacija postavila v svoji ustanovni listini. Toda mnogo je bito že storjenega na tej poiti to v teh skoraj 20 letih sl je OZN nedvomno utrdila svoj ugled. n nas m nomkem Nov rekordni obisk i^šmmundusa RINKdKi (Slovo od Kvančnikove matere) Ze v prejžriji Številki našega lista smo poročali o nenadni smrti Kvančnikove matere v Rinkolah. Rodila se rje Marija Hailin leta 1905 v Vogrčah. Ze kot otrok je prišla v Rinkole 'h Kvančrtiku za pasbirlico. Pa jo jc božja Previdnost hotela imeti v tej hiši! Kot šestnajstletno dekle se je poračila leta 1921 is sedanjim Kvančrtikoviim očetom Mihaelom Sadjakom. Njena veliičiina leži predvsem v njenem materinstvu. Dala je sedemnajsterim otrokom življenje, od katerih jih še živi 14. Radi tega obilnega otroškega iblagosllova je ibila od svojih sovrst-nic, Okuženih od modernega duha, večkrat zasmehovana. Kljub temu je ostala zvesta -svojemu materinskemu 'idealu. Je to mati, ki bi zaslužila, da bi svet pokleknil, pred njo! Razume ise, da si je m-oiralla Kvamčnikova -mati večkrat priltrgati pičili kruhek od ust, samo da je mogla nasititi vedno lačne želodce svojih otrok. Pa je rada doprinesla to žrtev za svojo deoo, katero je ljubila od najistarejišega do; najimlajšega. -Dne 20. septembra zvečer jo je zadela možganska (kap-. iNezavel&tna je ležala nato na bolniški postelji do 27. septembra, torej cel teden. 27. septembra pa je mirno v Gospodu zaspala. Pri pogrebu je spremljala .pokojnico brezštevilna -množiioa. Morda j-e bilo to najbolj glasno p-rilzmanlje njenega materinstva. Kvan-čnikova mati je to priznanje našega ljudstva res tudi zaslužila. Saj jo je domači dušni pastir v pogrebnem govoru tudi prfim-erjal z gorečo svečo, fki je s podvojeno silo dajala svetlobo svojim otrokom in is item predčasno- izgorevala in izgorela. -Slava tej materi! Naj pačiva v miru in naj se v domači zemlji odpočije od svojega neumornega dela za svojo številno družino! BISTRICA (Gospoda Leona Krala zadnja pot) Nekako nepričakovano -na-s je dohitela vest, da jie umrl na svojem domu na Bi-sbnioi v zgodnjih urah minule sobote daleč naokrog znani in priljubljeni ura-dni svetnik Leo Kral. Rodil se je leta 1886, v Mislinjski dolini in j-e prišel kot otrok s svojimi -starši v Mežiško dolino, kjer -sli je oče kot delavec težak v -plavžu služil svoj trdi kruhek. Leo je že kot fantek kazal razne naravne sposobnosti, med -njimi tudii zanimanje za glasbo. Zato ga je oče dal v orglarsko šolo -in tako je -postal Leo organist. Od leta 1921 do 1941 je z vso vneme vršil v Šmihelu službo organista v farni cerkvi, še -danes Oiju-djie pripovedujejo, kako vesten In marljiv organist j-e bil rajni Kral. Poln idealizma je zbiral mlade pevce in pevke in jih neutrudno vežbal v cerkvenem petju. Tako ima poznejša slava Šmihelskega cerkvenega pevskega zbora svoje korenine v dobi organista Leona Krala. Do leta 1941 j-e Kral nemoten opravljal službo organista in, obenem službo občinskega tajnika občine -Bistrice. Ker je limel vedno odprto srce za domačega človeka in njegove potrebe, je bil Kral kot občinski tajnik splošno spoštovan in priljubljen. Kljub svoji priljubljenosti je m-o-ral g. Leo Kral kot zaveden Slovenec 1941. zapustiti dom -in sprejeti -službo na okrajnem .glavarstvu v St. Viidu. Po svoji upokojitvi je Kral žrtvoval svo-svoje vsestranske uradne sposobnosti je dobil nastavitev pri Koroški deželni vladi v Celovcu, kjier je bil imenovan za resničnega uradnega ,svetnika. Po svoji upokojitvi je Kral žrtvoval svoje -moči docela svojemu domačemu ljudstvu. Bil j,e več let občinski odbornik in desna -roka županova. On je poznal vse postave iin je pri svojem temefljitem strokovnem znanju bil duša oellega občinskega aparata. Z občudovanja vredno preciznostjo je izdelal vse -račune za naš občinski vodovod. Pomagal je neštetim ljudem, ki so bili v katerikoli zadregi. Dan za dnem so prihajali k njemu od blizu -in daleč z raznimi rekurzi (pr-iživi), prošnjami, finančnimi, davčnimi in drugimi podobnimi zadevami. Kral se je spoznal v vseh teh stvareh in je povsod pomagal. Ljudstvo ga bo krvavo pogrešalo. Zadnja leta je mož bolehal. Smrtonosna bolezen se je vedno bolj zagrizla vanj in ga nazadnje vrgla -docela v posteljo. 2e več mesecev sem j-e hudo -trpel. Rak mu je razjedal želodec. Dobro pripravljen -in popolnoma vdan v voljo božjo je v -soboto ob pol 2. uri zjutraj mirno v Gospodu zaspal. Umrl je mož, ki je dmel velike duhovne sposobnosti in ki Minimundus ali -svet v malem ob Vrbskem jezeru j-e dosegel v tej sezoni, ki gre ta mesec tudi h konou, izreden uspeh. Našteli so preko 133.000 obiskovalcev. S -tem so prekosili Uansiki obisk 'in celo- potrojili število obiskovalcev začetnega leta, to je prvega leta. Družba ,,Rešite otroka" j-e lahko vesela, d-a so -se letos dohodki povišali, saj služijo izključno dobrodelnim namenom. Zraven tega -se družba -tudi lahko ponaša, ker je Minimundus dosegel hvalevredno priznanje v domačem In -tujem tisku. Za nepretrgano gradnjo razstavnih modelov, ki pomenijo vrhu tega za -deželno glavno mesto prav dragoceno reklamo., gre predvsem zahvala neutrudnemu sodelovanju visokih tehničnih učilišč, tehničnih strokovnih šol lilz vseh zveznih dežel, kakor jih j-e znal docela postaviti v -službo svojega ljudstva. iBill je -res mož sočutne ljubezni do bližnjega. -Do zadnjega je Krall zasledoval razvoj -svetovnega dogajanja. Do zadnjega pa je pokojni ostal tudi zvest svojemu narodu. Ljubil ga je lin veroval v njegovo bodočnost. Večkrat je prerokoval, da se bo pretirani nacionalizem preživel in p-otem bo tudi za koroške Slovence prišla nova doba kulturnega razmaha. V ponedeljek, dne 19. oktobra, smo g. Krala ob navzočnosti nepregledne množice ljudstva položili na šmihelskem pokopališču k zadnjemu počitku. Na domu, pred vasjo in ob odprtem grobu mu je združeni pevski zbor kot bivšemu ljubitelju .slovenske pesmi zapel pretresljive žalostinke. Domači dušni pastir se je poslovil od zaslužnega pokojnika in je narisal Tik njegovega življenja. Ob koncu se je rajnemu zahvalil žali is-amo v nemškem jeziku za zaslužno delo v občini sedanji župan Simon Wošank. Župnija Šmihel in občina Bistrica pa ža lujeta za možem, ki je v svoji življenjski izkušenosti znal v dobro celotnega občin-stva dajati smernice in je užival ugled ne samo od slovenskih rojakov, marveč tudi od pravično mislečega nemškega brata. Naj pokojni počiva v -miru v senci šmihelskega božjega hrama! Ženi in otrokom pa naše iskreno sožalje! DOBRLA VES Te dni j-e doberlavški živinozdravn-ik dr. Luka iSien-čnik dopolnil svoje 60. leto. Že -nad trideset let deluje v doberlavaškem okraju. Starejši sin Svitko je asistent na tehniki v A-achenu v Nemčiji, sin Milan je živinozdravnik v Dobrli vesi, hčerka Rožica je te dni končala študij na dunajski univerzi -in j-e tik pred promocijo, najmlaj--še sin Matjaž pa je letos maturiral na slovenski gimnaziji lin študira na dunajski univerzi medicino. Poslovni čas trgovske družbe Rutar Od 1. oktobra ima podjunska trgovska družba ,,Bratje Rutar" sledeče poslovne čase: Trgovina v Dobrii vesi, Eisenkappler-strasse 12, dnevno od 7.30 — 12.30 in od 14. — 18. ure. Sobota samo od 7.30 — 13. ure. Pnodajalnica Lovanke, dnevno od 8. do 12. ure. Prodajalni-ca Mokrije dnevno od 15. — 18.30. — Kopališče in bite sita odprta tudi delavnicam KELAG in avstrijskih sindikatov. Letošnji obiskovalci .so -občudovali posebno salzburško stolnico, ki sta jo gradila dve leti: salzburško -tehnično učilišče in kiparska -š-oila v Hallainu. Graški grad z zobno železnico, -innsbruška „.zlata streha", založniško podjetje Barda -so bistvene novosti letošnjega leta. Že .sedaj pripravljajo nove modele, ki bodo prihodnje lato obogatili Minimundus. Tu naj omenimo model Ei.flovega stolpa (1:25), dunajsko mestno halo in dunajsko velekolo. Ta razveseljivi razvoj „Sveta v -malem ob Vrbskem jezeru" služi naravno v prvi vrsti -ciljem družbe »Rešite otroka", hkrati pa je tudi dokaz znanja dn pripravljenosti .mia-dine po svojih močeh pomagati; obenem pa je tudi pozitivna reklama za -mesto Celovec in deželo Koroško sploh. samo prileti, in islicer od maja do septembra. 'Hotel z restavracijo in eispresso so Odprti celo leto. Gostinski obrati Rutar se odlikujejo po odlični kvaliteti in posebno sedaj s prav nizkimi cenami, n. pr.: pivo v steklenicah, belo ali črno 3.00 šil., 1/4 rdečega ali belega vina 6.—“šil. i/g vtina Gumpoldskirchnerja 4.— šil., l/g dalmatinskega vina 4.— šil. 1 steklenica limonade 3.— šib, mala kava 3.— šil., -čaj z limono. 3.— šil. Pri vseh cenah vključno davek na pijače, doplačilo za postrežbo -tačas odpadejo.. Od septembra do junija oddajajo sobe s toplo in -mrzlo tekočo vodo tudi mesečno. Cena znaša 200.— šili., dodatno s kurjavo. Domača hrana -mesečno 600.— šib Rutar nudi zmerom kaj novega, boljšega! KAZAZE in METLOVA (Veseloigra „Scapinove zvijače" in breški oltar) Lep obisk smo imeti 4. oktobra, ko nas je obiskal »Oder mladje" z veseloigro „Scapi-nove zvijače". Prav -lepo se zahvalimo vsem Igralcem, ker so nas tako razveselili in nam dali priložnost, da smo ise vsaj enkrat lahko od srca nasmejali. Ko boste spet kaj pripravili, vas že vnaprej srčno povabimo, da vsaj za nekaj časa pozabimo vsakdanje iskrbi. Pri poskočnih melodijah Veselih študentov so nas že srbele pete, a saj ni bilo prostora, da bi se zavrteli. Ako nas še enkrat obiščejo, bo gotovo premajhna dvorana. Prav bi bilo, da bi ise kaj takega lotila naša mladina. Tistega Scapina bi potrebovali, da bi nam zvabil denar za našo farno cerkev, kar bo zelo veliko stala. G. župniku se lepo zahvalimo, da tako lepo skrbijo za nas. Saj -imamo vsako nedeljo dve sveti maši. Prvo v Humčah in drugo- na Metlovi, Želimo jim bogatega blagoslova med na-mL Saj nas s -tako lepimi besedami vabijo, da bi jim ne mogli odkloniti. Na Metlovi -smo dobili novo popravljen breški oltar, ki so ga prenesli iz podružnice -na Brezi in ki -sedaj izgloda kot da bi bil nov. Kdor s-e zanima zanj, -si ga lahko ogleda. Sedaj imamo res veselje z našo cerkvico, v kateri prepevamo vsak dan pri sv. maši, Ko bo -enkrat farna cerkev dokončana, potem se bomo v njej še bolj -srečne počutili. Potem bo v nedeljo lahko vsa fara skupaj molila lin prepevala. Navadili -smo se že tudi precej novega bogoslužja. _____Naše priredHyg_____________________ Farna mladina v Gliinjah priredi v nedeljo, 25. oktobra, ob pol 3. uri v dvorani pri Cingelcu na Trati proslavo Kristusa Knaflja. Na sporedu je patj-e, deklamacije in igra NEVESTA iz AMERIKE. Iskreno vabljeni Celovec Rožanski vlak vozi od 19. oktobra, ob II in 17 minut iz Podrožčice in prispe v Celovec ob 12. uri. CELOVEC Gradbena dovoljenja) V septembru je mostni celovški gradbeni urad li-zdal 91 gradbenih dovoljenj, 51 stanovanjskih in -uporabnlih dovoljenj, kakor tudi 55 nadaljnjih odlokov. Tako je med drugim omogočeno, da bodo zgradili sedem različnih velikih 'Stanovanjskih in stanovanj-sko-trgovskih hiš, 21 garaž, deset naprav za -kurjenje z nafto, nadalje po eno lopo za skladišče in žago, dve dvigali in številne druge nove objekte. Odlična osebnost v Celovcu Nedavno je obiskali izredni in pooblaščeni poslanik kraljevine Švedske, baron K. G. Lagerfeht, v spremstvu švedskega konzula Kerna, župana mesta Celovca, Hansa Ausservvinklerja. 90-letnico so slavili Korošci: -Do-ujak Tharezija iz Borovelj, Fritz Johann iz Fellacha, Paril Lambert iz Bistrice in Passetzky Maria iz Gospe Svete. Ker so jubilanti zavarovani v Delavskem pokojninskem zavodu, jih je omenjeni zavod počastil ob priliki -njih visoke staro-sti s pismi in častnimi darili. Tudi mi ,se pridružujemo s čestitkami. VOGRČE (Ukradeni „Bog“ na križu in poroka) Če se peljemo po lepi novi asfaltirani cesti iz Pliberka v Vogrče, smo sredi te polti, kjer je še plibeirška fara, pozdravili Križanega. Vsak je poznal ta »Škrjančev križ", isaj je že 57 let stali na tem mestu kot znamenje vernosti tistih, ki so ga postavili, in ljudstva, ki tukaj živi. N-ov-i čas pa se kaže ne 1-e -v tem, da se -sedaj peljemo z avtom po asfaltirani cesti Itam, kjer so predniki peš hodili po kamnitih cestah in blatu, ampak tudi v tem, Ja nekaterim ni prav nič sveto, niti „Bog“ na križu ne. Vse jim prav pride, kjer se hitro kaj zasluži. Saj prav gotovo ga ni kdo od tukaj iz hudobije snel, ampak ga je ukradel kak brezvesten človek, ki zbira stare stvari, da jih potem tujcem prav drago prodaja. Saj smo zadnja leta doživeli, da so mnogi po hišah iskali starine in kupovali-Pa je na žalost še kakšen tak, ki tudi -ukrade. Obžalovanja vredno je to. Ker je bil sedaj križ brez Jezusovega kipa, so ga Škrjančevi podrli. Nameravajo ipa tam prihodnje leto zgraditi zidani križ. Upamo, da vsaj tistega ne bo kdo ukradel. Nekaj bolj veselega je pa to, da smo po dolgem času zopet imeli ojset. Pri nas imamo kar precej trmastih samcev, pa eden se je sedaj le omehčal. To je Končič Valentin, pd. čomov Foltej. Saj ni bil tako trd, ampak nič mu ni bilo mar in kar bal se je. Pa je že potom sestre Metke prišla do njega taka, ki mu je bila mar in se ja nehal bati. To je bila Fanika Korošec. Talka pa ja, si je -mislil Foltej in prav je imel-Fanika j-e doma na štajerskem, toda zadnja leta Ije živela v Celovcu. Dne 27. septembra sta se pa v vogrški cerkvi zavezala za vse življenje. G. provizor je pri poroki kar -precej dolgo pridigal, ne le Folteju in Fa-iniiikii, ampak vsem. Saj je to potrebno, ko nekateri kljub pridigam -in pouku potem hočejo narazen. Za priči sta bila Anton Močilnik iz Podkraja in Jože Korošec i® Podgorja. G. provizor je bil -te redke poroke vesel iin je zato za večerjo dal na razpolago župnijsko dvorano. Tam so -imeli domači dovolj prostora, dovolj miru, ko ni vsa okolica pridrvela „pod okno" in so šli lahko preje domov, da so šli lahko zjutraj veseli in spočiti na delo. Kdo bo sedaj sledili Folteju? Pravzaprav nam zgledi po svetu kažejo, da je bolje dalje čakati kot prezgodaj, premlad se poročiti. Predolgo pa zopet ni treba čakat’, vsaj tri dni pred smrtjo. Novi družini želimo srečo, božji blago-slov in prijetno bivanje v Vogrčah! Srečanje absolventk gospodinjskih šol Vse nekdanje gojenke gospodinjskih šol v št. Jakobu dn Št. Rupertu ste vabljene, da pridete na naše srečanje v nedeljo, 25. oktobra 1964, ob 2. uri popoldne a (St. Ruperta pri (Vetikooeu. Pripravljen j-e pester spored. Slišale bomo koristno -in zanimivo, veselo pa si bomo napravile same, ko 'bo med predavanjii zadonela naša pesem. S tem srečanjem bomo združile tudi občni zbor. Zato pridite v čim večjem številu, da bomo lože izbirale lin volile odbornice! Ob koncu pa bo še prijetna urica ob skupni malici. Priprava čebel V povprečju propade dobra četrtina čebeljih družin v zimski in zgodnji spomladanski dobi. Tisti, ki z družinami pravilno ravnajo, izgub nimajo tako velikih ali pa le neznatne. Slabiči so občutljivi za mraz, ter so pogosteje plen bolezni in škodljivcev. Napak bi pa mislili tisti, ki bi gledali le na številnost zazimljene čebelje družine. Odločujoče vpliva namreč njen kakovostni sestav. Samo čebele, ki imajo v svojem telesu neizčrpne zaloge tolščob in beljakovin, prebijejo zimo. Tiste mladice, ki so se polegle v septembru in kasneje, gredo v zimo neizčrpane in dočakajo še april in maj prihodnjega leta. Bera v drugi polovici avgusta ali dražil-oo krmljenje od 20. avgusta dalje je navedla matice, da so začele obilneje zalega-ti- Zamujeno moremo še v sili nadomestiti v prvi polovici septembra. Pokladamo jim suhi sladkor. Sladkor v kristalu nasujemo v pitalnike poleg čebel ali pod gnezdo. Čebele klajo hitreje primejo, če rob pitalnika pomažemo z medom. Krmljenje s suhim sladkorjem deluje podobno kot dodajanje dnevno 1 do 2 dol razredčene sladkorne razstopine. Krmimo dotlej, da bo matica zlegla najmanj na celi površini 4 do 5 satov. Slabše družine izločimo, t. j. pridružimo njihovo zalego drugim panjem. Nekaj družin zaziimimo tudi za rezervo. V ta namen odberemo prašilce z mladimi maticami. Izločimo družine, ki zaradi preleganja ali brezmatičnosti nimajo zalege. Odstranimo seveda tudi panje z grbasto zalego. Ni Priporočljivo, da gredo v zimo družine, ki ‘majo raztreseno zalego. Praviloma gredo v zimo le plemenjaki z letošnjimi ali lanskoletnimi maticami. Pri pregledu izločimo z gnezda bele sate Sfiafnitolama st {ih Dober zgled so nam zapustili, ker so podprli dobro domačo knjigo. Udje Družbe sv. Bohorja za leto 1885 so bili po naših farah: Podklošter. — Indko Simon, župnik (3 izv-); Hus Matevž, mežnar; Virtič Janez, Koman Simon, Fertala Janez, Čikof Gregor, Mikula Ig., šavbah Gregor, Petrič Janez, yigele Franc, kmetje; Klampferer Matija, kovač; čemer Karol, Korošič Franc, že-mzniški čuvaj; Hasberger Lorene, trgovski Pomoč.; Mošet Marija, Lukan Angela, kmetici; Mikulc Marija, kmečka hči; Otovic Pa-vel, kmet. St. Jakob. — Barborič Fr., župnik; Farna ;'°la; Janežičeva hiša; Schuster Josip, žu-Pj*n; Kovačič Anton, nadučitelj; Šuštar 'rane, organist; Knez Flor., cerkovnik; Tor-{jar Luka, Kapus Toma, kovača; Gabruč ‘°ma, Serajnik Jak., Serajnik Jan., Dober-Simon, Mačič Jakob, Mikula Jože, Šr-b‘01 Matej, kmetje; Barborič Marija, Medja dere zija, Valentinilč Urša, Torkar Marija, orkar Franca, Torkar Terezija, Torkar Ne-Za> Bucela Marija, Noč Marija, Fuger Ana, antur Urša, Lipe Lena, Egartner Marija, Miklavčič Hel., Janež Mar., Omota Ana, Kobenčič Ana, Sitar Marija, Pečnik Leopolda; Janežič Jože, Nagel e Matevž, Mart-‘Xiaik Ant., Eslar Greg., Štikar Matej, kmetje; Kobentar Marija. za zimo vanj e So hladni, spomladi jih pa matica nerada zaleže. Po en meden bel sat lahko pustimo le na robu gnezda. Prav tako pridejo na rob plodišča mednoobnožinski sati. V piodišču ne smemo pustiti niti na robu niti v sredini satov, ki so polni obnožine. Tak Cibnoižinski sat na robu gnezda plesni, v sredini pa deluje kot ločilna deska, ki utegne zimsko gručo razpoloviti. Take sate damo v shrambo do spomladi. Iz plodišča moramo odstraniti tudi sate, v katerih je mana, hojevec ali kostanjev med. Če tega nismo storili še v avgustu, odmikamo take sate na rob gnezda, preden začnemo dražilno ali dopolnilno krmljenje.. Vedeti tudi moramo, da družine ugodneje prezimijo na sladkorju kot na medu, tudi cvetličnem. Ko je satje v piodišču urejeno, odstranjeni od njega sati z Listno mano in gozdnim medom, končano 10-dnevno dražilno krmiljenje, ocenimo, koliko hrane družini še manjka do spomladi. V satju plodišča mora biti čez zimo 12 kg kakovastne hrane, ki zadostuje od zazimitve do konca aprila. V vsakem satu gnezda mora biti najmanj 1,5 kg medu. V gnezdu smejo ostati čez zimo le sati, ki morejo imeti najmanj na polovici površine pokriti med. čebelam se v tem primeru ne bo treba premikati iz ulice v ulico. Manjkajočo zalogo hrane dodamo v dveh obrokih. V začetku septembra dodamo 2 do 3 potrebne zimske zaloge, na koncu septembra, ko se polega zadnja zalega, pa še preostalo potrebno tretjino. Krmimo z raztopino 1:2, kjer na 1 liter vode damo 2 kg sladkorja. Če moramo panj dokrmiti s 6 kg hrane, mu dodamo 6 kg raztopine v razmerju 1:2. Pri tem računamo, da gre 20 do 25 odstotkov dodanega sladkorja v izgubo pri predelavi, zgostitvi in pokrivanju celic. 2i-valnim družinam damo dnevno po 4 litre in tudi več, dokler zaloga ni dopolnjena. Če krmimo z malimi količinami, pripravimo matice k ponovnemu zaleganju. Način krmljenja in gostoto raztopine prilagodimo v vsakem primeru namenu, ki ga želimo s krmljenjem doseči. Kmetijstvo v Združenih državah Krčenje števila posestev in manjšanje števila zaposlenih. — Istočasno večanje pridelka. — Stroji in umetna gnojila. Za Združene države je znano, da je to dežela z največjo industrijsko proizvodnjo na svetu, hkrati pa tudi z največjim kmetijskim pridelkom. Manj znano pa je, da se tolikšni pridelek iz leta v leto veča, v tem ko se hkrati naglo krči število delovnih rok, ki se s kmetijstvom ukvarjajo. Morda ne bo odveč, če bomo navedli nekaj podatkov, ki to potrjujejo in so hkrati za naše, za evropske pojme skoraj nerazumljivi. Vse ogromne obdelovalne površine v Združenih državah so razdeljene praktično na tri milijone in pol posestev, od katerih pa je treba odšteti obilen milijon posestev, ki so tako majhna, da jih obdelujejo dejansko ljudje, ki se ukvarjajo z drugim delom in jim je majhna posest le stranski opravek, da na njej pridelajo, kolikor potrebujejo. Potemtakem je v Združenih državah komaj 2 milijona 400 tisoč posestev, na katerih je zaposlenih komaj 7 milijonov delovnih moči, kar je izredno malo, če upoštevamo, da štejejo ZDA že okoli 190 milijonov prebivalcev, od katerih je „v delovnem razmerju" okoli 70 milijonov. To se pravi, da se s kmetijstvom in živinorejo ukvarja komaj ena desetina ljudi, ki so v delovnem razmerju. In vendar je teh 7 milijonov ljudi v lanskem letu pridelalo dobrin za več kot 65 milijard šilingov. Rekli smo, da se število delovne site,- zaposlene v kmetijstvu, krči. Konkretni podatki: Leta 1940, torej tik ob začetku zadnje vojne jih je bite v ZDA 6,100.000 posestev, danes jih je 3 mililj. in pol, hkrati je bilo tedaj zaposlenih v ameriškem kmetijstvu 31 milijonov oseb, danes jih je 7 milijonov. Kljub tolikšnemu zmanjšanju delovne site na poljih se je pridelek povečal za 69 odst. Hkrati velja navesti tudi podatek, da se obdelana površina od tedaj do danes ni povečala, pač pa da se je povečala intenzivnost dela. Toda kako je mogoče povečati intenzivnost obdelovanja, če se je število delovnih rok zmanjšalo od 31 na 7 milijonov? Odgovor na to daje — mehanizacija, v nekaterih panogah celo avtomatizacija dela na polju. Nikakega dvoma ni, da so ZDA tudi v mehanizaciji kmetijstva daleč. Danes v ZDA nimajo le sejalnih strojev in kombajnov za žito, pač pa celo vrsto strojev za najrazličnejša dela kot npr. ne le stroje za kopanje krompirja, pač pa stroj, ki krompir koplje in ga istočasno že naklada na tovornjak, ki vozi poleg stroja. Navedli bomo še en stroj, toda tega bolj kot zanimivost. Skupini ameriških inženirjev je uspelo izdelati stroj za nabiranje špargljev. Stroj je opremljen z elektronskim priključkom, ki ugotavlja, kateri špargelj je že „zrel“, in kateri ni. In stroj enostavno s posebno „ročico“ odbira na nasadih zrele šparglje, dočim pušča ostale, da se nadalje razvijajo. V ameriškem kmetijstvu Obirajo s stroji tudi sadje in razno zelenjavo, za katero pri nas uporabljamo toliko delovne sile. Vse to pa bi ne zaleglo toliko, če bi Američani ne uporabljali tudi drugih agrotehničnih sredstev, predvsem umetnih gnojil ter sredstev proti mrčesu in plevelu. Izmed žitnih vrst je človek sejal najprej proso. Ječmen je spoznal šele kasneje, za njim pa pšenico, oves in rž. Kruh, to je zmes moke, soli in vode, je začel peči v mlajši kameni dobi, ko si je gradil stalna bivališča na kolih ali mostiščih. Uživali so ga še gorkega, komaj vzetega izpod žerjavice. * Srpe je tudi poznal človek že v mlajši kameni dobi; seveda so bili iz brušenega kamna. Neolitski človek jih je nasadil po več, drugega za drugim, na isti leseni ročaj. Sele v bronasti dobi jih je začel vlivati. Bili so pa zelo krhki in niso bili upognjeni, marveč so imeli obliko nekakega kljukastega križa. štnarjeta. — Šercer Anton, župnik; Far-'šola; Rošič France, gozd.; Varh Matevž, cračnik Jaka, Sorgo Janez, Volte Luka, clte Franc, Serajnik Ožbej, Šajnik Štefan, r°viak Anton, Božic Lenart, kmetje; Juh - at:. tkalec; Pavhov Greg., Bernik Blant, 0z‘c Jan., Kramarjev Tina, Varh Jan., Sto-Parjev Tevža, fantje; Smeričnik Urša, krnela; Strugarjeva Ana, Lučovnik Moj., Plum-°va Mojca, dekleta; Dovjak Janez, drvar. Mojster. ^etrinj. — Alaš Lovro, župnik; Učič Gre-1%'Krčmar; šofneger Anton, Jesenko Blant, 'ma Simon, Leks Janez, Keznar Anton, anočer Tereza, Rap Janez, Rac Janez, Rac UašPar, kmetje. p Dobrla ves. — Wiconik Fr., prošt; Mihi r'’ Kaplan; Sablačan Lovro, Šac Peter, Šu-s aK Janez, Fera Miha, PUšovnik Jože, po-,03trnki; Mortl Janez, mežnar; Petek Tomaž, krvftS^i ,s‘n’ Pušl Pater, Jaklič Pavel, ro-. Ica; Križnik Marija, Oraš Eliza, kme-gCl' Somrak Matija, Mravljak Urša, Hanšo Val- Kgovec Katra, Lužnik Helena, No-g; v Katra, Laškolnik Urša, Miklav Marija 9geri Tereza, kmečke hčere; Strimljak ar‘ja, Toplič Helena, šivilji; Havbic Ma-Ja’ Voglič Marija, Sac Neža, zasebnice; 1 ‘c Jože, rokodelec. ■ Kristus, Veliki duhovnik, je poklical k sebi svojega zvestega služabnika mil. gospoda Antona Benetek BIVŠEGA PROŠTA IN DEKANA V TINJAH v nedeljo, dne 18. oktobra 1984, v 88. letu starosti in 59. letu duhovništva dobro pripravljenega v večno domovino. Pogreb pokojnega je bil v sredo, dne 21. oktobra 1984, v Št. Rupertu pri Velikovcu. Dušo blagega pokojnika priporočamo duhovnikom v spomin pri sveti maši in vernikom v molitvi. Velikovec, 18. oktobra 1964. SORODNIKI DEKANIJSKA DUHOVŠČINA — SOBRATJE SODALITETE Predelava sadja v sokove Več je načinov, kako se razno sadje predelava v sokove. Zal, tega je pa vse pre-mailo. Večina sadja, predvsem pa grozdja, gjre za aClkohcBne puljače. Zdaj smo že v času, kio imamo raznega sadja na razpolago. Zato ne bo odveč, da opozorimo na to gospodarje. Najenostavnejši način je, da sok od preše, ki smo ga skozi prte precedili, segrejemo v llomcih na 75—80n C, mešamo 15 minut in ga hitro natočimo v steklenice, ki smo jih prej dobro izprali in segreli s 60'» Celzija toplo vodo. Polne steklenice takoj zamašimo s prekuhanimi zamaški, pomočimo v raztopljen parafin (tudi vosek) in shranimo za zimo v kleti. To je odlična pijača proti gripi in prehladu, ki jo pijemo med zdravilnim čajem (bezgovo cvetje, lapuh, peclji od češenj dtd.), toda brez žganja. Seveda s sokovniki gre to zelo enostavno in brezhibno. Važni pogoji Sadje mora biti zrelo, zdravo in oprano. Trdo sadje n. pr. jabolka, hruške operemo v škafih (kadeh). Mehko jagodasto in grozdje pa previdno ali Obrizgamo z vodo, ali pa paricrat pomočimo v čisto vodo in šele nato zdrobimo ali spasiramo. Katere vrste sadja so najboljše? Od jabolk so samo kisle sorte najboljše, n. pr. razne renete, posebno zimska jabolka, potem bobovec, mošancelj, trdike, zmike, tri-erski moštnik, štetinec, tafelček in druge domače sorte, n. pr. sevka, vivanka, bur-din, carjevič, huberjev moštnik; Samo razne sladiktee ne, ki nimajo nobene kisline! Od hrušk pa razne domače moštnice, ki so tudi kisle im trpkega Okusa. Od gozdnega sadja pa borovnice im seveda tudi maline in robidnice. V zadnjem času pa pridelujemo črni in rdeči ribez in celo kosmulje (agras), ki jih gojimo vsaj v vrtu. Tega sadja je še vse premalo! To sadje se plačuje z zlatom. MOTORNE VERIŽNE ŽAGE (Motorkettensagen) znamk Stihi, Jonsereds, Pioneer in Solo naročite najceneje pri domači tvrdki ioSian Lomšek Tl HOJA 2, P. Dobrla ves — Ebcrndort Telefon 04237 246 Zahtevajte cenike! Ugodni plačilni pogoji! Prebivalstvo na svetu V New Yorku je pred kratkim izšel letopis Organizacije združenih narodov o naseljenosti in prirastku ljudi na svetu. Na vsem svetu živi zdaj tri milijarde 135 milijonov ljudi, letni prirastek pa znaša 63 milijonov prebivalcev, kar je torej na leto več kakor imata Francija in češkoslovaška skupaj prebivalcev. Največ prebivalcev, okoli 20 odst., na svetu živi na Kitajskem — nad 700 milijonov. Dve tretjini prebivalcev pa živita v desetih največjih državah. Poleg Kitajske še v Indiji (499 milijonov), v Sovjetski zvezi (221 milijonov), v Združenih državah Amerike (187 milijonov), v Indoneziji (98 milijonov), v Pakistanu (97 milijonov) v Japonski (95 milijonov), v Braziliji (75 milijonov), v ZR Nemčiji (55 milijonov) in v Veliki Britaniji (53 milijonov). In katero je dandanes največje mesto na svetu? Na ,vrhu’ je še vedno Tokio, ki ama — brez širše mestne okolice — po popisu iz 1962. teta 8,6 milijona prebivalcev. Tokiu slede: London (8,2), New York (7,7), Šanghaj <6,9), Moskva (6,3), Bombay (4,4). Peking (4), Chicago (3,5), Kairo (3,4), Rio de Janeiro (3,2 milijona) itd. Povprečna nataliteta (rojstvo) na svetu je 37 novorojenčkov na tisoč prebivalcev: največja je v jugovzhodni Aziji (49), najmanjša pa v Evropi (18). Smrtnost je 17 na tisoč prebivalcev, najmanjša je na Islandiji (8,8). ® Poševni stolp v Piši, ki se je v minulih letih nagnil za šest centimetrov (nagib znaša skupno 3,3 m), bo pregledala mednarodna strokovna komisija, ki naj bi proučila možnosti in ukrepe, da se ne bi stolp podrl. Z nasmehom v življenje . . . „Kdor se pa jezno in kislo drži", ta za naSo družbo ni. Vse se ga ogiba in zaito — osamljen — kuje temne in zahrbtne misli. Ves nesrečen je in neprenehno ga preganja miiseil, da so mu vsii nenaklonjeni. Tudi disikrenega prijatelja ne najde, zaito životari 'iz dneva v dan brez pravega življenjskega zagona. Tak nesrečnež je na najboljši poti do vedno obupavajočega pesilimiisita. Blagor pa človeku, kateremu je položen že v zibelko ljubek nasmeh. Ves angelski je otroški obraz, katerega ožarja blaženost nasmeha. Še tako veliko utrujenost prepodi otrokov nasmeh iz materinih oči in jih napolnjuje z upanjem tudi v največjdih preizkušnjah. Pravijo, da je prijazen nasmeh čudežen ključek, ki odpre tudi najtežja vrata iim more premagati dostopne trdnjave. Da! Ljubezniv smehljaj je zares veliko vreden. Kitajci pravijo: „Mcž, iki se ne zna smehljati, ne sme nikoM odpreti trgovine." V življenju srečujemo mnogo ljudi z nasmehom na ustih. In vendar jih bomo takoj porazdelili v različne Skupine. Nasmeh Iz gole uslužnosibi nas ne bo nikoli povsem osvojil, čeprav nam ugaja. Osladen in priliznjen nasmeh pa nam je zoprn; saj je rojen v laži in prevari. Prisrčen in iskrni na-smehljaj pa osvaja srca in prinaša tudi v najisikritejši kotiček duše .toploto din svetlobo. Smehljaj je najisiiijajmajiša govorica; povedati more več kot tisoč besed. Nič ne stane, pr inese pa veliko. Obogati tistega, ki ga prejme; kdor pa ga da, je za to neprecem-Jijdvo nagrajen! Tak smehljaj ima v sebi moč, da ustvarja v družini srečo, v poklicnem delu obilico dobre vcilije in sklepa ne-razdružna prijateljstva. Pisatelj Dale Carnagie je objavil naslednje prijateljevo pismo: „Že osemnajst det sem poiročen in ves ta čas se nisem nikoli nasmejal svojd ženi, kadar sam zjutraj vstal in šel na delo. Ko pa ste mi dali idejo, da naj poskusim z nasmehom, sem se te ideje oprijel. Bill sem prav pred zrcalom in sd česal lase. Ko sem videl pred seboj svoj kisli obraz, sem dejal: ,, Dovoli j je te puščobe! Hočem se nasmehniti!" In res. Vsedel sem se za mizo in rekel ženi: „Do-bro jutro, draga ženska" im se nasmehnil žena ni bila presenečena, temveč osupla in pretresena. Dva meseca že delam tako im zdi se mii, da je prišla v mojo hišo nova sreča. Kadar grem sedaj v tovarno, se nasmejem vratarju, se nasmehnem uslužbencu y dvigalu in drugim uradnim zastopnikom in vsi mii vračajo nasmeh!" Prisrčen nasmeh je v resnici bogastvo, ki se ne da kupiti ali izposoditi in tudi ne ukrasti. Nilhče ni tako bogat, da ga ne bi potreboval Mnogi se ohranijo „večno mlladi". Skriv- Vedno manj je med nami ljudi, ki bi jih mogli imenovati može. To se pravi ljudje, ki nekaj dajo nase, na svoje mnenje, ki drže dano besedo, ki so ponosni na svoj narodni izvor, ki svoje prepričanje javno priznavajo; vobče ljudje, ki sploh imajo svoje mnenje in svoje prepričanje. Če smo nekoč o kom rekli „to je mož“, smo pod tem imenom razumeli človeka, ki zasluži, da ga spoštujemo. Danes pa pogosto mlad človek, ki se mu je posrečilo dobiti službo v bližnjem mestu kot nastavljenec, postaja v veliki večini ne „mož“, ampak neka zmešnjava, človek brez nazorov in prepričanja, pro-danec, ki ponuja svoje mnenje tistemu, ki več dh zanj. Vprašajte takega neodločneža, kaj je, pa boste slišali: Velika večina obiskovalcev kina se zdaleč ne zaveda, da ima nanje film čudovit vpliv. Prešlo 'Jim je že naravnost v podzavest, da musliiijo, hočejo in tudi delajio tako, kot so videli v kinu. Iz tega razloga moremo trditi, da je fffim danes eden najmočnejših čiiniteljev človekove vzgoje. Ta vpliv je že v dobri smeri velik, a neprimerno večjii je v sHabi smeri, zlasti pri mladimi, ki jie v lahkomiselnosti še bolj podvržena kvarnim vplivom. Film ima svojo prepričevalno govorico. Kdor bere, se mora nekoliko potruditi, da zapisano besedo spremeni v lastno predstavo; tudi, kdor posluša, mora pazljivo (Slediti govornikovim besedam; in jih potem spremeniti v svojo misel; kdor pa vidi lin istočasno tudi posluša besede, ki so najbolj primerne, da pojasnijo prizor, se mora tudi potruditi, a le zato, da se ne pusti premagati od vpliva, ki ga 'izvaja film na njega. V tem je prvi razlog, zakaj si je nosit teh „®tarih mladeničev" tiči predvsem v iskrenem .nasmehu; vsa vprašanja in problemi postanejo tako lahko rešljivi. Ti ljudje .si ne dajo ugrabiti veselja do življenja. Njih srce je polno dobre volje in luči; celo življenje jim postane visoka pesem neskaljenega veselja. „Moji starši so bili sicer Slovenci, a jaz sem hodil v nemško šolo. Doma sicer govorimo slovensko, a v javnosti se poslužujem jezika večine!" „Pa kje ste rojeni?" — „0, jaz sem domačin, veste." „No, tedaj ste že od mladosti vzgojeni v slovenski družini?" — „Ja, ja. V mladosti sem bil, a zdaj, kaj hočete... Saj nimam nič proti...“ „Ste kar pravi odpadnik? Kaj delate v zloglasnih, Slovencem sovražnih društvih?" — „To pa nikakor ne. Toda nekje moraš biti vpisan, drugače še službo zgubiš. Sicer se pa ne vtikam nikamor; tako me pustijo pri miru ..." v toliki meri in s toliko lahkoto utri film .svojo pot med ljudske množice. Dolga leta je fiiilm nemoteno vršil svoje delo po čisto egoistično dobičkarskih načetih. NiHkogar ni bilo, ki bi poleg javne kritike tudi dejansko nastopil proti veliki poplavi slabih filmov. Verski predstavniki in katoliške organizacije so .sicer pogosto opozarjale javnost na pogubni vpliv slabih filmov, toda ostalo je dolga leta pri klicu v puščavi. To je nagnilo katoličane k samoobrambi. Razni katoliški centri so začeli izdajati svoje kritike nad fillmii, ki jih proizvedejo svetovne filmske družbe. Te kritike služijo potem kot navodilo staršem in vsem vobče. Tako imajo te kritike velik vzgojni namen im če že ne morejo popolnoma preprečiti nemorale v filmskem svetu, jo vsaj nekoliko zmanjšajo, ker odvračajo precejšnje število gledalcev od slabih :i-n kvarnih filmov. Istočasno pa s tem opozorijo predvajatelje In izdelovatelje filma, da mora upoštevati tudi katoličane, M hočejo gledati le dobre filme. Zaradi kvarnih vplivov, ki jih ima film na gledalca, je potrebna neka vzgoja gledalstva. Potreba je ljudi podučiti s kakšnim merilom je treba gledati filmsko predstavo, da mu ne bo škodovala. V silni privlačnosti film posebno mladega človeka kar ne-ikako očara in pogosto mu odvzame vsako n j Jobri stari časi (Angleška narodna) Bilo je v davnih, davnih časih, človek je bil tedaj še dober, vsi ljudje so bili kakor bratje in sestre. Zato je pa bil človek pravi •kralij na zemlji. Vse stvari so ga ubogale •in mu izpctoille vsako željo. Ti lepi časi pa niso trajali dolgo. Temu je bil kriv en sam človek. To je bil neki drvar, ki je vsako jutro odhajal v gore, po- : rasle s temnimi gozdovi. Vzel je sekiro in odšel .podirat drevje. Ko je nasekal dosti drv, je ukazal: „Sedaj pa se, drva. poberite ; In tecite domov!" Drva so drvarja ponižno ubogala im se začela pomikati proti domu, drvar pa je brez skrbi korakal za njimi. Naenkrat pa mu je začela presedati prašna cesta in žgoče sonce. Pa se je domislil, da bi drva še njega nosiila. Skočil je na les lin se udobno zleknili na njem. Tedaj pa so drva nenadoma obstala. Drvar se je razjezil in jih začel v jezi razse-kavati, a nič ni pomagalo. Ko je obnemogel, je spoznal, da ne bodo drva nosilu njega, ampak da si jih bo moral on oprtati na rame in jih nesti domov. Tako so zaradi prevzetnosti enega samega človeka minili stari dobri časi. kritično zmožnost. Zato je potrebno, da se ljudje naučijo prav in po verskih načelih presojati film. FILM Z ANGLEŠKEGA DVORA To je sicer priljubljena snov za filmske producente, toda s filmanjem življenja na angleškem dvoru za časa kralja .Edvarda VII. producenti niso imeli sreče, čeprav bi igrali glavne vloge znani Peter Seller, Lau-rence Olivier in Jose Ferrer, je morala zamisel o tem filmu zamreti, kajti kraljica angleška Elizabeta II. je prepovedala izdelavo takega filma. Film bi prikazoval tudi odnose kralja Edvarda VII. do številnih prijateljev iz najrazličnejših krogov, kat je pri angleškem plemstvu in tudi v javnosti vzbujalo precej nevolje. c?£ tfiimskecja sneta Kako vpliva film . . .? KRIMINALNI ROMAN Prevedel: AVGUST PETRIŠIČ 6. NADALJEVANJE SKRIVNOST S A X ROHMER Hilli dt. Tu - tkancuid iRiisamo je torej pač o nekem gribcu, drugo pa bi se dalo nekako tako izpolniti: neki laskar je (z več drugimi) stopil v Shen-Vanovo štacuno, šel gor in se ni povrnil. Cadby, ki je čakal spodaj preoblečen, je slišal bobneč ropot. Kasneje je v mrtvašnici spoznal med mrtveci laskarja. Dneva obiska pri Shen-Yanu ne morem dognati, toda zdi se mi zelo verjetno, da sta laskar in tisti po Fu-Mančuju umorjeni dakoit ena in ista oseba. Seveda je to le domneva. Vselkalko pa .sledi jasen sklep, da se je Cad-by namenil iti z drugo krinko še enkrat na tisto mesto in da je svojo namero hotel izvršiti v torek. Da omenja kito, je posebno zanimivo zategadelj, ker so našli eno pri njegovem trplu." Weymouth je odobravajoče prikimal. Smith je pogledal na uro. „Sedem minut manjka do pol enajstih!" je dejal. „Gospod nadzornik, moram vas prositi, da mi daste na razpolago svojo omaro z oblekami. Lahko preživimo še eno uro v družbi Fhen-Vanovih prijateljev opija." Weymouth je dvignil obrvi. „To bi lahko bilo nevarno. Kako pa mislite o službenem obisku?" Smith se je zasmejali: „Brez vsakršne koristi! Ne: zvijača zoper zvijačo Pomislite, da imam opraviti s Kitajcem, s sijajno poosebljenostjo azijske prekanjenosti, z najnevarnejšim veleumom, kar jih je ustvaril vzhod." „Ne dam mnogo na krinkanje," je ugovarjal Weymouth. „Takole našemljenje se večinoma izjalovi. Sicer pa, kakor hočete, Mr. Smith! Forster vas bo zakrinkal! On je mojster v svoji stroki. Kakšno krinko želite?" „Dago-mornarja (psovka za špansko ali portugalsko govorečega mornarja). Podobno tisti, ki jo je imel ubogi Cadby. Lahko se zanesem na svoje skušnje glede tehle tičev, ako sem gotov, da bo moja zunanjščina učinkovala kakor pristna." „In name si pozabil, Smith!" sem ga opomnil. Sunkoma je dvignil glavo. „Petrie, to je moja bridka službena dolžnost in ni-kaka družabna igra!" „Hočeš s tem reči, da za tako podjetje nisem sposoben?" sem ga vprašal brez pomisleka. Smith me je prijel za roko in vrnil moj malce užaljeni pogled z izrazom resne skrbnosti. „Dragi tovariš, ti prav dobro veš, da nisem mislil tako." „2e prav, Smith," sem_ zagodrnjal potolažen. »Slednjič pa tudi ne bi slabše kakor kdor koli predstavljal koga, ki kadi opij. Jaz pojdem s svojim prijateljem, gospod nadzornik." Tako sta kakih dvajset minut kasneje v spremstvu Weymoutha zapustila policijsko poslopje dva mornarja, ki nista bila videti preveč mikavna. Odpeljali so se z avtom, ki jih je čakal pred vhodom. To našemljenje je bilo zame smešno, skoraj otročje in iz srca bi se lahko smejal, ko bi poleg glume ne prežala žaloigra. 2e misel, da nekje na koncu naše vožnje čaka Fu-Manču, je človeka streznila — Fu-Man-ču, ki je kljub vsem nasprotnim napadom veselo razprejal svoje zle načrte; Fu-Manču, ki ga nisem nikdar videl v lice, a čigar samo ime je že bilo zvezano z nepopisno grozo. Mogoče je hotela usoda, da nocoj srečam strašnega kitajskega doktorja. Otresel sem se razglabljanja, ki bi me vodilo v strahotne prepade, in se pozanimal za pojasnila, ki jih je Smith dajal Weymouthu. „Pri rečni policiji v Wappi,ngu bomo izstopili, ker ste dejali, da stoji hišica blizu reke. Poltem nas lahko 'izkrcajo kje niže doli. Vaš tovariš RymaTi maj bo kje blizu za hišo pripravljen z mctoimim čolnom. •vaši ljudje pa naj ostanejo pred pročeljem, da lahko čujejo moj žvižg." »Kajpada," je pritrdili madzomik. »Tako sem to ituidi že uredili. Zažvižgajte torej znak, ko boste kaj sumljivega zapazili!" »Ne vem še prav," je menil Smith obotavljaje se. »Morda bom celo še v tem primeru trenutek počakal." »Samo ne čakajte predolgo!" je svetoval uradnik. »Stvari ne bi namreč prav nič koristilo, ako bi vas potem morali le s polovico-vaših prsitav potegniti z mrežo iz vo- de." Avto se je ustavil pred stražnico reč' me policije, štirje malomarno oblečeni m0' žakarj.i so ob našem vstopu poskočili In P° vojaško •pozdravili nadzornika. »Evans in LiSle," je ta kratko ukazal »vidva morata majiti primeren teman kot od koder se dajo dobro pregledati vrata Siingaptire-Charliej eve hiše od strani stare [ ga Hiighwaya. Vi, Evans, ste videti najbolj pristni; v.i se delajte pijanca, ki je ma ploč' niku zaspal, Lisle pa maj si prizadeva Pre' govoriti vas, da bi šli z njim domov. gresta pa prej stran, dokler me slišita P*' ščalke ali pa da dobita od mene kaka n3' vodila. Skrbno pazita na vsakogar, ki šel v hišo ati iz mije. AM spadata onadv3 tudi v ta okoliš?" Medtem ko sta Evans in Lisle odšla, onadva strumno stala. »Tudi vaju čaka p0] sebna naloga. Ali poznata kako pot, ki voc1 za hišo kitajske beznice?" „Ne,“ je odvrflil edem. »Toda nasproti je izpraznijiema kramarija, gospod nadzornik' Vem, da je zadaj ena š;pa razbiita. Splezal3 bova skozi odprtino In se potem splazi3 v ospredje, kjer se postaviva na prežo." »Dobro," je pohvalili Weymouth. »To^3 bodita previdna, da vaju ne najdejo. In k° začujeta piščalko, zdrvita v Shen-Yanov° krčmo! Razumela?" Nadzornik Ryman je vstopil im pokaZ3' na uro. »Motorni čoln čaka!" »Izvrstno," de Smith zamiišljemo. »To^3 skoraj se 'bojim, da so poslednji dogodi1 opiašiiM našo divjačino. Najprej Mason, P0'. • tem pa Cadby. Vsekakor pa naš mogoč11! i nasprotnik težko da sluti, da je še sled, k1 |-^ oo | oo ^ oo 00 00 B °o R oo /\ oo |\J oo J oo B NA SONCU IN NA MORJU iadanda je pesem UtuUšanau (Z bralci našega lista kramlja Alojzij Vauti, s diski župnik) O prešmeesenibana ita reč! Kaj pa je? Kaj jie? Spat sem latoval .tri tedne tam doli ob morju. Mnogi bralci našega lista to vedo in pričakujejo, da jim spet kaj napišem. Sem pa 'V veliki zadregi. Kaj posebnega nisem doživeli, stare stvarni ponavljati Pa ne ikaže. Pa bi vendar ile rad kaj pokramljal z vami! Naj bo! Pa paslkusimo! Pravijo, ida povsod po .svetu naletiš na Slovence. Na latovanjai pa tudi povsod srebaš Slovence iz Ožje domovine Koroške. Ko sva s šmarjieškim gospotdom Jan/kom dne 24. avgusta točno ob sedmih zvečer izstopila iz avta na vrtu duhovniškega doma v Lavrami, sta naju že veselo pozdravila gibčni šentjakobski gospod župnik Andrej lin dobrodušni dobnaliski prošt Foltej, oba zagorela — rjava kolt so Indijci. Poznalo se jima je, da ju že dalj časa obseva nioono' sonce ob morju. V jedilnici je bila zbrana družba gospodov iz vseh Strani Slovenije, med njiimii nekateri naši stari znanci. Začelo se jie prijetno brezskrbno življenje: vsak dopoldan .na soncu in v vodi, po ko-sdu počitek, 'sprehodi .in izleti. Koj prve dni nas je nelko popoldne prišel pozdravit rojak zdravnik ,iz Borovelj, ki je letoval v Opatiji. Nedeljo potem, čez do-bek teden, pa -se je v našem domu čulo ko-totško mamvanje in je zadonela plešem pev-sikega zbora iz Radiš. Mesec dni prej je šmarješki gospod spremljal svoje pevce na izlet in romanje na Trsat. Po njegovem zgledu so hoitelli tudi radiški pevci 6. -sept. izleteti na jug in poromati pri tem k Majki ^ežji trsaltski. Treba se je bilo zaradi maše in petijia dogovoriti s patri frančiškani na Traaitu. Zato smo takoj prve dni na izletu v Ctikveniico med poltema obGsIlodili Trsat in opravili svojo pobožnost. Ravno je došla z avtobusi skupina romarjev iz okolice Trsta. Krepko ©o peli med mašo. človeku postane ■ kar toplo pri srcu, ko Sliši tudi iz ust nepoznanih rojakov čiste melodije Marijinih peroni, kakor jih pojemo doma. Prav tako kakor govorica nas druži petje, da se čutimo k°t člani ene velike narodne družine. _ Pater gvardian nas je iz zakristije pova-kl v obednico, da smo se domeniilii glede 'otmanja. V koledarskem zapisniku je bilo 2a 6. september že zabeleženih več romarskih skupin. Za Radišane bi bila prosita ura °b pol 9. ah ppl 11. uri dopoldne. ( Iz Radiš je gospod Janko dobil sporočilo, t,a s® oid tam zgodaj odpeljejo. Verjetno bo- do torej okoli pol devetih že lahko na Tr-isatu. Zato sva v nedeljo, 6. septembra tudi midva zjiultraj pohitela, da jih na Trsatu pričakava. 2e par minut prej sva parkirala na togu blizu cerkve. Bil je malo deževen dan. Od časa do 'časa je pripršalo. Ostala -sva v avtu in čakala. Pač so prihajali avtobusi, a le jugoslovanski. Romanji so izstopali in z dežja hitro odhajali v cerkev. Midva pa sva potrpežljivo čakala v suhem zavetju avtove strehe, se razgledovala po doišliiih romarjih, kdaj privozi znan avtobus s pevoi in drugimi romarjiL Kako- olajšano je romanje v sedanjem času! iSpomlnjiam se, kako jie pred več kot 50. leti, ko sem bil kaplan v Št.Jdkobu, vsako leto na binlkolšltni torek zjutraj .po cesti mimo župnišča prikorakala gruča romarjev iz Spod. Štajerske. Obiskali so grede že Žiihpofljie, prenočili v Podgorjah in po maši romali 'dalje slkczi št. Jakob naprej k Devici. Mariji pri Sedmih studencih v Št. Lenartu, od tam na Viišarje, z Višairlij na 'Brezje im ne vem kam še. Romali so sedem dni, vse peš in še s .težkim brašnom na hrbtu ali s culllo na palici čez ramo. Takrat je bilo denarja mak), lin 'treba je bilo vzeti živež s seboj. Pa še polena so. si pod Višar-jamii .naložili! in jih nesli po strmi poti do cerkve. Tako romanje je bilO' pa res resnič- na pokora! Mi zdaj pa sedimo komodno v avtu iln ta nas pripelje do božjepotne cerkve din nas še isti dan pripelje domov! Na taki poiti združimo utile et dulce: koristno in prijetno, 'romanje in izlet. Oboje je prav, pa mora biti tudi oboje prav opravljeno! Vse to mi je rojilo po glavi ob tistem čakanju. Že sva čakala dve uri, a pričakovanih še ni bilo. Izstopila sva in šla v cerkev. Zaradi dežja je vse rinilo v cerkev in je bila zaradi tega precejšnja gneča. Gospod Janko, Iki je že prej iz avta večkrat šel ogledovat po svojih rojakih, mi čez nekaj časa 'zašepeče na uho: Zdaj so pa tu! Precejšnja zamuda! Pa nič čuda! Preden se doma iz vseh vasi zberejo ob avtobusu, mine nekaj časa. Po mokri cesti je moral šofer previdneje in počasneje voziti. In pa še zgrešili so Trsat ter se 5 .km predaleč peljali. No nič zato! Zdaj so bili tu in še fajmoštra so imeli seboj. Bodo pa zdaj tembolj itemeljlito opravili svojo .pobožnost in s petjem počastili Majico božjo trsatsko. Romarju so po dolgi vožnji tudi 'lačni. Ko jie gospod Janko nekaj dni prej vprašal sestro prednico, kje bi najbolj kazalo naročiti za romarje kosilo, je ta tako .skromno in .ponižno odvrnila: „Allii bi ne bili zadovoljni z našo samostansko hirano?“ Seveda je g. Janko to uslužno skrito ponudbo z veselem vzel na znanje. Sestre so torej (tisto nedeljo pripravile kosilo za Okoli 30 oseb, kolikor je billo prostora v obednici. Pevci naj imajo torej, kosilo pri nas, ostali pa v bližnji restavraciji, (Dalje prihodnjič) Josip Jurčič: Stari vojščak (Narodna pravljica) Bil je neki vojščak, iki je štirinajst let cesarja iSlužil, poltem pa je dobil dovoljenje, da sme liti domov. Doma mu pa ni bilo prav dobro, zato je šel še enkrat v vojaščino iln ostal še enkrat 14 let, da ga zavoljo starosti že niso hoitelli več imeti in so ga izpustili. Imai je denarja samo en groš. Pride do neke široke vode in najde sedeti na brodu reveža, 'ki ga je lepo prašili, da bi plačal zanj brodnimo, ker bi rad prišel na ono stran, pa nilma is čim plačati. Brodnik pa je hotel imeti za.oba dva groša. Vojščak ga je prosili in prašili, da bi prepeljal oba, rekoč, da ne premore več. Brodnik se da preprositi 'iln ju prepelje. Bog, ki je bil v podobi beračevi, je rekel vojščaku: „Kaj hočeš, da iti dam, ker si plačali s svojim zadnjim denarjem brodnino?" Vojščak si izvoli torbo, v katero .bo moral sleherni na njegovo povelje; nebes'si pa ni izvolil. Ko gre s isvojo. torbo po svetu, pride v zapuščen grad, kamor so hodili kvartat hudiči, Gre še on in jim pobere velike kupe denarjev. Ko pa hudiči Vidijo., kako srečo ima ita 'tujec v igranju in da jih je že tako obral, hočejo zaigrani denar nazaj. Vojščak pa odpre torbo in zavpije: „Ala, le v torbo!" In vsi vragi so morali noter. S hudiči v torbi pride v nebo kovačnico, kjer je kovalo sedem mladih kovačev na enem nakovalu. Vpraša jih: »Fantje, znate dobro po-klepati?" Odgovore mu: ,,'Prav doibro!“ ,,'Potolciite malo to torbo," jih prosi. Jelo je sedem mladih .kovačev udrihati po torbi, lin hudiči so cvilili' notri kakor mlade miši: „Kvlk, tkvilk, kvik." Ko se mu je zdelo zadoiStii, vzame torbo in gre naprej. Pride do mlatiilčev. Mlatilo jih je osem, en čas štirje, en čas štirje. Vpraša jih: „Ali znate dobro drobiti?" Rečejo: „Dobro“. Vrže torbo med žito, .in mahali so neusmiljeno po nji. Hudiči pa so zopet cvilili: »Cvik, cvik, cvik." Kaj ii je deklica . . . Kaj ti je deklica, da si tak’ žalostna, kaj mi je, nič mi ni, srce me boli. Fantič na vojsk’ leži, fantič le vstani mi, fantič le vstani mi, kako ti vstati čem, k’ me krogla tiši. Oblekla bom črni gvant, saj to je bil moj fant, saj to je bil moj fant, k’ zdaj mrtev leži. Narodna * v Vojščak 'izpusti hudiče, (ki ©o bili že tako pioitiollčani, da so vsi kr e vij dl, lin bežali so naravnost v pekel ter zaprli vrata za seboj. Vojščak se je postaral čin vsega, tudi življenja jia tem svatu, naveličal; torej gre na eni isvat. Najprej gre k nebeškim vratom. Ko zagleda sv. Peter vojščaka »s torbo", zapre vrata trn reče: »Zakaj sti mdisi izvolil nebes., jaz te ne morem pustiti noter, pojdi v pekel." Vojščak sli mfiislli: »Ce že moram, pa pojdem. Ako mi stori kdo kaj, žalega, naj poizkusi. Precej bo v torbi." Hudiči oddaleč zapazijo vojščaka, fin ker še niso bila pozabili, kaj jim je nekoč storili, hitro zapro velika vrata peklenska (in tiščijo z vso močijo, tako da kremplji pogledajo vernika j. Vojščak hitro pobere kamen in zabije kremplje od zunaj, .tabo da jih ne morejo izpuliti. In še dandanašnji so peklenska vrata zaprta, da ne pride nihče noter. Potem se obrne zopet k nebesom in prosi Petra, da bi prišel noter. Sv. Peter pa pravi: »Jaz te ne smem pustiti noter, Bog ne dovoli." Vojščak pa le prosi in pravi: »Stisnem se v kak kotiček v nebesih, le verjemi, da ne bom nikomur na potu." Zdaj pregovarja še sv. Peter Boga, in spustili' so ga, da je sedel v kotu. Vstane pa nekoč na zemlji huda kolera, in smrt je podila mešteviHne množice v nebesa. Sv. Peter je moral venomer odpirati nebeška vrata, tako da se je že naveličal in je blii nejevoljen, da smrt tako neusmiljeno davi na zemlji. Vojščak s torbo ga poprosi: »Če hočeš, bom pa jaz odpiral en čas." Peter ga pusti. Ko ipa prižene smrt novo krdelo, ji reče: »Aia, v torbo!" In morafla je v torbo. Dolgo ni bilo nobenega mrliča več na zemlji, ker je bila smrt zaprta. Bog pa in sveti Peter ga začneta prositi, da bi smrt izpustili. Obljubita mu, da pride, če to stori, namesto nazaj v kotiček na boljši sedež. Vojščak je .izpustil smrt iz torbe im zato je prišel iz kolta na najboljši sedež, kjer ga bomo Vide®, bo pridamo gor. todi v opijsko beznico. Zakaj misliti mora, a so Cadbyjievi zapiski uničeni." •.Cela zadeva mi ije velika uganka," je Poznal Ryman. »Slišal sem, da se nekje v tondemu skriva nevaren kitajski vrag, in da J ^Pate, da ga boste prt Shen-Vanu dobili. tomirno, da pride večkrat tja: od kod pa Ve6te, da bo vprav danes tam?" ••Tega si seveda nikakor nisem gotov. In zdoj je to edini migljaj. In čas pomeni pf&gooemo človeško življenje, kadar je Fu-Manču vpleten." ..‘Kido je ta Fu-Manču, Mr. Smith?" ••Imam zelo malo pojma o njem, gospod adzoirmik. Vendar gotovo ni navaden zlo-■nec. ,Qn je unit .kar so jih zle . e 'ustvarile zadnja stoletja. Uživa pa pod-_0|to politične stranke, 'ki razpolaga z brez-v ^uim bogastvom. In njegovo poslanstvo Fvropi j-e: pripraviti pot. Ali me razume-• 9151 F nekaka prednja straža zločinske-, ©ibainja, kakršnega si ne more misliti no-,noben Amerikanec, Nemec ali raS zastopnik belega plemena." Rymanove poteze so kazale silno zač ude-Jro’ 'Vendar si je prihranil odgovor. Kmalu v v? 3010 v motorni čoln, ki nas je Kratkem pripeljal do Stone Stairs, kjer ° 'izstopili, medtem ko smo nadzorniku ^ Enkrat naročil!!, naj ostane blizu in naj nQivečjo čuječnostjo straži. Opijska beznica StrNorazumljivo je krulil pijanec v bližnji ulici, ko se je Nyland Smith z rij korakom primajail v malo krama-■ ki je bila označena s surovim napisom ^u-Van, brivec". Majal sem .se za svojim prijateljem in spotoma videl, da .so v zaprašenem izložbenem oknu Ježa® ovratnički gumbi, nemški brivski aparati, pomešani med kite, ko Ije 'Smith brzo odpili vrata, se prekata!® dol čez tri stopnice in se med kletvicami spet dvignili, uporabljajoč mojo leht za oporo. Znašla sva se v pustem, zelo zanemarjenem prostoru, ki je bil brivnici podoben le po tem, da je bilo maslionjalo edinega stola pogrnjeno z zamazan obrisačo. Judovski gledališki lepak kričečih barv, ki je krasil vzdolžno steno, in liist s kitajskimi črkami sta dcpolinjievdla sobno opravo.. Izza zavese, pokrite z debelim prahom, se je prikazal majhen Kitajec, oblečen v bel jopič, črne hlače in opanke z debelimi podplati. Ko je šal proti nama, je močno odkimaval z glavo. »Niic bliti — nic -bliti!" je grgral v čudni spakedranščini, pri čemer naju je s svetlikajočimi se očmi izmenoma lokavo .pogledoval. »Blepozno! Zaplemo!" »Nehaj s temi budalostmi!" je zarjul .Smith s čudovito osornim glasom in molil vešče pomazano past pod Azijčev nos. »Ne ■bodi tak, Chartie, in daj nama s prijateljem vsakemu po eno pipo! Si razumel, ti žolti umazane?" Sklonili se je in ,srepi! Kitajcu v oči — is takšno sito, da sem se začudili, ker mi taka oblika .prijateljevega pogovora ni bila znana. Petem je vrgel novec v krempljem podobno krčmarjevo roko. »Tu imaš, stari CharMe! In če me pustiš zdaj še čakati., ti na drobno sbolčem vso tvojo ropotijo!" »Nobene pipe nimam. ..“ je klavrno, godrnjal Kitajec. Smith je dvignil pest — in Kitajec se je vdal. »Dolblo! Ampak vse polno goli — nic pk>stola. Pojdite z menoj, pa boste videli." Zginil je za umazanim zastorom in šel po temnih stopnicah navzgor, midva s Smithom pa za njim. Že naslednji hip me je obdalo ozračje, ki je bilo kar zastrupljeno z opi-jevimli hlapi. Vsak dih posebej je bil napor. Majhna oljnata leščerba na zaboju sredi .prostora je slabotno razsvetljevala tisti del zidu, kjer je billo deset do dvanajst klopi za ležanje, ki so bile vse zasedene; te dva sta čepela na svojih težiščih in šurnno vlekla iz fcovinasitiih pipic; videti je bilo, da se še nista .spravila v nirvano opijske omame. »Niic piostola — kaikol sem lekel," je Shen-Yan nejevoljno mrmral. Smith je odcapljal v kot, se nerodno sesedel na tla tar potegnili mene za seboj. »Dve pipi in malo hopla! Prostora dovolj! Dve pipi — ali pa te premikastim, da bo joj!" »Daj mu pipi, Charlie!" se je zaomer.il zategel., enoličen glas z neke klopi. »Potem pa naj že zapre svoj gobec — vrag ga vzemi!" Kitajec je pobito 'Skomigni] z rameni in šel k zaboju s .kadečo se svetilko. Tam je postavil v plamen iglo in, .ko se je razžareia, jo je vtaknili v staro škatlo od kakaa ter izvlekel na konici naboden košček opija iz nje. Nato je ta košček spet pražil nad plamenom in ga potem prilepil na glavico kovinaste pipe, kjer je z modnim žarom tlel dalje. »Daj sem!" se je zadrl Smith in se z narejeno strastjo opijevega .sužnja spravili na .kolena. Shan-Yan mu je izročil pipo, ki jo je prijatelj takoj vtaknil med ustnice. »Pazi, da 'ne boš vdihaval!" mi je zašepetal. Z morečim neugodjem sem sprejel medtem že tudi svojo kadilno pripravo iz umazanih (rumenih prstov in se delali, kakor da ibi vtekefl iz nje. Posnemajoč Smithov zgled sem polagoma spuščal glavo niže in niže, dokler se nisem po nekoliko minutah po dolgem zvalil tik poleg prijatelja na tla. »Ladja se potaplja!" je nekdo potožil z neke sosedne klopi »Glej, podgane!" Krčmar je bil neslišno' odšel in prijelo se me je čudno čusitvo osamelosti. Goltanec se mi je zaradi hlapov izsušil; glava me je hotela. Zdajci začujem Smithov šepet: »Do zdaj gre naša stvar dobro. Ne vem, ali si ti opazil: takoj ob tvoji strani so neke stopnice, iki so na pol zakrite z razcapano zaveso. 'Doslej nisem ničesar sumljivega opazil — vsaj me mnogo. Toda če se kaj plete, bodo vsekakor počaka®, dokler midva no-vodošteca me pristaneva v opijskem paradižu. Pst!" Svareče mi je stisnil laket. Skozi na pol priprte veke sem uzrl skoraj pošastno prikazen. Ležal sem negibno ko klada, toda z napetimi mišicami. Pošast se je utelesila, 'ko se je s čudovito gibčnimi kretnjami splazila v sobo. Smrdeča leščerba je metala eiab soj, da so se videle po dolgem zleknjene postave le kolt senčni risi; tu kaka izsušena roka, rjava ali rumena, tam kako mrtvaško obličje, naokrog pa ogabni zdihljaji in stokanje kakor iz kakega ostudnega živalskega zbora. Bilo je kakor pogled v pekel, ki bi ga gledal kok kitajski Dante. (Dalje prihodnjič) Po resnih in tudi trdih pripravah na proslave je končno le zmagala dobra volja in se je moglo naše ljudstvo vključiti v s’:av-nDoini program 60 minut, ki iso bile domačinom pridržane. Sodelovala so kulturna društva iz piilbaršike občine lin bkolioe, nemška in tudi Slov. prosv. društvo s svojim pevdkim zborom pod vodslvom F. Hart-m-ana. Nazbo.piiilii sio pri proslavi v RUbeir-ku in zapeči nemško pasem ..Main Heimat-land“ in slov. pesem „0 Podjuna" domače pesnice Miflke Hartmanove, ki jo je za mački zbor uglasbil, Radovan Gobec, po materinem rodu ifiudi Podjončan dz Smithela pri Piiiibeirfcu. Da bi pasem tudi po besedilu razumeli, je bil slavnostnim gostom poleg sporeda izročen tudi nemški prevod. Pro-»boini za kulburne Skupine so MM v Pliberku že v naprej točno določeni, žal pa (rediteljem ni uspelo držati pred državnim predsednikom predvidenega četvarokota praznega. Ljudje so od zadaj pribiisnilli, predrli kordon in se pomešali med pevce in častne goste. Ker so uporabljali le en mikrofon, ki je stal vedno samo pred drž. pred- Lepo so zvenele besede o prijateljstvu in bralstvu med narodi sosedi z zahvalo vsem, M so progo gradili. Gbena šolarjema Je zvezni predsednik podari;] za spomin svoje slike v Obliki plaket, enako tudi RcavGOi Figo, ki mu je podarila lep šopek ovsiljia. Nato je slavnostne goste nagovoril podžupan Kumer v nemščini v imenu občine in slovenskega prebivalstva. Dejal je, da v Podjuni poleg nemško govorečih živi tudi slovensko ljudstvo. Tudi mi smo dobri Avstrijci, zvesti domovini Avstriji An tudi zvesti svoji narodnosti. Veselimo se, da je zvezni predsednik k nam prišel, ker je on tudi naš zvezni prežident. Dobesedno je nadaljevali: „Zvezni predsednik je varuh avstrijske ustave. Prosimo vas, da skrbite, da se naše ustavne pravice ne bodo kršile in da bo na Koroškem obstajala resnična enakopravnost obeh narodnosti. Dovolim si vam podariti knjigo za spomin, v kateri se zrcali resnični obraz ljud- stva iz Podjune." (Cipomlba: nemški prevod Prežihovih ..Samorastnikov".) Slavnostni gostje so bili globoko ganjeni nad spontano počastitvijo. Pri mnogih so se zablestele solze v očeh. Ko so kapelški pevci pod 'vodstvom Vladimirja še zapeli: „Tam, kjer pisana oo polja", so se slavnostni gostje dvignili s sedežev. Gospod zvezni predsednik se je podžupanu zahvalil s slovenskim „IIva!a lepa". Enako iskreno so se zahvalili gg. ministri, deželni glavar Wede-rtig m deželni svetniki, ko so zopet vstopali! v vlak 'n vzeli g. podžupana s seboj. Med vzklikanjem An mahanjem rok se je vlak pomaknil proti Dravi. V salonskem kupeju .so podžupanu vsti prominentni gostje še enkrat pokazali vzradoščenost nad prisrčnostjo sprejema v Dobu. Za dravskim mostom se je vlak ustavil, častni gostje so izstopili In 'Si ogledali naj-višji železniški most. v Avstriji. Reporterji so slikali zveznega predsednika v podnožju mostu čez Dravo. Vlak se je pomaknil do postaje Led Ruda. Tudi .tu je bilo ogromno ljudstva z godbo in šolarji. Prijazna dekleta so ponujale obložene kruhe in domače žganje. V Granitztalu je tamkajšnje ljudstvo po svoje .počastilo visoke goste in jih obdarilo s sadovi itaimkajšnje zemlje. Lepo sadje in močno domače žganje so bili glavni darovi. Tudi mladina im otroci so se dobro postavili v originalnih nošah in domačem nemškem narečju. Tudi v St. Pavlu je bil sprejem prisrčen in se je zvezni predsednik zelo razveselil, ko so mu dekleta ponudile najlepša jabolka. Posadili so predsednika v vagon, ki so ga že leta vozili za šalo ob pustu in žegnanjih kot Ostbahn (Vzhodna železnica). Sedaj po dograditvi podjunske železnice to ne bo več potrebno in se je zadnji v njem peljal poglavar države do konvikta benediktincev, kjer so bili slavnostni gostje pogoščeni z dobro jedačo in pijačo. Po pičlih dveh urah je slavnostni vlak zopet odpeljal iz Št. Pavla skozi predor Gorenčice, čez dravski most v Podjuno in od tam v Celovec. Vozil je vesele ljudi, tako nemške kakor tudi slovenske narodnosti. čutili smo, da vstaja nov čas, čas sporazumevanja med narodi sosedi, ki so prav na kritični dan 10. oktobra 1964 doživeli ta lepi skupni praznik. Podžupan g. Mirko Kumer pozdravlja na postaji v Dobu državnega predsednika dr. Scharfa sednikom, slovensko petje brez zvočnika ni prišlo pri vsej množici do veljave. Isto po-mankljivost so doživeli tudi nemški pliber-ški pevoi, ki so se tudi slabo slišali. Po nagovorih se je vlak odpeljal te Pliberka v Dob v Podjuni, kot se postajališče sedaj imenujie. Tam so čakali slavnostni Vlak šolarji iz Vogrč An Božjega groba, koroška .podeželska mladina z vozom, polnim poljskih pridelkov in sadja in s krono, spleteno iz žitnih klasov, gasilci iz Vogrč lin Doba kot reditelji in mnogo ljudstva od blizu in daleč. Ko je Vlak obštall v Dobu, je državnega predsednika im ministre ter goste sprejel plihenSM podžupan Mirko Kumer. Petorica pevcev liz Dclbrle vesli je zapela pozdravno pesem „Ja griieB ertk Gott", ki je kaj ubrano zvemeHia. Nato je Mlinarjeva Mlaka iz čiirlkovč lepo deklamirala nemško pesem: „Mel:n Oedterreich maim Vatenlamd". Za njo pa se je Krokov Jozaj postavil z originalno deklamaoijo v slovenskem jeziku, ki jo je za to priliko žložila maša 'podjunska pesnica Milka Hartmanova. POZDRAV SOLARJEV Gospod prežident, prisrčen vam pozdrav! Pozdrav vse šolske tu mladine Iz vseh bregov, prostrane vse doline. 'Pozdrav vseh dobrih src, družin, domov, kar jih pokriva delavski in kmečki krov. Pozdrav vam kličejo 'vsa polja in vasi, kjer zdaj po novi progi novi čas hiti. Naj blagoslavlja dobri Bog načrte in vse žrtve vaše An delo mož, ki so gradili na tej. progi. Naj nova proga pelje k Slogi vse brate, sestre brez razlike, naj blagostanje, mir, veselje v vasi, v domove nam pripelje. To naš pozdrav je, naše mlade želje. Olimpiada v Tokiu Stanje medalj Zl. Združ. države Amerike 32 Sovjetska zveza 17 Japonska 9 Madžarska 8 Italija 5 Avstralija 5 Nemčija 4 Velika Britanija 4 Bolgarija 3 POljiSka 3 FinSka 3 Turčija 2 ČSSR 2 Romunija 2 Belgija 2 Holandska 1 Kanada 1 Jugoslavija 1 Danska 1 Nova Zelandija 1 Francija 0 Švedska 0 Švica 0 TrLmidad 0 Južna Koreja 0 Tunizija 0 Kuba 0 Argentina 0 Iran 0 Kania 0 Po točkah je lestvica tale: Sr. Br. 21 19 17 23 1 5 5 4 6 2 2 8 14 13 9 0 5 1 4 5 0 0 3 1 2 3 2 3 0 0 3 3 1 1 1 1 0 1 0 1 5 4 1 3 1 1 1 1 1 0 1 0 1 0 1 0 0 2 0 1 ZDA 485%. SZ 365, Nemčija 202%, Japonska An Madžarska po 129, Italija 103%, Avstralija 102, Velika Britanija 100, Poljska 90, Franclja 64, Bolgarija 59, Romunija 58%, ČSSR 53, Hcilandiika 49, Turčija 38, Kanada 32, Švedska 30, Finska 28, Švica 23, Iran in Nova Zelandija po 17, Belgija 15%, Južna Koreja 14, Danska in Jugoslavija po 13, Argentina 12, Trinidad 9, Kuba 7, Jamajka in Kenia po 6, Irska in Tunizija po 5, Avstrija 4, Mehika 4, Etiopija, Brazilija, Indija, Nigerija, Portugalska 3, Afganistan, Tajvan in ZAR po 2, Čile in Španija po 1, Slonokoščena obala % točke. TRGOVINA IN IZDEI.OVANJE POHIŠTVA o IZDELAVA PO ŽELJI HANZEJ KOVAČIČ Villach-Beljak, Gerbergassc (nasproti kima Apollol Naša izredna ponudba: Sobne mize iz oreha, maikore, bukve in breze .... od s280.~ Sobni stolči s la penasto podlago in prvovrstno prevleko iz blaga...................samo S ISO. Izredno močan padec cen za pralne stroje in sesalce za prah pri električnem podjetju ing. A. Schlapper Št. Jakob v Rožu HOOVER- proizvodi so izvrstni v kakovosti in senzacionalni v ceni. Neobvezna predvajanja ob vsakem času. SLOVENSKE ODDAJE V RADIU CELOVEC 412,1 m NEDELJA, 25. 10.: 7.30 Duhovni nagovor. - S pesmijo in glasbo pozdravljamo in votčimo. — PONEDELJEK, 26. 10.: 14.15 Poročila, objave. Pregled sporeda. — Igrajo Beneški fantje. — 10 minut za športnike. — 18.00 Za našo vas. — TOREK, 27. 10.: 14.15 Poročila, objave. — Ob 90-Ietnici rojstva F. X. Meška. Manuskript: Dr. Metod Turnšek. — Z gledališkega odra in galerijskih sten. — SREDA, 28. 10.: 14.15 Poročila, objave. — Kar želite, zaigramo. — ČETRTEK, 29. 10.: 14.15 Poročila, objave. — Iz ljudstva za ljudstvo. — PETEK, 30. 10.: 14.15 Poročila, objave. — Od petka do petka po naših krajih in pri naših ljudeh. — Solistična glasba. - SOBOTA, 31. 10.: 9.00 Od pesmi do pesmi — od srca do srca. — 18.25 Odpade. — NEDELJA, 1. 11.: 7.30 Duhovni nagovor. — „Slovo za srečanje” ... (literamo-glasbena oddaja). LJUBLJANA (327,1 m) Nedelja, 25. 10.: 8.00 Mladinska igra. 9.05 Naši poslušalci čestitajo. 10.05 Poslušalci pozdravljajo. 14.00 Nedeljski operni koncert. 15.05 šport in glasba. 21.30 Iz slovenske simfonične glasbe. — Ponedeljek, 26. 10.: 8.55 Za mlade radovedneže. Živali v filmu. 12.05 Kmetijski nasveti — img. Viktor Repanšek: Krompir pred vzimitvijo. 12.15 Preti domačo hišo. 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Zborovske skladbe bratov Ipavcev. 18.45 Svet tehnike: Potresna varnost objektov. — Torek, 27. 10.: 8.05 Igrajo in pojo vam Veseli planšarji. 8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo. Kolik1’ truda in denarja stane šolska malica. 12.05 Kmečka univerza: Vpliv toplote in mraza na čcbclje gnezdo. 12.15 Tenorist Ludvik Ličar poje slovenske narodne pesmi v priredbi Janka Ravnika. 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo. Upornik iz Florence. 20.00 Recital flavtista Borisa Čampe, pri klavirju Marijan Lipovšek. — Sreda, 28. 10.: 8.55 risan svet pravljic in zgodb. Tri zgodbice iz angle" ščine: 12.15 Na kmečki peči. 14.35 Kaj in kako ' ipojo mladi pevci pri nas in po svetu. 15.30 Slovenske narodne pesmi v priredbi Matije Tomca. 17-05 Shakespeare in glasba. Romeo in Julija od Bellinija do Kabalevskega. — Četrtek, 29. 10.: 12.15 Cel hrib in dol. 14.05 Naši pevci v vlogah iz tujih oper-14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 18.45 Jezikovni pogovori. 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 23.05 Ura stare glasbe. — Petek, 50. 10.: 12.05 Kmetijski nasveti. 12.30 Za ljubitelj6 opernih melodij. 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo. Skrivnostni ključ. 17.05 Petkov simfonični k<>n" cert. 20.00 Arena za .virtuoze. — Sobota, 31. 1®” S.05 Nastop Ljubljanskega okteta. 8.55 Radijska Sola za nižjo stopnjo. Skrivnostni ključ. 9.25 Mia J' izvajalci glasbene šole. 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 20.00 ..Zrno do zrna pogača " kamen na kamen palača” (ob svetovnem Dnev" varčevanja). 22.10 Oddaja za naše izseljence. QLEDALISČE V CFLOVCVJ Petek, 23. oktobra, ob 19.30: Der Widerspel>st‘ gen Zahmung (Ukročena trmoglavka) — Shakespeare — abonmii. — Sobota, 24. oktobra, ob 19-5® Komodie der Irrungen (Komedija zmot) — Shake speare — abonma. — Nedelja, 25. oktobra, oh uri: Die Zauberflote (čarobna piščal). — Sreda. oktobra, ob 19.30: Konig Lear (Kralj Lear). _ če- trtek, 29. oktobra, ob 19.30: Das Konzert (Kotic61^ — veseloigra Hermanna Bahra (premiera): 4- Pre stava za abonma — D, 4. predst. za GWG — tek, 2. predst. za podeželski abonma — četrtek, Za vse predstave velja prosta prodaja vstop’ in abonma. KOMORNI ODER Sobota, 24. oktobra, nedelja, 25. oktobra i>’ s ^ bota, 31. oktobra, ob 19.30? Zeit der SchiiU*096 (Čas nedolžnih). Vse za šport -od kolesa do televizije -na zalogi pri PODJUNSKA TRGOVSKA DRUŽBA Bratje RUTAR & Co, Dobrla ves-Eberndorl tel. 04236-2® Mali oglas ^ MEŠALNE STROJE ZA BETON (BETONM^ g MASCHINE) dobite najceneje pri: Jožef 1’^ Klančc-Glantschach, p. Gallizien. . List izhaja vsak četrtek. — Naroča se pod naslovom: „Naš tednik — Kronika”, Celovec, Viktringer Ring 26. — Telefonska številka uprave in oglasnega oddelka 26-69. — Naročnina stane mesečno 7." Hl„ letno 80.— šil., za inozemstvo 6 dolarjev letno. — Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev. — Odgovorni urednik: Janko Toliiiajer, Radiše, p. Žrelec. — Telefonska številka uredništva 43-58. — Tisk: Tiskarna Družbe sv. Moliorja, Celovec, Viktringer Ring 26.