SREDICA - glasilo občine Središče ob Dravi Helena Srnec, odgovorna urednica 20 Jesen. Jesen! V poletnem času je bilo v občini pestro. Zvrstilo se je nekaj taborov za najmlajše občane, poveselili smo se lahko z gasilci, oljarna je odprla svoja vrata že štirinajstič. Občani so bili aktivni tudi zunaj občine in lahko smo ponosni na središke godbenike, ki so igrali v Parizu pod Eifflovim stolpom. Konjeniki so pokazali svoje spretnosti in pridirkali prve nagrade. Občani so se udeležili nastopov, sejmov in izletov ter tako prispevali k prepoznavnosti kraja. Septembra se je začelo novo šolsko leto, zato vsem šolarjem želim uspešno in znanja ter igre polno leto. Septembra pa so se začele tudi trgatve ter z njimi povezano praznovanje in pričakovanje godu svetega Martina. Poletje se je poslovilo in vstopili smo v jesen. Slikovita jesen je najbogatejši čas v letu. Vsega je v izobilju. Je čas dobrot, pobiranja sadov. Napolnili smo shrambe in kleti, posladkali smo se s kostanji in počasi se narava pripravlja k zasluženemu počitku. Opazujmo jo in uživajmo v razkošju barv ... Milena Milosavljevic, Občina Središče ob Dravi Uspešni učenci na sprejemu pri županu V četrtek, 23. junija 2016, je župan Občine Središče ob Dravi Jurij Borko sprejel učence Osnovne šole Središče ob Dravi, ki so bili uspešni v šolskem letu 2015/2016. Na sprejemu je bila prisotna tudi ravnateljica Jasna Munda. Župan je učencem za njihov trud kot priznanje za dobro delo in v spomin podaril knjižna darila. Poudaril je, da so doseženi rezultati učencev pokazatelj dobrega dela in sodelovanja učencev in učiteljev. Najbolj uspešna sta bila učenca Nika Ploh in Vid Munda, ki letos zaključujeta osnovnošolsko izobraževanje, saj sta vseh devet let bila odlična, Vid Munda pa je bil tudi »zlati bralec«. Prav gotovo je lep dosežek zlato priznanje na državnem tekmovanju iz matematike, ki ga je prejel Erik Horvat. Devet učencev je sodelovalo na državnem tekmovanju »Kuhna pa to«, kjer so med 28 ekipami iz vseh osnovnih šol dosegli lepe rezultate. Z izvirnimi in zanimivimi jedmi, nekaj tudi po receptih naših babic, in z načinom, s katerim so predstavili jedi, so prepričali stroge kuharske mojstre. Prva tri mesta na kuharskem tekmovanju na državni ravni so dosegli: Davor Borko, Ivan Žinko, Timotej Puklavec, Kevin Borko in Evgeni Kolarič. Na tretje mesto so se uvrstili Viktorija Unuk, Andreja Slavinec, Franka Škorjanec in Vid Munda. Učenci so se v nadaljevanju v sproščenem pogovoru razgovorili o svojih načrtih za prihodnost, povedali so, kam se bodo vpisali po končani osnovni šoli, razkrili pa so tudi nekaj izvirnih kuharskih receptov. Večina naštetih učencev letos zapušča osnovnošolske klopi, zato jim je župan zaželel veliko uspehov pri nadaljnjem šolanju in uresničevanju njihovih ciljev. Občina Središče ob Dravi Zlate maturantke na sprejemu pri županu V ponedeljek, 1. avgusta 2016, je župan Jurij Borko pripravil sprejem za letošnje zlate maturante iz naše občine. V naši občini so v minulem šolskem letu maturo opravile z odliko kar tri maturantke, in sicer Evelin Malec iz Šalovcev ter Valentina Janžekovič in Mojca Pajek iz Središča ob Dravi, ki so vse pokazale izvrstno znanje ter tako dosegle najvišje rezultate. Evelin Malec je zlata maturantka Ekonomske šole Ptuj in se je odločila za študij na Višji strokovni šoli za gostinstvo in turizem v Mariboru, smer velnes. Evelin se sicer ukvarja tudi s športom, zelo rada pa ima tudi živali. Zlate maturantke 2015/2016 (od leve) Mojca Pajek, Evelin Malec in Valentina Janžekovič na sprejemu pri županu Juriju Borku Nadaljevanje na naslednji strani _ t ■ SREDICA - glasilo občine Središče ob Dravi 33 Nadaljevanje s prejšnje strani Valentina Janžekovič in Mojca Pajek sta zlati maturantki Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer, programa predšolske vzgoje. Valentina Janžekovič bo svojo pot prav tako nadaljevala v Mariboru, in sicer na Pedagoški fakulteti, smer predšolska vzgoja. Veseli jo delo z otroki, aktivna pa je tudi pri delu z mladino v središkem gasilskem društvu. Mojca Pajek se je po že uspešno zaključenem študiju matematike odločila še za študij fizike. Župan je zlatim maturantkam čestital za dosežen rezultat na maturi ter jim zaželel veliko uspeha pri nadaljnjem študiju, ob tej priložnosti pa jim je podelil tudi knjižna darila. Jurij Borko, župan Občine Središče ob Dravi Zahvala za knjižno donacijo V letošnjem juliju je Občina Središče ob Dravi prejela donacijo večje količine knjižnega gradiva od gospe Ani Levstek ter gospoda Mirka Potočnika iz Ljubljane, ki ju na Središče ob Dravi vežejo sorodstvene vezi. Občina je celotno gradivo predala v dar Knjižnici Franca Ksavra Meška Ormož, kjer bo v bralnih kotičkih nedvomno prišlo prav več generacijam bralcev. Za podarjeno gradivo se gospe Ani in gospodu Mirku iskreno zahvaljujemo. Občina Središče ob Dravi Podpis pogodbe za cesto Loperšice-Šalovci Že vrsto let so prihajale pobude od svetnice vaškega sveta Šalovci in občanov Šalovcev, da bi se modernizirala in asfaltirala cesta Loperšice-Šalovci, to je JP 803-601, in njen priključek JP 803-602, ki vodi do kmetije Kolarič. Z letošnjim rebalansom proračuna je občina iz sredstev 23. člena Zakona o financiranju občin (ZFO-1) in iz lastnih sredstev zagotovila sredstva za cesto Loperšice-Šalovci (JP 803-601). Po zbiranju ponudb in izbiri izvajalca bo možno v okviru navedenega programa modernizirati tudi cesto JP 803602 do kmetije Kolarič. Obe cesti sta v dolžini 1.340 m. Kot najugodnejši ponudnik je bilo izbrano podjetje GMW d. o. o. iz Radencev, s katerim je bilo dne 6. 9. 2016 v prostorih Občine Središče ob Dravi podpisana pogodba. Isti dan je bila izvedena uvedba v delo, sama dela pa so se pričela že naslednji dan. Vrednost investicije z nadzorom je 93.000 evrov, obračun se izvede po dejanski izvedbi. Investicija se mora končati do konca meseca oktobra in se finančno zaključiti v mesecu novembru. Občina Središče ob Dravi Obisk ob občinskem prazniku v Mislinji Na povabilo pobratene Občine Mislinja so se predstavniki občine in društev iz Občine Središče ob Dravi 25. junija 2016 udeležili prireditev ob praznovanju občinskega praznika Občine Mislinja. Praznovanje se je pričelo s svečano sejo ob 10. uri, ogledali smo si premogovnik v Velenju, prijeten dan pa se je zaključil z večerjo na letališču. Druženje z občani Mislinje je vedno zelo prijetno in dan se hitro prevesi v večer, ko se udeleženci, polni lepih vtisov, vračamo domov. Upamo, da jim bomo lahko povrnili njihovo gostoljubnost in prijaznost, ko se ponovno srečamo pri nas. SREDICA - glasilo občine Središče ob Dravi Helena Srnec MED NAMI ŽIVIJO »Najlepše je, če si zdrav. Takrat te lahko vse veseli.« Anton, po domače Tonček, Meznarič, rojen 11. junija 1931, oče dveh sinov, dedek dveh vnukov in pradedek dveh pravnukov. Rojen »Šalovčanar«, leta 1988 prejemnik priznanja Krajevne skupnosti Središče ob Dravi za tvorno sodelovanje v KS ter leta 1998 prejemnik srebrne plakete Krajevne skupnosti Središče ob Dravi. Sredica: Gospod Tonček, prosim zaupajte mi kaj o vašem odraščanju, šolanju ... Anton Meznarič: Šolo sem obiskoval v Središču ob Dravi. Odraščal sem tukaj na kmetiji. Spomnim pa se tudi vojnega časa. Leta 1941 so nas napadli Nemci ob pol devetih na veliki petek. Takrat sem bil star 11 let. Nemci so se čez 4 leta vrnili na isto mesto in tukaj so držali vojsko 5 tednov. Pri nas so imeli bunker. In ko je poletela ena granata, me je dvignila v zrak in padel sem nemškemu vojaku v naročje. Na srečo se nisem poškodoval . Za časa vojne smo bili doma brez »pivnice« in smo se zato zadrževali pri sosedu. Domov smo hodili jest in k sosedom nazaj spat. In otroci kot otroci smo se igrali in mimo nas so švigale krogle, mogoče kakšnih pet, šest mimo mene, ampak to nas ni zmotilo pri igri. Soseda Krajnca je granata ubila ... Potem, ko se je vojska umikala, pa vojaki niso mogli s sabo vzeti vsega orožja in so ga zasipali v studenec ... V vojski je umrlo veliko domačih mladih fantov, mislim, da okrog 19 »Šalovčanarov«. Kot otroci smo po vojski našli puške in municije in smo šli v našem Jošju na »brešček« in smo v grabi narisali na »jojsje« ris in smo tako dolgo streljali po risu, da smo podrli po dve, tri »jojse«. Nihče nam ni nič rekel, pokalo je tu, pokalo je tam ... Nekoč, po vojnem času smo otroci trpeli. Tu je zgorelo vse, kar je bilo slamnatega. Od Vitana do Loperšic. Po vojni pa je sledil čas prenove. Skoraj vse smo morali obnoviti. Delali smo s konji, vozili smo se v Obrež po »šoder«. Okrog 10 let je trajala obnova Sredica: Rodili ste se in potem tudi odraščali na kmetiji in tudi danes še pridno delate . Anton Meznarič: Ja, celo življenje sem živel na kmetiji in tega ne bi zamenjal za nič drugega. Kot otroci smo pasli krave, delali smo na njivi in pomagali pri delu. Nismo pasli na pašnikih, temveč po vrateh. Nobena nam ni pobegnila v sosedovo deteljico, ker smo jih imeli na »voj-kah«. (smeh) Naj vam povem, da so nas strojno vzdignili Nemci. Iz Nemčije so prihajali prvi stroji. Mi nismo imeli drugega kot lopato, moti-ko, koso in kramp. Zdaj pa imaš nakladalko, vse stroje, traktorje Stanje v kmetijstvu pa se slabša. Nekoč se je dalo vse prodati. Zdaj so cene nizke. Vino bo letos slabo, je dosti pozeblo, pšenica nima cene, odkupna cena mleka je zelo nizka ... Pa tudi zdravje ni več takšno, kot je bilo nekoč ... Sredica: Poročili ste se z Obržanko Marijo in pred kratkim sta slavila zlato poroko. Anton Meznarič: Hja, najprej sva se samo gledala (smeh), potem pa sva se poročila 5. februarja leta 1961. Pred kratkim sva imela zlato poroko, tudi 5. februarja. Vendar tokrat ne na nedeljo, kot smo se nekoč poročali, temveč na soboto. (smeh) Saj je imela dela z mano ... Ko sem imel operacijo kolka, potem probleme z očmi ... Sredica: Kje pa ste se zabavali, ste imeli kakšne veselice v Šalovcih? Anton Meznarič: Ja, smo imeli veselice. Ko se je postavljal »lešpanj«. Potem pa se je zgodila nesreča v Jeruzalemu in tega ni več ... Hodili pa smo tudi v Obrež in v Središče. Tudi na Hardek smo šli, na tombolo k Hanželiči. Peljali smo se s kolesi, žena se je usedla na »štango«, pa sva šla ... Sredica: Šalovci nekoč in danes. Se je kraj kaj spremenil? Pa ljudje? Anton Meznarič: Pri nobeni hiši skoraj ni več delavcev. Za delo je težko ... Nekoč je bilo ob delu več druženja, tudi muzikante sem včasih povabil in delo je hitreje minilo. Na koncu smo še zaplesali in se poveselili. Nadaljevanje na naslednji strani 20 SREDICA - glasilo občine Središče ob Dravi 7 I Nadaljevanje s prejšnje strani Sredica: Imeli pa ste tudi prvi avto v Šalovcih, če se ne motim ... Kako je izgledalo izobraževanje, vožnje? Kakšna dogodivščina? Anton Meznarič: Leta 1961 sem kupil avto, škodo. Imel je tri »brzine«. Šel pa ni več kot 80 km/h. Vozil sem se do Ormoža, Ljutomera. Najprej smo imeli izobraževanje - motoroznanstvo. Hodili smo razdirat in skup sestavljat avte in motorje ter se učili voziti. Na Ptuju smo imeli izpite, vožnje smo opravljali tu okrog. Tudi bencin ni bil tako dostopen. Tankat smo hodili v Ormož. Nalivali so ga iz »fasla«, pa ti je natankal pet ali deset litrov ... Ene dogodivščine pa se spomnim ... (smeh) Kmalu za tem, ko sem kupil avto, sva se s sinom peljala po vasi, »prešaltal« sem »brzino« in zapeljal sem v jarek, sin pa mi je padel na kolena ... (smeh) Sosedje so videli nesrečo in avto smo spravili iz jarka. Sredica: Kaj bi svetovali svojim soobčanom za srečnejše, bolj polno življenje? Anton Meznarič: Najlepše je, če si zdrav. Takrat te lahko vse veseli. Četudi ni kaj najboljše, je treba potrpeti in živeti dalje. SOL1^, Robert Brkič, vodja občinska / """""oban v Spodnjem Medobčinskega redarstva O nesnaženje cest Občinski redarji Medobčinskega redarstva Skupne občinske uprave občin v Spodnjem Podravju v jesenskih mesecih pogosteje nadziramo stanje cest na območju občin iz naše krajevne pristojnosti. Večji del kmetijskih površin leži neposredno ob lokalnih ali regionalnih cestah, zato je nujno potrebno pred vključevanjem v promet na prometno površino očistiti kolesa traktorjev in druge kmetijske opreme. Posamezni vozniki traktorjev in tovornjakov tega ne storijo in na cesto navozijo zemljo, blato ali gnoj, navoženi material cesto hitro naredi spolzko in nevarno za ostale udeležence v cestnem prometu. V četrti točki drugega odstavka 5. člena Zakona o cestah (ZCes-1A) je določeno: »Prepovedano je orati na razdalji manj kot 4 metre od roba cestnega sveta v pravokotni smeri na cesto ali na razdalji manj kot 1 meter od roba cestnega sveta vzporedno s cesto.« V peti točki drugega odstavka 5. člena Zakona o cestah (ZCes-1A) je določeno: »Na cestišču javne ceste je prepovedano: - razsipati sipek material, razen posipnih materialov v času izvajanja zimske službe, nanašati blato ali ga kako drugače onesnaževati; - puščati sneg ali led, ki pade ali zdrsne nanj; - onesnažiti cestišče z olji in mazili ali drugimi snovmi; - vlačiti hlode, veje, skale in podobne predmete kot tudi pluge, brane in drugo kmetijsko orodje ter druge dele tovora.« Tretji odstavek 5. člena Zakona o cestah (ZCes-1A) pa določa, da mora voznik, preden se vključi v promet na javno cesto s kolovozne poti, nekategorizirane ceste idr., odstraniti z vozila zemljo ali blato, ki bi onesnažilo vozišče. Predpisana globa zaradi neupoštevanja navedenih določb je 1000 evrov za posameznika in 4000 evrov za pravno osebo. Pristojnost za nadzor teh določb pa imajo poleg policije tudi občinski redarji in občinski inšpektorji. Vse občane naših občin pozivamo, da po koncu del na polju in preden se vključijo v promet očistijo večje kose zemlje in blata s koles. V primeru, da kljub temu pride do onesnaženja vozišča javne ceste, je potrebno onesnaženje čim prej odpraviti ter poskrbeti, da je nevarni del ceste do odprave nevarnosti ustrezno označen s prometno signalizacijo, ki druge voznike opozarja na nevarnost. Ana Munda, Godba na pihala Središče ob Dravi Središka godba na festivalu v Franciji Med 16. in 19. junijem letos smo se središki godbeniki skupaj z ma-žoretkami iz Nedelišca udeležili dvodnevnega festivala v Franciji. Nastopili smo na dveh paradah, si ogledali Pariz in manjša francoska mesteca z vsemi njihovimi znamenitostmi, se družili in spoznali mnogo zanimivih ljudi. Utrinki iz Francije SREDICA - glasilo občine Središče ob Dravi 33 Ana Munda, Godba na pihala Središče ob Dravi 130. obletnica Godbe na pihala ob Dravi Bila je prva julijska sobota. Strah pred slabim vremenom je bil odveč, potrdila se je napoved vremenoslovcev, da je pred nami sončen in vroč dan. Odličen za praznovanje jubileja, kot je 130 let društva, ki svojemu kraju in širši okolici prinaša glasbo. Zven trobil, pihal in tolkal. Godbenice in godbeniki smo bili malce na trnih, kot so na takšen dan vsi, ki organizirajo dogodek, ki bo pod taktirko dirigenta gostitelja združil skoraj 200 glasbenikov. Hkrati pa pripeljal v domači kraj ljubitelje glasbe od blizu in daleč. Zjutraj nas je čakala zaključna priprava športne dvorane pri osnovni šoli za nastop vseh šestih orkestrov, nato pa prosto dopoldne za domače godbenike, ki smo z nestrpnostjo čakali na začetek prireditve. Zvonik v Središču ob Dravi je odbil tri popoldne, ko so začele prihajati gostujoče godbe. Po uvodnem sestanku z vodji smo pozdravili godbenike in godbenice s kozarcem središkega in se vsi skupaj pripravili na povorko. Na koncu Mladinske ulice je odmevalo: „Po štiri v vrsto, flavte spredaj, za njimi saksofoni ..., čakaj na znak! Bobnarji, malo koncentracije prosim ... Korakamo, nato pa ,ajnšlag' in igramo do telovadnice ..." Po Savci in Dravci, San Carlo, Slovenci in druge koračnice so pripeljale orkestre na osrednje prizorišče. Prve so prispele ma-žoretke Nedelišca ob taktih naše središke godbe, nato so sledili godbeniki Nedelišca, za njimi Polskavčani in Ljutomerčani, iz najbolj oddaljenega kraja so nas pozdravili Konjičani in na koncu so prikorakali še Ormožani. Po pozdravnem govoru napovedovalke je vse zbrane glasbenike in obiskovalce pozdravil naš župan, gospod Jurij Borko, in vsem zaželel lepo bivanje v Središču ob Dravi. Za njim se je na govorniški oder povzpel še predsednik naše godbe Renato Horvat in svoj kratek govor zaključil z znamenitim: „Tri, štiri ..." in z večjega dela igrišča pred športno dvorano je zahrumelo: „No, te pa na zdrovje!" 300 obiskovalcev je nato prisluhnilo skupnima koračnicama. Ena izmed njih je bila Središka koračnica, ki jo je za našo godbo napisal Alojz Krajnčan. Na vajah so koračnico doma vadili in jo nato pod vodstvom Rada Munde pred Sokolano skupaj z nami tudi ,zašpilali'. Vse zbrane godbe so na športnem igrišču pred Sokolano skupno zaigrale dve koračnici pod vodstvom Rada Munde Dogajanje se je s parkirišča, obsijanega z vročim julijskim soncem, preselilo v športno dvorano. V enakem vrstnem redu, kot so godbe prispele v povorki, so se tudi predstavile s koncertnim programom. Središčani smo izkoristili praznik glasbe v domačem kraju tudi za podelitev jubilejnih značk Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti (JSKD), ki jo prejmejo posamezniki za aktivno udejstvovanje na področju ljubiteljske glasbene dejavnosti. Glede na trajanje udejstvova-nja se ločijo 4 različni nivoji Gallusovih značk. Bronasto značko prejmejo posamezniki za več kot 5 let udejstvovanja. Srebrno dobijo posamezniki za več kot 10 let udejstvovanja, zlato za več kot 15 let udejstvovanja in častno Gallusovo značko za več kot 30 let udejstvovanja v društvu. Značke je podelila gospa Barbara Podgorelec, vodja območne izpostave JSKD Ormož. Ob 130. obletnici delovanja pa smo prejeli še eno priznanje. Na pobudo gospe Barbare Podgorelec nam je predstavnik JSKD za instrumentalno dejavnost, gospod Daniel Leskovic, podelil zlato jubilejno priznanje sklada, za dolgoletno delovanje, ki je vplivalo na razmah ljubiteljske kulturne dejavnosti. Predstavnik JSKD za instrumentalno glasbeno dejavnost Daniel Leskovic je Godbi na pihala Središče ob Dravi za dolgoletno delovanje podelil zlato jubilejno priznanje. V športni dvorani nam vročina ni prizanašala, ampak smo eden za drugim vendarle izpeljali načrtovani program. ,Skalinada', ,Pozdrav prijateljem' in ,V Mozirskem gaju' so le _ t ■ SREDICA - glasilo občine Središče ob Dravi 7 I Nadaljevanje s prejšnje strani nekateri naslovi v triurnem koncertnem programu, ki je zadovoljil vsak glasbeni okus. Kadar posamezne godbe niso nastopale, so izkoristile priložnost za malico v Sokolani in se nato pridružile obiskovalcem ob poslušanju koncertov ostalih godb. Bolj se je bližal večer, bolj veselo je postajalo v središču Središča. Dogajanje se je iz športne dvorane preselilo na igrišče in od tam v prireditveno dvorano, kjer je z zabavanjem vseh nadaljeval ansambel Ekart. Godbeniki so se medsebojno družili, nazdravljali in po zbranem pogumu tudi zaplesali. Veselica se je nadaljevala pozno v noč in še proti jutru je iz Sokolane odmevalo: „Tri, štiri ..." in odmev „No, te pa na zdrovje!" Ob tem bi se še enkrat radi zahvalili vsem, ki ste kakorkoli pripomogli k izvedbi naše prireditve! Hvala vam! PREJEMNIKI GALLUSOVIH ZNAČK BRONASTA: SREBRNA: ZLATA: Jan BRODNJAK Jože ANDERLIČ Renato HORVAT Marko CIMERMAN Jure JANEŽIČ Vladimir KRNIČAR Aleš DOGŠA Helena MASTEN Iva MLAKAR Tomi HORVAT Ana MUNDA Kristina PAJEK Kaja LAŠIČ Rado MUNDA Lea MEDIK Katja MUNDA ČASTNA: Simon TURK Urška PANIČ Miha HORVAT Matic PANIČ Roman LAŠIČ Blaž PODGORŠEK Branko PANIČ Denis TRSTENJAK Anton PROSNIK Jelka ZAVIRŠEK Bojan TURK Peter ŠKVORC Danilo ŽERJAV Ester Nives ŠKVORC Zdenka B. Slavič, Turistično društvo Središče ob Dravi 14. praznik buč v Kolektiv središke oljarne z direktorico Sonjo Krabonja Pravzaprav sem že od malega nekako povezana z našo sre-diško oljarno. Čez Trnavo je k nam mnogokrat valovil omamni vonj praženja bučnic, rekli smo jim koščice, in sveže stisnjenega bučnega olja. Ob takih priložnostih se je moja mama pošalila: »Danes pa ne bom nalila olja na solato, skledo bom postavila kar na okno in solata bo zabeljena!« Tako ravno ni bilo, ker sva morali iti po olje v oljarno, kjer nama ga je iz lesenega škafa, vsega zelenega, natočil z zajemalko Haložanov Dušan. Sama sem vedno občudovala tisti gladek curek, ki je tekel iz stiskalnice v škaf in mislim, da sem včasih tudi svoj otroški prstek pomočila vanj in ga z užitkom oblizovala. Hvala bogu, takrat še ni bilo tako strogih higienskih predpisov in inšpektorjev. In kako je danes? Po mnogih letih svoje odsotnosti zopet lahko uživam v prijetnih vonjavah iz soseščine. Oljarna se je posodobila, Zadravčevega mlina ni več, namesto njega so nastali veliki objekti sušilnice in mešalnice krmil za živali. Nekdanja Zadravčeva hiša je preurejena v sodobno urejeno trgovino in ob Dravi še prostor za degustacije, ko oljarno obišče večje število ljudi. Pa tudi za razstave, kakršna je bila v soboto, 10. septembra ob Dnevu odprtih vrat Oljarne. Dan je bil prav praznično lep, tudi soncu se je kar smejalo. Že kar malo preveč. Posebno za tiste, ki so pridno delali pod šotorom, ob stojnicah ali pa malo tu in malo tam. Dogajalo pa se je mnogo. Začelo se je že kmalu po deveti uri, ko so ob spremljavi naše dobre stare Godbe na pihala (130 let delovanja!), prikorakale na prizorišče pred Oljarno, mažoretke iz sosednjega hrvaškega Nedelišca. Celotno prireditev je povezoval s svojimi napovedmi in komentarji preizkušeni voditelj Peter Kirič z Radia Prlek. Na dvignjeni terasi, olepšani s krasno kovano ograjo, so se zvrstili govorniki: direktorica Sonja Krabonja, bivši direktor Franc Krabonja (ki pa s sedanjo direktorico Sonjo Krabonja ni nič v sorodu!), izvršni direktor podjetja Jeruzalem Ormož SAT d. d., Marko Plohl. Navzoče so seznanili z delovanjem podjetja in z načrti za v prihodnje. Sledila je slovesna otvoritev novih prostorov trgovine in degustacijske dvorane. Skozi špalir brhkih mažoretk se je sprehodil središki Prostori nove trgovine Nadaljevanje na naslednji strani SREDICA - glasilo občine Središče ob Dravi 33 Nadaljevanje s prejšnje strani Velik šotor je bil napolnjen do zadnjega kotička z razstavljala, obiskovalci in nastopajočimi. župan, g. Jurij Borko, župani okoliških občin s slovenske in hrvaške strani meje in drugi pomembni gostje. Ogledu novih prostorov je sledil program in zabava pod šotorom. Na velikem odru so se zvrstili: Ljudske pevke iz Obreža, Pevsko društvo Delček bogate letošnje razstave bučnih jedi JUA, Kogovski dečki, zapeli in zaplesali so člani Kulturnega društva Predgrad iz Kočevja, predstavila se je nova kogovska vinska kraljica Anja Kocjan in predstavili so se učenci Osnovne šole Središče ob Dravi. Zelo zadimljeno je bilo ob obrežju Trnave. Še dobro, da je tam ograja, ker bi bilo sicer kar nevarno, da bi se kdo še skopal. V različnih kotičkih se je cmarilo, pražilo, mešalo, dodajalo različne dodatke k osnovnim sestavinam: bučam in telečjemu mesu. 13 ekip je domiselno kuhalo bučni golaž. Strokovna komisija (Metka Lešničar - OŠ Ormož, Zdenka Mesarič - SŠGT Radenci, Branko Perko - OŠ Nedelišce, Franc Špegel - TZ Velenje) je ocenila za najboljšo ekipo kuharje z gostinske šole iz Radencev, drugo mesto so zasedli obreški gasilci (Bravo! Čestitamo!), tretje pa sosedje iz Nedelišca. Vsi ostali so bili četrti, kar je tudi zelo dobro! Saj poznamo tisti lep olimpijski rek de Coubertina: »Važno je sodelovati, ne pa zmagati.« Tudi za najmlajše je bilo poskrbljeno. Z njimi so se zabavale anima-torke iz Slovenske Bistrice. Kolo sreče je prineslo srečo Larisi Maček, učenki 6. razreda OŠ Središče ob Dravi. Odslej bo lahko spremljala televizijski program na velikem Sonyjevem ekranu. Del ekipe domačega turističnega društva, kije precej pripomoglo pri organizaciji prireditve (od priprave jedi, razstave do okrasitve odra). Hvala vsem, tudi tistim, ki jih, žal, ni na fotografiji. Člani in članice TD Središče ob Dravi so nakuhali in napekli mnogo okusnih in lepih dobrot, ki so jih postavili na ogled (marsikdo pa se ni mogel premagati in je kaj tudi poskusil!) v lepem razstavnem prostoru ob trgovini. Tam je imela svoje dobrote tudi Slaščičarna pri Rupertu in predstavitev novih vrst kruha Pekarna Prosnik. Konjički so na kočijah neutrudno prevažali po Središču staro in mlado, Steyr klub starodobnih traktorjev pa je zagotavljal, da staro še ni za staro šaro! Tudi upokojenci še kaj zmoremo, to smo dokazali z dekoracijo odra z našimi metulji in bučami in tudi kot člani TD Središča ob Dravi s kuhanjem bučne juhe in pečenjem »polenk« na zaseki. Obiskovalcev je bilo mnogo. Pogrešala pa sem Središčane. Ali je večini res tako malo mar za dogajanje v domačem kraju? Pohvala pa vsem tistim, ki ste prišli in upamo, da bo v bodoče kraj bolj zaživel s prireditvijo, ki simbolizira naše delo in ljudi. Za najmlajše so poskrbeli animatorji. Najboljši kuharji bučnega golaža so postali tekmovalci SŠGT Radenci pred PGD Obrež in tekmovalci iz Nedelišca. _ t ■ _ t ■ SREDICA - glasilo občine Središče ob Dravi 33 Drago Pogorevc, Turistično društvo Mislinja Kratka predstavitev projekta »Zlata zrna za novo tisočletje« Vseslovenski projekt »Zlata zrna za novo tisočletje« je zaživel ob izteku prejšnjega tisočletja, in sicer v kraju Babinci pri Ljutomeru. Leta 1999 so posejali 2000 zrn pšenice in jih poimenovali Zlata zrna za novo tisočletje. V prvem letu novega tisočletja, poleti leta 2000, so dozorelo žito poželi, stehtali pridelek in iz najlepšega klasa izluščena zrna predali naslednjemu organizatorju. Ta je nato to zrnje dodal k 2000 zrnom in le-te posejal za žetev v letu 2001. Tako se setev in žetev že 16. leto selita iz kraja v kraj po Sloveniji. Zadnja žetev je bila letos julija v Mislinji in na prireditvi žetve smo se dogovorili, da letos posejejo žito v TD Klopotec v Dravci-Soviče, občina Videm pri Ptuju, naslednje leto pa v Središču ob Dravi, v organizaciji tamkajšnjega turističnega društva. Turistično društvo Središče ob Dravi se je letos udeležilo žetve 2016 v Mislinji in v družabnih igrah osvojilo tretje mesto in pokal. Hvala za vašo udeležbo in čestitke za uspešno kandidiranje za žetev v letu 2018! Dragica in Lucija s predsednico TD Babinci. TD Babinci so začetniki projekta Zlata zrna. Vesna Rotar, Turistično društvo Središče ob Dravi Obisk sejma sliv v Osečini (25. 8.-28. 8. 2016) Pred enajstimi leti se je rodilo sodelovanje med občinami Središče ob Dravi, Ormož in Osečino iz Srbije. Glavni »krivec«je bil Ivan Babič, takratni predsednik obrtne zbornice Ormož, ki je že pred tem poslovno sodeloval. Zadnji podaljšani vikend avgusta smo se predstavniki TD Središče odpravili v Srbijo. Najprej so stekle priprave. Kako in s čim predstaviti naš kraj, občino ... Na pot smo se podali z občinskim kombijem, kar je za društva v naši občini velika pridobitev. Vožnja je bila še posebej dolga, saj smo zopet »uživali v vročem poletju«, jasno, brez klime, je pa bil pravi adrenalinski izziv, čeprav z dobro, veselo družbo kljub vsemu hitro mine. Po prespani noči v hostlu oziroma športnem objektu smo se zbudili v prečudovit sončen in topel dan. In tako se je pričelo naše poslanstvo na sejmu sliv v Osečini. Razstavni prostor smo skrbno opremili, delili pa smo ga z Obrtno-podjetniško zbornico Ormož. Razstavljali in ponujali smo dobrote našega kraja. Seveda so bili na prvem mestu okusi in jedi iz buč-nic Oljarne Središče, ki smo jih prodajali, pa tudi naša vina so obiskovalci Razstavni prostor TD Središče ob Dravi na sejmu sliv v Osečini radi poskusili. Opazila sem, da je v tem kraju kupna moč zelo mala. Le peščica ljudi si lahko privošči priboljšek, kot je bučno olje. Svečano otvoritev je obiskal srbski gospodarski minister v spremstvu več delegacij. Na sejmu so razstavljali predvsem domačini, bili pa so tudi razstavljalci iz celotne Srbije, Bosne in Bolgarije. Na voljo so bili izdelki iz sliv, od jedače do pijače. Sejem je priložnost za okoliške kmete, da se predstavijo in nekaj prodajo. V okviru sejemskih dni potekajo prireditve po celem mestu. Od blizu in daleč pridejo izletniki. Tako so se v Osečini znašli tudi člani ormoškega strojnega krožka, ki so bili na eni od svojih ekskurzij. Ob prijetnem druženju z domačini smo spoznali njihov način življenja, ki za okoliške kmete ni lahek. Žuljave, modre roke od robid, malin in sliv so priča trdemu delu, za katerega pa dobijo malo denarja. Vendar so tisto, kar imajo, pripravljeni deliti. Takšna sta tudi domačina Zoran in Verica, ki nam iz leta v leto svojo hišo, hladilnike in kar je potrebno na stojnici, pustita na razpolago. Še danes pa mi odmevajo besede domačina, gospoda Dragana: »Ja sam sretan čovjek, nemam puno ali imam sve. Imam ženu, djecu, unuke. Pa šta bi čovjek želio više«. Naj nam bodo v poduk besede preprostega človeka, kako malo je potrebno za srečo in kje jo najdeš. Pravzaprav jo imaš pred nosom, pa je ne vidiš. Da ne pozabim našega župana, g. Jurija Borka, in podžupana, g. Romana Medika. Verjamem, da je njuna prisotnost in druženje s tamkajšnjim županom prinesla zadovoljstvo, s pobudo po nadaljnjem sodelovanju. Iz Ormoža je bil prisoten tudi predsednik OOZ Ormož, g. Danilo Korotaj, s tajnikom Damjanom Štiblerjem in nekaj razstavljalci iz Ormoža in okolice, prav tako v sklopu obrtne zbornice. Domačini iz Osečine in okolice bi se radi udeležili naših prireditev, predvsem Martinovanja v Ormožu, prepričana sem, da jih bomo z veseljem sprejeli. Na koncu naj dodam samo še to: »Če hodiš po svetu z odprtimi očmi in srcem, spoznaš prenekatero stisko malega človeka. Takrat se zaveš, da je doma lepo in veš ceniti, kar imaš«. _ t ■ SREDICA - glasilo občine Središče ob Dravi 33 Konjeniško društvo Središče ob Dravi i konjeniki ne počivamo Po uspešni prireditvi v začetku maja, ki je bila odličen uvod v pestro konjeniško obarvano poletje, smo bili člani Konjeniškega društva Središče ob Dravi tudi v zadnjih treh mesecih aktivni. V mesecu juniju in juliju smo večino sobot preživeli v družbi naših konj, bodisi doma ali drugod. Prvo soboto v avgustu se je Božo Borko udeležil galopskih dirk v Lendavi ter osvojil odlično drugo mesto. Pri uspehu mu je pomagal njegov zvesti konj Naše poletje so obeležili... 2. mesto Boža Borka v Lendavi na Pomurskem galopu... Anari. Časa za slavje ni bilo veliko, saj smo se že takoj naslednji dan udeležili konjeniških iger, ki jih vsako leto organizira Udruga Ljubitelji konja Hrastovsko. Kljub dopustniškemu času se je iger udeležilo mnogo društev, a kljub močni konkurenci je v dveh kategorijah v spretnostni vožnji kočij zmagal mladi kočijaž Središča, Jožek Novak, s sovoznikom Mihom Sokom. K vsem velikim zmagam pa so seveda pripomogli naši konji: Mica in Meri ter Coffi in Pegaz. Po tako uspešnem letu smo se 21. avgusta šli zahvalit v romarski kraj Marija Bistrica, naše romanje pa je bilo nagrajeno pri organizaciji 6. konjeniškega tabora, ki je bil 28. in 29. avgusta. Na taboru je sodelovalo 53 otrok, kar je največ doslej. Zaradi izredno velikega zanimanja smo s težkim srcem zavrnili nekaj otrok, ki pa bodo svojo priložnost zagotovo dobili prihodnje leto. Še posebej nas veseli, da se za naš tabor ne zanimajo samo središki otroci, ampak tudi prijatelji iz sosednjih občin. Člani smo jim pripravili zanimiv dvodnevni .... zmage naših kočijažev v Hrastovskem na Hrvaškem program pod vodstvom Špele Stajnko in Maruše Peterca. Otroci so v našem slamnatem šotoru spoznavali konja, opremo jahača, obravnavali morebitne poškodbe pri jahanju, šli na sprehod presenečenja in nasploh uživali v družbi teh plemenitih živali, na svežem zraku s prijatelji. Največja poslastica letošnjega tabora je bil zanimiv bazen, narejen iz slame, v katerem so uživali prav vsi otroci (pa tudi nekateri člani), ter seveda jahanje. Na razpolago so imeli 8 konjev, v nedeljo za zaključek tabora pa so se lahko popeljali s kočijami. Tako smo si ob koncu poletja člani čestitali za več kot uspešno izpeljan tabor z ugotovitvijo, da je program tabora odlično zastavljen ter da ga bomo naslednje leto zagotovo in z veseljem še nadaljevali. . uspešno izveden že 6. tabor za otroke. 20 SREDICA - glasilo občine Središče ob Dravi Upravni odbor Prostovoljnega gasilskega društva Središče ob Dravi Prevzem gasilskega vozila za prevoz moštva v PGD Središče ob Dravi Gasilsko vozilo GVM-1, VW Transporter 4Motion, je tudi uradno prevzeto. Kot smo že poročali o prihodu novega gasilskega vozila v prejšnji številki Sredice, je novo vozilo namenjeno predvsem prvim posredovalcem za nudenje prve pomoči in za prevoz moštva. Tokrat z veseljem sporočamo, da je vozilo tudi uradno predano v uporabo. Novo gasilsko vozilo GVM-1 smo predali svojemu namenu na svečanem prevzemu v soboto, 3. 9. 2016, pri Gasilskem domu Središče ob Dravi. Svečanega dogodka se je poleg župana, g. Jurija Borka, občinskih svetnikov, vodstva GZ in PGD Središče ob Dravi, povabljenih prijateljskih in sosednjih gasilskih društev in domačega župnika, g. Jožeta Urbanije, udeležil tudi poveljnik Podravske regije, tovariš Dušan Vižintin. Po nagovorih predsednika društva, regijskega poveljnika ter župana, g. Jurija Borka, je poveljnik PGD Središče ob Dravi svečano prevzel ključe, ki mu jih je izročil župan. Nato je ključe vozila predal skrbniku novega vozila, tovarišu Mihu Dogši. ZAHVALA Še enkrat se moramo zahvaliti Občini Središče ob Dravi in županu, g. Juriju Borku, za razumevanje pri nabavi novega vozila, ki je zamenjalo starega in dotrajanega Peugeota Boxerja. Ta nam je zvesto služil dolgih 20 let. Zahvaljujemo se tudi botrom novega vozila - to so: Zavarovalnica Triglav d. d., Občina Središče ob Dravi, družina Jambrovič, PKS Marko Štamberger s. p., Ortrade d. o. o., Stranka SDS, Območni odbor Središče ob Dravi, družina Dušana Šavore, Jožef Jakl, 2eljko Škorjanec, Jeruzalem SAT, Oljarna in mešal-nica Središče d. o. o., TARZA d. o. o.- Bar Pomaranča Ormož, Izdelovanje kovinskih izdelkov, Robert Jakl s. p., Gostilna Veselko, Simon Pintarič s. p., Servis DKM, Ivančič Peter s. p., Servis Munda, Damjan Munda s. p., GEO-TEH, Toni Jelovica s. p., Trgovina FRKO, Denis Raušl s. p., Jeruzalem Ormož SAT d. d., T.C. Jakl d. o. o., WEBO Maribor d. o. o., Avtoprevozništvo Jožef Novak s. p., PGD Obrež, Gasilska zveza Središče ob Dravi, Komunalno podjetje Ormož d. o. o., TELEING d. o. o. ter ostalim darovalcem: Daniel Krajcer, Darko Šavora, družina Rajh, družina Veselko, Damjan Kolarič, Splošni servis, Čavničar Drago s. p., Arriva Štajerska d. d., Geodetske in nepremičninske storitve, Jure Črček s. p., Frizerski studio MONI, Monika Kocuvan s. p., Strojno ključavničarstvo, Marjan Kolarič s. p., PF Jeruzalem d. o. o., GMT Trgovina Avtokoda, Vincenc Majcen s. p., Frizerski salon SANDRA, Aleksandra 2erjav s. p. in Avtoprevozništvo Jurkovič Mirko s. p. Vsem še enkrat hvala. Upamo, da nam bo novo vozilo dobro služilo. Novi skrbnik vozila je tako zaprisegel, da bo vozilo vedno pripravljeno za uporabo v namene zaščite in reševanja. Gospod župnik je vozilo še blagoslovil in tako je novo vozilo predano v uporabo. Z gasilskim pozdravom: »Na pomoč!« Novi GVM-1 za PGD Središče ob Dravi, skupaj z botri ter gosti ob prevzemu in predaji vozila. Damijan Vesenjak, Prostovoljno gasilsko društvo Obrež Gasilci smo praznovali Gasilci Gasilske zveze Središče ob Dravi, v katero spadata PGD Središče ob Dravi in PGD Obrež, vsako leto organiziramo dan gasilca. Na prireditev povabimo sosednja društva ter gasilske zveze, predstavnike lokalne skupnosti ter druge vabljene goste, še posebej veseli pa smo, če v našo sredino pridejo tudi ostali občani. Tako smo letos 27. avgusta praznovanje pripravili v Obrežu. Praznovanja so se zraven naših dveh društev udeležila še društva iz PGD Loperšice, PGD Vitan-Kog ter PGD Miklavž pri Ormožu. V našo sredino so prišli tudi predstavniki Gasilskih zvez Ormož, Sveti Tomaž, Območne gasilske zveze Ptuj ter predstavniki Vatrogasne zajednice Štrigova-Gornji Mihaljevec, Občino Središče ob Dravi pa je zastopala direktorica občinske uprave, ga. Jelka Zidarič Trstenjak. Med nas so prišli tudi ob- Nadaljevanje na naslednji strani _ t ■ SREDICA - glasilo občine Središče ob Dravi 33 Nadaljevanje s prejšnje strani činski svetniki, ravnateljica Osnovne šole Središče ob Dravi, ga. Jasna Munda, ter Godba na pihala Središče ob Dravi. Najprej je sledil protokolarni del s formiranjem ešalona gasilske mladine, gasilk ter gasilcev, ki ga je vodil gasilski častnik 1. stopnje Boštjan Kuharič, spremljala pa sta ga gasilski častnik 2. stopnje Dušan Šavora ter gasilski častnik 1. stopnje Damjan Munda. Za gasilsko mladino je sledila častna enota, ki jo je vodil gasilski častnik 2. stopnje Damijan Vesenjak, praporščake je vodil nižji gasilski častnik Davorin Rihtarič, sledil pa je ešalon gasilk in gasilcev, ki ga je vodil domači poveljnik, višji gasilski častnik Simon Zorec. Proslava se je potem nadaljevala v Domu kulture Obrež, kjer je naša napovedovalka Janja najprej pred mikrofon povabila predsednika domačega društva Viktorja Samca, ki je opisal delovanje društva ter pomen našega društva v krajih, v katerih delujemo. Za njim je imel govor predsednik Gasilske zveze Središče ob Dravi, Radovan Aleksič, ki je nazorno opisal vrednote gasilstva tako v lokalni skupnosti, kot tudi širše v državi. Nagovorila nas je tudi direktorica občinske uprave, ga. Jelka Zidarič Trstenjak, ki je poudarila pomembnost gasilstva v lokalni skupnosti pri vseh nesrečah, ki so vedno pogostejše. Na koncu nas je pozdravila še ravnateljica Osnovne šole Središče ob Dravi, ga. Jasna Munda, ter se zahvalila za dobro sodelovanje med gasilskima društvoma ter osnovno šolo. Podelili smo tudi priznanja Gasilske zveze in tako je priznanje 3. stopnje dobilo 6 članov, priznanje 2. stopnje 8 članov ter priznanje 1. stopnje 6 članov obeh društev. Vsem iskrene čestitke. Da pa se je praznovanje veselo končalo, pa nas je s svojo harmoniko razveselila naša Lea Vidovič, ki je požela ogromen aplavz ter tako prijetno zaključila praznovanje. Prostovoljno gasilstvo ni le hobi, je način življenja. Zanj je potreben pogum, požrtvovalnost, nesebičnost in želja po tem, da bi spremenili svet na bolje in pomagali sočloveku. Plačilo za naše delo je neizmerna hvaležnost ljudi, ki smo jim pomagali, ko so pomoč potrebovali. S temi svojimi besedami je Janja Žinko zaključila našo prireditev. OBVESTILA UREDNIŠKEGA ODBORA SPLOŠNE INFORMACIJE GLEDE PRISPEVKOV Vabljeni, da svoje prispevke (članke in slikovno gradivo), rešitve križank in nagradnih vprašanj pošljete na naslov: Uredniški odbor Sredice, Občina Središče ob Dravi, Trg talcev 4, 2277 Središče ob Dravi ali v elektronski obliki na: urednistvo.sredica@gmail.com, lahko pa jih oddate v sprejemni pisarni Občine Središče ob Dravi. Uredniški odbor si pridržuje pravico do izbire prispevkov, ki bodo objavljeni v glasilu, ter do spremembe naslovov in krajšanja prispevkov, skladno s prostorskimi možnostmi in uredniško politiko. Prihodnja številka bo izšla v mesecu decembru. Rok za oddajo prispevkov za naslednjo številko glasila je 5. december 2016. DOBITNIK NAGRADE ZA KRIŽANKO IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE Vsem reševalcem križanke, ki so poslali pravilno geslo, se zahvaljujemo za sodelovanje. Izžrebana dobitnica nagrade iz junijske številke je MIROSLAVA KOČEVAR. Nagrajenka prejme darilni bon Trgovine Krap Tuš, Središče ob Dravi. Čestitamo! Glasilo Sredica izhaja 4-krat letno in ga prejmejo brezplačno vsa gospodinjstva v Občini Središče ob Dravi. Občinsko glasilo raznaša Pošta Slovenije. Glasilo je na voljo tudi v prostorih Občine Središče ob Dravi ter v elektronski obliki na internetni strani občine: http://www.sredisce-ob-dravi.si. Izdajatelj: Občina Središče ob Dravi. Naslov uredništva: Uredniški odbor Sredice, Občina Središče ob Dravi, Trg talcev 4, 2277 Središče ob Dravi. Odgovorna urednica: Helena Srnec (e-pošta: urednistvo.sredica@gmail.com). Uredniški odbor: Samo Žerjav - pomočnik urednice, Jana Čavničar, Samo Kočevar, Urška Panič, Stanko Zebec, Danica Žerjav. Jezikovni pregled: Tina Zadravec. Tisk: Emporio d.o.o. Naklada: 800 izvodov _ t ■ SREDICA - glasilo občine Središče ob Dravi 33 Lea Rajh, Prostovoljno gasilsko društvo Središče ob Dravi Tabor gasilske mladine letos že petič Lanskoletno obljubo, kakor tudi naš cilj o nadgrajevanju tabora, odlično izpolnjujemo ter se trudimo mladino aktivno zaposliti tudi čez počitnice. Tako so se tabori gasilske mladine v organizaciji Prostovoljnega gasilskega društva Središče ob Dravi zaradi močne prizadevnosti in vztrajnosti članov, tako rekoč, usidrali v naš vsakoletni plan dela. Letos smo izpeljali že 5. tabor gasilske mladine, ki se ga je udeležilo do sedaj rekordnih 48 otrok iz petih različnih gasilskih društev. Taborili smo tik pred koncem šole, in sicer 18. in 19. junija 2016, ko so otroci zaključili s šolskimi obveznosti ter prihajajočemu poletju nagajivo pomahali v pozdrav. Ne samo, da se je pri gasilskem domu v Središču zbrala mladina iz PGD Središče, PGD Obrež, PGD Sela in PGD Ruše, temveč se nam je letos pridružila še skupina otrok iz DVD Presika, zato bi lahko rekli, da smo letos imeli tudi prvi mednarodni tabor. V dveh dneh se je zvrstilo veliko zanimivih in poučnih aktivnosti, za otroke pa je skrbelo približno 30 mentorjev, ki so vodili dejavnosti, skrbeli za prehrano, skrbeli za varnost otrok in še mnogo več. Po uradni otvoritvi tabora z dvigom zastave smo se najprej med seboj spoznavali, nato pa je sledil ogled in predstavitev središke oljarne s pokušino dobrot iz bučnic in bučnega olja. Po okusnem kosilu, ki so ga pripravile članice domačega društva, smo si za sladico privoščili še sladoled pri Rupertu. Nato si je vsak udeleženec tabora izdelal taborno rutico za spomin, sledile pa so krožne delavnice. Na petih točkah smo spoznavali opremo in vozila, postavljali šotore, gasili lesene hišice, podirali tarčo z vedrovko ter si naredili sadna nabodala, ki smo jih pojedli za malico. Sobotno popoldne smo preživeli športno, saj smo se najprej zabavali in čofotali v bazenu iz bal, nato pa se v ekipah po štiri pomerili v orientacijskem teku. Dan smo zaključili s peko hrenovk na tabornem ognju in astronomsko delavnico z opazovanjem zvezd. Spanje v šotorih na zelenici za gasilskim domom je vedno znova posebno doživetje za otroke, zato smo letos zaradi tolikšnega števila otrok postavili pravo šotorsko naselje. Po jutranjem razgibavanju in obilnem zajtrku se nam je pridružil Klub borilnih veščin Ormož, ki nam .. „ , „ ...... priložnosti vse občane kot tudi ostale podpornike našega dela od blizu in daleč vabim, da se udeležite prireditev in družabnih dogodkov, ki jih bomo organizirali naslednje leto. V svojem imenu, kakor tudi v imenu PGD Središče ob Dravi, bi se rada zahvalila vsem donatorjem in posameznikom, ki so nam pri organizaciji letošnjega tabora priskočili na pomoč, naj si bo to materialno ali finančno. Hvala tudi vsem zunanjim izvajalcem delavnic in vsem prizadevnim članom domačega društva, ki so s svojim vloženim trudom in časom poskrbeli, da so se tudi letos otroci imeli nepozabno. Druženja in povezovanja na takšnih doživetjih vsekakor primanjkuje ne samo otrokom, ampak tudi odraslim, zato se veselimo prihajajočega jubilejnega leta, ki si ga želimo preživeti v vaši družbi. Na pomoč! je prikazal osnove borilnih veščin. Glede na videno lahko potrdim, da so se tudi mentorji, tako kot otroci, odlično vključili v to delavnico in sodelovali pri usvajanju gibov. Pridružil se nam je tudi reševalec NMP Ormož, ki je otrokom predstavil svoje delo ter jim razkazal rešilno vozilo, bolničarji PGD Središče ob Dravi pa so uprizorili vajo reševanja ljudi v raznoraznih nesrečah. Sledile so gasilsko-športne igre in zbiranje staršev, čemur je sledil zaključek našega dvodnevnega druženja. V družbi staršev smo se mentorji in vsi člani domačega društva veselili uspešno izpeljanega tabora in si obljubili, da se v takšnem ali celo večjem številu snidemo tudi naslednje leto, ko bomo obeležili visok jubilej našega društva - 130. obletnico, zato vas ob tej SREDICA - glasilo občine Središče ob Dravi Franci Škrjanec, predsednik Slovenske veteranske avto-moto zveze (SVAMZ) 6. Mednarodni rally oldtimerjev v Srbiji (Subotica-Kula-Palic) Udeležba na Mednarodnem oldtimer rallyju, v organizaciji Medunarodnog oldtimer kluba iz Subotice in Srbske zveze za zgodovinska vozila, je bila nekako obveza, ne le zaradi vabila, temveč predvsem zaradi izkazane časti iz strani organizatorja. Kot predsedniku Slovenske veteranske avto moto-zveze mi je pripadla čast, da uradno odprem 6. Mednarodni rally, ki se ga je letos udeležilo čez sto vozil iz enajstih držav. Sama vozila so bila izdelana v časovnem razponu od leta 1917 do 1970, med katerimi je izstopalo kar nekaj izrednih primerkov. Tudi naše društvo so zastopale štiri posadke, ki bi se jim ob tej priložnosti želel zahvaliti, saj je bilo potrebno z vožnjo do prizorišča in skupaj z vsemi etapami ter povratkom uspešno presedeti za volanom slabih 1.500 km. Sama prireditev je bila tradicionalno odlično organizirana do vsake malenkosti, z značilno srbsko gostoljubnostjo. Letos je bila proga kar naporna. Prva etapa v soboto je bila dolga 190 km in druga, nedeljska etapa, v dolžini 260 km. V mestu Kula, na polovici druge vožnje, nas je pričakala večtisočglava množica ter predstavniki lokalne uprave. Po kratki pavzi in razstavi vozil, na kateri so bili prisotni številni mediji, se je nadaljevalo nazaj v smeri Subotice. Takrat je ne samo organizatorju, ampak tudi vsem udeležencem zagodla nevihta, ki pa ni uspela spremeniti časovnice dogajanja oz. pokvariti tekmovalnega duha. Kljub slabemu vremenu je vzdušje ostalo še zmeraj zelo pozitivno. Nestrpno smo pričakovali nedeljo ter zadnjo etapo, na že stoletja elitni in mondeni lokaciji - na jezeru Palic. Številni naključni sprehajalci, obiskovalci ter TV-mediji so spet oblegali naša vozila. Tudi sam zaključek tridnevne prireditve je bil na nivoju same lokacije. V nedeljo pozno popoldne je sledila vožnja po dežju v avtomobilu MG Cabrio, letnik 1949 (vozilo, ki nima stranskih šip). Na poti proti domu sem ves premočen nekako premleval vtise ter vsa dogajanja. Sicer je bilo potovanje naporno, predvsem zaradi slabega vremena in oddaljenosti samega kraja prireditve. No, na koncu, nekakšno moralno nadomestilo zaradi odlične promocije slovenskih ekip, predvsem pa domačega Društva starih vozil, se je vseeno obrestovalo. Vzpostavilo se je tudi veliko novih pomembnih poznanstev z ljudmi, med katere spada tudi organizator Classic Car Show Hungary Budapest 2017, ki nam je že izročil vabila za nekatere naše avtomobile. Udeleženci letošnjega relija starodobnikov v Srbiji 20 Franci, škrjanec' .p.r.e.d.sed.njk Slovenske. vete/anske avto-moto .z.v.e.z.e.(SVA.MZ).......................... Obiskali smo »Concorso d'Eleganza Villa d'Este« v Italiji Če bi nekako hotel prevesti pomen naslova, bi se glasil nekako takole: „Tekmovanje za najelegantnejše vozilo". To je tekmovanje, ki sega že v daljno leto 1929, ko se je prvič na mondeni lokaciji Villa d'Este na jezeru Como v Italiji odvijalo tekmovanje za avtomobile in motocikle. Po letu 1995 so se na tekmovanju pojavila tudi zgodovinska vozila (historical vehicle). Če bi nekako nadaljeval v bolj preprosti, razumljivi definiciji ter v športnem žargonu, je to svetovno prvenstvo za laskavi in prestižni naslov »naj vozilo«. To so vozila, ki se vodijo v posebnih registrih ter so seveda vrhunsko restavrirana ali v avtentičnem originalnem stanju, tako da nekakšna samoprijava, kljub astronomski kotizaciji, ni mogoča, saj organizator na osnovi strogih kriterijev, registrov, mnenj, zapisnikov kvalificira vozila za širši izbor. Gre za natančno trideset vozil iz vsake kategorije, nato pa od četrtka mednarodna komisija strogo in natančno do vsakega najmanjšega detajla za zaprtimi vrati (prireditev je samo za tekmovalce in njihove spremljevalce, seveda v oblačilih iz obdobja starosti vozila) ocenjuje vozila vse do nedelje, ko je dan D in tudi dovoljen vstop gledalcem, medijem in ko končno sle- Nadaljevanje na naslednji strani Nadaljevanje s prejšnje strani V Italiji je na ogled vse - od klasičnih starodobnih do konceptnih vozil z najboljšo tehniko (na sliki športna Lancia Astura Berlinetta, letnik 1933, zmagovalec razreda B). di tudi garderoba po lastni izbiri. V nedeljo ostane samo deset vozil iz vsake kategorije in do same razglasitve prvih treh mest je rezultat neznan, pa čeprav je vseh deset vozil parkiranih na zmagovalni rdeči preprogi. Generalni pokrovitelj prireditve je nemški BMW Group Classic. Kje sploh smo Slovenci v tej svetovni eliti, ali se lahko sploh kvalificiramo na tako prireditev? Kako sem preživljal letošnji spektakel, kako je bilo lansko leto, na koliko je ocenjen RollsRoyce pokojnega ameriškega filmskega igralca Clarka Gabla, Silva Marčec, Kulturno društvo Obrež »Folklorno morje« Prva zgodba: NEKAJ O IMENIH Frenk, Marinka, Janez, Tea, Radovan, Duška, Teodor, Sandra, Marko, Katja, Zvonko, Metka, Robi, Milena, Kristijan, Jelka, Aljaž, Silva, Mitja, Miha, David, Luka in Klara je triindvajset različnih imen. Skoraj neverjetno. Potem pa pride šofer in pokvari to neverjetnost. Ime mu je Zvonko. Pa zakaj ni Tonček? In smo mu vsi rekli samo šofer. Vendar se zgodba še ne konča. Prvo noč na morju, ko eni niso in niso mogli spati, se pojavi še en Zvonko. Očividci so rekli, da je bil Zvonko mlajši. Neverjetno je bil podoben našemu Zvonku. Ta Zvonko mlajši je sredi noči zgrešil svojo sobo in pristal v sobi naših dečkov. Govorna komunikacija med njim in našimi je bila zelo slaba. Zvonko mlajši je bil iz nam govorno neznane države. Naslednji dan smo ugotavljali, da je morda iz Romunije. Ne da bi se razumeli, so se dogovorili. Ponujene pijače se ni branil. Tudi naslednjo noč je zgrešil sobo. Druga zgodba: NEKAJ O JEZIKIH Vsi obvladamo slovenski jezik, hrvaški nam tudi »leži«, nemškega jezika se nas je tudi nekaj nekoč učilo, angleško obvladajo vsi, ki so mlajši od trideset, za madžarščino smo imeli Klaro, ko nismo hoteli, da nas razumejo, smo govorili po »obrško« ...V soboto zvečer po nastopu nas je, tik preden smo vstopili na avtobus, zaustavila prijazna gospa iz Avstrije. Naš nastop je zelo pohvalila in nas prosila za naš naslov. S Teo sva se zelo SREDICA - glasilo občine Središče ob Dravi 15 ki ga je koristil v osebne namene v petdesetih letih v Evropi, ko je snemal film v Angliji in Italiji na tej lokaciji (Villa d'Este)? Zakaj in komu je vozilo ostalo v Italiji, kakšno ceno sploh dosegajo vozila na takih tekmovanjih? Odgovori na vsa ta vprašanja in opis celotnega letošnjega dogajanja bo sledil v naslednji Sredici. Tudi o tem, ali smo Slovenci iz „pravega testa", boste izvedeli kmalu. Zmagovalec razreda H: Lamborghini Countach, 'Walter Wolf, letnik 1976 trudili »po nemško«. V nedeljo po nastopu pa je k nam pristopila gospa iz Rusije. Ker rusko ne obvladam, smo preklopili na angleščino. Tudi njej se je naš nastop zdel zelo lep. Vsa navdušena nas je povabila v Rusijo. No, zdaj se bomo pa začeli učiti rusko. V noči na ponedeljek so se pa naši mladeniči ukvarjali s Poljakinjami. Pogovarjali so se verjetno v angleščini. Z učenjem poljščine bomo začeli, ko bomo dobili vabilo na njihov festival. Njihova »šefica« je bila v ponedeljek zjutraj zelo nasmejana in navdušena nad tem, da jih obiščemo na Poljskem. Sredi noči, ko smo prišli z nastopa, pa nismo razumeli nobenega jezika. Gospod, ki nas je prišel opozorit, da smo preglasni, je najprej vprašal, če kdo govori angleško. Nihče ni razumel. Nadaljevanje na naslednji strani _ t ■ SREDICA - glasilo občine Središče ob Dravi 33 Nadaljevanje s prejšnje strani Tretja zgodba: NEKAJ O NASTOPIH Prvi nastop smo oddelali v Crikvenici. Premik iz kraja bivanja do dvajset minut oddaljene Crikvenice smo opravili z avtobusom. Z nami je potovala naša lepa, mlada, prijazna, madžarska vodička. Kako ji je bilo ime? Ne vem. Ker smo bili utrujeni od dnevnih aktivnosti, smo se morali presneto potruditi, da smo nastop izpeljali »v nulo«. Zadnji napotki pred nastopom so bili, smejati se (kazati zobe), drug drugega (plesalca) gledati v oči in imeti iztegnjene roke (plesna drža). Vsi smo upoštevali »trenerjeva« navodila in »zmagali«. Naslednji dan, v nedeljo, smo prav tako zvečer nastopili v Novem Vinodolskem. Ker je utrujenost bila še večja, smo porabili vse razpoložljive atome moči, da smo tudi ta nastop izpeljali brezhibno. V programu so nastopili še plesalci, pevci in godbeniki s Poljske, iz Litve, Romunije, s Slovaške, iz Rusije, Srbije, Španije, z Madžarske, iz Latvije, Italije in mi - edini predstavniki Slovenije. Četrta zgodba: NEKAJ NA SPLOŠNO V soboto, 13. avgusta, zjutraj ob petih smo obreški folklorniki krenili na hrvaško morje na dvodnevni festival. Nastanili smo se v Kraljevici, bolj natančno, v turističnem naselju Uvala Scott, še bolj natančno, čisto zraven mostu, ki vodi na otok Krk. Kot vedno smo tudi tokrat bili dobro založeni z jedačo in s pijačo, vendar tokrat ni igrala glavne vloge pujsa Pepa, ampak zelo, zelo dobre salame Perc. Takoj po prihodu na cilj smo šli preverit, če je morje slano in če je voda primerne temperature. Naši muzikanti pa se niso mogli ločiti od svojih inštrumentov, zato smo na plaži naredili »žur«. S plesanjem smo se »mučili« še pred večerjo, saj smo morali opraviti še zelo potrebno vajo. Po večerji je sledil nastop v Crikvenici. Še dobro, da smo bili na vrsti med zadnjimi, da smo si do nastopa nabrali potrebno energijo in odplesali brez napak. Sredi noči smo se vrnili v svoje sobe. Nekateri smo folklorni kostum zamenjali za pižamo, nekateri pa so oblekli »zakmašni gvant«. Zjutraj smo se vsi »speglani« srečali na zajtrku. Bila je nedelja. Naši najboljši muzikanti so nam na plaži priigrali nekaj ugodnosti (ležalniki ...), zato smo nadaljevali z »veselico«. Zvečer smo odplesali v Novem Vinodolskem. Tudi tokrat smo bili na vrsti med zadnjimi. Zelo nam je odgovarjalo. Noč je bila dolga. V ponedeljek je bil praznik, mi pa smo pred odhodom domov še enkrat skočili v morje. Kam gremo naslednje leto? Na morje. Mogoče pa še kam. Maja Rajh, Turistično društvo Središče ob Dravi Tradicionalna slovesnost veliki maši Na Marijin praznik, 15. 8. 2016, je TD Središče ob Dravi pripravilo že tradicionalno slovesnost pri središki kapeli s pogostitvijo in krajšim programom. Po maši je pred kapelo navzoče nagovoril župnik, g. Jože Urbanija, in blagoslovil klopotce, ki nam že veselo oznanjajo prihajajočo jesen. V krajšem programu so zapele ljudske pevke iz Obreža, ki so znova opozorile na pomembnost ljudskega izročila. Vse zbrane je pozdravila tudi predsednica TD, gospa Dragica Florjanič, ki se je članom in članicam zahvalila za pripravo pogostitve, saj so se prisotni okrepčali z okusnim pecivom ob kapljici dobrega vina. Letos smo bili še posej veseli številčnega obiska, kakršnega si želimo tudi v prihodnje. pri središki kapeli ob Prijetno druženje po veliki maši pri središki kapeli _ t ■ SREDICA - glasilo občine Središče ob Dravi 33 Eva Kramberger................................................ Tradicionalna maša v Godenincih V nedeljo, 7. 8. 2016, je v Godenincih potekala tradicionalna maša za vse Godeninčarje, ker slavimo zavetnika Sv. Dominika. Zbralo se nas je približno 110. Domačim pevcem so se pridružili tudi pevci iz Zelene doline iz Haloz. Po maši smo se okrepčali s pecivom in pijačo. Zahvaljujemo se gospodu župniku za op- ravljeno mašo ter vsem, ki so kakor koli pomagali pri organizaciji našega praznika. Eva Kramberger Urejanje okolice kapele v Godenincih V soboto, 25. 6. 2016, smo se zbrali pri kapeli v Godenincih, da uredimo okolico kapele. Zbralo se nas je 8 krajanov. Postavili smo nove klopi, prebarvali staro, postavili nova cvetlična korita, porezali veje na drevesih itd. Občini Središče ob Dravi se zahvaljujemo za finančna sredstva. Danica Žerjav Poletno potepanje ljudskih pevcev Srečanja Pod brajdami s skupino Porini pa počini Poletna sobota, 2. julij, zunaj neusmiljeno pripeka sonce, mi pa v avto in gremo v Zg. Koreno. Skupina ljudskih pevcev iz Vurberka nas je že drugič povabila na srečanje ljudskih pevcev in godcev. Na vseh teh srečanjih je udeleženih med osemdeset in sto nastopajočih. Zelo veliko različnih pesmi je odpetih, po nastopu pa sledi prijetno druženje. Smo že v avgustu. Pripravimo se za nastop ob velikem šmarnu pri kapeli, popoldne pa še na turistični kmetiji Puklavec na prireditvi Pod brajdami. Gostitelj je etno skupina Porini pa počini s Koga. V septembru smo udeleženi v kulturnem programu dneva odprtih vrat oljarne in mešalnice v Središču. 15. septembra pa smo imeli nastop v Slovenji vasi v gostilni Čelan. Nič ne načrtujemo - ko dobimo vabilo, preprosto gremo. SREDICA - glasilo občine Središče ob Dravi KOTIČEK DRUŠTVA UPOKOJENCEV Zdenka B. Slavič, predsednica Društva upokojencev Središče ob Dravi Upokojenci tudi poleti ne mirujemo Od mojega pomladnega poročanja se je zvrstilo kar nekaj dogodkov, o katerih še nismo poročali. Le pri fotografiranju smo malo zatajili in tako bo pač malo več branja. V začetku junija je bilo, kot ponavadi, srečanje upokojencev Medobčinske zveze društev upokojencev (MZDU) Ormož. Tokrat je bil gostitelj Društvo upokojencev Ivanjkovci. Iz našega društva se nas je srečanja udeležilo nekaj z organiziranim, nekaj pa z lastnim prevozom. Ivanjkovčani so pripravili dober program, le ozvočenje je večni problem na vseh prireditvah. Mogoče pa so problem ljudje, ki več niso navajeni poslušati nikogar drugega kot le sebe. Bilo je tudi precej vroče pod velikim šotorom, vendar pa so se navdušeni plesalci vseeno veseli vrteli. Junij je tudi mesec, ko se zberemo navdušeni vrtičkarji, da rečemo kakšno o naših izkušnjah, ob pridelavi zelenjave, cvetja, grmovja in drevja. Tokrat je svoj vrt »na ogled postavil« podpredsednik našega društva, Joža Rakuša. Njegovi gostje, predvsem ženske, smo se najprej zapodile v češnjo. Poleg jagod prvi spomladanski plodovi, ki so po čudežu preživeli pozebo, so nam odlično teknili. V Joževem rastlinjaku so že lepo uspevali paradižniki, paprike in kumare, na lepo urejenem vrtu pa še vse ostalo, kar sodi tja. Po ogledu vrta in izmenjavi izkušenj z vrtnarjenjem je sledila prava pogostitev v prijetni domači vrtni uti (to ni več utica!). Bilo je prijetno druženje. Zbralo se nas je okrog dvajset. Konec meseca junija, ko naša pobratena občina Mislinja praznuje svoj občinski praznik, so tam praznovali tudi upokojenci 40-letnico delovanja. Njihov predsednik, g. Konrad Tržan, ki se je marca udeležil našega občnega zbora in tu slišal peti naše pevke, si jih je zaželel tudi ob tem njihovem prazniku. Pevci so mu obljubili, da pridejo, kako je tam bilo, pa lahko preberete v Romaninem poročilu. Nekaj predstavnikov našega društva pa se je udeležilo praznovanja občinskega praznika v Mislinji tudi naslednji dan, ko je bila tam osrednja proslava. Ogledali so si nekaj znamenitosti mislinj-ske občine, po pripovedovanju pa tudi dobro jedli in pili, plesali in se veselili ob zvokih Avsenikove glasbe. Julij, mesec vročine, ki pa letos z njo pretiraval ravno ni, je čas, ki ga že tradicionalno izkoristimo za kopanje. Organizirali smo se in se z lastnim prevozom odpeljali najprej v nam bližnje in zelo poceni kopališče, v Čakovec. Kopanje za dve uri stane 23 kun, za ves dan pa 32 kun. Izbirati pa je možno tudi med velikim bazenom za plavanje, kjer je voda nekoliko bolj hladna, in manjšim s toplo vodo, z masažami, s slapom, z reko . Za še malo bolj toplo ali že skoraj vročo vodo pa je na voljo še »kotel« ali »džakuzi«, kjer ti vodni curki lepo zmasirajo križ in noge, pa velik vodomet v sredini okroglega bazenčka. In še dva bazena sta za čisto male otroke in bazen s toboganom za malo večje. In še kopanje v Termah Banovci: bazenov na izbiro! Notranji, zunanji, s toplo ali hladno vodo. Kopalcev mnogo, a senca pod drevesi se še vedno najde. Nekaj problemov je le z ležalniki, ki jih pač za vse ni dovolj. Mi smo jih nekaj dobili, sicer pa smo se večino časa tako ali tako kopali. Ja, da ne pozabim: največja privlačnost Banovcev pa je »pohani pi- cek«! Vstopnina za dve osebi, 10 kosov lepo praženega piščanca in pomfri stane 16 eur. In povečini smo takšni, da se nam doma ne ljubi pripravljati te, nekoč tako priljubljene hrane. Poletna veselica, nekoč imenovana piknik. Že tradicionalna avgustovska prireditev, včasih res, kot se za angleški izraz spodobi, v naravi, s košarami, polnimi domačih dobrot, sedaj pa v Sokolani, z dobrotami z žara, ki pa več ni žar na oglje, ampak bolj zdrava vroča plošča. Letos so se na tej plošči cmarili čevapčiči, vratovina in perutničke. Zraven je bila zelenjava, gorčica in ajvar pa seveda kruh in za konec še velik buhtelj in kava. Najbolj ogreti za ples so se še zavrteli kljub zunanji in notranji vročini. Lani smo šli v avgustu opazovat Perzeide. To so zvezdni utrinki, ki se pojavljajo v večjem številu vsako leto od 23. julija do 20. avgusta. Za njimi ostaja svetla sled, ki jo puščajo za seboj meteorji ali meteoriti, ko priletijo z veliko hitrostjo v naše ozračje. Ljudje verjamejo, da se izpolni skrita želja, ki si jo zaželiš, ko zagledaš na nebu svetleč utrinek. No, nam se želje letos ne bodo izpolnile, ker smo si za opazovanje izbrali prav noč, ko je bilo nebo prekrito z oblaki. Ampak želja je bila, mogoče pa bo drugo leto več sreče. Tudi naši kegljači so imeli naporno sezono. Vse poletje so se udeleževali ligaških in pokalnih tekmovanj. Upam, da bodo o tem ob koncu sezone tudi sami kaj poročali v Sredici. Zelo aktivna je tudi skupina prostovoljcev projekta Starejši za starejše. Redno obiskujejo starejše upokojence, jim s pogovori krajšajo čas in jim tudi kaj manjšega postorijo. Za konec poročila pa še »upokojensko« morje. Danes, ko to pišem (28. avgust), je zjutraj ob 4.40 odrinila skupina upokojencev na enotedensko letovanje v Selce pri Crikvenici. Do oddaje prispevka za Sredico bo po njihovi vrnitvi še nekaj časa in upam, da nam bodo posredovali svoje vtise in bomo izvedeli, kako so se imeli. Druga skupina upokojencev, organizirana v privatni režiji, bo odpotovala v začetku septembra. Da, tudi poleti se je kar nekaj dogajalo. Okvirni program dela do konca leta (zopet bo tako hitro minilo) pa tudi lahko najdete v Sredici. Udeležujte se naših srečanj, tiste, ki pa še niste v naših vrstah, vabim, da se nam pridružite. Zdenka B. Slavič, predsednica DU Središče ob Dravi Program dela DU Središče ob Dravi Jesensko-zimsko obdobje 2016 - September: festival za 3. življenjsko obdobje - z vlakom v Ljubljano - Oktober/november (?): jesenski izlet v Lendavske gorice na ogled letos novega razglednega stolpa in še česa - December: prednovoletno srečanje upokojencev v Sokolani - V jesenskem času se začne redno tedensko delo za PEVCE, KEGLJAČE in ROČNODELCE. Pridružite se nam! _ t ■ SREDICA - glasilo občine Središče ob Dravi 33 Romana Suhodolčan, Društvo upokojencev Središče ob Dravi Gostovanje Pevskega zbora Društva upokojencev v Mislinji Društvo upokojencev Mislinja je letos 24. junija praznovalo 40 let delovanja. Občina Središče ob Dravi in Občina Mislinja sta pobrateni že nekaj let, tako tudi društvi upokojencev lepo sodelujeta in se obiskujeta. Vsako leto mi povabimo Mislinjčane na naš zbor članov in obratno. Na letošnjem zboru članov DU Središče, ki se ga je udeležil predsednik DU Mislinja z nekaj svojimi člani, nas je pevke predsednik povabil v Mislinjo na njihovo obletnico. In res, sprejele smo uradno povabilo za nastop. Kljub naporni pomladi, praznovanju 20 let našega zbora, revijama v Ormožu in na Ptuju, ki sta se datumsko skoraj prekrivali, smo se z veseljem odzvale in udeležile njihovega praznika. V Središču nimamo pevcev, zakaj ne, o tem ne bi razpravljala. Vsak ima pač svoje želje in potrebe. Mi smo se znašle in smo k našemu pevcu, tudi sposojenemu, povabile še kvartet iz Svetega Tomaža. Z nami sta šla še podpredsednik DU Jože Rakuša in praporist Drago Novak. Vseh skupaj nas je bilo 20. Lepo se zahvaljujemo Občini Središče ob Dravi za organiziran avtobusni prevoz. Prepričani smo, da smo vsi skupaj lepo in dobro zastopali naše društvo in občino, da jih je naš podpredsednik lepo nagovoril, tudi naš prapor je med vsemi praporji koroške regije lepo plapolal. Po odzivu prisotnih pa smo se izkazali tudi pevci. Presenetili smo jih tudi z malim darilom, posebej presenečena pa je bila predstavnica Zveze društev upokojencev Slovenije, ki ji je naš Jože podaril šopek za njihovo 70-letnico delovanja. Po uradnem delu proslave so nas najprej pogostili s hrano in pijačo. Zabavali smo se, peli in plesali smo ob zvokih ansambla Avsenik. Bilo je tako lepo, da smo skoraj počakali naše Središčane, ki so drugi dan prišli na občinski praznik Občine Mislinja. Bilo je res lepo in nepozabno. Jože Rakuša, Društvo upokojencev Središče ob Dravi Društvo upokojencev na Prišla je zadnja avgustovska nedelja. Že zgodnje jutro je kazalo, da bo lep sončen dan. Takrat smo se v skupini članov Društva upokojencev podali na letovanje na morje v Selce na Hrvaškem. Za Selce smo se odločili, ker smo želeli videti, kako se je to mesto spremenilo v nekaj desetletjih, odkar smo bili zadnjič tam. Veliko nas je namreč nekoč v Selcah že letovalo. Nekoč so imela tam skoraj vsa podjetja iz Ormoža svoje počitniške hišice, kjer so lahko letovali njihovi zaposleni. Čas nezadržno hiti, vse se spreminja. Tudi v Selcah se je marsikaj spremenilo. Spremenili pa smo se tudi mi. Nekoč smo bili še mladi, zdaj pa smo že upokojenci. Kljub temu pa smo ohranili veselje in pozitivno življenjsko energijo. Skupaj smo preživeli teden prijetnega druženja v dobri in veseli družbi. Želimo si, da se drugo leto spet podamo na skupno letovanje. Kam bo to, pa še ne vemo. letovanju Utrip v vrtcu in šoli Katja Volgemut Zaključni izlet vrtca Junija smo se otroci, starši in delavci vrtca odpravili na zaključni izlet v sosednjo Avstrijo, in sicer v mesto Gamlitz, kjer se na več kot 10 hektarjih razprostira največji evropski sprostitveni park - Motorikpark. Park ponuja okoli 100 različnih orodij, s katerimi smo razvijali svoj motorični sistem in preizkušali motorične sposobnosti na prav zabaven način. V osrčju parka so tudi štiri jezera, od katerih tri ponujajo še ohladitev. Tako so se otroci in nekateri starši na koncu tudi skopali. Starši so poskrbeli za piknik, vsi pa smo poskrbeli za prijetno počutje in dobro voljo. Sporočamo vam, da se tudi vi kdaj podate v ta park. SREDICA - glasilo občine Središče ob Dravi Kolektiv Vrtca Navihanček 20 Zaključna prireditev vrtca Zaključilo se je še eno zanimivo, pestro, veselo in igrivo šolsko leto. Leto, v katerem smo se naučili še več. Leto, v katerem smo staršem pomagali vzgajati plemenite, pogumne, delavne in srečne otroke, ki verjamejo vase. Kako srečni in pogumni so otroci, smo pokazali na zaključni prireditvi vrtca, kjer smo se podali na pot iskanja izgubljenega balona. V programu so se predstavile vse skupine vrtca z različnimi točkami: plesnimi, gibalnimi, miselnimi, pevskimi in recitatorskimi. Med nas smo povabili še Piko Fliko, ki rada obišče kraje, kjer se zadržujejo otroci. Ob njeni domiselni animaciji so otroci zaplesali, zapeli in tudi kakšno ušpičili. Poslovili smo se tudi od najstarejših otrok, kar je za nas vedno težko, saj so nekateri z nami preživeli kar pet let. Opazovali smo jih rasti. Nekateri so pri nas shodili, nekateri so se prav v vrtcu odvadili pleničk, nekateri tu izgubili prvi zob, vsekakor pa so vsi otroci zaznamovali naš vsakdan. Srečni smo, da smo lahko bili del njihovih življenj in upamo, da se bodo tudi oni z nasmehom na obrazih spominjali nas. Mateja Lašič, svetovalna delavka Dosežki učencev OŠ Središče ob Dravi v šolskem letu 2015/16 Naši učenci se vsako leto udeležujejo mnogih dejavnosti in tekmovanj in tudi v šolskem letu 2015/16 je bilo tako. Mnogi dosegajo odlične rezultate, za kar jih je vredno tudi javno izpostaviti. Za vas smo zbrali najbolj vidne dosežke, ki so jih učenci dosegli pri dejavnostih in na tekmovanjih v (zdaj že) lanskem šolskem letu. Ker je bilo dejavnosti in dosežkov skozi celo šolsko leto res veliko, lahko širše poročilo o dejavnostih preberete na šolski spletni strani (na naslovu http://www.ossredisceobdravi.si/). MATEMATIKA Učenci vseh razredov so tudi letos tekmovali v znanju matematike. Učenci 5., 6., 7. in 8. razreda, ki so na šolskem tekmovanju osvojili 1. mesto, so se udeležili državnega tekmovanja. Za uspeh na državnem tekmovanju iz matematike so Domen Jakl (5. r.), Uroš Pevec (7. r.) in Lan Patrick Pal (8. r.) prejeli srebrno Vegovo priznanje, Erik Horvat (6. r.) pa je osvojil najvišje, tj. zlato Vegovo priznanje. SLOVENŠČINA Najboljši tekmovalki na šolskem tekmovanju v znanju slovenščine sta bili Zala Jakl (9. r.) in Lea Samec (8. r.). Obe sta se ude- ležili področnega Cankarjevega tekmovanja, kjer je Zala osvojila srebrno Cankarjevo priznanje. Uspešen je bil tudi Vid Munda (9. r.), ki je skozi vsa leta šolanja opravil bralno značko in tako postal »zlati bralec«, za kar je bil (za zvestobo knjigi in Bralni znački v osnovni šoli) nagrajen s spominskim priznanjem in knjigo. NEMŠČINA Učenci so se udeležili tudi tekmovanja v znanju nemščine. Tekmovanje poteka za učence 9. r. na šolski in državni ravni. Na državno tekmovanje sta se uvrstila Ivan Žinko in Peter Munda. ZGODOVINA Tekmovalo se je tudi v znanju zgodovine. Na podlagi dosežkov s šolskega tekmovanja si je uvrstitev na območno tekmovanje priboril Vid Munda, učenec 9. razreda. Vid je na regijskem tekmovanju osvojil odlično 1. mesto, s tem pa si je priboril tudi srebrno priznanje in pravico do udeležbe na državnem tekmovanju. Nadaljevanje na naslednji strani i Nadaljevanje s prejšnje strani GEOGRAFIJA Na podlagi dosežkov v znanju geografije si je osmošolka Lea Samec priborila uvrstitev na območno tekmovanje, kjer je osvojila srebrno priznanje. KEMIJA Na tekmovanju v znanju kemije za Preglovo priznanje so bili najuspešnejši Vid Munda (9. r.), Jana Jelovica (8. r.) in Lea Samec (8. r.), ki so se udeležili tudi državnega tekmovanja. FIZIKA Področnega tekmovanja iz fizike se je udeležil Leo Orešnik, učenec 8. razreda, ki je usvojil srebrno Stefanovo priznanje. ZNANJE O SLADKORNI BOLEZNI Tudi letos so učenci 8. in 9. razreda tekmovali v tem, koliko so se naučili o sladkorni bolezni. Na državno tekmovanje so se uvrstili devetošolci Zala Jakl, Vid Munda in Evgeni Kolarič. Vid je osvojil srebrno priznanje. KONSTRUKTORSTVO Tekmovalo se je tudi iz konstruktorstva in tehnologije obdelav. Devetošolec Timotej Puklavec je na regijskem tekmovanju osvojil 3. mesto, medtem ko je devetošolec Ivan Žinko osvojil odlično 1. mesto in se nato udeležil še državnega tekmovanja. VESELA ŠOLA Na šolskem tekmovanju v znanju Vesele šole so tekmovali učenci od 5. do 9. razreda. Trije so se uvrstili na državno tekmovanje, in sicer šestošolca Lan Kuharič in Petra Zadravec ter devetošolec Vid Munda. Vsi trije učenci so na državnem tekmovanju dosegli srebrno priznanje. RDEČI KRIŽ Rdeči križ vsako leto prireja tekmovanje na drugo temo. Letos je bilo za temo izbrano »Širjenje znanja o Rdečem križu«. Tekmovanja sta se iz naše šole udeležili dve ekipi, in sicer ekipa 5. razreda (v sestavi Anja Raušl, Larisa Maček in Martin Novak) ter ekipa 6. razreda (v sestavi Neja Smontara, Lan Kuharič in Petra Zadravec). Ekipa 6. razreda je dosegla 2. mesto, ekipa 5. razreda pa odlično 1. mesto. KUHARJI Na šoli je večkrat prijetno dišalo, ko so se mladi kuharji pripravljali na tekmovanje v kuharskih veščinah avtohtonih lokalnih ali regionalnih posebnosti »Kuhna pa to«. Šolska kuharska ekipa Središki mošnjički (Vid Munda, Viktorija Unuk, Franka Škorjanec in Andreja Slavinec) je sodelovala na kuharskem tekmovanju in po odličnem nastopu na regionalni ravni so se uvrstili v veliki finale na državnem nivoju, kjer so zasedli 3. mesto. Na omenjenem tekmovanju nas je zastopala tudi šolska kuharska ekipa Obrške muhe (Davor Borko, Evgeni Kolarič, Kevin Borko in Timotej Puklavec), ki so se po odličnem nastopu na regionalni ravni prav tako uvrstili še na državno tekmovanje, kjer so zasedli odlično 1. mesto. ŠPORT Športniki naše šole so se udeleževali športnih tekmovanj na različnih ravneh. Osmošolki Klara Cimerman in Jana Jelovica sta se udeležili področnega šolskega plesnega festivala, kjer je SREDICA - glasilo občine Središče ob Dravi 21 bila Klara druga, Jana pa sedma. Obema plesalkama se je uspelo uvrstiti tudi na državno tekmovanje. Vseh učencev, ki so tekmovali posamično in v ekipnih športih ter se vračali z medaljami in pokali, ni mogoče našteti. Njihove dosežke smo v šoli objavljali sproti, nekaj od tega pa boste lahko prebrali v nadaljevanju pri predstavitvi naj športnika in naj športnice šole. NAJ UČENEC IN NAJ UČENKA Glasovanje za naj učenca in naj učenko šole je potekalo tako kot pretekla šolska leta. Pri glasovanju so sodelovali vsi učenci šole, ki so na razrednih skupnostih predlagali kandidate. Sledil je ožji izbor na skupnosti učencev šole, končno odločitev pa je s tajnim glasovanjem sprejel učiteljski zbor. Izbirali smo med učenci, ki izkazujejo marljiv odnos do šolskega dela, ki so vsestransko aktivni v šoli in izven nje, se udeležujejo tekmovanj in na njih dosegajo rezultate, se vzorno vedejo - tako do sošolcev in ostalih učencev šole kot tudi do učiteljev in ostalih delavcev šole. Učencem, ki so prejeli naziv »naj«, je šola poleg priznanj podarila tudi knjižne nagrade. »NAJ UČENKA« v letošnjem šolskem letu je postala osmošolka Lea Samec. In zakaj smo ji podelili ta naziv? Lea Samec je učenka, ki je bila dejavna na številnih področjih na šoli in izven nje. Marljivo je izpolnjevala šolske obveznosti in dosegla najboljši učni uspeh med osmošolci. Udeleževala se je številnih tekmovanj, med katerimi bi izpostavili le letošnje najvidnejše uspehe: - bronasta priznanja v znanju zgodovine, kemije, slovenščine (bronasto Cankarjevo priznanje) ter znanju o sladkorni bolezni; - bronasto in srebrno priznanje v znanju geografije. Osvojila je bralno značko ter se izkazala z nastopi na proslavah in prireditvah z recitacijami, s povezovanjem in s prepevanjem v pevskem zboru. Vztrajna in delavna je bila tudi na športnem področju ter izven šole pri gasilcih. Lea Samec je vestno in marljivo izpolnjevala šolske dolžnosti ter obiskovala dodatni pouk. Je prijazna, vljudna do sošolcev, mlajših in starejših šolarjev, učiteljev in do vseh zaposlenih na šoli. Zaradi njene vsestranskosti in an- Nadaljevanje na naslednji strani I SREDICA - glasilo občine Središče ob Dravi 29 Nadaljevanje s prejšnje strani gažiranosti si je Lea zaslužila pohvalo in s tem naziv NAJ UČENKA ŠOLE za šolsko leto 2015/16. »NAJ UČENEC« šole je v letošnjem šolskem letu postal de-vetošolec Vid Munda. In zakaj smo mu podelili ta naziv? Vid je marljivo izpolnjeval šolske obveznosti in dosegel najboljši učni uspeh med devetošolci. Zelo uspešen je bil na tekmovanjih, med katerimi bi izpostavili le letošnje najvidnejše uspehe: - bronasto Preglovo priznanje ter uvrstitev na državno tekmovanje v znanju kemije; - bronasto priznanje na šolskem in srebrno priznanje na regijskem tekmovanju, kjer je osvojil 1. mesto in si priboril še udeležbo na državnem tekmovanju v znanju zgodovine; - bronasto priznanje na šolskem in srebrno priznanje na državnem tekmovanju v znanju o sladkorni bolezni; - bronasto priznanje na šolskem in srebrno priznanje na državnem tekmovanju v znanju Vesele šole; - ekipno 3. mesto v kuharstvu v projektu »Kuhna pa to«. Skozi celotno osnovnošolsko izobraževanje je svoj prosti čas posvečal branju knjig ter si tako prislužil priznanje za osvojeno bralno značko v 9. razredu ter spominsko priznanje za zlatega bralca. Vid je bil vključen v različne interesne dejavnosti, dodatni pouk, pel je v šolskem zboru ter sodeloval na prireditvah in proslavah z recitacijami in povezovanjem. Vztrajen in delaven je bil tudi na športnem področju, kjer je tudi tekmoval. Izven šole je igral pri središki pihalni godbi in v narodno-zabavnem ansamblu ter treniral rokomet. Vid je prijazen, vljuden in zanesljiv učenec. Zaradi njegove vsestranskosti in angažiranosti si je zaslužil pohvalo in s tem naziv NAJ UČENEC ŠOLE za šolsko leto 2015/16. NAJ ŠPORTNIK IN NAJ ŠPORTNICA ŠOLE Komisija, ki so jo sestavljali učenci iz 6., 7. in 8. razreda (vsak razred sta predstavljala po dva učenca) ter učitelja športa, je pregledala celoletno delo v športu in na podlagi kriterijev sprejela odločitev, ki jo je potrdil učiteljski zbor. Naziv športnice šole smo podelili Neji Polak. Neja je skozi vse šolsko leto marljivo vadila na športnem področju. Uspešno je tekmovala v atletskih disciplinah - v krosu in v atletskem mnogoboju. V tekih na daljše proge (600 in 1000 m) je bila nepremagljiva tudi na medobčinskem nivoju. V krosu je zelo uspešno nastopala na razširjenem področnem tekmovanju v Ravnah na Koroškem. Na medobčinskem prvenstvu v atletiki je osvojila zlato medaljo v teku na 1000 m in se uvrstila na področno tekmovanje v Celje. Bila je pomembna igralka v rokometni ekipi starejših deklic in igrala z mlajšimi dečki, ki so na navdušenje vseh presenetljivo osvojili naslov medobčinskih prvakov, saj so premagali Ormožane in druge favorizirane ekipe. Neja marljivo trenira rokomet v Ormožu, z ekipo je osvojila 4. mesto v državni ligi mlajše starostne kategorije deklic. Neja rada tudi pleše. Plesala je v okviru projekta Šolski plesni festival (hip hop, pop, latino) in se na področnem tekmovanju v Murski Soboti veselila ekipne bronaste medalje starejših deklet naše šole. Pomagala je pri meritvah za športnovzgojni karton in pridno vadila v projektu Zdrav življenjski slog. Neja Polak je športnica, ki upošteva »fair play«, zato nas je vse omenjeno prepričalo, da smo ji podelili naziv ŠPORTNICA ŠOLSKEGA LETA 2015/16. Naziv športnika šole smo podelili Niku Novaku. Niko je redno, uspešno in zavzeto vadil in tekmoval v disciplinah in šolskih ekipah, ki so se udeležile šolskih in medobčinskih tekmovanj: jeseni v krosu, pozimi v rokometu, spomladi v atletiki. Uspešen je bil na šolskem in medobčinskem krosu ter v šolskem atletskem šesteroboju. Na medobčinskem tekmovanju v atletiki je uspešno skakal flop. Najuspešnejši je Niko v rokometu. Pomembno vlogo je odigral v šolski rokometni ekipi na medobčinskem tekmovanju. Marljivo trenira v RK Ormož v ekipi starejših dečkov B, ki je letos na državnem nivoju osvojila 3. mesto, Niko pa je bil na državnem tekmovanju izbran v najboljšo sedmerico rokometašev v kategoriji starejših dečkov. Niko je upošteval pravila »fair playa« v športu, pomagal je pri izvedbi športnih aktivnosti in redno vadil v okviru projekta Zdrav življenjski slog. Vse omenjeno nas je prepričalo, da mu podelimo naziv ŠPORTNIK ŠOLSKEGA LETA 2015/16. NAJ RAZRED NA RAZREDNI STOPNJI Naziv naj razred na razredni stopnji smo podelili učencem 4. razreda, ki so marljivo delali celo šolsko leto, aktivno sodelovali pri pouku, se trudili izpolnjevati šolske obveznosti in tako dosegli lep učni uspeh. Vsi učenci so osvojili bralno značko, lepo so skrbeli za higieno zob, se aktivno vključevali v interesne dejavnosti, pozdravljali in se lepo vedli na hodnikih, v jedilnici ter pri rekreaciji zunaj šole. NAJ RAZRED NA PREDMETNI STOPNJI Naziv naj razred na predmetni stopnji smo podelili učencem 8. razreda, ki so bili najbolj aktivni na tekmovanjih na številnih različnih področjih. Osvojili so številna priznanja, zasedli visoka mesta in izkazali veliko znanja, odgovornosti in borbenosti. Tudi pri pouku sodelujejo, se trudijo za uspeh in medsebojno sodelujejo. Pri izpolnjevanju obveznosti so nekateri posamezniki občasno malo popustili, a so svoje obveznosti kljub temu pravočasno opravili. Naziv naj razreda naj bo tako pohvala za dosedanje delo in hkrati obveza za naslednje šolsko leto, da bodo še naprej aktivni, delavni in spoštljivi. Vsem prejemnikom priznanj in pohval še enkrat izrekamo čestitke za uspehe, hkrati pa veljajo pohvale in zahvale tudi staršem, ki otrokom stojite ob strani, ter vsem mentorjem, ki učence spodbujate in jim s strokovno pomočjo pomagate pri doseganju rezultatov. SREDICA - glasilo občine Središče ob Dravi 23 Urška Vodušek, Matjaž Hanželič, Nataša Zorec - zaključna prireditev na Zgodbe s platna ■ • VI »V ■ • središki šoli Kot je v navadi, se je konec junija odvila zaključna prireditev OŠ Središče ob Dravi. Prireditev smo poimenovali »Zgodbe s platna« in jo združili z obeleženjem dneva državnosti. Dogodek je povezoval suveren voditeljski par, in sicer učenca osmega razreda: Lea Samec in Niko Novak. Napovedovalca sta nas s pomočjo platna vodila skozi prireditev. |jjg Obeleženje dneva državnosti Reklamni spot »Slovenija, moja dežela« ter otroško petje domoljubnih pesmi sta nas opomnila, da smo lahko ponosni na svojo državo, na njene lepote, na njene ljudi ... Zelo smo ponosni, da je naša šola prejela Srebrno plaketo Zveze združenja borcev za vrednote NOB za predano in uspešno utrjevanje zgodovinske resnice, vrednot in dosežkov NOB, spoštovanje žrtev in ohranjanje kulturne dediščine ter vključevanje mladih rodov v uresničevanje programskih nalog Zveze. Nagovor na prireditvi je imela gospa Irena Braučič, predsednica Združenja borcev za vrednote NOB občin Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž. Plaketo je ravnateljica osnovne šole, gospa Jasna Munda, prejela iz rok gospe Borice Vičar. Nagovor ravnateljice in podelitev najvidnejših priznanj za šolsko leto 2015/16 Ravnateljica Jasna Munda je v nagovoru izrazila zadovoljstvo z delom in naštela najvidnejše uspehe na naši šoli v minulem šolskem letu ter vsem zaželela lepe in brezskrbne počitnice. S svetovalno delavko, Matejo Lašič, sta podelili priznanja, razglasili naj učenca in naj učenko, naj športnika in naj športnico ter naj razred. Zabavni del - nastopi naših učencev Sledil je zabavni del prireditve, v katerem so se učenci po razredih predstavili s točkami na teme filma, filmske glasbe, risanih junakov, skečev. Na platnu so bili predvajani humorni napo-vedniki nastopov. Točke je naznanjal glasni pok filmske klape »šolskega režiserja« Grega Puklavca. Naši najmlajši učenci so se pod vodstvom učiteljice Valerije Horvat predstavili s plesom navihane Pike Nogavičke, pod vodstvom učiteljice Sonje Kosi so se drugošolci predstavili s ske-čem in plesom Žogica Nogica, tretji razred pa je pod vodstvom učiteljice Antonije Filipič zaplesal na skladbo Huda mravljica. Bili so luštni, ni kaj. Učenci druge triade so migali na glasbo filma Sreča na vrvici, nas nasmejali z muzikalom Mamma Mia ter nas spomnili na najstniške dni s Srednješolskim muzikalom. Z navdušenjem so jih opazovale tudi razredničarke Breda Munda, Lidija Palčič in Lidija Meško Merc. Nadaljevanje na naslednji strani I SREDICA - glasilo občine Središče ob Dravi 29 Nadaljevanje s prejšnje strani ¡ uA f¿ ffiWK ; j'.'- m ■ ? mT 1*1 nI ! .jJJOll^Sj i—i■ m i' 1 - ; i rmrnimrni A. H monninm ^WfflBu'mmiiiiiimul^r, Sedmošolci so se odločili, da bodo šli kar po svoje. Predstavili so se nam s kratkim prizorčkom iz filma Gremo mi po svoje in petjem, točka pa je nastala pod vodstvom učiteljice Andreje Šut. Filmskega poustvarjanja so se lotili učenci osmega razreda. Predstavili so se nam v lastnem filmu pod cenzuro razredničarke Lidije Lukman. Prijetno je bilo poslušati tudi naš pevski zbor, ki je pod vodstvom zborovodkinje Dragice Cvetko zapel pesmi Vesela otroška, Za Slovenijo živim in pesem iz filma Ledeno kraljestvo, ter opazovati naše gibčne plesalke pod vodstvom Domna Rotarja. Tokrat smo morda nekoliko drugače (pa vendar po našem mnenju in tudi odzivih obiskovalcev uspešno) izpeljali našo zaključno prireditev in zaokrožili še eno šolsko leto. ■ '111ii 111 11 J 11 rf M F,v Kü ' Antonija Filipič in Violeta Petek, učiteljici prvega razreda Prvi šolski dan srediških prvošolčkov Nato je sledil kulturni program, ki so ga zavzeto pripravljali in izvedli učenci sedanjega četrtega razreda. Zaigrali so igrico o medvedku, ki gre prvič v šolo, recitirali pesmice, zapeli in zaigrali na mala glasbila. Preden pa so otroci postali čisto pravi učenci, pa so morali dokazati še, da zmorejo nesti šolsko torbico in prehoditi simbolično pot do šole. Pogumno so premagali vse ovire in ponosno prejeli diplomo, ki jim jo je izročila ravnateljica. Učiteljica jih je opremila še z rumeno kapico, da bo njihova pot v šolo čim bolj varna, občina pa jih je obdarila z lepo knjigo, ki jim jo je izročil župan. Preden so učenci poiskali pot do učilnice, smo se še fotografirali. »Cin cin cin cin, v šolo hitim, da mnogo se lepih stvari naučim,« Nato so se učenci z učiteljicama pogumno odpravili v učilnico, starši pravi pesmica, ki sojo na prvi šolski dan po nagovoru ravnateljice ob sprejemu učencev pred središko šolo zapeli in zaigrali četrtošolci. Ta dan je nekoliko pozneje v šolo prihitelo tudi osemnajst nasmejanih prvošolčkov. Za njih sicer to ni bila prav posebno velika sprememba, saj so že v preteklem šolskem letu kot oddelek vrtca gostovali v šoli, pa vendar. Postati učenec ni kar tako! In ker je to poseben dogodek za otroke in njihove starše, smo se na šoli potrudili, da bi se ga še dolgo spominjali. Sprejem prvošolčkov je potekal v šolski jedilnici. Najprej sta vse prisotne nagovorila ravnateljica Jasna Munda in župan Jurij Borko, ki sta učencem zaželela dobro počutje na šoli in veliko uspeha pri šolanju. I SREDICA - glasilo občine Središče ob Dravi 29 Nadaljevanje s prejšnje strani pa so prisluhnili informacijam in navodilom šolske svetovalne delavke in policista, ki jih je pozval k skrbi za varnost otrok v prometu. Učenci so si ta čas ogledali svojo učilnico, se predstavili in pripovedovali o svojih počitnicah. Naučili so se še pesmico, ki so jo z veseljem povedali staršem, ko so se nam pridružili v učilnici. Na koncu so se učenci posladkali s sladkimi torticami, nato pa polni novih vtisov zapustili šolo. Že po nekaj dneh pouka so se središki prvošolčki lepo vživeli v šolsko okolje, pridno delajo, so zadovoljni in razigrani. Njihovi prvi učiteljici in vsi ostali delavci šole se bomo trudili, da se bodo učenci v šoli dobro počutili, verjamemo v dobro sodelovanje s starši ter se veselimo dela in lepih doživetij z novo generacijo učencev, ki bodo z nami prihodnjih devet let. Gimnazija Ormož Franček in časovni stroj rog in da ima zaradi tega strašne bolečine. Franček je škrat iz največje in najbolj razigrane družine škratkov daleč naokrog. Živi z mamo, očetom in desetimi brati škratki. Franček je najmlajši. Nekega dne je škratek Franček v gozdu med listi našel knjigo z naslovom Povodni mož. Ker je bil nad knjigo navdušen, se je odločil, da bo našel način, kako bi tudi sam spoznal povodnega moža in največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna. Sprva ni vedel, kako bi to izvedel. Skušal in trudil se je najti način, ampak mu ni uspelo. Ker je bil že tako obupan, se je odločil, da bo preprosto odnehal. Vendar je usoda pokazala drugače. Na nedeljsko jutro je z bratci škrati v gozdu igral nogomet. Njegov starejši brat je brcnil žogo globoko v gozd in Franček jo je šel iskat. Na gozdnih tleh je našel samoroga, ki je ležal, na rogu pa je imel njihovo nogometno žogo. Samorog je škratku povedal, da mu je žoga priletela točno na njegov Frančku se je samorog zasmilil, zato mu je takoj žogo izpulil in mu rog obvezal. V zahvalo mu je samorog obljubil, da mu izpolni eno željo. Franček je takoj pomislil na časovni stroj, s katerim bi lahko potoval v preteklost. Samorog je zavihtel s svojim rogom in časovni stroj se je pojavil pred škratkovim noskom. Franček presenečeno zazeva in se hudomušno nasmehne, saj ne more verjeti svojim očem. Samorogu se nadvse presrečen zahvali in mu pomaha v slovo v upanju, da ga bo še kdaj videl. Naslednji dan časovni stroj pri priči preizkusi. Ročico časovnega stroja nastavi na leto 1830 in odhiti v čas Prešerna. Naenkrat se znajde v Ljubljani, kjer vidi otroke, kako se igrajo. Iz vznemirjenja steče za njimi in opazi, da so se ustavili pri nekem gospodu, ki jim je delil suhe fige. Slišal je, da ga kličejo »doktor Fig«. Sprva ga Franček ni prepoznal, ko pa ga je pogledal malo bolje, je ugotovil, da je to gospod France Prešeren. Skočil je do njega in ga pocukal za plašč. France je pogledal navzdol in se sprva prestrašil, nato pa ga škratek vprašal, če bi mu odgovoril na nekaj vprašanj. Prešeren je privolil in škratka vzel v svoje naročje ter se z njim odpravil v svojo hišo. Tam ga je škratek začel spraševati. Vprašal ga je po Povodnem možu. Prešeren mu je povedal, da je Povodnega moža napisal po resnični zgodbi. Franček ga je prosil, da bi mu zgodbo še enkrat podrobneje pripovedoval in obrazložil. Tako mu Prešeren začne pripovedovati ... Povedal mu je, da je poznal dekle, po imenu Urška, v katero je bil zelo močno zaljubljen. Ko je ugotovil, da se bo Urška udeležila plesa na trgu, se ga je udeležil tudi on. Rekel je, da se je takrat končno odločil, da bo Urško lepo ogovoril in jo prosil za ples, vendar preden se je France opogumil, ga je nek gospod že prehitel. Tega gospoda je poimenoval Povodni mož. Zaplesala sta po celem trgu in vsi so ju gledali ter občudovali, dokler se ni začela pripravljati nevihta, Urška in Povodni mož pa sta še kar naprej plesala. Vsi so začeli odhajati domov, Urška pa slabega vremena sploh ni opazila, ker je bila tako očarana nad Povodnim možem. »Edini, ki je ostal, sem bil jaz,« je rekel Prešeren. Nadaljeval je svojo zgodbo in rekel, da sta plesala že zelo blizu Ljubljanice. Naenkrat je Povodni mož Urško ponesel v Ljubljanico in nevihta se je umirila, o lepi Urški pa ni bilo več ne duha ne sluha. Ko je France zaključil s svojo zgodbo in pripovedovanjem, se mu je škratek zahvalil in mu obljubil, da se bo večkrat vrnil. Nato se je odpravil domov in njegovo potovanje v preteklost razlagal bratcem ter vsej družini, ki so bili nad njegovim doživetjem zelo navdušeni. Zgodba je nastala pri predmetu družboslovje za otroke. Avtorici zgodbe sta Polonca Štampar in Manuela Kuster iz 3. a predšolske vzgoje (Gimnazija Ormož). Mentorica literarnega izdelka je Aleksandra Štih, prof., mentorica ilustracij je Janja Rudolf, prof. I SREDICA - glasilo občine Središče ob Dravi 29 Simona Sakelšek, Krajevna knjižnica Središče ob Dravi Pravljična 3 leta Prostori središke knjižnice Izjemna vloga in simbolična pomenlji-vost števila tri se med drugim ne kaže samo v tem, da je to eno najpogostejših pravljičnih števil, ki je trdno zakoreninjeno v ljudskih pripovedih, bajkah in legendah, ampak tudi v tem, da bo letos, natančneje 8. oktobra, natanko 3 leta, odkar je svoja vrata odprla središka krajevna knjižnica. Kaj ponujamo? Pester izbor aktualnega gradiva, ki je namenjeno različnim skupinam prebivalstva. Zbirka trenutno šteje okrog 8.300 knjig in več kot 350 enot neknjižnega gradiva. Prav tako nudimo izposojo revij in časopisov, med drugim Dom, Štajerski tednik, History, Mladino, Moj mali svet, Moj planet, National Geographic, Prostočasnik, Rajske vrtove, Biobrazdo, Vivo, Tim, ZPStest. Za nakup gradiva sredstva prispevata Občina Središče ob Dravi in Ministrstvo za kulturo. Letno je zbirka bogatejša za približno 240 enot novitet. Manjši del novitet predstavljajo tudi darovi. V tem poletju sta 135 knjig darovala Ani Levstek in Mirko Potočnik iz Ljubljane. Za najmlajše knjižne molje vsako drugo sredo v mesecu pripravljamo pravljične urice z ustvarjalnimi delavnicami. Naj omenimo, da so pravljične urice zelo dobro obiskane. Za predšolske otroke ter 1. in 2. triado osnovnih šol izvajamo bralni projekt Pikina bralna značka, ki traja vsako leto od septembra do septembra, v mesecu oktobru pa vas povabimo na zaključno prireditev v Ormožu. Hkrati vse otroke, ki so vključeni v ta bralni projekt, obveščamo, da oddajo izpolnjene Pikine bralne beležke knjižničarki. Za otroke 2. in 3. triade izvajamo slovenski knjižnično-muzejski MEGA kviz, ki bo letos posvečen naši dediščini, slovenskemu morju. Odrasle uporabnike vabimo k sodelovanju v projektu Bralna značka za odrasle, kjer vam v branje ponujamo paleto kakovostnih in ne prezahtevnih literarnih, dokumentarnih in potopisnih del ter pesniških zbirk slovenskih in tujih avtorjev. Bralno potovanje za odrasle poteka od marca do novembra, ob koncu leta je v sklopu projekta izvedena zaključna prireditev s svečano podelitvijo bralnih značk v Knjižnici Ormož. Prav tako izvajamo kulturne prireditve: literarne večere ob predstavitvi avtorja in razstavo njegovih izdanih del, strokovna preda- vanja na temo vrtnarstva, prehrane in potopisov, kreativne delavnice. Uporabnikom sta na voljo 2 osebna računalnika, ki omogočata dostop do svetovnega spleta in raznih elektronskih baz podatkov. Člani si lahko izposodijo tudi elektronske knjige, omogočena jim je uporaba knjižnice na daljavo: naročanje gradiva preko telefona in podaljšanje roka izposoje gradiva preko interneta (storitev Moja knjižnica). Rezerviranje knjig je možno tudi po telefonu. Na voljo je tudi možnost tiskanja na tiskalnik in uporaba optičnega bralnika (skenerja). Gradivo, ki ga središka knjižnica nima v svoji zbirki, prinesemo tudi iz osrednje knjižnice iz Ormoža. Zatorej dragi bralci in drage bralke, da bi središka enota ormoške knjižnice še bolj zaživela in se razvijala, vabljeni v naš hram kulture. Kot pravi Richard Steele: "Branje je za duha to, kar je telovadba za telo." Želimo vam veliko bralnih užitkov! KRAJEVNA KNJIŽNICA SREDIŠČE OB DRAVI DELOVNI ČAS Ponedeljek, sreda, četrtek: 13.00-18.00 Odprto tudi v času šolskih počitnic. I SREDICA - glasilo občine Središče ob Dravi 29 Helena Srnec, KUD Prasila i tabor Na začetku julija je bilo v športnem parku Stras zelo veselo, saj se je odvijal srednjeveški poletni tabor z naslovom V objemu vitezov, kraljev, narave in pravljic. Tabor so omogočila podjetja s prostovoljnimi prispevki: Wienerberger Ormož, Bar Ajda, Roto Pavlinjek ter Elektroinštalaterstvo Bolčevič. Hvala vam! Hvala tudi Rekreacijskemu društvu Stras. Otroci in KUD Prasila smo Vam hvaležni. Tabora se je udeležilo 19 otrok iz središke in ormoške občine, starih med 6. in 12. let. Otroci so na taboru spoznavali življenje v srednjem veku in se za en dan spremenili v viteze in grajske gospodične. Na začetku so se pogovarjali o življenju v srednjem veku in se nato lotili različnih delavnic, ki so prikazovale življenje več stoletij nazaj. Otroci so poslušali ljudske pravljice in se preizkusili v lutkovnem gledališču, ročno so izdelovali papir, na »riplenko« so ročno prali perilo, spoznali so opremo vitezov in njihove naloge, zavrteli so se ob srednjeveški glasbi, izdelovali so nakit iz lesa in različne izdelke iz gline. Na koncu so se preizkusili še v streljanju z loki. Skupaj smo pripravili kosilo in večerjo na odprtem ognju. Otroci so se družili s sovrstniki in skozi različne rokodelske dejavnosti izrazili svojo ustvarjalnost. Dan so preživeli bosi in v naravi. Domov so odšli utrujeni, vendar zadovoljni in s širokim nasmehom. SREDICA - glasilo občine Središče ob Dravi 29 Mateja Žerjav, Ljudska univerza Ormož, enota Mladinski center I Dravski dan Mladinskega centra Ormož Vroč poletni dan je klical po osvežitvi v Dravi, hit dneva je bilo spuščanje po V senci na robu velike prodnate plaže, kjer se nam je pridružilo nekaj domačinov, brzicah s »šlauhom«, najbolj pogumni so skakali z veje. smo lahko v miru ustvarjali. Pridemo tudi drugo leto! SREDICA - glasilo občine Središče ob Dravi 29 I Stanka Horvat, predsednica DTV Partizan Središče ob Dravi na letošnji Špancirfest Letos smo organizirali že 4. kolesarjenje na Špancirfest v Varaždin. Kljub slabemu vremenu nas je v nedeljo, 21. 8. 2016, kolesarilo 12 članov, ki pa vendarle nismo bili preveč mokri. Zato pa se nas je 22 članov ponovno podalo na pot naslednjo nedeljo, 28. 8. 2016, ko pa je bil za kolesarjenje res lep dan. Uživali smo v vožnji in ogledu Špancirfesta. Samo Žerjav DTV Partizan se je na letošnji Špancirfest podal dvakrat. Zadišalo je po ... Vodstvo nogometnega kluba mi je namignilo, naj po zelo dobrem članskem uvodu v sezono 2016/2017 ne zganjam evfori-je, zato naj zaključim zgornji naslov: Zadišalo je po boju za vrh Superlige - ko bo dišalo po 1. mestu in morebitnem napredovanju v 3. slovensko ligo - sever, vas bomo o tem seveda obvestili. Torej, zadnjih nekaj sezon se je naša ekipa morala zadovoljevati z »zlato sredino« na končni lestvici že omenjene ptujske Superlige. Letošnjo jesen pa strateg Aleš Lesjak, ki zaenkrat še ni stopil na igrišče, odlično vodi svojo pomlajeno in okrepljeno ekipo (prišli so: Goran in Davorin Šnajder, Sašo Kocen, Blaž Zidarič, Žiga Rajh, Patrik Jaušovec, Marcel Meško) - mogoče celo k naslovu jesenskega prvaka. Fantje upajo tudi na povečano zanimanje in posledično obisk tekem na Tratah - s polnimi tribunami je seveda lažje zmagovati. Mladinska ekipa se srečuje s kadrovskimi težavami, nekaj izkušenih igralcev je zaradi starostne omejitve pomahalo nogometu v slovo, zato letos ne gre pričakovati boja za višja mesta. Nekaj igralcev že uspešno nastopa za člansko selekcijo, veliko fantov pa ima pri svojih 15 ali 16 letih še veliko časa za napredek in razvoj; trener Jelovica bo storil vse, da svojo ekipo »milom ili silom« pripelje na sredino lestvice. Večina talentiranih fantov iz lani precej uspešne ekipe U13 se je razkropila po drugih klubih: nekaj jih je odšlo v Ormož igrat za ekipo U15, tisti bolj ambiciozni pa igrajo za mlajše selekcije Zavrča in Drave. Želimo jim veliko uspeha in upamo, da kmalu najdejo pot nazaj v matični klub, kjer jih bodo čez par let krvavo potrebovali v starejših vrstah. Gregor in Sašo tudi to sezono nadaljujeta z vodenjem ekip U7, U9 IN U11. Veseli nas, da praviloma igrišče zapuščajo z dvignjenimi glavami, porazov je malo - če pa kakšen že pride, to vsekakor ni konec sveta - saj gre vendarle samo za nogomet. Vodstvo kluba je dve selekciji v novi sezoni nagradilo z novo športno opremo, ostale pridejo na vrsto kmalu. Priprave na največji projekt zadnjih nekaj let - elektrifikacija pomožnega igrišča - so končno stekle. Na žalost moramo poročati tudi o trenutno precej slabih odnosih z Nogometnim klubom Ormož. Zaradi vse manjšega števila otrok so manjši klubi na podeželju primorani sodelovati, česar pa se vodilni pri klubu iz Mestne grabe premalo zavedajo. Na snidenje na Tratah, pod lipo! Samo Žerjav Na potep: Jezersko Verjamem, da vas je kar nekaj, dragi bralci, ki ne veste, kam se zdajle odpravljamo. Jezersko pač ni v prvi ligi slovenskega turizma. Naj vam namignem, da gre za res lepo alpsko dolino, umeščeno severovzhodno od Kranja, med Karavanke in Kamniško-Savinjske Alpe, ki je bila stoletja del Koroške. Spomnim se Dava Karničarja, slovenskega alpinista, ki je bil pred leti v oddaji Polnočni klub precej užaljen, ko ga je voditeljica razglasila za Gorenjca. Če nas pot zapelje v svet pod Alpami, se vsak povprečen Slovenec najraje zapelje do Bleda, Kranjske Gore ali pa v Bohinj. Lepi kraji, ampak, saj veste, preoblegani. Precej ozka soteska reke Kokre, ki Nadaljevanje na naslednji strani I SREDICA - glasilo občine Središče ob Dravi 29 Nadaljevanje s prejšnje strani se naposled pri Kranju izlije v Savo, botruje temu, da je Jezersko vse do danes ostalo relativno neodkrit del Slovenije. A Jezerjani so pripravljeni na precej verjeten turističen razcvet: zgledno urejen turistično informacijski center, odlična spletna stran, množica informativnih tabel, predvsem pa - številne možnosti nočitev: Občina Jezersko se namreč lahko pohvali z več turističnimi posteljami, kot je domačinov - teh pa je dobrih 600. Prespati je tako moč v hotelu, na turističnih kmetijah, v planinskih kočah, počitniških hišah, nenazadnje pa tudi v hostlu in kampu. Največji adut Jezerskega je ledeniško preoblikovana dolina z manjšim Planšarskim jezerom na sredi (nekoč je bila skoraj celotna dolina pokrita z jezerom, a je le-to postopoma odteklo), ki je najboljša točka za ogled okoliških kmetij, od katerih je najlepše ohranjena spomeniško zaščitena Šenkova domačija -junija, ko sem se mudil tam, so ravno obnavljali dele skednja iz 16. stoletja, v sadovnjaku pa se je primorski par pripravljal na idilično poroko na prostem. Velja se sprehoditi ob potoku Jezernici do razgledne točke, kjer vam ob pogledu na mogočen gorski venec, ki z južne strani varuje Jezersko, zastane dih. Slabo uro hoda (sprehoda) je od Planšarskega jezera, kjer je najbolje pustiti avto, do tega travnika pri kmetiji Ancel na fotografiji. Za osvojitev Grintavca ali Skute je oktobra, ko to berete, že nekoliko prepozno, pa tudi šesturni vzpon ni ravno mačji kašelj. Gostišče ob Planšarskem jezeru je bilo v zgodnjem poletju polno, prevladovale so ljubljanske in, zanimivo, avstrijske registracije - z avstrijske strani je dostop do Jezerskega namreč precej enostaven, našim severnim sosedom so gotovo privlačne tudi cene. Izognite se čevapčičem, pojejte raje kaj tradicionalnega, kot je na primer masunjek, jed jezerskih pastirjev. Jezersko, več kot odlična alternativa za Logarsko dolino ali Bohinj, vabi v vseh letnih časih, tudi z raznoliko zimsko ponudbo! Samo Žerjav Sožitje pri Podmlačanu Škofjeloško hribovje, še danes pravljičen svet v objemu Selške in Poljanske doline, je eden izmed tistih koščkov Slovenije, kamor povprečnega ljubitelja vandranja redko zanese. Kraje, katerih lepoto opevata Ivan Tavčar in Matjaž Klopčič, vsak v svoji različici zdaj že legendarnega Cvetja v jeseni, sem imel možnost raziskovati na taboru Zveze Sožitje, ki že dobrih 50 let pomaga osebam z motnjami v duševnem razvoju. Dobro se spomnim klica Andreje Resman iz ormoškega društva Sožitje, ki me je pred štirimi leti prepričevala, da je to nekaj zame, naj se jim le pridružim na taborih kot prostovoljec. Privolil sem, ampak nisem bil ravno prepričan, da je to to. Zdaj lahko rečem, da je to točno to! Prvi dve leti sem se udeležil tabora v Hotelu Jakec na Pohorju, lani smo gostovali pod Uršljo goro pri Ošvenovih, letos pa je naš dom za en teden postala Kmetija Podmlačan v kraju Jarčje Brdo, le kakšen kilometer stran od mesta, kjer je Milena Župančič kot Meta odigrala eno izmed svojih življenjskih vlog. Stanko in Franc, ki sta moja varovanca (malo čudna besede, kajne?) zadnja štiri leta, sta hitro postala moja prijatelja. Odrasli z motnjami v duševnem razvoju so izjemno čustvene in iskrene osebe, je pa vendarle treba imeti žilico za delo in druženje z njimi. Ti poletni tedni, ki jih spremljevalci in njihovi varovanci preživljamo v neokrnjenih delih Slovenije, so nekaj posebnega tudi za nas, »normalne« odrasle: oddahnemo si od ponorelega sveta tam spodaj, v dolini. Tisti teden imamo opravka z iskrenimi, dobrosrčnimi in nasmejanimi ljudmi - da bi le vsi bili takšni v našem življenju v preostalih 51 tednih v letu! Uspešnost vsakega Prijateljevanje naših varovancev s podmladkom pri Podmlačanovih posameznega tabora je v veliki meri odvisna od vodje, ki pripravi program - tokrat smo bili vsi spremljevalci izredno zadovoljni s Selmo iz Sožitja Koper. Teden našega druženja vedno mine hitro, prehitro. Pohodi, družabne igre, petje ob tabornem ognju, polivanje z vodo, skrb za domače živali, vsakoletno prevajanje iz prleščine v »slovenščino«, uživanje ob kmečkih dobrotah, smeh, sklepanje novih prijateljstev in simpatij - to so besede, ki so mi prva asociacija, ko pomislim na tabore Sožitja, na katerih uživam zadnja štiri leta. Lepo je. In ja, mislim, da predsednica Društva Sožitje Ormož, Središče, Tomaž Andreja ne bo huda, če vas na koncu, dragi potencialni prostovoljci, povabim k sodelovanju prihodnje leto. Kar pogumno! I SREDICA - glasilo občine Središče ob Dravi 29 Katarina Vaupotič Veseli teden pri Jakcu Tradicionalen naslov za tradicionalni tabor. Letos je bil že 18. po vrsti. V času od 25. do 30. julija je 17 otrok s 4 spremljevalkami preživljajo prijeten teden na Treh kraljih, ki ga je tudi letos organizirala Medobčinska LAS Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž v sodelovanju z RKS OZ Ormož. Tabor je podprl tudi Zdravstveni dom Ormož. V tem času smo izvedli nekaj krajših pohodov, se ob predavanju Franca Hribernika in Alojza Gostenčnika naučili veliko zanimivega o Pohorju in živalih Pohorja, urili svoje mo-žgančke pod vodstvom Marjana Škvorca s kvizom Male sive celice in Marijane Korotaj z literarno ustvarjalno delavnico. Ob tem smo se seveda družili, streljali z lokom, vlekli vrv, telovadili, igrali nogomet, pekli klipiče, kuhali pohorski lonec, igrali igro »skriti prijatelj«, urejali in ocenjevali sobe ter ustvarjali na različnih področjih. K vzdušju na taboru prispevajo vsi udeleženci, posebna zahvala za dobro počutje pa je namenjena vodstvu in osebju Hotela Jakec, kamor se bomo, zagotovo še vrnili. Fotografija s pohoda do vzletišča zmajarjev (foto: MBV) Tabor mi smo obiskali, Res pametno se gor podali. In ko prišli smo pred hotel, Jakec tam nas je sprejel. Enkratno res je tam pri njih Ker vzdušje pravo tam zavlada. Radi gremo na pohode, Ali iskat' kakšne gobe. Lokostrelstvo, kviz in kres, Juho gobovo pa vmes. In ko vsi smo se najedli, Hitro že smo odhiteli. On za cerkev, ta pa pet', Ti so igrali nogomet. Eni bowling smo igrali, Lučke jedli ali spali. Jutro novo smo čakali, A smo žalostni postali, Ker čas naznanjal je odhod. Eni bomo se vrnili, Celotno stvar spet ponovili. Asist. Olivera Stanojevic Jerkovic, dr. med. spec., NIJZ območna enota Maribor Z zdravjem povezan vedenjski slog 2016 V Podravju je k sodelovanju v raziskavi Z ZDRAVJEM POVEZAN VEDENJSKI SLOG 2016 povabljenih 2517 naključno izbranih prebivalcev, starih od 25 do 74 let (16.000 v celi Sloveniji), ki imajo stalno prebivališče pri nas. Izbrani anketiranci so sredi meseca maja prvič prejeli bodisi poštne vprašalnike ali obvestilo (vključno z vstopnim geslom) za izpolnitev spletnega vprašalnika. Tisti, ki na vprašalnik niso odgovorili, so ponovno prejeli prošnjo za odgovor. Vsi, ki bodo na vprašalnik odgovorili, bodo vključeni v nagradno žrebanje za denarne nagrade (dve nagradi v vrednosti 500 eur in štiri nagrade v vrednosti 100 eur). Uspeh raziskave je zelo odvisen od pripravljenosti za sodelovanje vseh, ki so prejeli vprašalnik. Po zadnjih podatkih (stopnja odzivnosti na dan 8. 7.) je v Podravju na vprašalnik odgovorila dobra tretjina povabljenih (36,7 %). Za realno oceno stanja potrebujemo vsaj 50% odziv, kar pomeni sodelovanje vsaj vsakega drugega povabljenega. Prav tako bi radi poudarili, da je zelo pomembno, da na vprašalnik odgovori izbrana oseba in ne njen bližnji. Slednji lahko le pomagajo pri izpolnjevanju vprašalnika, vendar odgovori morajo biti od osebe, ki je bila v raziskavo vključena. Rezultati raziskave bodo prispevali k izboljšanju obstoječih programov ter razvijanju novih programov za ohranjanje in izbolj- šanje zdravja. S tem lahko izboljšamo tudi kakovost življenja in podaljšamo pričakovano življenjsko dobo. Vse, ki vprašalnika še niso vrnili, tako vljudno prosimo, da ga čim prej izpolnijo in pošljejo na priložen naslov. Za dodatna pojasnila ali pomoč pri izpolnjevanju vprašalnika smo vam na voljo na tel. št. 02 46 02 353 ali na e-naslovu: polona.kovacic@nijz.si. Za razumevanje ter vložen trud in čas za izpolnjevanje vprašalnika se vsakemu posamezniku v naprej zahvaljujemo. Iskrena hvala vsem tistim, ki so na vprašalnik že odgovorili. OBVESTILO Območno združenje Rdečega križa Ormož obvešča, da se meritve krvnega tlaka, sladkorja in holesterola v krvi izvajajo za vse občane v prostorih Občine Središče ob Dravi, in sicer vsako prvo sredo v mesecu od 8. do 9. ure. Vljudno vabljeni! Maja Botolin Vaupotič, Rdeči križ Slovenije, Območno združenje Ormož SREDICA - glasilo občine Središče ob Dravi 29 Tanja Magdič, Čebelarska zveza Slovenije Apiturizem ali čebelarski turizem Čebelarstvo ima v Sloveniji bogato tradicijo in velik pomen, je del slovenske kulturne dediščine. V svetu je Slovenija poznana kot dežela čebelarjev. Čebelarska zveza Slovenije kot ena najbolje organiziranih nacionalnih čebelarskih organizacij uživa izjemno spoštovanje in priznanje v svetu v tem, da čebelarji pri nas čebelarijo »z dušo«, da so naši čebelji pridelki naravni, da ohranjamo in ščitimo našo avtohtono kranjsko sivko kot eno najbolj zaželenih vrst čebel na svetu. Obiski čebelarstev in predstavitve pomena čebel so postajali vse pogostejši in porodila se je ideja o razvoju novega produkta čebelarskih oz. apidoživetij. S pojavom in razvojem apiturizma se oblikuje povsem nova dimenzija pojmovanja turizma, potovanj in počitnic ter pomembno - njihovih učinkov. Apiturizem predstavlja razvoj in promocijo zelenega, ekološkega, trajnostnega turizma. Predstavlja ključni segment zelenega gospodarstva in s tem turistični produkt, ki temelji na inovativnosti, razlikovalni prednosti in visoki dodani vrednosti. Obsega okoljski, družbeni, gospodarski in podnebni vidik, torej vse štiri temelje trajnostnega turizma. Prav elementi trajnostnega razvoja so največja konkurenčna prednost. Osnova za uspešen razvoj apiturizma je povezovanje čebelarstev, ponudnikov turističnih proizvodov, turističnih društev, lokalnih skupnosti in države ter partnerski nastop pri oblikovanju ponudbe, pri pozicioniranju in trženju. Pri ponudnikih apiturizma obiskovalci spoznajo čebelarsko kulturno dediščino, medovite rastline, pomen čebel za okolje, življenje in člane čebelje družine ter njihovo vlogo v panju ... Apiturizem je tako priložnost za osveščanje otrok, mladine, kot tudi širše javnosti o pomenu ohranjanja okolja, čebel in čebelarstva, kulturne dediščine ... kot tudi o pomenu lastne pridelave hrane in pomena celotnega kmetijstva. Organizirane so številne delavnice risanja panjskih končnic, peke medenjakov in izdelave lecta, dražgoških kruhkov, izdelave sveč in drugih izdelkov iz čebeljega voska. Slovenija je prva in trenutno edina država, ki uvaja certificira-nje ponudnikov apiturizma. Certifikati odličnosti zagotavljajo nadzor nad ponudbo in kakovostjo storitev ter spodbujajo konkurenčnost. Trenutno imamo 31 uspešno certificiranih ponudnikov. Certificiranje pomeni presojo specializiranosti in usmerjenosti dejavnosti različnih ponudnikov, kot so kmetije, muzeji, prodajalne in ocena izpolnjevanja kriterijev za pridobitev certifikata dobrega ali odličnega ponudnika api-turizma. Ena, dve ali tri čebelice označujejo zadovoljevanje osnovnih pogojev, urejenosti objektov ponudnika in okolice, ekološko ali biodinamično čebelarjenje, sposobnost privlačne predstavitve dejavnosti in produktov, inovativnost embalaže, sposobnost ustvariti apidoživetje, elementi presenečenja ipd. Ponudniki apiturizma v Sloveniji so povezani v Sekciji za apiturizem, ki deluje pod okriljem Čebelarske zveze Slovenije. Vodi jo Blaž Ambrožič, ki je eden od ponudnikov čebelarskega turizma. Cilj sekcije je povečati prepoznavnost slehernega ponudnika in s tem obisk ponudnikov apiturizma. To bi prispevalo tudi k večji prepoznavnosti čebelarstva, povečanju osveščenosti širše javnosti, k izboljšanju odnosa do čebel in okolja ter na drugi strani prepoznavnosti odličnih čebeljih pridelkov. Obiščite ponudnike apiturizma in presenečeni boste nad njihovo ponudbo. Naj gre za ležanje na panjih, izdelovanje izdelkov iz čebeljega voska, peko medenjakov ali pa klepet ob medici ... naši čebelarji se vam bodo posvetili z ljubeznijo in znanjem. Obiščite jih, ne bo vam žal! I I SREDICA - glasilo občine Središče ob Dravi 29 MARTINOVO Od Mihala do Martina je dolga in strma pot, skozi gorice, v prešo in na pod, pod prešpanj, v kadi, v hladni polmrak kleti, v ujetost obročev in dog, v vrvrajoči ples duhov. Tistega dne opolnoči, ko zatrobi rog in zagagajo gosi, smo v hipu zbrani v krog in sredi med nami stoji nevidni troedini Bog, Oče in Duh in Sin, in ob njem sveti Martin, ki zle duhove zarotuje in slovesno krščuje mladega pogana. Vse do zarana smo tihe priče skrivnostnega obreda, potem se na belih vrancih zapodimo po klancih in čez griče, vse gosi polovimo in vse dekliče, v zrelo naročje večera zakurimo kres, pojemo, kričimo, se poženemo v ples, nazdravljamo in se gostimo, drug drugega poljubljajoč, vse dolgo, dolgo noč. Tako mi goričani Martinovo slavimo, letos kakor lani. Novokrščenec nam je brat in naš najljubši svat, z njim se v eno spojimo. (Stanko Janežič) Oj ta duh po preši OJ ta duh po preši trese orehe jeseni me obsede kot ponoreli hrošček sredi betona in stekla se premetavam da z odprtimi očmi sem in tja- sanjam človek ne more mimo kako kaplja svojih korenin - grozdni parfum (Miroslav Slana Miros) po prešarovih nogah kako pokajo demonski biči v prešpanu - tam na vretenasti vagi si pajek pase oči po potičkastih dekliških perutnicah lasje žgečkljivo vpijajo goloto - v pragozdu stolpnic zavonjam noč na preši ko sope pod težo prašičevine in starine veter ATBim 4 r ATBIro, projekt arije in urien 1H119, BoStJan ZOREČ, s.p.r Godenlnd 2fat SI-2277 SRCD1ŠČE OS DftAvl, 031/.3 73-49 5; vMfliv.a!tMro-PM(ektlraDls^i; atttrgoro^kiJranl^gmalUom IZDELAVA VSEH VRST PROJEKTNE DOKUMENTACIJE ZA NOVOGRADNJE, PRIZIDAVE, NADZIDAVE, RUŠITVE IN LEGALIZACIJE VSEH VRST OBJEKTOV. Pokličite nas, pošljite povpraševanje na elektronski naslov ali pa obiščite raso spletno stran in se prepričajte o naših referencah s področja izdelave vseh vrst projektne dokumentacije. Kvalitetno in hitro ¡¿delamo vse vrste projektne dokumentacije, izvajamo gradbeni nadzor, ter NE ZARAČUNAVAMO dodatnih sveto vatnih storitev, gEede arhitekturne zasnove oz. ostalih primerov svetovanja. SREDICA - glasilo občine Središče ob Dravi 29 sklepanje naročnin mobilnih in fiksnih storitev ureditev priklopa na optičnem omrežju (OŠO) nakup telefonov na obroke velika izbira dodatkov za telefone in tablice nakup računalnikov, prenosnikov, tablic televizorjev pisarniške in šolske potrebščine Možnost nakupa do 36 obrokov! servis računalnikov in prenosnikov ZAMENJAVA EKRANOV NA TELEFONIH Uredite zbrko, pokličite podjetje FRKO! Trgovina FRKO Denis Raušl s.p. Opekarniška cesta 2b 2270 Ormož e-pošta: trgovina@frko.si telefon: 031 584 958 pon - pet: 9:00 - 12:00 13:00 - 17:00 sobota: 8:00 - 12:00 Servis Munda s.p. Damjan Munda Slovenska cesta 23 2277 Središče ob Dravi tel: 02 719 00 26, mobi: 041/ 587 - 676 SERVIS VOZIL VSEH ZNAMK ■ Popravilo in vzdrževanje motornih vozil ■ BOSCH diagnostika, ■ Avtoelektrika, avtoelektronika Profesionalni CHIP TUNING ■ Prodaja in montaža pnevmatik I I SREDICA - glasilo občine Središče ob Dravi 29 Frizerski Studio Moni Žensko, moško in otroško striženje Barvanje las in pramenov Fen-frizure in svečane pričeske Trajne in vodne ondulacije Ličenje s kozmetiko CARLO BAY Monika Kocuvan, s.p. Šolska ul. 21, Središče ob Dravi GSM: 041-880 174, Tel: 02/719 01 24 E-mail: friz.studio.moni@gmail.com kem^n «I ki I L I E h ! K h Novo! UNAMY Silky ekskluzivni tretma za ukrotitev las s svilnatim učinkom,za vse vrste las. * valovite * skodrane * ravne * pobarvane * razbarvane 4 ii, -it Hvala za vaše zaupanje, se priporočamo! www.frizerski-studicHroni .si pri tf^pertu c ¡rn^-ri mu PKIIOMll |r cMiu: I G I 'J-l 30 n.niw: rujicrl.bijzfj/ri-iitj.nit ROBERT JAKL S.p. IZDELOVANJE KOVINSKIH IZDELKOV Modrinjakova ulica 4 SI-2277 Središče ob Dravi Tel.: +386(0)271 91 282 Fax: +386(0) 271 91 582 e-mail: jakl@siol.net SREDICA - glasilo občine Središče ob Dravi 29 AVTOR: JOŽE BORKO SPOJINA Z VODIKOM, KI V RAZTOPINI ODCEPLJA VODIKOVE IONE VAS ZAHODNO OD KRŠKEGA CHEVROLETOV AVTOMOBIL NADARJEN ČLOVEK SL. PISATELJ LAINŠČEK BOLG. PISAT. PELIN TEMNEJŠO MESTO NA SLIKI UPODABLJAJO -ČI UMETNIK SLOVENSKA IGRALKA (NINA) OKRASNI KAMEN, RDEČKAST KALCEDON AMERIŠKI REŽISER KAZAN SL. PESNIK MUSER SOGLASNIKA V LINI ZANESENJA- KINJA, SANJARKA ORGAN VOHA REKA V NEMČIJI (IZ ČRK:RISA) NIZEK ŽENSKI GLAS MESTO V ITALIJI (IZ ČRK: RITA) AM. FIZIK NOBELOVEC 1943 (OTTO) GODBENIK NA ČELO MOJZESOV BRAT PREGOVOR PRAVI DA IMA DVA KONCA MESTO V SLOVENSKEM PRIMORJU RDEČE BARVILO ZA TKANINE ŽIVAL RJAVE BARVE SL. ALPSKI SMUČAR MLEKUŽ PLANOTA V ZDA (IZ ČRK:ZORKA SL. ALPINIST (FRANC) NATRIJEV KARBONAT SL. MODNI KREATOR, HRV. RODU HRANITELJ PRITOK JADRANA V ITALIJI ČISTINA V GOZDU IZJEDANJ E, RAZJEDANJE ČESA TEŽJE BESEDE: ITKINA, KEELER, SPARK GRAFIČNA DEJAVNOST PIJAČA ST. SLOVANOV SUROVINA ZA KAVČUK PISATELJICA FATUR RUSKA ATLETINJA (MARIJA) VODNA PTICA SIVE BARVE MESTO V KANADI (IZ ČRK: VID+ARA) OTROŠKO VOZILO POVRSINSKA MERA ROMAN ANATOLA FRANCEA (IZ ČRK: TISA) RDEČKASTO RJAV VOL (NAREČNO) MERA ZA BENCIN MA. PEVEC TURNER OTO VRHOVNIK SL. PISATELJ (JUŠ; LESENA ŽLICA) NORDIJSKI IZRAZ ZA SMUČI ENICA, ENOJKA IVICA (OKRAJŠAVA) HRVAŠKI OTOK SL. RAPER ALI ELEMENT (OKRAJŠAVA) FR. AMER. IGRALKA (MARTHE: ZELENI HENRIK) SL. PESNIK IN PISATELJ (SIMON) ZNAK ZA KEMIČNI ELEMENT SKANDIJ OSEBNI ZAIMEK FR. IGRALEC DELON Rešitev križanke - geslo iz osenčenih polj prepišite na dopisnico in jo pošljite do 5. 12. 2016 na naslov: Uredniški odbor, Občina Središče ob Dravi, Trg talcev 4, 2277 Središče ob Dravi. Srečni izžrebanec prejme Darilni bon v vrednosti 40 evrov Frizerskega salona Sandra. SREDICA je glasilo Občine Središče ob Dravi. Člani uredništva: Helena Srnec - odgovorna urednica, Samo Žerjav - pomočnik urednice, Jana Čavničar, Samo Kočevar, Urška Panič, Stanko Zebec, Danica Žerjav. Jezikovni pregled: Tina Zadravec. Tisk: Emporio d.o.o. Naklada: 800 izvodov. Naslov: Uredniški odbor, Občina Središče ob Dravi, Trg talcev 4, 2277 Središče ob Dravi ali v elektronski obliki na urednistvo.sredica@gmail.com. Fotografijo na naslovnici so posnele mažoretke iz Nedelišca, ISSN 1855-7511. I LIKOVNIK KIM NOVAK IVAN SIVEC