Štev. K TRST, torek H. januvarja 1910. 1 Tečaj XXXV am IZHAJA VSAKI DAN ^ taril *b Mdsljah in praznikih ob 5., «b puitdeljkih ob 9. zjutraj* PtiunUi« it«T. se prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) ▼ mnogih tobakarnak ▼ Trstu in okolici. Gorici, Kranja, Št. Petni, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdov-ifiai, Dornbergn itd. Zastarele Štev. po 5 nvč. (10 stot.). OOLA8I 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v girokosti 1 kolone. CENE : Trgovinske in obrtne oglase po 8 at. mm, »rairtaic«, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov po tO at. mm Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka aadajjna vrsta K 2. Mali oglasi po 3 stot. beseda, najmanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave ,«di»es*iu. — Plačuje se izključno le upravi „Edinaeti". Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko^ V edinosti je moć I NAROČNINA ZNAŠA sa vse leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece O K; na n»- ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira. Varoonl** na n*d«lj*fco Izdan j* „EDINOSTI" stane : —— l»tno K 5-20, t>o1 Ista a 60 ■■ Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko- vana pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračaj? Naročnino, oglase in reklamacijeje pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: ulic« Giorgio^ Galatti 18 (Narodni dom) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost"4. - Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu. ul. Giorgio Galatti št. 18. PoJtno-hranllnRnl račun St 841 652. TELEFOM It 11-57. Politično društvo edinost prireii v nedeljo dne 16. januvarja 1910 ob 10. uri dopoludne. Javni shod v veliki dvo ani Jfar. doma v Trstu. Dnevni red: 1) Delovanje parlamenta v zadnjem zasedanju. Poroča drž. posl. dr. Hybaf. 2) Poročilo o delovanju tržašk. mestnega sveta, oziroma deželnega zbora. Vse zavedne volilce vabi k obilni udeležili Odbor političnega dr. „Edinost". BRZOJAVNE VESTI. Nesreča v rudokopa v Rablju. — 7 ljudi mrtvih, lOO delavcev v smrtni nevarnosti. DUNAJ 10. Ministarstvu za javna dela so dobla sledeča podrobna poročila o nesreči v K.b.ju. (Vidi brz. ve»ti v „Ed." od 8. t. m.): Državna rudatška bolnišnica se je udrla naenkrat, brez vsakega prejšnega znamenja. Po»iopie se je udrl> v razpokhno, ki je prilično 50 in globoka in 10—15 m iiroka in ki ie bila take j po pcgreznjenju napoj njena z vodi potoka ki teče tod mimo le malo metrov oddajen. Pri nesreči »o naša smrt zdravnik bra-toffikega zaloga, Vese'j, žena z otrokom, dve dekli, ena pos:režiici m en o pok o i en orež-niSki stražmešter, ki je stanoval v hiši, skupno tedaj 7 oseb. Neki 16 leten deček se je reši! le s tem, da je skočil akozi okno. ko je videl, da se hiša pogreza. Delavci so namreč v rudniku razsfcrelje-vaK akalorje. Kavno kakih 10 metrov pod hišo, ki 86 je pogrezniU, se ;e vlila voda v rudnik ca delavce. Ti so le z največjo težavo reši i svoje življenje. Tisti, ki eo bili 100 m globoko ped zemljo, so že stali do vrata v vodi in niso mogli iz rudnika, ker je bilo dvigalo pokvarjeno. Y rudniku je bilo kakih 100 delavcev, večinoma Siovencav. Zuoaj se je zbralo vse polno ljudstva. Žene in otroci ao obupano jokali in vpili: „Kje ?e moj mož", „kje je moj očea. KoaČuo je prilla pomoč in posrečilo se je d lavca rešiti. Priiii so todi vojaki, ki delajo noč ic dan. — Rudnik je last grofa Hugona Henckla. Nesreče v rudniku je, tako se občno govori, kriv inžener. Delavci to večinoma Rabelj zapustili. Vsled kopanja v rudniku je namreč Rabelj ves podkopan in se ljudje nič več ne upajo POD JJ IS TEK 50 IGRALEC. K'JMAN. - IZ SPOMINOV MLADENIĆA. Kunfei Bpieal F. M. Dostojevskij. Poslovenil R. K. Kaj sem mogel še torej vprašati ? Stopal sem še vedno poleg njega. Nenadoma je pohitel v poleg ceste stoječi hotel „Des quatre saisons",1) mi pokimal z glavo in izginil. Na povratku domov sem polagoma izprevidel, da bi prav ničesar ne izvedel, naj si bi ž njim govoril celi dve uri, ker... ga nisem mogel sploh o čem vprašati. Da, res je to ! Tedaj niti nisem bil v stanu formulirati vprašanja. Pavlina se je tega dne deloma šetala z deco in pestunjo po parku, deloma ždela doma. Generala se je že zdavnaj ogibala in ni ničesar govorila ž njim, vsaj resnih stvari ne! Že davno sem opazil to. Toda, vedoč, v kakem položaju je danes general, sem si mislil, da jo že poišče in da sta *) Hotel „Štiri sezone".} tam prebivati. Hiše ▼ Kablu stoje ua tleb, ki jih ne morejo V6Č nosit'. Tri hiše ao že vse razp?kane io se bodo brez dvoma pogreznile, kakor trinadstropna boln laics« Rabelj (nemški Raib!) leži zapadao od Mangarta v okrajnem glavarstvu beljaškem oa cesti iz Trbiža na Predli. Prebivalcev ima kakih 900; južoo od Rabita je lepo rabeljsko jtz?rc. V rudniku so kopali svinčeno in cinkovo rudo. Neutralizacija mandžorskih zelenio. PFTROGRAD 10. Amerikanski predlog glede neutralizacije mandžorskih železnic bo v kffrtkem predložen ministerskemu svetu. Zdi se, da so v tuka snjih vodilnih krogih mnenja, da bi praktična izvedba nredicga zadela oa skoraj nepremagljive težkeče. Razpustitev o siroma sklicanje angleškega parlamenta. LONDON 10. Kralj je dunes popoicdne v micisterskem ivetu, ki se je vrfcil v Bu-kinghamski p»l»či podphal preglas, s katerim »e parlament iormelao razpušča in novi parlament sestane 15. februari)*. Kreta. CARIGRAD 9. Porta ie poslala krečau-skim z*Šiitoim vlasti ai noto. v kateri protestira proti nevi krščanski vladi in proti sklepu krečanske zborn-ce, da ce na Kreti uporablja zakone grško kraljevine, f Kardinal Satolli. RIM 9. Umrl je včeraj kardinal Frančišek Satobi. Satolli je bil rojen 21. juUja 1839. v Marcianu pri Peiugii in je bil leta 1862 posvečen v dubo?rika. Od leta 1886 d j 1892 je bil apostolski deiegat v Wa*hicgtonu, leta 1895 je postal kardinal. 1903 kardiual-Škcf v Frsscstti-ju. Kardinal Satoiii je priobčil več bogoslovnih del. _ D še dar 10. Tekaj so uradno konstatirali kog 3. Kongton (Jamaika) 10. Psrnik „Princ Joabim*4 je pri Plumoportu obtičal na predu. Shod nemških zaupnikov v Pragi. Minulo soboto se ia vršil v Pragi shod nemških z&u^nikov iz Češk?. Na tem shoda i/s biie zastopane vse neonske stranke iz Češke, in „Volk^rati" iz drugih kronovin. Nemško-narodao zvezo je zastopal poslanec Sylvester, Nemško časopisje peje hosana, češ, da je ta shod sijajno pokazai, kako trdna je nemška „Gemeicburgschaft;a Mi pa menimo, da ti slavospevi vendar ne prihajajo prav od srca in da je vse veselje precej prisiljeno. Saj je v čaiu radosti padla tudi grenka kapljica. Veliki koroiki German Dobernig bi bil moral tudi priti na shod, a ni prišel. Na nekem zborovanju je razložil razlog, zakaj se praškega shrda ne vdeleži. Rskel je, da ne more prevzeti odgovornosti, da bi ztutopd na shodu v Pragi stališče alp:kih N?rrc»», ne da bi se poprej sporazuma! a svojimi somišljeniki. Povdarjal je nadaije, da so vsi nemški svobodomiselni poslanci, izuzemši enega, združeni v enem samem kluba io vživajo tudi sbog svoje enotne taktike precejšen parlamentariški ugled in upliv, Radi tega, in radi jugoslovanskega vprašanja ;e težišče imela že kak pogovor, ki naj bi pojasnil njiju družinske razmere. Ko sem se vračal v hotel po razgovoru z m. Astlejem in jo srečal z otroci, se je zrcalil na njenem obrazu največji mir, kakor da se vsi družinski viharji samo nje niso dotaknili. Na moj pozdrav mi je pokimala z glavo. Prišel sem v svojo sobo docela razjarjen. Ogibal sem se pa govoriti ž njo in se nisem ne enkrat sešel ž njo po dogodku z Wmrmerhelmovimi; pri tem sem se kazal tudi nekoliko ponosnega in nedostopnega. Toda čim več časa je minolo tem več zlobe se je nabiralo v meni. Akoravno bi me prav nič ne ljubila, bi vendar ne smela tako teptati mojih čutil in s takim preziranjem vsprejemati moje privrženosti. Saj dobro ve, da jo resnično ljubim, saj mi je sama dopuščala, dovoljevala ž ryo tako govoriti. Res, da se je ta stvar med nama nekako čudno začela. Že davno, pred dvemi meseci, sem začel opažati, da me hoče narediti svojim prijateljem, zaupnikom in da že nekoliko poskusa. Toda, to se ji tedaj ni posrečilo in namesto tega so navstali sedanji, čudili odnošaji; ravno radi tega sem tudi začel ž njo na tak način gojoriti. Ce pa ji je politiikega položaja brezdvomno preneseno na jug. V svojem pismo, ki ga je pisal strankarskemu shodu v Prago, pa je povdarjal, da bi bil že skrajni Čas, da se tudi Češko nemški poslanci odpovedo avoji frakcijski politi-kini in :družijo v trdno, združeno enoto. To pismo je na vsak način hud tobak za Dobernigove »udetske brate in zato je umijivo. da je glasilo čeških Nemcev „Bo-hemia" vsa is sebe zbog te „nepristojnosti" in „uoorncstiu voditelja alpskih Nemcev. Še hujše je pa s krščanskimi accijalci, ki so danes na močneja ia najvplivneja parla-mentariška skupina. Dobernig se je vsaj opravičil. A krščanski sccijalci niso bili niti na shodu navzoči, niti se niso opravičili. In to je druga, huda io grenka kapljica v to čaio nemškega veselja in znakom, da ie to veselje blinieno in precej — nare;eno. Kl ubu vsemu kričanju o nemški „Gtemeinburgscbaft", ie ravno sobotni shod nemških zaupnikov v Pragi ponosno dokazal, — kakor je povdarjal tudi dr. Rjbaf minolo nedel o pri sv. Ivanu, — da je ta „Gtemein-burgersehaft14 dobila precej veliko luknjo, a to ravno vsled taktike „Slov. enote". Sicer pa niso gospodie na tem shedu nič novega povedali. Povedali 83 stare reči o strašni nevarnosti, ▼ kateri te baje nahaja avstrijsko n*mšt-/o; ftokali so, da reforma poslovoika znači veliko nevarnost za nemitvo, ki se mora združiti v trdno falango proti — Slovenstvu l A mi Siovani ? K i naj rečemo oa to ? Iz gornjih izvajanj je razvidoo, da pomena tega nemškega shoda nikakor ne precenjujemo. Ali tudi v nasprotni ekstrem ne vrnemo pasti, da bi se po prvih zrakih razgrajanja 7 nemškem taboru dali zavesti v pcdcenjevaoje nemške nevarnosti. Kake s&ključke naj izvajamo? Ca Nemci, ki so v«ega prenapučen?, ki jim je narodai obstanek zagotovljen, poudarjajo potrebo enotnega n&stopaujn, potrebo, do sklenejo svoja Vi ste: koliko veča io najneia je ta potreba sa nts, ki se meramo t resnici boriti še za najelementarneie pogoje svojemu cbstanku. Naš položaj zahteva absolutno, da se združimo čim tesneje, a pred v*em je nuino petrebno, da se enotni faiangi alpskih Nemcev postaji nasproti enotna falanga Jugoslovanov, kakor je Legl&šal tudi dr. Rybar minulo nedeljo na sbodu pri S?. I?anu 1 Našim poslancem kličemo: Sklenite svoje v r s t e I ___ Goriški deželni zbor. V. te a, dne 7. januarja 1910 ob 4*36 ur. popoludne. Pričetkcm seje je posl. Antonelli vložil predlog za uravnavo vednih tokov v deželi in posl. Kosmač ?a pomnožitev uradnega osobja v oddelku za javna dola pri tržaškem namesteištvu. Oba predloga prideta na dnevni red prih. seje ?a utemeljevanje. 1) Antonelli: Utemeljuje predlog o taksjšnji zgradbi mosta pri Zagraju. Predlog se sprejme, ki se žnjim pozivlje vlado, da takoj prične in izvede dotična dela. 2) Pettarin: Poroča v imenu dež. odbora o projektovani obrežni cesti Trst-Tržič. — Deželni odbor predlaga širino ceste 9 m in deželni prispevek 200.000 K. ki se izplača v desetih obrokih po 20 000 K. — Predlog je sprejet. 3) Berbuč: Predlog za zboljšanje kraških pašnikov se odstopi finančnemu odseka. — protivna moja ljubezen, zakaj mi naravnost ne prepove, govoriti o njej ? Ne prepoveduje mi, še sama me je izzivala včasih na ta pogovor... seveda le zato, da bi me osmešila. Vem prav dobro in opazil sem, da ji je v veselje, ko me je poslušala in me razdrazila do bolečine, da me nenadoma napada s kakim novim načinom preziranja in omalovaževanja. Sama tudi ve dobro, da brez nje ne morem živeti. Minoli so sedaj že trije dnevi po dogodku z baronom in jaz že ne morem prenašati več najine ločitve. Ko sem jo pravkar srečal pri vokzalu, mi je začelo srce tako biti, da sem kar bled postal. Saj tudi ona brez mene ne bo živela. Potrebuje me — ali nemara samo tako, kakor šaljivca Balakireva ? Nekaj skriva, to je gotovo. Njen pogovor z babico mi je bridko ranil srce. Tisočkrat sem jo poživljal, naj bo odkritosrčna napram meni, in znala je, da sem v resnici pripravljen, položiti zanjo svojo glajo. Toda odbijala me je vedno s pre-ziranjem in zahtevala od mene namesto živjjenske žrtve, ki sem io ji nudil, take stvari, kakor ravno dogodek z baronom! Koga bi to ne spravilo iz ravnotežja? Ali 4) Pettarin: Predlog proti kobilicam na Kram se odstopi jurid. odseku. 5) Pettarin: Predlog o nadzorstvu nad trgovino z umetnimi gnojili, oljnatimi pogačami in s semenom se oditopi fiinaai. odseku. 6) Pettarin: Reacluci a glede ustanovitve državne osrednje zadružne blagajne gre v fioanč. odsek. 7) B e r b u č : Predlog o ureditvenih aa-pravnh ob Soči pri Volčah oziroma Tolminu, se odstopi tehn. odseku. 8) Pettarin: Predlog o zvišanj« šle-vila in iznosa podpor za obiskovanje babi-škega tečaja, se odstopi fia. odseku. 9) Pettarin: Predlog o poviSku obrestnega merila za zastavna pisma dež. cbš.-kreditnega zavoda in deželnega hipotekarnega kreditnega zavoda od 4 na 41/s°/s se oditopi fin. odseku. 10) Pettarin; Prememba Statutov dež. hip. kred. zavoda in dež. občinsko kreditnega zavoda, ki meri na to. da se pooblasti dež. odbor presojati o obrestni meri, se odstopi fin. odseku. 11) Pettarin: Predlog o brambuah napravah ob Idriji pri Lonzanu in Bernardisu se odstopi tehn, cdieku z nalogom, da poroča tekom januarja. 12) Pettarin: Resolucija o splošni ureditvi Idrije in njenih pritokov se odstopi tehn. odseku. 13) Pettarin: Predlog o kletarikih nadzornikih, o izvrševanju tinvkega zakona na Ogrskem, o pospeševanje vinske trgovine, o enakem obdačenju viaa in piva, se spiej-mejo v smislu, da se nastavita 2 namesto 1 nadzornika« 14) Pettarin: Predlog o nadaljneai prispevku 6000 K za pretimalarično akcijo, grs v finarč. odsek. 15) Berbuč: Peticija obrtno nadaljevalne šola v Ajdovščini za podporo se oditopi pet. od teku. 16) Pettarin: Predlog za odobritev izplačila 1600 K podpore za brambne naprave ob Soči pri Zdravščini. sa od^tooi fin. odseku. 17) Petta-rin: Predlog o prispevku za prekop 7 škocijaaskem potoku, se odkaže tehn. odseku. 18) Berbuč: Predlog za uravnavo hudournika Slatno s pcstroSkom 8000 K, se odstopi tehn, odieku. 19) Pettarin: Odobri se trošek 906 K 80 st. porabljen o priliki, ko se je *ršila v Gorici razstava stavbne obrt?. Teh 906'80 K so gospodje deželnega odbora porabili za izlet * Marjsn, Gradiško in Foljan. Kakor kaže, gospodje na tem izletu niso trpeli lakote ! 20) P e 11 a r i n : Odobrite? izplačila podpore Fr. Kumar. (Sprejeto.) Isti poročevalec: 21) Odobritev izplačila podpore poškodovancem po požaru na Ponikvah. (Sprejeto.) 22) Odobritev izplačila podpore poškodovancem po požaru Drašček Jvanu in Vidiš Antonu. (Sprejeto.) 23. Prispevek avstrijskemu ribarskem« in ribškemu društvu. (Se odkaže tehničnemu odseku«) 24. Podpora košareki delavnici v Foljacu. (Se odstopi št 1. odseku.) Prih. seja 12. t. m. Posamezni odseki »o sestavljeni takole : 1) Verifikacij ski odsek: Posl.: dr. Pettarin predsednik, vitez Bla-sig, prof. Berbuč, svet. Fcn, dr. Faidutf. ie zanjo res ves svet osredotočen samo v Francozu ? In m. Astlej ? V tem oziru je postajala stvar že popolnoma nepojmljiva in jaz sem se pri tem silno mučil! Prišedši domov sem v napadu besno-sti pograbil pero in ji napisal to-le: „Pavlina Aleksandrovna ! Jaz vidim jasne, da je prišla katastrofa, ki zadene seveda tudi vas. Zadnjič vas vprašam : potrebujete moje glave ali ne? Ako me boste potrebovali za karkoli — razpolagajte, tac bom ždel večidel v svoji sobi in ne poj-dem nikamor. Ce bo treba — tedaj napišite ali pokličite \u (Pride še.) Naši mestni očetje. Niko Ninič. Rusca. Mahen možiček z velikissi ideali. Ti ideali pa so taki, da bi, prenešeni v prakso, kmalo pripravili tržaško občino na boben. Ne grd, da bi mi uravnavali svoje — potrebe po stanja občinskih finans, ampak občinske finance se morajo ravnati po naših potrebah: tako je našelo, ki je je izrekel dr. Buioa, o neki priliki. Sreča aa k* laški mestni svet, da vefiiaa mestnih svete- Strm II. „JEDINOST" *t. 11 V Trata, dne 11. januTarja 19 lt S) Železniški odsek: Poii.: prof. Berbač, preds., Bombig, Ve-ruti, Ant^aelli, Kosmač, Manfreda, Oasser. I) Pravni odsek: Posl.: dr. Piatmaig, preda., dr. Venier, dr. Pettarin, dr. Bugatto, svet. Fon, dr. Stepa atifi, Marinič. 4) P e t i c i j a k i odsek: Post: dr. Gregorčič, preda., Slobec, svet. Von, Manfreda. vit. Blang, Bombig, dr. Ve-aier, dr Faidutti, Marinič. 5) Finančni odsek: Poal.: dr. Pettarin, pred«., Bombig, dr. Meizlik, dr. Pinausig, prof. Berbnč, dr. Ste-pančič, Zega. •) Tehnično-gospodarski odsek. Posl.: Zega, predsednik, dr. Gregorčič, Kosmač, Marinič, Antonelli, dr, Pinausig, Pieoinini. 7) Šolski odaek ali uaatopi fciato, ki ga odrede s pozorifcča, ali pa poskuu stojo srečo z novimi volitvami. / Sedaj je stvar krone, za katero alternativo ae odloči. Bilo eno, bilo drago: za Ogrsko se bližajo dnevi novib, velikih vihajev, Ograka kriza je tam, kjer je bila pred letom, pred 9 leti, a svoj iavor ima v letu 1867, v tisti nesrečni tvorbi zločinsko lahkomiiljenega Beusta in Nemcev, ki jej pravimo: duvalisem. Koliko sveže sile bi mogla imeti krona v nemadjcrskih narodnostih proti madjar skem blaznemn io veni zrnu! A vse te moči ao vezane in ne morejo priti do veljave, ker so Neccci v svoji nacijon&lni in politični požreš-nosti sklenili z Madjari tisti zločinski pakt. In usodno je to, da se utegnejo stvari razviti tako, da bodo narodnosti na Ogrskem prisiljene v razmišljanje, da-li jim ne kaže iskati kakega miru z — Justhom?! Grof Kfc uen-Hedervary na Dunaju. BUDIMPEŠTA 10. (Ogr. biro.) Grof Posl.: dr. Venier, pred«., Nigria, vitez! Khuen-Hedervary je ob 7'10 zvečer na željo Bi asi g, bar. Locatelli, prof. Berbnč, svetnik idr. Lukacia dospel na Dunaj. Njegovjnhod Ves. Zeg*. J® Kriza na Ogrskem. Pred novIbI vikarji. Zaapaiku krone Lakacaa ae je v zvezi z načrti z& rešitev ogrske krize. Lnkaoi pri oitaijn posledice, ki bi jih imelo raziirjenjs vinskega 1897 razglašenega izvršitvenega predpisa k davka in posebno nvedenje novega davka na IV. poglavja zakona od 95. oktobra 1896, vina v boteljkah za naie vinogradnike, ki se drž. za k. it. 920 in v dodatkih« Ponatisek nahajajo ravno aedaj v obupnem stanju, tega dobe lahko brezplačno davčni obvezanoi Vsako sviianje in razširjenje davka bi pome- i v Tratu na c. kr. davčnih administracijah njalo za vinake producente znižanje Trst I in Trat 11, na Goriškem in v litri pa prodajne cene, a za konsnmente na priatojnih c. kr. davčnih glavarstvih, od-z višanje kupne oene, tako, da ki nosno na e. kr. davkarijah, ki niso na sedeža bili oškodovani eni in drugi. Pretresovaje ; okrajnega glavaratva. na drobno značaj vinakega davka in stanje i Ako kak davčni obvezanec ne peđa vinogradništva, je prišel govornik do za- \ dolžoe napovedi v predpisanem roku, pripravi ključka, da bi vsako razširjenje in zvišanje se odmera po novem pozivu na podlagi § 20* davka na vino pomenjalo za vinogradnike lahko nradoma; razven tega mu je pričako-nov uiedepolen udarec. Predlagal je reaolu- vati, da ae uvede proti njemu preiakava zaradi cijo, ki protestira toliko v interesu producen- davčne zatajbe. Kazenska določila zaradi davčne zatajbe, davčnega prikrajlenja in opnščene napovedi obsegajo v §§ 229, 24], 243 in 244. Napovedi za prihodninaki davek je glasom § 138 predložiti na pristojni davčni oblasti v tistem Pasu kakor napovedi za osebni Ustava za uiBMjoui —« -- 'enco katere — naglašamo. 0«taie portfelje si hoče J Lukacs rezervirati za tiste skuoine, ki bodo voljne vstopiti v večino, ki na] bi podpirala Tiado na podlngi Lnkacsevega programa. Drugače rečeao: Lukacs ni mogel pridobiti doslej politično odločilnih c k u p i n. Iq res: vse. kar za sedaj kaj tehta politično n.a Ogrskem, stoji ledeno hladno nasproti, signale za neizprosen boj Izliati usoden je nastop Jastha, ki ae d«nes privilegij »ori za preostro na Ograkem ceb proti nničtfn. Ksuta, d&-*i to ime samo tehta za vaacega pravega Madjara več nego sto programov in formul. Justh torei ie v kiubu stranke neodvisnosti na »to pil proti Lakacaa ne ie z v«o odkritostjo, ampak tudi z 'bo tisto atrno«tjo, ki je po&ebno a.ojssvo madjarskih politikov. Od mene nima Lnkaca — je viklik-n I Jasth — ničesar pričakovati, oi mene ne dobi prcračaaakega provizorija, ne deaar?a, rekrutov. Z Lukacsem niti ras- tov, kolikor konsumentov proti namerovani reformi vinskega davka. Na to se je oglasil za besed) J. M. Bole, ki je v ojstrih besedah grajal načrt o reformi vinskega davka in zahteval, da vlada opuati svojo namero, ako noče, da bomo imeli me*t> lepih radovitnih vinogradov ; dohodninski davek. zapuščen baret. - V avrho odmere prihodninskega davka za Resolucija je bila vsprejeta enoglasno.!leto 1910 ce poživljalo torej vse oaebe, ki Predsednik Ivan G ori up in dr. S 1 a vi k (uživajo v Trato, na Goriškem ali v Iatri v ata še pozivala navzoče kmetovalce, da pri- smisla § 124 prihodninaksmu davku podvr-stopijo v kmetijsko družbo, ki bo mogla žene prejemke, da do 31 januarja 1910 pred-BUD1MPEŠTA 10. Ogr. biro poroča z Uspešno delovati le, ako bo močna. Kmetijska lože napovedi o vseh teh prejemkih iz*zem5i j Dunaja: Tajni svetnik Lukacs je bil danesjdmSba bodi organizacija in zastopnica našega one, pri kojih se prihodninski davek odtegne ob 1 uri pop. iprejet od cesarja v tričetrturn: 'fa^tekega stanu1 dolžnikom, po obrazca, uvedenem od c. kr. fi* - ' - • poročilo Luka.ca na j Akademlčni ples. Vabila za ta ples, minuter.tTa x odlokom od 2. junija znanje, uo cdircitve m prišlo. Lukacs ostane ^ ?t4ij 22 t m v veliki dvorani „Narod, i I906 dr2» 8ak» T?l napovedi aa vla- n* *nn*t .„tri na A*-đoina« ,0 ža ^pojana. Kdor se želi" udele- oziroma tudi dado uatmeno na zapisnik žiti te prireditve naših viaokošolcev in po i™ "ti davčni oblasti, katera je po pričujočem pomoti ni dobil vabila, naj blagovoli to na- naznanilu pristojna za sprejemanje napovedi o tnaniti akad. fer. društva .Balkan« Trat; OMbnem dohodomtkem davku. (Narodni dom, Slov. Čitalnica), kjer se tndi j , x Tiskovine za napovedi ae dobivajo brez-x - -- j0je jQ se. plačao na istih oblastih in uradih, kakor tudt 12. dopd. } tiskovine za osebni dohodninski davek, in od 5 do 6 ure nonol * Prihodninski davek je po § 124 dolžan Boano iu Hercegovino, kakor ga je že dogc-i ' ' J* * ' . 'plačati, keder ia imovinskih predmetov ali a - voril Wekerle z avstrijsko vlado. Istodobno z j Razpisana služba. — Pri c. kr. solnih (imoTiDskih ic dobiva prejemke, katerih a!; že daja ra2g!ageojem ustave bodo odpravljeni tudi v.i j uradih oz»r. pri drugih uradih v Prinnrju 3« jni Se Z9del Zaapoiku krone L,atocsu se je pač po- STdiicnci. CeBar je vzel p0rcčilo prečilo, da je aestarU mioisterstvo, aii bolje! Dq cd!r5itre oi p^is,0i L, rečeno: da je pridobil nekaj mož, ki so pn- ge tnkftj -B jd<) bc,kQnt) zypet jutri na av pravljeni prevzeti nekatere portefelje. Le ne-:lfinno k Bosno in Hercegovino. Z Duoaja poročajo, da bo prvi čin nove|*£jT.*"'° -v pred 5'0^ji ^t°1p|niCoroča, da se v zadevi j v ^ubijani (plač. 40 K)j528.| odnosno njegov zvoniti zastopnik, pod zako- - ' - ^Mestna občina Novo meato; 529. Ocraina {nitimi pogoji podati napoved. ne pravljal no bo to6. Njega, Justha, plašijo nikake grožnje, niti ne žuganje Tirni volitvami. On ae teh ne boji, ampak ne se lStaJ^'n^^^Uh^ti^M "biohtoib^rJS^ Ip25?l?,Sim - ? 'v; {STl^n ? ff^fl^' ^ Prihodnin.ke^u da^ku " L „a\n „Strelski m kes:«av«ki klub Djl-Jlrastoik podvrženi prejemki niti sami zase, niti skuono Z " ZSKS . • (P'^al 50 K); 531. Narodna čitalnioa v Cr- iS njihovimi drugimi dohodki nž» presegajo okolnosti, k, so pokazale oblasti popolnoma, VP^ (plf 5^; 50 K) ; 532> Podružnica petnega zneska 1200 K, so po § 125 št. 7 i " " da je pričakovati j100 P jik veseli, ker je uverjen, da njegovi somišlje- novo sled. Baje da si je neka oseba, ki \ ozna j * J ~ j. in M 'oda mki — privrženci aoaolutne državno-politične jako dobro Hofrichterjeve navade, zmialila; 7"g . gg3 ia gospodarske ueod«ianosti Ogrske pod formo peklenski načrt na način, ki bi utegnil obte- Metoda na persenaba ani.e — itrd vae sovražnike v prah. ževatt Hofrichterja. Ali ni ta brutaln j-odkrita odpoved na i Omenjeni list pravi, __ r--------, adreso Likacse^o, ki daja nastopu Justha! že tekom prihodnjih dm iznenadjenta. | ^ gla?no važno:t. Že iz napovedi, da ne dovoU fFAoiS Ig. Gjurina po ulici Coroneo in čul, da ga rekrutov ie jasno, aa strel «z Ja.tnovega UnCVm VCSU. 'nekdo kiiče po imenu. On ae je ozrl, ter topa je bil naperjen tud, — više, na tisto ^del, da je stala za njim gruča 6-7 oseb. mesto, k,er .o najviši krogi najbolj občutljivi,: P. n. flfl. odbornike ia namestnike Pohtač Ni ?itaTili am k l8l dal® . Za maIo ČMa da je torej Ju»th grmel tndi naravnost na društva „Edinost uljudno prosim, dase ude- - — Trebnjem > gpioh prosti prihodninskega davka, torej ti ji Podružnica družbe nito dolžoe podati napovedi. Škofljici plačala \ Podrobna zakonita določila o seatsvi na-| povedi za prihodninski davek so natisnjena na ; muiaui wuuliujiu(.i unfc» .u uduiujolo ua Napad na g. Gjurina. Minolo soboto, že jzad . i strani obrazca za napoved v pouk dav- zvečer, ie šai aloranskl __ , _ _ . _ , . Nova Črka dobi naš list z jntršnjo Šte-Ud preje opazil in oni ki ga je vda ril, je pri Lakacu. In kar je še posebno pomembno: j ^ No?e &ke M ^ iepe prijetne sa .tavil: nikdo v klabn m oporekal Justhu in so;oko io imo uverjeni, ds čitatelji zadovoljstvom j „Perchfc la že nn nazionalista slavo". <». molčali, ko je aoostrofiral nav/.oče : kdor J® • pozdravijo to spremembo, ker bo žnjo čitanje GHurin je vzel iz žepa ključ, da bi se branil, za pogajanje z Lukaciem — torej zaupnikom, jtko ^ je polebno važno za čita- ker dražega orožja ni imel. A med 13-1 se je kron* — nima ničesar več iskati v tem telj9 iz širokih slojev. j že približal nek redar, na kar so napadalci U T - - „„ - Ta sprememba je bila nameravana že zpobegnili. * letom, toda tovarna je nekoliko zakas-1 Kdo so bili napadalci? Seveda sinovi stranka povrača a a tare mu programa, ki je. f imSit?il0 naročila. j 2000 letne kulture. Dolžnost redarstva je, da gospodarska neodvisnost, samo- j" «« , , ____„ atojna ograka vojska, personalna! Javni abod „Kaiatiaka družba- za Trit uni a in splošna volilna pravica ia okolieo ki se je vršil v nedeljo prfldpolndae ^ .J®2„! ^hihn^ii ^ * . J. _ tUKj.^« j«..;- ^ kil i.bA U. i več ažurni, da bi hodili po mestu. brivec »čcim obtezaocem. V avrho priredbo prihodnicsktga davk^ za leto 1910 treba glasom § 128 uapovedati stalne prejemke v znesku, 1, 1909 dejanjski doseženem, nedoločene in nettalne prejemke pa v premera 1907, 1908. in 190». Kedor ni imel prejemkov še toliko iass, mera jih napoved&ti po povprečni dobi niih obstanka, oziroma se zneskom, ki ga upa doseči ▼ enem letu. Določila za obdačenje ca novo v davčno dolžnost atopajočih oseb in niih dolžaotti, podati potrebno nazaanilo, nahajajo se v § 145. Eedor ne poda pravočasno napovedi, odnosno omenjenega naznanila, aa izpOBtavi tudi pri prihodainakemu kakor pri osebnemu dohodninskemu davku pravnim posledicam, da ao davčne oblasti glasom § 142 pooblaščene uvesti obdačenje nradoma, ter da ae po §§ 243, št. 4 io 244, more kazeaski pristopati radi davčne zataibe. je Jtuth še zaklical, da v podaljšanje j v „Sokolovi" dvorani, je bil jako dobro obi bančnega privilegija ne dovoli, tudi če bi ostal skao, Prišlo je kmetovalcev iz fseh krajev naše sam ca meitu! Potoval bo po vsej deželi in J okolice, vedti agitacijo. Seda- se g Lukacs ne more udajati ni-kakim nadam in mora b>ti nn Čistem, da v zbornici ne dobi večioe za proračunski provi igurni, Napovedi za odmero osebnega dohod ninskega davka in osebnega davka od vseh Po primernem pozdravu predsednika g. \ službenih prejemkov in prihodninskega davka L Goriupaje poročal podpredsednik dr. iza leto 1910. (Zvršetek). S i a * i k o nameravanem razširjenju in spre • i Natančneje določila, kako je postopati membi davka na vinoa Razložil je dotedaj' pri sestavi napovedi za osebno dohodarino zori;! Potem ma ostane le še dvojna pot: j veljavne predpise o vinskem davku in pokazal i nahajajo ae v I. delu v drž. zak. št. 108 ex vaisev rendar-le ni tega maenja. Zato tudi' mož ne more praktično uveljavljati slojih J teorij z ozirom na mestno gospodarstvo. Čaj bi ta mož prakticira! to svojo teorijo v svo- > jem lastnem privatnem življenju, to je, če j uravnava svoje fiaance po svGjih potrebah; in ce narobe — potem bi gotovo k malo čulij da pri dr. Marku Rusoi — poje boben. Solatti. Kuko in na kak nečin je priielj ta čin vek v mestni sf€t, to je res uganka, na katero bi utegoila dati tečen odgovor morda Ie gospoda Daurant in Mrach. Edino, kar ga u*posoblja za mestnega svetovalca je njegov itatijaniki Šoveoizem io njegovo bogativo. Ni ma nobena etvar po volji. Krega se vedao »am ■ aeboj. Kadar gorori kak član opozicije, gedroja in mrmra, kakor kak atar medted. Pri tem pa maja z glavo in se stresa, kakor da bi imel 43 atopinj mrzlice. T« mrzlica ga pa stresa le, dokler mora v raketnem sveta posl .šali zahttve Slovencem. Kfckor bitio pa ae nahaja zopet zunaj, na Teiik*m trgu, ga mine tudi mrzlica. Ravaalal. Kriči mnogo, a m nevaren. Navidezno neizprosen, v resnici ni tako hud, kakor je videti. Da si ima mož že ta pa Um pomeša ne sire lase, utegno vendar ša priti čas, ko se ko dalo ž njim pametno govoriti Mor do. Utegne biti precaj bogat. Druge lastnosti, ki bi ga usposobljale za mestni svet, menda Lima. Čitati zna precej dobra. To je pokazal v neki seji, ko je čital prav lično spisani govor. 0' Osmo. Prototip dobrodušnega človeka. Prtivi „pedre pacifico". Bil bi najraje, da se ga puiča lepo v mira in da se ga ne vznemirja z raznimi politiškimi, narodnimi, soci j al 01 mi in aličaimi problemi« On bi bržkone privolil, da se Slovencem ža danes dovole paralelke ne le na vaeh mestnih ljudskih, ampak tudi na arednjih šolah. Morda bi to celo sam predlagal, a se ne mara vznemirjati. Ko bi kdo drugi predlagal to, bi on gotovo ne oponiraj. Ko je dr. Martinis zahteval, da bi morali v mestni bolnišnici namestiti tudi zdravnikov, ki razumejo slovenski, je odgo varjal dr. D' Osmo, kakor predsednik zdrav štrene komisije. Ali ni odgovoril tako, kakor &e je to dotedaj vedoo ponavljalo : „Siamo in easa n ostra", — smo v italijanskem mestu itd. — a m puk odgovoril je, da je v mestni bolnišnici tudi zdravnikov, ki razumejo slovenski I 8 tam je prizaal indirektno, da je zahteva po poznanju s'.oveqfčine od strani zdravnikov mestne bolnišnice opravičena. Zato pa sta ga takrat Mrach in Daarant pogle- dala strašno grd > po strani! Budinich. Edini konservativec in kakor tak edini predata vitel j patrijotizma in nekdanje tradicijonelne tržaške zvestobe v mestnem sretu. Tak > nam je tudi razumljivo dejstvo, da ie ta mož tndi najstarejši član mostnega svesa. Torej nekaka relikvija tržaškega avatrijanst?a. Njegova visoka starost naj veija v očeh velike patrie kakor olajševalna okolnost za njegovo lojalno mišljenje nasproti — tiranom ! Dr. Poaehar. Velik klepetoa, ki muči svoje kolege ia nesrečne žurnalitte ter druge poslušalce po csle ure s svojimi težko prebavljivimi teorijami, ki pa imajo za njega samega to dobro praktično stran, da mu do-našajo preko 20.000 kron letnih dohodkov. Govori vedno s patosom. Obrnjen je proti sboroici, a govori za galerijo. Namen njegovim govorom je vedao vnaoji efekt, ki ga pa ravno radi avojega teatraličnega nastopanja nikdar ne dosesa. On je dobro plačan za ideje, ki jih zastopa in treba prisnati, da ai prizadeva, da bi tem idejam po možnosti dobro služil. Mož študira resno soeijaine probleme, ali pri tem se ma dogaja dostikrat, da razvija teorije, ki jih še sam ni prebavil. ustrednl banka ceskych CDHDITCI Cll PODRUŽNICA v TBSTT orunl I L.LLrl :: PIAZZA BEL P09TEROS3O l r. VLOGE n KNJIŽICE 40" » PfiEMIJOTE VLOGE?^ VADIJE11 KAVCIJE MENJALNICA Plttoni. Simpatična prikazen. Brezdvomno edec najboljših govornisov meatoega aveta. Govori lepo, gladko in z lahkoto: brez tosa, brez afekt?, ne loveč ae za vnmjim efektom. Cerilutz. Asimilirani Čsrnivec I Zato bi želel, da se z^edi tako tadi z razaimi dru-g;mi eci, iči, viči in čiči. Kakor sred«tro za to asimilacijo je predlagal alovensks šole z italijanskimi učitelji. Ni e!aba ideja tc. Ko mu j« pa dr. Slavik r?kel, da se ta njegova teorija o asimilaciji ne »jema z idejami — internacijo n a 1 i r m a, kikorfiir g t proglaša socijalnodemokratčns, torej Čeruivčeva stranka, je mež odvrnil v zadregi: Moral aem jib prepričati! Če je bil prvi argument šepav, je pa bil dragi g;tivo de bolj! Tadi če ni mož ticer šs nikdar ucirelil nikakega koda, je dokazal že z argameatom O asimilaciji in načinom, k ikor je opravtčavai ta argumeaat, da utegne biti dober agitator, da •je pa prar gotovo neroden parl&meatareo« (Zvršetek pri le.) ♦ * Včerajiao črtico o Daurant a je treba kor girati v toliko, da ni bil okltfutan Daurant, ampak DepLra. Op. pts. t T Trstu, dne 11. junmrijft 1910 „EDINOfcJT it. 11. Stran HI Tmdi glede prihodninskega davka ie dol- tekom tega meseca bo vstanovni občni zbor fccoat, podati napoved, in naaledki opuičenja, podružnice N. D. O. za Kontovelj in Protek jate so neodvisni cd tega, ie-lifbil davčni obve- in otvoritev javne knjižoice. z«neo ia to oaebno pozvan ali ne, Zamenjal je nekdo evoje palico v gostilni K. D. O. povodom Ciril Metodovega plesa. Dokčnik je naprošan, naj prinese palico v nafte uredništvo. Ljudska predavanja v Trsta. ' — Jatri ii. t. m. bo ▼ Sokolovi dvorani predaval g. prof. dr. Ivan Merhar o „Prešernu in lirski ideji*. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnima 20 stot. Gosp. predavatelj bo t svojem predavanji govoril o ilirskem pokret«, ki ga je započel Ljudevit Gaj in o stališču, katero je zavzemal naš pesnik-prvak France Prešeren napram temu gibanju. Iz sodne slsžbe. Sodni praktikanti Kon-5*aatin Marošič. GMdo Premuda in Hugo , Karaman v Trstu so imenovani avskultanti. V sooot}, dne 8, t se je vršil 'napovedani shod N. D. O. v Skednja. Prostorna dvorana , Gospodarskega društva" je bila dobesedno natlačena. Govorili so tov. dr. J. Mandič in predsednik ftkedenjske krajevne skupine. Na to so se vršile nadomestne ve-litre in se je izvolila posebna deputacija, ki se prihodnjo sredo predstavi vodstva v plavžih. tržaška mala kronika. Darovi. Jugoslovani ob rasidu Ciril-Metodo vega pleva položili mali dar doma na altar 25 K. — (Polovica za Slovence, polovico za Hrvate.) Deaar hrani uprava „BJinost". — Zadnji gostje v kavarni Baikan po Ciril-Metodovem plesu zložili 11 K. — Za svetojakobško podružnico družbe I sv- Cirila in Metoda darovali kumi ker se je • svečenik branil krstiti na ime Darinka, češ Ida to ni bila svetnica 3 E. Fran Kobal je daroval 1 K 50 asot., ker ni plačal kazni 1 E. Denar hrani oprava. — Za podruž. družbe S7. Cirila in Met. na Gtrfcti darovali so kvartopirci v gostilni Eonsnmnega društva v Bojanu E 7. — Eer narodni šraufi niso znali Krige-rufer" plačajo za sv. Cirila in Metoda za moško podružnico družbe sv. Cirila in Met. kron 2 Za veliki Ciril-Metodov ples združene Poskus sam mora. — Julijana Spangar, stara 26 let, iz Maribora, prostitutka, stanujoč« v al. Alta na, je predsinočnjem, ko ?e sedela v goitisci WA\V allegro bottaio" v ul. Besche ie. izpila dozo karbolce kisline. Tre-vesova rešilna postaja jo je spravila v bol-tđkdoo. Nagla smrt. Pred nočnem je neka Karo- lisa Kd; uinica Linbian-ke kreditne banke zlomila des: o ram j. Prepeljali ta jo v bol-nišaico. Uiarl je v bolman.ci delaTsc Fra« Misiej, kredit, banke E 10. Eap. Pavo Dabioovič E Tr^tu E 20. Kiine) banke E 10. Iran N. dirigent L; ubij. kred. Ksčič ravnatelj Ljubijan. Higia ■! ki ;e težko ponesrečil pri eksploziji rame. Koledar in vreme. — Di&ea pa p. — Jutri: Arkadtj mač. Temperatura : ob 2. ari popoludne -v- 7' Ceis. Vreme včerai : lep«. Vreme naka napoved za Pri- me- 4. X, Y. E 2. Aatončič N, mizar E 2. Tc- z a m e r ik o: Večinoma n.sno, Semtftrt;a gieas. Zmarai vetrovi. Zelo hladao. ■mažič Mari a E 1. dr. Mandič E 10. Matija Lnh E 4, lan Počfcai g 1. dr. R. J. E 4. Dr, Filip vitez Wo.f E 20. Bužan E 2, N. .Mraule pođravnatdji E 3. N. B denek poštni p?dar&dnik E 3. Štefan Prele E 4. Marija Siauć E 1. Ante Sal ć E 1. Anton Ereš&vič E 5. N pozaan E 4, dr. H. Dolenc zdravnik E 4. Anton E?kora7ec E 1. Josip Prunk E m. !«. N. N. E 1. Fran Mrt E 5 OJga Prelc mase gieaaiisce, K 2. Stjepan Mslinger 40 stot. N. N. E 1, Prijetno nas ie iznenadila vest, da vpri-Leškovec E 1. N. Novak E 2. Pokorni, zosi naše gledališče v nedeljo tri izvirna ravastelj E 8. Josip Brezove E 1. dr. Kor-n<*ajia dramatična dela, katerih avtor je zdravnik E 11. Medvcšček Podgorje Triašal Pod pseudonimom „Tngomiru>K — i kava se — kakor čujemo — odlična- — Ker se niso mogli udeležiti Ciril Met. oseba izmed tržaškega razumni- P*"* darovali gg. A. Z, I. B. E. G. E š t v a. V vseb treh delih — dve enodejanki 6- G« Jaromir Bizjak v isti namen E 3. — in eaa dvodejanka — obdelava dramatik, Denar hrani uprava. PellKl Kinematograf BEL VEDHRE TRST - ulica Belvedere 19 - TRST Od torka dne 11. januvarja, do četrtka dne 13. januvarja 1910. 1.) Ilnstrovani koledar, šaljiv prizor. 2 ) Prokleta igra. pretresljiva drema. 3. Veselo Novo leto, velekomično. Prvi sedeži 40 si, II. 20 stot. Otroci in vojaki 10 stot VELIKI DOHODI ZA ZIMSKO SEZONO JOSIP SPEHAR TRST, ulica S. Caterina štev. 9 - Piazza Nuova je bogato založena z veliko izbero zadnjih novosti za simsko sezono po jako zmernih cenah. — SPECIJALITETA PRAVEGA ANGLEŠKEGA BLAGA. Izb m srajc, ovratnitoT, nretpic. zapestnic itd- - Na želio se romajo uzorci Odlikovana pekarna in slasčicanna s zlato kolajno in križcem na mednarodni obrtni razstavi v Londona 1909 Rcquedotto 15. - Podruž. ul. Miramar 9 oštr trikrat na dan sycž krnh. Prod&jftlnica je tudi dobro preskrbljena z vsakovrstsisil bišSioti posebno za čaj; ima razne fina vina in likerje v buteljksh ia fine desertne bombone. Sprejema naročila za vsakovrstne torte, krokante itd., kakor tudi vsake predmete za npeči. — Ima tudi najfinejšo moko iz najboljših mlinov po najnižji ceni. BREZPLAČNA POSTREŽBA NA DOM. — Priporočam se ea obilen obisk z odličnim spoštovanjem Vinko Skerk Velika skladišča manlfakturnega blaga in konfekcij za gospode, gospe in otroke. Plačilo na obroke. M. B. Katx TRST - ulica Sanita ?6, II. aadstr. Podružnica v Ge-ici. ulica Alvarez 3, I. n. PBODAJALNIGA ŠVICARSKIH 1 josip oppenheim r 11 :i arar In Iziilmtil] iaiHnr|iv H siedet moderni nacaralistifini stroji, razne pro- ' bleose soci'aloega življenja. Vpriz&rjhti in poipeSa^ti deU domačih • pisaSsiie?, ni le prva Tzriftana naloga rsa-ke^a gledališča, raar*eč tudi strar n|«gofe aad ar»tTo Gospodarstvo. Sadje Ia Človeški organizem. Med raz-panogami agrarne iodaatnie je ramo , - . ... . - ------rstfo ono. ki pred vsemi drugimi nadi ta* in ponosa. Tr£aiko občinstvo p. gotovo |km6tovaicu dobička in kratkofia.ja ob enem. rastno pnbiti v nedeljo v gledaUie^ ki ob; Kmetovalcu je dano, da z raciionelno go-tek* prilikah postane nekak tribuna! amet- jifcrijo aadnih 8smore ^^ no* čegjr sodnik - je oobartvo samo. !-Tojo ra2umno daimTQ04t &ko ?odi raifto dre. Kratko oceno o zadnji nedeljski pred-;feiC aam h na DačiD, W mm „gotorlja obilico sadja najbolje mta stari priobčimo ▼ prihodnji itevilki. Društvene vesti. ^Čitalnica" pri sv. Jakobu priredi prihoda jo soboto plesni venček v krasni drerani »Trgov, izobr. druit»att ul. 8. Prancesco 2. L 'zavijamo smerno, •lasbeso društvo »Trst Sadje td sme po pravici smatrati za cenen io okusen dodatek vsakemu obedu. Upoite ?aci ie treba, d* igra zavživanje sadja pri filoreik^zDU organizmu važno vlogo, če je Crst, Corso štev. 5 (blizu knjigarne Vran) BOGATA IZBERA zlatih, srebrnih in kovinastih ur. Stanaka ura * modernim zvonilom. fRSTASI, UHASI, VERIŽICE Itd. pa zatrnllt atcah. Popravljanje se izvrši po ioi. cenaii in z imim Slavno občinstvo pozor! V Rovootvorjeni trgovini se slanino, pre kajenim in svežim svinjskim mesom, na trgu della Barriera vecchia štev. 9, se vsakomur postreže z izvrstnim, prve vrste blagom, kakor: klobasami kranjskimi in tu-najskimi furlanskimi in ogrskimi salami, vsakovrstnim sirom in razno »rst. d likatesami. Cene zmerne. - Postrežba točna. Za obilen obisk se priooroča MARUŠIČ. 3E 3 opozarja rte m. gg. pevce in pefke, da bo danes ob 8. uri: DVORANA ZA 80DBENE DRAŽBE z F" f vsaki četreek. — Sprejemaio se nove aevake • a Dražba. se »rti juta dna 18. t. mali. S. Sebastiano 6. L ;od 9- d> 12- urB dopoiaiac. II. čajev večer Slovaaake čitalnica, ki ae I K/oiaika delm* miza, pult, obešab, j ho vrSil 1 aoboto 15 t. m. v vseh čitalnitkih razni kcgl _j prostorih, obeta zopet obilo neprisiljene in j ~ j ^^^^c-foZ*^^/:™": M te io posoj. M?o ? SHedojn lia«, burka v 1 dejanja, ples in sviran)e salonskega orkestra Fooda. Bofiet v oskrbi \ ii danih gg. članic. Za gospode poaebna j VABILO 1121 ;§ralna soba. - [ f Piičako^ti torej, da kakor je ie prvi čaj ar večer u-jpel ▼ občo zadovoljstvo in ae ie — po splošnem priznanju — izvrstno zabavalo, bo utotak^ tudi n a II em čajevem : ve4eru. j Plesca va a MČitalnicdtt o d pa d t to tredo,! t. j. IS. t. m. Tržaško podporno in bralno društvo v al. 8:&dioa itev. 19 »abi vse odbornike ia u fc namestnike k redai s&d, ki bo t četrtek lf. t. m. ob navadni uri z?eč2r. Trgovsko izobraz. draštvo v Trst«, — Notoj točno cb 9. ari cdborova seja v dru* št aaih prostorih. Predsednik. Mnenje g. dra. prof. Gaetana Mazzoni TsenčIIlškega profesorja propedertične patologije in klinične kirurgije, pri mar!j a t bolnišnici S. Salvatore In Laterano, konzultujočega zdravnika _Njegor. Svetosti papefa LEVA XIII. Gosp. J. SERRA VALLO Trsu ŽELEZNATO KINA VINO SERRAVALLO (Vino d i China Ferruginoso Serravallo) se lahko smatra za izboren preparat ter se priporoča s popolnim zaupanjem kot sredstvo proti klorovi anemiji, zlasti ako je ta zvezana s pomanjkanjem apetita m želodčno šibkostjo. lar. deiav. organizacija Nedeljski shod N. 0. 0. na Kontovelju je vspei naj«i;ajoeje. Na vabilo N. D. O. je prihitelo do 100 delavcev in kmetovalcev, >axifc domaJioov. Med splošnim navdušenjem sa govorili dr. Josip Mandič, Kocbek (ki je predsedoval), G a 1 i č J., Sodnik, Marši i, Kranja iu Nabergoj. 8e rdni obe zbor ki se bo vršil v nedeljo, 23. januvarja 1910 •b 2. ari popsludse v društvenih prostorih. Dnevni red : 1) Nagovor predsednika. 2) Poročilo tajnika. 3) Poročilo blagajnika. 4) Razni predlogi in nasveti. Na obilno udeležbo uljudno vabi OdbOf. >YV ohištvo solidno in alegant^e s&r rjo zmernih cenah Rafaele Itaiiu TRST — via Maloanton f — Priporočamo našim gospodinjam KOLINSKO CIKORIJO. Cement - Portland* I „SALONA' ■ Dražbe „SPALATO4" Anonimno dela. društvo eementa Po rti and SALONA. letni prolzrođl: 10,000 mn. B IZKLJUČNI ZASTOPNIK n Pisarna :: al. Carradori 16 Telefon 009. Zaloga Cementa Riva Grumuta 2 Telefon 23-30 Biran IV * E i >IN09T št. 11. V Trstu dne 11 januvarrja 1910 Kakor zor do, vsebuje većina tadja »nov>, ti p v ugodno poapeiu fjo prebavi an;e tfibf hrace. Nadalje viebnje sadje prav dobre ređilcc acoTi. Radi tega bi bilo želeti, da bi ae npo r&bijplo sadje kakor brana ne »amo v boi] ti b družica , temvei cal bi poatalo razen drngib ;e il pra a limdaka hrana v najnbožnejiih ' iouh prebivalstva, kjer je glavna jed moScata (polenta, kruh itd.) Proti raziirjsnju racijoneloe gcjitve aad-! ih drete«. bi zamoge! kdo oporekati, čel, kam pa n*j oddajamo aadje, 5e ga borno enkrat producirali v velikih množinah. Nt. to opazko naj odvrnemo : Kasi a> pu *zrosi, ki Često povzrcčaio težko&a pri prc raji s»d;a ? Odgovoriti moramo, da večii dol nad:a, kakoržoega dandanes pridelujemo, "ie manja vredne vr:te il> tako, da*ne bi za moglo rrenaiati dolge vožnje ne da bi ie pckvarilo. — Tudi «e bo treba sezaaniti a kupci sadm iz krajev, kamer bi se aad^e lahko izvažalo in poiscati bo trebs velike kontumna trge. Potrebno ?e tore! koremto organizirati izvoz t-sđ n, ki daaes pa£ ne doeeza niti cd dal-: č visine potrebe ; potem bo taka indu-strr.a doL^iaia obilo dobi&ka in eadjarejcem se ho dele dobro izplačalo. S 'em, da se bodo racijonelno gojila sadca drevesa le najboljših vrat in sicer v naji>godne.5ib ozemljih in v velikem obsegu ; s tem, da se izpopolnijo načini ohranitve sadja in da se korenito organizira razprodaja, bo prav Irhko možno izvažati izbrano sadje pc.v-sod t«, kjer so L raji za sadjarstvo manje ugodni. stosti iz štori&ke. Briska podružnica sv. Cirila iu Metoda bo imela svoj redni občni z ;or v uedeijo du«-16. janoarja 1910 ob 3. unh pcpoJ. v gostilniških pr utorib g. Janeza Sfi>igoa. z Mrliča »o potegnili w aohoto zvečer iz Soče pri barei. Opazki so ljudje ki so clu Čajr.o ».tali na mostu, kako p!a*a v vodi neko truplo. Spoznali so v n.em esebo ženskega si O a, Doslej ni bi:o mežno doznati, kdo bi naj bila utopljenka in k&ko je prišla v vodo. Redarstvo je ukceciio poizvedovanja. z Brzo vlaki južne železnico štev. 1005 (prh. v Gorico 10.05 predp.) ia št. 1006 (odb, Gorica 6.50 zv.) «e ustavljajo td 6, t. m. napraj tudt v Gmiišči—Zdra^ščini, dokler ce oe poprAfi za prevažanje most nri Z.' graju.__ tfesti u stre „Slov. ačlttljsko društvo v Istri44 bo zbcro\alo izredno dne 3 febrotai-js t. 1. ob 11. uri o op. v Bertok;h » tem-le dnevnim r^dom : 1. Nagovor pr-d: dnikov. — 2, Č-tacri ztpsuikov zadnjih d?eh zberoTatj. — 3. Došli spim. — 4. Urtdenje in urejev&nj društvenih epi« o v (poroča tu?. prediedaikj. — 5. Pregled in d polnite? zadejič sprejetih zat..nsk,h načrtov. — 6. Slučajne sti, Povednih vabil na rečeni občni zoor es na pošlje aikoamr. Pok g starih členov in goltov so vabljene tem potom tudi nove tt-varišicj it tovariši. Oklenejo naj z tao vnem > raSe crg&a^acije, ki zastopa povsod sžfiDov^kr in šouke interese. Iz TVera cdhaja v.ak ob 9*20 zj., iz Bi.rtokov f Trst pa ob 4. pop. in rabi sem aii tje po eno uro. Peš iz Kopra ali nazsj tri Čttrt ute. Em&lu po 4. pop, odhaja vlak tudi v Rper. Z« t oed ae blagovoli vask pri aviti po dopisnici to .'Josipa Bertcku v Lazaretu (posta Kcpei) do 31, t. is. Nf reeelo tov&nško snid?nje! Odbor. Pevsko bralno društvo „Neodvisnost" v Maie„:gah pn Kopru bo »melo v nedeljo dne 16. t. m. cb 4 uri popoludne »ve j letni občoi zoor i, s. v prostorih Antona BatriČa v Ma-rezigab, s »ledf frrn dn^vr.'m redom : 1. Pc-rcČ;lo pre Ei ti E! d Ei Si Ei Prodaj* najboljši bika Frodin globin, o&v&Her in Ciril Metod, mašilo. || Trst, Beivedere 32 || [r Zanimiva novica za vse! V prodajalnici železnin in kuhinjskih ter - hišnih potrebščin - ~ dobiva se razno vrstno blagfo in po najnižji ceni. UMBERT0 ČEŠĆA, Caserma II Posteljna mokrota, Popolno oziravljtnje zsjamčeco. Brezplečaa navodila. Naznaniti je staroBt in epol. Mnogo zahvalnih pisem na razpolago.--Zdravniško priporočeno. 1HSTIT0T „SAHITAS" ^ Bogomil Pino liTJi nra: t Sežan ima svojo novo proda-I&lnico v ur V TRSTU, Ulica Vircen. Belllni 13 nasproti cerkve sv. Antona novega. Vsakov. verižic po tov censh. T7SDFA = Kostor ■ieaca za mehaniif}* »»rt. Sprejme se kran* in stanovanje«. — F. Batjal, Goriea Stolna aliea it 3. 6S skladišče obisk zn zai&tev in d&6& « Trsi, via S, Csiovanni 16t ! n !»raveo K<-.6t»rr*elJf> f"«operutivu « Hnftks"" prodaja na mesečne aH tedenske obroke obleke ln površnike is, moške, perilo Itd. ftaidogovornejše eene p G ZOR' Skladišče ni v pritHčju ampar< v prvvm nadstropju Morberto Nachtigal! Trst, ulica Nuova 4?, Trst (Palača Salem) j®prevzelZAST0PiniTV0 ve-LIKE ŠVICARSKE URARNE t> r zamore radi tega prodajati :: vsakovrstne ure —7 — — - 1 po fouarnit mm. * Potrebščine za urarje se predajo po najzmernfjših cenah. Kova in bogata zalogs ^sakovpstnofts C* t»paln<; in jedilna sobe na j* Najnovejši uzorci. Trst, ¥ia dei RettorS št i Telefon Si. 71 Romano IV. F. Hormann, Trst ulica Giosue Carducci 20r Trst TELEFON 896. Veiika zaloga steklenih šip ter navadnih in dvojnih zrcal. Kria'aii vsake velikoati. Specijaliteta : stekleni ventilatorji. Posode za ribe. Zaloga okvirjev. Sprejme vsakovrstne poprave, provlačenja n steklom, verande itd. Telefon 896. Zabgateij s avb. podjetnikov * t* M < V* JEipporii „ALLA HODA TRIEST1HA" Jrst - ulica Farncto sicy. --■■■■-- ODPRLA SE JE NOVA •• P BODA JALNI CA manifakturnega blaga ter blaga vsake vrste, konfekcijonira-nega, kakor tudi drobnarije. Lastna iz-delovalnica. Krojačnic« za ženske izdelke. Veliko iznenađenje ! !! Cela oprema z:i neveste zastonj !! Se priporoča tvrdka BORSATTI & Co prodaiainica drobnarij in igrač TRST - Corso 34 - TRS T Galanterije iz usnja, fotoe torbo Ovratnice, MM in Speoijaliteta : Fotrebščme za hrlbolazoe. mizar - Trst - uiiea Leo štev, i priporoča slavnemu cljdiwr^vij i i svojo miza . ® ' T ■ A al n I o unatr-iir* -! I^doliije v«2,k )vratno, tndi NAJFINEJŠE PGmŠ i VO l&^m Hoćete se prepnoat 1 Šivilja se priporoča za delo Ulica Giulia 73, 'S; obiščite veiika skladišča utL ^ IV. nad. Marće.a. arije 47 Ponte delte Fabra 2 ul. Poste hul* VELIKO IN POSODA I glasovirjev :: planino harmonijev prvih tu- in inozemskih tovaren Ugiaš&nia in poprave se izvršujejo z natančnostjo po najzrnernejših cenah. starodavna Ma LUIGl ZANHOni POZOR NA NASLOV! | TRST, Ptmszs 8an Oiaoomo 2 (Cor«o> TRST (vo/ai Torrtijte> Aila citUl di Lon<* Velik izbor sgotov.janih obiek za tnoSke m tOB'.ncii z a otroke. Povr3aiki, moćno jope i.oi ; i m : rnih paletotov. Obisk"? za dom ia delo. DeL-.wta obleke. Tiroi^ki :oden. Nepremoćlj.vi olaSči (pri:,tni gi.ški) Specijaliteta: blago ta- tO ioozetiušb iovaru izgotovljaio so obleke po men po najnortijči . >>< ", točno, io^idno m elegantno po niciiL csiah Najnovejša iznajdba! Brez vsake konkurence! Pathefon^ edini perfektni govoreči aparat brez Igle Garant rani aparat za 5 let od K 45 — naprej. Ovojne plošče (25 centimetrov) , 250 „ Ovo ne plošče (28 centimetrov) „ 4 50 Velik izbor slovenskih, hrvatskih itd. plošč. — Katalogi gratis in franko „PATHEFOH", Trst, Corso št 28 Nepr emoćlj žva pregrinjala v z: voze, vagone, žerjave, blago i<5c Izposojuje pregrinjak., Ivan SiiritisK 'Trst, nI. €t. Gallatti S. Razne vesti. Letalno tekmo z aeroplani hoče prirediti «r»tr: tki klub zt zistki jport dne 6, febru-&rijsf eko ae priglasi do?clj ndeldŽnikov. Toplina vina. Pri kaki toplini razvija ▼ino svojo slast in svojo vonjavo ? Veščaki ao določili povprečno toplino vina, po kateri se je pivcu ravnati, če hoče. da mu bo popolnoma ugajala pijača. Črno vino je najpitnejše, kadar ima i z do 14 stopinj R. Lahko belo vino naj bo nekoliko hladneje; navadna toplina mVi bodi 10" R. Močno belo vino, kakoršno je rensko, ugaja pri 8° in penečim vinom je znižati temperaturo do 6° R. — ne pa niže. Ce je vino premrzlo, ne čutimo pravega okusa. Ob Renu hlade vino le izjemno z ledom. Odlikovani fotografski ateljć JERKJĆ, Trst, ul. Poste 10, Gorica. Gosposka »lica 7. 2129 Cnroimo QO z* mehanično obit, s 0|irUJIHO 96 hrano in stanovanjem. — F. Uatjel, Gorica, Stolna m lica 5t 3 60 AfaMJM 1 Tovarna cevi in cementnih plošč, teracov, betona in artificljalnega kamna s zalogo cementa ^ristide gualcG - trst ulioa S»n Slervolo štev. 2 Telefon 21-42. DANIELE PILLfN| rF ST - a ioa Aoquedotto ©4^ telefo« Vriska zaloga gašsneg < in ---■ živega apna, Toy»rna cementnih plošč n zaloga oglja za peči NOVO POGREBNO PODJETJE IJSilT 2 bogato opremo za vsako- Corso 49(Piazza &OliĆOni) vrstni pogreb. m prodajal nico mrtvaških predmetov in vsakovrstnih vencev iz umetnih cvetlic perle, porcelana. — Velika zaloga voščenih sveč Prodala na debelo in drobno UMETNI ZOBJE Plombiranje sobov Izdiranje zobov brez S5 vsake bolečine v sobozdravnikkom kabineta k.]. Cermak ing. čuschsr • trst • ulioa detla Caserma it. 13, IX, n.