Uredništvo in apravništvo: Maribor, Koroške ulice 5. „STRAŽA“ uhaja v pondeljek, sredo in petek popoldne. Rokopisi se ne vračajo. Z uredništvom se more govoriti vsak dan od 11.—12. ure dopoid. Telefon št. 113. Haročnina listu: Celo leto...................12 K Pol leta.....................6 K Četrt leta.................. 3 k Mesečno.................... 1 g Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K. Inserati ali oznanila se računijo s 15 vin. od čredne petitvrste ; pri večkratnih oznanilih velik popust. Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo. Št. 41. Maribor, dne 14. aprila 1913. Letnik V. Zaplenjeno. Mir se bliža. Mirovna pogajanja se ugodno razvijajo. — Srbi odpoklicani od Skadra. — Kralj Nikita se ukloni. — Pred Skadrom mir. — Konference v Londonu in Petrogradu — Blokada traja dalje. — Bojkot avstrijskega blaga. Balkanska vojska gre h koncu in iz nje se ne bo izcimila evropska, tako je sedaj soglasno mnenje. Z gotovostjo se računa, da se že tekom tekočega tedna sklenejo mirovni preliminariji. Velesile sicer še' niso odgovorile na zadnjo noto balkainskih držav, ker V sobotni seji londonske konference ruski zastopnik še ni imel instrukcij od svoje vlade, vendar ne pomen j a to., da bi obstojale še kake diference, — temveč se je odgovor samo zakasnil za 'par dni. Velesile bodo glede meje pritrdile zahtevam Bolgarije,’ in tudi glede albanskih mej se je dosegel sporazum. Vprašanje vojne odškodnine in odškodnine za Crno-goro se bo pa prepustilo rešitvi finapčne komisije, ki se zbere v Parizu. Da se kriza sedaj tako hitro razpleta, je v veliki meri posledica oficijelnoga; Pruskega komunikeja, v katerem Rusija odločno pove, da pripada Skader bodoči Albaniji. S tem je bilo skadr-sko vprašanje, ki je ogrožalo svetovni mir, rešeno. Bilo bi blazno, če bi hotela Crnagora proti skupni volji vseh velesil Skader zavzeti, kajti vse njene žrtve bi ji konečno nič ne pomagale. Kakor kažejo pa zadnji dogodki, je to spoznanje zmagalo. Srbija je sklenila, odpoklicati svoje čete izpred Skadra in tudi Crnagora miruje: pred Skadrom vlada mir. O odškodnini,i ki bi naj jo dobila Crnagora, se še ni nič sklepalo in ni bil tozadevno stavljen v Londonu še njkak konkretni predlog, Vendar je gotovo, da so vse velesile zato, da se priskoči na pomoč nesrečni Crnigori, ki je žrtvovala, toliko krvi in ,denarja, a ji je že skoro ob cilju odvzet (njen plen. V soboto je zborovala ;tudi konferenca poslanikov v Peterburgu. Končala svojega dela — določitev meje med Rumunijo in Bolgarijo — še ni in se bo tekoči fede n še enkrat zbrala, vendar v bistvu je pa sporazum že dosežen: Rumunija dobi Silistrijo. Nekoliko nervoznosti in prerekanje bo povzročilo sedaj še vprašanje mej med Bolgarijo, Grčijo in Srbijo, — zlasti ker velesile intrigirajo, vendar je upanje, da bo zmagala hladna razsodnost in se bo Balkanska zveza pokazala kos evropski intrigantnosti. Ruski komunike o mednarodnem položaju. Rusko zunanje ministrstvo je priobčilo, političen komunike, ki vsebuje v obliki! poročila težnje ruske zunanje politike v pretekli balkanski krizi ter važne konstatacije glede najaktuelnejših balkanskih vprašanj, zlasti da smatra Rusija za potrebno, da se Crnagora odpove Skadru. V bistvu se glasi komunike sledeče: Glavni cilj ruske vlade je bil, da zasigura balkanskim zmagovalcem čim največjih vspehov njih zmagovitega orožja. Zapletena ‘in težavna pogajanja so to res omogočila. Da se morejo vspehi Rusije z ozirom na balkanske države primerno označiti, si je treba pred vsem predočiti težavpost mednarodnega položaja. Lokalizacija balkanske Vojne je bila mogoča le pod sledečimi pogoji: 1. Da se velesile odrečejo tudi teritorijalnim in drugim posebnim zahtevam. 2. Da se velesile vzdrže vsake separatistične akcije. PODLISTEK. Minister na potovanju, (Prevel Starogorski.) Zelo je zanimalo ministra vaško gospodarstvo. „To mora biti zelo zanimivo“, je rekel minister ravnatelju poljedelskega okrožja, ki ga je spremljal. „Sred polja hiša, sredi hiše mužik, a sredi mužika (moža) ljubav do domovine. Vrlo zanimivo. Marne?“ Ravnatelj 'okrožja je potrdil. V neki hiši je ugajal ministru vaščan in začel je z njim razgovor o gospodarstvu. „Ste že poželi krompir?“ vpraša minister. „Ne, vaša prevzvišenost“, reče vaščan, „ne morem ga žeti.“ „Zakaj ne? Ali je slabo obrodil?“ „Ne. Krompir se ne žanje, nego koplje.“ „Ali je resnica, da se krompir ne žanje?“ v-praša minister ravnatelja okrožja. „Ne žanje se, nego koplje.“ „A preko meje . . .?“ Ravnatelj se zamisli. „Preko meje krompir trgajo, ker raste tam na drevesu. Zato se imenuje „pomme de terre“, to je: jabolka. Ta jabolka rastejo na drevju.“ „To sem videl“, reče minister. Nato se vnovič obrne k vaščanu: „Kalc kruh imate letos?“ „Hvala Bogu, dobra letina.“ „In kruh je tečen?“ „Da! Mi, prevzvlšeni, nismo razvajeni.* „Pokažite mi vaš kruh!“ Vaščan prinese velik, okrogel hleb. i Minister ga vzame v !roke in vsklikne: „Oh, težak je. Izvanredno je zrastel letos.“ Vaščan se začuden pogleda z ženo. Minister pa nadaljuje: „Povejte mi, dragi moj, slama Ije vendar tanka, ne?“ „Tanka.“ „Kako pa potem ena sama, bilka nosi tako težko ree?“ Ravnatelj opazi zadrego mužika in mu priskoči. na pomoč. „Najprej vzraste majhen hleb“, tolmači ministru. „Vsak kruh, ko ga trgajo iz slame, ni zelo težak. Nato (ga denejo v peč, kjer naraste deset- do dvajsetkrat večji.“ „Zakaj raste kruh-v peči?“ „Vsled vročine . . . Poznate zakon narave, da se vsled toplote vsak predmet raztegne?“ /„Ah, da, skoraj bi bil pozabil.“ Nekaj štirinogatega, obraslega z 'gosto dlako, se je obrnilo z rogato glavo, potreslo z brado in že skočilo preko plota. „Ej, krasna kravica je to“, pohvali (minister. „Ali daje mnogo mleka?“ „Nobenega mleka ne da“, odvrne vaščan. „Slabo hranite“, reče minister strogo. „Nikakor, dobro hranimo, samo t—“ „To ni krava, nego — ovca“, zašepeče ravnatelj nato. „Ne govorite . . odvrne minister', strogo. „Kako morete trditi, da je to ovca, (ko pa ima brado. Kje ste pa že videli, da bi imela ovca brado?“ Ravnatelj se uljudno nasmehne in reče: „Vse ovce imajo na 'bradi dlake. Samo da je strižejo. A kje najdete tu v vasi brivca?“ „Ali kako to, da ima rogove?“ „Resnica, kako to . . .“ Ravnatelj pride v zadrego. „Zares, čudna ovca . . Minister se obrne k vaščanu: „Povejte mi torej, zakaj ne daje mleka?“ „Zato, ker je to — kozel“, reče seljak. Minister in ravnatelj zardita. „A . . . ali kozel ne daje mleka?“ vpraša ravnatelj poljedelskega okrožja. „Ne. Človek brani lopova, Ikolikor ga je volja, ali niti kaplje mleka ne da. Tako je to podlo ži-vinče.“ Minister in ravnatelj sta pritrjevala z glavo. „Dobro bi bilo, da naredite čebelnjak“, svetuje ravnatelj. „Da, da, to je misel!“ reče minister prav važno. „Zakaj ne «peljete čebel? Čebela bi vam znesla meda.“ „Kako bi znesla?“ „No, kako? Kakor ga navadno znesejo. Ali ne veste še tega? Kokoš znese jajce, čebela pa znese med — “ „Dobro, storim to“, reče pokorno vaščan. „Izborno. Na vsak način naredite! Znesle vam bodo medn, a vi fe njim v Petrograd! Tam vam ga bodo kar iz rok trgali.“ „Ali zakaj ne zasadite breskev?“ vpraša minister. „V inozemstvu zaslužijo poljedelci na tem sadju tisoče.“ „Vsa beseda“, vzdihne ravnatelj, „leži v tem, ker naš vaščan, naš poljedelec ni podjeten. V drugi deželi bi nastal pod takim ministrom poljedelstva pravi raj. A pri nas . . .“ Glasom časniških poročil je bil minister zelo zadovoljen z ruskimi vaščani. Ali so bili vaščani zadovoljni z ministrom, se ni moglo dognati. 3. Postaviti je bilo pogoje, da se izvrši vspeš-na revizija po vojni ustvarjenega novega položaja in da se ta prilagodi interesom velesil. Izpolniti te pogoje je bilo mogoče še le v evropskem koncertu., katerega sklepe je bilo treba soli-darično pripoznati. V teh okolščinah se je sestala konferenca veleposlanikov, ki je rešila težko nalogo severnih in severorvshodnih mej Albanije. Med to določitvijo in interesi Srbije in Grnegore so se naravno pojavila velika nasprotstva. Avstrija in Italija pa sta smatrali 'ohranitev statusa quo v Jadranskem morju za svoj življenjski interes. Zato se je morala ustanoviti čim večja albanska provinca. Po dolgih pogajanjih se je posrečil kompromis. Rusija, ki je ohranila balkanskim državam Prizren, Peč, Djakovico in Dibro, je smatrala, daje treba Skader priznati Albaniji. To koncesijo je storila Rusija v interesu ohranitve evropskega miru. Skader je pretežno albansko mesto. Kralj Nikolaj črnogorski je delal proti svoji obveznosti proti Rusiji, ko je pričel vojno s Turčijo, ne da bi bil prej o tem obvestil Rusijo in dobil privoljenje za vojno. Vzlic temu mu je car velikodušno pomagal. Ko je bilo skadrsko vprašanje rešeno, ga je ruska vlada prijateljsko obvestila in opozorila na težko odgovornost., ki jo prevzame, če vstraja pri svojem odporu. Ti koraki Rusije na Cetinju so ostali brezvspešni. Jasno je bilo, da računa črnogorski kralj Nikolaj, da ise bo Rusija vmešavala v njegov spor z velesilami in da bo nastala evropska vojna. Zato se Rusija ni mogla več ustavljati odredbam, ki so postale potrebne zaradi trdovratnosti črnogorskega kralja. Ruska vlada upa, da se bo Crnagora le podvrgla volji Evrope, Evropa pa bo našla sredstva, da bo olajšala položaj črnogorskega naroda. Ruska vlada si je ’svesta svoje najvišje odgovornosti, ki vsebuje tudi dolžnost, da se ne sme preliti niti kapljica ruske krvi, če tega ne zahtevajo neobhodni interesi domovine. Rusija 'kot slovanska velesila je vedno pripravljena pomalgati svojim bratom in se za nje žrtvovati. Ti pa se morajo zavedati svoje dolžnosti, da poslušajo Rusijo, brez katere bi ne bili zasigurani zmagovalcem na Balkanu njih. ponosni vspehi. Vtis ruskega komunikeja in mednarodni politični položaj. Iz Dunaja poročajo: Ruski uradni komunike jasno označuje, da ni več dvoma, da je Rusija glede skadrskega vprašanja v popolnem sporazumu z ostalimi velesilami. Posebno veliko presenečenje vzbuja oni del izjave, ki tako ostro obsoja politiko kralja Nikole, moža, katerega je imenoval pokojni ruski car Aleksander III. edinega prijatelja Rusije v Evropi. Rusko zunanje ministrstvo očita kralju Nikoli, da špekulira s svojo politiko na evropsko vojno, da zasleduje glede skadrskega konflikta čisto osebne namene in koristi in tako s svojim samoljubjem škoduje interesom ubogega črnogorskega naroda. S to energično izjavo ruskega zunanjega ministrstva je smatrati skadrsko v-prašanje Iza rešeno. Francoski listi že'prinašajo vest, da se je kralj Nikita odločil za kompenzacijo za "Skader in odredil ustavitev nadalnjih operacij pred Skadrom. Pojavila se je ob enem tudi vest, da je srbska vlada že pozvala svojo oblegovalno armado pred Skadrom na udhod. Z rešitvijo skadrskega vprašanja je odpadla 'najnevarnejša, točka 'mednarodne politične situacije, in v Evropi vlada z ozirom na odkriti ruski komunike jako optimistično naziranje glede nadaljnega razvoja balkanskih dogodkov. Evropski mir je zasiguran in tudi kqnec bal-kajnske vojne ni daleč. V najbližjih dneh, mogoče že koncem tekočega tedna, bo podpisan, predhodni mir Balkanske zveze s Turčijo in tako končan zadnji del slavne balkanske tragedije. Tudi bolgarsko-rumunski spor je smatrati kot rešen. Silistrijo dobi Romunskaj in\ že se govori o bodoči bolgarsko-rumunski zvezi. Na vrsto pride sedaj pred vsem vprašanje razdelitve osvojenega ozemlja med balkanske zaveznike. To vprašanje še ni rešeno in njega razrešitev vzbuja veliko zanimanje. Dejstvo je, da Bolgarska odločno zahteva za-se Bitolj, Solun in Ohrid., iželeti je, da se razdelitev turškega ozemlja) med balkanskimi zavezniki izvrši mirno in prijateljskim potom in se tako okrepča balkanska konfederacija. Interviv z Radkom Rimitri je vom. Bukareški listi prinašajo senzacionelni interviv z bolgarskim generalom Radkom Dimitrijevom. General je izjavil, da je konferenca veleposlanikov v Petrogradu definitivno prisodila 'Silistrijo Rumuns-ki. Rusija je s tem izrecno zadovoljna, ker si hoče ohraniti simpatije Rumunske. Diplomacija tripelen-tente se trudi odtegniti Rumunsko vplivu in pokroviteljstvu trozveze in jo približati trojni zvezi. Ce se ruskim in francoskim diplomatom to posreči, bi Bolgarska z veseljem odstopila Silistrijo in bi postalo vprašanje, vojne alijance med Bolgarsko in Rumunsko aktualno. Bolgarska 'je sedaj uresničila svoje narodne ideale v veliki meri. Treba je Bolgarski samo Še časa, da se okrepi in da potem obračuna Še z o-stalimi svojimi sovražniki. Rešiti je 'treba še več dvomljivih vprašanj v Macedoniji, pri čemer bi bilo za Bolgarsko prijateljstvo-. Rumunske zelo važno. -V-prašanja o Macedoniji se morajo rešiti če treba tudi s silo. Srbski bojkot. Iz Belgrada poročajo, da se pripravlja tam — bojkot avstrijskega blaga, Belgradska trgovska in o-brtna zbornica je baje že sklenila, da se bojkotira avstrijsko in ogrsko blago. Dunajski krogi pripisujejo temu gibanju ‘posebne važnosti in ga smatrajo samo za izraz ogorčenja, ker so morali !Srbi in Crnogorci radi Skadra odnehati. Iz naše strani bi se nič ne čudili, če bi dobil bojkot za nas prav resne oblike, kajti prijateljev si s svojo politiko na Balkanu nismo pridobili. Admiralski svet na krovu „Kling Edvvarda.“ Na-sprotstvo pri glasovanju. Italijanska „zaveznica.“ Iz Kotora se poroča: Kakor se sliši iz naših vojaških krogov, je stališče kontreadmirala Njegovana, ki je poveljnik avstrijske demonstracijske eskadre pred Crnogoro, v mednarodnem admiralskem svetu zelo težavno. Sicer ima Njegovan obširna pooblastila ter je v telegrafič-ni zvezi s Puljem, vendar 'je on edini v tem admiralskem svetu, ki bi bil rad aktiven. Angleški pod-admiral Cecil Burney, poveljnik mednarodnega demonstracijskega brodovja, je vselej rezerviran in še celo .odklonljiv. Francoski poveljnik -tCharlier ima, kakor se kaže, slična navodila in ker oddaja tudi še votum za Rusijo; glasujejo ti (trije navadno skupno, za popustljivo stališče. Avstrijski poveljnik Njegovan ima le v osebi nemškega poveljnika ladije „Breslau“ kapitana pl. Klitzinga, zvestega tovariša, sicer bi bil popolnoma osamljen, kajti poveljnik italijanskega brodovja, Girosi, ki je takorekoč jeziček na tehtnici, pa glasuje vselej zoper predloge, ki jih stavi 'Njegovan. Res, lep „zaveznik“ je Italija in temu zavezniku smo pripravili Albanijo. ‘Sodba turških častnikov o nemški spretnosti. „Agencija Havas“ poroča iz Odrina z dne 2. t. m.: Turški častniki pravijo: Takoj od začetka ob- leganja mesta smo doživeli veliko razočaranje. Ce je to tisti slavni načrt, ki ga je napravil paša pl. Goltz, potem je res imenitno. Naj naredi Še enega takega, potem »lahko povežemo culo in se zgubimo v Malo Azijo. Vojni materijal je bil zelo slab in tudi vsi razni nemški kirurgični in drugi instrumenti so bili nerabni. Domači pogovori pred Skadrom. Črnogorski vojak Vukanovič poroča med drugim „Srbobranu“ o tem, kako se godi oblegovalni armadi pred Skadrom, sledeče: Dasi je položaj težak, vendar naša vojska stalno napreduje. S puško v roki izganjamo sovražnika iz teh okopov. Naše predstraže dohajajo v neposredno bližino bodečih žic in se skoro vsak večer razgovarjajo s turškimi stražami. Cim se zmrači, že Čujemo, kako eden izmed vojakov, stoječih na straži, kliče: „O Mujo, dober večer!“ Iz turških okopov se nato sliši: „Dobra ti sreča, a Boga ti, kako ti je ime?“ Naš vojak odgovarja: „Ilija mi je ime.“ In zopet se oglasi Turek: „Ali si ti, — kume Ilija?“ „Da, jaz sem, kume Mujo!“ „Kako ti ide, kume?“ „Dobro, a kako tebi?“ „Dobro.“ „A kaj delaš )tu, kume, v teh okopih, hajdi le semkaj, da si skupaj prižgeva tobak in 'se malo razgovoriva.“ Mujo: „Pridi pa ti Šemkaj, bova skupaj pila kavo !“ Ilija: „A hvala ti, kume Mujo„ pridi ti raje semkaj ! “ V tem trenutku počijo turške puške. Za pet minut nastane tišina,, potem pa se zopet oglasi Mujo: „Kume Ilija! Ali mi veš kaj povedati o mojem bratu, ki je bil v Tuziju?“ Ilija: „Vem, kume Mujo! Brat je zdrav in živ, in se nahaja v ujetništvu.“ Mujo: „Hvala bratu in tebi, ikume, a Boga ti, ali kaj veš, kaj je z Odhinom, kaj je z Bolgari in Srbi ?“ Ilija: „Odrin je padel in skoro bo tudi Cari- grad naš, tako ti pravim, kume Mujo.“ Mujo: „Ö Boga ti, kume Ilija, ali se ti lažeš, ali pa se lažejo naši glavarji!“ Tako se navadno razgovarjajo naši in turški vojaki, dokler se ne spro in ne prično streljati drug na drugega. Senzacijonelno razkritje vohunske organizacije. Na Dunaju so prišli na sled vohunski organizaciji v prilog Rusije, ki se je raztezalo čez celo monarhijo. V vohunstvo sta, kolikor je dozdaj znano, zapletena tudi dva avstrijska častnika in sicer fre-kventant-drugoletnik vojne šole nadporočnik Cedomil Jandrič in njegov brat Aleksander Jandrič, ,ki je kot nadporočnik izstopil iz avstrijske armade. Afera vz- buja na Dunaju velikansko zanimanje, ker je Cedomil Jandrič Velenadarjen avstrijski častnik, kateremu se je odpirala sijajna karijera. Pred nekaj časom je prišla vojaška oblast na neko zelo razširjeno vohunjsko1 organizacijo, katero je vzdrževala Rusija ter je imela glavni sedež na Dunaju. Z mrzlično silo so se vršila poizvedovanja in preiskovanja in vse niti so se stekala k obema imenovanima bratoma. Ko so imele vojaške oblasti v rokah dovolj neizpodbitnih dokazov, so odredile aretacijo obeh bratov. Njun oče služi kot računski ofici-jal pri 1Ö. zbornem poveljstvu v! Sarajevu. Cedomil Jandrič je z izvrstnim vspehom z dvakratnim odlikovanjem dovršil terezijansko vojaško akademijo ter je bil po dovršeni šoli leta ,1907 kot najodličnejši 'imenovan za poročnika. Jeseni lanskega leta je bil po izborno presttanem izpitu sprejet v vojaško šolo in koj v prvem tečaju ije bil prvi in najboljši častnik v celem letniku. Tudi v drugem letniku je korakal na čelu svojih tovarišev v vojaški šoli. Oba brata sta živela zelo razkošno. Stanovala sta skupaj v '.IV. dunajskem okraju in sta imela zelo elegantno stanovanje. Vsled njunega luksurijozne-ga življenja in vsled znanja z priznanimi razkošnimi damami-krasoticami se je o njih v krogih tovarišev veliko govorilo. Msled razkošnega življenja sta zabredla vedno bolj globoko v dolgove in da bi odvrnila pretečo financijelno katastrofo, je storil Cedomil Jandrič nesrečni sklep ter je stopil v 'zvezo s tujo državo in ji ponudil svojo službo za vohunstvo. Stopil je v stik z ruskim birojem za vohunstvo. In njegova vojaška Šarža in sijajna kvalifikacija je bila ruskemu vohunstvu seveda zelo dobrodošla. Vsled izvanredne nadarjenosti je dobil v roke razne važne reservatne vojaške spise, da jih reši. Njih vsebino je pa takoj sporočil ruski vladi. 'Tudi svojega brata je upeljal v vohunstvo. Oba brata sta dobivala od ruske vlade visoke svote, vsled česar sta še bolj razkošno živela, (dokler se to ni zazdelo policiji sumljivo ter so ju jeli o-pazovati. Koj v pričetku opazovanja je dognala ttaj-na policija, da sta oba brata v zvezi s tajnimi ruskimi agenti, ki so bili tudi večkrat v njunem stanovanju. Nato je sledila aretacija. Že izza Hofrichterjeve afere znani major-avdi-tor Kunz se je podal v spremstvu 'policajev pretečeni torek zjutraj v stanovanje obeh bratov. Častniški sluga je odprl vrata. Ne da bi izgovoril kako besedo, je porinil Kunz slugo v stran ter stopil v stanovanje. Prvi, ki ga je srečal, je bil Cedomil Jandrič, ki se je ravno oblačil. Ko je zagledal majorja in pa njegovo spremstvo, je hotel 'hiteti k svoji pisalni mizi. Kunz mu je pa zaklical: „Stoj! Imam povelje, da te aretiram. Prosim, sledi mi ! “ jV tem trenutku so že vstopili v sobo detektivi, ki so 'ga prijeli. V stranski sobi so med tem že tudi prijeli brata, ki se je tudi oblačil. Oba prijeta častnika so 'spravili v avtomobil, ki je že čakal pred hišo ter so ju odpeljali v ječo. Takoj nato se je izvedla temeljita hišna preiskava, pri kateri so našli zelo veliko obremenjujočega gradiva. Aretacijo so skrbno prikrivali, ker so si obetali izslediti še več sokrivcev. Ta previdnost je bila povsem na mestu, kajti že se \govori, da je tudi neki tretji častnik zapleten v afero. Kakor vse kaže, Je policija razkrila skrajno nevarno vojaško vohunsk-o organizacijo, ki je bila dobro In skrbno razpletena preko cele Avstrije. Cela afera bo brezdvomno ena najsenzacijonelnih avstrijskih vohunskih vojaških afer.. Naše prireditve. Artiče. Včeraj se je ob lepi udeležbi čllanov in vlagateljev vršil občni zbor naše hranilnice in posojilnice. Občnega zbora se je udeležil tudi zastopnik Zadružne zveze, gospod nadrevizor 'Vladimir Pušenjak. Po končanem dnevnem redu je predaval o denarni krizi in nje vzrokih ter povdarjal, da so se kmečke posojilnice v naši organizaciji v tej, krizi dobro držale in da izkazujejo kljub težavnim razmeram še od-višen denar. V nadalnjih 'svojih Izvajanjih nam je govornik podal sliko o petletnem, delu lin vspehih naše posojilnice. Z veseljem je konštatiral, da se posojilojemalci zavedajo svojih dolžnosti, o Čemur priča dejstvo, da izkazuje posojilnica le ‘175 K zaostalih ob-resti, ^ dočim znašajo plačane obresti 7501 K in da so dolžniki vrnili 54.219. K, dočira se je podelilo na novo 60.311 K posojil. Posojilnica si 'je'pridobila zaupanje pri ljudstvu; dokaz temu je, da izkazuje 152.270 K hranilnih vlog. Koncem leta 1912 je imela posojilnica 30.480 K naloženega denarja. Rezervni zaklad znaša že okrog 5000 K. Z željo, da posojilnica v bodoče tako napreduje, kakor v prvih petih letin, je končal govornik svoja izvajanja. Z zahvalo predavatelju in udeležencem je zaključil načelnik občni zbor. Sv. Lenart v Slov. gor. Katoliško politično društvo za šentlenartski o-kraj je imelo 'včeraj občni zbor. Predsednikom je bil zopet izvoljen gospod Rop. Na shodu sta poročala poslanca dr., Korošec in Roškar, o društvenem delovanju gospod Bosina. Poslancem se je izreklo zaupanje in se odobrila obstrukcija. Sv. Rupert v Slov. gor. Nenavadno lepo obiskan politični shod je bil dne 13. t. m. pri nas. Med veliko 'pozornostjo ljud- .stva sta poročala o državnem in deželnem zboru poslanca Roškar in dr. Korošec. Predsedoval je gospod Rebernik. Na predlog gospoda Pajtlerja se je izreklo poslancem Slovenske kmečke zveze, popolno zaupanje. Št. Ilj v Slov. gor. Včeraj sta se vršili dve važni zborovanji v naši 'župniji. V Ceršaku je zborovala skupina J. S. Z., v St. liju je imela občni zbor naša dobro delujoča slovenska posojilnica, ki se od leta 'do leta lepše razvija. Na obeh zborovanjih je govoril naš domačin F. Z e b o t. Politični pregled. Ogrska korupcija. Kakor je znano, ‘je višje sodišče v Budimpešti razveljavilo sodbo prvega sodišča v tožbi ogrskega .ministrskega predsednika dr. Lukacsa proti poslancu Desyju. Ta mu je očital, da je oškodoval državo za več milijonov ‘kron, ki jih je dal na razpolago za :zmago sedanje ogrske večine pri zadnjih državnozborskih volitvah. Sodišče je ukazalo novo razpravo in dalo priliko obsojenemu Desyju, 'da doprinese dokaz resnice o teh velikih sleparijah, 'Ministrskemu predsedniku Lukacsu so se že začele hlače tresti in danes ga imenujejo že javno „madež na tčasti Ogrske.“ Ker se ne more mož več oprati, je začel prati druge. Lukacsevi somišljeniki pravijo, da je tistih 5 milijonov kron, M so jih državi ukradli, deloma šlo za plačilo dolgov umrlega trgovinskega ministra Hieronima. Lukacs sam pa očita Khuen-Hedervary-ju, da je kot ministrski predsednik dobro vedel za sleparije pri „soli“ (tudi ena izmed ‘znanih državnih tatvin), pa je vse eno molčal. Khuen mu seveda noče dolžan ostati in sedaj prinašajo ogrski listi članke, v katerih Khuen dokazuje, da je leta 1910 Lu-kacs kot finančni minister dal sedanji večini v parlamentu 18,000.000 K državnega denarja na razpolago za volitve. Tako delajo na 'Oigrskem z državnim denarjem. 'Ljudstvo plačuje davke in trpi bedo, gospodje pa delajo z njegovim denarjem volitve. Skandal, da mu ga ni para! Raznoterosti. Sv. oče. Rim, dne 12. aprila: ^’Agenzia 'Stefani“ javlja: Zdravstveno stanje papeža se je poslabšalo. Mrzlica je trajala celi dan. (Srce bije normalno. Težke sape ni. Zdravniki se 'trudijo, da bi olajšali ekspektoraeijo. Bolezen pri zdravnikih ne vzbuja bojazni, če tudi se je pojavila v težki obliki. Zdravniki upajo, da bo papež prebil krizo. Da se ga je zopet lotila influenca, je krivo, ker je bil včeraj predolgo časa izven postelje. Sestra in nečakinja ste bile do 8. ure zvečer jpri njem. Telesni zdravnik dr. Amici bo prenočil v sobi, ki se nahaja v bližini papeževe sobe. Prošt Piffl imenovan za dunajskega knezonad-škofa. Na Dunaj je došlo iz Rima brzojavno poročilo, da je sv. stolica pritrdila imenovanju prošta Friderika Piffl v Klosterneuburgu za dunajskega kne-zonadškofa. Imenovanje prošta Piffla dunajskim kne-zonadškofom se bo v kratkem oficijelno razglasilo. Protialkoholno društvo „/Sveta vojska“ za Štajersko je po vsakovrstnih ovirih, kakor se nam poroča, vendar enkrat potrjeno. Ustanovni občni zbor se bo kmalu naznanil. Do ustanovitve društva sprejema ude začasni predsednik pripravljalnega odbora profesor dr. Franc Kovačič v Mariboru, Koroška u-lica 10. Pred vsem je želeti, da stopijo v ožji stik najprej dosedanji abstinentje; na Štajerskem. Zadnji čas je že, da se. začne dosleden in /energičen boj proti pogubni povodnji alkoholizma, drugače nam 'se v alkoholu potopijo vsi naši ideali z ljudstvom vred. Dr. Plachki iz Ptuja prodaja svoje protislovan-ske in protitrialjistične hujskarije že tudi po drugih kronovinah. Štajerska je postala za njegovo politično modrost premajhna in Šel je ponujat svojo igalo vredno politično robo preko njenih mej. V nedeljo, 6. t. m., je bil na občnem zboru Südmarke v Celovcu. „Mir“ pripominja k temu zborovanju: „Govoril je (dr. Plachki) proti triaizmu. Slavil je ‘Ogre, da so u-dušili na Ogrskem druge narode in obžaloval, da se to jv Avstriji ni posrečilo tudi Nemcem. Rekel je, da se Nemci ne morejo spraviti z 'Jugoslovani, ampak jih morajo s silo v boju premagati. Trdil je, da se jim bo to najmanj v desetih letih posrečilo, kar kaže ljudsko štetje; saj krepko delujejo za Nemce njihovi Volksrati, „Stajere“ in nemška obrambna društva. Seveda so govorniku „miroljubni“ navzoči Nemci ploskali. Pa še pravijo nacionalci, da so miroljubni, „Stajere“ pa farba, da se trudi za — Slovence. In vendar je še med Slovenci mnogo slepcev, ki sami sebi kopljejo grob.“ Res, žalostna nam majka, dokler bomo imeli med sabo toliko narodnih odpadnikov in dokler se ne bo zagabilo Vsakomur, če bo videl narodnega izdajico. Sokolska olika. Neki naduti Sokol iz goriške okolice z imenom' Venceslav Špacapan je božične praznike,na, šempaske Orle žvižgal, brizgal in cukal. Bil je zato naznanjen c. kr. okrajnemu glavarstvu v 'Gorici, in to ga je obsodilo na 24 ur strogega zapora. Zveza med nemškutarji in liberalci zavzema vedno sramotnejše oblike. Prišli smo že tako daleč, da se liberalci prav nič ne (sramujejo porabljati' argumentov najzagrizenejših štajerčijancev proti boju naših poslancev v Gradcu. Posilinemški okrajni zastop slovenjebistriški in občinski zastop spodnje-polj-skavski sta sprejela nekake sklepe proti obstrukciji, in za regulacijo učiteljskih plač. „Slovenski Narod“ poroča o teh dveh sklepih in dostavlja, da morajo slediti tem sklepom še drugi okrajni zastopi %n občine. Pove pa z nemškutarji zvezan „Slov. Narod“ ne, da sta okrajni zastop slovenjebistriški in občinski zastop spodnje,poljskavski v rokah 'najzagrizenejših štajerčijancev in dela, kakor bi bili dotični sklepi izšli iz slovenskih vrst. Kaj mar liberalnim — „narodnjakom“, da je nečastno za Slovenca, bratiti se z neznačajnimi narodnimi odpadniki. Ce mu ti le. služijo v njegovo strankarsko, še tako umazano korist, pa so mu dobrodošli pobratimi. Za politično poštenje in dostojnost liberalec pač nima prav nobenega smisla. Povsod enaki. Liberalci so povsod enaki: kadar se približajo volitve, pa se zasramujejo svojega imena in si poiščejo kako prav nedolžno firmo, da bi vlovili več kalinov. Godi se tako pri nas in godi se tudi drugod po Slovenskem. Na Goriškem 'bodo imeli v kratkem deželnozborsko volitve. Da bi lažje ribarili v kalnem, so si liberalci že nadeli drugo ime. „Novi Cas“ poroča: „Goriški naprednjaki ali libe- ralci so se one dni vsedli k pogrnjeni okrogli mizi v ožjem krogu, staknili glave skupaj 'in izvolili novo stranko ter jo krstili za „narodno.“ Ali bo ta lim vlovil kaj kalinov, jako dvomimo, k večjemu kakega nezrelega brez perja. Za volitve je potrebno — njpvo ime, za morebitne kompromise tudi. 'Ampak to je Še vrag, da zamorec ostane črn, če ga tudi koplješ pet krat na dan.“ In ljudstvo to ve. Polom v Laškem. „Slovenec“ poroča: Drolzovi sorodniki nameravajo postaviti rajnemu Drolzu nagrobni spomenik) z napisom: jEin Opfer seiner Freunde.“ '(Žrtev svojih prijateljev.) Nadalje nameravajo sorodniki nemško kašo tožiti, ker hoče vzeti vse njegovo premoženje, ker (tega ni zakrivil sam on, ampak tudi člani načelstva in nadzorstva Vorschußkasse. Liberalni škandal. Defravdacija, ki se je dogodila pri okrajnem šolskem svetu v ,Gorici, zavze-mlje vedno (večji obseg. Revizija računov še vedno ni končana in se neprestano nadaljuje. Dozdaj je po poročilu goriških listov dognano, da primanjkuje o-krog 60.000 K, Bivši okrajni šolski nadzornik, prof. Finžgar, o katerega aretaciji sigo že poročali, je še vedno v preiskovalnem zaporu radi suma sokrivde. Afera vzbuja na Goriškem največjo senzacijo. Prof. Finžgar je bil zelo znana in posebno med liberalnim učiteljstvom zelo priljubljena bseba. „Novi Cas“ piše o njem: „Finžgar je bil mož, ki je predstavljal cel sistem za okrepitev in ohranitev liberalizma med go-riškim učiteljstvom; mož, katerega so svobodomiselni goriški 'učitelji povzdignili v tretje nebo in solze prelivali, ko so se po skupnem fotografiranju ž njim pričeli od njega poslavljati.“ Na drugem mestu piše omenjeni list: „Kakor da bi jih z vodo polil, tako je vplivala ta (Finžgarjeva) aretacija na liberalce in še posebej na liberalno učiteljstvo, katerega ljubljenec je bil aretiranec. Znano je, kako je 'svoječasno ravno „Novi Cas“ nastopil proti strahovladi liberalnega učiteljstva na Goriškem, kateremu na čelu je bil ravno nadzornik Finžgar. In ta nastop je imel za posledico, da je padel liberalni okrajni šolski svet in ž njim nadzornik Finžgar. Bil je imenovan novi na‘ zornik dr. Pavlin. Znano je, kaki \velik hrup so tedaj dvignili liberalni učitelji proti „Novemu Času“, stiskali so pesti in pošiljali nanj grom in strelo. In demonstrativno so slavili Finžgarja, mu prirejali bankete in ovacije, učiteljska liberalna zveza ga je izvolila za svojega častnega člana, dosegli so tudi, da so ga razna liberalna županstva, kakor Podgora, Kanal, Bilje, Prvačina, imenovala za častnega občana za „zasluge“, ker so vedeli, da Finžgar pomeni sistem. Zgodilo se je tudi, 'da je bil nadzornik Finžgar odlikovan z redom železne krone. A sedaj blamaža, udarec in marsikje izginjajo fotografije, kjer je naslikan Finžgar v krogu učiteljev, raz sten in se izgubljajo v podstrešju.“ Za „Slovensko Stražo“ sta nam poslala telovadni odsek Orel v Petrovčah in Dekliška zveza v Skalah več tisoč obrabljenih pošitnih znamk. 'Obema izrekamo prisrčno zahvalo. Posnemajte! Društvo za varstvo otrok v celjskem sodnem okraju išče 15- ali 161etno deklico, katero bi neki zakonski par, ki je brez otrok, vzel za svojo in ji po svoji smrti prepustil vso posestvo. Posestvo je toliko, da se lahko redi ena krava, in je skoraj brez dolga. Zakonca skrbita samo zal neko drugo rejenko, ki pa ima lastno premoženje. Kdor bi se zanimal, zvedeti kaj natančnejšega, se naj obrne na predsednika tega društva, gospoda dr. Antona Schwaba, zdravnika v Celju, Štajerska» Maribor. Na koroškem kolodvoru se je pripet tila težka nesreča. Delavca Karnerja, ki je pometal sneg, je prijel stroj. Dobil je poškodbe na roki in na glavi. Spravili so ga v bolnišnico. Studenci pri /Mariboru. Vi nedeljo, 'dne 20. it. m. ima naše Slovensko katoliško izobraževalno društvo pri gospodu Šauperlu družinski večer z zabavnim vsporedom. Začetek popoldne ob 3. uri. Slovenci, — pridite ! Vojnik. V nedeljo, dne 20. aprila, popoldne po večernicah, se 'vrši politični shod, ki ga priredi Slovenska kmečka zveza v prostorih gospoda župana Martina Vrečko, okolica Vojnik, hiš šft 39. Za slučaj lepega vremena pod milim nebom. Poročajo gg. poslanci dr. Korošec, dr. Benkovič in Terglav. Zavedni Vojničani ste vabljeni k obilni udeležbi! Sv. Frančišek na Stražah. Katoliško bralno in izobraževalno društvo vabi uljudno na ill. redni občni zbor, ki se vrši v nedeljo, dne 20. t. m., ob 3. uri popoldne, v prostorih gostilne „pri Martinovem“ Na vsporedu bodo poročila, tajnika, blagajnika in knjižničarja, pobiranje udnine 'za leto 1913 in volitev novega odbora. Govoril bo tudi velečastiti gosp. Jurak iz Ljubnega. Želimo, da se udeležite v velikem številu vsi udje in prijatelji izobraževalnega društva, da se osebno prepričate o delovanju našega društva ter njega pomenu in namenu. — Odbor. Brežiška ‘okolica. Zopet me je pot zanesla po Posavju. Šel. sem obiskat svoje stare znance in svoje priljubljene kraje. Bilo je ravno v nedeljo, ko pridem v starodavno trdnjavo Brežice, okoli katere so se v davni prošlosti za časov kmečke vojske in turških roparskih, navalov bili vroči boji. V župni cerkvi je ravno minilo rano sv. opravilo. Zanimal sem se za ljudi, ki so prišli 'iz cerkve, misleč, da zagledam kje kakega starega-znanca; tako sem se, pomešal med množico in živi val me je potegnil proti gornjemu delu mesta. Kar zagledam, kako vro ljudje v Matheisovo trgovino. Mislim si, kaj jih neki tako le vleče notri, saj mi je bilo že od nekdaj znano, da je to najbolj „nemška“ 'trgovina. Malo počakam Jer nekoliko opazujem to vrvečo množico. Nekateri j so mi znajni. to so skoraj večinoma sami trdni, premožni kmetje, ki veljajo za zelo ponosne in tudi nek'aj malih lin srednjih posestnikov je, bilo videl/i, ter tu pa tam .tudi kaka dobra ženica. Ko tako stojim pred trgovino, sem opazil, da se ljudje, ki so še le komaj notri stopili, že, vračajjo zopet ven in stiskajo neki papir pod obleko in po žepih. Radoveden, kaj da dobivajo, vprašam nekega možaka: „Oče, kaj pa ste li kupili dobrega?“ „O, nič nisem kupil“, se mil odreže, „kar rabimo za dom, to že otroci med tednom iz šole grede prinesejo od Uršiča, jaz grem pa le v nedeljo po cajtenge k Mateisu. Veste, tam dobimo kar vsako nedeljo „Štajerca“, kolikor ga hočemo; pa beremo potem popoldne doma, da nam mi preveč dolgčas.“ „Zakaj pa si ne izposojate od izobraževalnega društva knjig, da bi potem tiste brali?“ ga vprašam. sJ., veste, pri nas beremo samo ob nedeljah in tega „Štajerca“ je ravno dosti za eno nedeljo, i pa no ja, ker nič ne košta.“ „Veste kaj, očka“, mu rečem ^az, „ravno zato, ker nič ne košta, 'bi ga jaz ne maral vsiljevati zastonj ! “ „Aha, tako, hm, ker hodijo bahači ponj, pa grem še jaz, pa z Bogom! “ Tako torej ! In res sem opazil in videl veliko kmetov iz okolice, ki se radian ponosno trkajo ob prsi, češ, mi smo,mi, ki nekaj imamo, da so tudi stiskali to umazano cunjo po žepih. Kmetje, kje je vaš ponos? Ali se ne j sramujete beračiti pri naših narodnih nasprotnikih za tako umazano cunjo, ki še za med gnoj ni kaj prida! Ali ste pri svojem ponosu res tako 'ubogi, da si nimate za kaj naročiti, kakega poštenega slovenskega lista? Žalostno! Radoveden sem bil tudi, kako je kaj z izobraževalnim društvom. In kaj sem izvedel? Knjiž-njičar ima že še precej dela. Kadar pa priredi društvo kakšno igro, ali kaj enakega, so mi pravili, da pride tako malo ljudi, da je igralce že minilo skoro vse veselje, da bi se še kake igre »lotili. Dne 9. marca so igrali fantje „Pijavko“ in „Rdeče nosove.“ In skoro vse vloge so bile dobro zadete, jèe prav so bili igralci 'razen dveh sami/ novinci. Ko bi bilo upati še kaj večjega obiska, bi radi fantje zopet na Križevo priredili neko večjo igro, namreč P. Salezijevo tro-dejanko: „Ave Marija, ali Don Manuel“, ki je vzeta iz časa španske vstaje. Igra je zelo lepa in je tudi vredna, da bi se okoličani, kakor tudi meščani kaj več zanimali za njo, kakor po navadi. Natančneje bo menda že še kdo poročal. Do tedaj pa zdravi! Na svidenje! Takrat pride tudi: Potopotnik posavski. Primorsko. Častnik presekal vojaku s sabljo glavo. Iz Trsta poročajo, da je na vojaškem vežbališču v Rocolu pri vajah bosanskega polka udaril častnik nekega vojaka