PRIMORSKI DNEVNIK je zaCel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni t Doberdob» v Govcu^pri Gorenji Trebu-8i, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. niaja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izSla zadnja Številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
V sproščenem in konstruktivnem ozračju ob popolnem »mrku
£ S
o o
o
2 £ _
g g p
m
r~
g
• = :
P
1
1
I
?_
r-:
n-:
Z
r~:
„ s >
-
04
?o
-vi
0 •0 0v
1
Obetavna znamenja ob začetku ženevskega vrha med Ronaldom Reaganom in Mihailom Gorbačovom
.. ŽENEVA — V vili ob Ženevskem ■tozeru z zvenečim imenom »Fleur d’Eau« (vodni cvet) sta »velika«, a-pieriški predsednik Ronald Reagan lri sovjetski partijski voditelj Mihail Gorbačov začela svoje dvodnevne pogovore v iskanju odjuge v medblo-kovskih odnosih. Začetek je bil kar 's<; da spodbuden, saj je pogovor na ^štiri oči« trajal kar štirikrat več
od predvidenega, dobro uro. Oba državnika sta takoj dosegla prvi sporazum, ki je razočaral več kot 3 tisoč v Ženevi akreditiranih časnikarjev.
»Tisti, ki sodelujejo, ne bodo govorili, tisti pa, ki bodo govorih, ne bodo vedeh, o čem govorijo«. S temi pitijskimi besedami je glasnik Bele hiše Larry Speaks napovedal »popoln
mrk vesti« (black-out) o vsem, kar se bosta Reagan in Gorbačov z njunima delegacijama pogovarjala v teh dneh. To »zatemnitev« je Speaks o-cenil kot »obojestransko dogovorjeno« in »konstruktivno pomembno«.
Na kasnejši tiskovni konferenci je tudi načelnik! urada za mednarodne informacije pri CK KP SZ' Leonid Zamjatin poudaril, da bodo Sovjeti dosledno spoštovah »black-out«. Vseeno pa je bil Zamjatin zgovornejši od Speaksa, saj je navedel, da sta v »zasebnem pogovoru« Reagan in Gorbačov že načela bistvena vprašanja, potem ko sta se vpoznala. Seveda, ni smel navesti vsebine zaupnega pogovora, a je dodal, da je potekal v dobrem ozračju. Sam Gorbačov je ob koncu prvega srečanja navedel, da je taka nepričakovana dolžina prvega srečanja »dobro znamenje«. Vsekakor pa je Zamjatin poudaril, da enourni pogovor ne more na mah izbrisati skoraj sedem let pomanjkanja dialoga.
Tudi o kasnejšem pogovoru obeh delegacij za ovalno mizo, ki jo je Reagan dal nalašč pripeljati s sedeža ameriške delegacije pri OZN, da bi mu prinesla srečo, se ni izvedelo ničesar. Ameriško delegacijo so včeraj sestavljali državni tajnik Shultz,
svetovalec za varnostna vprašanja McFarlane, generalni tajnik Bele hiše Donald Regan, veleposlanik ZDA v Moskvi Hartman, član državnega sveta za varnost Matlock, posebni Reaganov svetovalec za razorožitvena vprašanja Nitze in namestnik državnega tajnika za evropska vprašanja Ridgeway. Poleg že omenjenega Za-mjatina pa so sovjeltsko delegacijo sestavljali zunanji minister Ševardnadze, njegov namestnik za ameriška vprašanja Komenko, veleposlanik v ZDA Dobrinin, odgovorni za propagando v CK Jakovlev in Gorbačovov svetovalec Aleksandrov.
Po popoldanskih pogovorih, ki bi morah biti vsaj po »voznem redu« posvečeni vprašanju nadzorstva nad oboroževanjem, sta se Reagan in Gorbačov s prevajalcema nekaj minut sprehajala po parku vile »Fleur d’Eau«, zaradi hudega mraza sta nato svoj pogovor na »štiri oči« nadaljevala skoraj eno uro pred tophm kaminom.
Nadvse spodbuden začetak torej, ki zgovorno priča o treznem in konstruktivnem pristopu k pogajanjem. Navsezadnje je skoraj nemogoče, da ne bi na ženevskem vrhu dosegh vsaj minimalnega uspeha. Leonid Zamjatin včdraj ni izključil »skupnega sklep-
nega dokumenta«, ki pa ga bo pogojeval uspeh pogovorov.
Med pohtičnimi opazovalci pa vlada prepričanje, da bo tako ah drugače pomenil ženevski vrh pravi o-sebni uspeh za Gorbačova. Reaganova administracija, ki je bila do sedaj stalno v ofenzivi, je morala po vsem sodeč preiti ob sovjetski dinamičnosti v defenzivo. V Ženevi se še vedno ni polegel prah zaradi pisma o-brambnega ministra Weinbergerja, s katerim je Reagana pozival, naj ne kloni ob vprašanju Salt 2 in »vojne zvezd«.
V krogih ameriške delegacije so to pismo ocenili kot pravo »sabotažo«, še sreča, da se sovjetska delegacija dobro zaveda Reaganovih težav ob pritiskih ameriških vojnoindustrijskih krogov.
»Šakali lajajo, a karavana gre dalje«, arabski pregovor je kot nalašč za ženevskj vrh. Le da je teh šakalov še in še. Švicarska policija ima polne roke dela, da preprečuje najrazličnejšim oporečnikom izrabo Ženeve za protisovjetsko tribuno.
Ob vsem tem pa je zanimivo, da sta prvič v zgodovini ameriško-sovjet-skih odnosov »prvi dami«, Nancy in Raisa tudi dali svoj prispevek medsebojnemu zaupanju.
Številni ugledni govorniki mu bodo spregovorili v slovo
Danes v Sežani Černigojev pogreb
SEŽANA — Danes bo v Sežani po-gfeb mojstra Avgusta Černigoja. Žal-ria seja bo ob 13. uri v veliki sejni dvorani skupščine občine Sežane. Poslovilne besede bo imel umetnostni zgodovinar dr. Peter Krečič. Nato bo 14. uri krenil žalni sprevod na sežansko pokopališče. Ob odprtem gro-bo v imenu Slovenske akademije danosti in umetnosti spregovoril pes-nik Janez Menart. Sledil bo govor shkarja, Černigojevega učenca, Klavdija Palčiča. V imenu sežanske občine bo spregovoril župan Tihomir Kovačič, nazadnje pa bo spregovoril Ravnatelj tržaškega muzeja Revoltel-*a Giovanni Montenero.
Od 13.30 do 14. ure si bodo v sejni dvorani sežanske občine sledile čast-Co straže. Na častni straži bodo med phgimi uslužbenci kobilarne .in ce-otnega kompleksa Lipice, kjer je Prof. čemigoj zadnja leta živel, nato Predstavniki občine Sežana, SKGZ, AZU, Černigojevi stanovski in šolski °legi ter drugi.
Poklon SKGZ umetniku
V znamenju rdeče barve, tako kot si je pokojnik sam želel, je sinoči Slovenska kulturno - gospodarska zveza v Gregorčičevi dvorani počastila spomin na umetnika Avgusta Černigoja. O njegovem delu in življenju je govoril
prof. Milko Rener
NA 5. STRANI
»Gradbeni odpust«; prošnje do 31. marca
RIM — Rok za predložitev prošenj za »gradbeni odpust« so podaljšah do 31. marca prihodnjega leta. Tako je sklenila vlada na smočnji seji na predlog ministra za javna dela Nico-lazzija. V zvezi s tem so odobrhi vladni odlok, ki stopi takoj v veljavo, vendar ga bo moral parlament potrdili v teku dveh mesecev. Nico-lazzi je svoj predlog utemeljil z dejstvom, da obstajajo velike težave pri zbiranju dokumentacije, ki jo je treba predložiti skupno s prošnjo za gradbeni odpust. Vendar pa bo podaljšanje roka predstavljajo tudi dodatno finančno obremenitev za prosilce, saj bo vsota, ki jo bo treba plačati za dosego odpusta, povečana za 2 odstotka mesečno. V veljavi ostanejo vsa ostala določila zakona, kot na primer dejstvo, da je moč predložiti dodatno dokumentacijo tudi še 120 dni po vložitvi prošnje za gradbeni odpust, Kar pa zadeva notranje gradnje, za katere ni predvidena nobena globa, je rok za predložitev prošenj za odpust podaljšan
do 30. junija prihodnjega leta.
Vlada je včeraj sprejela še nekatere druge nujne ukrepe, med temi sklep o podaljšanju fiskalizacijé socialnih dajatev za bolezenske dopuste ter o spremembi določil o plačevanju socialnih dajatev za tista podjetja, ki so dolžniki pokojninskemu zavodu INPS. Te dajatve so povečane za 25 odstotkov, če pride do plačila v teku 30 dni, za 50 odstotkov če zamuda dosega 60 dni, za 75 odstotkov ko je zamuda 90 dni, medtem ko so po 90 dneh zamude dajatve podvojene. Končno pa je vlada sprejela odlok o omejitvi količine fosforja v pralnih praških z namenom, da omeji onesnaženje rečnih in morskih voda.
Na politični ravni pa se nadaljuje razprava o finančnem zakonu. Podtajnik KD Scotti je včeraj označil za spremenljive odnose med sociah-sti in demokristjani. O finančnem zakonu izražajo republikanci zaskrbljenost, v KD obstaja notranje vrenje,
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Lokacija smhrotrona možna tudi znotraj raziskovalnega centra
NA 5, STRANI
Odmev rimske manifestacije med našimi dijaki
NA 4. STRANI
Izraelci sestrelili sirski letali v zračnem spopadu nad Libanonom
Tudi ZTT pokrovitelj tiskarne »Slovenija«
TEL AVIV — Jeruzalemski radio je včeraj sporočil, da so izraelska letala med rutinskim izvidniškim poletom nad Libanonon sestrelila dva sirska prestrezača »>mig 23«. Vest o letalskem spopadu so v Damasku potrdili, le da trdijo, kako so sirski lovci nad sirskim ozemljem pognali v beg dva izraelska lovca »F-15«. Sodeč po dosedanjih izkušnjah je bolj verjetna izraelska verzija, saj Sirija nj do sedaj nikoli priznala sestrelitve kakega svojega letala.
V	zadnjem obdobju je Izrael še ojačil svoje skoraj vsakodnevne polete nad libanonskim zračnim prostorom. Saida, Nabatieh, Bejrut in dolina reke Bekaa so bili glavni cilji njegovih izvidniških in ustrahovalnih poletov. Prav v Dolini Bekaa so predvčerajšnjim sirske enote brezuspešno odprle ogenj proti izraelskim letalom. Včerajšnji incident naj bi torej bil nekakšen odgovor izraelskega letalstva nad sirsko »drznostjo«. Tel Aviv arogantno vztraja, da so poleti nad libanonskim ozemljem njegova pravica, ki je ne sme nobeden kratiti.
Po sirskih virih je do spopada prišlo ob 12.19 po krajevnem času pri An Nabaku, kjer naj bi izraelski letali kršili sirski zračni prostor. Glasnik izraelskega letalstva navaja enako uro, le kraj spopada je po njegovih trditvah nad libanonskim ozemljem in sicer vzhodno od Bejruta. V Tel Avivu pa so priznali, da sta sirski letah strmoglavili na sirskem ozemlju.
V	Washingtonu pa so sinoči tako Sirijo kot Izrael pozvah, naj bosta strpnejša in naj ne dopustita, da bi se včerajšnji incident izrodil.
CERKNO — V Cerknem so včeraj dopoldne svečano podpisali listino o pokroviteljstvu ČOP Delo iz Ljubljane in ZTT Primorskega dnevnika iz Trsta nad partizansko tiskarno »Slovenijo«. Za Založništvo tržaškega tiska je listino podpisal predsednik upravnega sveta Egon Kraus. Prisoten pa je bil takratni graditelj tiskarne, predsednik SKGZ Boris Race. Pokroviteljstvo našega podjetja in Primorskega dnevnika ima še poseben pomen, saj se je v tiskarni »Slovenija« tiskal »Partizanski dnevnik«, ki je bil predhodnik Primorskega dnevnika in takrat edini tiskani dnevnik v zasužnjeni Evropi, kot na vidnem mestu opozarjamo naše bralce vsak dan.
Istočasno so svečano podpisali tudi listino z pokroviteljstvu Gorenjske bolnišnice Jesenice, Psihiatrične bolnišnice Idrija, Splošne bolnišnice dr. F. Derganca Šempeter pri Gorici, Univerzitetni inštitut in bolnišnice za pljučne bolezni in tuberkulozo Golnik in zdravstvenega centra Koper nad partizansko bolnišnico »Franjo«.
Skrb za tiskarno »Slovenija« je zelo živa in je tiskarna vzgledno obnovljena in vzdrževana, sedaj pa se izvaja širši načrt da bo lažje dostopna za obiskovalce.
k.
• Gradbeni odpust
NADALJEVANJE S 1. STRANI
socialdemokrati napovedujejo vrsto popravkov. Včeraj so vladne stranke vsekakor dosegle sporazum, po katerem naj bi najprej volili o prvih treh odstavkih prvega člena in bi predvideli državni primanjkljaj v višini 108.635 milijard lir. K temu sporazumu ni pristopila komunistična partija, vendar je socialist Manca včeraj poudaril, da obstaja volja, da bi odnosi z opozicijo potekali »brez dramatizacij«. Vendar pa je prav to soočanje med PSI in KPI razlog zaskrbljenosti Krščanske demokracije, tako da je De Mita ponovno dejal da »Craxi nekaj dela, drugo pa misli«. Nič manj polemični niso drugi predstavniki KD, tako na primer Bodra-to, ki je poudaril, da »zavezništvo ne more imeti za namen pripravljanja alternative»; podtajnik KD sicer poudarja nujnost odnosov z opozici jo, vendar pod pogojem, da jih vodi celotna vladna večina ter dodaja, da je pretirana teza, po kateri naj bi petstrankarska večina obstajala samo zato, ker jo vodi socialist. To pou darja tudi liberalec Palumbo, ko pravi, da se vprašanje petstrankarskega zavezništva ne more omejiti na problem predsednika vlade.
G. R.
Poglobljene priprave na spomladanski kongres v Firencah
-v
Živahna razprava elanov »komisije 77« pri izoblikovanju kongresnih tez KPI
RIM — V prihodnjih dneh bo končala z delom komisija, ki ima nalogo izdelati teze pomladanskega vsedržavnega kongresa KPI, to se pravi stvarne predloge za partijsko strategijo in za novo politično linijo. Komisija, ki jo sestavlja 77 osrednji voditeljev, deželnih tajnikov, sindikalistov in vidnih partijcev, ki so angažirani v množičnih organizacijah, bo svoje zaključke predložila centralnemu komiteju, ki bo zasedal od 25. do 27. novembra. Do takrat bo delo komisije uradno ostalo tajno, čeprav so bili nekateri člani direkcije svoj čas mnenja, da bi moralo to telo redno seznanjati članstvo s potekom razprave. Za to so zadolžili glasilo »Unità«, ki pa je moralo po nekaj tednih prekiniti objavo komunikejev komisije, zato ker so se v drugih časopisih redno pojavljala (tudi nasprotna) stališča tega ali onega komisarja, kdaj pa kdaj celo vestne kronike zasedanj tega organa, ki bi morale ostati tajne.
Vodstvo KPI je zato izbralo molk, kljub temu pa tiskovne agencije in časopisi še dalje objavljajo stališča in mnenja tistih članov komisije, ki očitno hočejo, da bi njihovo mnenje prodrlo v javnost. Med manj »rezervirane« spadata Napoleone Colajanni, ki na stolpcih Scalfarijevega dnevnika redno »zbada« Natto, ter Luciano Lama, k; je v
intervjuju tedniku Panorama spet dal razumeti, da ni popolnoma zadovoljen s sedanjo strankino linijo. Lama se vsekakor ne namerava po kongresu CGIL, po katerem ne bo več tajnik najmočnejše italijanske sindikalne zveze, upokojiti in se bo gotovo aktivno vključil v partijsko življenje. Nekateri celo napovedujejo, da bo novi tajnik.
Kresanje mnenj v komisiji je zelo živahno in prišlo je tudi do odkritih sporov med različnimi partijskimi dušami, s katerimi se bo KPI soočila tudi na aprilskem kongresu v Firencah. Ni pa pričakovati — to bi bila namreč velika senzacija — ločenih kongresnih tez, ki bi dokončno pokopale zgodovinsko prakso demokratičnega centralizma, k j ne dovoljuje formiranja struj in narekuje partiji, tudi. po še tako ostri in polemični notranji razpravi, enotno politično linijo. To pa v tem trenutku ni bistveno, medtem ko je za KPI kot za vso italijansko levico bistvene važnosti globalna usmeritev partije, ki jo bo začrtal kongres. Danes je KPI v marsičem še Berlinguerjeva »sirota« in to ne samo v ozkem čustvenem smislu, ampak tudi politično gledano, kot dokazuje dejstvo, da je največja komunistična stranka zahodne Evrope v zadnjem letu doživela osamitev, ki je v marsičem podobna tisti iz petdesetih in iz šestdesetih let.
Poraz na referendumu o draginjski dokladi ih nazadovanje na upravnih volitvah sta še poglobila negotovosti, ki jih je tisto nepričakovano ploskanje Craxiju v senatu po aferi Achille Lauro p° svoje samo potrdilo. S ploskanjem se ne gradi resna in zlasti perspektivna politika, opozarja rezko Colajanni, čeprav je treba priznati, da so zadnji dogodki na mednarodnem prizorišču spet nekoliko izboljšali do včeraj zelo polemične in mrzle odnose med predsednikom vlade in komunisti. Finančni zakon bo zato nov preizkusni kamen teh novih odnosov na levici, čeprav Craxj v tem trenutku spretno izkorišča naklonjenost KPI do svoje zunanje politike in s tem grozi svojemu večnemu nasprotniku De Miti, ki se dejansko boji zbliževanja med PSI in KPI.
Od včeraj tudi vest, da se je moral v delo komisije aktivno angažirati sam Natta, kar je že dalo povod za vsakovrstne komentarje in domneve, ki jih bo moč razvozlati komaj na zasedanju centralnega komiteja. Obeta se nam torej zelo živahna predkongresna razprava v upanju, da ne bomo aprila prihodnjega leta že v volilni kampanji, ki bi v tem primeru zameglila in potisnila v ozadje tudi delo same »komisije 77».
SANDOR TENCE
Ob prvih presaditvah srca v Italiji
Parlament bo kmalu odobril zakon o presaditvah organov
RIM — Po dolgotrajnih birokratskih zavlačevanjih so torej tudi v nekaterih italijanskih bolnišnicah začeli s presaditvami srca. Še vedno pa manjka okvirni zakon, ki bi urejal tako potrebne in obenem tako kočljive posege. Parlament, kot običajno, zamuja in tako bo šele prihodnji teden komisija za zdravstvo v poslanski zbornici razpravljala o presaditvah organov. Besedilo, ki bo osnova za razpravo, v glavnem osvaja stališča ministra za zdravstvo Degana in ministra za pravosodje Martinazzolija, obenem pa upošteva tudi predloge nekaterih parlamentarcev.
O presaditvah je parlament začel razpravljati v prejšnji zakonodajni dobi; novembra 1982 je senatna komisija za zdravstvo odobrila ustrezni zakon, vendar ga zaradi predčasnega razpusta parlamenta poslanska zbor-, niča ni utegnila odobriti. Sedaj se z besedilom ponovno ukvarjajo v poslanski zbornici, medtem pa so besedilo posodobili. Tako je sedaj dovoljena presaditev vseh organov razen možganov in genitalij, vsak državljan, ki je dopolnil 16. leto starosti pa lahko pristane na to, da mu po smrti odvzamejo kak organ. Za potrditev smrti
so določili, da mora za najmanj dvajset minut to izhajati iz elektroencejaiograma in to mora potrditi kolegij zdravnikov, ki ga imenuje zdravstvena direkcija bolnišnice. Za prevoz trupla iz kraja smrti v kraj presaditve mora poskrbeti KZE kraja, v katerem je bival darovalec. Da bi preprečili kakršenkoli sum o kriminalnih dejanjih v zvezi s presaditvijo, zakon določa, da za potrditev smrti ne more biti zadolžena zdravstvena ekipa, ki je zadolžena za presaditev.
Novi zakon tudi določa, da so presaditve dovoljene samo v bolnišnicah in klinikah, ki so za to izrecno pooblaščene, pooblastila pa izdaja samo ministrstvo za zdravstvo. Edina izjema je presaditev očesa, ki je 'možna tudi izven bolnišnice. Zakonsko besedilo tudi strogo prepoveduje kakršnokoli trgovanje z organi (predvidena je kazen od 6 mesecev do treh let zapora, ki se podvoji, če gre za odvzem organa iz tujega telesa), določa pobude za vzbujanje občutljivosti javnega mnenja za to vprašanje ter predvideva ustanovitev vsedržavnega centra, ki bo preučeval znanstvene- aspekte presaditev organov.
Pertini vedno aktiven
Bivši predsednik republike Sandro Pertini med poslancema Piccolijem id Boninovo ob včerajšnji predstavitvi božičnega Pohoda za mir in proti lakoti v Rimu	(Telefoto AP)
V Kolumbiji še rešujejo
Še po tednu dni so včeraj rešili iz gmote blata pod kolumbijskim vulkanom Nevado de Ruiz 3 otroke. Na sliki Carmen Moreno, ki so jo rešili v nedeljo
(Telefoto AP)
Po podatkih direktorja zvezne carinske uprave
Naraščajo prehodi Jugoslovanov pa tudi prihodi tujih turistov
BEOGRAD — Jugoslovani spet pogosto potujejo v tujino. V letošnjih devetih mesecih je jugoslovansko mejo prešlo 22 milijonov 734 tisoč Jugoslovanov, oziroma 53 odstotkov več kot v enakem lanskem obdobju. Najpogostejši motivi potovanja so še nadalje nakup obleke, predvsem usnjene galanterije in bombažne konfekcije, nadalje tehničnega blaga, repromateriala in opreme. Poleg italijanskih tržnic so postale zanimive tudi turške, romunske in grške. Vse to kaže, da cenen dinar in drage devize niso zavrli nakupovanja v tujini, je dejal direktor zvezne carinske uprave Zvonko Poščič v pogovoru za Tanjug.
V turistični sezoni se promet tujih potnikov iz leta v leto povečuje. Do konca letošnjega septembra so zabeležili 37 milijonov 935 tisoč tujcev, kar je 26 odstotkov več kot lani v tem času. Od skupno 114 jugoslovanskih mejnih prehodov so najprometnejši cestni, med njimi Šentilj, Ljubelj, Podkoren, Fernetiči, Horgoš, Gradina in Bogorodica.
Direktor zvezne carinske uprave se strinja z ugotovitvijo, da v zadnjem času upada število odkritih ca-
rinskih in deviznih prekrškov, poudarja pa, da narašča vrednost in količina zaplenjenega blaga kot tudi dinarjev in deviz, katerih nezakoniti vnos in iznos iz države so preprečili.
Letos je bila v osmih mesecih ta vrednost za pol0" vico večja kot v enakem času lani. To kaže, da so s® carinski organi osredotočili predvsem na odkrivanje večjih prekrškov.
Na spisku blaga, ki se najbolj tihotapi, so na prvenl mestu stereo naprave, video rekorderji in radio kasetofoni, zatem pa jeans, modna oblačila in kava. Ugotovili so tudi nezakonite poskuse vnašanja propagandnega gradiva sovražne vsebine in orožja.
Da b; še uspešneje preprečevali tihotapljenje, b° carinska služba v prihodnje še bolj izkoriščala najs°“ dobnejše metode in sredstva. Med drugim bodo poslih« tudi večje število psov labradorcev, ki nezmotljivo odkrivajo mamila, pa tudi druge predmete. Kot opozarja Poščič pa ne smejo pozabit; upoštevati, da se tihotapljenje razvija odvisno od preskrbe domačega tržišča z blagom za široko porabo kot tudi od višine cen-
Korenite spremembe v vodstvu SZ po Gorbačovu
Skoraj polovica funkcionarjev v partiji in vladi zamenjana
MOSKVA — Čeprav so obrisi nove gospodarske politike, ki naj bi pripeljala v deželi do korenitega zasuka od ekstenzivne k intenzivni proizvodnji, še zmeraj dokaj nejasni, se na vseh nivojih partijske in državne o-blašti nadaljuje silovita kadrovska reforma. Kakšne so njene dimenzije, kažejo podatki, da so v zadnjem času zamenjali skorajda polovico funkcionarjev na najpomembnejših mestih in da »burji« še vedno ni videti konca.
Po mnenju nekaterih tukajšnjih o-pazovalcev takega kadrovskega pretresa ni bilo v SZ vsaj zadnjih tri deset let, čeprav so po pravilu vsi partijski voditelji, ki so prišli na oblast, menjali ljudi na pomembnih položajih in v svoji najbližji okolici. Hitrim kadrovskim spremembam preprosto ni moč več slediti, saj ne mine dan, da ne bi televizija in časopisje poročalo o novih ministrih, no-voizbranih sekretarjih pokrajinskih partijskih komitejev in novih funkcionarjih v oddelkih CK KPSZ.
Novo kremeljsko vodstvo bi očitno
rado po eni strani čimprej počistilo s tistimi kadri, ki se zaradi starosti, nesposobnosti ali »nesprejemljivih pogledov« niso sposobni vključiti v nova prizadevanja, po drugi strani pa si zagotovilo tudi neposredno podporo za svojo politiko. Včasih je namreč povsem od osebne pripadnosti odvisna usoda političnih dogajanj. Vodstvo Mihaila Gorbačova je zaradi tega že od samega začetka zelo pohitelo, da bi čimprej vneslo v kadrovsko politiko ustrezno »osebno diferenciacijo«, pri čemer se je s pridom poslužilo
tudi procesa, ki ga je že pred tremi leti začel Jurij Andropov, ko je sprožil prve zahteve o gospodarskem zasuku v deželi. Zato večina tukajšnjih opazovalcev k sedanjim kadrovskim zamenjavam prišteva tudi tiste, ki jih je svoj čas izpeljal Andropov.
Največji politični pomen za novo vodstvo imajo prav gotovo spremembe v centralnem komiteju in med prvimi sekretarji pokrajinskih partijskih komitejev, saj vsi ti neposredno sodelujejo pri partijskem odločanju in o nekaterih zadevah tudi glasujejo
z dvigovanjem rok. Od 157, kolikor jih je, sta jih tako v zadnjih treh letih kar 70 na novo imenovala Andropov in Gorbačov, nič manjši pa ni niti odstotek drugih zamenjanih funkcionarjev v pokrajinskih partijskih komitejih. Prav tako »njuni ljudje« počasi prevzemajo tudi oddelke v CK, kajti od 24, kolikor jih je (njihovi šefi so vsi tudi najožji svetovalci generalnega sekretarja za posamezna politična vprašanja), je kar 12 novih. Pri tem jih je 5 od Gorbačova, 7 od Andropova, 2 od Čer-
nerika, 8 od Brežnjeva in 2 od HrU' ščova.
Nič kaj manj zanimive niso kajp®” niti spremembe v vladi, ki je bHa v zadnjih mesecih deležna nedvouM' nih opozoril, da je premalo učinkovita. Predvsem je nov predsednik’ kajti ostarelega Nikolaja Tihonova J. nedavno zamenjal Nikolaj Rižkov, k je takoj po imenovanju izjavil, o® bodo sovjetska podjetja nadaljeval1 začete gospodarske eksperimente, . katerih naj bi prišla do izraza n]1' hova večja »samostojnost in učinko vitost«. Novi so tudi trije od štif1^ prvih namestnikov in pet od osm« navadnih namestnikov.
Toda pravi pretres so v kadrovsk burji doživeli ministri. Večina jih 1 odšla v pokoj, nekateri na drugo del0’ nekaj pa jih je tudi umrlo. Tako s kadri Brežnjeva v bistvu v manisv ni, zdaj jih. je 45, pri čemer so b trije taki, ki jih je nastavil Nik1 Hruščov, in pet, ki so bili hnen vani v času Konstantina Černenko-DANILO SLIVNIK
S seje glavnega odbora SKGZ
Poglobljena razprava o enotnem slovenskem kulturnem prostoru
Redni občni zbor Zveze bo 15. decembra v Trstu
GORICA — V ponedeljek je v Gorici glavni odbor Slovenske kulturno - gospodarske zveze sklenil, da bo redni občni zbor zveze 15. decembra v Trstu. Daljša razprava se je razživela o enotnem slovenskem kulturnem prostoru, o katerem bo v teh dneh v Novi Gorici in pri nas razpravljal plenum kulturnih delavcev OF.
V uvodnem poročilu je predsednik odbora za kulturo Klavdij Palčič razčlenil ta pojem v široki paleti odnosov Slovenije do delov narodnega telesa izven državne meje in v odnosu do ostalih jugoslovanskih naro-
dov. Ugotovil je, da se mora slovenstvo razvijati kot celota ne glede na meje, ki nas ločujejo, saj nas preveva zavest, da pripadamo enemu narodu. Naša celovitost je v hotenju, da je treba ohraniti vsak sestavni del, saj bi nas okrnitev vse obubožala. Zamejski del je tesno povezan s svojimi sosedi drugega naroda, kar pa nas vse bogati. Palčič se je zavzel za policentristični razvoj. Iz vidika manjšine pa je Palčič obravnaval celovit razvoj od jezika, komuniciranja, gospodarstva in drugega. Mi ustvarjamo dosledno enotnost in takšno ozračje, da se nihče med nami
tozd

terme Čatež
Čatež ob savi, 68250 brežice, telefon 068/22-110, telex 35795 TERME, brzojav TERME ČATEŽ PO ZDRAVJE V TOPLICE S pomočjo termalnih vod do boljšega zdravja
ČATEŽ — Če se iz Trsta peljete skozi Ljubljano proti Zagrebu — vsega približno 240 km — boste v bližini Brežic, izza Petrolovega motela, opazili pot, ki vas bo z glavne ceste pripeljala do Čateških Toplic. V novejšem času pa imajo ime Terme Čatež. Ležijo na travnati planoti nedaleč od sotočja rek Krke in Save. Na videz odmaknjene od sveta imajo odlične prometne povezave. Vse ceste, ki vodijo skozi Slovenijo, iz Zahoda proti Vzhodu, od Severa na Jug, se križajo v neposredni bližini Čateža. Bližina železniške postaje Brežice omogoča prihod z vlakom, bližina zagrebškega letališča pa z letali. Številne kulturne in druge ustanove v neposredni bližini Čateža bogatijo in plemenitijo bivanje gostov v Tetrmah. Tudi sodobna gibanja kot je nudizem, so v Termah našla svoj prostor.
Osrednji objekt zdravilišča je hotel Terme. V sestav Term Čatež pa še sodijo hotel Zdraviliški dom, bungalovi in nedaleč stran hotel Grad Mokrice. Vsi objekti so B kategorije. Gostom, ki se bolje počutijo v naravi, pa je na voljo še kamp.
Zdravstveni center z zunanjimi in notranjimi bazeni, s 5.000 kv. m prostorov za balneoterapijo in drugimi objekti ter dejavnostmi, je razvil svojo osnovno dejavnost na naravm dediščini termalnih vrelcev s temperaturo 43 do 62° C. Voda sodi v akratoterme za katere je empirično dokazano, da zdravilno delujejo na bolezni gibal. Med indikacijami je potrebno še posebej poudariti: revmatoidni artritis, ankilozantni spondylitis, degenerativne bolezni sklepov in hrbtenice, poškodbe lokomotornih organov m penfermh živcev. Uspešne rezultate beležijo tudi pri zdravljenju lumbaga, lum-boishialgije, mialgije, pri odkrivanju srčnožilnih bolezni in pri ženskih boleznih.	.	'	. .
Naravne danosti, sodobna oprema m zdravniki raznih specialnosti so omogočili Termam Čatež, da so se lotili lajšanja še ene človeške nadloge: debelosti. V ta name® so organizirali solo hujšanja Seveda ne tako z ocenami, ampak tako, ki nauči človeksa aktivnega in zdravega življenja, odvadi škodljivih navad in razvad. Sicer pia. ne gre vse debelosti de vati v isti koš in jih tudi ne na
isti način odpravljati.	, , .	_
Osnovno načelo šole hujšanja je, da je potrebno udeležence naučiti, kako bodo vzdrževali takšno telesno težo, ki je primerna za vsakega posameznika. Program shujševalne kure traja 14 ali zi dni in vsebuje nadzorovano rekreacijo v kombinaciji s termalno vodo, dietno prehrano. Vse to pa je pomembno iz zdravstvenih m
estetskih vidikov.	,	.
V Termah Čatež ugotavljajo začeten uspeh pn zmanjševanju kilogramov, če je posameznik pripravljen za popolno sodelovanje. Nadaljevanje uspeha in približevanje k normalni teži Pa J® doseči le, če se pridobljeno znanje v soh hujšanja izvaja tudi dema in v vsakdanjem delovnem in življenjskem okolju. Pridobljeno znanje in izgubljeni odvečni kilogrami telesne teže bodo postali trajna estetska in zdravstvena dobrina
Če vas zanima izvedeti še kaj vec lahko pišete na naslov. Terme Čatež, YU 68250 Brežice, Slovenija, Jugoslavija. Posiah vam bodo vse podatke, ki jih boste želeli; le izpolnjeni kupon je potrebno priložiti v pismu.
izrežite
KUPON TERME ČATEŽ
Ime in priimek Naslov.........
Prosim, da mi pošljete prospekte, cenike in programe.
Primorski dnevnik Trst
ne bo počutil kot manjšina. Palčič je zaključil svoja izvajanja s poudarjanjem širine in raznolikosti, pri čemer pa je treba upoštevati težo in pomen sestavnih delov in jih temu u-strezno tudi vrednotiti.
V razpravo je prvi posegel Samo Pahor, ki je obravnaval nekatere finančne probleme položaja Slovencev z različnimi potnimi listi, nato pa se zavzel tudi za zakonsko ureditev določenih razlik in usklajevanja e-notnega kulturnega prostora pri pretakanju duhovnih dobrin. Za Jožeta Pirjevca ta problematika ni nekaj novega, saj v enotnem slovenskem kulturnem prostoru mi živimo in ga vsak dan ustvarjamo, kar je vehko dejanje, ki ga izvršujemo iz notranjega zagona in zavesti. Darij Cupin je omenil spremembe med Slovenci, do katerih prihaja vsak dan in razlike, ki se večajo med posameznimi sestavnimi deli. Suadam Kapič je obžaloval, da prihajajo pri gospodarskem sodelovanju do izraza težnje ločevanja in nasprotovanja osimskemu duhu, kar prinaša restrikcije in gospodarsko zapiranje.
Miloš Budin je mnenja, da je nekaj zmede pri teh pojmih in je preozka opredelitev samo na kulturo. Iz naše zavesti izginja pojem NOB kot skupni imenovalec, v katerem smo se vsi spoznali in to še zlasti velja za mladino. Jože Koren je bil mnenja, da sta oba termina »zamejstvo« in »manjšina« omejevalna in ju je treba nadomestiti z ustreznim izrazom »slovenska narodnostna skupnost v Italiji« in podobno.
Darko Bratina je izhajal iz različne interpretacije naše zgodovine in različnih izkušenj generacij. Ni sedaj več dovolj izhajati iz emotivnih In sentimentalnih odnosov in razlag in je potrebno nekaj več. Boris Race je poudaril, da je dejanska vsebina pojma enotni slovenski kulturni prostor stara že več kot dvajset let in smo vedno vztrajali, da je treba krepiti vezi s Slovenijo. Sedanja razprava je torej predvsem opozorilo na že obstoječe stvari, njih krepitev. Gre za široko paleto in poleg kulture tudi za gospodarstvo, komunikacije in drugo. S tem so povezana tudi politična vprašanja in smo se vedno zavzemali za čimširše odnose, pri tem pa je pravilno tudi stališče, da je treba ustrezno vrednotiti posamezne skupnosti.
□ SEŽANA — Sežanska Zveza kulturnih organizacij prireja skupaj z glasbeno šolo koncert godalnega kvarteta Glasbene matice iz Trsta. Koncert bo v petek, 22. t.m., ob 20. uri v prostorih glasbene šole in se uvršča v ustvarjanje pravega in raznolikega kulturnega utripa na Sežanskem.
Srečanje narodnosti
SZENTGOTTHARD
U85.hOV.t5-U
V nedeljo se je v Monoštru v Porabju zaključilo tridnevno »Srečanje narodnosti« ki so se ga udeležili predstavniki mladinskih organizacij narodnostnih skupnosti iz Slovenije, F-JK, Koroške in Porabja. O srečanju bomo v prihodnjih dneh objavili daljši prispevek
Edini učinkoviti »ščit« dialog med velesilama
VIDEM — Predvčerajšnjim je bilo v Vidmu srečanje s prof. Longom, to je fizikom in članom Združenja znanstvenikov za mir; srečanje je priredil furlanski komite za mir, udeležilo pa se ga je veliko občanov, predvsem mladine. Prof. Longo je v uvodu dejal, da če se danes v Hirošimi otroci lahko igrajo na travnikih in življenje poteka normalno, bi to v neki hipotetični jutrišnji Hirošimi ne bilo ^ več mogoče, saj bi mesto nikoli več ne zraslo. Longo se je nato osredotočil na probleme, ki so nekakšno središče srečanja med Reaganom in Gorbačovom. Predvsem je omenil militarizacijo vesolja in vprašanje vesoljskega ščita. Govornik tu ni povedal nekega svojega mnenja, a je navedel samo izjave nekaterih ameriških znanstvenikov, ki celo sodelujejo pri tem a-meriškem načrtu. Prav ti znanstveniki pravijo, da si je nemogoče misliti, da bj kak vesoljski ščit bil proti raketam lahko stoodstotno učinkovit. Šlo bi za protiraketni ščit, ki bi obvaroval določeno ozemlje za 95 odst. to pa v bistvu nima nobene realne vrednosti. Prav tistih 5 odstotkov prebojnosti bi bilo usodnih, saj bi na ZDA in zaveznike »padlo« toliko raket, da bi bilo vse omenjeno ozemlje uničeno. A-
meriška reakcija pa bi s svoje strani uničila Sovjetsko zvezo. Prav zato je prof. Longo poudaril, da je edini pravi »ščit« dialog. Potrebno bi bilo u-ravnovešeno zmanjšati orožje. Lahko bi se začelo prav pri tistih jedrskih konicah, srednje ali majhne moči, ki so nameščene v Evropi in sicer na vzhodnih in zahodnih mejah ter tudi v Furlaniji. Resnica je namreč ta, da v jedrski vojni te konice ne bi koristile, danes pa pomenijo veliko nevarnost za prebivalce.
Delavci iz F-JK danes v Rimu
TRŽIČ — Senatna finančna komisija bo danes v Rimu sprejela delegacijo, ki jo bodo sestavljali trije delavci v dopolnilni blagajni ladjedelnice v Tržiču in delavec Zanussija. Te bodo spremljali predstavniki sindikatov CGIL, CISL in UIL iz naše dežele Milocco, Patuanelli in Trebbi.
Delegacija bo predlagala komisiji, da zbriše iz finančnega zakona normo, ki predvideva odbitek 8,65 od sto pri odškodnini za dopolnilno blagajno, katerega naj bi po nekaterih glasovih povišali na 8,85 od sto.
Poslanec Cuffaro (KPI) o raznih zakonskih osnutkih
Gospodarski razvoj obmejnega področja sedaj v središču pozornosti parlamenta
WSSPW"	—™™—----------------------------
Osrednji objekt zdravilišča je hotel Terme, v katerem so bazen, zdravstveni prostori, restavracija in vse, kar sodi k dobremu poc i
(Fotoarhiv Terme Catez)
Tržaška federacija KPI je včeraj sklicala tiskovno konferenco, da bi na njej obrazložila trenutno stanje postopka na parlamentarni ravni v zvezi z raznimi zakonskimi osnutki, ki predvidevajo razne posege za gospodarski razvoj tržaške in goriške pokrajine. Na njej je poslanec Cuffaro govoril predvsem o tako imenovanem paketu za Trst in Gorico in o zakonskih osnutkih, predvsem o predlogu KPI, za gospodarski razvoj obmejnega področja.
Poslanec Cuffaro je predvsem u-gotovil, kako je vprašanje Trsta, o-ziroma njegovega gospodarskega razvoja, trenutno v središču pozornosti italijanskega parlamenta. Oba ožja odbora, ki obravnavata te ukrepe (paket za Trst in Gorico in osnutke za razvoj obmejnega področja) sta na delu in drugi bo z njim verjetno zaključil že naslednji teden. Ta osnutek (o razvoju obmejnih področij), je poudaril Cuffaro, je odraz širšega soglasja med političnimi silami in vlado, po njegovem pa ga je možno še popraviti in izboljšati. Zavzema se predvsem za tehnološko sodelovanje ob meji, vsebuje pa še druge u-krepe, ki po mnenju poročevalca Ca-rolusa (KD) lahko rešijo številna od
(podobnega so predložili tudi socia-listi) je delegacijo deželnih parlamentarcev sprejel tudi zunanji minister Andreotti, ki se je povsem strinjal, da so ti problemi vsedržavnega značaja in da se mora za njihovo rešitev poleg dežele zavzeti tudi država. Strinjal se je, da si dežela zasluži posebno pozornost glede teh vprašanj, zaradi česar — je dodal Cuffaro — je tudi povsem legitimno, da se za te ukrepe zahtevajo tudi finančni prispevki.
Poslanec Cuffaro je nato govoril o paketu za Trst in Gorico in obrazložil, kateri izboljševalni ukrepi so bili doslej sprejeti v okviru ožjega odbora. Predvsem je podčrtal, da je bilo doseženo podaljšanje roka za podeljevanje finančnih prispevkov, ki je bilo premaknjeno do leta 1995 (v prvotnem osnutku do leta 1988), s čimer se je strinjala tudi vlada. Doseženo je tudi bilo, da se je v novem osnutku povišala oziroma podvojila dodatna razbremenitev socialnih dajatev, kar bo gotovo sprožilo pozitivne rezultate za krajevni proizvodni sektor. Sedanji osnutek je vsekakor še možno izboljšati in v to smer bo KPI vložila svoje nadaljnje napore.
luiusu	mimo rešijo sievnua uu- “m"1'-.
prta vprašanja obmejnega področja. Prizadevala si bo, da bodo posegi V zvezi s temi zakonskimi osnutki FRIE in Sklada za Trst usmerjeni v
kvalitativno izboljšanje proizvodnega sektorja, zavzemala se bo za zvišanje delovnih mest predvsem v malih in srednjih podjetjih ter v obrtništvu; nadalje si bo KPI prizadevala, da bodo vsi ukrepi, ki so predvideni po paketu za Trst in Gorico podvrženi nadzorstvu družbenih sil, ki pa bo moralo biti zelo ažurno in brez vsakega zavlačevanja ter da bi razni posegi FRIE za ljudske gradnje bili na kvalitetnejši ravni.
Poslanec Cuffaro je nato govoril o Centru za znanstvene raziskave, oziroma o težnjah KPI za njegovo preosnovo. Poudaril je, da se KPI zavzema za take njegove spremembe, ki bi zagotovile njegovo funkcionalnost, njegovo specifičnost in valorizacijo njegovega osebja, poleg tega pa tudi za to, da bi ta Center zajamčil potrebe krajevnih skupnosti. Kot model za ta Center si je KPI vzela ustanovo, ki se ukvarja z nuklearno in alternativnimi energijami (ENEA). KPI se tudi zavzema za aktivnejšo vlogo tržaške univerze in s tem v zvezi predlaga, da bi se ji podelili finančni prispevki (ki so po njenem mnenju na razpolago) za rešitev njenih problemov (od prostorske stiske do drugih), ki zadevajo tudi širše sodelovanje z drugimi univerzami iz Jugoslavije in Avstrije, (as)
Okrogla miza pokrajinske konfederacije obrti CNA
Umetnostna obrt kot idealna podoba tvornosti in kulture obrtne dejavnosti
Vse tri zveze obrtnikov, ki delujejo v tržaški pokrajini, si že dalj časa prizadevajo z združenimi močmi uveljaviti in zagotoviti razvoj posebnemu področju o-brti, kakršno je umetna obrt s svojimi specifičnimi zakonitostmi in problemi. Na Tržaškem nima tradicij in slovesa, kakršnega je dosegla v nekaterih drugih italijanskih deželah, je pa zato izredno ustvarjalna in sveža ter še posebno pristna, kadar se naslanja na izvirne kraške tradicije.
Pokrajinska zveza vsedržavne konfederacije obrti CNA je na to temo v ponedeljek v Novinarskem krožku priredila okroglo mizo, na kateri so udeleženci in razpravljalni odkrito spregovorili o izkušnjah zadnjih let, o vprašanjih razmestitve obrtniških delavnic in ustanovitve prodajnega centra ter o konkretnih načrtih, ki jih za razvoj umetne obrti v Trstu in deželi pripravlja ustanova za razvoj obrti ESA. Okroglo mizo je vodil predsednik pokrajinske CNA Renato Chicco, ki je prebral tudi uvodni referat, sodelovali pa so predsednik pokrajinske zveze obrtnikov — Associazione artigiani Giorgio Ret, tajnik CNA Roberto Cosolini, predsednik obrtniške sekcije SDGZ Rado Andolšek in predsednik deželne ustanove ESA Carlo Faleschini. Tržaško občinsko upravo je namesto napovedane županove udeležbe zastopal odbornik za splošne zadeve D’Alessandro.
Temeljna vezna nit vseh posegov je bil prav problem reklamiziranja in prodaje izdelkov umetne obrti, ki potrebuje čisto posebne prijeme in nenehen stik z odjemalci. Biti mora to tvorni stik, pri katerem je treba predvsem upoštevati nujnost boljše obveščenosti in spreminjanja zakoreninjenih navad in okusov odjemalcev.
Medtem ko je predsednik CNA Chicco podal zgodovinski ozir na razvoj tržaške umetne obrti in se ustavil pri pobudah svoje organizacije, je predsednik Asso-
ciazione artigiani Ret vztrajal pri nujnosti tudi političnih izbir kot osnove za turistično-storitveno prihodnost mesta. Ugodno je ocenil možnost, da bi za prodajni center umetne obrti uporabili bivše prostore Turistične ustanove na Trgu Unità
Predsednik obrtniške sekcije SDGZ Andolšek je opozoril na specifiko sektorja umetne obrti, ki ga ne moremo obravnavati z merili, veljavnimi za obrtno dejavnost nasploh. Poudaril je bogastvo folklornih tradicij, ki ga ne moremo in ne smemo prezreti, pač pa ga moramo izrabiti za vir spodbud in ga v sodobni obliki ponuditi odjemalcu. Pri tem ne smemo zanemariti pristnih materialov, kakršen je na primer kraški kamen nekoč tako zelo cenjen in danes skoraj pozabljen.
Tajnik CNA Cosolini je bil v svojem posegu kritičen do tržaške občinske uprave, v imenu katere je odbornik v bistvu samo pozdravil. Danes ne potrebujemo več pozdravov — je dejal Cosolini — pač pa hočemo tvornega sogovornika tudi na krajevni ravni,
Zelo izčrpen in konkreten je bil v svojem posegu predsednik te ustanove, ki ima sedež v Vidmu, Carlo Faleschini. Pojasnil je temeljne smernice programa ustanove ESA za leto 1986, ki pa so načrtane daljno-ročno, tako da gre v bistvu za večletni program. V prvi vrsti predvideva veliko večja prizadevanja za komercializacijo izdelkov umetne obrti in celo vrsto pobud za razvoj tega sektorja, ki po Faleschinijevih besedah daje podobo, kreativnost in kulturno noto vsej obrti. ESA se bo v prvi osebi angažirala za ustanovitev prodajnega centra v Trstu, specifičnih problematik posameznih območij v deželi pa se bo lotila na osnovi posebne študije o 3.500 obrtnih delavnicah, za katere naj bi obnovili tako imenovane obrtne trge in jih vključili v na novo oživela zgodovinska jedra mest. (vb)
Vodstvo štivanske papirnice odredilo dopolnilno blagajno
Kljub nasprotovanju sindikalnih organizacij in tovarniškega sveta je vodstvo štivanske papirnice včeraj u-vedlo dopolnilno blagajno za 53 delavcev zaposlenih v enem izmed oddelkov za proizvajanje papirja. Odredbo, ki bo veljala teden dni, je vodstvo podjetja napovedalo že prejšnji teden, na ponedeljkovem srečanju z izvršnim odborom tovarniškega sveta pa ga je nepreklicno potrdilo. Zaskrbljujoče je s tem v zvezi predvsem dejstvo, da je vodstvo podjetja sprejelo sklep ravno v obdobju, ko je v polnem teku uvajanje nove tehnologije v tovarni; ravno v prihodnjih dneh bi moral steči nov avtomatiziran stroj za embali-
Večer Skupine 85 o »Tihi asimilaciji«
Danes, 20. t.m., bo s pričetkom ob 17.30 Skupina 85 priredila v dvorani Baroncini v Ul. Trento 8 svoje tretje srečanje v sezoni 1985 86. Posvečeno bo seminarski razpravi o izrazih in pojmih, ki sta jih Emidij Susič in Danilo Sedmak uporabljala v knjigi »Tiha asimilacija. Psihološki vidiki nacionalnega odtujevanja«, ZTT, Trst 1983 (it. prevod »L’assimilazione silenziosa. Dinamica psicosociale della assimilazione etnica«. Trst 1984). Razpravo bo uvedel in jo koordiniral Sergio Zucca, v uvodu pa bosta posegla tudi avtorja.
ranje papirja, zato je odredba vodstva toliko bolj nenavadna. Sklep je treba v veliki meri povezati s padcem naročil na tržišču, dejstvo pa je, da je nevarnost dopolnilne blagajne pretila že več mesecev. Vprašanje je tudi, kakšne posledice bo ukrep imel na odnose med tovarniškim svetom in vodstvom tovarne, saj ne gre pozabiti, da je delavstvo podjetja v začetku meseca za nekaj ur prekrižalo roke zaradi slabih medsebojnih odnosov.
Odbor devinsko - nabrežinske občine je na svoji ponedeljkovi seji razpravljal o zaposlitvenem stanju v štivanski papirnici. Župan Bojan Brezigar je poročal, da je že navezal stike z vodstvom papirnice in da je prejel zagotovilo, da gre za začasen ukrep, ki ga je narekovalo trenutno stanje na tržišču. Občinska uprava bo tudi v prihodnjih dneh pozorno sledila razvoju dogodkov, da nemudoma poseže, če bi bilo to potrebno. (V)
•	V okviru abonmajske sezone gledališča »La Contrada« bo od jutri do nedelje gostovala v gledališču Cristallo skupina »Teatro dei Carrara«; predstavo, ki nosi ime »A mezzanotte si chiude«, je režiral Armando Carrara.
•	Novoustanovljena liga SPI - CG IL z Elizejskih poljan prireja drevi ob 16.30 na svojem sedežu predavanje na temo gradbenega odpusta in novih stanarin; razpravo bodo vodili predstavniki sindikata SUNIA.
Odmev rimske manifestacije med našimi dijaki
Sen. Falcucci slovenski dijakinji: »Za vašo šolo smo že nekaj naredili«
JUTRI V REPNU
Srečanje o skorajšnjem tečaju kletarstva
Kmečka zveza, in Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanja prirejata ob 18,30 v Domu Albina Bubniča v 'Repni/ sestanek z vinogradniki kot uvod v tečaj o kletarstvu, ki ga namerava organizirati SDZPI. Navzoč bo tudi direktor podjetja Kras Sežana inž. Miran Vodopivec, ki bo vodil novi tečaj.
Pobuda o tečaju kletarstva je toliko bolj aktualna ob novih določbah, po katerih je bil tudi Kras vključen v območja, kjer se pridelujejo vina z zaščitenim poreklom, in ko se torej še posebno ostro postavlja vprašanje kvalitete naših kraških vin. Tečaj bo predvidoma trajal štirideset ur, o podrobnostih glede njegovega poteka pa naj bi se domenili prav na jutrišnjem srečanju v Repnu.
Spremembe na progi št. 41
Uprava občine Dolina sporoča, da bodo z današnjim dnem, sreda, 20. novembra, stopile v veljavo nekatere spremembe na avtobusni progi štev. 4L Uprava vabi zainteresirane uporabnike, naj dvignejo nove urnike na občinskem sedežu ali v prodajalnah vozovnic.
V	spomin na desete obletnico smrti slovenskega slikarja Toneta Kralja, ki je veliko let živel in deloval tudi v naših krajih, je Slovenska prosveta organizirala celovečerni zborovski koncert v cerkvici na Katinari. Ta cerkev, ki jo je Kralj v celoti poslikal, sodi med umetnikova najbolj dovršena dela.
V	nedeljo zvečer se je zbrala številna publika ljubiteljev glasbe in slikarstva. Predstavnik Slovenske prosvete Sergij Pahor je v imenu društva pozdravil vse prisotne, nato pa prepustil glasbeni del večera Tržaškemu mešanemu zboru. Ta zbor, ki obstaja že deset let in deluje v samem mestnem središču, vadi in nastopa sedaj pod vodstvom dirigenta Tomaža Simčiča.
Tržaški mešani zbor je publiki predstavil raznolik, čeprav tematsko in glasbeno precej umirjen program. V prvem delu-koncerta so mladi pevci ob orgelski spremljavi Aleksandra Sosiča izvedli nekaj odlomkov in Staroslovenske maše. Tak začetek se je povsem zlil z ambientom in tematiko Kraljevih fresk. Sledil je venček makedonskih pesmi ter še pesem iz pravoslavne liturgije, ki ji je s svojim odličnim basom dal poseben pečat solist Aleksander Švab.
Velika sobotna dijaška manifestacija v Rimu je bila v ponedeljek, pa tudi včeraj tema dneva na slovenskih višjih srednjih šolah. Protesta mladih iz vseh krajev Italije se je udeležilo tudi 37 slovenskih dijakov s Tržaškega, ki so odpotovali v »večno mesto« s posebnim avtobusom; ob svojem povratku v šolske klopi so bili seveda v središču pozornosti, saj so
Drugi del koncerta pa je bil namenjen slovenski narodni pesmi. Nastop zbora je bil precej uspešen, kar je dokazoval tudi dolg aplavz publike.
S tem koncertom in s ponedeljkovim predavanjem umetnostnega zgodovinarja Marka Vuka je Slovenska prosveta zaključila »Teden Toneta Kralja«, ki se je pričel prejšnji ponedeljek z otvoritvijo Kraljeve razstave v društvenih prostorih.
HJ
Okrogla miza o politiki
in kulturi nujnosti
Leva lista Tržaške univerze prireje danes ob 15.30 v predavalnici »Felice Venezian« v osrednjem univerzitetnem poslopju okroglo mizo na temo: »Individuum, družba in država v kulturi in v politiki nujnosti«. Sodelovali bodo jurist z rimske univerze in direktor revije »Democrazia e diritto« prof. M. Brutti, filozof in univ. prof. M. Cacciari, jurist s tržaške u-niverze prof. A. Cerri in psihiater ter ravnatelj bivše tržaške umobolnice dr. F. Roteili.
morali zadostiti radovednosti sošolcev, ki so želeli izvedeti za njihove vtise o manifestaciji. Poleg dijakov so se tudi nekateri profesorji in ravnatelji pozanimali za udeležbo naših dijakov na sprevodu po rimskih ulicah, ponekod pa so vprašanjem, ki so v začetku tega šolskega leta pretresla italijanski dijaški svet in dvignila na noge že nekaj časa dokaj
Za zaključni večer tedna, posvečenega velikemu slikarju Tonetu Kralju, je Društvo slovenskih izobražencev povabilo v ponedeljek v svojo sredo u-metnostnega zgodovinarja Marka Vuka, da bi opisal slikarski razvoj "na Primorskem v dobi dvajsetih let. Predavatelj je za nujno ozadje svojega predavanja navedel najprej nekaj bistvenih zgodovinskih podatkov. Tisti čas je bil nadvse naklonjen umetnostnim novostim — in to je pripeljalo marsikaterega umetnika k iskanju nove smeri, novega načina izražanja. Tako se v slovenskem slikarstvu pojavijo npr. avantgarda, ekspresionizem, skratka »revolucionarna« umetnost, ki je postavila na glavo dotedanje stile in okuse.
Med obema vojnama sta bila Trst in Gorica zelo pomembni umetnostni središči. Zanimivo pa je, da so bili v predvojnem času slovenski in italijanski slikarji zelo tesno povezani, večkrat včlanjeni v ista društva. Ta povezanost je bila resnično nenavadna, saj so se na ostalih umetnostnih področjih pripadniki obeh narodov ločevali in si večkrat tudi zagrizeno nasprotovali.
Marko Vuk je nato omenil najpomembnejše slovenske slikarje na Primorskem v tistem času, umetnike, ki »so si upali« stopiti izven priučene forme akademikov, in ki so jih tudi ita-
otopelo dijaško gibanje, tudi posvetili del učne ure.
Mnenja udeležencev o rimski manifestaciji so bila dokaj enotna. O tem so se lahko sami izčrpno pogovorili takoj po sklepu protesta in ob povratku proti Trstu. »V Rimu nismo v bistvu nič dosegli,« so menili, pa čeprav je sam predsednik republike »podprl« dijaški protest in je vlada v ponedeljek predložila osnutek za nove šolske pristojbine, ki so blažje od določil inkriminiranega 3. člena finančnega zakona.
Več kot o konkretnem uspehu protesta pa je bil govor o veličastnem okviru, v katerem je potekala manifestacija. Naši dijaki so bili presenečeni nad tolikšno udeležbo dijakov iz vse Italije. Znašli so se v pravem morju vrstnikov, ki je preplavilo rimske ulice in trge.
»Naši« bi morali startati s Trga republike, a so se prav zaradi velike gneče znašli na drugem trgu, od koder so skupno z italijanskimi tržaškimi kolegi za skupnim dvojezičnim transparentom odkorakali proti Trgu del Popolo. Sprevod se je nato razpršil, večje ali manjše skupine mladih so postale po drugih trgih, mlade si srečal povsod, bilo je, kot
lijanski kritiki zelo cenili. Pojav ekspresionizma je takratnim umetnikom nakazal možen izhod iz impresionizma. Pojavi se težnja po upodabljanju plastičnih, trdno oprijemljivih oblik. Tega novega načina upodabljanja so se kmalu »oprijeli« znani slikarji kot Pilon, Špacapan, Čargo, Bambič, pa tudi Avgust Černigoj, ki je v svojih umetniških začetkih prav tako izhajal iz ekspresionizma. V svojem predavanju se je Marko Vuk oddolžil spominu slikarja Černigoja ter mu poklonil del večera. Poseben poudarek pa je predavatelj namenil slikarju Tonetu Kralju ter opisal njegovo umetniško pot; obenem pa z obžalovanjem pripomnil, da freske tega velikega u-metnika polagoma »izginjajo s sten«. Njegova velika dela propadajo to pa zato, ker Kralj ni uporabljal trajnej šib materialov in barv, pa tudi zato, ker so nekatere cerkve že same v slabem stanju (tako npr. avberška cerkev), in jih je zaradi pomanjkanja sredstev nemogoče preurediti in popraviti.
Ob koncu je Marko Vuk svoje predavanje izpopolnil tudi z diapozitivi. Prisotni so si tako lahko ogledali u-metniške poteze najbolj znanih primorskih slikarjev — predvsem je zanje pomembna deformacija človeških somatskih značilnosti, spačeni obrazi.
HJ
da bi se Rim za en. dan pomladil, so pripovedovali naši udeleženci manifestacije. »Na ulici si lahko vprašal fanta po uri ali za kako drugo informacijo in si imel občutek, da se vsi med sabo poznamo, pa čeprav smo bili mi s Severa, drugi pa iz kdove katerega drugega kraja Italije«, je bil eden izmed vtisov, ki smo ga zbrali med našimi dijaki.
Med dijaki, ki so neposredno iznesli svoj protest ministru za šolstvo sen. Falcuccijevi, je bila tudi slovarska dijakinja Živa Pahor. Takole nam je opisala srečanje z »osovraženim« ministrom.
»Prvotno je bilo domenjeno, da se bodo srečanja s Falcuccijevo udeležili pot trije dijaki iz vsake pokrajine. Pred srečanjem smo se morali razdeliti; skupina predstavnikov, v kateri sta bila tudi dva dijaka italijanskih šol iz Trsta, je odšla na srečanje v senat, delegacija 35 dijakov pa se je odpravila na ministrstvo za šolstvo. Tu smo morali nekaj časa počakati, predno nas je Falcuccijeva sprejela. Med tem so potekala pogajanja, ker nas niso hoteli vseh spustiti k ministru, češ da ni dovolj prostora za tako številno delegacijo-Mi smo vztrajali pri stališču o enotnem nastopu, ob sprejemu v gornjih prostorih pa so nas »prelisičili«, saj predstavnikom petih pokrajin ni u-spelo, da bi se prerinili do ministra.«
»Falcuccijevi je najprej eden od dijakov obrazložil zahteve našega di; jaškega gibanja. Ministrovi odgovori so bili izmikajoči. Razlagala nam je, zakaj smo sploh prišli, dejala je’ da vprašanje finančnega zakona ne odvisi izključno od nje same, pač pa da o tem odločajo vlada in politične sile.«
Po nekaterih posegih drugih Prc« stavnikov dijakov je spregovorila tud1 Živa Pahor. Sama Falcuccijeva ji Je predala besedo, da bi po tolikih fan' tih izvedela tudi za mnenje dekleta-na sobotnem srečanju je bila Živa skratka prva ženska, ki je — po m1' nistru — posegla v razpravo.
»Obrazložila sem, da ima slovenska šola v Italiji poleg vseh običajnih sf druge dodatne probleme kot so a® primer pomanjkanje učbenikov 1 vseh tipov višjih srednjih šol,« 1 povedala dijakinja. Prav zaradi te specifičnosti, ki so bile drugim pre« stavnikom tuje, so jo še bolj P02*^. no poslušali. Falcuccijeva ji je c13 govorila, da »so v zadnjih dveh je
tih že nekaj naredili za slovensk
šolo v Italiji in da bodo v priho0 nosti naredili še kaj več.«
Srečanje s Falcuccijevo je trajaj® skoraj dve uri. Vtis, ki ga je ime1 Živa Pahor ob koncu sestanka o P j madoni italijanskega šolstva, je h dokaj dvoličen: »Kot minister -'e,®a. tovo zelo dobra, saj je znala m niti svoja stališča. Ko pa je Pra-ej da se čuti z nami, so izzvenele nj ne besede zelo demagoško, neism no.«
Jutri stavka tržaških višješolcev ob obisku ministra Falcuccijevo
Dijaki tržaških višjih srednjih šol bodo jutri stavkali iz protesta zoper povišanje šolskih pristojbin, ki ga predvideva finančni zakon in zoper pomanjkljivosti italijanske šolske strukture. Stavko je na svoji ponedeljkovi seji soglasno oklical Koordinacijski odbor slovenskih ih italijanskih dijakov. Predstavniki dijakov so izbrali za svoj protest prav dan, ko bo obiskala Trst minister za šolstvo sen. Franca Falcuccijeva, ki bo jutri na tržaški univerzi doprla novo akademsko leto.
Koordinacijski odbor dijakov se je odločil, da bodo dijaki iznesli svoj protest z manifestacijo na trgu pred tržaško univerzo. Manifestacija se bo začela ob 9. uri, dijaki pa se bodo zbrali pred univerzo brez kakega predhodnega sprevoda po mestnih ulicah.
Predstavniki dijakov so že včeraj pred posameznimi šolami razdeljevali letake, v katerih so obveščali dijake o jutrišnji stavki in o vzrokih, ki so privedli do te odločitve. Razdeljevanje letakov pred slovenskimi in italijanskimi višjimi srednjimi šolami se bo nadaljevalo tudi danes.
Zaključne prireditve v okviru tedna Toneta Kralja
V nedeljo celovečerni zborovski koncert v katinarski cerkvici
Umetnostni zgodovinar M. Vuk o slikarstvu na Primorskem med obema vojnama
Lokacija sinhrobrona je možna tudi znotraj meja raziskovalnega centra
Predsednik znanstvenoraziskovalnega centra pri Pa-dričah dr. Fulvio Anzellotti nam je včeraj poslal poročilo tehnične komisije, ki jo je bil imenoval 30. septembra z namenom, da bi poglobila vprašanje lokacije sinhrotro-na in nakazala najboljše rešitve za njegovo namestitev. Komisija, ki ji je predsedoval prof. Luciano Fonda, je dejansko med 34 različnimi možnostmi lokacije v tržaški pokrajini izbrala tri in o teh izdelala podrobnejše poročilo. Te tri lokacije je označila s siglami ARI, T10 in T8. ARI naj bi bila lokacija znotraj že začrtanega raziskovalnega centra (to je lokacija, na katero so okvirno pristale vzhodnokraške in druge slovenske organizacije). T10 je površina izven raziskovalnega centra v bližini Padrič (to možnost so krajevne organizacije odločno zavrnile in proti njej so se tudi izrekle nekatere politične sile). T8 pa je tretja možnost, ki so jo sicer že pri prvi študiji resno obravnavali, o kateri pa se doslej javno ni veliko govorilo in se je tudi na dosedanjih srečanjih dr. Anzellotti ja s predstavniki vzhodnokraškega koordinacijskega odbora ni upoštevalo. Površina T8 leži na bazoviškem teritoriju, zahodno od vasi, nekako v smeri Hudega leta.
Iz poročila tehnične komisije izhaja, da je prav ta tretja varianta najbolj mikavna. Če se omejimo na zaključke te študije, pa jih lahko sintetiziramo takole: iz znanstvenega in tehničnega vidika so vse tri variante izvedljive, torej tudi varianta ARI, ki jo je Konzorcij za upravljanje znanstvenotehnološkega centra že nekako odpisal in s tem izzval nejevoljo in nasprotovanje domačinov. Vsekakor pa je varianta T8, pravijo tehniki, najboljša v vseh aspektih.
Površina T10 ima sicer odlične karakteristike, a je vendarle kakovostno nekoliko slabša od T8, ker je morfološko bolj razgibana in ker je preblizu avtoceste ter raznih energetskih vodov. Površina ARI pa je po mnenju komisije morfološko še bolj razgibana in zahteva zato nekoliko višje stroške za lokacijska dela. V primeru, da bi izbrali to lokacijo, je rečeno v poročilu, bi bilo treba nekoliko oddaljiti traso bodoče avtoceste, ki bi na zapadni strani vsekakor ne smela prekoračiti sedanje trase državne ceste 202. Sinhrotron je namreč zelo občutljiv na tresljaje in bi zato bližina avtoceste ne ustrezala.
Poročilo obsega še vrsto drugih podatkov, kot na primer ta, da bi morali za lokacijska dela odstraniti 15 tisoč kubičnih metrov zemlje na površini T8, 60 tisoč kubičnih metrov na T10 in 230 tisoč na ARI. V prvih dveh primerih bi stroški znašali eno milijardo lir, v tretjem pa dve milijardi in pol. Tehnična komisija nadalje ugotavlja, da sinhrotron ne bo predstavljal nobene nevarnosti onesnaževanja okolja in izključuje tudi vsakršno možnost žarčenj ali zvočnega motenja.
Osnovni podatek se nam vsekakor zdi tisti, ki govori o tem, da ni z znanstvenega in tehničnega vidika nobene ovire, da bi sinhrotron postavili znotraj meja znanstvenoraziskovalnega centra med Padričami in Bani. Sam dr. Anzellotti je na srečanju s predstavniki Koordinacijskega združenja vzhodnokraških vasi in predsednikom Kraške gorske skupnosti zatrdil, da bodo sinhrotron vsekakor postavili znotraj centra, če bi raziskava tehnikov pokazala, da gre pri vprašanju lokacije samo za višje stroške pri izravnavanju zemljišča. Kot vidimo, bi bili stroški sicer nekoliko višji, to pa ne bi smelo prejudicirati izbire
Še o tečajih
V soboto smo poročali o protestu naših učiteljev ob tečajih, na katerih obravnavajo uvod v nove učne programe za osnovne šole. Protest je izzvalo dejstvo, da je bilo razmnoženo le besedilo uvoda v italijanščini, ne pa v slovenščini. Zaradi tega so učitelji nabrežinskega didaktičnega ravnateljstva soglasno sklenili, da prekinejo tečaj, dokler ne dobijo ustreznega uradnega prevoda v slovenskem jeziku, kot so nam sporočili v pismu uredništvu.
Podobno pismo sc nam poslali tudi učitelji openskega didaktičnega ravnateljstva. Pismo se dobesedno glasi:
»Pismo uredništvu
Didaktičnemu ravnateljstvu na Opčinah
Učiteljstvo didaktičnega ravnateljstva Opčine, zbrano dne 13.11.1983, je sklenilo, da prekine tečaj namenjen analizi uvoda k novim učnim načrtom, ker ne razpolaga z ustreznim ministrskim prevodom v slovenskem jeziku.«
Pismo je podpisalo dvajset učiteljev, medtem ko se je del učiteljev odločil, da nadaljuje s tečajem.
Učno osebje svetoivanskega in svet-jakobskega didaktičnega ravnateljstva je protestiralo, ker je bil tekst uvoda le v italijanščini, sklenilo pa je, da bo nadaljevalo s tečajem, a ne bo ob koncu tečaja izdalo svojega mnenja.
Prav tako so se za nadaljevanje
Spominu Avgusta Černigoja se je slovenska javnost poklonila včeraj v Gregorčičevi dvorani
Zadnji hvaležni pozdrav ustvarjalcu ki zapušča neprecenljivo dediščino
Deželni tajnik CGIL o pogajanjih za bodočnost Aquile
V zvezi z današnjim srečanjem med vlado, družbo Total in sindikati o bodočnosti rafinerije Aquila, je deželni tajnik CGIL Pascolat poudaril dva osnovna pogoja za uspešen potek pogajanj. Družbi Total ne sme biti dovoljeno, da postavlja predpogoje ali da sprejema enostranske odločitve, kajti petrolejska družba je res umaknila sklep, da bo s koncem leta zaprla rafinerijo," toda če bi medtem dejansko začela prekinjati odnose z dobavitelji, bi sklep bil le formalnega značaja in metanje peska v oči.
Pascolat nadalje ugotavlja, da se vlada mora v teh dogovorih držati vsedržavnega energetskega načrta, ki bi ga zaprtje tržaške rafinerije bistveno spremenil. Družba Total bi namreč še vedno razdeljevala v Ita-bji 5,5 milijona ton nafte, od katerih pa bi več kot 80 odstotkov bilo uvoženih in bi Italija torej še povečala svojo energetsko odvisnost. Poleg tega pa bi zaprtje Aquile povzročilo nemalo problemov pri dobavi nafte vsej severni Italiji.
Od vlade in družbe Total sindikati zahtevajo odgovore na tri bistvena vprašanja: kakšne so investicijske Perspektive, kateri naj bi bili morebitni posegi za preosnovo rafinerije in končno, kakšen naj bi bil sestav nove družbe.
® V nedeljo, 24. t.m., ob 9.30 bo na sedežu tržaške sekcije Svetovnega sklada za naravo (WWF) letni občni zbor omenjene organizacije.
Šop žarečih nageljnov in njegova nasmejana podoba nad njimi, slap rdeče barve namesto običajne črnine, ob njem pa ena njegovih znanih stvaritev. V tako okrašeni Gregorčičevi dvorani, brez žalnih barv, kot si je sam želel, se je zbralo lepo število prijateljev, učencev, slikarskih kolegov in preprosto tistih, ki so ga cenili, na komemoraciji, s katero se je umrlemu umetniku Avgustu Černigoju želela pokloniti Slovenska kulturno -gospodarska zveza.
Predsednik Boris Race je izrazil spoštovanje do pokojnikove želje, tako zelo značilne za njegovo svojstveno osebnost, o kateri je zbranim spregovoril prof. Milko Rener. »Zadnje čase se je oslanjal na palico; toda, če je telesno pešal, pa je vse do zadnjega trenutka ostal duševno svež in živahen«, je dejal in obudil spomin na svoje zadnje srečanje s Černigojem. »Tu smo se zbrali, da izrazimo svojo hvaležnost umetniku za neprecenljivo bogastvo, ki nam ga je zapustil, s tem pa tudi sebi postavil spomenik, trajnejši od brona, kot pravi Horac,« je nadaljeval Rener in na kratko orisal najvažnejše etape Černigojeve življenjske in umetniške poti. Ustavil se je pri njegovem neugnanem značaju, ki je za naše tedanje razmere pomenil ščit in izziv hkrati
k likovnemu prebujenju. Dokončno bo o Černigojevi umetniški dediščini sodila prihodnost, že sedaj pa ni nobenega dvoma, da je njegova zapuščina izjemno dragocena ne samo v delih, temveč tudi v celi generaciji umetnikov, ki jo je vzgojil in ki danes v zamejskem prostoru pokončno nadaljuje njegov likovni imperativ in nas s svojim umetniškim sporočilom kulturno krepi.
»S svojo evropsko razgledanostjo
in ustvarjalno živahnostjo je Černigoj s svojimi somišljeniki in sodelavci pripomogel k temu, da smo se izvlekli iz province in zapisali v zgodovino slovenske likovne kulture izrazito evropsko poglavje, kot živ in ustvarjalno enakovreden člen te celine. Zato bo ostal Avgust Černigoj med nami, v našem spominu in srcu,« je zaključil Mirko Rener. Kratka slovesnost se je končala s trenutkom zbranosti v počastitev tega spomina.
Posvet o sodelovanju med univerzami
Od jutri pa do sobote bo v Trstu mednarodni posvet na temo: »Merk univerzitetno sodelovanje. Obračun izkušenj in perspektive v odnosih med Evropo ter državami v razvoju«. Na posvetu bodo sodelovala zastopstva iz Kitajske, Somalije, Nigerije, Peruja, Venezuele, Tanzanije in mednarod-nih organizacij kot Evropski svet,' EGS, UNESCO, Mednarodno združenje univerz in druge.
Posvet so predstavili v ponedeljek v Rimu ob navzočnosti^ ministrice za šolstvo Falcuccijeve, rektorjev 30 italjianskih vseučilišč in številnih osebnosti mednarodnega ugleda, med temi nobelovca za fiziko Abdusa Salama. Tržaško srečanje bo med drugim nudilo priložnost tudi za pregled obstoječe italijanske zakonodaje o sodelovanju s tujimi vseučilišči. Kot izhaja iz raziskave, ki sta jo nedavno izvedla Inštitut za meduniverzitetno sodelovanje in Sklad Rui, je 38 od skupnih 58 italijanskih univerz sklenilo kar 239 sporazumov za sodelovanje s tujimi univerzami. Največ takšnih sporazumov so sklenile z vseučilišči iz Francije (42), Poljske (34) in ZDA (33). Na tej lestvici najdemo še Zahodno Nemčijo (18), Brazilijo (15), Jugoslavijo (11) in Kitajsko (8).
Nastopila sta Monika Skalar in Aci Bertoncelj
Kimcerl GM nudil izreden glasbeni užitek
Sinoči je bil v Kulturnem domu v Trstu tretji korwert letošnje abon-tajske sezone GM, na katerem sta se tržaškemu občinstvu predstavila violi-jbstka Monika Skalar m pianist Aci Bertoncelj, oba že zelo znana in uve-'-iavljena umetnika, ki sta izvajala skladbe Haendla, Tartinija, Prokojjeva, goloba in Saint - Sàensa. Program torej, v katerem sta lahko oba solista pri-^O-zala vse svoje tehnično znanje, pa tudi velik čut za sugestivno in dazilo interpretacijo posameznih skladb.
Medtem ko je bila Monika Skalar, po rodu iz Kopra, prvič gost UM ‘er je s svojim izvajanjem že osvojila občinstvo, je Ali Bertoncelj dober Zrkinec naše koncertne publike, saj je v Trstu že večkrat z uspehom na-
stoPal.
Koncert je bil torej pravi užitek za vse, ki so se ga udeležili in pred-sjavlja tudi lepo priznanje za Glasbeno matico in njeno vodstvo, ki se trudi, .a bi predstavilo svojemu občinstvu umetnike, ki lahko nudijo s svojim izva-]aniem občinstvu izreden glasbeni užitek.
Ki) Prešeren prireja teéaj za fotoamaterje
i Fotografiranje je danes dejansko dostopnoi vsakomur. S fotografijo o-jfanjarno spomine na preteklost, lahko pa tudi izražamo svoja počutja m hse. Večkrat pa ne vemo, kako bi ustvarili čim boljšo fotografijo, t, S to dejavnostjo se jè začel ukvarjati odsek za fotokino KD »Irance Ltošeren« iz Boljunca. Odsek bo v gledališču »F. Prešeren« priredil tečaj za sotoam;aterje. Tečaj je namenjen predvsem začetnikom, ki želijo spoznati fotografije in pri tem sami nekaj ustvariti.	„. f.,
^ Tečaj bo torej v prvi vrsti nudil osnovno znanje o fotoaparatu, luci tn-'r1 in o diapozitivih, o konstrukciji slike in tehniki fotografiranja. Tečaj bo ^tekal v štirih lekcijah. Mentorja bosta Fabio Smotlak in Sasa Ota, preaa-ania pa bodo obogatena z diapozitivi.	_.
n. Tečaj bo torej v prvi vrsti nudil osnovno znanje o fotoaparatu, luci, m-o luči, o fotografiranju v primeru slageba vremena ali y zaprtem pro->-1, o raznih dodatnih fotografskih pripomočkih, o globini slike “d-, r^gem delu pa bodo obravnavali kompozicijo slike, učinkovitost vizualnega .Poročanja, harmonijo in kontrast v fotografiji. Predstavniki odseka upajo, da j??0 v bodoče ustanovili klub fotoamaterjev, ki bo imel redno delovanje.
1 tem jim želimo mnogo uspehov. (Nadja Švara)
Vila Revoltella spet bila tarča uničevalnega divjanja vandalov
V noči od ponedeljka na torek je bila Vila Revoltella spet tarča vandalskega divjanja. Neznani zlikovci šo razbili kar 18 steklenih vrat in oken, odbili glave štirim kipom, razbili dve ornamentalni vazi ter poškodovali lampijon. Divjaki so se poleg tega na številnih mestih podpisali kot »Rambo«, kar lahko že marsikaj pove o tem, za kakšne ljudi gre.
Že iz gornjega suhoparnega naštevanja je očitno, da so vandali povzročili veliko škodo, ki jo je težko natančneje oceniti, saj jo je utrpel pomembni tržaški kulturni in zgodovinski spomenik, ki je sedež umetnostnega muzeja. Poudariti velja, da je bila vila pred nedavnim obnovljena, in to z dokajšnjimi stroški. Prav to pa je po logiki, ki je res ni mogoče drugače označiti kot »vandalska«, očitno spodbudilo divjake, da so začeli s posebnim užitkom po njej lomastiti. Ni dolgo od tega, kar so zlikovci razbili komaj restavrirani kip Ostržka.
Huda prometna nesreča na Trbiški cesti
Na državni cesti 202, nedaleč od železniškega nadvoza pri Nabrežini, se je včeraj popoldne pripetila prometna nesreča, v kateri se je hudo ranila 22-letna Elena Scuderi iz Štaranca-
na. Voznica je s svojim fiatom ritmo vozila proti Tržiču, ko je na odseku, kjer se cesta zoži, frontalno trčil vanjo s fiatom 131 38Tetni Pietro Bensi iz Ul. Monte Cengio 2/2. Kaže, da je Bensi hotel zavirati, a ga je zaradi spolzkega cestišča zaneslo na levo. Ranjeno Scuderijevo so z velikim trudom potegnili iz razbitin openski gasilci. V nesreči si je zlomila stegnenico, obe stopali, nosne kosti, udarce in rane pa ima po vsem telesu. Zdravi se' v tržiški bolnišnici. Meritve o nesreči so opravili agenti prometne policije.
Protest FISI v zvezi s pisanjem Piccola
Vodstvo sindikata FLSI, v katerem je včlanjeno med drugimi tudi osebje gledaliških hiš, je v tiskovnem sporočilu izrazilo protest proti načinu, s katerim je tržaški Piccolo razširil v prejšnjih dneh vesti o nameravanih preureditvenih delih v mestnem gledališču Verdi. Objavljene vesti so po mnenju sindikata preveč alarmistič-nem, predvsem pa preuranjene, kajti vodstvo sindikata z njimi sploh ni bilo seznanjeno. FLSI je v tej zvezi že zahteval pojasnil s strani odgovornih organov, predvsem pa jamstev, da se zagotovi nemoteno delovanje omenjene gledališke hiše.
za učitelje
tečaja odločili tudi učitelji dolinskega didaktičnega ravnateljstva, ki pa so tudi izrazili svoj protest zaradi uporabe izključno italijanskega teksta in zahtevajo, naj ministrstvo za šolstvo čimprej poskrbi za uraden prevod novih programov s specifičnimi dopolnili za slovenske šole. Prav zaradi tega so tudi sklenili, da ne bodo izrekli svojega mnenja ob koncu tečaja.
Vrtec od Banov preselili v šolo na Mandriji
Italijanski otroški vrtec od Banov bodo začasno preselili v pritlične prostore italijanske osnovne šole na Mandriji na Opčinah, da bi tako omogočili začetek preurejevalnih del v poslopju italijanske osnovne šole pri Banih.
Vest je sporočila tržaška občina po pregledu prostorov v šoli na Mandriji, ki se ga je udeležil tudi načelnik oddelka za javno higieno pri Krajevni zdravstveni enoti Botteghelli. »S to rešitvijo smo po hitrem postopku zadostili potrebi širšega interesa, ki bi se lahko sprevrgla v škodljive stmmentalizacije izven vsakega didaktičnega okvira,« je komentiral ugodno rešitev občinski odbornik za šolstvo Vattovani.
S »škodljivimi strumentalizacijami« je verjetno imel v mislih _ špekulacijo, s katero je italijanski tržaški dnevnik skušal vmešati v zadevo slovenski otroški vrtec v Trebčah, kamor naj bi prvotno hoteli preseliti -vrtec od Banov. Področni svet openskega didaktičnega ravnateljstva je v začetku meseca zavrnil to možnost, saj vrtec v Trebčah ne razpolaga s prostimi prostori.
• Tržaška pokrajina prireja v sodelovanju z ustanovo Pro senectute literarni natečaj za osebe, ki so dopolnile 60. leto starosti. Natečaj bo za prozo in poezijo, tema pa sledeča: »Božični dan za priletne v Trstu«.
T	Dne 18. novembra nas je
*	zapustila naša draga
Pina Pangerc
Pogreb bo jutri, v četrtek, 21. t.m., ob 13. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev v Dolino.
Žalostno vest sporočajo: Maria Bu-cher De Luca, nečaka Mario in Zorko Sancin in drugo sorodstvo.
Trst, 20. novembra 1985
(Pogrebno podjetje Zimolo)
ZAHVALA
Ob izgubi našega dragega
Antona Mraka
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam bili ob, strani in počastili njegov spomin.
Žalujoče družine Mrak
Trst, 20. novembra 1985 (Pogrebno podjetje Zimolo)
Italijanska ustanova za poznavanje slovenskega jezika in kulture se ganjeno pridružuje žalovanju ob smrti velikega umetnika
AVGUSTA ČERNIGOJA
Sedanji in bivši profesorji ter dijaki učiteljišča A. M. Slomšek s priključeno vzgojiteljsko šolo se klanjajo spominu prof. Černigoja.
Znanstveni licej F. Prešeren se s spoštovanjem in hvaležnostjo poslavlja otl slikarja Avgusta Černigoja, dolgoletnega profesorja na liceju, in izraža najgloblje sožalje svojcem.
Združenje slovenskih športnih društev v Italiji izreka iskreno sožalje Branku Lakoviču ob izgubi dragega očeta.
Uredniki in upravni kolektiv Gospodarstva izrekajo kolegu Lakoviču in drugim svojcem iskreno sožalje ob izgubi očeta
SLAVKA
DOGODKI Y SLIKAH
V gledališču France Prešeren v Boljuncu je bil v nedeljo popoldne nastop pihalnih orkestrov. Na sliki mladi gostje iz Kopra pod vodstvom Daria Pobege
Mačkoljanski otroški pevski zbor »Slovenski šopek« je praznoval petnajstletnico svojega obstoja. To morda ni kako posebno visok jubilej, za otroški zbor pa je to prav gotovo lepa starost, saj pomeni, da so njegovo sestavo od ustanovitve do danes že nekajkrat prenovili. Tu pa gre seveda tudi priznanje požrtvovalni Ljubi Smotlak, ki ta zbor vodi od same ustanovitve.
V nabito polni srenjski hiši v Mačkoljah je na prav prisrčni prireditvi ob napovedovanju Aleksa in Igorja imela uvodno besedo mlada Otilija, nakar je zbor ubrano zapel petnajst lepih slovenskih otroških pesmi, od katerih je bila zadnja Prešernova Zdravljica. Večer je vsekakor pokazal, da je delo z mladimi dobro zastavljeno in da bo otroški zbor »Slovenski šopek« prav gotovo praznoval še veliko jubilejev, (mm)
Prejšnji petek zvečer je v Ljudskem domu v Trebčah nastopil s celovečernim koncertom harmonikarski ansambel Synthesis 4, ki ga vodi Claudio Furlan. Kljub nekoliko mrzlim prostorom je bilo vzdušje prijetno, mehki glasovi harmonik, melodije vsega sveta in topla naklonjenost publike so pripomogli k uspehu glasbenega večera, ki ga je priredilo trebensko KD »Primorec«
Prizor z uspele razstave vin v galeriji Babna hiša v Ricmanjih
SLOVENSKI KLUB ZDRUŽENJE MOST TRŽAŠKA KNJIGARNA vabijo
jutri, 21. novembra, ob 18. uri v Gregorčičevo dvorano v Ul. sv. Frančiška 20 na predstavitev pesniške zbirke
Gina Brazzodura OLTRE LE LINEE
Avtorja in zbirko bo predstavila Ivanka Hergold, pesmi bo bral Aleksij Pregare.
Prisoten bo tudi avtor, ki se bo zadržal v razgovoru in bo podpisal knjigo.
NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA
vabi na srečanje
ob 40-letnici OZN.
Govoril bo
JANEZ STANOVNIK
podpredsednik predsedstva SRS
TRST
Gregorčičeva dvorana danes, 20. novembra, ob 20.30.
gledališča
VERDI
V	petek, 22. t.m., ob 20. uri četrta predstava Verdijeve opere »Simon Boc-canegra« (red E/A).
ROSSETTI '
Danes, ob 20.30 bo gledališka skupina Piccolo Teatro di Milano predstavila Strindbergovo delo »Nevihta«. Režiser G. Strehler. V abonmaju odrezek štev. 3. Informacije in rezervacije pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. Predstava traja 1 uro in 40 minut.
Jutri ob 17.30 bo v Krožku za kulturo in umetnost (Ul. S. Carlo 2) četrtkovo gledališko srečanje z gledališko skupino Piccolo . Teatro iz Milana.
CANKARJEV DOM
Velika dvorana
V	ponedeljek, 25. t. m., ob 19.30: Eugen Suchon »Svatopluk«, glasbena drama v treh dejanjih.
V	sredo, 27. t. m., ob 19.30: Dimitrij Šostakovič »Katarina Izmajlova«, opera v 4 dejanjih.
V	petek, 29. t. m., ob 19.30; G. Verdi »Simon Boccanegra«, opera v 3 dejanjih.
Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij
KD Primorsko vabi na ogled slovenskega filma »Nasvidenje v naslednji vojni« v nedeljo, 24. t.m., ob 17. uri v srenjski hiši v Mačkoljah.
KD Rdeča zvezda prireja ob 40-letnici društva jutri, 21. t.m., ob 18.30 v društveni gostilni v Gabrovcu lutkovno predstava. Vabljeni posebno otroci!
KD J. Rapotec vabi v petek, 22. t. m., ob 20.30 na ogled diapozitivov v priredbi jamarskega kluba Boljunec. Tema predavanja bo »Izviri v naši občini in jame v okolici«. Predaval bo dr. Stojan Sancin. Vabljeni!
KD F. Venturini vabi na predavanje novinarja Lojzeta Abrama »S POTI POD VRHOVI HIMALAJE«, ki bo v nedeljo, 24. novembra, ob 17. uri v Kulturnem centru Anton Ukmar - Miro pri Domju. Vtise s prvega trekinga zamejskih planincev okrog Anapurne bodo spremljali barvni diapozitivi.
SPDT prireja jutri, 21. novembra, ob 20. uri v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. sv. Frančiška 20/11. nadstr.) tržaško predstavitev vodnika TRIGLAVSKI NARODNI PARK. Ob diapozitivih bosta predavala Janez Bizjak in Tone Wraber, predstavili pa bodo tudi film Naška Križnarja »Sirarstvo na ovčjih planinah«.
KD F. Prešeren vabi na predstavo VIKJ SHOW, ki bo v soboto, 23. t.m., ob 20.30 v gledališču F. Prešeren v Boljuncu.
Odsek Foto kino KD. F. Prešeren iz Boljunca organizira TEČAJ ZA FOTOAMATERJE. Zainteresirani naj telefonirajo vsak dan do petka, od 19. do 21. ure na štev. 228-311.
Sklad M. čuk vabi v petek, 22. novembra, ob 20.30 v malo dvorano Prosvetnega doma na Opčinah na OBČNI ZBOR. Dnevni red: 1. poročila; 2. program; 3. razprava; 4. razno. Vabljeni!
KD Vesna prireja v petek, 22. t.m., ob 20.30 v Domu A. Sirka v Križu srečanje na temo »Arzenal včeraj in danes«. Sodelovali bodo sindikalisti in vaščani, ki delajo v ladjedelnici. Srečanje je posvečeno spominu Patricija Košute ob obletnici njegove prezgodnje smrti.
koncerti
Glasbena matica Trst v sodelovanju z deželnim sedežem RAI v Trstu. Ciklus »Mladi mladim«. Jutri, 21. t.m.. ob
18.30	v Avditoriju A v Trstu, Ul. F. Severo 7: ROBERT STANIČ - klarinet in ANDREJ JARC - klavir. Vabljeni!
SKD Tabor Opčine - Prosvetni dom. Openski glasbeni večeri. V ponedeljek, 25. t.m. ob 20.30 koncert komornega orkestra OPERA GIOCOSA DEL FRIULI-VENEZIA GIULIA. Dirigent prof. Severino Zannerini. Sodeluje baritonist Paolo Rumetz. Na sporedu: Vivaldi, Cimarosa, Haydn. Vabljeni!
kino
Ariston 16.00 — 22.00 »Maccheroni«. Režija Ettore Scola. J. Lemmon in M. Mastroianni.
Eden 15.30 — 21.00 »Diario intimo di una monaca« in »La civiltà del vizio«. Prepovedana mladini pod 18. letom.
Fenice Zaprto.
Excelsior 18.00 — 22.15 »Ritorno al futuro«. Film za vsakogar.
Excelsior II. 17.15 — 19.30 — 21.45 »L’onore dei Frizzi«. Režija: John Huston. Jack Nicholson in Kathleen Tumer.
Nazionale Dvorana št. 1 17.00—22.00 »L’anno del dragone«.
Dvorana št. 2 16.30—22.00 »Fandango«.
Dvorana št. 3 16.00—22.00 »I vizi del sesso«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Mignon 18.00 — 22.15 »Amare con rabbia«. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Grattacielo 16.00 — 22.00 »Coccon«. Režija R. Howard.
Capito! Danes zaprto. Jutri ob 16.30—
22.00	»Tex e il signore degli abissi«.
Vittorio Veneto 16.00—22.00 »La gab-r,' bia«. Laura Antonelli, Toni Musan-te, Fiorinda Bolkan. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Lumiere 15.30 — 18.45 — 22.00 »Barry Lyndon«. Režija S. Kubrik.
Alcione 16.30 — 22.00 »Lucida follia«. Hanna Schygulla, Angela Wynkler.
Radio 15.30 — 21.30 »Insaziabili e morbose«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
razna obvestila
Sekcija KPI občine Dolina organizira v petek, 22. t.m., ob 20. uri v centru A. Ukmar pri Domju sejo razširjenega glavnega odbora dolinske sekcije KPI. Dnevni rsd: sekcijski kongres v okviru priprav na vsedržavni, situacija v občini in deželi, kampanja za včlanjevanje. Prisoten bo tovariš Nico Costa, član vodstva tržaške federacije.
KD Vesna in sekcija KPI J. Verginella prirejata jutri, 21. t.m., ob 20. uri v Domu A. Sirka v Križu predvajanje televizijske oddaje o kraški arhitekturi, ki jo je režiral Marko Sosič. Sledila bo razprava o novih podrobnost-nih načrtih za zahodni Kras.
razstave
Danes, 20. t.m.. ob 18. uri bodo v umetnostni galeriji »Studio Bassanese« odprli razstavo slik in skulptur ameriške umetnice Uršule Von Rydingsvard.
Mladinski krožek Prosek - Kontovel prireja v Kulturnem domu na Proseku Ì razstavo »Prosek in Kontovel v slikah«, ki bo odprta do petka, 22. t. m., s sledečim umikom: vsak dan od 18. do 20. ure.
SKD Tabor Opčine - Prosvetni dom.
V petek, 22. t.m.. ob 20.30 odprtje razstave FABJA SMOTLAKA. Uvodno besedo in video-tape Sergij Cesar. Priznani barman Ezio Fontanot bo predstavil svoje cocktaile. Vabljeni!
darovi in prispevki
V	spomin na Gizelo Sardoč darujeta Mara in Ladi 15.000 lir za KD Rdeča zvezda.
V	spomin na Rudolfa Caharijo daruje Nada Milič 25.000 Ur za Godbeno društvo Nabrežina in 25.000 lir za SKD I. Gruden.
V	spomin na Memota Mezzanija darujeta Ada in Mara Verša 20.000 lir za KD Prosek - Kontovel.
V	spomin na pokojne iz družine Škabar (Repen 54) daruje Lojzka s Kon-tovela 10.000 lir za amaterski oder J. Štoka.
V	spomin na prijatelja Miliota Gorela damje Stanko Čok 50.000 lir za Center za rakasta obolenja.
Namesto cvetja na grob Adolfa Furlana darujeta Eda in Marčelo 20.000 lir za Skupnost družina Opčine.
V	spomin na Memota Mezzanija da-
rujejo Marta, Vanda, Neda, Viviana, Egon, Slavko, Danci in Pupo z družinami 80.000 lir za Kulturni dom Prosek -Kontovel.
Namesto cvetja na grob Elvire Možine darujeta družini Stiickler in Wilhelm
40.000	Ur za TPPZ P. Tomažič.
Podporni član Angel Košuta (Križ) daruje 10.000 liir za TPPZ P. Tomažič.
Namesto cvetja na grob Gizele Sardoč darujeta Milka in Stanko Kralj 10.000 lir za SKD Vigred.
Namesto cvetja na grob Stanka in Branka Lupinca darujeta Milka in Stanko Kralj 20.000 lir za SKD Vigred.
V	spomin na pok. Marija Kosa darujeta Bruno in Elvira Prašelj 20.000 lir za POB.
V	isti namen daruje Bernard Slavec
10.000	lir za POB.
Edi Corsini (Kreglje 24) daruje 17 tisoč Ur za nakup novih oblek MPZ V. Vodnik.
Gizela Košuta - Maganja daruje 20 tisoč lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB iz Križa.
Adrijana Bubnič daruje 10.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB iz Križa.
Namesto cvetja na grob Branislava Lupinca darujeta Silva in Elena 10.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB iz Križa.
Namesto cvetja na grob Stanka Lupinca darujeta Silva in Elena 10.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB iz Križa.
V spomin na Tiberija Rukina darujeta Silva in Elena 20.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB iz Križa.
Oglasni oddelek Primorskega dnevnika
OBVESTILO
Umik sprejemanja oglasov veljaven do 31. decembra t.l.:
Mali oglasi, prispevki, razna obvestila, čestitke, sožalja, osmrtnice in zahvale
VSAK DAN OD 8. DO 12. URE
na Oglasnem oddelku, Ul. Mon-tecchi 6, ali po telefonu na št. 775-275.
Osmrtnice in sožalje OD 12. DO 19. URE
na redakciji Primorskega dnevnika ali po telefonu na št. 794-672
včeraj-danes
Danes, SREDA, 20. novembra
SREČKO
Sonce vzide ob 7.11 in zatone ob 16.30 — Dolžina dneva 9.19 — Luna vzide ob 13.54 in zatone ob 24.00
Jutri, ČETRTEK, 21. novembra
MARIJA
Vreme včeraj: temperatura zraka 5 stopinj, . zračni tlak 1016,3 mb ustaljen, veter vzhodnik - severovzhodnik 30 km na uro, vlaga 57-odstotna, nebo oblačno, morje razburkano, temperatura morja 13,5 stopinje.
Plimovanje danes: ob 5.27 najvišja 31 cm, ob 12.40 najnižja —7 cm, ob 16.24 najvišja 1 cm, ob 22.36 najnižja 27 cm.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILA STA SE: Marco Codarin in Paolo - Uxa.
UMRLI SO: 89-letna Adelaide Pic-chierri vd. Foti, 76-letna Claudia Negri vd. lager, 62-letna Paola Giuro-vich, 68-letni Lino Repa, 83-letni Mario Karis, 71-letni Ilario Maddaleni, 81-letna Giovanna Zuzek, 75-letna Albina Scherianz vd. Falcomer, 80-letna Giuseppina Pangherz.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Ul. Roma 15, Ul. Ginnastica 44, Ul. F. Severo 112, Ul. Baiamonti 50, Zgonik, Milje (Mazzinijev drevored 1).
(od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30)
Ul. Oriano 2, Trg Venezia 2.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Ul. Oriani 2, Trg Venezia 2, Zgonik, Milje (Mazzinijev drevored 1).
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure tel 7761; predpraznična od 14. do 20. ur« in praznična od 8. do 20. ure.
LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124, Bazovica: tel. 226-165, Opčine: tel. 211-001, Zgonik: tek 225-596, Nabrežina: tel. 200-121, Sesljan:
čestitke
Danes praznujejo SILVA in SERGIO ter ERNESTA in MIRANDO 25 let skupnega življenja. Ob tej priliki jim voščita Marija in Cvetka z družino ter jima želita še mnogo let zadovoljstva in sreče.
šolske vesti
Državno učiteljišče A. M. Slomšek s priključeno vzgojiteljsko šolo prireja SEMINAR PLESNE VZGOJE, ki bo v šolskih prostorih 21. in 22. t. m., od 8. do 12. ure, v soboto, 23. t. m., pa bo ob 11.30 prikaz plesa Razgrajači. Vabljeni!
mali oglasi
Tel. 775-275
MLADI nogometaši iščejo dobrovoljnoga trenerja ali celo pokroviteljstvo društva za bodoče nastope v prvenstvu. Za informacije tel. 040/224407.
Dr. MIRAN DOLHAR obvešča, da je odprl zobno ambulanto v Ul. Vittorio da Feltre (Trg Perugino). Tel. 749-385 vsak dan od 16. do 19. ure.
PRODAM katrco R4 - GL rdeče barve, letnik ’80, v odličnem stanju. Telefonirati ob urah kosila na št. 040/ 227-119
VELIKO SLOVENSKO PODJETJE išče uradnico z odličnim znanjem srbohrvaščine. Ponudbe poslati na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul-Montecchi 6 - 34137 Trst, navesti šifro »Srbohrvaščina«.
PRODAM nove smučarske čevlje alpina št. 8 1/2. Telefonirati na št. 882-042 med 18. in 20. uro.
PRODAM pando 45 super. Telefonirati po 18. uri na št. 229-224.
KUPIM vozni ali nevozni fiat 750 D v dobro ohranjenem stanju. Ponudbe v uradnih urah na tel. 43713.
IŠČEM kefirovo gobo. Tel. 226-402.
PRODAM nezazidljive parcele na vzhodnem Krasu. Tel. 040/226-461.
PRODAM leseno hišico za psa. Tel-226-577, razen v sredo, soboto in nedeljo.
menjalnica
Ameriški dolar . Kanadski Anlnr Švicarski frank ! Danska krona . . Norveška krona . Švedska krona Holandski fiorini . Francoski frank , Belgijski frank . Funt šterling . . Irski šterling . . Nemška marka . Avstrijski šiling . Portugalski eskudo Japonski jen . . španska pezeta . Avstralski dolar . Grška drahma Debeli dinar . . Drobni dinar
1985
. . .	1.750.—
. . .	1.265.-
. . . 821.-. .	184.-
. . 222.-! . . 222.-. . .	598.-
. . .	219.-
. . .	32.—
. . .	2.500.-
. . .	2.070.-
. . .	672.-
. . .	95.-
. . . 10-" ...	7.—
. . . IO-" . . .	1.150.-
10.—
$
IfflB
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
s. r. a.
TRST - ULICA F.-FIL2I1Q - CS G1-4AG
avtomobil in človek
Konec leta scorpio s pogonom na 4 kolesa
radiotelevizija,
italijanska televizija
Konec leta bo tudi na italijanskem tržišču na voljo posebna različica velike Fordove limuzine. Scorpio 1x4, kot se bo imenovala nova limuzina,- se odlikuje s pogonom na štiri kolesa in z visokimi zmogljivostmi, poganja pa jo 2800-kubični motor, ki ga že vgrajujejo v scorpio 2.8 in je kot vsi drugi modeli te sedie opremljen z elektronskim sistemom ABS proti blokiranju koles pri zaviranju. Seveda ima serijski ser-vovolan, kar zagotavlja veliki Fordovi limuzini izredno lahkotno obračanje. Zmogljivosti so seveda primerne tej kategoriji: tukaj ne gre samo za najvišjo hitrost (203 km na uro), temveč za zelo dobro lego na
Kot zanimivost bomo danes pred-jQviii britansko jadrnico »hurlep 'Oo«, ki jo v Italijo uvaža milansko Podjetje Union Boats, saj je malo Verietno, da bi lahko vzbudila zanikuje med našimi dopustniškimi karani. Oblika jadrnice je povsem ^običajna za naše sredozemske raz-saj je specifično namenjena za Plovbo v težkih pogojih Atlantskega 0Seona. Nič čudnega torej, da je to Clst°hrven tip britanske jadrnice z ? °boJcm gredlom, ki prihaja v dolgo .^lastno kobilico, kot je bilo to zna-lmo za prve jahte konec prejšnje-Ha in v začetku sedanjega stoletja.
.^fturley 700« je le za 5 centime I °v daljša od sedmih metrov, širo-je 2,30 metra, kar zgovorno domuje njeno prodornost v razburka-■ ePi morju. Če k temu dodamo, da ® njen deplasma kar 2.000 kilogra-n°v, površina jader pa 24,5 kvadrat-^e8a metra, si lahko mislimo, ka-(j0 bomo pluli ob lahkih severnoja-u?nskih sapicah. Notranjost je prav ^o do skrajnosti britanska. Nobene Večne pritikline, vse je do skrgj-
cesti v vseh razmerah in pogojih cestišča. Lego na cesti zagotavlja seveda pogon na vsa štiri kolesa. Zunanja podoba je ostala v bistvu nespremenjena, razlikuje pa se od drugih različic po tem, da nima kromiranih profilov, temveč da so slednji pobarvani z motno črno1 barvo.
Pri Fordu zagotavljajo, da je scorpio 4x4 zelo varčen avto, seveda ob upoštevanju njegovih specifik. Pri stalni hitrosti 90 km na uro porabi scorpio 4x4 7,8 litra na 100 km, pri 120 km/h 9,8 litra, odločno bolj požrešen pa je v mestnem prometu, kjer je težko porabiti manj kot 16 litrov za 100 km.
nosti funkcionalno in močno, da ni nič čudnega, če ima britanska vojna mornarica kar 46 takih jadrnic za urjenje svojega oficirskega in podoficirskega kadra.
Do konca novembra vložiti prošnjo za koncesijo priveza
Do sobote, 30. novembra je čas, da lahko pri luškem poveljstvu vložimo prošnjo za obnovitev koncesije za privez. Povsem razumljivo je prošnja na kolkova-nem papirju, v njej je treba navesti številko koncesije, vsekakor pa je obrazec razobešen na o-glasni deski luškega poveljstva. Ob tem ne bo odveč, da opozorimo, kako vsi čakajo na morebitne formalne napake, saj je prosilcev, za nove priveze v našem zalivu še in še.
Prvi kanal
9.30	Televideo
10.30	La commediante veneziana - 3. nadaljevanje
11.30	Taxi' - TV film
11.55	Vremenske razmere
12.00	Dnevnik 1 - Kratke vesti
12.05	Pronto. . . chi gioca?
13.30	Dnevnik
13.55	Dnevnik 1 - Tri minute. . .
14.00	Pronto. . . chi gioca?
14.15	II mondo di Quark - dokumentarec
15.00	Olimpiada smeha
15.30	Šola in vzgoja - dokumentarni film
16.00	Botta e risposta - prenos 'iz poslanske zbornice
Na vprašanja bo odgovarjal minister Gianni De Michelis
16.25	L’amico Gipsy - TV film
16.55	Danes v parlamentu
17.00	Dnevnik 1 - Kratke vestj
17.05	Za otroke iz vsega sveta
18.00	Dnevnik 1 - Kronike:
Sevca- kliče Jug - Jug kliče Sever
18.30	Parola mia - oddajo vodi Luciano Rispoli
19.35	Almanah - Vremenske razmere
20.00	Dnevnik
20.30	Caccia al ladro d’autore - TV priredba
21.30	Charlie Chaplin: Un idillio nei campi - Una giornata di vacanza, kratka filma
22.20	Dnevnik
22.30	Filmske novosti
22.35	Športna sreda Nogomet: Italija - Španija Drugi kanal
11.55	Cordialmente - dnevna rubrika
13.00	Dnevnik 2 - Ob 13. uri
Ljubljana
8.50	Test
9.05	TV v šoli: Učenci ustvarjajo, Skadarsko jezero, Pogovor s strojem
10.35	TV v šoli: Neverjetna Amerika, Zgodba o dvokolesu, Mali program
12.30	Poročila
17.10	Teletekst 'RTV Ljubljana
17.25	Poročila
17.30	Prgišče priljubljenih pravljic: Lenuh - Poležuh, 8. del
17.45	Naočnik m očalnik - Narobe svet - 4. del
18.25	Obalno-kraški obzornik
18.40	Ščepec širnega sveta: Muškatni oreh - 6. del
19.26	Zrno do zrna
19.30	Dnevnik-m Vreme
20.05	Televizija monstrum? - feljton
21.00	Film tedna: Tujca na vlaku
22.40	Dnevnik
Koper
14.15	TV Novice
14.20	Sonce vzhaja na vzhodu
CANALE 5
9.50	General Hospital - TV roman
10.45	Facciamo un affare - kviz
11.15	Tuttinfamiglia - kviz
12.00	Bis - kviz
12.40	II pranzo è servito - kviz
13.30	Sentieri - TV roman
14.30	La valle dei pini - TV roman
15.30	Una vita da vivere - TV roman
16.30	Hazzard - TV film
17.30	Doppio slalom - kviz
18.00	Webster - TV film
18.30	C’est la vie - kviz
19.00	I Jefferson - TV film
19.30	Zig Zag - kviz
20.30	Arturo - film
22.30	Bib Bang - znanstveni tednik
23.15	La via del rhum - film
RETEQUATTRO
9.40	Lucy Show - TV film
10.00	II giardino segreto - film
11.45	Magazine - dnevna rubrika za ženske
12.15	Mr. Abbott e famiglia - TV film
12.45	Alvin Show - risanka Hello Špank - risanka Masters i dominatori dell’universo - risanka
14.15	Destini - TV novela
15.00	Piume e paillettes - TV novela
15.40	Tra le nevi sarò tua - film
17.50	Lucy Show - TV film
18.20	Ai confini della notte - TV film
18.50	I Ryan - TV film
19.30	Febbre d’amore - TV roman
20.30	Maurizio Costanzo Show
23.00	Alfred Hitchcock - TV film
23.30	Dick Tracy - TV film
24.00	Agente speciale - TV film
01.00	Agenzia UNCLE - TV film
02.00	Adam 12 - TV film
ITALIA 1
10.50	Operazione ladro - TV film
11.45	Quincy - TV film
12.40	La donna bionica - TV film
13.30	Help - kviz
14.15	Dee Jay Television
15.00	Chips - TV film
16.00	Bim Bum Barn
17.50	Quella casa nella prateria
18.50	Gioco delle coppie - kviz
13.25	Dnevnik 2 - Knjige
13.30	Capitol - TV serija
14.30	Dnevnik 2 - Kratke vesti
14.35	Tandem: aktualnosti in igre
15.15	Parohamo - nagradna igra
16.00	Šola in vzgoja: Danes bomo govorili o. . .
16.30	Pane e marmellata Squadrone tuttofare - risanka
17.30	Dnevnik 2 - Kratke vesti
17.35	Iz parlamenta
17.40	Tednik o zdravju in estetiki
18.15	Spaziolibero: programi pristopanja
18.30	Dnevnik 2 - Šport
18.40	Le strade di San Francisco Meteo 2 - Vremenske napovedi
19.45	Dnevnik 2 - Poročila
20.20	Dnevnik 2 - Šport
20.30	Una rabbia nuova - po romanu Ericha Ambierà
22.15	Dnevnik 2 - Večerne vesti
22.25	Ellepì Anna Oxa
23.25	Dnevnik 2 - Zadnje vesti
23.45	Nočni kino: 11 piccolo campo -film
Tretji kanal
11.45	Televideo
13.40	Jezik za vsakogar: Francoščina
14.10	Jezik za vsakogar: Ruščina
14.40	Simfonični koncert
15.55	Kinoteka: Znanstveni filmi
16.25	Ženska na potovanju okrog sveta
16.45	Dadaumpa
18.10	L’Orecchi occhio - glasbena oddaja
19.00	Dnevnik 3
19.10	Deželna poročila
19.35	In Pretura - 1. oddaja
20.05	Obletnice: Guido Gozzano
20.30	Un uomo da marciapiede - film
22.20	Delta - medicinska rubrika
23.20	Dnevnik 3
14.45	Humoreske
15.00	Železni agent - film
16.50	Risanke
17.30	Aldabra - dok. oddaja
18.00	Rdečelasa Zora - TV film
18.55	TV Novice
19.00	Odprta meja
19.30	TV D Stičišče
V današnji ODPRTI MEJI bodo na sporedu tudi naslednje vesti:
TRST — Protest deželne uprave zaradi vladnih predlogov o prevozih SOVODNJE — Martinovanje TRST — Razstava Ossi Czinner v galeriji Cartesius
ROMANS — Razstava starih vpreg TRST — Razgovor s skladateljem Bojanom Adamičem
19.50	Rugby time
20.30	Košarka: Jugoslavija - Belgija
22.15	TV D Vse danes - Napoved vremena
22.25	Zaprt družinski krog - film
19.30	Happy Days - TV film
20.00	I Puffi - risanka
20.15	Snorky - risanka
20.30	O.K. il prezzo è giusto - vodi Gigi Sabani .
22.45	Premiere - filmske novosti
23.15	Sport: ameriški football 00.30 Cannon - TV film
1.30	Strdke Force - TV film
TELEPADOVA
12.00	Chips - TV film
13.00	Risanke
14.00	Innamorarsi - TV film
15.00	Capriccio e passione - TV film
16.00	Rubrika
16.30	I nuovi Rookies - TV film
17.30	II magico mondo di Gigi - risanka
18.00	Transformer - risanka
18.30	II ritorno deH’uomo tigre - ri-sanka
19.30	Carmin - TV film
20.30	Illusione d’amore - TV film
22.30	Dottor John - TV film
23.30	Primo piano
24.00	Chips - TV film
01.00	Arabesooe - TV film:
TR1VENETA
10.00	Istinto materno - film
11.30	Matti da legare - film
13.00	Šport: Rugby
14.00	TV film
14.30	La matrigna assassina
16.30	Filmski spored
16.40	Risanke
17.30	Rapina alla Banca Svizzera -film
19.00	TV film
19.30	Speciale spettacolo
19.40	Dokumentarec
20.20	Filmski spored
20.30	Faida sanguinosa - film
22.00	Razstava slik
01.00	Horoskop
TELEFRIULI
15.30	Risanke
17.30	Povera Clara - TV film
18.30	I cercatori d’oro - TV film
19.30	Andrea Celeste - TV film
20.30	La tragedia del Titanic - film
22.45	Šport: Košarka
radio
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Radijski dnevnik;
8.00,	10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 -
8.00	Dobro jutro po naše: Koledarček;
7.40	Pravljica; Narodnozabavna glasba; 8.10 Almanah: Primorska diaspora v svetu; 8.40 - 10.00 Glasbeni mozaik: Slovenska popevka; Lahka glasba; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 - 13.00 Pisani listi: Poljudno čtivo; Sestanek ob 12. uri; Lahka glasba; 13.20 Naši zbori: mešani zbor »Franc Borgia Sedej«; Glasbena priloga; 14.10 Čas in prostor: Gospodarska problematika; Glasbene skice; 15.00 Igraj se z nami tudi ti! 16.00 Zbornik: Od Milj do Devina; Glasbene skice; 17.10 Mi in glasba: violinist Črtomir šiškovič in pianistka Mojca šiškovič; 18.00 Poezija slovenskega zapada; 18.30 Glasbena priloga.
RADIO KOPER
(Slovenski program)
6.30,	7.00, 13.30, 14.30, 17.30 Poročila;
6.00	Glasba za dobro jutro; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme - prometni servis; 6.45 Cestne informacije;
6.50	Objave; 7.30 Jutranji servis;
13.00	Danes na valu Radia Koper;
13.40	Glasba drugih celin; 14.40 Zanimivost; Pesem tedna; 15.00 Glasbeni kiosk; 15.30 Dogodki in odmevi;
16.00	Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Pogovor o. . .; 17.40 Fantje po polj’ gredo; 18.00 Zaključek.
RADIO KOPER
(Italijanski program)
7.15	12.30, 15.30, 19.30 Radijski dnevnik; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,
16.30,	17.30, 18.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.30 Koledarček;
7.00	Dober dan; 8.00 Cordialmente vòstri; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Popevka tedna; 10.10 Otroški kotiček;
10.35	Prost vstop; 11.30 Na prvi strani; 12.00 Glasba po željah; 12.40 Controluce; 14.40 Poročila v nemščini;
14.40	Popoldanski spored: Glasba -Popevka tedna; 15.00 Rubrika o kulturi in umetnosti; 15.45 Glasbeno popoldne; 16.00 Besede in glasba; 16.15 Edig Galletti; 17.00 Sestanek s Kompasom; 17.45 Jadra in motorji; 18.10 The guitar club; 18.32 Iz klasičnega repertoarja; 19.00 Prostor za jazz; 20.00 Nočni spored.
RADIO 1
6.00,	7.00, 8.00, 10.00, 11.00, 12.00,
13.00,	14.00, 15.00, 17.00, 19.00, 21.00 Poročila; 6.45 Včeraj v parlamentu;
9.00	Radio anch’io ’85; 10.30 Popevke;
11.10	Moj prijatelj - skrivnosten svet živali; 11.30 Provenienza - 4. nadalj.;
12.03	Via Asiago Tenda; 13.20 Poštna kočija; 13.28 Master - glasba dan za dnem; 13.56 Turistične informacije;
15.03	Radio 1 za vsakogar: Habitat;
16.00	H Paginone; 17.30 Radio 1 -jazz; 18.00 Evropski objektiv; 18.30 Večerna glasba; 19.15 Verska rubrika; 19.20 Na naših trgih; 19.25 Audiobox Urbs; 20.00 Glasbena komedija; 21.04 Varietejska oddaja; 21.31 Nočna glasba: Komorni zbor RAI;
22.00	Tvoj glas za lahko noč; 22.49 Danes v parlamentu; 23.05 Telefonski poziv.
RADIO 2
6.30,	7.30, 8.30, 9.30, 11.30, 12.30,
13.30,	15.30, 16.30, 17.30, 18.30,	19.30
Poročila; 6.00 Dnevi; 8.00 Otroštvo: kako, zakaj. . .; 8.05 Napoved programa; 8.45 Matilde - radijska priredr ba; .10 Si salvi chi può!; 10.00 Posebna oddaja Dnevnika 2; 10.30 Radio 2 - 3131; 12.10 in 14.00 Deželni programi; 12.45 Discogame tre; 15.00 Za prijeten popoldan; 15.05 Neri e il nostro io; 16.00 Znani romani; 16.35 Mladina danes; 17.32 Moda in navade; 18.00 Le mie prigioni - 3. del; 18.32 Glasbena oddaja; 19.50 Capitol - kulturne aktualnosti; 19.57 Razprava petih; 20.45 2 - jazz; 21.30 Radio 2 - 3131 - nočni spored; 22.00 Parlamentarna panorama.
LJUBLJANA
6.00,	6.30, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 19.00, 22.00 Poročila; 6.45 Prometne informacije; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.00 Druga jutranja kronika; 7.50 Iz naših sporedov; 8.05 Za knjižne molje; 8.30 Govorimo makedonsko in srbohrvaško; 9.05 Glasbena matineja; 10.05 Rezervirano za. . .;
10.40	Lokalne radijske postaje se vključujejo; 11.05 Ali poznate. . .; 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Veliki zabavni orkestri; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Ob izvirih ljudske glasbene kulture;
13.00	Iz naših krajev - Iz naših sporedov; 13.30 Od melodije do melodije;
14.05	Razmišljamo, ugotavljamo; 14.25 Popoldanski mozaik; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.55 Zabavna glasba; 16.00 Vrtiljak želja; 17.00 Studio ob 17. uri; 18.00 Zborovska glasba v prostoru in času; 18.30 S knjižnega trga; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Minute z ansamblom Slovenija; 20.00 Posnetek prvega koncertnega večera simfonikov RTV Ljubljana v novi sezoni; 22.05 Našim po svetu; 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini; 22.25 Iz naših sporedov; 22.30 Zimzelene melodije:
Tudi panda 4x4 doživela vrsto majhnih sprememb
Na letošnjem frankfurtskem, salonu so razstavili novi model Fiatovega foalčka pdnđe s štirimi pogonskimi kolesi. Gre za novo različico priljubije-òega Fiatovega terenskega vozila, ki je sicer tudi to, predvsem pa je avto, s katerim se lahko vozimo v vseh razmerah. Panda 4x4 je sedaj mnogo bolj Ppdobna večjim in odločno prestižnejšim terenskim vozilom; medtem ko je kila prej samo »panda«, simpatičen družinski avto, brez posebnih odlik. Ra-zlikuje se od dosedanjega modela po prtljažniku na strehi ter po dodatnih finskih žarometih, ki jih ščiti debel kovinski okvir, ki daje pandi posekan, bolj športni videz. Motor je nespremenjen, se pravi ima se vedno 9te-kubični štirivaljnik, ki poganja tudi pando 45.
ti in morje
Britanski koncept jadrnice »hurley 700«
jugoslovanska televizija
zasebne postnje
S ponedeljkove razprave v občinskem svetu
Kaj in kako z goriško prosto cono Bodo stvari ostale nespremenjene?
Jutri v avditoriju predstavitev knjige
Kako se je Cadorna obnašal pri nas med prvo vojno
Zakaj razprava v goriškem občinskem svetu? Pravzaprav zakaj tako zapoznela razprava? To so se vprašali nekateri občinski svetovalci na ponedeljkovi seji občinskega sveta, ko je bil govor o podaljšanju zakona o goriški prosti coni, k j zapada 31. decembra. Zahtevali so jo sicer komunisti in potem še socialisti, prvi sicer kot zastopniki opozicije, drugi pa večinske koalicije. Najbrž je sploh ni hotela krščanska demokracija, za ka tero bi bilo najbolje, da bi se sedanji zakon, brez vsakršnih sprememb, po^ daljševal iz leta v leto. Tako bi se ohranilj nekateri že 37 let ustaljeni privilegiji peščice veletrgovcev, ki so si v tem dolgem času ustvarili lepe dohodke. In konec koncev, tako so rekli liberalni in komunistični predstavniki, ti trgovci so v glavnem podporniki krščanske demokracije. Tako politiko zagovarja tudi Zveza trgovcev katere direktor je istočasno tudi goriškj župan.
Zastopniki strank, ki so segli v razpravo, so vsak s svojega zornega kota povedali, da je podaljšek režima proste cone nujno potreben. Seveda z novimi prijemi. Vsi se zavzemajo za to, da bi se režim razdeljevanja kontingentov po nižjih cenah razširil
V goriškem muzeju v gradu Kromberk je do konca novembra odprta zelo zanimiva etnografska razstava »Klekljane čipke«. Razstavo je pripravil slovenski etnografski muzej, v tesnem sodelovanju z mestnim muzejem v Idriji, kjer ima čipkar-stvo pravzaprav že domovinsko pravico. Eksponati so na ogled v dveh prostorih. Niso razstavljeni samo dragoceni izdelki, papirnati vzorci, ampak je razstava postavljena v širši okvir, saj nam spregovori o gospodarskih in družbenih razmerah v preteklih stoletjih.
Prvi podatki o izdelovanju čipk na Slovenskem segajo v 17. stoletje. Takrat naj bi čipke izdelovali v Ljubljani in Idriji, pravi razcvet pa je dejavnost dobila šele v drugi polovici 18. stoletja, v obdobju cesarice Marije Terezije, ki je poskrbela za u-
na vso pokrajino. To pomeni, da bi prebivalci Tržiča dobili enako količino bencina kot tisti Gorice in Sovodenj, medtem ko imajo sedaj le polovično količino. Za tako razširitev se zavzemajo sindikati ter vse politične stranke, katerih vodstva niso več v rokah Goričanov. V Gorici s tem soglašajo, vendar, da je bilo čutj tako iz ust župana Scarana v svojem uvodnem poročilu kot še nekaterih drugih, s kančkom zagrenjenosti. »Prosta cona je bila dana Gorici zaradi takratnih izjemnih razmer«, ne pa drugim. Sicer se bodo morali v Goricj že sprijazniti s pritiskom večine prebivalstva drugih krajev pokrajine.
Res pa je, da je tako v komunističnem zakonskem osnutku kot v tistem trgovinske zbornice (demokristjanske-ga še nismo videli) rečeno, da bo le na Gorico in Sovodnje ostala omejena teritorialnost za industrijske ter obrtne naprave kjer se lahko uporabljajo kontingenti proste cone. Pri tem pa se je nekdo vprašal: če bomo prodajo blaga široke potrošnje razširili na vso pokrajino, kdo jo bo prodajal? Grosisti iz vse Goriške ali le tisti iz Gorice? Odgovora seveda ni dobil. Komunisti so s svoje strani skdšali
strežno strokovno in organizirano izobraževanje v tej obrti.
Razstavo čipkarstva so odprli zadnje dni oktobra, trajala pa bo do konca novembra, predvidoma pa jo bodo podaljšali še za kakšen teden. Pa še tole: goriški muzej je odprt ob delavnikih in tudi ob nedeljah, razen ob ponedeljkih in sobotah.
Danes prvi koncert AGIMUS
Z nastopom pianista Eddija De Nadia, danes, 20. t.m., ob 17.30 se pričenja dvanajsta koncertna sezona združenja AGIMUS. Koncerti, do konca sezone jih bo skupaj sedem, bodo v dvorani glasbene šole v Ul. Oberdan 15, vrstili pa se bodo v približno enomesečnem zaporedju.
obitj vprašanje odnosov med kontingenti tabele A in B, t.j. kontingenti za široko potrošnjo in za potrebe industrije, tako, da so v tabelo blaga namenjenega široki potrošnji vključili le meso, bencin ter nafto za tovornjake. Črtali so torej sladkor, kavo, olje. To zato ker je za te izdelke razlika med prosto ceno in ceno proste cone minimalna in ne služi več nobeni družini. Blago naj bi šlo raje za potrebe industrije, tako bi se v njej povečala zaposlitev.
Rečeno je bilo tudi, da je bilo nekoč v goriških tovarnah nad 5.000 zaposlenih, danes pa jih je le 1.500. Župan je sicer navedel nekaj številk, k; naj bi bile po njegovem vzpodbudne.
V razpravo so segli zastopniki vseh skupin: S. Fornasir, Lambert, Gonna, Zucalli, Drufuca, Fiorelli, Paulin, Brunello, Lutmani, Battello. O-dobrili so sklepno resolucijo (vzdržana le Fiorelli in Fornasir), ki so jo prvotno predložile stranke večinske koalicije, potem pa izpopolnili s popravki komunistov. Razprava je trajala dobrih pet ur in pol. Prihodnja seja občinskega sveta bo v ponedeljek.
8-letni deček je sinoči umrl zaradi prometne nesreče na državni cesti na Majnici. Po 17. uri se je s kolesom po tej cesti v smeri doma vozil 8-letni Daniel Orsolini, ki je bival z očetom, materjo in 2-letnim bratcem na Majnici št. 431. Približno sto metrov stran od znane restavracije »F ogo-lar« je najbrž od strani zadel vanj in v njegovo kolo s svojim avtomo-bilom 38-letni Giorgio Gratton iz Lečnika, Ul. Tasso 1. V trenutku ko pišemo nam ni znana dinamika nesreče. Baje je kolesarja prehitel neki drug avtomobilist, ki se je potem ustavil ob robu ceste.
Nesrečnega fantiča so z rešilcem Zelenega križa prepeljali v goriško bolnišnico. Umrl pa je med prevozom zaradi številnih poškodb na glavi.
Omejitev v prometu
Goriški župan je izdal ukaz o začasni prepovedi vožnje in parkiranja na
Bolj malo je bilo doslej v italijanski zgodovinski literaturi spisov, ki bi kritično ocenjevali osebnosti ali dogodke iz prve svetovne vojne. O tej vojni, ki jo Italijani smatrajo kot četrto vojno za neodvisnost dežele in ki je po njihovem sklenila sanje voditeljev Risorgimenta o združitvi Italije, pa čeprav je v to združitev prišlo tudi zelo veliko drugo-rodcev, kot so bili Slovenci, Hrvati ter Nemci, so italijanski pisci dali v knjigarne le taka dela v katerih so Cadorna, Diaz, Badoglio in drugi vojskovodje opisani na lep, pozitiven in »herojski« način. Kritični spisi so o-stajali v knjigah, ki niso šle vehko v promet, v take knjige, ki služijo le zgodovinarjem na kaki univerzi. Vsakokrat ko se je na trgu pojavila kaka kritična knjiga, ža so jo poveliče-valei prve svetovne vojne napadli, češ da skuša onečastiti svetle tradicije italijanskega vojaka. Enako je tudi z drugimi vojnimi dogodki v katere se je Italija zapletla, tako med špansko državljansko vojno, tako v vojni za osvajanje Abesinije in še prej tudi Libije, tako v drugi svetovni vojni, ko je italijanska vojska v času zavezništva med Mussolinijem in Hitlerjem, slednjemu pomagala pri osvojitvi Evrope.
Pred kratkim je časnikar Gianni Rocca, poddirektor uglednega itali-
občinski cesti v Grojbi in na Kalvariji v dneh 23. in 24. novembra. Ukrep je v zvezi z avtomobilskimi dirkami. Prepoved vožnje bo od 19. ure 23. novembra do 0.30 24. novembra in od 6.30 do 10.00 24. novembra.
Slikarske razstave
V	Novi Gorici in v Kanalu so odprli v teh dneh dve slikarski razstavi. V galeriji Meblo v Novi Gorici bodo v petek, 22. t.m., ob 18. uri, odprli razstavo risb Bojana Boleta in slik Silva Fakuča. Odprta bo do 7. decembra. V ponedeljek, 25. t.m. ob 18.30, pa bodo v galeriji Rika Debenjaka v Kanalu odprli razstavo slik, risb in ilustracij Rudija Skočirja. Odprta bo do 14. decembra.
V	Attemsovi palači v Gorici pa je še vedno odprta antološka razstava Lojzeta Spacala. O njej je bilo pisano tudi v mesečniku »Marco Polo«, ki izhaja v Benetkah.
janskoga dnevnika La Repubblica, napisal knjigo o italijanskem vojaškem poveljniku med prvo svetovno vojno, o generalu Cadami. Knjiga se je pojavila v knjigarnah. Gre torej za delo namenjeno širšemu krogu bralcev. Založnik Mondadori dela primerno temu tudi veliko reklamo. V italijanskih listih smo brali, da je Rocca zelo kritičen do Cadornovega poveljevanja in da na novo, kritično in tudi negativno, osvetljuje lik tega generala.
Gianni Rocca bo v Gorici jutri, v četrtek, 21. novembra, ob 18. uri ko bo v avditoriju predstavil svojo knjigo. Gre za večer sročanja z avtorjem, ki ga prireja goriška občina. Takrat bomo lahko izvedeli kako gleda Rocca na delo italijanskih poveljnikov v prvi svetovni vojni.
® Jutri, v četrtek, 21. novembra, ob
20. uri, bo v sovodenjskem Kulturnem domu občni zbor članov Kulturnega društva Sovodnje.
razna obvestila
Slovensko planinsko društvo Gorica priredi v nedeljo, 24. novembra, izlet - pohod v Ravnico nad Kromberkom; povratek po Napoleonski cesti nad Lijakom. Zbirno mesto: pred Goriškim muzejem v gradu Kromberk odhod ob 9. uri. Zmerne hoje je za dve in pol do tri ure. Možnost ogleda muzejskih zbirk, zlasti pa razstave »Čipkarstvo na Slovenskem«. Hrana z nahrbtnika. V slučaju slabega vremena, izleta ne bo.
V četrtek, 21. t.m., ob 20.30 bo v prostorih ZSKD v Ulici della Croce 3, okrogla miza o odnosih med Slovenci, Italijani in Furlani v Gorici, na kateri bodo sodelovali časnikarji Usta Voce isontina.
kino
Gorica
VITTORIA 17.30—22.00 »Le porno svedesi lo vogliono così«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
CORSO 17.30—22.00 »Cocoon - L’energia delTuniverso«.
VERDI 18.00 — 22.00 »Demoni«. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Tržič
EXCELSIOR Zaprto.
COMUNALE Zaprto.
Nova Gorica
SOČA 18.00 — 20.00 »Ada«.
SVOBODA 19.30 »Zmaj Bruce Lee«.
DESKLE 19.30 »Nizki udarci«.
T , Po dolgi bolezni nas je za-I pustila naša predraga
Otilija Uršič
Pogreb bo danes ob 14. uri iz bolnišnice sv. Justa v cerkev in na p°' kopališče v Sovodnje.
Sorodniki
Sovodnje, 20. novembra 1985
AZIENDA SPECIALE FIERE DELLA C.C.I.A.A. - GORIZIA POSEBNA USTANOVA PRI TRGOVINSKI ZBORNICI - GORICA
Sejmišče Espomego
6.-10. december
•	KMETIJSKI IN VINARSKI STROJI
•	VINOGRADNIŠTVO • KLETARSTVO
•	PAKIRANJE • SERVIS IN NAPRAVE
ZA KMETIJSTVO • GOZDARSTVO • TOPLE GREDE • VINA IN TIPIČNI PROIZVODI
INFORMACIJE - VPISNINA TAJNIŠTVO BIWU - Korzo Italia 161 34170 GORICA - Tel.: (0481) 87466
Ogled dò konca novembra
Klekljane čipke razstavljene v muzeju v gradu Kromberk
V NESREČI NA MAJNICI UMRL 8-LETNI DEČEK
Ob »venetskem« večeru v knjižnici v Tolminu
Kje je meja med poklicnim zgodovinopisjem in amaterizmom?
Debatni večer »Veneti ter novi pogledi na zgodovino Slovencev in Evrope« pri katerem sta sodelovala Jožko Šavli in Matej Bor (ter nenapovedan p. Ivan Tomažič z Dunaja) je privabil v tolminsko knjižnico 12. novembra izjemno število obiskovalcev. Venetska razprava, ki že nekaj mesecev zaseda prostor v slovenskem tisku doma in v zamejstvu, vzbuja pri bralcih zanimanje, pristajanje ali odklon. Prepričanje ali vsaj občutek, da bi bili Slovenci na svojem ozemlju avtohtono prebivalstvo, ganljivo trka na zavest Slovencev, ki so zaradi svoje majhnosti svojstvene poti skozi obdobja zgodovine in zaradi današnjih razmer prežeti s posebnim počutjem, če že ne ogroženostjo. Od tod si lahko razlagamo zanimanje, ki ga slovenska javnost poklanja novi generaciji slovenskega avtohtonizma. Namenoma poudarjamo iiova generacija, saj je avtohtoni-zem toliko star kot slovensko ali natančneje zgodovinopisje o slovenskih deželah. Na Primorskem se bomo spomnili patra Martina Bavčerja iz 17. stoletja, v 19. stoletju na Št. Kociančiča, J. Godino - Verdelskega, Matijo Silo, če omenim glavne teda-
nje nosilce ideje, kasneje na dr. Henrika Tumo, Jožeta Srebrniča, in končno sta tudi netilca sedanjih razprav tudi primorska rojaka. Zakaj prav na Primorskem kot obmejnem področju taki pojavi in zakaj imamo podobno še v neki slovenski mejni deželi — štajerski (Trstenjak, žunko-vič)? Odgovora na to nam seveda tolminski večer ni podal kot tudi ne odgovora na številna vprašanja, ki jih poskus temeljnih popravkov slovenske starejše zgodovine samodejno prikliče v misel kritičnega poslušalca ali bralca. Proučevanje zgodovine naroda, dežele ali kraja združuje poklicne ali ljubiteljske zgodovinarje. Zelo očitno, da je tudi v zgodovini veliko nepoznanih belih lis, ki jih poklicni zgodovinar zaradi pomanjkanja virov pušča ob strani in tako postanejo raziskovalni plen smelejšega amaterja, ki nima privzgojenega občutka metodike raziskovalnega dela na področju zgodovinske vede. Starejša zgodovina Slovencev je gotovo področje, kjer je še veliko neznank in napačnih razlag. Tako postane privlačen predmet za ugibanja in iz tega se rojevajo zamisli, ki zahtevajo revizijo obstoječega znanja in po-
gledov. Tako si lahko razlagamo tudi letošnje venetske polemike, ki jih je najavil Jožko Šavli že prejšnja leta s svojimi objavami v dunajskem »Glasu Korotana« zlasti pa z letošnjo »Veneti naši davni predniki?« Njegova razprava je podobno kot leto prej knjiga A. Berlota in A. Rebca »So bili Etruščani Slovani?« vzbudila zlasti pri manj kritičnem bralstvu svojstven odmev, drugače pa so jo presodili in jo še presojajo strokovni krogi. Kmalu po Šavliju je svojo razlago venetskih (in etruščanskih) napisov obudil Malej Bor; v podlistkih ljubljanskega »Dela« se je lotil predvsem jezikoslovnih vprašanj. Tudi njegov poseg v starejšo slovensko zgodovino ni ostal brez odmeva in tako se bralci slovenskega časopisja že nekaj mesecev spogledujejo s po lemiko, ki očitno ne bo še prenehala.
Torkov večer v tolminski knjižnici je bil naravnan s programom knjižnice, ki želi z večernimi prireditvami (koncerti, recitali, otvoritve in razstave) slediti vsem tekočim dogajanjem v slovenskem kulturnem prostoru. V taka dogajanja sodi tudi razprava o Venetih, ki sta jo vodila le predstavnika novih pogledov, do-
čim je bil glas »druge strani« prepuščen avditoriju. Enakopravna debata ali vsaj njen poskus se tako ni mogel razviti, zalo pa sta njena voditelja s svojimi razlagami prevzela občinstvo, ki jima je navdušeno ploskalo zlasti takrat, ko je hotel nasprotni glas z umestno pripombo omiliti pretirano samozavest Šavlija. Potek večera je očitno potrdil znano dejstvo, da je mogoče z demagogijo in čustvi zavesti nekritično poslušalstvo (na prste ene roke bi verjetno našteli tiste, ki so v celoti prebrali Šavlije-vo razpravo) in da resen razgovor ni mogoč v gladiatorskem vzdušju, v katerem je ljudstvo izbralo svojega junaka in ga hoče po vsej sili slaviti, da zadosti svojim čustvom. Veliko stvarnejši vtis je vzbujal Matej Bor, milejši je bil v obsodbah svojih nasprotnikov, bolj kot domneva in manj kot trditve so izzvenele njegove razlage, nekoliko drugačen je bil kot nam ga izdajajo njegove sedanje objave.
Podpisani sem predstavnik ali bolje pristaš »uradnega zgodovinopisja« in tako samoumevno izkoriščam ta poskus poročila za poudarjanje lastnih pogledov, ki niso usklajeni z
rodoljubnim in avtohtonističnim vzdušjem, ki je v torek prevladovalo v Tolminu. Toda naj je še »uradno zgodovinopisje« toliko v zmoti nekaj drži kot pribito: sleherni poskus revizije zgodnje slovenske zgodovine rno-ra biti zasnovan izključno le kot znanstvena razprava, uporabljajoč U' strežno metodologijo dela. Če se zaustavim le pri šavlijevi razpravi, P0.' tem bom vse kar sem pravkar zaP1' sai zaman v njej iskal. Pisec ie motto svojemu delu dal že v uvodU’ ki je povsem politično obarvan. kega načina ne sprejemam ker ^ sicer v zgodovinopisju motijo tud} tendence, ki prihajajo z drugih Šavh' ju nasprotnih bregov. Moti me poted1 posmeh slovenskemu zgodovinopisju’ ki naj bi bilo zdaj hlapčevsko d° nemštva v 19. stoletju ali do jugosl°' vanskega unitarizma v našem stole}' ju. Sicer pa kaj bi več razpravljal v poročal, ko vendar sodim v skuPtn nesposobnežev, ki jim morajo oči <>d} pirati prizadevni amaterji; ti so brez ideoloških predsodkov in brez uayla' ke, ki nam jo je vsiljevala določf na zgodovinska šola in politični režid1-
Branko Marušič
Ob knjigi Stojana Spetiča »Rimski mlini«
V napeti pripovedi delo Cassandrove komisije
Povsem razumljivo je, da so dodajanja v zvezi s pripravami na zakon za globalno zaščito slovenske manjšine v Italiji za nas zelo zanimiva. še zlasti zanimivo pa je tisto, kar velja za tajnost; vsi smo Pač ljudje in skrivnosti so bile vselej privlačne. Nič čudnega torej, če bo nova knjiga Stojana Spetiča »Rimski mlini«, ki je priložena zbirki Jadranskega koledarja za leto 1986, prava uspešnica. Poleg izredne zanimivosti za razumevanje naše stvarnosti, poleg razkrivanja ozadja delovanja posebne vladne komisije za. sestavo osnutka zakona za globalno zaščito, bolje poznane kot Cassan-drova komisija po imenu njenega Predsednika, bo privlačil bralca tudi neposreden jezik, značilen za časnikarja, in pa napetost; stalna napetost, od prve do zadnje strani, brez odvečnega filozofiranja, ki sko-raj približuje povest »kriminalki«.
Spetič v svoji knjigi podaja kronološki potek dela Cassandrove komisije. Gre, kot piše že na platnici, za »sodobno povest brez pravega kon-ca«, kajti na zaščitni zakon Slovenci še vedno čakamo. Spetič obnavlja vse faze dela komisije, tako plenarnih zasedanj, kot tudi obeh delovnih skupin, pri katerih je sodeloval, ®b robu sintetično navaja tudi splošna politična dogajanja tistega časa,
v katera uokvirja še dejavnost slovenske manjšine, kot na primer razne obiske enotne delegacije pri predstavnikih oblasti.
Vendar pa je in ostaja bistvo povesti prav v delu petih slovenskih predstavnikov Cassandrove komisije, poleg Spetiča še Iskre, Sirka, Volčiča in sedaj že pokojnega šiškoviča; bistvo ostaja v tem, kako so se znašli in koliko so iztržili od rimskih
birokratov, od predstavnikov nekaterih strank in od dveh italijanskih predstavnikov dežele Furlanije-Julij-ske krajine, to je od ljudi, ki so na najvišjih administrativnih ravneh poklicani za urejanja vprašanj slovenske manjšine v Italiji. Spetičeva pripoved jasno dokazuje, kako zahtevna je bila naloga slovenske peterice, še zlasti zato, ker so se italijanski člani komisije — in še zlasti državni funkcionarji — kot jegulje izvili vsakokrat, ko je bilo treba kaj konkretizirati. Seveda, če kdo z administrativnimi predpisi in zakonskimi določili oporeka vsaki politični zahtevi — in to se je dejansko dogajalo — so težave še toliko večje.
Spetič v svoji knjigi dogodke bogato komentira, ponekod morda celo pretirava v barvitosti izrazoslovja, ne komentira pa (ne)uspešnosti dela Cassandrove komisije. Tega mu ni mogoče zameriti, saj je bil osebno angažiran in nihče ne more biti cenzor samega sebe. Vendar pa Spetič navaja zaključke Rizzove podkomisije, in pravi, da so ti zaključki »najnižja raven, pod katero ne sme noben zaščitni zakon, tudi najslabši ne.« In med temi točkami, ki jih je torej Rizzava podkomisija sprejela, oziroma s katerimi je soglašal tudi italijanski del podkomisije, so tudi odpiranje slovenskih šol v videmski
Druga letošnja premiera v gledališču Verdi
Verdijeva opera »Simon Boccanegra« z imenitnimi nosilci glavnih vlog
Verdijeva opera »Simon Boccanera«, druga na repertoarju letošnje sezone gledališča Verdi (premiera je bila v torek, 12. t.m.), se je rodila P°d nesrečno zvezdo. Ob krstni uprizoritvi v beneškem opernem gledališču leta 1857 je doživela polom, sličan polomu »Tosce«. Več kot 20 let ia bilo delo nato v pozabi in šele Po zaslugi opernega imprezarija Giuba Riccordija, ki je pritegnil k sodelovanju z Verdijem glasbenika in Pesnika Baita, se je Verdi leta 1979 lotil popravljanja »Simonove« parti-ture potem ko ji je Boito še prej deln0 spremenil tudi melodramatur-ške značilnosti prve izdaje. Boito in zlasti Verdi sta delo opravila v izred-710 kratkem času in »Simon« je tako Prenovljen prišel leta 1881 na pozomi-Co milanske Scale. Tokrat sta ga kri-b-ka in občinstvo sprejela z mnogo Povoljnejšimi ocenami, kljub temu pa Pjagov pohod še vedno ni bil lahek. J*o Dunaju, Turinu, Neaplju, Parizu,
■ 1885 ponovno v Benetkah, je l. 1891 Prišel prvič v tržaški Verdi. Po pr-ri svetovni vojni in po prodornih Uspehih v Frankfurtu, na Dunaju, ela 1932 v newyorskem Metropoli-lanu in še kje po Evropi, je druga Svetovna vojna prekinila njegovo u-Prizarjanje in šele leta 1949 se je Prav v Trstu začel nov ciklus upri-z°ritev. V tržaškem Verdiju je bil Potem na sporedu še v letih 1960 in i‘l, ko je naslovno vlogo pel sve-opno znani tržaški baritonist Piero LaPpuccilli.
..Zdaj se »Simon Boccanegra« uvr-med Verdijeva veledela, med ti-te njegove melodrame, ki imajo po roji grandioznosti, predvsem pa po rarnaturški postavitvi in dramatični Oradbi nekaj skupnega, čeprav brez Joke zavestne povezave, z Beethov in predvsem Musorgskim. Ni ^Ijučje ali samo usodnost obeh o-J~bnosti, da so nekateri Simona pri-erjali z ruskim Borisom. kS^eda se je treba vprašati, zakaj »Simon« v začetku naletel na ne-^diven sprejem? S »Simonom« je j frdt naredil korak naprej v svojem hanju enovitejše glasbene strukture t*r°ma v plazmiranju glasbenega iz-- ?a s psihologijo drame cM njenih
P-kterj,
ev, česar očitno njegovi sodob-
BERITE
»Novi Matajur«
nifci niso bili sposobni dojemati. V »Simonu« je namreč Verdi povsem o-pustil tako imenovane »zaprte dele« ali drugače povedano iz glasbenega tkiva izstopajoče speve in je celotno muziko prežel z izrazito dramatično melodičnostjo, uporabljajoč tudi spevne recitative, ki do takrat niso bili u modi. V tem oziru je bil »Simon« nekak predhodnik »Othella« in prav u-speh »Simona« v novi verziji je Ver dija spodbudil h komponiranju »O-thella«.
»Simonova« vsebina sloni na zgodovinski predlogi in obravnava tragično usodo bivšega gusarja ir. kasneje genovskega doža Simona Boccane-gre, v spletu odnosov z družino Ja-copa Fiesca, njegovo hčerko Marijo, ki rodi Simonu hčerko Amelijo, ki pa jo kot otroka ugrabijo, medtem ko. Marija umre, kar se odkrije šele v nadaljnjem razpletu drame in z razpletom povezanimi intrigami med Paolom Albanijem in Gabrielom A-dornom, ki se potegujeta za Ameliji-no ljubezen, in s Simonovo smrtjo, ki ga zastrupi Paolo v svoji ljubosumnosti še preden se odkrije, da je A-melija Simonova hčerka.
Dogajanje se razpleta po prologu skozi In dejanja in stopnjujoči se dramatski napetosti, v kateri se lik Simona Boccanegre začrtuje v vsej svoji tragični razsežnosti žrtve uso de in intrig, obenem pa tudi kot človek, ki je težil k spravi.
Tokratno tržaško uprizoritev je režiral Carlo Maestrini, glasbeno vodstvo je bilo v rokah Tomasa Pala, zbor je naštudiral Andrea Giorgi, v solističnih vlogah pa so nastopali pevci nedvomnih pevskih in igralskih kvalitet. Na sceni, ki ni iskala kakšnih novih možnosti, se ?e dogajanje odvijalo dokaj tekoče ob zanesljivi podpori orkestra, ki je vod Polovim vodstvom znal nazorno interpretirali dramatično napetost zgodbe z ustrezno dinamiko in poudarjanjem melodično dramatičnih nians.
Naslovno vlogo Simona je pel baritonist Renato Bruson, ki je v vseh ozirih, v pevskem in pojavnem, izdelal in mojstrsko interpretiral tragično Simonovo osebnost. V vlogi Gabriela Adorna smo spet poslušali našega kriškega tenorista Carla Cossut-to. Po nekoliko zadržanem začetku je v nadaljevanju sprostil svoj herojsko obarvani tenor, ki je zlasti v višinah zvenel čisto, zanesljivo in pi i-jetno. Basist Bonaldo Gaietti je u-stvaril markantno pojavo Jacopa Fiesca z glasom, ki sega v globoke nižine, ki pa je na nekaterih mestih
izgubljal na plastični sonornosti. A-melijo, Simonovo hčerko ja s sopranom, ki se vseskozi barva z mezzoso-pransko toplino, imenitno pela bolgarska sopranistka Štefka Evstatijeva. Manj prepričljiv, zlasti kot pojava, je bil Giancarlo Ceccarini kot Paolo Albiani. Nastopili so še Francesco Ellero Dartetnam, Saverio Bambi in Cinzia De Mola.
Zbor je tako na sceni kot iz o-zadja učinkovito dopolnjeval tako ljudsko kot dramatično zasnovo dela.
Številni so bili aplavzi ob odprti sceni, (jk)
pokrajini, seznam vseh 35 občin v katerih živijo Slovenci, pravica do rabe jezika v vseh teh občinah, podpore gospodarskim dejavnostim na mejnih področjih, kjer živi manjšina itd.
Spetič si tu ne postavlja vprašanja, zakaj potem do odobritve takega zakona ni prišlo, oziroma, zakaj na tej osnovi sploh ni bilo sestavljeno zakonsko besedilo. Te okoliščine so vsekakor vredne poglobitve, kaj ti že smo slišali očitek, češ, takrat bi vse to lahko dobili, a niste hoteli. Je bilo to res? Je bila vlada res pripravljena predložiti tako zakonsko besedilo? Je res manjšina zavrnila tako ponudbo? Na ta vprašanja bomo verjetno še dolgo iskali odgovora, še zlasti glede na dejstvo, da nam sedaj vlada ponuja mnogo manj. »Rimski mlini«, ki še vedno meljejo zelo počasi in morda celo v vzvratno smer, pa se končujejo tam, pri zadnji seji Cassandrove komisije in dodajajo samo še nekaj obrobnih podatkov, med drugim tudi grenko u-gotovitev, da je predsednik Cassandra v svojem poročilu, sestavljenem krepko po koncu zasedanja komisije, obtožil slovenske člane, da so zavrnili vse predloge Rizzove podkomisije. Ali ni šlo tu res za iskanje alibija, ker vlada ni izpolnila tega, Icar je komisija kljub vsemu osvojila?
»Rimski mlini« pa niso samo političen zapis, ne omejujejo se na spomine. V sebi imajo še eno vrlino. V tej povesti namreč imena, o katerih smo toliko slišali in brali, imena funkcionarjev in politikov iz daljnega Rima, nenadoma zaživijo. Prikazani so plastično, nazorno, z njihovimi napakami in dobrimi lastnostmi, čeprav je ta opis nedvomno pogojevalo njihovo zadržanje na zasedanjih komisije same. Vendar pa v knjigi končno spoznamo ljudi, ki so bili zadolženi, da odločajo o naši usodi.
Končno pa še besedo o novi zbirki »Črno na belem«, ki jo je Založništvo tržaškega tiska začelo s Speti-čevo knjigo. Gre očitno za namen, da bi bolj neposredno seznanjali bralce z dogajanji okrog naše stvarnosti (pa ne samo naše). Kar zadeva polpreteklo zgodovino Slovencev v zamejstvu je treba takoj ugotoviti, da je že izšlo več knjig, ki skušajo »črno na belem« prikazati nekatera obdobja, o sodobni zgodovini pa je Spetičeva knjiga prvi poskus. Želeti je le, da bi ne ostal edini.
BOJAN BREZIGAR
Figurativnost
Czinnerjeve
Ossi Czinner je umetnica, ki jo tržaška publika razmeroma dobro pozna. Rodila se je na Dunaju, že dolgo živi v Rimu, v Trstu pa tokrat že sedmič samostojno razstavlja. V umetnost, konkretno v kiparstvo jo je u-vajal pokojni veliki mojster Marcello Mascherini, vendar se je likovnica o-prt delila v glavnem v grafično likovno zvrst.
Od sobote, 16. t.m.,» visi na stenah galerije Cartesius kakih trideset njenih grafičnih listov in sicer kakih petnajst del prijetnih majhnih mer ter približno prav toliko normalnih, torej srednje velikih mer. Gre za litografije in akveforti v barvah, vendar Ossi Czinner ne odtiskuje svojih listov v rekli bi normalnih ali več ali manj naravnih barvah, pač pa so vsa njena dela le rahleje obarvana z osnovno večinoma svetlo rjavo barvo v številnih odtenkih, kjer pa pridejo do veljave tudi druge več ali manj naravne barve, ki pa vedno ostajajo blage.
Če lahko rečemo, da je ta način barvanja za Czinnerjevo značilen, je še bolj značilna zanjo kompozicija del. Likovnica'je ostala pri figurati vn osti, vendar ne preslikuje resničnosti, pač pa stvarnost po svoje predrugači, tako da ostajajo na delu vsi objekti motiva, le da jim da ona svojo obliko in na kompoziciji tudi svojo koalicijo. Glede tega so značilni in hkrati zanimivi grafični listi z naslovom »Strehe in katedrala«, »Trg«, »Stolpi«, »Vehki trg« in še kaj podobnega. Posebno pozornost pa vzbudi majhna grafika z naslovom »Vas«. Je to zelo nadrobno izrisan motiv v nekoliko izrazitejši rjavi barvi, ki pa ga likovnica podaja nekako s ptičje perspektive, saj od strnjene kopice hiš vidimo v glavnem le strehe.
Prav tako zanimivo je delo z naslovom »Rdeči avtomobil«. Gre za prikaz obsežnega trga, ki je bolj prazen in seveda v glavnem v rjavkasti barvi. In sredi tega trga je majhen, športen in rekli bi tudi starinski avtomobil močno rdeče barve.
Zanimivi se nam zdijo tudi odtisi z naslovi »Katedrala«, »Dimniki« »Ženeva«, še bolj pa izpeljava motivov »Kozorog«, »Bik« in »Ribe«, torej motivi, ki nosijo naslove živali ali ozvezdij, ki pa so znani tudi kot znaki nekoč tako popularnega horoskopa.
Razstava, ki bo trajala do 28. t.m., bo zagotovo pritegnila veliko občinstva. To se je videlo že na odprtju, kjer se je zbralo veliko ljubiteljev umetnosti, pa tudi likovnikov in likovnih kritikov. (Fre)
DOMA IN V SVETU ^ovtmjALEs DOBRO POZNAN
Z
CANKARJEV DOM KULTURNI IN KONGRESNI CENTER
LJUBLJANA
TRG REVOLUCIJE 2
19.—26. NOVEMBER 1985
DANES, 20. NOV.
OB 10. URI
OB 18. URI
V PETEK, 22. NOV.
OB 11. URI

Vese X i bomo„ o e se boste ofc> oglede, dvoletne bete slovenskih knjig oglasili tudi pti razstavnem prostoru ZTT in DRAVE.
SEJEMSKI POPUST 20 % NA VSE IZDAJE !
POSEBNE PRILOŽNOSTI ZA SREČANJA
Pitrecls tsivi	novih. Iojdos lovnih, len j ig
in sivtozirj ov :	Rona.Lo Quiaig 1 iat 9 Mi lan
M a or le o
Buti on ■	___
Jani Oswald
Kar avo s
Jožica Coartiov
ZTT in DRAVA:	S lovenslea len j i ga
j ansie c m in nem s le c m par o s to ar ut
itali-
Novosti iz osoj is t ileo — paro d s tav 1 j oni hodo avto ar j i , oz- dola:	Alhin Paropoluthy
Jožo Javo ar s ole , Milan Modon y ___
n ile, Jožo Piarjpvoo 9 Stojan Spetič ^ Baranlco Bahic
Jožo P1oc —
Lj
Nasvidenje v Ljubljani, v Cankarjevem domu, od 19- do 26- novembraI
založništvo tržaškega tiska
KVALIFIKACIJE ZA SP
Drevi se odloča za Belgijo in Nizozemsko
ROTTERDAM — Drevi bo znan tudi 22. udeleženec svetovnega nogometnega prvenstva v Mehiki. V povratnem srečanju se bosta namreč pomerili Belgija (drugouvrščena iz 1. skupine, v kateri je zmagala Poljska) in Nizozemska (drugouvrščena iz 5. skupine, v kateri se je uveljavila Madžarska). V prvi tekmi, ki je bila 16. oktobra v Bruslju, je zmagala Belgija z 1:0 z zadetkom Ver-cauterena. Za to srečanje veljajo pravila evropskih nogometnih pokalov.
Danes se bosta pomerili tudi Škotska (drugouvrščena iz 7. skupine) in Avstralija (zmagovalec oceanske skupine). Povratno srečanje bo 4. decembra v Melbournu.
Za zadnje razpoložljivo mesto se bosta potegovala Irak in Sirija. Prvo tekmo v Damasku sta že odigrala in se je končala neodločeno brez gola. Povratno srečanje bo na nevtralnem igrišču v Taifu v Saudski Arabiji, ker je Bagdad v vojnem stanju.
—----------------<■*-----------
Nogomet: prijateljska tekma »under 21«
v
COSENZA — V italijanski nogometni reprezentanci »under 21« veje optimizem pred današnjim prijateljskim srečanjem proti Španiji, ki jo vodi nepozabni Luisito Suarez. Trener »az-zurrov« Vicini je še včeraj zatrjeval, da ima na razpolago uravnovešeno moštvo, solidno tako v obrambi kot na sredini in v napadu. Prav od napada največ pričakuje. Objavil je tudi postavo, edine preglavice pa mu dela zdravstveno stanje Ferrija (In-ter), ki je dobil udarec v desno nogo. Če Ferri ne bo moge} igrati, ga bo nadomestil Pioli (Juventus).
Tudi Suarez je prav tako prepričan, da ga njegovi igralci ne bodo razočarali. Dejal je, da so glede na zadnje nastope skoraj povsem spremenili moštvo, v katerem je po njegovem mnenju najboljši vratar Abla-nedo.
Italija bo nastopila v naslednji postavi: Zenga, Calisti, Baroni, De Napoli, Ferri, Progna, Donadoni, Cucchi, Mancini, Giannini, Baldieri. Re-
zerve: Lorieri, Pioli, lachini, Berti, Comi in Di Chiara.
Shelton izključen
RIM — Disciplinska komisija italijanske košarkarske zveze je po ne-, deljskih tekmah v A-l ligj za eno kolo poleg Visigallija (Pali. Livorno) in Carrarie (Divarese) izključila tudi igralca tržaškega Stefanela Sheltona. Ista kazen je doletela trenerja Tanje-viča (Mobilgirgi) in Lombardija (Cantine Riunite). V A-2 ligi ni bilo izključenih igralcev, pač pa bosta eno kolo počivala trenerja Zorzi (Giorno) in Bernardi (Filanto).
Brabham hoče Laudo
MONAKO — Pri Brabhamu-BMW še vedno skušajo prepričati Laudo, da bi preklical svojo odločitev, da zapusti formulo ena. Neki predstavnik avtomobilske hiše je včeraj povedal, da so že več tednov v stiku z avstrijskim pilotom in da dokončni odgovor pričakujejo okrog polovice decembra.
Kras prehitel Primorca
Z zmago na nedeljskem derbiju v Trebčah je Kras na skupni lestvici prehitel Primorca in na 1. mestu dohitel proseško Primorje, ki pa ima tekmo v zaostanku
Po odslovitvi trenerja Russa
Gorizio naj bi rešil Fedele
Košarka: promocijska liga na Goriškem
Dom premagal favorita
Vittorio Russo
Včeraj smo na kratko že poročali o zamenjavi trenerja pri Gorizii. Vče
raj popoldne pa je goriško nogometno društvo na tiskovni konferenci tudi uradno sporočilo, da je v ponedeljek odslovilo Russa, katerega bo odslej zamenjal Adriano Fedele, igralec Go rizie in bivši prvoligaš.
O kriznem položaju pri Gorizii smo pred kratkim že poročali. Že tedaj je bilo jasno, da je Russovo mesto v nevarnosti. Nedeljo zatem je Gorizia zmagala in vse je kazalo, da je kriza mimo. Zadnji poraz proti Cittadelli pa je goriško društvo ponovno potisnil v brezno, tako da je predsednik Panama sklenil Russa odsloviti.
Za Russa to ni novost. Lani, ko je bila ekipa v C 2 ligi, ga je vodstvo po slabem startu zamenjalo z Banom, ki so ga ob sklepnem delu prvenstva ponovno nadomestili z Russom.
Že v prvem kolu letošnjega promocijskega prvenstva so domovci na domačih tleh pripravili pravo presenečenje, saj so premagali močno peterko iz Gradeža, ki je v lanskem prvenstvu osvojila končno tretje mesto, letos pa sodi v ožji krog favoritov za prestop v D ligo.
Belo-rdeči so v prvem polčasu prikazali slabo igro, to pa so seveda izkoristili gostje, ki so po prvih dvajsetih minutah vodili s sedmimi točkami razlike. V drugem polčasu pa pravi preobrat. V četrti minuti so Goj-kovičevi varovanci dohiteli nasprotnika pri 43:43 ni nato so začeli neprestano večati vodstvo, vse do 14. minute (64:51). To razliko so hrabro obdržali vse do konca srečanja.
Vsekakor spodbuden začetek belo-rdečih, ki bodo v prihodnjem kolu
gostovali na nevarnem igrišču v Pie risu.
IZIDI PRVEGA KOLA: Virtus Julia Auto - Ardita 65:84; Goriziana petro lifera - Polisontina 74:69; Dom - Grado 74:61; Condoni - Alba Mobilcasa 64:63; Edera - Pom 76:93.
LESTVICA: Dom, Ardita, Goriziana Petrolifera, Corridoni in Pom 2 točki; Virtus Julia Auto, Polisontina, Grado, Alba Mobilcasa in Edera nič točk.
PRIHODNJE KOLO: Grado - Vir tus Julia Auto, Pom - Goriziana Petrolifera, Ardita - Corridoni, Alba Mobilcasa - Edera, Polisontina - Dom (v nedeljo, 24.11.1985 s pričetkom ob 11. uri).
DOMOVI STRELCI: M. Dornik 27, Kristjančič 13, Cej 11, U. Dornik 8, Golob 6, Korsi 4, Ursic 3, Ciani 2.
M. Čubej
PRED TEKMO S TRIESTINO
Ascoli v Repnu
Pred nedeljskim prvenstvenim srečanjem proti Triestini bo Ascoli treniral tudi na repenskem igrišču, ki je opremljeno z električno razsvetljavo. Trening naj bi se namreč pričel okrog 17.30, ko je že tema. Ljubitelji nogometa si bodo tako lahko pobliže ogledali prijeme slovitega Jugoslovan; skega trenerja Vujadina Boškova, ki vodi Ascoli.
Nov poraz Italije
MONTECARLO — Italija je zgubila tudi na zadnjem srečanju nogometnega turnirja v Montecarlu (»under 16«), in sicer z 1:2 proti Zahodni Nemčiji ter tako zasedla prav zadnje mesto z eno osvojeno točko.
Maradona v dvomu
NEAPELJ — Maradona je še vedno v dvomu, ali naj si operira meniskus ali ne, saj še ne ve dokončno, ali je to sploh potrebno.
ZA ITALIJANSKI POKAL
Meblo-Mogliano 11.12. in 18.12.
V	dvaintridesetini finala italijanskega odbojkarskega pokala se bo zdru žena ženska odbojkarska ekipa Meblo pomerila z Moglianom, ki ga je pred tednom dni premagala v prvenstveni tekmi. Prvo pokalno srečanje bo v sredo, 11. decembra v Moglianu ob 20.30, povratna tekma pa bo teden dni kasneje v Nabrežini ob 20.00. Spo red bo imel uraden pečat, ko bodo društva potrdila zvezi razpoložljivost igrišč, kar se Mebla tiče pa datum vsekakor ustreza.
V	sobotnem prvenstvenem nastopu smo se lahko prepričali, da ima Meblo možnosti, da v pokalnem tekmovanju napreduje najmanj do šestnajstine finala, saj je Mogliano objektivno šibkejši nasprotnik. Vsekakor bo ponoven, tokrat dvojni spopad s že-sterko iz Veneta, koristen medteden-ski test, saj Meblo v neposredni okolici nima enakovrednih nasprotnikov, s katerimi bi lahko na treningu uigra-val svoje vrste.
Bregu Adriatherm ne gre
Breg Adriatherm, ki nastopa v promocijskem prvenstvu, je po štirih kolih žal še vedno brez točke. V zadnji tekmi (na sliki) je po sicer dobrem začetku, ko je celo vodil proti Fruttetni, popustil v obrambi in doživel nov poraz
V državnem kadetskem košarkarskem prvenstvu
Jadran Farco pred težko nalogo
Začelo se je državno košarkarsko kadetsko prvenstvo. Jadran Farco bo letaš prva slovenska ekipa, ki se bo udeležila tega zahtevnega turnirja. Tokrat bo igralni nivo zelo visok, saj je po mnenju vseh košarkarskih strokovnjakov letnik 1969 daleč najkakovostnejši v zadnjih sezonah. Pomerila se bodo tako vsa najmočnejša društva Furlanije - Julijske krajine.
Vpisanih je kar 15 moštev, razdeljenih v dve podskupini. V prvi nastopajo: Swtda Pordenon, Segafre-do Gorica, Itala Gradišče ter Don Bosco, Leasest, Barcolana in Jadran Farco iz Trsta. V drugi skupini so: Fantoni Videm, Staranzano, Udine basket club in Libertas, Stefanel, Ro-bur, Tecnoluce in Autosandra iz Trsta. V tem delu bo veljal italijanski sistem tekmovanja (vsak proti vsakemu), ob koncu le-tega pa bodo iz prvih štirih uvrščenih v A in B skupini sestavili finalno skupino za prestop v meddeželno selekcijo. Tu bo kriterij tekmovanja spremenjen: e-kipe ene skupine bodo igrale le proti ekipam druge skupine, med ekipama
iste skupine pa velja izid prvih dveh tekem. Zato bo tudi v prvtan delu pomembno premagati vse nasprotnike.
V meddeželni del se bodo uvrstile tri peterke. Nesporni favorit, ki bo imel tudi lepo vlogo v državnem merilu, je goriški Segafredo. Lahko računa na štiri dvometraše, ostah L gralci pa so selekcija najboljših v deželi. Za drugo in tretje mesto pa bo boj zelo oster. Nekolikšno prednost pred drugimi imata tržaški Stefanel in videmski Fantoni; obe društvi sta vložili lep kupček denarja v mladinske ekipe in torej pričakujeta vsaj prestop v meddeželno selekcijo. Don Bosco, Tecnoluce, Leasest in Sweda pa lahko prekrižajo račune e-ni izmed vodilnih sil in ji prevzamejo mesto.
Kaj pa Jadran? V prvenstvu, v katerem štejemo lepo število dvometra-šev, ima najvišji Jadranov igralec 189 cm; naši so tako najnižja ekipa. Poleg tega niso najbolje pripravljeni; malo vadbenih ur, brez skupnih priprav in vtìdno nekompletni na treningu, si res ne morejo nadejati ka-
kršnegakoli cilja. Proti selekcijam, kot so Stefanel, Segafredo, Fantoni in Don Bosco bodo morah bivši borovci in Aljoša Terčon igrati odločno ter imeti veliko mero sreče, da lahko u-pajo na presenečenje; vzpodbuda jim je le, da je v podobnih razmerah David premagal Goljata.
SPORED JADRANOVIH TEKEM
Sweda - Jadran, 23. 11. 1985 ob
17.30	v Pordenonu; Jadran - Don Bosco, Jadran - Segafredo, Itala - Jadran, Jadran - Barcolana.
JADRANOVA POSTAVA: Luciano Lippolis (1969, 175 cm, bek, kapetan), Dario Kovačič (1969, 180 cm, bek), Marko Lokar (1969, 183 cm, bek), Lorenzo Mosetti (1969, 166 cm, bek), Marko Pertot (1969, 178 cm, bek), Igor Civardi (1969, 186 cm, krilo), Gianfranco Carbonara (1969, 189, krilo), Paolo Lippolis (1970, 183 cm, krilo), David Barini (1969, 185 cm, krilo), Igor Uršič (1969, 185 cm, center), Aljoša Terčon (1969, 188 cm, center), Peter Pertot (1969, 188 cm, center). (M. Raseni)
Na tekmovanju v izvedbi AD Bor Infardala
Kopru srečanje pionirjev
Pred kratkim je atletsko društvo Bor Infordata izvedlo 3. kolo srečanja pionirjev Kopra, Postojne in Trsta. Tudi prvi dve koli sta bili na sporedu jeseni, in sicer zaradi slabih vremenskih razmer v pomladanskem času.
Predstavniki zamejske atletike so nastopili kot tekmovalci ZSŠDI. Združenje je tudi nudilo organizacijsko pomoč tehničnemu organizatorju tekmovanja, atletskemu društvu Bor Infordata.
Pionirji in pionirke, ki so se tega tekmovanja udeležili, so se zavzeto borili za končno ekipno zmago, na tekmovanju pa smo bili priča tudi nekaterim res dobrim rezultatom. Povejmo še, da sodijo koprski osnovnošolci v sam vrh slovenske pionirske atletike, saj so ekipni prvaki Slovenije za osnovne šole. V zadnjem kolu, ki se je odvijalo 9. novembra,
kratke vesti
Izključen zaradi rasizma
TEL AVIV — Izraelska nogometna zveza je predvčerajšnjim iz državne reprezentance izključila igralca Šlo-moja Kirata zaradi njegovega rasističnega zadržanja do dveh arabskih soigralcev. Kirat je dejal, da bi morali oba Arabca odstraniti iz reprezentance, češ da se ne »identificirata« povsem z Izraelom in da njuna prisotnost negativno vpliva na ostale judovske igralce. Kirata so nemudoma odstranili, saj je to bil prvi primer, da bi neki izraelski nogometaš dajal take izjave. Kot se je zvedelo, je potem Kirat pa radiu Jeruzalem izrazil svoje obžalovanje in je dejal, da se bo arabskima kolegoma opravičil.
Polemike zaradi Beckerja
BONN — V Zahodni Nemčiji so izbruhnile ostre polemike na račun teniškega igralca Borisa Beckerja in njegovih velikih zaslužkov. Becker se je namreč že lani preselil v Monaco in tako ne bo nemški davkariji odštel niti ene marke. Neki predstavnik opozicije je celo predlagal, da bi v posameznih državah ne obdavčevali na podlagi bivališča, temveč državljanstva.
so pri pionirjih, kot je bilo pričakovati, zmagah predstavniki Kopra, pri pionirkah pa so se najbolj izkazale predstavnice Postojne.
Končni zmagovalci za letošnje leto so pionirji in pionirke iz Kopra, ki so prejeli v trajno last pokala ZSŠDL
Po dogovoru so letos predstavnik1 ZSŠDI nastopali le kot posamezniki-Pri atletskem društvu Bor Infordata, nosilcu slovenske zamejske atletike pa menijo, da bo prihodnje leto stanje boljše in se bodo naši atlet> tekmovanja udeležbi tudi ekipno. Za to bo imela dobršen del zaslug novo-ustanovljena atletska šola, ki že od 1. oktobra letos uspešno kali nov rod nadarjenih atletov. Društvo meni, d® bi bilo potrebno začeti z organizirano atletsko dejavnostjo tudi drugod; V tem smislu je zadnje čase opazit1 že nekatere pobude, s pomočju naso krovne organizacije pa jim bo le se treba dati konkretno obhko.
FANTJE
100 m: Boris Ugrin (Kop.) H"®’ 2. Vladimir Bangiev (Kop.) 12”0; ■i-David Bezek (Kop.) 12”3.
300 m: 1. Boris Ugrin (Kop.) 38”5-
2.	David Bezek (Kop.) 39”1; 3. Pe' ter Selan (Post.) 41”7.
1000 m: 1. Alex Mitrovič (Post-) 3’07”8; 2. Toni Težak (Kop.) 3’12’»i
3.	Zdravko Kozijevič (Kop.) 3’13”5-Daljina: 1. Finkret Fehč (Kopd
5.20 m; 2. Damjan Petre (Post.) 5.0L 3. Marjan Zadel (Post.) 4.86; 12. M1'
tja Starec (ZSŠDI) 3.60.	-a
Višina: 1. Iztok Klabjan (Kop.) L® m; 2. Marjan Zadel (Post.) 1-50; Branko Gerzetič (Post.) 1.50.
Kopje: 1. Primož Gorjanc (Kop-1 41.10 m; 2. Darko Valenčič (P°5“j, 35.90;	3. Dean Oberdan (ZSŠD1'
32.02.	. ,
Krogla: 1. Marjan Uršič (P03/) 12.29 m; 2. Darko Valenčič (P°S„J. 11.36; 3. Igor Jerkovič (Kop.) J 5. Matej Pettirosso (ZSŠDI) 5.39.
Štafeta 4x100 m: 1. Koper 48 ' 2. Postojna (I) 51”0; 3. Postojna t
uo Z.
Ekipno:	1. Koper 77; 2. P°stoJ'
na 66.	tplC'
Skupna uvrstitev ekip po treh 1 .g mah v Kopru, Postojni in v Trstu J bila naslednja:
DEKLETA: 1. Koper; 2. Postoj11®-FANTJE: 1. Koper; 2. Postojna^
Šahovsko tekmovanje Športne šole
Veliko zanimanje otrok
Kot je bilo pričakovati je bilo tudi za letošnje šahovsko tekmovanje Športne šole Trst veliko zanimanje, saj se je prijavilo kar 60 mladih sadistov z vseh šol, razen s Katmare 'n iz skednja. Značilnost prvega za-vrtljaja letošnjega tekmovanja je v tem, da tokrat to tekmovanje (vsaj doslej) ne poteka v tako izraziti pre-nioči Rojančanov, kot prejšnja leta, ampak imajo na visokih mestih začasne lestvice svoje predstavnike tudi druge šole. Tudi letos pa so se izkazala dekleta, saj jih je med prijavljenimi skoraj polovica, poleg tesa pa tudi odlično igrajo, saj se potegujejo kar za najvišja mesta lestvice.
Ta je po treh odigranih kolih taka: v Gvardjančič (BJ), Marconi (RI), Čuk (GS), Franko (ŽU) in Jurkič (ŽU) 5 točk.
Krže (RI), Giacomini (BJ) in Pa-Pucci 2,5;
Giugovac (ŽU), Valenti (ŽU), Černigoj (FI), Grbec (ŽU), Samec (GS), i-apel (ŽU), Gruden (RI), Krapež Peha (ŽU), Bersan (ŽU), Siviz (BJ), Ažman (BJ) in Canciani (ŽU) 2;
Coloni (RI), Krapež Marija (ŽU), Kovač S. (ŽU), Ciliberto (GS), Porporati (RI), Rojc (GS), Frassinelh (BJ), Žerjul (GS), Tavčar (GS), Križ-manič (GS), Bandi (RI), Buda (RI), Zubalič (ŽU), Furiarne (GS), Pisani (BJ), Slega (RI) in Prašelj (ŠI) 1,5;
Domio A. (GS), Padovan T. (RI), Oberdan (ŠI), Teršar (RI), Padovan S. (RI), Kovač M. (ŽU), Cupin (ME), Posega (ŽU), Perosa (RI), Krapež Martina (ŽU), Pitaceo (RI), Rolič (GS), Dolhar (BJ) in Gregorič (RI) 1;
Domio F. (GS), Feruglio (GS), Babič (KE), Omari (BJ), Prašelj (ŠI) in Perosa (RI) 0,5;
Bizjak (GS), Tegacci (RI) in De-beljuh (BJ) 0 točk.
Tekmovanje je vodil znani tržaški slovenski šahist prof. Drago Bajc.
Naslednja tri kola bodo na sporedu 30. novembra ob 15. uri v Borovem športnem centru. V tekmovanje lahko vstopijo tudi tisti otroci, ki se prvih treh kol niso udeležili. (—boj—)
Kratice: BJ - Bazoviški junaki; ŽU - Župančič; FI - Finžgar; GS - Gre-gorič-Stepančič; ŠI - Širok; RI - Ribičič.
UNDER 18
ZARJA — CAMPANELLE 3:1 (1:0)
STRELCI: v 20. min. Carli, v 50. min. Žagar, v 80. min. Zeugna.
ZARJA: Petronio, Canazza, Leban, Kralj, Zerbo, Gojča, Zeugna, Ražem, Kalc, Žagar, Carli, Ferluga in Pe-rossa.
Vztrajnost ekipe, ki kljub težavam in negativnim nastopom, ni nikoli popustila, je glaven motiv te prve prvenstvene zmage. Zarjani so tokrat zaigrali zelo zbrano. Vodili so tempo igre večji del tekme. Predvsem v prvem polčasu so igrali hitro in točno ter so zasluženo osvojili točki. Na žalost so gostje živčno in nešportno reagirah na poraz, kar se v vrstah naših ni še nikoli zgodilo.
IZIDI 9. KOLA: Roianese - Opicina 0:3, Costalunga - Olimpia 0:1, S. Luigi - Domio 2:3, Zarja - Campanelle 3:1, Zaule - S. Marco 1:1, Fortitudo -Montebello 2:1, S. Andrea - S. Sergio 0:0, E. Adriatica - Supercaffè 3:0.
LESTVICA: E. Adriatica 16, Super-caffè 14, Costalunga, Olimpia in Opi-cina 11, S. Sergio, S. Marco, Fortitudo in S. Luigi 9, Domio in Montebel-io 8, Campanelle in Zaule 7, S. Andrea 6, Roianese 5, Zarja 4.
NARAŠČAJNIK!
SKUPINA B
OLIMPIA — KRAS	2:1 (1:1)
STRELEC za Kras: Žagar v 25. min. (11-metrovka).
KRAS: Kočevar, Tavčar (Grgič), Mesar, Čeme, Kavalič, Leone, A. Škabar, Umek, Šuc, Žagar, L. Škabar (Dragoni).
Krašovci so preveč podcenjevali nasprotnike, kar jih je drago stalo. To pa ni bil edini vzrok za poraz. Domačini so igrali dobro in so znali izkoristiti prednost burje, ki jim je ■ pomagala pri obeh zadetkih. Gostje so imeli nekohko smole in tudi njihova igra je bila zaradi burje slaba. V obrambi se je poznalo, da je manjkal Ferluga, Alan Škabar pa ni izkoristil izredne priložnosti, da bi zatresel mrežo. (R. B.)
IZIDI ZAOSTALIH TEKEM: S. Luigi - Costalunga 2:1, Opicina - S. Anna prekinjena, Olimpia - Kras 2:1, CGS -S. Andrea 0:0.
LESTVICA: S. Vito 13, Kras 12, O-picina in S. Luigi 10, Costalunga in Olimpia 8, S. Andrea 5, CGS 3, S. Anna 1.
|_____naše peterke v raznih mladinskih prvenstvih
NARAŠČAJNIKI
FERROVIARIO - BOR 56:71 (23:33) BOR: Cupin 2 (0:1), Acerbi 2, Skerk 16 (0:1), Starič 3 (1:2), Krasna 3 (1:3), Pertot 2 (2:2), Race 2, Smotak 12 (6:12), Bajc 28 (2:4), Simo-n>č 1 (1:4).
V petek so borovci odigrali nedelj-sko neodigrano tekmo s Ferrovia-•■iom. »Plavi« so z lahkoto premagali slabe nasprotnike. K lahki zmagi je pripomogel Smotlak, ki je dobro brate1 in je v 20’ dobil 14 skokov. Naši te lahko zmagali tudi z večjo prednostjo, toda niso navajeni igrati na slabem igrišču v Miramarskem dre-v°redu. (Acerbi)
BOR _ SERVOLANA 87:85 (48:35) BOR; Cupin 4 (0:2), Acerbi 3 (1:2), “kerk 25 (7:15), Bajc 8, Krasna 9 te:5), Pertot 30 (8:12), Race 2, Smotak 2, Circhi 0 (0:2), Simonič 4 (2:2).
. »Plavi« so na začetku slabo branih !n do 5’ prvega polčasa sta se ekipi ^menjavali v vodstvu. Toda v nasledkih minutah so naši z lepimi protinapadi povedli za 16 točk. V drugem Polčasu so nekateri standardni Bo-r°vi igralci po nepotrebnem dosegh Peto osebno napako. Tedaj »plavi« I,1,150 znal) obdržati svoje prednosti,
' Pred koncem pa je nasprotnik izenačil (72:72). Nekaj sekund pred noncem je nasprotnik imel na razpolago dva prosta meta, ki pa ju ni te'lei. Tako so »plavi« zmagah četrto ’aporedno tekmo. V napadu je dobro lgral škerk. (Acerbi)
S0Kol — DON BOSCO 42:110 (20:46) SOKOL: Tinta, Gherli, Šuhgoj 13 ,. •!), Tance, Stanissa 5 (1:2), Pau-hna 9 (1:3), Piciga 5 (1:4), Bogateč, tetot (0:2), Levica 10.
,	4. prvenstvenem kolu so soko-
nvte visoko klonih dobri tržaški po-,.avi. Nasprotniki niso dovolili na-ortv’- da bi gradili akcije v napadu, ktecni pa so bili pri izvajanju pro-napada. Našim lahko očitamo po-..teijkanje samozavesti v napadu, grali go vse preveč preplašeno) in ,a Požrtvovalnosti v obrambi. Po-v al° si zasluži Levica, ker si je pre-j el odgovornost pri zaključevanju Pa požrtvovalni Paulina.
(Andrej P.)
ha ,	5. KOLA: Autosandra - Ala-
7** 46:63.
kSTVTPA . TArvn Rrtcrirk in RlPrPfl-
tori 10, Bor 8, Tecnoluce, Alabarda in Libertas 6, Sokol in Ferroviario Autosandra 4, Servolana in Ferroviario Autosandra Due 2, CGI in Fruttetna 0.
PROPAGANDA
TROFEJA MESTA TRST SOKOL — SERVOLANA LEASEST 20:66
SOKOL: M. Gruden 7, David Gruden, Mitja Gruden 7, Hmeljak, Martin Pertot 1, Andrej Pertot 2, Kosmi-na, Toscano, Cosma, Svetlič 2, Pipan 1.
Visok poraz Nabrežincev v domačem srečanju proti sohdni ekipi Ser-volane Leasest. Sokolovci so že v začetku imeli velike težave v napadu in pa pri skoku pod košema, kjer so imeli visoki Tržačani prednost. Brez organiziranega napada in dobre obrambe pa je bil poraz neizbežen.
(Niko)
KONTOVEL ELECTRONIC SHOP — LIBERTAS 73:63 (32:32) KONTOVEL: Ivo Emili 2, Kralj 8, Pečar 4, Ban 2, Briščik 0, Rebula 23, Guhč 19, Tomsich 7, Budin 8, Škabar 0, Danieli 0.
S hitro igro v napadu in dobro obrambo so Kontovelci premagali Li-
bertas. Vsa ekipa se je dobro borila. Med posamezniki bi pohvahh Guliča in Rebulo ter Iva Emilija za izreden nastop v obrambi.
(Štefan Gulič)
Prijateljska tekma
BOR (dečki) — BOR (naraščajniki)
95:65
BOR (dečki): Legiša 1, Paulica 9. Oberdan 22, Bajc 6, Arena 14, Ažman 28, Danieli 10, Berdon 5, Preselj, Mi-lone, Doles.
BOR (naraščajniki):	Cupin 11,
Škerk 15, Sestan 2, Pertot 5, Race 2, Smotlak 10, Girelli 6, Bajc 14, A-cerbi, Stavoč, Simonič.
METI ZA 3 TOČKE: Ažman.
V nedeljo sta se v prijateljski tekmi srečah ekipi Bora naraščajnikov in dečkov. Že v prvem polčasu so si dečki s pressingom pridobili prednost 21 točk, ki so jo v drugem polčasu povečali do 30 točk. Naraščajniki so igrah borbeno, čeprav je bila ta njihova tretja zaporedna teluna v treh dneh. Pri dečkih sta se najbolje odrezala Ažman in Oberdan, pri naraščajnikih pa nihče. Ko se bo Smotlak naučil osnov bo postala peterka naraščajnikov bolj nevarna.
(Valter Danieli)
S sejma smučarske opreme v Križu
LESTVICA: Muggesana 12, Breg 11, S. Sergio in Costalunga 9, Montebello 7, Foritudo 5, Domio, S. Vito in Zabile 3.	X
SKUPINA B
CGS — PRIMORJE	1:1 (1:1)
PRIMORJE: Spadoni, Pahor, Emih (Osi), Trampuš, Kante, Štolfa, Vodopivec, Savi, Sardoč, Zacchigna, Di-govič.
STRELEC za Primorje: Digovič.
Tekma je bila živahna, kljub močni burji, ki ni omogočila čiste in točne igre. Primorje je prišlo v vodstvo z Digovičem že v prvi minuti tekme. Gostje so bili v premoči in s pomočjo vetra so ustvarih nekaj zanimivih akcij. Tržačani pa so v eni izmed redkih priložnosti izenačih. V drugem polčasu je zagospodovala na igrišču tržaška ekipa, ki je pritiskala na vrata Primorja. Obramba Primorja je dobro zaustavljala napade in tako odnesla z openskega igrišča prvo točko prvenstva. (Š. M.)
IZIDI 8. KOLA: Opicina - Giarizzo-le 0:4, Chiarbola - Supercaffè 0:4, CGS - Primorje 1:1, Fani Ohmpia -S. Andrea 0:2.
LESTVICA: Portuale 13, Supercaffè 10, Fani Ohmpia, Giarizzole in S. Andrea 9, Chiarbola 6, CGS 5, Primorje 1, Opicina 0.
NAJMLAJŠI
SKUPINA A
BREG - TRIESTINA 1:3 (0:2)
STRELEC: Crevatini BREG: Cah, Buzzi, Ota, Majevski,
K. Dazzara, Kozina, Grilanc, Crevatini, P. Dazzara, Saško (Sancin).
Bojazen pred imenom Triestine je negativno vplivala na naše igralce.
Tako so v prvih desetih minutah i-gre prejeli dva gola, vendar pa so do konca polčasa ohranili ta rezul-
priložnosti za gol. V nadaljevanju i-gre so gostje zaigrah bolj napadalno. V teh trenutkih se je izkazala domača obramba, v prvi vrsti pa Peršo-Ija in vratar Grendene. (M. Prinčič).
NA GORIŠKEM
JUVENTINA — CORMONESE 0:0 JUVENTINA: Grendene, Ferfogha, Frandohč, Marušič, Peršolja, Sehan, D. Koršič, Devetak, Gergolet, Bitežnik (Narduzzi, Petejan, Kobal).
Proti prvouvrščenemu Cormoneseju so začetniki Juventine igrah dokaj solidno in potrdih, da spadajo med
V Križu je bil tudi letos sejem nove in rabljene smučarske opreme v priredbi Športnega društva Mladina
______ ___ pritisnil Triestino
brambo. Prav v zadnji minuti je nasprotnik dosegel gol iz off-sidea.
(M. Švara)
IZID ZAOSTALE TEKME: Breg -Triestina 1:3.
LESTVICA: Montebello 12, Costalunga 11, S. Sergio, S. Luigi in Triestina 9, Breg 5, Domio 4, Ohmpia 3, Servola 2.
NA GORIŠKEM
PIERIS — MLADOST	0:0
MLADOST:	Gergolet, Zampar,
Quincy, Lakovič, Tomšič, Colja, Devetak, R. Devetak, D. Lakovič, Švi-ligoj, Donzar (Spacal, Pelizon, Košič) .
Doberdobski nogometaši so v Pie-risu igrah neodločeno proti ekipi, ki je trenutno na boljšem položaju lestvice. Srečanje je bilo dokaj zanimivo. Pri Doberdobcih se je poznala uigranost in zbranost, kar je sad rednih treningov. (M. Prinčič)
ZAČETNIKI
SKUPINA A
BREG — MONTEBELLO 1:0 (0:0)
STRELEC: Strain
BREG: Gigli Fano, Mondo, Stram, M Gombač, Handler, Lovriha, Bandi, Punis, Grilanc, R. Gombač, Mauri (Rapotec, Švab, Vrše, Švara).
Mladi brežani so preskočili tudi to oviro. Čeprav je burja nadlegovala potek tekme, sta moštvi prikazali lep nogomet. Nasprotnik je bil tehnično boljši, vendar je imel Breg v prvem delu tekme nekaj res zrelih priložnosti. V drugem delu igre so naši zaigrali še bolj odločno, a je bil nasprotni vratar vedno na mestu. V zadnji minuti igre je Gigli Fano z drznim posegom ubranil prosti_ strel, v protinapadu pa so naši prišli do gola in zmage s Strainom. Najboljši je tokrat bil Mitja Gombač.
(M. Švara)
IZIDI 8. KOLA: S. Vito - Fortitudo 0:0, S. Sergio - Domio 1:1, Breg -Montebello 1:0, Muggesana - Zaule 2:1.
CICIBANI
SKUPINA C
PRIMORJE — SAN GIOVANNI 2:1
(1:0)
PRIMORJE: Sandri, Sardič (Švara), Dogha, Trampuš, Širca, Digovič, Husu (Vascotto).
STRELCA za Primorje: Digovič in Vascotto.
Igra je bila prijetna. Premoč »rde-če-rumenih« je bila vidna. Po prvem zadetku Digoviča so Tržačani zaigrali odločneje, a obramba domačinov je dobro držala. V drugem polčasu je bilo po golu Vascotta tekme praktično konec. (Š. M.)
IZIDI 8. KOLA: Soncini - Zarja 10:0, CGS - Sopercaffè 1:1, Opicina -Zaule 1:1, Primorje - S. Giovanni 2:1, S. Luigi - Giarizzole 0:2.
LESTVICA: Soncini 13, Giarizzole 11, Supercaffè 10, S. Luigi 9, S. Giovanni, Primorje in CGS 6, Zaule 5, Opicina 4, Zarja 0.
NA GORIŠKEM
MLADOST - FINCANTIERI 1:2
MLADOST: Zanier, Lakovič, Fer-folja, Zampar, Devetak, Gergolet, P. Gergolet (Lavrenčič, L Gergolet, A. Gergolet, Ferletič, Pahor).
STRELEC za Mladost: Matija Gergolet.
Cicibani Mladosti so doživeh nepričakovan poraz proti tržiškemu Fin-cantieriju. Domačini so bili namreč v terenski premoči in so to dokazali do sklepnih minut, ko so gostje dosegh dva zadetka, enega od katerih je sodnik dosodil povsem pristransko. Povedati je tudi treba, da se je v vrstah Mladosti poznala odsotnost A-leša Ferfolje.
To je bila sicer zadnja tekma zimskega dela	(M. Prinčič)
Odbojka ■ under 18: Bregu derbi s Kontovelkami
•FNTOVEL ELECTRONIC SHOP “REg 0:3 (7:15, 3:15, 8:15)
VEONTOvbl. Štoka, Ukmar, Golja, Sejete3 in Katarina Košuta, Bre-atlh Bukavec, Sardo, Sirk, Regent. J4 ^EG: Elena in Elizabet Žerjal,
■ Maranzina, Velikonja, Man-val, Tauceri, Komar, Mauri. Pro^teovelke so doživele nov poraz Beg1 °čitno boljšemu nasprotniku. pozjjV1 se v primerjavi s Kontovelom Se i Precej večja izkušenost, kar toVe? Otežalo skozi vso tekmo. Kon-ko Se zadovoljil le v prvem setu, žogoe j? kolikor tohko boril za vsako Eot že nekajkrat pa so Konto-ttestp V na(laljevanju popolnoma pre-bi s e Pobudo nasprotnicam, kot da ga j, te'kma odločila ob izidu prve-strv>7a- Priča smo torej bili eno-* tekmi, ki ni prikazala prave ten0 Sostinj, čeprav so te zaslu-tevile. (M. Štoka)
FRIULEXPORT — VOLLEY 80	3:0
(15:0, 15:3, 15:0)
FRIULEXPORT: Ušaj, Umek, Fo-raus, Garbini, D’Ambrogio, Pertot, Žerjal.	.	,	,
Igralke Friulexporta so imele lepo priložnost, da bi tekmo končale brez izgubljene točke. Tega rekorda mso znale uresničiti, saj so proti slab mu nasprotniku v drugem setu igral nekohko nezbrano. Poudariti treba, da Friulexport v tem prvenstvu se ni dobil pravih nasprotnikov m da so zaradi tega izidi v nizih tako gladki, čeprav naše državne podprvaki-nje letos še niso igrale v popolni postavi, zaradi znane odsotnosti posKo-dovane Venierove, ki se ji je v tem tednu pridružila še Ukmarjeva.
(M. Kalc)
DMA ARMES - SOKOL	6=3
(13:15, 12:15, 8:15)
SOKOL: Radetič, K. in E. Legisa, Rudež, Masten, L. in T. Visentin, Škerk.
Z zbrano in požrtvovalno igro je Sokol dosegel zgovorno zmago proti nevarnemu nasprotniku. Tržačanke so se enakovredno upirale zlasti v prvem setu, ko so naše zgrešile preveč servisov. Z malo športne sreče pa je Sokolu uspelo osvojiti prvi niz, kar je ugodno vplivalo na dekleta, ki so v nadaljevanju zaigrala bolj sproščeno in samozavestno. (S. A.)
OSTALI IZID 5. KOLA: Le Volpi — Virtus 0:3.
LESTVICA: Friulexport in Breg 10, Virtus in Sokol 6, OMA Armes 4, Kon-tovel Electronic Shop in Volley 80 2, Le Volpi 0.
UNDER 18 — MOŠKI
SLOGA — ROZZOL	3:0
(15:3, 15:2, 15:8)
SLOGA: čač, Guhč, Hrovatin, Krpan, Komar, Sain, Taučer.
V kategoriji under 18 slogasi niso naleteli na enakovrednega nasprot-
nika. Kljub temu pa Rozzola niso podcenjevah, že od samega začetka so mu vsilili svojo igro, izvedh vrsto lepih akcij, in so ponovno z gladko zmago še utrdih svoje drugo mesto na lestvici. (INKA)
BOR — CUS	3:0
(15:6, 15:6, 21:19)
BOR: D. in E. Starc, Jablanšček, Marega, Jercog, Cappehini, Clemente, Blasi, Šuhgoj, Hmeljak, Švab.
V prvih dveh setih je Bor igral s prvo postavo in mlada ekipa CUS se ni mogla učinkovito upirati. V zadnjem nizu so borovci dah priložnost mlajšim in igra je bila enakovredna. Borovci so se tokrat prav dobro borili in vsi zaslužijo pohvalo. (Starc)
OSTALA IZIDA 5. KOLA: Prevenire - Volley Club 3:0, Inter 1904 - St. Immobiliare 3:0.
LESTVICA: Inter 1904 10, Sloga 8, Bor, Prevenire in St. Immobiliare 6, CUS in Rozzol 2, Volley Club 0.
obvestila
MEBLO
obvešča, da bo seja odbora ekipe v četrtek, 21. t.m. ob 20. uri na stadionu 1. maj.
SPDT
prireja v nedeljo, 12., 19. in 26. januarja ter 2. februarja 1986 SMUČARSKI TEČAJ za vse. Tečaj bo v Ravasclettu oz. na Zoncolanu, namenjen pa je začetnikom (dijakom), začetnikom (odraslim) ter tistim, ki že znajo smučati. Vpisovanje bo na sedežu društva (Ulica sv. Frančiška 20/3. nad.) vsak torek od
20.	do 21. ure ter še v četrtek, 12., in v petek, 13. decembra, od 19. do
21.	ure ter v soboto, 14. decembra, od 10.00 do 14.00. Cene so sledeče: štiri nedelje prevoza in tečaja (po dve uri) stane 75.000 Ur, štiri nedelje samo tečaja 35.000 ter štiri nedelje samo prevoza 48.000 lir.
SHNIKAY KARATE KLUB vabi vse interesente na tečaj karateja, ki je v zgoniški telovadnici ob torkih od 17. do 18. ure in ob četrtkih od 18.30 do 19.30. Vadi učitelj karateja Sergij Štoka. Vpisovanje in informacije na mestu samem ah pa na tel. št. 227-342 (Sergij Štoka).
Naročnina: mesečna 10.000 lir - celoletna 120.000 lir; v SFRJ številka 40.00 din, naročnina za zasebnike mesečno 250.00, letno 2.500.00 din, za organizacije in podjetja mesečno 300.00,. letno 3.000.00, letno nedeljski 800.00 din.
Poétni t*fcočl račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska. Trst 13512348 Za SFRJ žiro račun 50101 603 45361 ADII - DZS 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 50.000 lir. Finančni in legalni oglasi 3.350 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 650 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Ogldsi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST Trst. Ul. Montecchi 6 - tel. 775275, tlx. 460270 EŠT I. iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
TRST Ul Montecchi 6 PP 559
Tel. 1040) 794672 (4 linije) - Tlx 460270
GORICA Drevored 24 maggio 1
Tel. (0481)83382-85723
ČEDAD Stretto De Rubeis 20
Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
,zdaia L JZTT
m tiskaj ^Trst
Clan kaQanska zvaza Easopiarùh založnikov F1EG
20. novembra 1985
Tovarne sladic čakajo »trinajsto«
RIM — Tovarne proizvajalke božičnih sladic, znanih pod imeni panettone, pandoro, torrone, so si v laseh, da hi si zagotovile čimveč prihodkov trinajste plače italijanskih potrošnikov.
Živimo pač v času tik pred eksplozijo vsakovrstnih propagandnih domislic, ki naj med potrošniki zbudijo zanimanja za tovrstne praznične dobrote. Strokovnjaki pravijo, da bodo hiše Alemagna, Motta, Bauli, Perugina, Melegatti, Tre Marie in Paluani, ki sodijo med največje proizvajalce, manj sredstev namenile za ekonomsko propagando, več pa za peko novih sladic, ki bi bolj ustrezale občemu okusu potrošnikov. Da je sedanji čas njihov čas, pove podatek, da te firme okoli 75% svojega blaga prodajo v decembru in januarju. Seveda pa te firme predstavljajo komaj 17 odstotkov, ostalih 83 odstotkov pa predstavlja množica majhnih obrtniških pekarn, ki jih v Italiji ne manjka. V tej državi pač ne vedo več, morda pa sploh niso nikoli vedeli, kaj je domača potica in še kaj drugega dobrega in sladkega, kar so znale speči naše dobre zlate nonice.
• PEKING — Raziskave nekaterih kitajskih zdravniških zavodov in farmacevtskih podjetij potrjujejo teorijo, ki jo svetovna zdravstvena skupnost že pozna, namreč, da ima česen, protirakaste lastnosti. Strokovnjaki so ugotovili, da česen zaustavlja v organizmu sintezo nitrosa-mine, snovi z visoko kancerogeno močjo.
Revolucionarno dejanje z nepredvidljivimi posledicami
Umetni mikrob proti zmrzali
NEW YORK — če bo zvezna agencija za varstvo okolja EPA (Envi-ronmental Protection Agency) v to privolila, bodo decembra opravili v Kaliforniji biološko - genetski eksperiment, kakršnega si doslej človeško ni še moglo privoščiti. Na strogo nadzorovanem in temeljito izoliranem intenzivno gojenem vrtu bedo znanstveniki sprostili, to je spustili v zrak umetnega mikroba. Mikrob, ki je seveda sad genetskega inženirstva, pomeni nekakšno različico poznanega speudomonas syringae ter v bistvu predstavlja protiza-mrzovalno sredstvo. Z njim naj bi kalifornijske gojene jagode obvarovali pred zmrzalijo.
Družba Advanced Genetics Sciences Ine. (AGS), kjer so umetno dedno zasnovo, kar omenjeni mikrob v resnici je, ustvarili in jo zdaj tako rekoč serijsko izdelujejo, zatrjuje, da je po dosedanjih preizkusih v Oaklandu mogoče izključiti kakršno koli nevarnost umetnega gena za človeka. To je pa tisto, pri čemer marsikdo izraža dvom. Mimo okoliščine, da družbi AGS ne bi bil potreben ponoven (decembrski) poskus, če agencija EPA ne bi izražala pomislekov o nenevarnosti umetnega gena, se številni znanstveniki sprašujejo, kakšni utegnejo biti drugotni učinki sprostitve ustvarjene dedne zasnove v atmosfero. Če je gen neuničljiv, pravijoi v intervjuju za »Washington post«, nam nihče ne more zajamčiti, da se ne bo iznad območja, nad katerim bi moral delovati, preselil kam drugam, in to morda celo daleč drugam. V takšnem primeru, dodajajo učenjaki, pa bi svoje protizamrzovalne učinke prenesel še na druge rastline in kulture, s tem pa upočasnil in korenito spremenil njihove rastne cikle ter navsezadnje v temeljih pretresel celoviti biološki ciklus prizadetega ozemlja. Ne samo, umetni gen bi oškodoval, in to mogoče nepopravljivo, tudi živalstvo, ki živi v simbiozi z rastlinstvom.
»Zaradi tega je preizkušanje umetne zasnove neumestno in neodgovorno početje,« je javno izjavil predstavnik ustanove Foundation on Economie Trends, ki že od vsega začetka tej pobudi odločno nasprotuje.
ŽENEVA — Elegantna in očarljiva Raisa Gorbačov, so; proga glavnega tajnika CK SZ. Z Vzhoda je prinesla novi val tudi kar zadeva ženskost	(Telefoto AP)
Prebivalci drugega pariškega okrožja odgovarjajo svojemu predsedniku
UL Saint Denis brez prostitutk bi bila kot Pariz brez Eiffelovega stolpa
PARIZ — Nizozemske in zahodno-nemške turistične agencije v svojih potovanjih v Pariz že nekaj časa obvezno ponujajo v okviru programa nočnega obiska francoskega glavnega mesta tudi skok v Ulico Saint Denis. Gre za zelo živahno ulico v drugem pariškem okrožju, v neposredni bližini znanega Centra Pompidou, ki je že od nekoč znana kot središče prostitucije, sex shopov, kjer je moč za majhen denar slediti bednemu strip teasu.
Predsednik drugega pariškega o-krožja Alain Dumet je sklenil spremeniti podobo te ulice, ki je že postala del pariškega nočnega kolarja. Da bi od prebivalcev svojega okrožja dobil zeleno luč za tak korak, se je predsednik odločil za dokaj, vsaj za pariške razmere, nenavadno pobudo: razpisal je svojevrsten referendum ter poslal na približno 5 tisoč naslovov prebivalcev svojega o-krožja vprašalno polo z enim samim vprašanjem: vas prostitucija moti ali ne? Po prvih odgovorih sodeč bi njegova akcija očiščevanja Ulice Saint Denis utegnila naleteti na množično podporo meščanov.
BERITE
»Novi Matajur«
Ne gre, trdi predsednik Dumet, za lov na čarovnice, temveč samo za izvajanje zakona v tej mestni četrti, kjer približno 2 tisoč prostitutk o-pravlja >majstarejši poklic« v nekaj sto »studiov« vzdolž Ulice Saint Denis ter v neposredni bližini. Dumet je prepričan, da bodo po zaprtju teh studiov prostitutke same zapustile mestno četrt. Zainteresirane pa ugovarjajo, češ da so koristni del družbe, saj njihova obrt vabi mnoge turiste, od katerih imajo korist tudi
bližnje kavarne in trgovine. Prostitutke se pravzaprav že dalj časa borijo z občinskimi oblastmi, ki so u-kazale zapreti kakih 20 »studiov«. To je letos spomladi pripeljalo do pouličnih protestov pariških »nočnih lepotic«, ki so celo zahtevale sprejem pri predsedniku republike.
Po francoskem zakonu prostitucija ni kazniva, kaznivo pa je njeno izkoriščanje. Potem ko so oblasti zaprle vrsto hotelov, v katerih so pro-stitutlie sprejemale svoje »odjemalce«, slednje obratujejo v studiih, ki
so večkrat tudi njihova last. Mnogi menijo, da bo imelo zaprtje studiov, ki so pogosto navadne luknje brez slehernih higienskih naprav, za posledico odprtje javnih hiš.
Vendar pa se vsi prebivalci drugega pariškega okrožja ne strinjajo s predsednikom Dumetom. V anketi, ki jo je izvedel neki pariški dnevnik, je zabeležiti tudi mnenje, da bi izgon prostitutk iz Ulice Saint Denis pomenilo isto, kot če bi zrušili Eif-felov stolp, saj gre za pravo institucijo te mestne četrti.
• MEXICO — Panda Pe pe, ki ga je pred 16 leti Kitajska darovala Mehiki, je sila izčrpan; oslabilo ga je prehudo spolno udejstvovanje. Medvedek, ki je ves ta čas protagonist svetovne živalske kronike, je s svojo partnerico Yin-Yin dal na svet 6 mladičev, od katerih sta še dva živa.
Da bi Pe pe povsem ne opešal, so ga ločili od samice, ki je čila in zdrava in ima veliko opravil s svojim šestim mladičem.
Mladi v Libanonu se igrajo
BEJRUT — Ko vojne trajajo več kot eno desetletje, je to v zgodovinskem merilu povsem zanemarljivo obdobje, a do skrajnosti dolgo za generacije, ki živijo v tem »zanemarljivem« obdobju. V marsičem to velja tudi za libanonsko državljansko vojno. Le redkokdaj zaidejo na strani mednarodnega časopisja tragične vsakodnevnice libanonskega življenja. Trpljenje poedinca je v libanonskem kaosu navadna smet, ki ni vredna omembe.
Na vse navajeni Libanonci pa so se v teh dneh zgrozib ob srhljivi hazardni igri obupane libanonske mladine: »ruski ruleti«. Za težke novce si dva izzivača podajata z enim samim nabojem nabiti revolver, ki si ga po slepem vrtenju bobniča nastavljata na senca, dokler enega ne zadene smr-
tonosni strel in je igre, in seveda stav, konec.
Nedavno je neki 19-letni mladenič priznal, da igra na »rusko ruletko«. še prej je podal tragično sliko svojega z vojno obteženega otroštva ia težkega boja za obstanek v prvih mladeniških letih. Edina njegova zabava je bila »uničevanje, teroriziranje ljudi in zalezovanje deklet«, dokler se ni odločil za sedanji hazard, ki mu že res zagotavlja denar, a tudi skoraj gotovo smrt. Neki drug mladenič pa je za vse obtožil državo, ki je praktično prisilila vso mladino, da iz dneva v dan kocka za življenje. »Ne dajejo nam potnega lista, da bi v tujini poiskali možnosti za novo življenje.«
Libanonski tisk navaja, da je »ruska ruleta« posledica brezposelnosti in sredstvo, kako hitro
z življenjem
priti do denarja. Psihologi pa niso tega mnenja in trdijo, da je to le reakcija mladih ljudi na nasilni način življenja, ki jim je bil vsiljen. Nekaj P0" dobnega se je dogajalo tudi v Vietnamu, vsekako1 pa bodo ti mladeniči nesposobni za normalno življenje, če bi po čudežnemu naključju preživeli-Navsezadnje pa se tudi »normalni« Libanonci vsak dan soočajo z izzivam smrti, njihovo življenje Je prav tako kockanje s smrtjo, le da jih ta ne p0 zajela iz cevi na senca pritisnjenega revolverja, temveč s pomočjo rafala iz avtomatskega orožja, eksplozij granat in peklenskih strojev. Za vsakogar je v Libanonu življenje hazard, le da so ne' kateri že opustili prirojeni nagon samoobranitv6 in za denar kar sami iščejo smrt.
Ljubezen ob jezeru
Po romanu J. 0. Curwooda ilustriral Ž. Lordanič besedilo priredil Ciril Gale
Naravni in umetni diamanti
RIM — Na mednarodnem zasedanju o vlogi draguljev v znanstvenem in trgovskem pogledu, ki se je začelo predvčerajšnjim na pobudo državnega sveta za raziskave CNR, so zaskrbljeno ugotovili, da se razlike med naravnimi in pa sintetičnimi diamanti neprestano manjšajo. To povzroča vse hujše preglavice draguljarjem in bančnim izvedencem za čistočo dragotinj, saj s čedalje večjo težavo ločijo umetne od pravih diamantov. Razlike tičijo med drugim v trdoti in specifični teži, predvsem pa v okoliščini, da so v sintetičnih diamantih opazne notranje nečistosti, povezane s kristalizacijo.
Veliki uspehi izdelovalcev umetnih diamantov polagoma ustvarjajo pravo vzporedno tržišče, k&r prodajalcem naravnih dragotinj seveda ni všeč. Nekateri udeleženci zasedanja so vpričo tolikšne ofenzive sintetičnih diamantov predlagali uzakonitev imenovanega vzporednega trga, kar pa vsaj v Italiji ne bo lahko: poprečen Itabjan, pravijo, ima rajši naraven diamant, pa naj bo majhen in grd, kot pa sintetičnega, ki naj bo še tako lep.
V sklopu CNR že pet let deluje posebna raziskovalna skupina, da bi iznašla sistem, kako po nagli poti istovetiti umeten diamant.
KOLUMBIJA — Ob vznožju og^ nika človeška stiska še kar "“U-jJ t: |'ja. Na sliki preživeli <fruZI 4p) člani v objemu.	(Telefoto